Ljubljana, torek 25, {unija 1929
Ce?ia 2 Din
HmiiMbi snate —ooflno J6 Dta. H taoaemstvo 40 Din.
tfredn&troi UMo, RnaOjeva rtca t Tete«« ta«,
3122, 9123, 3124, 3125 ID 3126. Maribor: Aleksandrova cesti 13. Teietea
k. m
Cafe: Koceoora tL 2. Trieteu »ter. 190. Rokopisi M m vračajo. • O^ad po tarifa
Upravaiitvai L)utoila«i*. Kie&erntr»» m M Telefon 3122, 5123. 5124. 3125. 3126 laserata) oddelek: Uuh>lwaa Prešernov
aSca 4. telefon St 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrov* cesl
St. 13 reler< .u št 156 Podruralca Celje: ICncen«v» aJics it 2.
Teleioe Sit 1% Računi pri uoJt ček tavodih Ljubljana Si 11-842, Praha fisfc 78.1S0, Wie» Nt. 105 241
Višek bolgarske kampanje proti Jugoslaviji
Makedonski dan v Bolgariji - Svojo krivdo zvračajo na nas - Tragične posledice bolgarske nestrpnosti
Beograd, 24. junija, cp. Danes so po vsej Bolgariji praznovali tako zvani »makedonski dan«. Praznovanje je obstojalo predvsem v protestnih zborovanjih proti Jugoslaviji, zlasti v krajih ob jugoslovenski meji. Obenem objavlja bolgarski tisk ponovne napade na Jugoslavijo in piše o dozdevnih incidentih na meji, ki so jih baje zakrivili jugoslovenski obmejni stražniki. Vse kaže, da je to vrhunec sistematične kampanje, na podlagi katere nameravajo Bolgari dvigniti obtožbe proti nam v inozemstvu.
Ako res prihaja do incidentov na meji, je povsem gotovo, da je kriva Bolgarija, ki nas sili, da sami skrbimo za našo varnost, ker ni pristala na to, da se povodom zaključitve pirotskega sporazuma izvedejo ukrepi, ki bi bili edino zmožni preprečiti vse nezaželjene mejne incidente. Naše straže čuvajo varnost države in naših državljanov in pri tem ni nobenih sentimentalnih ozi-rov, ko morajo preprečiti prehod zločinskih komitskih tolp na naše ozemlje.
Beograd, 24. junija cp. V noči od 20. na 21. junija se je v bližini vasi Vrabče na bolgarski meji pripetil dogodek, ki jasno ilu-
strira nered na bolgarskem obmejnem teritoriju. Te noči sta skušala Stojlo Simo-novič iz vasi Dragovica in njegova hči Ka-tinka, ki sta oba naša podanika, v spremstvu bolgarskega podanika Jov. Bosiljkova iz Zelengrada preiti na bolgarsko ozemlje, sodeč, da jih bo temna noč varovala pred pozornostjo jugoslovenskih obmejnih straž. Ko pa so jih jugoslovenske straže opazile in jih trikrat zaporedoma pozvale, naj obstoje. so pričeli bežati na vse strani. Naše straže so tedaj v izpolnjevanju svojih dolžnosti in navodil svoje službe začele streljati in ustrelile vse tri. Po pismu, ki je bilo najdeno pri Stojlo Simonovicu, ima ta žalostni dogodek naslednje ozadje:
Katinka se je pred leti omožila z Ra-denkom Dimitrijevičem, ki pa je pred kakima dvema letoma pobegnil na Bolgarsko. Ker je svojo ženo Katinko pustil doma, se je nedavno tega obrnil na Stojla Simo-noviča, njenega očeta, naj bi mu pripeljal ženo na Bolgarsko. V to svrho mu je obljubil nagrado 50 levov. V smislu tega Pisma je te dni Dimitrijevič poslal k Simonovicu zloglasnega bolgarskega odmet-nika in tihotapca Jovanča Bosiljkova, ki že več let prehaja preko meje in ki pozna vsa tajna pota. Naše oblasti bi brez ovir dovolile Katinki, da se preseli k svojemu možu, ako bi kdo za to zaprosil. Ker tega niso hoteli storiti, je končala zadeva tako tragično.
Obrtništvo zahteva močnejšo carinsko zaščito
Drugi dan obrtniškega kongresa v Beogradu - Resoluciji o carinski politiki in obrtniškem šolstvu
Beograd, 24. junija č. Davi se je v veliki dvorani kavarne »Slavija« nadaljeval kongres obrtniških organizacij iz vse države. (O poteku včerajšnjega zborovanja, ki je bilo posvečeno novemu obrtnemu redu, je obširneje poročal »Ponedeljek«.) Zborovanju je prisostvovalo okoli 270 delegatov iz 130 mest in krajev. Kongres je sprejel dve resoluciji, od katerih govori prva o načrtu zakona o obratih, druga pa se bavi z našo carinsko politiko in navaja, kaj bi bilo treba ukreniti za pospeševanje obrtniškega stanu v naši državi. Na koncu dopoldanskega zborovanja je bil izvoljen poseben odbor, ki je na popoldanski seji predložil listo nove uprave.
Poročilo o carinski politiki Je podal tajnik Obrtne zbornice v Beogradu Ranko Dostanič. O njegovem poročilu se je vnela prav zanimiva in dolgotrajna razprava, ki je iznesla v glavnem vse pritožbe obrtnikov proti dosedanji carinski politiki. Po završeni razpravi o tem predmeta je kongres soglasno sprejel resolucijo naslednje vsebine:
1)	Kongres predvsem ugotavlja, da naša obrtniška proizvodnja nikakor ne zaostaja za izdelki inozemstva in da je naš obrtniški stan na podlagi moderne preureditve svojih obratov v stanu, da zadosti vsem domačim potrebam in v vsakem pogledu.
2)	Dosedanja carinska politika ne kaže ugodnih rezultatov glede na proizvodnjo v državi, kar je razvidno iz tega, da so naša domača tržišča preplavljena z inozemskimi proizvodi.
3)	Carinska tarifa kot poglavitni instrument naše carinske politike ni dovoli zaščitna in kot taka ne zadošča potrebam domače proizvodnje sploh, zlasti pa ne obrtniškim proizvodom.
4)	V svrho zaščite Interesov domačega gospodarstva sploh, posebej pa še obrtniških interesov izraža kongres kot zastopnik celokupnega našega obrtništva tele želje: a) da se v soglasju s predstavniki domačega gospodarstva čim prej izvede in izpopolni gospodarska zakonodaja; b) da se med prvimi zakoni sprejme zakon o podpiranju in pospeševanju domače delavnosti
in produktivnosti; c) da se čim prej ustanovi carinsko-tarifni svet v ministrstvu trgovine in industrije, ki bo sestojal iz predstavnikov gospodarskih ministrstev ter iz zastopnikov gospodarskih zbornic in ostalih gospodarskih korporacij; d) da prevzame celokupno carinsko politiko ministrstvo za trgovino in industrijo, ki naj jo vodi v soglasju s carinsko tarifnim svetom v smeri zaščite domače produkcije; e) da se carinska politika naših trgovinskih pogodb preuredi v smislu čim ,'ačjega varstva domačih tržišč in domačih proizvodov; f) da se splošna tarifna politika revidira in izpopolni v soglasju s potrebami domačega gospodarstva m da se v to svrho redigirajo carinske postavke ter upoštevajo interesi obrtništva z ozirom na carine za iz^otov-Ijene Rroizvode, sirovine in polfal Ukate.
Referat o obrtniškem šolstvu je podal tajnik ministrstva trgovine ln industrije Ljubiša Oljid. Po temperamentni debati je bila sprejeta o vprašanju obrtniškega šolstva resolucija, ki ugotavlja:
1)	da je obrtniško šolstvo važna vzgojna ustanova novega obrtniškega naraščaja, ki je važen steber drždvne organizacije. Zato je potrebno, da posveti kraljevska vlada temu vprašanju najskrbnejšo pozornost;
2)	da se mora organizacija obrtniških šol čim prej izenačiti v vsej kraljevini, bodisi s posebnim zakonom ali s pravilniki in da se mora olajšati postopanje pri prevedbi učencev, kadar jim poteka rok učenja pred zaključkom šole;
3)	da je potrebno, da dobijo nadaljevalne obrtniške šole primerne laboratorije m strokovne delavnice in da morajo na šolah predavati samo strokovni učitelji, kajti dosedanji slabi uspehi gredo v mnogočem na račun nestrokovnega pouka;
4)	da se morajo za pomočnike ln obrtnike za izpopolnitev z najnovejšimi pridobitvami obrtniške produkcije otvarjati višje obrtniške šole in ne samo začasni strokovni tečaji.
Po sprejemu te resolucije Je kongres izvolil upravni odbor, v katerem so brez izjeme ostali vsi dosedanji funkcijonarji.
Nemci že zahtevajo revizijo Voungove pogodbe
Ostri napadi nemških nacijonalcev proti spravni politiki dr. Stresemanna - Dr. Stresemann zahteva vrnitev nemških kolonij - Zastopniki vseh nemških strank zahtevajo revizijo pariške reparacijske pogodbe
Berlin, 24. junija g. Državni zbor ie danes nadaljeval z v soboto pričeto razpravo o proračunu nemškega zunanjega ministrstva. Kot prvi govornik je nastopil voditelj parlamentarne frakcije, nemške nacijonalne stranke, prof. grof Westarp, ki je v daljšem uvodu analiziral zunanjo politiko dr. Stresemanna in jo proglasil kot skrajno škodljivo za nemški narod in državo, ki je doživljala zavoljo nje neuspeh za neuspehom. Posebno obširno se je bavil s pariškim reparacijskim sporazumom in dejal, da je nesprejemljiv za Nemčijo, ki ne bo mogla nikdar izpolniti obveznosti, kakršne si je naložila s pristankom k Owen Youn-govemu protokolu.
Po zaključku govora grofa Westarpa, ki so ga ponovno prekinjali socialistični in demokratski poslanci z raznimi medklici, je podal predsednik zbornice dr. Loebe Dese-do zunanjemu ministru
dr. Stresemannu. ki je pri pristopu k govorniški tribuni izgledal dokaj dobro. Njegov nastop so pozdravili narodni socijalisti z žvižganjem in fui-klici. Po pomirjen ju zbornice je povzel dr. Stresemann besedo in ugotovil, da ie pri razpravi o pariških pogajanjih borba med vlado in opozicijo zelo neenaka. Nikoli se ne bo dosegel za Nemčijo ugoden aranžma, ako bo vlada prisiljena javno sporočiti svoje smernice, ki jo vodijo pri njenih ukrepih. Dr. Stresemann je nato polemiziral proti argumentom nemških naci-jonalistov in izjavil, da ni nobenega člana v vladi, ki bi videl v Youngovem načrtu nekaj idealnega in ki bi prevzel jamstvo za njegovo brezhibno izvedljivost. Na vsak način pa ni mogoče oporekati, da Youngov načrt napram Dawesovemu načrtu ni prinesel za Nemčijo znatnih olajšanj.
Nato je prešel na porenjsko vprašanje in izjavil, da ne more govoriti o razgovorih glede izpraznitve Porenja. ki so se vršili v Madridu, ker bo pomenilo prekinitev teh razgovorov, ako bi postali predmet izjav v parlamentih.
S strani nemških nacijonalcev se napoveduje, da bo Nemčija zaradi Youngovega načrta postala ameriška a'.'i francoska kolonija. V resnici pa je le vsa Evropa v nevarnosti, da postane kolonija onih, ki niso v enaki meri trpeli zaradi vojne. Nemško-nacijonalni predlogi za protest proti nadaljnjemu obstoju klavzule o vojni krivdi Nemčije, v versaillski pogodbi, jurišajo danes le še odprta vrata, ker ga ni najti več človeka, ki bi mogel danes v francoskem ali angleškem parlamentu iznesti trditev o nemški vojni krivdi, ne da bi naletel na odpor svojih rojakov. S to izjavo pa nikakor ni smatrati, da bi soglašal s stilizacijo mirovne pogodbe, ki je obsodila Nemčijo kot glavno povzročiteljico svetovne vojne. To stilizacijo smatram kot krivično in je le razumljiva, ker naj bi služila političnim svrham.«
Med govorom dr. Stresemanna so delali nemški nacijonalci neprestano medklice, ki so jih podkrepljevali narodni socijalisti s
sočnimi psovkami. Ponovno j' prišlo do velikega nemira, da je moral predsednik dr. Loebe posamezne poslance pozivati k redu in večkrat rabiti, zvonec.
Precej veselosti je povzročil nastop nem-škonacijon. poslanca Quaza, ki je, ko je dr. Stresemann govoril o tem. da bo, ako se Youngov načrt odkloni, ostal v veljavi Da-wesov načrt, dejal, da se ne izplača poslušati ter zapustil dvorano. Poel.Quaz je bil svoje čase pristaš dr. Stresemanna, danes pa ja sodelavec Huggenberga.
Po govoru dr Stresemanna je govoril socialistični poslanec dr. Breidscheid in izjavil glede Youngovega načrta, da naj vlaia, ki je sprejela Voungov načrt kot podlago za nadaljnja pogajanja, poizkusi doseči izboljšanje le tega. Centrumaški posl. Ulitzka je najprej polemiziral z nemškimi nacijonalci in izjavil, da je rezultat pariških poga-anj za Nemce veliko razočaranje z ozirom na težka bremena, ki jih prinaša tudi ta načrt. Njegov sprejem more biti le pogojen pristanek, in sicer zaradi mej plačilne /možnosti. Komunistični poslanec Stocker pa Je menil, da so nemško-nacijonalci delali opozicijo samo zaradi tega, da zakrijejo svojo odgovornost in krivdo za zasužnjenje Nemčije. Poslanec nemške ljudske stranke dr. Schnee pa je naglasil, da je potrebna natančna razprava Youngovega načrta in da bo stavila njegova stranka tak predlog. Istotako je demokratski govornik dr. Haas izjavil, da ima tudi njegova stranka napram pariškemu sporazumu težke pomisleke. Vendar pa je treba najprej počakati na politična pogajanja, da se bo videlo, ali bo sedaj prišlo do resnega napredka v likvidaciji posledic vojne, ali pa še vedno ne.
Berlin, 24. junija g. V nadaljnjem poteku debate je še enkrat govoril dr. Stresemann. Predvsem je načel vprašanje kolonij, ter je z vso odločnostjo izjavil, da vztraja Nemčija v vseh okoliščinah na zahtevi po virih za sirovine na kolonialnih ozemljih pod lastno upravo. Nemčija se bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi borila proti angleškim načrtom v vzhodni Afriki, v kolikor niso v skladih z mandatnim značajem. Upati je, da bo Nemčija pri tem našla podporo onih držav, ki se priznavajo mandatskemu sistemu.
Dr. Stresemann se je bavil s pritožbami glede prevelikih reprezentančnih stroškov nemških diplomatskih zastopstev v inozemstvu ter je izjavil, da obstoji za vsako državo dolžnost reprezentacije. Ozka zveza med politiko in gospodarstvom mora priti do izraza tudi pri zastopstvih Nemčije v inozemstvu. Trgovinske pogodbe so eno glavnih sredstev za politiko sporazuma. Celo nemško-nacijonalni poslanec Wailrat je priznal, da predstavlja pogodba s Francijo glede največje ugodnosti velik korak na potu sporazuma. Po vojni je Nemčija sklenila veliko število trgovinskih oogodb. Pri vsej kritiki se ne sme pozabiti, da je Nemčija po izgubljeni vojni za Porurje in po inflaciji dosegla dvig svojega izvoza. Ad: Stresemann---
Preiskava avstrijske vlačle o tajnem oboroževanju nacionalističnih bojnih organizacij
Avstrijska vlada se je odločila nastopiti proti rovarjenju Heimwehra — Levičarski tisk pa ne veruje v iskrenost tega
sklepa
Duna}, 24. junija, d. Po dolgem razmišljanju je končno sklenila avstrijska vlada preiskati razkritja lista »Arbei-terzeitung« o tajnem oboroževanju avstrijskih nacijonalističnih bojnh organi-
zacij in je poverila preiskavo podkanc-lerju Vincenciju Schumiju. Glavna naloga preiskave bo ugotoviti, da-li Heim-wehr v resnici razpolaga z zalogami ročnih granat, napolnjenih s strupenimi plini, in dognati izvor teh zalog. Preiskavo bo vodila pod predsedstvom Schumija posebna komisija, sestavljena iz zaupnikov posameznih deželnih glavarjev, ki so dobro poučeni o namerah in ciljih avstrijskih bojnih organizacij. Prideljeni ji bodo kot izvršni organi tudi poveljniki orožništva posameznih zveznih dežel. Po preiskavi bo predloženo poročilo komisije vladi, ki ga bo
proučila hi odredila primerne protiukrepe proti vedno bolj naraščajoči brezobzirnosti teh organizacij, ki danes že javr c pozivajo na oborožen prevrat in državljansko vojno.
Ta ukrep avstrijske vlade je sprejela avstrijska javnost z mešanimi občutki. Dočim so se voditelji nacijonalnih bojnih organizacij zelo razburili in pričeli groziti z najodločnejšimi represali-jami, menijo levičarski iisti, da je sestava te komisije samo pesek v oči nepoučeni javnosti in da se bo vsa akcija končala brez uspeha. Kot dokaz upravičenosti te svoje domneve navajajo, da je preiskava poverjena državnemu podkanclerju Schumiju, ki je znan baš kot eksponent in zaupnik nacijonalističnih bojnih organizacij v vladi.
Francoske borbe zaradi plačila vojnih dolgov
Francoski nacijonalisti prirejajo prostestne zbore in obhode proti ratifikaciji dogovorov o plačilu vojnih dolgov
Ljubljana, 24. Junija.
Eden najinteresantnejših problemov, ki jih postavlja povratek labouristične vlade, je vprašanje, ali se bodo obnovili diplomatski stiki in z njimi trgovinske zveze med sovjetsko Rusijo in Anglijo.
Konservativna vlada, ki je prekinila normalne odnošaje z Rusijo, je dosledno in trdovratno vztrajala na svoji črti. Trdilo se je ves čas, da vodilni moskovski krogi iščejo stikov z Anglijo, da se neprestano trudijo doseči spravo z Londonom, pa makar z istimi konservativnimi državniki. Ker se pri poskusih, obnoviti normalne stike, prvi koraki vršijo vedno neoficijelno, je razen neposredno informiranim vedno težko presojati, kakšna je dejanska situacija, kako je v resnici z obnovitvenimi poskusi.
Kdo ima od prekinienja diplomatskih in dejansko tudi gospodarskih odnošajev med obema državama škodo? Zagovorniki obnovitve trdijo, da predvsem Anglija. Ruski gospodarski krogi dokazujejo, da je ogromna brezposelnost, ki tako silno teži na angleškem gospodarskem stanju, s tem v zvezi in da se da omiliti, če ne celo popolnoma odpraviti, z obnovo trgovinskih zvez z Rusijo. Seveda pa ne more biti dvoma, da nosi tudi sovjetska Rusija ogromne posledice razdora z Anglijo. Saj tu ne moremo niti presojati, koliko je neposredne, koliko posredne škode. Zakaj poglavitna škoda, ki jo trpi danes sovjetska Rusija, je pomanjkanje kapitala, je nemožnost dobiti izdatno finančno posojilo v inozemstvu. Finančni bojkot inozemstva pa je v prvi vrsti angleško delo.
Sovjetska Rusija je skušala priti Angliji do živega po ovinku, to je v Indiji, na Kitajskem, pa še kje drugod po kolonijah. Prav nič ne pretiravamo, ako trdimo, da so se ti poskusi popolnoma ponesrečili. Na Kitajskem je bolj-ševiška stvar propadla, Angleži pa so zopet temeljito izboljšali svoje odnošaje z nacijonalisti. V Indiji se ne more trditi, da bi se bila situacija zaradi komunistične propagande za Angleže bistveno poslabšala; odpor indijskih naci-jonalistov se je sicer pojačil in borbena sredstva so se poostrila, ali slične epizode je poznala tudi že preteklost in nihče ne more vedeti, če se bo sedanja borbenost zares stopnjevala v potrebni meri dalje. Ostala področja angleško-ruskega trenja so manj važna, a tudi ne morejo beležiti sovjetskih uspehov.
Nasprotno pa je gospodarska situacija v sovjetski Rusiji sami zelo malo razveseljiva. Poročila o težavah pri prehrani mest namreč niso pretirana; vpeljale so se karte na poglavitna živila, a racijoniranje je imelo razen drugih neprijetnosti za posledico strah pred lakoto ter tajno verižniško trgovino z živili. To vse so neizbežne posledice pomanjkanja hrane, ki je v Rusiji tem bolj paradoksno, ko bi mogla ta država v normalnem stanju ogromne množine izvažati. Paradoks pa izvira iz nasprotstva med mestom in vasjo, iz nesorazmerja med cenami industrijskih izdelkov in agrarnih proizvodov. Oblasti tolažijo publiko, da je treba vzdržati do nove žetve, ali — vse kaže, da so nasprotstva globlja in da tudi z jesenjo še ne bo konec težav, ne glede na to, da niti dobra letina še ni zagotovljena. Finančna pomoč inozemstva ostane nedvomno Rusiji tudi za naprej največja potreba.
Ni čuda, ako so v Rusiji mnogo zidali na angleške volitve, pričakujoč od njih ugodne solucije za obnovo stikov. Volitve glede tega niso prinesle najugodnejše rešitve. Labouristi niso dobili absolutne večine in ostanejo kot manjšinska vlada zavisni od meščanskih strank, kar bi se moglo pokazati fatalno ravno v zadevi glede sovjetov. Vendar sovjetska Rusija računa za sigurno z obnovo odnošajev, glede Macdonalda pa se trdi, da bo zahteval pri obnovi primernih garancij z ruske strani, za katere se prvikrat ni bil pobrigal.
Naposled pa je seveda še važno, kaj bodo rekli k vsemu temu angleški finančni krogi, ki so še vedno svet zase.
Komunistični nemiri v Nemčiji
Berlin, 24. jun. d. Zadlnje dni je opažati po vsej Nemčiji pojačeno delovanje ko« munistov, ki so po ponesrečenem majskem uporu v Berlinu nekaj časa mirovali. V nedeljo so komunisti jeli napadati zopet posamezne policijske uradnike, pri izvrša« vanju njihove službe. Tako je napadla v Hamburgu večja gruča komunistov dva stražnika, ju pobila na zemljo in pričela kričati: »Pobijte pse!« »Postavite jih k zi* du!« — dokler nista potegnila oro a in pr*e!a reljati n nanadalce. Pri tem so bile štiri osebe fežk raniene. Sličen spo* pad se je odigral v Schwerinu, kjer se je razvila med komunisti in policijo prava po« ulična bitka, v kateri ie bilo na obeh stra» neh več težko ranjenih.
Prevoz trupla poljskega narodnega junaka
Beograd, 24. jun. p. 26. t. m. bo na sve« čan način prepeljano skozi našo državo truplo poljskega nacionalnega junaka gene« rala Josipa Bena, ki je pred sto leti zašlo« vel s tem, da se je boril proti Napoleonu. Bena je bil nemiren duh, ki ga ni nikjer dolgo držalo, in tako ga je tudi smrt za« tekla v tujini, umrl je 1. 1850. v Alepu v Siriji. Poljska vlada je sedaj sklenila, da se truplo tega poljskega nacionalnega ju« naka na svečan način prepelje na Poljska Vlak, ki bo prepeljal ostanke generala Be« ne, bo spremljalo posebno odposlanstvo poljskih oficirjev. Pri prevozu skozi našo državo bo v vlaku tudi posebna eskorta oficirjev jugoslovenske vojske.
Sestanek naših znanstvenikov
Zagreb, 24. junija, č. Včeraj in danes so se vršila posvetovanja našega narodnega odbora za mednarodno unijo znanstvenih akademij, ki bo v kratkem imela svoje zborovanje v Bruslju. V našem narodnem odboru eo predsednik Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu dr. Gavro Manojlovič, univ. prof. dr. Marko Kostren-čič, za Srbsko akademijo znanosti in umetnosti dr. Nikola Vulič in dr. Jovan Radonič, kot strokovnjaki pa eo prisostvovali seji univ. prof. dr. Balduin Saria iz Ljubljane, direktor arheološkega muzeja v Splitu dr. Mihovil Abranič, direktor arheološkega muzeja v Zagrebu dr. Viktor Hoffiller in prof. dr. Ludo Hauptmann iz Zagreba.
Zaključek mednarodnega kongresa dela
Ženeva, 24. junija. Po 23dnevnem zasedanju je bil zaključen 12. mednarodni kongres dela, ki je obravnaval celo vrsto soci-jalnih vprašanj in odobril 12 mednarodmh delavskih konvencij, med njimi tudi konvencijo za zavarovanje pred nezgodami v industrijskih in poljedelskih obratih. Zaključni govor je govoril predsednik konference, bivši minister za delo dr. Braun, ki se je zahvalil odposlancem delodajalcev in delojemalcev za njihovo sodelovanje.
Kralj Zogu obolel
Drač, 24. jun. č. Danes je semkaj dospel v spremstvu predsednika vlade in nekaite« rih ministrov kralj Zogu, ki bo preživel po» letje v svoji vili. Kralj je hudo obolel v grlu, tako da ne more govoriti. Iz Rima je bil zato v Drač pozvan specijalist za bo« lezni v g rlui
Angleški prestolni govor
London, 24. junija, s. Kakor doznavajo »Times«, bo prestolni govor, ki bo v torek prečitan v spodnji zbornici precej preko« račil običajni obseg. Prestolni govor bo med drugim izrazil zadovoljstvo glede raz« govorov, ki so se vodili med Macdonaldom in ameriškim poslanikom, dalje bo vsebo« val v smislu političnega programa delav« ske stranke sklepe glede vspostavitve di« plomatskih odnošajev z Rusijo in izjavo, dla je angleška vlada pripravljena odobriti poročilo strokovnjakov, o reparacijskem vprašanju. V zaključku pa bo napoved čim« prejšnje umaknitve angleških čet iz Pore« nja.
Pariz, 24. Junija a. Demonstracije francoskih bojevnikov, ki so bile Drirejene v protest proti ratifikaciji Mellon-Berangerje-vega dogovora o plačilu francoskih vojnih dolgov Ameriki, so potekle proti pričakovanju mirno in brez večjih incidentov. Demonstranti so defilirali preko Champs Ely-seeja in položili venec na grob neznanega vojaka. Na protestnem zborovanju sprejete resolucije vlada ni hotela sprejeti na znanje, češ, da vsebuje žaljive izraze in da skuša na nedovoljen način vplivati na odločitve vlade.
V zvezi s temi demonstracijami ie objavil bivši minister v Poincarejevem kabinetu, Marin, v listu »Liberte« datjši članek, v katerem napoveduje odločen odpor nacionalistov proti ratifikaciji pogodbe o plačevanju vojnih dolgov. V zaključku svojega članka izjavlja Marin, da je sramota, ker
hočejo sedaj države, ki so obogatele med vojno na račun trpeče Francije, še obremeniti bodoče tri francoske generacije s plačevanjem voinih dolgov za skuono zmago nad vsem enako nevarno Nemjijo.
Navzlic tej živi agitaciji nacijonalističnih krogov pa je pričakovati skoro povsem gotovo. da bo prodrl predsednik vlade Poin-care s svojo zahtevo po takojšnji ratifikaciji pogodb o plačevanju vojnih dolgov v Ameriki in Angliji.
Nesreča pri Ie*dskih vajah
Varšava. 74. junija d. Pri va:ab poljske vojne letalske eskt^-ile ie vrglo ne!:o letalo bombo na zemflk, Bo mira ie k nesreč: priletela v sredo va^' Oso- . kjer je eksplodira im smrtno ranila tri otebe.
L
i
Sporazum v celjskem občinskem svetu
Končna odstranitev nasprotij iz dobe pred 6. januarjem — Ustvarjena možnost za uspešno in sporazumno komunalno delo
Celje, 24. junija v. Po 6. januarju so bile v državi poleg parlamenta in oblastnih skup Sčin razpuščene tudi vse izvoljene občinske aprave ter so bile nato od kralja oziroma velikih županov imenovane nove občinske uprave. Vsakomur, ki se je podrobneje zanimal za razmere v celjskem občinskem svetu po 6. januarju, bo še živo v spominu da se politična nestrpnost, ki je ostala v ncvoimenovani občinski upravi ni mogla popolnoma poleči, oziroma izginiti. Zato je bilo pri delu v občinskem gospodarstvu zapostavljena 10 občinskih odbornikov, ki se Jim je hotela odrekati delazmožnost, oziro-jna delavoljnost. Ker ti občinski odborniki niso dobili v novoizvoljenih odsekih pripa-
dajočih jim mest, so vsa svoja mesta v odsekih odložili.
Zadnje mesece so se vršila pogajanja med posameznimi skupinami v občinskem svetu in je bil do nocojšnje seje občinskega sveta dosežen popolen sporazum. Občinski odborniki, ki so odložili svoja mesta v odsekih so dobili na nocojšnji seji občinskega sveta, ki se je zavlekla pozno v noč, odgovarjajoče število mest v odsekih. S to rešitvijo nesoglasja v celjskem občinskem svetu se bo po dolgi dobi prepira in nedelavnosti pričelo zopet z rednim in uspešnim delovanjem v dobro vsega celjskega meščanstva in v smislu intencij proklamacije Nj. Vel. kralja od 6. januarja.
Odgovornost in disciplinski postopek po novem zakonu o notranji upravi
Sprememba dosedanjih predpisov — Disciplinski prestopki in pregreški _ Vrste disciplinskih kazni — Disciplinska sodišča
Novi zakon o notranji upravi, ki je »topil v soboto 22. t. m. v veljavo, vsebuje obširne odredbe o odgovornosti uradnikov notranje uprave. Te odredbe pomenijo zlasti znatno spremembo dosedanjih splošnih disciplinskih predpisov ter so važne ne le za urad-ništvo notranje uprave, temveč za vse državne nastavljence, ker je verjetno, da bodo po vzgledu novega zagona spremenjeni disciplinski predpisi tudi za ostale resorte, kar bi pomenjalo praktično razveljavljenje splošnega disciplinskega reda, ki ga vsebuje činov-niški zakon.
Seveda je tudi v novem zakonu usvojen princip, da uradnik za vsa dela, kaznjiva po kazenskem zakonu, nosi odgovornost tudi pred rednim sodiščem.
Glavno načelo disciplinske odgovu nosti je izrečeno v čl. 124.: Uslužbenec, ki se v službi ali izven službe pregreši proti dolžnosti, ki mu jo nalaga služba, ali proti ugledu stroke, je kriv disciplinskega prestopka, ki se kaznuje s kaznijo za nerednost, v težjih slučajih pa disciplinskega pregreška.
Kazen za nerednost izreče po zaslišanju prizadetega uslužbenca neposredni ali višji starešina z obrazloženim odlokom. Kazen je ali pismen ukor ali pa denarna globa do 300 Din. Dopustna je tekom 8 dni pritožba na starešino nadrejene oblasti. Proti ministrovemu odloku ni pritožbe. Disciplinski prestopki zastarajo v enem letu.
Kot disciplinski pregreški se smatrajo vsi težji pregreški proti službeni dolžnosti ali ugledu stroke, predvsem pa: pristransko, sebično, brezvestno ali nemarno vršenje službe, izsiljevanje, sprejemanje podkupnine, nemarno ali neredno prihajanje v službo, namenoma netočno službeno poročanje, ne-dopuščena kritika in omalovaževanje višjih odredb in naredb, izdajanje službene tajne, razsipno trošenje službenega materijala, surovo ali nedostojno postopanje s strankami in podrejenimi, nepoštljivo obnašanje napram nadrejenim, izzivanje prepirov in ne-složnosti med kolegi, nemoralno ali nedostojno vedenje v privatnem življenju, lahkomiselno zadolževanje, vršitev postranske službe brez dovoljenja, vsako delo in ponašanje, ki bi podpiralo izzivanje plemenske ali verske mržnje, vsako delo in vsaka agitacija proti ideji državnega in narodnega edinstva. nedopustna kritika vlade in režima, kakor tudi vsako propuščanje preganjanja in kaznovanja teh deliktov.
Disciplinske kazni so 1. znižanje dohodkov, 2. ustavitev napredovanja, 3. premeščenje brez naknade stroškov, 4. penzijoniranje z zmanjšanjem penzije a'5 brez zmanjšanja, 5. odpust iz službe. Kazni pod l., 2. in 3. se lahko izrečejo tudi po dve vzporedno. Kazni izrekajo redovito disciplinska sodišča, kazni 1. do 3. pa more izreči tudi notranji minister sam po izvršeni preiskavi.
Disciplinska sodišča so: 1. disciplinska sodišča pri velikih županih, 2. disciplinsko sodišče pri ministrstvu notranjih del 3. upravna sodišča in Državni svet. Člane v županijska disciplinska sodišča in v ministrsko disciplinsko sodišče imenuje minister iz vrste stalno nameščenih uradnikov vseh treh kategorij. Ta sodišča poslujejo v tričlanskih (županijska) odnosno petčlanskih (ministrsko disc. sodišče) senatih, sestavljenih iz uradnikov I. kategorije. Kadar se sodi uradnikom II. ali III. kategorije, je tretji odnosno peti član sodišča vzet iz dotične kategorije.
Disciplinsko sodišče pri velikem županu je pristojno za vse pri vel. županu ali podrejenih mu oblastvih stalno zaposlene državne nameščence iz re-sora'ministrstva notranjih del, izvzemši one, ki so v višji grupi nego I'4a. Za vse ostale nameščence notranjega reso-ra je pristojno disciplinsko sodišče pri ministrstvu notranjih del.
Druga instanca je za županijsko disciplinsko sodišče 1. disciplinsko sodišče ministrstva v slučajih obsodbe na lažjo kazen (zgoraj 1. do 3.) odn. oprostitve od take predlagane kazni; 2. upravno sodišče za dotično oblast za slučaje kazni 4. in 5.
Proti sodbam ministrskega disciplinskega sodišča v I. instanci gre pritožba na Državni svet
Vsako disciplinsko sodišče ima svoiega disciplinskega tožitelja, vsak obtoženec branitelja, ki si ga izbere iz vrst
državnih uslužbencev ali advokatov. Ako obtoženec ne imenuje branitelja, mu ga disciplinsko sodišče samo imenuje.
Postavitev pred disciplinsko sodišče odredi veliki župan za uradnike III. tn II. izvzemši II' in II*; za ti dve grupi in za I. kategorijo pa minister po predlogu vel. župana. Vendar se more minister poslužiti tudi svoje pravice ter mesto postavitve pred disciplinsko sodišče sam izreči kazen 1. do 3. Po izvršeni preiskavi potom disciplinskega izslednika se vrši glavna razprava, pri kateri mora disciplinski tožilec staviti svoj predlog, ki obsega tudi kazen. Glavna razprava je ustmena in tajna, vendar ima obtoženec pravico pritegniti k razpravi tri državne nameščence kot svoje zaupnike.
Proti izrečeni sodbi imata obsojeni in disciplinski tožilec pravico pritožbe v roku 15 dni.
Disciplinski pregreški zastarajo v 5 letih.
Suspenzija (uklonitev iz službe) se lahko izreče proti uslužbencu, proti kateremu se je pričelo disciplinsko ali kazensko sodno postopanje. Suspenzijo redno odredi disciplinsko sodišče, kadar pa gre za kazensko preganjanje radi zločina ali pregreška iz nečastnih nagibov, pa neposredni ali posredni starešina. Provizorno suspenzijo sme odrediti starešina urada tudi, kadar uslužbenec odreče poslušnost ali je njegov delikt takega značaja, da bi bilo nadaljnjo vršenje dolžnosti na škodo službe.
Upokojeni uslužbenci notranjega ministrstva odgovarjajo disciplinsko za disciplinske pregreške, storjene za časa aktivne službe, za težke pregreške proti ugledu stroke, za zločinstva in nečastne pregreške. kaznive pred rednim sodiščem. Kazni so 1. pismeni ukor, 2. zmanjšanje penzije do 30 odst. mesečno in največ za 10 let, 3. izguba prava na penzijo, osebno in rodbinsko, za gotovo dobo ali pa tudi za vedno.
Za disciplinsko odgovornost državnih uslužbencev, drugih resorov, ki spadajo pod notranjo napravo (vsa druga ministrstva razen min. vojske, pravde in financ), veljajo, v kolikor ne bodo izdane posebne odredbe, isti predpisi s sledečimi spremembami: v disciplinski senat pri velikem županu stopa kot tretji član uradnik dotičnega re-sora, disciplinsko sodišče za uradnike od I;4a višje in kot sodišče II. instance pa sodi disciplinsko sodišče dotičnega resornega ministrstva.^ Ta disciplinska sodišča se imajo takoj" ustanoviti, dokler pa se to ne zgodi, veljajo za te uradnike dosedanja disciplinska sodišča.
Vsi disciplinski delikti. storjeni pred uveljavljenjem novega zakona, se sodijo po dosedaj veljavnih kazenskih predpisih, ako novi predpisi niso blažji. Kar pa se tiče kompetence in postopka, veljajo novi predpisi takoj, izvzemši one primere, ki so v I. instanci že rešeni.
Samomormladega Slovenca v Zagrebu
Zagreb, 24. junija, n. Danes dopoldne je izvršil v bližini savskega mosta samomor mlad Slovenec Fran Ulčar, rojen 1. 1905. v občini Homec pri Kamniku. V Zagrebu je bil nameščen pri tvrdki Zalet=Ekspres za likanje moških oblek. Neka priča je izpo* vediala, da je videla Ulčarja, kako je stal na železniški progi in kako se je vrgel na tir, ko se mu je približal vlak, ki je vozil iz Zagreba na Sušak. Kolesa so ga prere« zala na dvoje tako, da je morala policij« ska komisija truplo šele sestaviti, a kljub temu dolgo ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je samomorilec,
Popoldne pa je prišla v Ulčarjevo stano« vanje služkinja Tonka Jan in vprašala vsa razburjena, kje je Ulčar. Ko so jo vprašali, zakaj je tako razburjena, je odgovorila: »Boste že videli«, čim je zvedela, da so našli na železniški progi truplo neznanca, je takoj odšla v mrtvašnico, kjer je res spoznala nesrečnega Ulčarja.
Zakaj je Ulčar izvršil samomor, se ne ve. V gmotnih neprilikah ni bil, ker je .imel 2000 Din mesečne plače. Tonka Jan je sicer dobila pred njegovo smrtjo pismo od njega, vendar pa noče ničesar povedati, kaj ji je pisal. Ulčar je bil zaročen s so* barico Miciko Horvat, ki pa tudi ne more povedati ničesar o vzroku prostovoljne smrti.
Negotova usoda poleta letala »Numantia"
O španskih prekooceanskih letalcih na letalu »Numantia« ni nikakih točnih vesti — Domneve kapetana ladje »BuHallo
Bridge«
Newyork, 24. junija s. Brezžična postaja mornariškega zbora je sprejela brzojavko kapetana tovornega parnika Buffallo Bridge, ki sporoča, da je v nedeljo opazil na 40 stopinj in 40 minut severne širine in 40 stopinj 27 minut zapadne dolžine svetlobo, ki je naibrže izvirala od letala. Ker je izjavil, kakor se šele sedaj doznava, vodja letala »Numantia* pred svojim odhodom
prijateljem, da bo v gotovih okoliščinah opustil nameravani pristanek na Azorih in nadaljeval polet v Newyork, obstoji upanje, da gre pri opaženih svetlobnih znakih za »Numantio«. Ako je major Franco v resnici nadaljeval svoj polet brez vmesnega pristanka, bi bil moral ob navedenem času pasirati kraj, kjer je bil parnik »Bufiallo Bridge«.
Politično pismo iz češkoslovaške
Strupena madžarska propaganda in njena smola — Budimpe-štanski eksperimenti s slovaško klerikalno stranko — Še o
Faloutovi aferi
Hmeljski trg
Zatec, 24. junija h. Situacija ne-izpremenjena, cene 700 do 950 Kč.
h. Praga, 21. junija. Na madžarske provokacije in na zlobno budimpeštansko propagando proti CSR, ki se ne straši nobenin sredstev, ie Praga seveda že navajena. Politična javnost ni bila prav nič presenečena, ko so prišla poročila o izjavah g. Bethlena in g. Valka. Sodišča na Slovaškem so preobložena s procesi pro ti madžarskim špijonom, madžarskim sub-verzivnim agitacijam proti CSR in njenim državljanom, tako da češkoslovaški listi o teh stvareh niti ne poročajo več. Šele kadar pride kak posebno podučen slučaj, se politična ravnost razburi.
Tak slučaj je Tukova afera, ki le pa bolj afera slovaških klerikalcev nego Madžarov Akoravno se je slovaška klerikalna stranka oficijelno precej zavarovala proti Tuki in njenim tovarišem, le vendar žalostno dejstvo, da je še zelo prepoiena z madža-ronstvom Ravno v zadnjih dneh se trudijo Madžari na Slovaškem po iniciiativi Bu- , dimpešte likvidirati madžarske klerikalne in nacionalistične skupine na Slovaškem in jih fuzionirati s stranko slovaških ludov-cev, da bi na ta način budimneštanski vpliv na to stranko bil čim večji. Pripoveduje se, da so madžarski nacijonalistični krogi pripravljeni v to svrho žrtvovati naigorečnej-šega svojega propagatorja, silnega fanatika. ki je povsod in zlasti na mednarodnih kongresih nastopal proti CSR, poslanca dr. Szulloja.
Tu in tam napravi madžarska akclia proti CSR tudi kak napačen korak. Pred nekolikimi tedni je prišel glavni urednik bu-dimpeštanskega »Magyar Saga« dr. Barszu v Karlove Vari. Objavil je v svojem listu črtice s potovanja, ki so prava zbirka klevet in natolcevanj proti Cehom in češkoslovaški republiki.
Barszu ie celo nezadovoljen, da ga Je kondukter v vlakn opozoril naj s čevlji ne lesra na blazine in v kupeju za nekadilce ne pušl. Q. Barszflju se zdi, da je opozoritev češkoslovaškega kondukterja prava nekul-tura in preganjanjs Madžarov. Celo nemške novine so g. Barszu ia opozorile, da tu pač ne gre za češke šikane. temveč za ne-dostatke v obnašanju potnika, ki jih je kondukter moral okoriti, četudi ni to bilo prav gospodu šefredakterju iz Budimpešte. Karakteristična je tudi naslednia zgodba: V prvih dneh meseca junija se je vršil v Budimpešti kongres organizacij za pospeševanje kulture na deželi. Kongresa se ie udeležil tudi zastopnik Poliske dr. Jan Ludoslawski, glavni urednik »Gazete Roh-niczne«, ki je glasilo poljske aristokracije in veleposestnikov. Poljska aristokracija ima z madžarsko aristokracijo tesne zveze in poljski vleposestniki že mnogo let sodelujejo z madžarskimi Poljski grofje in baroni so enako hudi sovražniki agrarne reforme kakor Bethlen. Andrassy in njihovi tovariši. Naravno ie zato, da ie g. Ludo-slawski na peštanskem kongresu govoril proti agrarni reformi, kakor o kulturi na deželi, ki njega in njegove protektorje oči-vidno malo zanima. Glavna svrha pa je bila obesiti Cehom kaj nesimpatičnega za vrat in pomagati propagandi proti organizaciji agrarne internacijonale. ki 'o danes tako uspešno vodi Praga. Po peštanskem kongresu je madžarski tisk iavil v svet, da je g Ludos!awski iznesel senzacionalna odkritja o poljedelski internacionali. ki so jo organizirali Cehi in katere nedavnega kongresa v Pragi so se udeležili Doleg drugih narodov tudi Švicarji. Dr Ludoslawski je ugotovil da najznamenitejši činitelj švicarske poljedelske organizacije dr. Lauer baie ne.odobrava praške akciie
Na to »odkritje« je opozoril dr. Lauerja na mednarodnem poljedelskem kongresu v Bukarešti, ki se Je vršil takoj za budimpe-štanskim generalni tajnik mednarodnega agrarnega biroia g. Mečir in g Lauer ie poklical dr Ludoslawskega na odgovor in izjavil, da je njegovo odkritie izmišljotina Tudi ta afera se je torej končala z madžar-sko blamažo.
Prihodnji teden bo zaključeno spomladansko zasedanje parlamenta in gg. poslanci odidejo na poletne počitnice Več pozornosti nego efektivni rezultati zasedanja zasluži atmosfera, v kateri se je to zasedanje vršilo. Razbitje boljševiške stranke, senzacionalna afera poslanca Tuke, postavljenega pred sodišče zaradi špijonaže in zaradi inspiracije madžarskega vojaškega vpada v republiko, afera kapetana Falouta. nemškega špijona, v zadnjih dneh tudi važne osebne izpremembe na višjih mestih armade in končno obsodba bivšega šefa generalnega štaba Gajde na dva meseca zapora — to so poleg mnogih drugih afer man;šega pomena dogodki, ki so našo politično gladino ne samo vznemirili, temveč razburili.
V Tukovem procesu glavna razprava pač ne bo prinesla nobenih novih presenečenj, temveč bo le formalni zaključek cele afere Senzacij željna javnost tudi ne bo prišla na svoj račun v procesu proti kapetanu Fabu-tu. proti kateremu ie preiskava v g'avnem tudi že končana. Razne avanturistične in romantične historije s katerimi so listi te-Vom preiskave zabavali publiko, ostanejo
nerazjasnjene že zato, ker so povečini plod fantazije. Stvarnost jep riprosta. Češki oficir Je za denar izdajal lastno domovino. Ali mu Je pri tem pomagala Charlotta WoI-fova, ali se je grozna kupčija vršila po barih ali drugod, to so pbstranske stvari. Kako daleč so v tem oziru šli gotovi bul-varni listi, se razvidi iz tega, da so nekateri čisto resno razlagali, da je Falout sodeloval že z glasovito nemško špijonko Mata Hari, ki je bila 1. 1916. v Franciji ustreljena, čeprav le bil Falout takrat c. in kr. mnzikfeldvebel in ni imel prilike drugod špijonirati kakor v svoji trobenti. Drugi listi so Izmišljali Faloutove stike z znanim svetovnim pustolovcem Trebitsch-Lin-colnom Javnost je vse verjela in skoro bi se bili našli poslanci, ki bi bili te storije resno iznesli kot interpelacijo v parlamentu.
Pogreb Bramwella Bootha
London, 24. junija, a. Včeraj eo se vršile v Londonu velike pogrebne svečanosti o priliki pokopa trupla bivšega generala armade spasa Bramwella Bootha. Pogreba ee je udeležilo okoli 100.000 uniformiranih fla-nov, ki so se zbrali iz cele Anglije in ostalih držav kontinenta. Na čelu sprevoda je bilo nad 1000 zastav različnih organizacij armade spasa, katerim je sledila več sto mož broječa fanfara. V sprevodu je bilo tudi nad 80 godb, ki so svirale v pogrebnem sprevodu žalostinke. Po cerkvenih svečanostih, ki jih je opravil za velikim pokojnikom general Higgins v veliki kongresni dvorani Clapton, je bilo truplo prepeljano na pokopališče, kjer je bilo danes položeno v grobnico, v kateri že leži truplo očeta Bramwella Bootha.
Velika neurja na Bavarskem
Monakovo, 24. junija. Včeraj so se po« novile na gornjem Bavarskem silne nevih« te, ki so napravile znatno škodo. Na mno gih krajih je strela zapalila več požarov. Pri Altgotingu je strela ponovno udarila v električni daljnovod, tako, da je bila raz« svetljava in pogon motorjev za dalje časa onemogočen. Veliko neurje je divjalo tudi v okolici VValkenskega jezera, kjer je nasto pila sredi dneva tako velika tema, da so morali avtomobili voziti s prižganimi ža» rometi. Na več krajih so se utrgali tudi oblaki, tako, da so nastopile lokalne po« plave. V goratejših predelih Bavarske se je zaradi silnega dežja sprožilo na mnogih krajih kamenje z gora v dolino in ustavilo po cestah promet.
Nesrečen šolski izlet z avtobusi
Poznanj, 24. junija, r. Pri Gneznu v poz-nanjski pokrajini se je v soboto pripetila težka avtomobilska nesreča. Dva velika avtobusa, v katerih so 6e vozile gojenke nekega učiteljišča, sta zadela v prihajajoči vlak. Skoro nobena izmed gojenk ni ostala nepoškodovana. 16 deklic je bilo težko ranjenih in sta dve že umrli vsled dobljenih poškodb. Ostalih 14 deklic so prepeljali lažje ranjene v bolnico. Šofer prvega avtobusa je ostal na mestu mrtev.
Ogromen požar v Nemčiji
Halle, 24. junija r. V balRkih skladiščih J« izbruhnil veliik požar, ki se J« silno hitro razširil na zalo ge moke, žita, parafima, olja Ln masti. Predno so dospeli ognjegascd, Je bilo že vse skladišče v plamenih. Ognjegascem se Je šele po sedmih urah napornega dela posrečilo omejili ogenj, Id se )e nad vse naglo Siril, ker so po ulicah tekle cele reke gorečega olja.
Bitka med zamorci v Newyorku
Newyork, 24. Junija c. V newyorškem delu mesta Haren Je prišlo do spopad a med dvema tolpama zamorcev, ki sta šteJi 600 mož. Tolpi sta se spopad® s sabljami io revoliverji. Mnogo zamorcev Je bilo ranjenih.
Oboroževanje Amerike
Wachington, 24. junija. Kakor javlja »Chicago Tribune«, bo vojno ministrstvo zahtevalo od kongresa kredit 15 milijonov dolarjev za varstvo večjih mest proti zračnim napadom. Ta kredit predstavlja samo prčietek programa, ki je določen za dol>o 5 let in ki vsebuje predvsem nabavo najmodernejših obrambnih topov proti zračnim napadom na večja mesta. Afganistan.
Tihotapstvo s kokainom v Budimpešti
Budimpešta, 24. junija. Policija je na cesti aretirala dve osebi, ki sta osumljeni, da trgujeta s kokainom. V resnici so našli pri enem aktovko, v kateri je bil cel kilogram kokaina. Na podlagi izpovedi obeh areti« rancev je bila izvršena hišna preiskava v neki vili v okolici Budimpešte. Policija upa, da je prišla na sled veliki kokainski tiho« tapski družbi, ki je bila, kakor vse kaže, organizirana iz Amerike in ki je s svojim brezvestnim poslom povzročila prebivalstvu ogromno materijalno in še večjo moralno škodo.
Posledice potresa na Japonskem
Tokio, 21 junija. Pri izbruhu vulkana Homakomayatane je vrlkansko kamenje zasulo obširne površine polja in gozdov. Število človeških žrtev ni veliko. Železniški popust
Binkošti v Beogradu
Beograd, 24. Junija i. Danes so v Beogradu praznovali drugi praznik pravoslavnih binkošti. Kakor včeraj' je počivalo vse delo tudi danes; trgovine so bile zaprte, na ulicah pa so zbirali prispevke za Udru-ženje gledaliških igralcev, ki ima 1. julija svoj kongres v Beogradu. Danes se je nadaljevala tudi jubilejna proslava Beograjskega pevskega društva in sicer s tekmo 13 raznih pevskih društev za državno prvenstvo. Nocoj se vrši slavnostna akademija pevskih društev. Na akademiji bo proglašen tudi zmagovalec v pevski tekmi, ki prejme dragoceno kraljevo darilo.
Švicarsko posojilo beograjske občine
Beograd, 24. junija p. Beograjska občina je najela v Švici pri neto indji-strijslkofinančnfi skupini veoje posojilo, iz katerega si bo zgradila moderno kalorično električno centralo m la svoj dote ameriški skupim Blair v znresikiu 3 milijonov dolarjev. Nova centrala bo največja kalonona centrala na Balkanu in bo za desetletja zadostovala za Beograd in okolico. BI sirovo posojilo zapade v pdacito l. jb-lija in bo do takrat tadi plačano. £a posojilo ie svoj čas prevzela jamstvo dtržava, kateri je beograjska obema zastavila vse svoje premoženje, vredno več milijard.
Avdijenca generala Živkoviča
Beograd, 24. Junija 5. Kralj se nahaja 5«s vedno v Topoli, kier Je'danes sprejel v avdijenci predsednika vlade generala Živkoviča.
Prosvetni minister v Zagrebu
Zagreb, 24. junija £. Minister prosvete Boža Maksimovič se mudi od včeraj v Zagrebu, kjer bo ostal par dni. Prispel je r Bleda, kamor Je potoval i univerzitetne proslave v LJubcanl.
JČ liga v Beogradu
Beograd, 24. Junija P- V češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu se Je vršila šesta skupščina češkoslovaško - jiugoslovenske lige. Novi odbor Je sestavljen takole: predsednik MotnBlo Miloševi d, načelnik ministrstva prosvete; podpredsednika Fran Zaje, direktor sladkorne tovarne v Cnpriii in Ješa Popovič, generalni direktor ministrstva saobračaja; tajnik ir. Vane Rade j, industrijski zastopnik.
Razpust sarajevskega OUZD
Sarajevo, 24. Junija n. Minister socialne po-Itike je rasopusit.il upravni odbor sarajevskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev zaradi razdoTa med njenimi člani, ki Je onemogočaj redno poslovanje. Za komisarja Je imenovan bivši član uprave dr. Oskar Tartaglia, ki ie že prevzel svoje dolžnosti.
Atentator Jukič umrl
Bred na Savi, 24. junija č. Davi ob 8. Je umd v mestni bolnišnici zaradi vnetja pljuč Luka Jukič, atentator na komisarja Čuvaja. V bolnišnica je ležal nekoliko dni, V zadnjem času Je živel v zelo slabih gmotnih razmerah, v pretekli zimi pa Je trpel celo lakoto. Zapušča ženo it tri nepreskrbljene otroke.
Proslava BUSK v Beogradu
Ljubljanska reprezentanca razočara. Beograd, 24. junija. Danes se je zaključila nogometni turnir ob priliki desetletnice Beograjskega univerzitetnega športnega kluba. Zagrebška reprezentanca je porazila BUSK A s 14 : 1 (6 : 1). Beograjska univerzitetna rezprezentanca je zmagala nad Ijubljan sko s 3 : 1 (1 : 0). Ljubljančani so zaradi svoje slabe igre zelo razočarali.
Podjetni Dubrovčani
Dubrovnik, 24. junija. Tu je bila te dni ustanovljena postaia za izposoievanie jahalnih konj Ustanovitelji te vsekakor nenavadne izposojevalne Dostaie hočejo s to novostjo ugoditi želiam številnih turistov in tuicev. ki bi se radi na koniih in mulah povzpeli na vrhove Jn v kraie. kamor p' vodijo avtomobilske ceste.
Jugoslovenski derby
Beograd, 24 junija. Včeraj se je vršil na konjskem dirkališču Jokey - kluba v Beogradu jugoslovenski derby. Prvo darilo je odnesel konj Tip-Top, last novosadskega industrijalca Gjoke Djundjerskega. Pri to-talizatorju so izplačeval istave 47 Din za 10 Din.
Konferenca sodnikov okrajnih sodisc
Zagreb, 2J junija, n. Dne 28. t. m. ee bo v Zagrebu vršila v poslopju okrajnega sodišča konferenca delegatov sodnikov okrajnih sodišč iz vse države. Konferenca je bila sklicana na inicijativo mnogili okrajnih sodnikov in ima namen, razpravljati o tem, da se pod vzamejo primerni koraki na merodaj-nih mestih za odpravo neenakosti med sodniki okrajnih in okrožnih sodišč. Povabila za udeležbo na konferenci so bila razposlana vsem okrajnim sodiščem v Hrvatski, Sloveniji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji ia Vojvodini.	_
Pomorska razorožitvena konferenca
WashIngtoa, 2 junija g. Velika konferenca
za pomorsko razorožitev na motnju se bo najbrže vršite v jeseni in se je bodo po dosedanjih dispozicijah udeležile Zedinjene dfžave, Atvgiijl in Japonska, doSiim Francija ki Italija Se nista pdfiavili svoje udeležbe.
Rumunska letala v Pragi
Praga, 24. Junija g. Včeraj ie prispelo semkaj iz Poljske rumunsko letalsko brodovtfe obstoječe iz petih letal, po^ vodstvom generalnega inšpektorja rm.uiiskega lfetalstva. generala Boria,
Orkan v Čilu
Sant Jago de Chile, 2 junija, s. Skozi dva dni je tukaj divjal strahovit orkan. Utrgal se je tudi oblak. Neurje je v Sant Jago de Chile in v severnem Chilu, zlasti v okolici Antifogaste, napravil ogromno škodo. Mnogo poslopij je bilo porušenih. Brzojavne zveze so skoraj popolnoma pretrgane.
Naši Kraji in ljudje
Svečana proslava 10-letnice ljubljanske univerze
Rektor prof. dr. M. Vidmar proglaša v slavnostni dvorani kraljev ukaz o podelitvi kraljevega imena ljubljanskemu vseučilišču. V prvi vrsti slavnostnih gostov v sredini zastopnik kralja komandant dravske divizije div. general S. Tripkovič, na njegovi levici minister prosvete B. Maksimovič, na desni minister prosvete dr. Korošec.
SPD in njegovo delo
LJubljana, 24. junija.
V nedeljo dopoldne se je vršila v Ljubj Ijani III. redna letna skupščina SPD, katere se je udeležilo 50 delegatov osrednjega društva osebno in z 18 pooblastili ter 85 delegatov, ki so zastopali 18 podružnic. S. P. D. šteje sedaj 26 podružnic. Debata o raznih aktualnih organizacijskih, kulturnih vprašanjih, ki jo je spretno vodil predsednik dr. Fran Tominšek, je potekla povsem mirno in stvarno ter je skupščina končala v polni harmoniji.
Predsednik dr. Fran Tominšek Je ob 10. otvoril skupščino. Z ozirom na to, da so bila objavljena v časopisih in Planinskem Vestniku obširna poročila o delovanju SPD, se je predsednik v svojem poročilu omejil le na najvažnejše in najmarkantnejše momente. Glede gmotnega stanja društva je pojasnil, da je SPD najelo 650.000 Din posojila, da je moglo kriti gotove višje izdatke, zlasti za nov planinski dom v Kamniški Bistrici. Zasnovani so mnogi načrti, ki se bodo izvedli v bodočnosti.
Nadzornik SPD g. dr. Senjor Iz Maribora Je nato podal prav zanimivo poročilo o delovanju posameznih podružnic. Brez ovinkov je graial nekatere neagilne podružnice. Pohvalno pa je omenjal mnoge, ki lepo napredujejo in skušajo v svojem okolišu dvigniti zanimanje za planine in druge krajevne lepote. Marljivo in uspešno delujejo zlasti mariborska podružnica, dalje podružnice v Rušah, Slovenigradcu in v Rogaški Slatini, ki je otvorila sicer skromno, a lepo zavetišče na Donaški gori. Razvija se lepo na novo ustanovljena podružnica v Poljčanah. Vzorno delujejo dalie podružnice v Celju, Zidanem mostu, Trbovljah, Litiji. na Jesenicah itd. Priznanje gre podružnici v Mežici, ki je znala v svojem okolišu najbolje popularizirati planinstvo. Člani podružnice so večinoma najpriprosteiši delavci in vsi krepko disciplinirani, ki si štejejo v veliko čast, da so člani SPD. Podružnica bodi vsem v zgled!
Šolski nadzornik v pok. g. Josip VVester }e k predsednikovem poročilu dodal kri-
Prl astmi bi boleznih srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščicne zJeze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josef-ove« grenčice velike važnost®. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri j etičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapreke pone-havajo s pomočjo »Frana Josef-ove« vode, ne da 'bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in s/pec. trgovinah.
tične pripombe, nato je delegat g. Rasto Pustoslemšek ravnotako izrazil nekatere pomisleke ter v prvi vrsti predlagal, da naj skupščina izreče posebno zahvalo in priznanje podružnici v Mežici, kar je bilo sprejeto soglasno in z iskrenim odobravanjem. Dalje je pripomnil, da se skupščine SPD vedno vrše v Ljubljani. Po pravilih lahko odbor skliče skupščine delegatov tudi v drugih mestih. V Ljubljani ne zbujajo takšne planinske prireditve posebne pozornosti, drugače pa bi to bilo, ako bi se te skupščine vršile v Celju, Mariboru, Kranju ali kje drugod. Njegov zadevni predlog je bil od skupščine soglasno odobren, nakar je bilo na predlog dr. Jožeta Rusa sklenjeno, da se bo IV. redna skupščina prihodnje leto vršila v Celju.
Živahna in obširna debata se je nato razvila o predlogih, ki so jih izdelali in skupščini predložili člani treh novih odsekov SPD. Predlogov je 11 in se nanašajo na določitev smernic o delovanju SPD v kulturnem oziru, na ureditev Planinskega Ve-stnika, na izdajanje propagandnih brošur, razglednic in zemljevidov, dalje da se ugotovi prmoženjsko stanje društva, da se izvede kataster društvenih naprav in končno da se organizira vodništvo in reševalne ekspedicije. Predloge je v imenu odsekov prečital g. dr. Anton Mrak. V debato so posegli delegati: Ravnik, dr. Senjor, dr. Zi-rovnik, dr. Mrak, dr, Joža Rus, žel. uradnik Gajšek iz Maribora, Cesar, Rasto Pustoslemšek in drugi. Prva dva predloga, ki sta se nanašala na ugotovitev premoženjskega stanja društva in na pravilnik o skrbi planinskih domov in koč, sta bila od strani podružnic odklonjena, glede ostalih predlogov se je končno sklenilo, da odseki izdelajo podrobna poročila in navodila, jih predlože osrednjemu odboru odnosno širšemu odboru v proučavanje in odobrenje.
Daljša diskusija se je razvila tudi o določitvi članarine in prispevkov podružnic osrednjemu odboru. V glavnem je prodrlo staro stališče ter ostanejo stara članarina in stati prispevki.
Ko so bili izvoljeni nekateri funkcijonarji in njih namestniki v osrednji odbor, je skupščina začela razpravljati o predlogih posameznih podružnic. Skupščina je odobrila predlog, da sme savinjska podružnica odtopiti Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici podružnici v Trbovljah. G. Makso Hro-vatin je nato pojasnjeval, kako so organizirane reševalne ekspedicije pri podružnicah, v katerih ololišu se dogajajo večje nesreče. Doslej obstojajo reševalne postaje v Dovjem-Mojstrani, Srednji vasi (Bohinj), Kranjski gori in v Kamniku. Organiziral se bo tudi tečaj za reševalce, ki ga bo vodil g. dr. Tičar.
Skupščina je dalje soglasno sklenila, da naroči 250 izvodov novega Badiurovega
vodiča »Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem«. Delo izide v kratkem.
Končno Je delegat belokranjske podružnice g. Kastelic iz Črnomlja pozval navzoče skupščinarje, da naj se v večjem številu udeleže otvoritve planinske koče na Mirni gori. Koča bo v treh tednih dograjena ter se vse pripravlja na svečano otvoritev. Sklenjeno je bilo dalje, da se uredi enoten cenik po kočah za prehrano in oskrbo. Dr. Joža Rus pa je skupščino opozarjal, da se bo prihodnje leto v naši državi vršil kongres slovanskih geograiov in etnograiov ter prosil SPD, da sodeluje pri sprejemu odličnih slovanskih gostov, ki bodo posetili naše divne kraje in planine.
Avtomobilska nesreča pri Gornjem Logatcu
Logatec, 24. junija.
Po vsem logaškem kraju se je snoči na kresni večer, ko so po hribih goreli mnogoštevilni kresovi, bliskovito razširila vest o avtomobilski nesreči, ki se je okoli 20. dogodila na cesti med Gor. Logatcem in obmejno vasjo Hotederšico. Žrtvi nesreče sta postala mesarski pomočnik, 28-letni Andrej Tavčar, rodom iz Sežane in zaposlen pri mesarju Jamniku v Gor. Logatcu ter njegov spremljevalec, 30-letni trgovski potnik Josip Meze, stanujoč v Gor. Logatcu.
V Hotederšici se je včeraj vršila tombola in veselica gasilskega društva, ki je bila prav dobro obiskana. Poslovodja Maro-li, ki je obenem dober šofer, je vozil znance in prijatelje z osebnim, 4 sedežnim avtomobilom, last tvrdke Antičevič, pri kateri je zaposlen v Hotederšico na gasilsko veselico. Okoli 20. je vozil proti Gor. Logatcu. Sredi med Logatcem in Hotederšico je velik in precj opasen ovinek, kjer mora avto-mobilist posvetiti vso svojo pozornost vozilu. Ko je ravno v večjem loku jemal ovinek, mu je nasproti privozil z večjo brzino motociklist, ki je imel zadaj na sedežu spremljevalca. Bila sta gori omenjena. Avtomobil se je hotel ogniti karambolu na ta način, da je šofer skušal zavoziti na seno-žet. A prepozno. Motor je zadel ob sprednje kolo avtomobila s tako silo, da je sunek vrgel oba motorna vozača v loku na avtomobil. Andrej Tavčar je z vso močjo priletel v sprednjo varnostno šipo. jo razbil ter se težko poškodoval. Glavo je imel vso potolčeno. Pri padcu si je končno zlomil še desno nogo. Težke poškodbe je dobil tudi njegov spremljevalec Josip Meze, ki je ravno tako s sedeža na motorju priletel na sprednji del avtomobila ter se poškodoval po glavi. Zbil si je tudi več zob.
O nesreči so bili takoj obveščeni orožniki. Na kraj nesreče je pohitel zdravnik dr. Milan Gostiša, ki je nudil obema težko ponesrečenima prvo zdravniško pomoč. Kmalu nato je prispel tja tudi okrajni zdravnik dr. Milan Papež. Oba zdravnika sta ponesrečenca obvezala ter odredila nujen transport v Gor. Logatec. Šofer avtomobila g. Maroli je dobil tudi poškodbe, ki niso težjega značaja.
Z avtomobilom lesnega industrijca g. Gabrijela Oblaka je danes ob 10. dopoldne pripeljal šofer Bogomir Štravs oba ponesrečenca v ljubljansko javno bolnico na ki-rurgični oddelek.
Smrtna nesreč kolesarja
LJubljana, 24. junija.
Avtomobilske in motorske nesreče postajajo zlasti sedaj in to posebno v nedeljah čedalje bolj pogoste. Na vseh cestah in potih ropotajo motorna vozila, vmes uhajajo skromnejši kolesarji in drve po cesti avtobusi, ki prevažajo v oddaljenejše kraje mase potnikov in izletnikov. Pri tako velikanskem prometu na naših cestah seveda ni čuda, če pride do nesreč, ki jih je pripisovati po največ neprevidnosti in brezobzirnosti vozačev. Težji nesreči v Vižmar-jih, čiji žrtvi sta postala v nedeljo zakonca Vadnal, se je pozneje na večer pridružila še druga nesreča v Hrastju poleg Šmartna ob Savi, ki je končala s smrtnim izidom mladega fanta.
Ko je vozil včeraj avtobus, ki ga je opravljal šofer Herman Režek iz Hrastja, proti Ljubljani, je srečal okrog 21. kskih 300 korakov za Hrastjem več kolesarjev, od katerih so bili nekateri oblečeni v gasilski kroj. Kolesarje, ki so vozili v strnjeni
Kulturni pregled
Repertoarji
LJUBLJANSKA OPERA.
Torek, 25: Zaprto. Breda, 26.: Marta. Red A.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Četrtek, 27.: »Študentovska ljubezen« (Dnevi našega življenja) (A - abonma). Zaključna predstava.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 25. ob 20.: Romeo in Julija. Znižane cene. Poslovilni večer gosp. J. Rakuše. Sreda, 26. ob 20.: Cerkvena miš. Premijera.
, Pet in sedemdeset let glasbene kulture v Srbiji
Beograd, 23. junija.
Danes se je pričela v Beogradu cela vrsta glasbenih manifestacij, ki se prirejajo ob priliki proslave 751etnice »Beogradskog pevačkog društva«, najstarejšega društva te vrste v Srbiji. Potemtakem ne veljajo proslave zgolj temu jubilantu, marveč pomenijo ob istem času proslavo pet in sedemdeset let muzikalne kulture v Srbiji, čije pesem Je dovolj znana širom vseh petih kontinentov. Sodeč po programu in udeležbi pevskih društev z vseh strani države, nam bodo nudile te slavnosti priliko, da spoznamo naša današnja muzikalna stremljenja in smeri, v katerih se giblje glasbeno delo naših pevskih društev.
Ustanovitelj »Beograjskoga pevskega društva? Mladen Milovuk, človek s kulturo takratne dobe. je bil brez dvoma vnet ljubitelj glasbe. Radi verjamemo, da je že ta kvalifikacija zadostovala, zakaj treba je bilo polagati temelje in začenjati z najskromnej-šimi sredstvi Nekoliko več čisto umetniških kvalifikacij je imel uegov naslednik, glasbenik in skladatelj Kornelij Stankovih, ki je dolga leta vodil pevski zbor in mu dal novo podlago. Njegova največja zasluga je
v tem, da je prvi opozarjal na pomen posvetne in cerkvene narodne pesmi, zbirajoč s svojimi skromnimi sredstvi vse, kar se mu je zdelo lepo. Davorin Jenko, eden najstarejših slovenskih skladateljev in Stankovi-čev naslednik, je šel v tem pogledu še dalje; zdi se nam, da z mnogo večjim uspehom nego njegov predhodnik. Jenko je čislal čisto stilizacijo in vokalno iztanjšanost; še dalje je šel v tej smeri Josif Marinkovič, čigar kompozicije poslušamo še danes z naslado. Toda delo vseh teh, kakorkoli je veliko v primeri s takratnim stanjem, ne odtehta zaslug Stevana Mokranjca, našega prvega modernega skladatelja in človeka, ki je zapustil trajno sled v srbski glasbeni kulturi.
Znane so Mokranjčeve Rukoveti, ki so morale po svoji visoki kvaliteti izzvati revolucijo v naši muzikalni kulturi. Če uvaži-mo še to, da jih je Beograjsko pevsko društvo pod vodstvom samega Mokranjca in z najboljšimi pevci razneslo širom sveta — od Carigrada do Petrograda, od Sofije do Berlina, Lipskega in Dresdena, bomo razumeli, kakšen je bil njih uspeh in kolikšna je bila nacijonalna propaganda. V kulturnem smislu se je ta propaganda z njimi prav za prav š«le začela. Mokranjčev pokret se ni ustavil v Srbiji. Rukovete so peli v vseh deželah in neki višji umetniški čut je z neodoljivim zamahom prešinil vsa jugoslovenska plemena.
Mokranjčevo delo je imelo tak odmev, da je skoraj vsako večje mesto hitelo z ustanavljanjem svojega pevskega društva; mnoga izmed teh so se povspela na odlično višino. Še danes tvorijo poglavitni del njihovega repertoarja kompozicije Stevana Mokranjca, dasi smo dobili v najnovejšem času več mlajših talentiranih skladateljev. V to dobo gre tudi ustanovitev Srpske muzičke škole, ki tvori sestavni del Beograjskega pevskega društva. Naporno, toda tudi hvaležno delo se nadaljuje posihmal še z večjo silo, z elanom, ki mu danes ni primera.
Sedaj, ko imamo v Jugoslaviji več kot 600 pevskih društev, ne prištevajoč temu številu več sto mladinskih pevskih zborov, ki delujejo z nemalim uspehom na osnovnih, srednjih in višjih šolah, se nam vi Ji delo Beograjskega pevskega društva, nekoč tako osamljeno in združeno z neštevilnimi težkočami, kakor nekak daljni sen, nekaj, česar se ne zavedamo v polni meri Vzlic svoji starosti, procesu, ki neizprosno vodi v smrt, je to društvo še danes eno najboljših, kar jih imamo. O tem smo se lahko preverili, kadarkoli smo imeli priliko, da ga pri merjamo s katerim koli pevskim društvom iz Beograda ali iz notranjosti Solidnost ansambla, iztanjšanost in izenačenost glasov, popolna disciplina dinamike, to 60 poglavitne vrline tega zbora, ki ga danes vodi nje gov odlični dirigent, naš znani moderni komponist Kosta Manojlovie. Kot primer naj navedemo samo to, da solidni mladi pevci Obilica, ki spada brez dvoma med naša najboljša pevska društva, še vedno ne morejo dajati onih pesmi, ki jih daje Beograjsko pevsko društvo. Nedostaja jim organske spo-jenosti, ne obvladujejo dinamičnih elementov v polni meri, kar je najvažnejše za katero koli moderno kompozicijo, da, celo za skladbe samega Mokranjca. Sarajevska Sloga, ki je takisto vsekdar gojila visok umetniški program, ima vse, česar nedostaje Obi-licu, toda pri nji se opaža, da nima večjega števila pevcev visokega ranga. Tako »Beo-gradsko pevačko društvo« 6tvarno še danes prednjači vsem srbskim pevskim društvom; to dejstvo mora samo še poveličati slovesne dni, ki lahko zremo nanje e polnim ponosom in samozavestjo.
čedomil MitrinorlA.
»Skof 8trossmayer na vatikanskem koncilu.« V članku pod tem naslovom v zadnjem kulturnem pregledu je ostalo več težkih tiskovnih napak. Tako je opazka poc črto (*) na napačnem mestu, v drugem stolpcu je dvakrat išum« namestu sum, v tretji čitaj pripravila tla (namestu klas), heretikom, napake manjšega pomena pa si je lahko popravil čitatelj sam.
vrsti, Je pustil avtobus kmalu daleč zadaj, ko je nenadoma privozil avtobusu nasproti še neki zapozneli kolesar, ki je vozil po sredi sveže nasute ceste. Avtobus, ki je bil v polnem teku, se Je izmikal ravnotako kakor tudi kolesar, ki je vozil po levi strani, vendar je bila nesreča že tu. Naslednji trenutek je že avtobus podrl kolesarja na tla in ga vrgel v kraj ceste. Bilo je čuti le slaboten krik. Šofer Orehek je takoj ustavil svoj avtobus in skočil v temo, da pogleda ,kaj se je zgodilo. Poleg poškodovanca na tleh, ki je bil ves v krvi, je ležalo kolo in je bil tam že tudi za njim vozeči drugi kolesar Stane Erbežnik iz Most. Ta je spoznal v ranjencu tovariša gasilca 29-letnega Franceta Ciglerja iz Most £t. 43. Ker je bil ponesrečenec nezavesten in mu je bruhala kri iz mnogih ran na glavi, se je prestrašeni šofer takoj odločil ter poprosil ljudi, ki so se peljali z njim. da izstopijo, nakar so v naglici naložili ponesrečenega Ciglerja v avtobus in ga je Orehek okrcg 21.15 pripeljal v splošno bolnico. Službujoči zdravnik je takoj ugotovil, da ima Ci-gler na čelu prebito lobanjo, skozi katero so izstopili možgani, dalje udrtie nosne kosti in prekolj čeljusti. Poškodovanca so takoj prenesli v operacijsko sobo, vendar je že okrog 23. preminul.
O strašni nesreči je bila takoj obveščena policija, ki je ugotovila, da ie vozil ponesrečeni Cigler nepravilno po levi strani ceste, to morebiti zaradi baš na tistem mestu sveže nasute ceste. Nesreča je gotovo nastala zaradi tega, ker kolesar ni mogel v naglici izpeljati iz gramoza i'i ga ie tienu-tek na to že podrl avtobus. Enako so izpovedale tudi priče.
Kakor smo se informirali, se je nahajal Cigler popreje na gasilski veselici na Pšati, kjer je bilp tudi več drugih moščanskih gasilcev. Pokojni Cieler, ki je bil mizar po poklicu. je bil v Mostah med tovariši zelo priljubljen fant. zato vsi Moščani močno obžalujejo nesrečni dogodek, ki je zahteval njegovo mlado življenje.
Še enkrat tatvina v Zalogu
Te dni so se morali zopet zagovarjati razni obtoženci zaradi tatvine ukradenega blaga na kolodvoru v Zalogu. Med porotnimi poročili smo poročali, da je bil obsojen Andrej Rant na 7 let, Jeriha na 4 leta in Paternoster na 1 leto ječe.
Ker sta imela Jeriha in Rant tovariše, ki so jima pomagali blago odnašati in razpečevati ter razne znance, ki so jim blago pro dajali, je državni tožitelj obtožil tudi iste zaradi deležnosti tatvine.
Zagovarjati se je moralo 11 obtožencev, ki so imeli 5 zagovornikov.
Ker je bila razpravna dvorana premajhna, se je vršila razprava v porotni dvorani, kjer so po klopeh porotnikov sedeli zgovorni odvetniki, ki so vztrajno dokazovali nedolžnost obtožencev.
Tone Rant je bil obtožen, da je pomagal bratu Andreju prenašati ukradeno blago. Ker je Jeriha sam dejal, da to ni res, je bil oproščen. Oproščen je bil tudi, da bi lani vlomil novembra pri Ravnikarju, ker ie njegova izvoljenka povedala, da je baš ono noč porodila in je bil vso noč pri njej, kar je potrdila tudi njena mati.
Krneč Ciril je omenil, da je pač pomagal Jerihi enkrat nositi, a kradel ni. Dobil je
2	meseca ječe.
Martin in Jože sta bila oproščena, ker sploh nista vedela, da je kaj ukradenega. Dalmatinca Bravac in Plejic. ki sta ktoš-njarila z ukradenim blagom, bosta sedela vsak dva meseca. Jaka in France pa vsak
3	mesece, ker so bili obsojeni radi huodedl-stva deležnosti tatvine. Jaka *e je izgovarjal. da ni vedel kaj je nosil, ko ga je Jeriha najel. Menil je, da pomaga pri selitvi.
Dočim so bili trije oproščeni in pet obsojenih radi hudodelstva deležnosti tatvine. je senat ostale tri obdolžence spoznal krivim samo prestopka nakupa sumljivega blaga in jih je obsodil temu primerno le v denarno globo od 200 do 2000 Din.
Vsi obtoženci so svojo kazen prestali večinoma v preiskovalnem zaporu in zadovoljni so se vračali domov.
Razpeiava v kraljevini SHS Fran K». Lešnik, Maribor, Cankarjeva tli, 26.
Utopljenec pri mestnem kopališču ob Ljubljanici
LJubljana, 24. junija V bližini mestnega kopališča ob Ljubljanici so danes kopalci zapazili truplo neznanega utopljenca. Bilo je okoli 16. Kopalec Jože, ki je izvrsten plavač in je bil včasi kapetan Pasjega broda, je zvlekel truplo na suho. O dogodku je bila obveščena stražnica na Dolenjski cesti, ki je ukrenila vse potrebno za ugotovitev identitete utopljenčeve. Na lice mesta ie prispela tudi policijska komisija. Zdravnik dr. Avramo-vič je odredil, da so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu na Dunajski cesti.
Utopljenec Je moral biti že dalje časa > vodi, kakor je sklepati po raznih znakih, ki jih je zdravnik ugotovil na truplu. Kakor so pozneje dognali, je utopljenec identičen z Ignacijem Novakom, 30-letnim kmečkim fantom, ki je bil duševno nekoliko omejen. Pred več dnevi je bil zaposlen pri košnji in je med delom ostale delavce zapustil brez slovesa. Nikdo ni znal, kam je krenil. Kakor sklepajo, je odhajal proti Ljubljanici. Ko je mogoče taval po barjanskih travni-, kih, mu je v bližini Ljubljanice spodrsnilo ter je padel v vodo.	?.
Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE
(pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revmatizem, nevra!yne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse kopali ščn-e naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža • Toplice. Zahtevajte prospekte Cene znižane, posebno v pred in po sezoni.
Aretacija zaradi umora na Zaloški cesti
Ljubljana, 24. junija.
Strahoviti zločin na Zaloški cesti še vedno ni pojasnjen navzlic naporu preiskovalnih organov. Vodja preiskave nadzornik Matko Močnik je včeraj zaslišal več oseb iz Most in Vodmata, ki so se nahajale ob času zločina, to je okrog pete do šeste ure na cesti v bližini hiše umorjene. Na ta način je skušal dognati, če je hodil tedaj tam kak tujec, oziroma človek, ki bi prihajal kot zločinec v poštev. Priče pa niso mogle izpovedati nič določnega. Dalje je bilo včeraj in danes zopet zaslišanih več mesarskih delavcev ki so poznali pokojnega Andreja Bitenca in Marijo Z5chbauerjevo in ki so kedaj imeli z njima posla.
Snoči pozno zvečer je privozil v Moste policijski voz, takozvani »Zeleni Henrik«, v katerega so posadili nekega Jakoba S., bivšega gostilničarja v Mostah. Aretiranca je odpeljala straža v policijske zapore, kjer so ga ponovno zasliševali. Aretiranec je prišel pred kratkim čez mejo zopet v Ljubljano. Stanoval je pri nekih svojih sorodnikih in bi se moral po lastni navedbi odpeljati dne 19. t m. po opravku v Maribor. Odšel je od doma baje že okrog 3.30 zjutraj, vendar se ni odpeljal in so ga videli nekateri še tekom dneva v Ljubljani. Zakaj je prav za prav padel sum nanj, še ni znano.
Varuj svojo
Dragoceno zdravje tvoje familije n® treba podleči haranju z boleznijo okuženih muh, komarjev, ščurkov, stenic, mravlj in bolh. Upotrebljavaj Flit. Flit jih temeljito ubija. Prodira v vse tudi najmanje razpok-line, kjer se ta gomad skriva in množi ter brez milosti uničuje njihova jajca. Gomadi smrtonosen tebi neškodljiv. Ne pusti madežev.
Ne zamenjaj Flit n nobenim drugim produktom. Zelo velika ubijalna moč osigura Flitu prednost. Kupi ga še danes.
Amaterji!
Foto - kino aparati potrebščine
Novi veliki katalog in cenik Vam je brezplačno na razpolago
AVoma sinova, drogerija,
•	llilllt Ljubljana, Židovska 1
drogerija, Maribor,
•	Jtm.il lil Gosposka nliea 33_
Domače vesti
•	Premestitev v državni službi. Arhivski eradnik pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu Milan Ferjan je po službeni potrebi premeščen k okrajnemu glavarstvu v Preval] an.
•	Imenovanje v državni službi. Imenovana sta: žandarmerijski narednik pri 8. žan-darmerijskem polku v Ljubljani Martin Bizjak za arhivskega uradnika pri velikem županu v Ljubljani in žandarmerijski narednik kočevske žandarmerijske čete Ludovik Erjavec za arhivskega uradnika pri okrajnem glavarstvu v Brežican.
•	Volaške vestL Imenovani so: podpolkovnik dr. Vladimir Ferlan za sanitetnega polkovnika, dr. Anton Andra za sanitetnega poročnika, Franjo Zoreč za veterinarskega poročnika, mag. pharm Dalibor Bonač pa za lekarniškega poročnika. Trajno so upokojeni: Inženjerski podpolkovnik Edvard Štefin, zrakoplovni kapetan prvega razreda Vekoslav Naglič in administrativni kapetan drugega razreda Milan Globočnik. V našo vojsko le sprejet bivši avstro-ogrski artiljerijski podporočnik Milan Erman.
•	Zakon o nredltv\ Stranje uprave stopil v vellavo. »Službene "Kovine* objavljajo v 143. številki zakon o ureditvi notranje oprave in je ta zakon s tem dobil obvezno moč.
•	Zrelostni Izpiti na celovški gimnaziji.
Na gimnaziji v Celovcu sta te dni opravila zrelostni izpit tudi dva Slovenca, in sicer oba z odliko: Jože Komar iz Pliberka in Adolf Hebein iz štebna pri Žili.
•	Sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo. Po odredbi ministra vojske in mornarice se sprejme letos v prvi letnik pomorske vojne akademije v Dubrovniku 40 gojencev. Pouk se bo pričel 1. oktobra lr, bo tralal tri leta. Sprejemajo se kandidati, ki so naši državljani, zmožni srbsko-hrvatskega, oziroma slovenskega jezika, ki »o zdravi In sposobni za volno-pomorsko »lužbo, ter niso prekoračili 21. leta starosti. Zahteva se zrelostni izpit gimnazije, realke ali navtične akademije. Prošnie za sprejem je vložiti najkasneje do 15. avgusta pri komandi pomorske vojne akademije v Dubrovniku. Izbrani kandidati bodo koncem •eptembra pozvani na zdravniški pregled in na sprejemni izpit, ki se bo pričel 20. sept. In obsegal naslednje predmete: aritmetiko, geometrijo, fiziko, elektrotehniko, kemijo, geografijo ln en tuli Jezik: francoski, angleški, nemški ali italijanski. Vpoklicani kandidati imajo pravico na brezplačno vožnjo na vseh državnh železnicah. Vsak ab-»olviran gojenec mora kot oficir služiti dr-favi vsaj šest let. Interesente opozarjamo na tozadevni natečaj v 143. številki »Službenih Novin«.
•	Diplomski Izpiti na drž. železniški prometni šoli v Beogradu. Letošnje leto le od 80 slušateljev dokončalo študije in z odličnim in prav dobrim uspehom položilo diplomske izpite izredno veliko število Slovencev. Pismeni izpit se Je vršil od 2. —8. a ustmeni od 8. do 23. t. m. pod predsedstvom višjih uradnikov prometnega ministrstva in generalne direkcije. Diplomske izpite so položili naslednji Slovenci: Arhar Franc, Arnuš Miroslav, Bukovec Jože, Cerk Alojz, Cretnik Stanko. Hladriik Stanko. Hlede Rudolf, Kastelec Anton. Klemene Josip, Koprivnikar Pavel, Lavrenčič Anton, Marko Valter, Markov Dragomil. Mervar Marjan, Miheljak Ervin, Pahulje Anton, Prek Anton, Prek Ivan, Primožič Jernej, Rus Franc, Škarjanec Milan, Šlibar Marjan Terzinar Ivan, Tomšič Josip, Vari Rudolf, Zaf Ivo. Zaler Edko, Zavašnik Rudolf Znane Franc, Žabkar Alfred. Slušatelji so s 1. julijem nastavljeni kot žel. uradniki na večje eksekutivne enote Sirom naše države, Mladim uradnikom želimo veliko uspeha.
•	Planinska koča na Visočici. O vidov-
danskih praznikih otvarjajo hrvatski plani-narji nov planinski dom na Visočici, ki je ponoven dokaz žilavosti in agilnosti naših bratskih planinskih prijateljev. Visočica ie najlepša točka na Velebitu z zadivljenim razgledom. Nov planinski dom stoji na višini 1440 m najvišja točka Visočice pa se dviga 1619 m nad morjem. V petek je sprejem gostov pri vlakih na kolodvoru v Gospiču, 29. t. m. odhod ob 5. izpred hotela -.Like«, ob 10. otvoritev koče. ob 14. vzpon na vr'n Visočice. 30. t. m. povratek na Go-spič ali pa poljubno preko Vaganskega vrha na Medački kolodvor. V svrho poglobitve planinskega pobratimstva bi bilo priporočljivo, da bi se izleta udeležilo čim več naših planincev.
•	Mesta za pogodbene poštarje. Nezasedena so še mesta pogodbenih poštarjev pri tehle pogodbenih državnih poštan: Bosansko Štrahovo, Branjevo, Bosanski Svinjar, Boguti, Goransko, Mojkovac, Puračič, Ro-gašica, Trnovo, Velimlje, Vilusi. Zabljak, Bosanski Kobaš, Bosanska rača. Bradina, Busovača, Posušje, Rudo, Bosanski Alesan-drovac, Domanoviči, Šahovič, Gruda in Lu-kavica na teritoriju direkcije pošte in telegrafa v Sarajevu. Za mesta pogodbenih poštarjev lahko prosijo osebe ki so: 1. državljani kraljevine SHS., 2. izpolnile 21 leto starosti, 3. dovršile 4 razrede srednje šole ali vsai osnovno šolo, 4. moralno neoporečne in 5. popolnoma zdrave in sposobne za poštno in telegrafsko službo. Poleg teh pogojev mora prosilec svojeročno pisani prošnji priložiti vse dokumente, iz katerih so razvidna omenjena dejstva, kakor tudi potrdilo pristojne oblasti o imovini in pa potrdilo krajevne oblasti, (županstva), da ima zagotovljen lokal za pošto v kraju, kamor prosi in da ta lokal odgovarja pogojem
51. 16. pravilnika. Natančnejše podatke o prejemkih, pravican in dolžnostih kakor tudi o razmerju med pogodbenim poštarjem in državo daje pristojna direkcija pošte in telegrafa v Sarajevu. Prošnje je treba poslati ministrstvu za gradbe, za glavno upra vo pošt in telegrafov najkasneje do 1. avgusta t. 1.
*	Smrtna kosa. V nedelio le umrl v Krškem g. inž. Milan J i r a k od državnega rudnika v Zenici. K večnemu počitku ga polože danes ob 16. — V Poličanan je po dolgi bolezni preminul g. Alojzij Kugler, gostilničar in posestnik. Njegov, pogreb bo danes ob pol 17. na domačem pokopališču. Pokojnikoma blag spofJn, rodbinam iskreno sožalje!
*	Hrvatski turisti na naših planinah. Hrvatski turistični klub »Slieme« bo priredil v prazniki.! 28., 29. in 30. t. m. izlete na Triglav, na Špik in Mojstrovko ter na Golico im v Kamniške planine. V vseh slovenskih planinskih kočah uživajo člani »Sl.ie-mena« iste olajšave kakor člani Slovenskega planinskega društva.
• Ugodnosti za potniški promet ▼ Švici. Švicarski konzulat iz Zagreba javlja, da je s 1. majem t. 1. stopila v Švici v veljavo nova potniSka tarifa železniških in paro-brodnih podjetij, ki nudi znatne prednosti potujočemu občinstvu, predvsem društvenim, šolskim izletom ter večjim skupinam. Najmanjše število potnikov, za katere ee morejo izdati društvene vozne karte, mora znašati 8 oseb napram 12, kakor je to bilo do sedaj. Vozna cena za društvena potovanja tja in nazaj se zniža za 15 % napram 10% do sedaj. Društva plačajo pri brzovla-kih samo polovico doplačila. Poleg tega ;z-dajajo švicarske zvezne železnice tudi generalne abonmaje, ki veljajo 8 dni, in to za ceno 92 frs za II. in 67 frs za III. razred. Vrhu tega je treba še položiti za jamstvo 10 frs, ki se po preteku abonmaja dobe nazaj. Ti 8dnevni abonmaji omogočujejo potnikom, ki nimajo dovolj denarnih sredstev na razpolago, da ostanejo vsaj teden dni v Švici. Dosedaj veljavni 15dnevni abonmaji ostanejo še nadalje v veljavi. Pri švicarskem konzulatu v Zagrebu se lahko naročijo naslednje knjige: 1. novi »Sch\veizeri-scher Hotelfiihrer; 2. osebam srednjega stanu, ki si ne morejo privoščiti bivanja v razkošnih hotelih, je na razpolago seznam cenejših hotelov s povprečno ceno 5 do 7 frs na dan; 3. »Švicarska kopališča in njihovi zdravilni studenci«; 4. »Švicarska kopališča«, namenjena izključno zdravnikom in njihovi praksi. Vse te knjige so resnim interesentom pri švicarskem konzulatu v Zagrebu brezplačno na razpolago.
Danes	„Rin« IDEAL"
ELIZABETA BERGNER
„L.IIIIAV«
Najnižje ljudske cene Din 2, 4. 6.
• Tečaj za gospodinjstvo in za domačo ter šolsko higijeno bo priredil oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v letošnjih velikih počitnicah od 8. julija do 8. avgusta. Namen tega tečaja je, da se učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripravijo in moralno obvežejo za delo pri Podmladku Rdečega križa, zlasti pa za vodstvo šolskih kuhinj, ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz praktične higijene, na kateri naj sloni vse domače in šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učiteljice na svojih organiziranih šolah snujejo tudi kuhinje Podmladka RK, kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi šoli odrasle mladenke primeren gospodinjski pouk. Poučevali bodo: gospodinjstvo, otroško higijeno, nego in prehrano, splošno higijeno, higijeno žene, prvo pomoč pri nezgodah, nalezljive bolezni, tuberkulozo, alkoholizem in drugo. Tečaj ee bo vršil za gospodinjstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani, a za druge predmete na Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica 2. One udeleženke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dobile brezplačno stanovanje v »Mladiki« Prehrano pa si bodo udeleženke preskrbljevale same v gospodinjski šoli in plačevale zanjo po dnevni ceni. Pouk bo brezplačen. Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijave na oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani do 1. julija. Prednost imajo one učiteljice, lu že agilno sodelujejo pri Podmladku, ostale se morajo pa obvezati, da bodo delale pri PRK. Število udeleženk ee določi naknadno. O sprejemu bodo dotične posebej obveščene. Že vložene prijave se bodo upoštevale. Vse sprejete učiteljice naj se zbero 8. julija ob 8. dopoldne na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani.
*	Akcija za ohranitev kočevske gimnazije Kakor nam poročajo, se je sinoči podala v Beograd deputacija mesta Kočevje, obstoječa iz gg. župana Lončarja, obč. svetovalca Pavlička in odbornika Stolfe, kf bo ministru prosvete dr. Maksimoviču obrazložila potrebo, da se ohrani višja gimnazija v Kočevju, kar ni le želja mesta Kočevja, marveč tudi celega okraja.
•	»LJubljana« v Ameriki. V prijazni naselbini Nottingham pri Clevelandu v državi Ohio biva veliko število Slovencev-do-moljubov, ki so prišli na originalno idejo, da prekrste svojo naselbino v »Ljubljano« Ob tej priliki so priredili velik sejem in vršila se je tudi poroka in ženitovanje neke slovenske dvojice. Slavnost se le vršila v dneh t. in 2. junija. Ko so sejmarli In meše-tarji opravili svoj posel, se je servirala slavnostna večerja »pri Figovcu«. pri »Še-stici« In pri »Slonu«. Nastopili so svatje in gesti in nakladala se je »bala« za novi par. Novoporočencema je bila pokloniena zibel ka, v kateri se bodo zibali bodoči sinov novih »Ljubljančanov«. Najlepše dekle je
bilo proglašeno za »Miss Llubllano«. Sele
ob treh zjutraj je bila ta svojevrstna veselica naših rojakov v Ameriki primerno zaključena.
*	Kresovi sv. Cirila In Metoda. že v
predvojnih časih je našo nacijonalno iavest v ponemčenih krajih ob jezikovni meji močno utrjeval in pospeševal običaj, da fO se na predvečer godu slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda (4. julija) prižigali na vseh vrhovih kresovi širom naše zemlje. Ta običaj leto za letom gineva. Kako žalostno je gledati iz obmejnih gora v našo domovino, ki je ta večer mnogo premalo ožarjena e kresovi, med tem ko naši bratje na Koroškem in Primorskem s kresovi dokazujejo, da žive v upanju na rešitev. Družba sv. Cirila in Metoda poziva že sedaj vse svoje podružnice, prosi planinska in vsa nacijo-nalna društva, učiteljstvo, občine itd., da naj delajo na to, da se zažgo kresovi na vseh vrhovih naše domovine, kar naj bi bil našim zasužnjenim bratom viden znak naše Čujecnosti in ljubezni do njih. Morebitne zbirke v korist obrambene, šolske C. M. družbe so zaželjene.
*	Tudi Split ruši male hišice. Mestna občina splitska ie sklenila, da poruši večie število malih hišic, ki kvarijo okolico div-nega naravnega parka Marjana. Z rušenjem se bo pričelo takoj, ko se bo z lastniki dosegel sporazum glede odškodnine.
*	Strela ubila vojaka. Ob priliki nevihte, ki je v soboto divjala nad Varaždinom in okolico, je strela udarila v tamkajšnjo vojašnico ter enega vojaka ubila, dva pa težko poškodovala.
*	Mlsterlozen napad v ponočnem Beogradu. Mletačka ulica v Beogradu je bila v soboto ponoči torišče misterioznega dogodka. Kakor so izpovedali očividci, je slušatelj medicine Milan Možuvinski z revolverjem streljal na služkinjo Milico Mando-vac, potem pa zbežal. Težko ranjeno se je dekle zgrudilo na tla. Dijak ie bil tekom noči aretiran, a ie odločno zanikal, da bi bil on streljal. Tudi dekle ie iziavilo, da nien ljubimec Možuvinski ni streljal nanjo. Policiia nadaljuje preiskavo.
ITO — zobna oasta najboljša!
*	V spomin tovariša Vehovarja daruje višji sod svet. Mladič 100 Din za slepe.
*	Obleke kemično čisti, barva, plislra in HVa tovarna los. Reich
*	Vse nosi le kopalne obleke znamke »IKKOLI«, ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv.
*	Namesto venca na grob svojega prijatelja gospoda Ivana Kostrevca v Ljubljani je daroval gospod Franc Golob, tovarnar na Viču za Društvo slepih 300 Din. 855
Tate) s prvim solucem moramo pričeti s s o liričnimi ko-peljmi. tedaj pa je posebne važnosti maža z Nlggerol
oljem aM Nlggerol kremo. (Patent št. 5622) za solnčende in masažo. Dobi se v vseh lekarnah im drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
Iz Liubliane
u— Marta za abonma A. V sredo, dne 26. t. m. se poje v ljubljanski operi »Marta« v običajni zasedbi s Popovičevo. Medvedovo, Banovcem, Betettom in Jankom. Pri tej predstavi se poslovi od ljubljanske operne publike odlični član naše opere gosp. Bano-vec, ki gre na enoleten študijski dopust. Gospod Banovec je kreiral s svojim lepim glasom na našem odru celo vrsto prvih liričnih tenorskih partij ter jih vse odpel s finim muzikalnim občutkom. Par let sem je bil nosilec lirične tenorske stroke na našem odru. Opero dirigira kapelnik Neifat, režira ravnatelj Polič.
u— Šentjakobski gledališki oder. Gostovanje dramskg sekcije JNAD »Jadrana« se bo vršilo definitivno v četrtek. 27. t. m. Igrala se bo izvrstna Andrejeva drama »Študentovska ljubezen«. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu.
u— III. Javna produkcija gojencev tukajšnjega drž. konservatorija bo v torek, dne 25. junija ob 20. v Filharmonični dvorani. Na sporedu so skladbe komornega značaja, zato nosi ta večer naslov »Komorni večer«.
u— Sklepna IV. Javna produkcija gojencev drž. konservatorija v Ljubliani se vrši v četrtek, ne 27. t. m. v Filharmonični dvorani. Poleg posameznih gojencev nastopi ta večer tudi konservatorijski orkester pod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirko Poliča. Vstopnice v Matični knjigarni.
u— Matura na drž. realki v Liubliani. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Josipa Westra, prosvetnega inšpektorja v pok., se je vršil višji tečajni izpit v času od 8. do 22. junija 1929. Izpričevalo zrelosti
Damske poletne obleke
etamln, delen ln koton	od Din 70 naprej
raznovrstne svilene	od Din 150 naprej
F. In L GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Oglejte sj razstavo v izložbi! 8022
„Schnlz Univerza! ' tehtnica
po^peSl delo t obratih, »to Je dane« poveod neobhodno potrebna. Zahtevajte breiobvezno ponudbo ali poset lastopnika. Jugo Schalt d. z o. i., Ljubljana.
NOGAVICE i Ž160M
so prejel! sledeH(e) kandidati (kandidatinje) ' Bačar Albin, Brnčič Ivan, Bufon Zmago-slav, Cadež Vladimir, Cerne Janez, Ditrich Bogdan, Dobovšek Franc, Glaser Danica, Gnezda Franc, Golias Henrik. Gregorin Hrvoje, Kalaš Bohuslav, Kersnik Janko, Knaflič Aleksander, Kolar Emil, Kristan Danilo, Kukec Adolf, Kulakova Tatjana (z odliko) Levičar Ivan, Mašera Sergej, Ostan Izidor, Polz Karol, Ribnikar Dušan, Šinkovec Luciian. Štrukelj Ivan, Zeleznikar Dušan, Žič Ivan, Zič Peter, Živec Franc, Žor-ga Marcel.
u— Na Vldovdan 28. t. m. bo razobesila mestna občina na svojih poslopjin zastave. Vabim meščane, da okrase svoja poslopja istotako z narodnimi zastavami. Župan dr. Puc.
u— Rdeči križ. Kralevni odbor Rdečega križa v Ljubljani razpošilja te dni svoiim članom položnice za plačilo članarine. Vljudno prosimo vse, ki so do sedaj podpirali našo človekoljubno organizacijo, da ji ostanejo zvesti tudi v bodoče, ter nakažejo v to svrho po 30 Din kot letošnjo članarino. Društvo razvija živahno delovanje in si je stavilo velike naloge v korist bednim in nesrečnim, ki jih bo pa moglo uspešno vršiti le, ako bo njegova organizacija krepka in bo uživala vsestranske simpatije ljubljanskega prebivalstva. Ravnokar se dovršuje prvi del samaritanskega tečaia za j učiteljice in učitelje ljubljanskih šol, ki ga j z veliko vestnostjo poseča nad 40 udeležen- ! cev. Začetkom julija pa pošljemo v ferf-jalno kolonijo na Trato 30 najrevnejših ljubljanskih dečkov brezplačno. Krajevni odbor je ukreni! vse potrebno, da bodo | imeli naši malčki v lepi Poljanski dolini najprijetneiše življenje.
u_ Seznam najdenih predmetov. V času
od 1. do 16. t. m. so bili policiji izročeni naslednji najdeni predmeti: lakagta ročna torbica, listnica z 120 Din, denarnica z zastavnim listkom mestne zastavljalnice št. 3422, listkom urarja Vilharja in naslovom: Jožef Strehar USA, dvokrovna srebrna ura, 600 Din, pozlačen rožni venec, srebrn obesek z 2 slikama, zlat prstan z napisom: »Julka 31. XI. 1928«, zlat prstan z rdečim kamenčkom, srebrna cigaretna doza z monogra-mom V. P., par glace rokavic, dvokolesni voziček, 1 m črnega klota, siv moški klobuk, bel prt in moški čevelj iz rjavega usnja.
u— Pri Javni borzi dela v Liubliani Je
od 16. do 22. t. m. iskalo dela: 17 hlapcev,
1	drvar, 1. rudar, poslovodja, 4 vrtnarji, 1 pečar, 1 žrebljar, 7 kovačev, 4 železostru-garji, 2 kleparja, 1 brusač orodja, 1 stroj, tehnik, 9 stroj, ključavničarjev, 6 elektro-monterjev, 1 puškar, 2 urarja, 30 mizarjev,
2	kolarja, 2 Žagarja, 1 pletar, 4 sedlarji, 2 usnjarja, 3 strojarji, 3 tkalci, 1 predilec, 3 tapetniki, 16 krojačev, 32 čevljarjev, 1 čevljar. prirezovalec, 5 brivcev, 6 knjigovezov, 1 kart. delovodja, 2 mlinarja, 15 pekov, 5 mizarjev, 1 natakar, 9 tesarjev, 5 slikarjev,
1	dimnikar, 6 zidarjev, 1 črkostavec, 4 pisarn. sluge, 9 pomož. delavcev, 4 kurjači, 4 avtomehaniki, 17 trg. pomoč., 75 navadnih delavcev, 9 knjigovodij, 29 zaseb. uradnikov,
2	les. manipulanta, 1 ekonom, 1 lesostrugar, 9 stavb, ključavničarjev, 3 vodovodni inšta-laterji, 7 vajencev.
u— Osleparjena trgovka. Trgovka in go-stilničarka Tereza Pogačarjeva v Zg. Šiški 84., je naznanila, da je pri njej dalje časa jemal neki čevljarski pomočnik Andrej R. razne specerijske potrebščine proti 14 dnevnemu odplačilu. R., ki se ie zadolžil v poslednjih dveh tednih pri njej za okrog 400 Din, pa je sedaj neznanokam izginil, ne da bi poravnal svoje obveznosti. Kam jo ie mož pobrisal. Pogačarjeva, seveda ne ve in je zaradi tega zadevo izročila policiji.
u— DvonožnI lisjak. Na vrt posestnika Ivana Šilovca na Glincah 4., na Cesti XV. se je splazi! v noči na 23. t. m. neznan kokošji tat. Ljubitelj perutnine je prišel čez Garadaščico in prekoračil ograjo, nakar je vdrl v kokošnjak ter izmed številnih kokoši izbral štiri najlepše komade in jih odnesel. šilovca je oškodoval neznani tat za okrog 160 Din vrednosti. Tatvino te takoj prijavil policiji, ki ima na sumu kot tatu nekega znanega pohajača.
u— Jedilni pribor najfinejše kvalitete. F. Čuden, Prešernova ulica 1.
u— Znani vojvodinski psihografolog Wln-terry ostane v Ljubljani le še v torek in sredo in spreiema obiske v hotelu »Slon«. Analizira rokopise ter ugotavlja preteklost, sedanjost in bodočnost. Javnosti je znano, kako je ta grafolog v Banatu razkrinkal že več zločincev in tudi babo Anujko. 852
u— Tovariša okradel. Pekovski pomočnik France B. in krojaški pomočnik Viljem P. sta se našla predsnočnjim v mestu, nakar sta krenila v neki lokal, kjer sta naletela na neko žensko, ki ju je odvedla pozneje, ko so se ga vsi trije že pošteno nabrali, na svoj dom. Tamkaj je France kmalu zaspal in se zbudil zjutraj sam. dočim je Viljem izginil. Z njim vred pa je izginila tudi Francetova listnica, v kateri je bilo sto dinarjev gotovine. Razžaljeni France ie tovariša prijavil policiji in ie Viljem prizflal, da ie Franceta res okradel, dočim je ta spal.
|^^Kino^LfiiWjanski dvor! |
Danes premijera!
Sin prerije
Divje borbe m pustolovščine.
I Ob 4., yK na 7., ^8., 9. TH. 2730 |
varna Sonsky platno za rjuhe in blago za brisače; tvrdka Weka eno žimnico; tvrdka Iiger eno 6tensko uro; tvrdka Kovačič, steklenice in kozarce. Vsem darovalcem prisrčna hvala l
a— Velike strelske tekme v Mariboru. Včeraj so se mudil: v Mariboru delegatje Zveze strelsML družin iz Beograda, si sc imei, skupno s preds. mi.ki mariborske strelske družine in z zas:x».rvi Slo venskega lovskega društva. Sklsnjeio Je bilo, da priredi v dneh od 4. do 10. avgusta na mariborskem vojaškems trelišču velika strelska tekma z zanimivim in najrai-novrstnejšim sporedom, ki naj pokaže sposobnost naših strelcev v vseh panogah strelske umetnosti. Želeti je, da S3 z'asti domači strelci udeleže teh tekmovanj v čim večjem številu. Priprave za tekmo so se že pričele. Za najboljše strelce s* pripravljene nagrade v vrednosti okrog 100 000 Din. Dejstvo, da le pokrovitelj tekme Nj. Vel. kralj, ki se bo bržkone tudi osebno udeležil prieditve, mora biti v spodbudo slehernemu strelcu in lovcu.
a— Maturantom mariborskega učiteljišča Iz L 1880, 1881, In 1882. Letos se bo naš tovariški sestanek vršil v Mariboru in to v restavraciji »Gambrin« (nekdanjemu učiteljišču) dne 13. julija s pozdravnim in zabavnim večerom ob 20. v mali dvorani. Dne 14. Julija zarana sv. maša zadušnica za pokojne tovariše in profesorje, obisk pokopa, lišča, obisk drž. učiteljišča, skupni obed ter izleti po sklepu predlagateljev. Podrobno na sestanku. Prinesite stare spomine za razstavo s seboj. Učitelji veterinarji in drugi priglašeni tovariši dobro došli. Udeleženci naj se pravočasno javijo pri A. Po-rekarju Maribor, Tattenbachova ulica 26-1.
a— Svinjski gejm. Ker je v petek 28. t. m. na Vidov dan državni praznik, bo prihodnji svinjski aejm v četrtek, dne 27. t. m.
a— V tobačni trafiki Gosposka ulica 20 v Mariboru se dobijo srečke od Rein i drug Zahtevajte načrt brezplačno.	825
Iz Celja
Iz Maribora
Najboljše, najtrajnefse. zato 13	najcenejše!
a— »Cerkvena miš« v marib. gledališču.
Ponovno opozarjamo na premiiero »Cerkvene miši« v sredo v tukajšnjem gledališču. Ta izredno zabavna in igralsko zelo uspela komedija je predvideno zadnja predstava letošnje sezone.
a— Lepi prispevki za počitniško okrevališče na Pohorju. Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine je prejelo za zgradbo in opremo počitniškega doma pri Sv. Martinu dosedaj naslednje prispevke: g. oblastni komisar 20.000 Din, dalje 50 kava-let, 45 nočnih mizic in drugi inventar; uprava splošne bolnice v Mariboru eno zložljivo reparacijsko barako; grof Attems stavben les; opekarna Pipuš v Račjem en vagon strešne opeke; opekarna Dervuschegg en vagon zidne opeke z dostavitvijo v Slov. Bistrico; pečar Heričko popust 3500 Din pri postavitvi velikega štedilnika; tovarna Doctor & drug inlet za podzglavnike; to-
e— Odhod ravnatelja Grudna Iz Celja.
Včeraj ie nastopil v centrali Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani svoje novo mesto dosedanji ravnatelj podružnice iste banke v Celju g. Mirko Gruden. Tekom svojega 16 letnega bivanja v Celju se je g. ravnatelj agilno udejstvoval v skoro vseh tukajšnjih narodnih in kulturnih društvin. G. ravnatelja bo ohranilo vse Celie kot ljubeznjivega družabnika in zavednega narodnjaka v zvestem, prijaznem spominu in mu kliče ob slovesu vso srečo na novem mestu v beli Ljubljani.! e— Nabavite pravočasno srečke drž. razr. j loterije! Ponovno opozarjamo vse doseda-! nje in nove igralce v Državni razredni lo-; teriji, da so srečke I. razreda 18. kola v | Celje že pred dnevi prispele in se dobe v ; podružnici »Jutrac v Kocenovi ulici 2. Vsi, ki so zadela v preteklem 17. kolu, se pozivajo, da pošijejo izžrebane srečke Za-diužni hranilnici, reg. zadr. z om. zav. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19, ki iim bo izplačala dobitke.
e— Zglasitev vojnih obveznikov v Celju. Pozivajo se vsi v mestu Celju bivajoči vojaški obvezniki rojstnin letnikov 1879 do 1908 Ln sicer ne glede na pristojnost, ki se čutijo zaradi bolezni ali drugih hib za vojaško službo nesposobni, enako pa tudi vsi oni, ki po letu 1921 iz kateregakoli vzroka še niso položili vojaške prisege, da se osebno zglasiio do vključno 6. julija pri mestnem vojaškem uradu od 9. do 12. v sobi št. 14., v I. nadstr. Zaradi prisege se morajo javiti tudi vsi oni, ki so med vojno ali po vojni bili od vojaških preglednih komisij spoznani sposobnim ter oproščeni službovanja v vojski zaradi poklica ali kot hranilci. Istotako se morajo zglasiti vsi bivši rezervni oficirji, ki so bili kot taki sprejeti v našo vojsko. Prijaviti se morajo končno vsi začasno nesposobni obvezniki letnika 1898. Nevednost o tem razglasu ne opravičuje.
e— Težka nesreča med delom. V petek
zvečer je pomagala v Petrovčah pri Celju 29 letna žena železniškega obhodnika proge Angela Pavčičeva na kozolcu posestnika Strnada spravljati seno. Nenadoma je Pavčičevi spodletelo in je padla i kozolca na tla. Zlomila si je hrbtenico in je bila takoi prepeljana v celjsko javno bolnico. Njeno stanje je še vedno nespremenjeno kritično.
e— Avtomobil povozfl pešca. V nedeljo dop. okrog 10. uie se je zgodila na najbolj prometnem cestnem križišču pred Stermeckiievo trgovino v Celju nesreča, ki bi lahko izostala, če bi vodnik avtomobila in povoženec bila nekoliko boli previdna. Sredi ceste je stopai 45 letni delavec Franc j Ramšak iz Gaberia, uslužben v tovarni We sten. Nenadoma ie pripeljal za niim z avtomobilom inž. Franc C. iz Krmelia na Do. lenjskem. Ker Ramšak ni slišal opozorila, se seveda ni umaknil na hodnik. Sledila je nesreča, da je avtomobil podrl Ramšaka na tla in mu prizadejal nekatere lažie telesne poškodbe. Zahteva pa baje zelo visoko odškodnino.
e— Karambol kolesarja z avtomobilom.
Težji nesreči je za las ušel v nedeljo dopoldne 16 letni brivski vajenec Maks Born-šek iz Zavodne pri Celju. Fant se je pri-! peljal na kolesu. Za kresijo s precejšnjo naglico in hotel zaviti v desni del Gledališke ulice. Ker pa je držal v eni roki veliko j pleteno košaro, je obvladal kolo le z eno roko. To pa je postalo zanj usodno. Iz
Vodnikove ulice le pripeljal v Gledališko ulico avtopodjetnik Alojz Drofenik iz Celja s svojim osebnim avtomobilom. Nesrečno naključje je notelo, da mladi Bornšek ni mogel več ustaviti kolesa in se ie zaletel v avtomobilov trup. Posledica karambola Je bilo popolnoma skrivljeno in razbito sprednje bicikljevo kolo, dočim je fant izvozil brez poškodb.
e— Spoštujte nočni mir! Kar uganjajo nekateri nočni junaki, presega že vse meje. še pred kratkim smo poročali o »hunskem pohodu ln pustošenju« petorice obrtnih pomočnikov, ki so prevrnili in uničili vse, kar jim je prišlo pod srbeče prste, predsnoč-niim pa je bila policija naprošena za intervencijo v neki hiši v Zavodnji, kjer je baje nekdo slavil god. Ker pa se je zbralo na godovanje precej prijateljev, ki so v pozni nočni uri začutili v sebi odlične pevske in glasbene sposobnosti, ljudje v bližini nikakor niso mogli oitl za hip zatisniti trudnih oči, ker še niso navajeni na hipermoderne produkcije raznih zakopanih talentov s celjske periferije.__
Velik požar v Zg. Besnici
Kranj, 24. junija
Vas Zg. Besnlco pod Sv. Joštom je zadela danes popoldne velika nesreča. Zgorelo je trem posestnikom sedem objektov.
Požar so povzročili okrog 12. nenadzorovani otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Ogenj se je naglo širil in videl se je da-!qč, Na pomoč so prihiteli gasilci iz Kra-nia, a je bil ogenj tedaj že na višku. Iz Kranja je prišla tudi orožniška patfaljji. Skoda se ceni na pol milijona dinarjev.
c« na Kokovnico in Storžič ter opremil pot
s potrebnimi orientacijskimi napisi Sedaj pride na vrsto pot od Sv. Ane na Zelenico, ki se bo temeljito popravila in na novo markirala.
Iz Zagorja
Nasi izseljenci v Belgiji Nemčiji in Holandiji
Pod pokroviteljstvom izseljeniškega ko-misarijata naše države se pripravlja za dobo od 23. avgusta do 12. septembra izlet naših državljanov iz Holandije, Nemčije in Belgije v domovino.
Po dolgem času hočejo naši izseljenci zopet obiskati svoje rodne kraje, svoje sorodnike in prijatelje. Izletniki bodo odpotovali 26. julija s posebnim vlakom iz Aachena v Ljubljano, kjer bodo obiskali velesejem. Naslednji dan obiščejo Bled in bližnja mesta. Iz Ljubljane se bodo vračali 10. septembra. Izletniki bodo dobili vozne olajšave, katerih bodo deležni gotovo tudi v domovini poleg znižane vstopnice v giedaiišča, muzeje itd. Prijave za izlet sprejema g. Ivan Zupane, Brunssum, Aackerstraat 72, do 12. julija. O "bor za izlet tvorijo za Westfa!ijo Adolf Bolha, za Holandijo Ivan Zupane in za Belgijo Ivan Smodic.
Iz Kranja
r— Iz nedeljske kronike. Preteklo nede* ljo je lepo solnčno vreme izvabilo v Savo in Kokro izredno mnogo ljudi. Najživah* nejše je bilo na bregovih Save, zlasti okrog železniškega mosta, kjer kraljuje študen« tarija. Proti večeru se je Kranj polnoste» vilno zbral na travnikih za »Krono«, kjer so se divili akrobatski umetnosti skupine simpatičnih kozakov na konjih. Gotovo so odnesli tudi prav dober gmoten uspeh. V večernih urah je zažarelo nebo od svita številnih kresov. Zlasti mogočne kresove so zažgali na Krvavcu, na Storžiču in Do* bru. Tudi škofjeloški griči od Sv. Jošta ni* so zaostajali.
r— Zrelostni izpiti na kranjski gimnaziji. Uspeh zrelostnih izpitov na tukajšnji dr« žavni gimnaziji, priobčen v nedeljski ste« vilki, popravljamo v toliko, da je 14 abitu* rijentov dovršilo z dobrim in 5 z zadost* nim uspehom (ne obratno). Od ostalih so napravili eden z odličnim ter eden s prav dobrim uspehom. Rezultat letošnje matu* re, pri kateri ni bil nihče reprobiran, je eden najboljših v povojnih letih na tem zavodu, za kar gre pohvala profesorskemu zboru pod direktorjem g. Ivanom Košni* kom.
r— Konj se splasil. Včeraj dopoldne, ko je bil velik tržni promet, se je pri tovarni »Vulkan« splašil konj neki posestnici. Konj je z vozom zdirjal po ozki cesti proti po* kopališču. Posestnica je padla z voza, med tem ko je njen spremljevalec ostal na vos zu. Lastnica je morala iskati zdravniško pomoč.
Iz Tržiča
č— Vodovodna dela se bližajo svojemu koncu. Ta teden so dokopali do rezervar* ja pri Sv. Jožefu, kjer bodo napravili sedaj stik, da bodo baje že koncem tedna spu* stili vodo po novi cevi.
č— Letoviščarji se vedno bolj oglašajo tudi v našem mestu. Planinski dom na Kofcal* je že dobro zaseden. Na podruž* nico SPD prihajajo dnevno vprašanja, ali se dobe sobe s popolno oskrbo in po kaki ceni. Celo iz Bosanske Dubice žele priti na Kofce. Naša tujskoprometna društva bodo storila svojo dolžnost v polni meri, da se dvigne tujski promet.
č— V bolnico so odpeljali tržiškega go» »tilničarja Blaža Hribarja, ki je prav ne« varno obolel. Po prehladu v letošnji hudi rimi se mu je vnelo oko, ki je tako zateklo, da več mesecev ni nanj videl. Kakor je ugotovil zdravnik, se mu je sedaj začelo gnojiti na znotraj in potrebna bo težka operacija. Priljubljenemu gostilničarju, ki ima skrbeti za precejšnjo družinico, želi« mo, da skoro okreva in se zdrav povrne.
č—• Novo markirana pota. Markacijski odsek podružnice SPD v Tržiču je dovTšil markacijo poti iz Tržiča preko Velike miz*
z— Javni nastop Sokola. V nedeljo 30. t. m. ima naš Sokol javni nastop. Sodeluje rudniška godba pod vodstvom g. Srečko Godina.
z— Potreba lavnega kopališča. Občinstvo se upravičeno pritožuje, da še sedaj nimamo kopališča, ki bi bilo iz zdravstvenih ozirov za prebivalstvo potrebno. Sedanji občinski zastop je nameraval že letos po možnosti to zadevo rešiti obenem z regulacijo Kotredešce. Oblasti pa niso potrdile proračuna in tako se načrt še ni izvedel.
z—Silno neurje s točo. V petek okrog 12.30 je nastala po neznosni soparici silna nevihta, med katero je neprenehoma treskalo in padala je vmes debela toča. Toča, ki je padala skoraj pol ure neprenehoma. Je napravila ogromno škodo. Letina, ki je kazala dobro, je uničena. Ljudstvo je obupano, saj so uničeni skoro vsi poljski pridelki. Voda je hipoma pridrvela s hribov in nosila kamenje in zemljo, da je zamašila vse kanale. Delavci, ki so šli na delo, so morali brozgati vodo po cestah. Strela, ki je udarila v zvonik župne cerkve, je nagnila tudi križ vrh zvonika. Takega neurja ne pomnijo o dleta 1898. — Tisto leto je bilo v Zagorju toče, da jo Je rudniški restavra-ter nosil v ledenico.
Dopisi
STIČNA Dobro znano restavracijo pri kolodvoru v Stični je kupil od gospe Marije Hrastove g. Ožbolt Fačini, gostilničar in mesar pod Ivančjo gorico, za 511.000 dinarjev. Lesni trgovec g. Zajec iz Znojil gradi tik kolodvora v Stični žago na električni pogon in stanovanjsko hišo, kar je zopet lep napredek za Stično. Tudi tekstilno tovarno bi bili lahko že imeli v Stični, da ni bii nakup zemljišča s pretirano ceno preprečen. Pod težo snega letošnje zime se je porušilo Končinovo gospodarsko poslopje tik državne ceste v Stični. Kakor jo je kneg stlačila, stoji še danes gotovo ne v okras okolice, ki je sicer lepa in snažna.
KRŠKA DOLINA. Na Muljavi Je letos še precej živahno. Izletniki se množe in pridno obiskujejo Jurčičevo rojstno hišo in pa zanimivo Jurčičevo sobo pri gostilničarju »Cirilu«, ki je nečak pisatelja Jurčiča. Tudi šole so priredile več skupnih izletov na Jurčičev dom. Izleti na Muljavo so jako prikladni za nedelje; od postaje v Stični je samo 1 uro hoda v Jurčičevo rojstno vas. Kdor obišče Muljavo, naj ne pozabi pogledati v cerkvi na Muljavi oltar, ki je med najlepšimi v Jugoslaviji. Letos Je bil renoviran, vendar je ostal slog stari. Cerkev je zanimiva tudi zaradi tega, ker je še danes videti v podstrešju bruno, ki so ga nažisrali Turki, hoteč zažgati cerkev. Soda-vičarji imajo glede snage zelo stroge predpise. Žal, se vsi sodavičarji ne ravnajo po njih. Gostilniški gost v Zagradcu se je pritoževal, da je naletel na steklenico, ki je nosila sledove živinskih odpadkov. To ie lahko mogoče, ker nekdo razvaža iz Ljubljane sodavico z avtom, na katerem se transportirajo tudi teleta, kar nikakor ne gre skupaj. Mora se skrbeti, da se steklenice umi.ie.io, preden orideio na gostilniško mizo. To ie tudi v interesu tujskega prometa, ki je še slabo razvit v Krški dolini, a je toliko zanimiva, da lahko Privabi tujce. Tu so IeDi slapovi Krke in Podzemske jame. od katerih je največja ona na Krki.
ROGATEC. Naše gasilno društvo je v nedeljo 2. t m. slavilo blagoslovitev svoje nove motorne brizgalne. Ob obilni udeležbi domačinov in gostov se je slavje izvršilo na zelo lep način. Po presrčnem sprejemu gasilcev in zastopnika žalske gasilske župe na kolodvoru se je ob 10. vršila služba božja, nato pa blagoslovitev brizgalne na trgu. Navzoče je prvi pozdravil g. dr. Ogo-revc, nakar je delegat Kronovšek iz Žalca v lepih besedah obeležil pomen slavja. Domači častni načelnik se je zahvalil vsem dobrotnikom. ki so pripomogli k nabavi brizgalne. Kumice so bile gospe Kolmanova, Zumrova, Rojnikova, Vavričkova in Ma-rinčeva. Slednja je v tehtnem govoru poudarila obljubo, da bodo kumice zvesto stremele za podpiranjem gasilskih teženj. Popoldne se je razvila prijetna ljudska veselica, ki je potekla v neskaljenem vedrem razpoloženju.
SLOVENSKA BISTRICA. Stavbno delo se je letos pri nas razvilo, kakor do sedaj še nobeno leto po prevratu. Na oglu trgovine Omerzu gradi svojo trgovsko hišo trgovec Muller. Stavba pride v kratkem pod streho. — Zazidanje tega prostora bo zelo polepšalo naše mestece na tem koncu. — Nune, ki so kupile Koflerjevo hišo, popravljajo stavbo in jo povišujejo v drugo nadstropje, tako da bo ta prej zanemarjena hiša dobila lepo lice. — Industrijalec Stiger je kupil nekdanjo Pongracovo hišo na Glavnem trgu in jo sedaj v velikem adaptira. Obširna odaptacijska dela se vrše na hiši dr. Pučnika, ki jo je kupil lansko leto od mariborskega trgovca Pirchana. Trgovec Vezjak je postavil na mestu, kjer je lansko leto njegova hiša pogorela, novo, trgovskim in stanovanjskim svrham namenjeno novo hišo, ki bo še letos dodelana. Razen teh del, ki so v polnem razmahu, se pripravljajo še druge stavbe. — Meščanska šole ja priredila lepo uspelo prireditev v hotelu »Beograd«. Namen prireditve je bil,
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani. 24. junija 1929. Višina barometra 308 8 m.
Kraj
Čas
Opazovanja
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplje
Split
8.
7.
Barom.
756 7
75^6 755-9 758-0 759*7
760-1
759 0
Temper.
21
19
20 21 18
19
22
tu & >
70 70 70 50 60
60
60
Smet vetra in brzina t m ta sek.
mirno mirno SSW 2 NNE 4 mirno
mirno E 2
J2
o ®
3 5 2 1 0
Padaivine
Vr»ta T,mm d0 7. ur*
z vstopnino omogočiti absolventom te šole Izlet na Sušak. Nastopili so šolski pevski zbor in šolski orkester ter šolski diletanti z Ribičičevo trodejariko »Vraže«. — Čitalnica in Sokol priredita na Vidovdan v proslavo tega dne v dvorani Okrajne hranilnice slavnostni večer.
Sokol
V Poznanj in Plienj! Odhod h Ljubljane (glavni kolodvor) danes 25. L m. ob 12.04. Zbor vseh na kolodvoru v Mariboru ob 14.52. Znake, slavnostne kroje in društvene legitimacije vsi s seboj 1 Zdravo 1 — Starešinstvo ISS.
Sokolsko društvo v Ptuju. Pretekli mesec so se vršili v našem društvu pred-njaški izpiti, h katerim so se priglasili br. Kolarič Karel, Likar Ivo, Kveder Drago, Petrovič Ivan in Stajnko Milko. Z njimi je pridobilo društvo 5 vztrajnih pomočnikov in vnetih apostolov Tyrševe ideje. Z zaključkom tega tečaja pa je pričel 6. društveni prednjaški tečaj, ki bo trajal nekako do ine6eca aprila 1930. Posečajo ga 4 bratje in 3 sestre. Poklicanih je bilo sicer več, a so se ustrašili enoletnega tečaja. Onim, ki so vztrajali pa kličemo: Le vztrajno k cilju I Na Vidov dan pa priredi nas prosvetni odsek družabno popoldne za naraščaj in deco v Švicariji. Na sporedu bo predavanje o desetletnici Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, dalje pravljice in otročja tombola. K prireditvi se vabijo tudi starši. Dobitke za tombolo sprejema prosvetni odsek v društveni pisarni. Na predvečer Vidovega dne se bo vršil tretji družabni večer za članstvo.
Šport
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 25.6 C, najnižja 16 C
Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19-51, luna vzhaja ob 22.16, zahaja ob 5.28.
Dunajska, vremenska napoved za torek: Večinoma nejasno, padavine, hladno; od časa do časa močni vetrovi iz severozapadnega kvadranta.
Nedeljski šport
Čudne rezultate je dal nogometni turnir, ki se je odigral v nedeljo v korist JNSa in pri katerem so sodelovali prvorazredni Primorje, Ilirija in Hermes in drugmazred* ni Slovan. Tekme so trajale vsaka po 45 minut. Ilirija in Slovan sta z 1 : 1 igrala neodločno. Pri tem je pripomniti, da je bil gol za Ilirijo dokaj dvomljiv. Žreb je določil Ilirijo za zmagovalca. Zmago 1 : 0 se ima Primorje zahvaliti samo Hermeso* verau branilcu, ki je zabil avtogol. Finale Primorje : Ilirija ,e kljub podaljšku ostal z 0 : 0 neodločen. Tudi tukaj je stopil v veljavo žreb ter je določil Primorje za zma* govalca, ki je dobilo darilo LNP, okusno plaketo. — Subotiški Železničarji so v Ma* riboru porazili domače Železničarje s 4 : 3 (1 : 1). — Hajduk se je na domačih tleh revanžn-al za poraz prejšnjega dne in je zmagal nad zagrebško Concordijo s 6 : 4. Beograjski univerzitetni športni klub je praznoval lOletnico svojega obstoja. Prvi dan v nedeljo je reprezentanca beograj* ske univerze premagala reprezentanco ljub* ljanske univerze z 2 : 0 (1 : 0). V drugi tekmi je BUSK premagal zagrebško Vikto* rijo s 4 : 2 (4 : 1). — V soboto se je pri* čelo prvo kolo tekmovanja za srednjeev* ropski pokal, ki se je nadaljevalo v nede* ljo. Najslabše sta odrezali češkoslovaški moštvi. V soboto je morala Sparta v Bu* dimpešti kloniti pred Ujpestom z 1 : 6, v nedeljo pa Slavija v Turinu pred Juventu* som z 0 : 1 (0 : 0). Na Dunaju je avstrij* ski prvak Rapid porazil Genovo s 5 : 1 (3 : 1). Največje presenečenje pa je bila izredno visoka zmaga Vienne nad madžar« skim prvakom Hungarijo s 4 : 1 (2 : 1) — V Černovicah sta tekmi med dunajsko Ha* koah in tamošnjo Hakoah ostali s 3 : 3 (1 : 1) in 0 : 0 neodločeni. Teplitzer FC je porazil na domačih tleh \VAC z 2 : 1 (2 : 0). V Helsingborgu je dunajska Au* stria premagala južnošvedskega prvaka HIF s 3 : 1 (1 : 0). Norveška : Danska v Kodanju 5 : 0 (1 : 1). Nemčija : Švedska v Kolnu 3 : 0 (1 : 0). V južnonemškem pr* venstvu je proti vsakemu pričakovanju porazila frankfurtska Eintracht I. FC Niirn* berg z 1 : 0 Finalna tekma za italijansko prvenstvo je prinesla zmago Bologne nad Turinom z 2 : 1.
Nekoliko kasno se je vršil v nedeljsko olimpijski petoboj za prvenstvo Slovenije v letu 1928. Startali so samo trije atleti, člani ASK Primorja, ki so "i izboljšali do* sedanji slovenski šport v petoboju. ki ga je branil Ilirijan L. Zupančič. Zmagal je Viktor Petkovšek z 2664155 točkami pred Slamičem (2631.475 in Korčetom 2579.005).
SK Ilirija je v internem tekmovanju v svojem novem higijenskem kopališču pre* izkusila prvič letos' svoje plavače in pla* valke. Videlo se je, da je bilo to prvo tekmovanje. Treba bo pač še mnogo in* tenzivnega treninga, da bodo moeli plava* či uspešno nastopiti v letošnjih težjih tek* movanjih.
ASK Primorje (no-gometna sekcija). Danes ob 18.30 igrajo frsnioirji s SK Svobodo. V garderobi ob 18. morajo biti sledeči: Barom 1.. Lojze, Rrajak, Šinkovec, Sinkule, Jug II., Pišek II.. Liipovšek, Slapar, Klopčič, Baum II., Mlinar, Safeari. Končan, Žerjav. — Načelnik.
Službeno iz LNP. Kratka seja upravnega odbora LNP bo danes, v torek ob 18.30 na verandi kavarne Evropa. Jutrišnja redna sej* poslovnega odbora odpade. — Tajnik 1.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v torek ob 18. trening skupmre L Jutri ob 18. igra rezerva na dva gola s Svobodo, v četrtek zopet trening skupine I. — V petek, soboto in ne-ddtftt popoldne ie i®rišče za trening zaprto zaradi desetletnice Herme$a. — Načelstvo.
SK Svoboda. Danes v torek ob 18.30 trening juniorjeiv na igrišču Primorja z ASK Pri-morjem. Prosim točno do' 18. ture v naši garderobi. V sredo trening I. moštva s SK Ilirijo na igrišču Ilirije. Sledeči igralci naj bodo točno do 18.30 v naši garderobi: Fugina, Gašpersič. Večerin, Boncl. Fleischer, Habicht, Ozebek. Vrtačnik. Koser, Zore, Jaksa, rez. Papler, Šušter-šič, Milošav$jevič. — Načelnik.
SK Ilirija (sabljaškif sekcija). Redni trening (Soba sabljanja) se radi zatkijučka šol in odhoda večjega števila članov sekcije na počitnice prekine s 30. t. m. ter se bo nadaljeval v mesecu oktobru t. !. Članom, ki ostanejo v Ljubljani, je galerija v Narodnem domu tndi še v naprej ot> ponedeljkih im četrti«h v določenem času na razipolago za vežbanje. V jeseni se bo pod'uk sabljanja nadaMeval v dveh tečajih, in sicer v nadaljevalnem tečaju sedanjih čtemov in v te-čaflu za novo prija vl jene člane - za čet n:ke. Podrobnosti glede začetka jesenskih tečajev se bodo objavile v časopisih. Prijave novih članov se sprejemata do 1. oktobra na nasfov: SK IVKja (sabljaška sekc;?a) nnštni predal.
Seja tehniškega odbora JZSS se vrši dsnes zvečer ob pol 9. v damskem salonu kavarne Emona.
Naš
Gospodarstvo
izvoz v maju
Povečanje napram maju lanskega leta.
Po podatkih generalne direkcije carin je znašal naš izvoz v maju L J. 461.117 ton v vrednosti 533.66 milijona papirnatih, odnosno 48.69 milijona zlatih dinarjev. Ker je lani v istem mesecu znašal naš izvoz 331.625 ton v vrednosti 431.66 milijona papirnatih, odnosno 39.42 milijona zlatih Din, znaša torej povečanje izvoza 129.465 ton v vrednosti 102 milijona papirnatih ali 9.27 milijona zlatih Din. Napram aprilu t. 1. je izvoz v maju t. 1. manjši. V prvih petih me6ecih t. 1. se je izvoz (po vrednosti v milijonih Din) gibal takole: januar 425.7, februar 385.1, marc 499.4. april 615.0, maj 533 6; skupno 2458.8, dočim je lani v istem času znašal izvoz vrednost 2232.7 milijona Din. Letošnji višek znaša torej 226.1 milijona Din (10.13 %).
Glavni predmeti našega izvoza v maju L L so bili (po vrednosti v milijonih Din): gradbeni les 163.8, jajca 51.1. pšenica 32.9, surovi baker 32.8, svinje 17.8, izkopanine in razne rude 17-7, cement 16.1, goveda 15.8, hrastovi železniški pragovi 14.3, koruza 12.0, sveže meso 11.6, lesni izdelki 11.2, konji
9.8,	les za Irurjavo 9.3, amonijakova soda
8.9,	predivo 6.6 in ostalo. Omenjamo še kot za Slovenijo važno, da smo v tem času izvozili za 3.6 milijona Din vina in za okroglo 2 milijona Din hmelja.
Uvozni podatki za maj nam še niso znani. Verjetno je, da se je napram lanskemu letu pasivnost naše trgovinske bilance dalje zmanjšala, kakor je nazadovala že v prvih štirih mesecih letošnjega leta.
= Terjata« naiih državljanov, nastale t času italijanske okupacije. Po zakonu o konvencijah in špecijalnih sporazumih med kraljevino SHS in kraljevino Italijo od 6. decembra 1928 (»Uradni liste št 25/7) imajo naši državljani, fizične in pravne osebe, pravico do povračila imovin, pravic in koristi, ki so jim bile odvzete ali konfiscirane iz političnih in drugih razlogov. Prav tako imajo pravico do odškodnine za blago, re-kvirirano po odredbah prejšnjih avstrijskih, madžarskih ali avstro-madžarskih vlad kakor tudi kraljevine Italije, ako jim ni bilo plačano. Po tem zakonu morajo vrniti italijanski posestniki depote. vrednote, hranilne knjižice, materijal in predmete vsake vrste, kar jih je bilo odnesenih med vojno ali po vojni z ozemlja, pripadajočega sedaj naši državi, ki jih hranijo sedaj italijanske fizične ali pravne osebe, vštevši kakršnekoli družbe, poslujoče na ozemlju kraljevine Italije. Prav tako spada med predmetne, terjatve blago, ki je bilo poslano po pošti ali železnici ali na kak drugačen način z ozemlja prejšnje Avstro - Ogrske, ki je pripadlo Italiji, pa ni bilo predano prejemnikom, ki žive v naši državi. Vse take terjatve naj prijavijo naši državljani do konca t. m. neposredno finančni direkciji v Ljubljani. Po možnosti naj prilože dokazila.
= Ustanovitev Zveze indiistrijcev jedilnega olja SHS. V nedeljo 23 t. m. je bila ustanovljena Zveza tvornic jedilnega olja, katere cilj je zaščita in pospeševanje te domače industrije, kakor tudi podpiranje kmetijske panoge, ki je v zvezi s to industrijo. K zvezi je pristopilo 9 največjih tvornic; dočim so si ostale pridržale rok za odločitev, da se naknadno pridružijo Zvezi. Pravila so sprejeta in se bodo predložila oblastvu v potrdilo. V začasno upravo so izvoljeni zastopniki posameznih tvornic gg.: Dragoljub T. šterič, industrijec iz Beograda; direktor Ljudevit Braun iz Koprivnice; Djoša A. Organdjijevič, industrijec iz Velesa: B. Maric. industrijec iz Bara; Petar Mladinec, predsednik oljarne iz Pučišča: v nadzorni odbor pa gg.: Tade Mardulkovič, industrijec iz Velesa: Albert Stiger, industrijec iz Slovenske Bistrice, in Dragutin Gičič, industrijec iz Leskovca. Zveza je sklenila pristopiti k Centrali industrijskih korporacij.
= Stanje Narodne banke dne 15. t. m. (Vse v milijonih Din: v oklepajih spremembe napram stanju (8. L m.): Aktiva: kovinska podlaga 312.2 (— 24.2); posojila 435.8 (— 25.0); saldo raznih računov 405 8 (_ 60.4). Pasiva: novčanice v obtoku 5025.7 (- 136.0): državne terjatve 185.5 (— 33.9); razne obveznosti 791.0 (+ 60.2). Ostale postavke pri pasivih in aktivih brez posebnih sprememb.
= Obči kreditni banki v Beogradu odvzet posel z devizami. Po odloku finančnega ministra je ukinjeno poohlaščenje za devizne in valutne posle Obči kreditni banki v Beogradu.
= Londonski finančniki za ustanovitev Re-paraeijske banke v Londonu. Skupina londonskih finančnikov okrog Midland - Banke je započela akcijo, da bi se Reparacijska banka ne ustanovila v Švici ali Belgiji, nego v Londonu, kjer naj bi bila v ozki zvezi z Midland - Banko, čeprav bi bila sicer formalno popolnoma samostojna. Ista skuoina zahteva nadalje, naj se banka sprva bavi samo z reguliranjem reparacijskih plačil in interaliiranih dolgov ter šele potem z drugimi posli.
Borze
24. junija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. Največ je bilo zaključkov v devizah na Dunaj, Prago in Berlin. Potrebo po devizah je pokrila vso Narodna banka. Malo oslabeli so Dunaj, London, Newyork, Praga in Trst.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda dalie čvrstejša in so tečaji malo poskočili. Zaključila se je za kaso in junij po 406. za julij 410 in za december po 424. V zasebnih vrednotah je bil neznaten promet. Od bančnih vrednot se je zaključila .Tugo po 82, od industrijskih pa Gutmann r>o 205, Šečerana po 402 in Trbovlje po 499. Gutmann, Ljevaonica in Trbovlje so se okrepili. šečerana je bila slabša.
Devize in valnte.
Ljubljana. Amsterdam 22 844 — 22.904 (22.874), Berlin 13.565,—13.595 (13.58), Bru* seli 7.9058, Budimpešta 9.9304, Curih 1094.4 —1097.4 (1095 9), Dunaj 7.9878—8.0175 (8.0028), London 275.67—276 47 (276.07), Nevrvork 56.83, Pariz 221.69—223.69 (222.69), Praga »8.23-169.03 (168.63), Trst 297.89.
Zagreb. London 275.67 — 276.47, Newvork 5fj.73 _ 56.93, Pariz 221.69 — 223.69, Milan 296.768 — 298.768, Curih 1094.4 _ 1097.4, Amsterdam 22.874 blago. Berlin 13.565 do 13.595. Dunaj 7-9878 — R.OI78, P raca 168.23 do 169.03. Budimpeta 9 9155 — 9 9455.
Dunaj. Beofrad 12.4775 — 12.5175. Berlin 169.42 — 169.92. London 34.44 T 34.54. Milan 37.1675 — 37.2675. Nevvork 710.15 do 712.65, Pariz 27.7650 — 27.8650, Pragaza 2 meseca 4, a za 1 leto 3.
21.0375 — 21.1175, Curih 136.67 — 137.17; dinarji 12.44 — 12.50.
Curih. Beograd 9.1275, London 25.19. New-york 519.60, Pariz 20.32125, Milan 27.1S5, Berlin 123.95, Dunaj 73.02. Praga 15.395, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.55, Sofija 3.75, Varšava 58.27.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d.. Kredit* ni 170 d., Vevče 125—130, Ruše 275—285, Stavbna 50 d., Šešir 105 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 405.5 — 407, kasa 405 — 407, juni^' 405 — 407, julij 409 _ 411, december 424 do 428, investicijsko 84 — 85, agrarne 50 do 50.5. Bančne vrednote: Praštediona 852.5 do 855, Munion 202 — 203, Kreditna Zagreb 93 denar, Srpska 151 denar, Jugo 82 — 82.5, Narodna 7750 — 8250, Zemaljska 132 denar, Ljubljanska kreditna 123 denar, Poljo 15.5 do 16, Etno 164 denar. Industrijske vrednote: Narodna šumska 30 — 33, Gutmann 205 do 206, Slaveks Ua denar, Slavonija 175 denar, Drava 410 blago, Danica 135 blago, Šečerana 402 — 4057 Ljevaonica 190 — 200. Brod vagon 150 blago, Union 165 — 175, Vevče 125 denar, Isis 20 blago, Dubrovačka 500 denar, Oceania 180 — 200, Trbovlje 500 do 505.
Beograd. Borza ni poslovala.
Blagovna tržišča
+ Ljubljanska blagovna borza (24. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključki 4 vagoni oglja, 1 vagon desk, 1 vagon pod-nic in 60 vagonov drv; skupno 68 vagonov. Ičejo se smrekove deske raznih dolžin 'n širin. Notirajo med drugim: smrekove in je-
love deske _ plohi, kon.. od 16 cm naprej
540 — 560, hrastovi frizi lloO — 1250, oglje bukovo 85—90 (za 100 kg), bukova drva 21 do 23, hrastova 19 — 21. — Deželni pridelki: Tendenca čvrstejša. Zaključenih 8 vagonov pšenice. Pšenica se je malo podražila. Nudili so: pšenico (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): 257.5 — 260, za julij 262.5 — 265; koruzo: baško, promptno (mlevska voznina, plač. 30 dni, slov. postaja) 272.5 — 275.5; moko: »0g«, fco Ljubljana, odjem celega vagona, plač. pri prejemu 37O — 375; oves: baški (slov. postaja, navadna tarifa) 275 — 277.5.
+ Novosadska blagovna borza (24 t m) ni poslovala.
+ Mariborski svinjski sejem (21. t m.) Dogon 234 svinj. Cene: prasci 5—6 tednov stari 150 — 180, 7—9 tednov 200 — 235. 3 do 4 mesece 280 — 420, 5—7 mesecev 550 do 670, 8—10 mesecev 700 — 850, 1 leto 950 do 1200 Din komad; 1 kg žive teže 10—12.5, mrtve 16 — 17.5 Din. Prodanih je bilo 207 komadov.
Šolstvo
Vpisovanja na ljubljanskih osnovnih šolah so
1., 2. io 3. julija od 8. do 14. Podrobnosti so razvidne v razglasih posameznih šol.
Na drž. ženskem učiteljišču v Liubliani so
se vršili od 17. do 22. t. m. zrelostni izpiti pod predsedstvom g. univ. prof. dr. Karla Ozvalda kot ministrskega odposlanca. Izpitov se je udeležilo 40 kandidatk 4. letnika in ena kandidatka za dopolnilni izipit. Izipit zrelosti je napiaviio 33 kandidatk, med temi 7 z odliko, ponavljalm izpit se je dovolil 6 kandidatkam, 2 pa sta bili reprobirani na leto dni. Izpit zrelosti za osnovne šote so napravile: Banko Marija (z odi.), Bizjak Veronika, Blejec Julija, Dolžan Egidija, Jerman Marija, Jesih Danica, Kezele Ljudmila, Kmet Pavla, Kočar Angela, Kovač Marija (z odi.). Kraje Justina, Kralj Vilma (z odi.), Ku-naver Marija, Lenče Vida, Levičar Marija, Maicen Tatjana, Markič Marjeta, Mrše Rcza-lija, Nerina Marija, Podboj Stanislava, PTegell Ivana (z odi.). Prek Pavla, PreSeren Pavla, Pucelj Franč;š1ca. Puppis Ana, Slefia Marija (z odi.), Šušteršič Marija (z od!.), Tavčar Leona. Velikonja Gizela, Vi SHS Zorislava, Vrb: 6 Tekla. Znidarčič Anselma, Žerovec Marija (z odi.).
Na državni deški meščanski šoli v Krškem
bo vpisovanje za I. razred v dnevih 29. in 30. t. m. od 8. do 12. v ravnateljev! pisarnu II. nadstropje. V I. razred se sprejmejo učenci in učenke, ki so uspešno dovršili 4. šolsko leto osnovne šole. Za vpis sta potrebni zadnje šol-sko izpričevalo (izkaz) in krstni list (izpisek iz krstne knjige). Vsak učenec in učenka mora plačati pri vpisovanju 20 Din v zdravstveni fond za zaščito dece. Oproščeni te takse so oni, katerih starši plačujejo letno manj kot 30 Din neposrednega davka, kar je treba dokazati s potrdilom županstva.
Na deški ln dekliški meščanski šoli v Trži-ču bo vpisovanje za šol. leto 1929/30 za vse razrede v nedeljo 30. t. m. v ravnateljev! pisarni" od 8. ure zjutraj do 13. Na novo vstopajoči dijaki, M prineso s seboj zadnji šolski izkaz o dokončanem četrtem razredu osnovne šole in potrdilo o cepljenju koz, naj pridejo v spremstvu štaršev. Pri vpisu je treba plačati prispevek za zdravstveni fond v znesku 20 Din. Tega prispevka so oproščeni oni, ki prineso od svoje občine potrdilo, da ne plačajo predpisano višino davka. Za oddaljene učence je v šoli šolarska kuhinja, kjer dobe poceni dobro prehrano. Potrebna stanovanja preskrbi ravnateljstvo, kn vodi seznam dobrih dijaških stanovamij. Za revne dijake ima šola na razpolago veliko število ubožnih knjig.
Meščanska šola v Št. Vidu nad LJubljano priTedS v soboto in nedeljo, dne 29. in 30. t. m. vidovdan sik o šolsko razstavo. Dasi ima šola šele prvi razred, se je vendar z uspehom udeležila tudi letošnje razstave meščanskih šol na velesetm/u in so nekateri izdeSkj vzbujali splošno pozornost. Prihodnje šolsko leto se otvori za oddaljene učence na šoli, če bo kazala potreba. tudi šolska kuhanja
Na drž. učiteljilču v Kariovcu le predsedoval maturi g. Boris Lovrenc. Maturiralo je 42 kand;datorv. Rednih ie b'lo 56. a od lanskega leta je ostalo 5 kandidatov. Od 56 kandidatov n.i bilo pripuščenih 19 k zrelostnemu fepiiu. Ma-turkaJo Je 37 od letošnjega, a 5 od lanskega teta. Napravil? so maturo naslednji: Z odliko Obradovič M;l.ica, z dobrim uspehom: B'ffl VijeloosJava, Brezarič Zivonimšr, Čdrič Žarko, Car Ana, Drakulič Velimčr, Egšč Ljubica. Kali-nič Jelena, Klavs Ana, Koivačič Branka, Krsmik Meiod, Lat kovič Katica. LavTečtei Marija. Ma-tobabič Natalija, Matešič Bara, Mškššč Katarina, MiiJHčevšč Mirijama. Milojevič Bocjdana, Neiratič Btoženka, Oreščanin Danica. Plemič Katarina, Povšnar Angela. Prelec Vera. Prpič Ruža, Romčevid Milan. Stavljenič Bara. Vo-mašič Leon. VrceKč Dušan. Vučkovič Draginja* Zasrovlfi Ana, Temič Joerp. z zadostnim uspehom: Frernjkovič Pavel. Han Mbden. Krifanič Dirag:ca in Mrvoš Ana. Padlo jih je na maturi
Iz življenja in sveta
Dota, dota, sicer ne zlezemo iz kota!
Pomen in vloga dote pri ženitvi nekoč in sedaj — Idealen zakon proti materijalnemu — Dota zaželjena, vendar ne pogoj
primerno dopolnilo. Drugi tip je kon» servativna ženska iz tistih časov, ko so hčere čakale doma na snubca. Prvih
Kadar govore današnji starci o od» mirajočem svetu, mislijo v prvi vrsti nase in na svojo mladost In kadar za* bavljajo na kaj, imajo vedno v mislih današnjo dobo, kateri očitajo, da je polna materij alizma. Rod, ki stopa v življenje, ni po njih sodbi prida — v primeri z njimi.
Ti očitki zadevajo vse sodobno živ* ljenje, tudi tisto ki ima opraviti s sr« cem — ljubezen. Pravijo, da se dana« šnja mladina moži in ženi pod drugače nimi pogoji kakor nekoč. In velika je zamera, če se kje kak zakon razdere, zakaj v starih časih, pravijo, je bilo tako, da je šele smrt razdružila tisto, kar je zavezal duhovnik pred oltarjem
Ne da bi hoteli posploševati in da* jati čast tistim, ki je ne zaslužijo, tre* ba povedati, da so stvari precej dru* gačne kakor se zdijo. Poglejmo malo v sodobno življenje! Današnji rod ima svojo filozofijo, svoj nazor in tudi svoj optimizem o zakonu. Predvsem velja ovreči zgrešeno naziranje, da so dana* šnji zakoni manj idealni kakor pred* vojni. Treba je le pogledati nekoliko globlje v razmerje med mladimi za* konci, pa bomo kaj kmalu prišli do sklepa, da se razumejo prav tako do* bro, če ne celo boljše kakor njihovi očetje in matere, dedi in babice. Raz* lika je le med staro in mlado genera* cijo očetov in sinov, hčera in mater. Zakonec našega časa je preživel veli* ko vojno, izkušnje, ki si jih je pridobil v borbi za lastno življenje, so vplivale tudi na njegovo sodbo o zakonu Tudi ženske so postale drugačne. Kar se njih tiče, treba še posebej povdariti, da jih velja ločiti v dve kategoriji. Pr* va, naprednejša, predstavlja tip poklic* ne žene, ki živi od dela z glavo ali z rokami. Ta tip nima za edini smoter moža. Moži se le tedaj, če najde sebi
je danes že zelo mnogo in armada za* kona željnih žensk se je na ta način precej skrčila.
Po tem načelu se tudi ravna pravilo dote, brez katere si v prejšnjih časih skoro ni bilo mogoče misliti neveste. »Dota, dota, sicer ne zlezemo iz kota«, so govorili na kmetih; a tudi v mestu, zlasti tam, kjer je socijalno nižja žen« ska jemala socijalno višjega moškega, je bilo govora o doti in dosti pogaja« nja za kolikor mogoče obilen denar.
Danes je to drugače. Kljub temu, da očitajo naši dobi komercijalnost in materijalizem, se neveste in ženini mnogo manj menijo za doto kakor v dobi naših očetov in mater. Če neve« sta kaj prinese k hiši, je dobrodošlo, če pa pride praznih rok, ima mož za« upanje, da bo starodavno doto nado* mestila s pridnostjo, varčnostjo in bi* stroumnostjo.
Način sklepanja takih zakonov je vsekakor mnogo idealnejši kakor pre* živeli princip dote. Navzlic materijali« zaciji sodobnega časa, se današnji mo« ški ženijo iz mnogo idealneiših nagi« bov kakor njihovi predniki. V primeri s predvojnimi razmerami in neizogib« no doto je to nedvomen napredek. Do« ta vsake ženske je, kakor smo že ome* nili bistra glava in pridne roke; dana« šnji mož in žena sta v neštetih prime* rih oba v službi in služita to, kar je dota prinašala v starih časih, sproti. Bolj praktična sta in manj komodna. Pohištvo si prislužita sama, čeprav ga odplačujeta na obroke. In časih jima ostane še toliko, da si privoščita povr* hu lahko še pisalni stroj, motocikel in avtomobil.
Dva, ki še nista okusila medenih tednov
Francoski letalec Assollant in njegova mlada žena, bivša miss Parker, ki pride seda) za »volim možem v Evropo. Par se ]e vzel tik pred startom »Rumenega ptiča«. Ga. Assollaotova Je ▼	bila prej pevka r Ameriki
Lev in krava
V mirni in tihi grofiji Dorsethire na Angleškem so imeli prošle dni kaj ne« navaden lov na leva. Zgodilo se je namreč, da je neki potujoč zverinjak prevažal svoje živali na tovornem av» tomobilu. Na enem izmed vozil sta bi* li ločeni kletki z levom in tigri. Avto je moral po strmini navzgor in je je* dva zmagoval breme. Naposled je od* povedal motor. Vozilo se je začelo po* mikati zadenski in je pri tem zadelo ob mogočno drevo. Posledica karam* bola je bila, da se je razbila levja klet* ka. Lev je bil prost in je prostost iz* koristil. Skočil je z avtomobila in le* gel na cesto.
Prišli pa so avtomobilisti, ki so leva pregnali. Poiskal si je zavetja v neki ogradi, kjer sta se pasli dve kravi. Ena od njiju se je bila šele pred kratkim otelila. Lev je legel v travo, a kravi njegova navzočnost ni bila všeč. Zdaj je krik napolnil vso naselbino. Zbirali so se kmetje in oboroženi s puškami, so začeli preganjati leva. Obstrelili so
ga tako, da se je revež umaknil v neki skedenj, kjer ga je lastnik zverinjaka našel mrtvega.
V	eni uri nevesta, žena
in mati
V	Karfu blizu Beuthena v Gor. Sle* ziji so imeli te dni svatbo, ki bo ostala svatom, a tudi nesvatom še dolgo v spominu.
Neki rudar je pripeljal svojo nevesto v občinski urad, kjer je župan izvršil poročno ceremonijo. Svatje so hoteli iz občinske pisarne še v cerkev, da bi bi* la zveza posvečena tudi pred oltarjem, toda gostilna, ki je bila na poti iz ura« da v cerkev, jih je izvabila, da so za« vili vanjo. Poklicali so na mizo dobre« ga piva, ki ni teklo samo v grla. ampak tudi po mizi. Pri drugem maseljcu se je nevesta oprostila; Vekla je, da ima nujno pot in da se vrne čez dobro uro. Svatje niso bili razžaljeni. Popivali so dalje. Čez dobro uro je bila nevesta točno na mestu in je šla z možem v
Razvaline ponesrečenega letala »City o! Ottawa«
\1 ]« treščilo v mori« nad Rokavsldm prelivom
cerkev, kjer mu je bila obljubila zve* stobo še pred oltarjem. Po povratku iz cerkve pa mu je razodela, da je v času njene odsotnosti postal oče krep« kega sina...
Lotti stiska roko Schreiberju
Lottl, organizator francoskega prekoraorskega poleta |z New Yorka v Pariz, spremlja vtiho-tapljenega Arturja Schreiberja, ki bi bil lahko postal usoda »Rumenega ptiča«, na vlak, da ga odpelje v Cherbourg, kjer prestopi Američan na lad]o. Id ga ponese nazaj v domovino.
Kopiji se v peni
Švedska Ozmos-kopelj za shujšanje
nov svetovni uspeh, iznajdba švedskega učenaka, dela vitkega, ohrani vitkega! Ne opustite tega, že pri prvem poiakuisu s« bo«te uverili! Po zdravniškem priznanju popolnoma neškodljivo za srce jn Jetra, kot vobče za zdravje. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in pariume-rijah. Kjef ie še ni, tja pošljemo paket PENO za vnapreij poslanih 42 Din. Generalno zastopstvo Luxol, Veliki Bečkc-rek, broj 65.
DhmiIimi»>:Li> damske in otročke, iz
r rCOPflSIllKB, li&tra, klota, kretona in
bele, v najrazličnejših modernih fazonah, kakor tudi zelo trpežno damsko perilo, dobite v največji izbiri in najceneje edino le pri: F in /. Goričar, Ljubljana, Sv Petra cesta 29 7784
Hoja in značaj
Način, kako hodiš in stopaš je zelo važen za tistega, ki študira tvoj zna« čaj. Evo nekoliko primerov, ki so jih postavili veščaki v tem vprašanju.
Brzi hod je vedno dokaz energične« ga človeka. Takšen značaj pa je tudi često razburljiv. Slučaji, ko vzkipi za malenkost, niso redki. Tisti, ki stopa na prste, se rad čudi in divi, je pa tudi molčeč in tajinstvena prikazen. Raz* tresenec pokazuje svojo čud na zunaj s tem, da vihra okoli. Vse drugače se drži zaskrbljen in nesrečen človek, ki hodi sklonjeno in stopa s kratkimi, nervoznimi koraki. Umerjen hod in dolgi koraki pokazujejo umerjenega človeka, ki vse premisli in ve, kaj ho* če. Kaj značilna je tudi hoja zarotni* kov. Njihov korak je jedva slišen, okoli ust pa jim igra čuden nasmeh. Ponosen človek stona mirno in lahko, roke in noge so mu iztegnjene, pogled pa je direkten in se nikoli ne umakne
v	stran.
Žena in mož, ki jo pretepa
Tudi tenkočutnost ima svoje odten* ke. Ga. Harry Rogerseva iz Chicaga je bila prisiljena naznaniti svojega moža policiji, ker jo je pretepal. Zgra« bili so ga in zašili. Komaj pa se je ne* koliko ogledal po samotni celici, kjer naj bi premišljeval svoje grehe, se je pojavila na vratih njegova boljša po* lovica s polno košaro sladkarij in be« lih kruhkov. Ko mu je vse oddala, je pregledala celico. Ni bila zadovoljna, kajti paznikom, ki so jo spremljali, je dejala:
»Ta celica mi ni po volji. Je preveč vlažna. Harrvja so pred nekoliko dne*
vi	operirali in ta zrak mu ne de dobro. Lahko bi ponovno obolel. Ali ga lahko vzamem domov?«
Upravi zaporov je bilo prav. Tako se je par odpravil proti domu. Toda pri izhodu se je Rogerseva še enkrat obrnila in velela:
»Prosim vas. ne izgubite zapornega odloka. Ko se mož popravi, ga pošljem nazaj.«
Tehničarja
za centralno kurjavo za Zagreb sprejmemo takoj. — Prednost imajo z znanjem nemškega jezika. Pismene ponudbe na Korostrukter, Zagreb, Berisla-vičeva ulica 18.	o os
8 37
Počitnice
za gospe
so prijetne, ako si krajšajo čas z ročnim« deli. Došlii so namizni prti v novih vzorcih za vezenje. Pletene košarice za kopatae stvari! TONI JAGER, Dvorni trg 1, Ljubljana.
Izvleček iz programov
Torek, 25. Junija.
LJUBLJANA 12JO: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Krašiki prepadi. — 20: Nemščina. — 20.30: Geografski oris Rima. — 21: Courteline: »Stalni gost« in »Priljudni komisar«, izvajajo člani na.r. gted. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra.
Sreda, 26. Junija.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade.
—	18: Otroški kotiček. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Predavanje iz rastlinstva. — 20: Srbohrvaščina. — 20.30: Pevski večer kvarteta Glasbene Matice. — Koncert orkestralnega društva Glasb. Matice pod vodstvom g. L. M. Škrranča. — 22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — BEOGRAD 12.45: Radiojfcvartet. — 20.25: Godba na harmoniko in petje. — 21.10: Recitacija. — 21.45: Poročila.
—	21.55: Koncert radio-kvarteta. — PPAGA 17.55: Presenečenja. — 19: Prenos iz Brna. — BRNO 19.30: Prenos iz nar. gledališča: Kalima-nova opereta »Cirkuška princesa«. — VARŠAVA 16.30: Reproducirana glasba. — 18: Orkestralen koncert. — 20.30: Koncert solistov. — 22.45: Plesna godba. — DUNAJ U: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 20: Literaren večer. — 21.05: Scbumanaove pesmii. — Lahka godba. — BERLIN 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Odlomki h oper. — Godba za ples. — FRANKFURT 20.05: Sluhoigra. — 21.30: Prenos iz Konšgsberga: Koncert godbe na pihala. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert orkestra. — 20: Orkestra itn koncert. Vmes nano-dne pesmi. — Lahka godba. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20.05: Program iz Franktata. — 0.30: Koncert godbe na pihala: koračnice. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Madžarske pesmi. — 20.15: Beethovnov večer. — Ciganska godba. — LONDON 19.45: Klavirski koncert. — 20: Puocinijeva opeTa »Lastovka«. — 22.50: Presenečenja. — RIM 17.30: Popoldanski konoert. — 21: Koncert kubanskih kozakov. — STOCKHOLM IS: Godba na harmoniko. — 19: Reproducirana glasba. — 20: Orkestralen koncert. — 21.40: Godba za ples.
Delonoša
se spre me v restavracijo
»Hotel Union" v LJubljani.
Stalna služba. — Znanje nemščine je _potrebno._?075 a
Za stavbe
po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan ln žagan les. — Vsaka množina v zalogi Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo.
FRAN ŠUŠTAR
lesna industrija In trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12.
___8(.n<<
•Češnje so letos dcbTO obrodile!« Za zimo jih ohranite najbolje v WECK-ovlb čašah za vkuha.vanje. Tovarniška zaloga
ra celo državo pri tv. Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10.-I. Maribor: Car! Lotz in Pinter & Lenard. Celje: Josip Jagodtič.	Zahtevajte cenik!
Weck
Velika restavracija
v Skoplju
z dvema vrtoma, na glavni uiici Kralja Petra,
se da v zakup
z celokupnim pohištvom in opravo.
Pogoji zakupa po sporazumu. Reflektor a se samo na prvorazredne strokovnjake z odgovarjajočim kapitalom. Za podatke in pogoje obrniti se na c«> <	Parno Pivaro A. D. v Skoplju.
/aH s«
tatovo	^
SH t^T^z rs* *
ovV*° Site * Obrate f RlCftMjD 2o.23
Največja Izbera — najnižje cene aajno vejših dvokoles dirkalnih, za ceste tur« n damskih, motorjev, malib dvokolet za otroke, igračnih m otroških vozičkov raznih modelov od najcenejšega do najfinejšega. brzošivalnih strojev Central Bobbin Pred nakupom oglejte si zalogo pri tvrdki Tribuna F B L., tovarna dvokoles lo otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška c. 4. Ceniki franko.
Prodaja na obroke.
Mag. šte. 2195329.
i 089
Razglas.
Magistrat gfavmega mes-ta LjubJfiane odreja, da morajo vsi kavarnnrji, gostilničarji, slaščičarji in izdelovalci, oziroma prodajalci živil uporabljati za izdelovanje slaščic, sladoleda, hranil, za hlajenje pijač in vseh hranil, ki prihajajo z ledom neposredno v dotiko, le umeten led, ker je vsak led iz tekočih in stoječih voda koMkortoliko nesnažen in more okužiti hranila. S tem pa nastaja nevarnost kužimih bolezni.
Mestni magistrat bo na podstavi § 4a sanit. zakona z dne 30. aprila 1870 drž. zak. št. 68 vršil po svojih organih v tem pogJediu strogo nadzorstvo in bo osebe, ki bi se ne ravnale po tej odredbi, kaznoval po min. naredfoi z dme 3°. aprila 1857 drž. zak. 198. •
Mestni magistrat ljubljanski.
dlne 15. jairnija 1929.
Red Kugler roj. Grundner naznanja v svojem in v imenu svx>tjih sinov Louls in WU11 in drugih sorodnikov tužno vest, da Je njem ljubljeni soprog, oz. oče, stric, svak in sestrič, gospod
Alojz Kugler, star.
gostilničar ln posestnik
dne 22. Junija 1929 po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 63. letu preminul.
K večnemu počitku ga spremimo v torek 25. t. m. ob po! 17. ure iz hiše žalositi v PoSjčanah na farno pokopališče istotam.
Maša zadušmica se bo darovala v sredo, dne 26. t. m. ob 6. uri v farni cerkvi v Poljčanah.
Poljčane. dne 22. junija 1929.
8090


CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
tfCdor hoče
da se mu posije pe pesti naslov ali GaGo drugo informacijo ticece se matih oglasov naj pritoii v mnamGah a /ij* sicer ne ho prejet odgovora t ^ L^WWm
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je nposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
LLfc


Učenca
• primerno iolsko izobrazbo ln ob lastni oskrbi sprejmem takoj t manu-fakturno trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod značko »PoStenost« na oglasni oddelek »Jutra«.	22^2
Les. manipulanta
obenem korespondenta ln knjigovodjo ter »Vorreiseer-4a< u trd lee sprejmem ta-toj _ ponndbe s prepisi spričeval in zahtevami na parno Sago Jedro v Ko etanjevici na Krki. 22424
Mizar, delovodjo
u lesno industrijo (mizarstvo itd.), nad 85 let starega, strogo poštenega, izkušenega in zanesljivega, veščega pri lesu in mizarskih strojih, sprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod l:"fro »Mizarski delovodja«.
22571
Vajenca
krepkega sprejme takoj parna pekarna Jezeršefk v Vodmatu.	22687
Natakarico
ne nad 20 let staro, veščo nemščine, sprejmem. Ponudbe s sliko na naslov: Bartula Par? 6, kava-na i restauracija Tomislav, Solin, Dalmacija. 22711
Vajenca
sprejme t sedlarsko In 11-čarsko o-brt Fran Wisjan, Kolodvorska vi. 25, Ljubljana.	22696
Pletiljo
1» nogavice na stroj 12 mrejmem. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	22oo2
Več mizarskih
pomočnikov
tn imujenega strojnega delavca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
2251.19
Žensko pisar, moč
■reščo slov., nemškega in po možnosti hrvatskega jezika v govoru in pisavi, strojepisja ter knjigovodstva, 'event tudi začetnico •prejme St.. Glogov.-ski & Co., Ljubljana, Pražakova ulica S. Začetna plača 5^0 do 600 Din.	22646
Stavbni manipulant
z nekaj prakse, za pisarno ln stavbo, dobi stalno službo « 1. julijem. Plača po dogovoru. Ponudbe na cgla*. oddelek »Jutra« pod »Marljiv manipulant«.
22665
Vajenca
M pekovsko obrt, z T s o ©,-krbo v hiši sprejme takoj Hela Svigegfc Borovnica.	22619
Mizar, pomočnika
»prejme takoj Jakob Novak, Zbilje 38. Medvode.
22642
Hlapca
h konjem sprejme F. Ju-van, valjčni mlin, Gamelj-ne.	22694
Kuharica
ki je vajena kuhe, se Išče za gostilno. Ponudbo Fra-nica Rottenbtlcber, Skofja loka 19.	22702
Pletiljo
izurjeno za oeemfelju&ni stroj, sprejmem takoj. Kozina, Vošnjakova ul. 4/II.
22706
Prodajalko
ki bi prodajala po hišah raznovrstno manufakturno blago iz trgovine, ki se likvidira, iščem. Ponudbe pod »Dober zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«.
22668
Inozemska tvrdka
išče za prevzem zastopstev vsepovsod po eno osebo z nekaj sto dinarji gotovine za razpečavo najnovejših predmetov. — Vprašati na naslov: Graz (AustriaJ — Postfach 123. (Inozemski porto).	22660
Zastopnika
iščem, ki bi se upal zastopati pri 60-dni oblasti v Beogradu pod temeljni V. Z. U. broj 11.717 Pravda je zelo važnega pomena. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pravda«.	22709
2 vajenca
za sedlarsko obrt sj takoj na 3 leta. Niko Jug, sedlar, Braslovče. 22707
Več šivilj
finih, epretnih, sprejme tovarna perila, Gosposka 16.
22720
Kontoristinjfo
praktikantinjo, sprejmem. Ohširne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 3000«. 22721
Vrtnar, pomočnik
sprejme oskrbo vrta pod vsakim pogojem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22715
Učenca
s predpisano šolsko izobrazbo sprejme večja manu-fakturna in kcnfekc. trgovina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22716
Prodajalko
sprejmem v delikatesno trgovino. Ponudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjena moč«.	22647
Brivski pomočnik
dober delavec dobi takoj službo v brivskem in frizerskem salonu v Ptuju, Slovenski trg št. 6. 22652
Natakarico
sprejme gostilna pri Stefa du, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4.	22t>76
Dva soboslikarja
poštena, ki b: imela veselje do napredka, sprejmem za stalno in lepo delo proti dohri plači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22677
Brivskega
pomočnika
dobro izurjenega sprejmem Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	22688
Posredovalnica
Ogrinc
tcVef. iuterurtj. 8109, iT klošičeva 28 rabi b'.a?aj ničarka, snažilca pribora (testecfcputzer), natakarice, sobarice, kuharice za Bled itd. Za odgovor 2 P n znamka.	22725
r4Ž
Prva oblast, koncesijonlrana
šoferska šola
Camernik, Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pri-eotkom vsakega prvega 254
Lončeno peč
kmetiško, z železnim! vratni, ngodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22731
Železno blagajno
št. 1 prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22624
Otroški voziček
prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 22673
Otroški voziček
in spalno košaro prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22697
V<rfUŠtW
Spalnico
hrastovo, dobro ohranjeno proda Krlžman, Logatec — gostilna Tollazzi. 82878

Več oblek
(rabljenih) zdrave osebe
po ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32730
Odpadke
od parketov, bukove ln hrastove, za kurjavo dostavlja po nizki ceni na dom V. Scagnetti, parna žaga v Ljubljani — za gorenjskim kolodvorom. 108
Brušeno zrcalo
65X136 cm. proda: Komi-dar, Krekov trg 10/11 čez dvorišče.	22714
Za suhe gobe
lepe, iščem konkurenčne cene zmožne odjemalce. — Ponudbe pod »Suhe gobe« na oglasni oddelek »Jutra« 21914
Učenca
sprejme trgovina železnine v Ljubljani. Hrana, stanovanje v hiši. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22127
Trgov, pomočnik
špecerijske stroke, vojaščine prost, z večletno prakso, zmožen slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru, kakor tudi ver-ziran v pisarniških po-lih, se takoj sprejme Ponudbe na poštni predal 142. 22733
Meyers Grosses Konvers. Lexikon
popolnoma nov, 24 knjig po nizki ceni prodam — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lesikon« 22653

Trgovski pomočnik
starejši, izveiban manufa.k-turist želi premeniti službo v mesto ali večji kraj na deželi. Nastopi lahko takoj aH pozneje — Pismene ponudbe pod »Strogo zanesljiv« na podružnico Jutra v Mariboru. .	22658
Urarji, pozor!
Crarski mojster, star 28 let, želi mesto vodje delavnice, odnosno prevzame popravila na dom. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten in marljiv«.	22675
Kamero 10X15
Zeiss-doppelamater 6.3 v Cornpurju, nabavljen 1924, prodam vsled nabave kinc-aparata pod polovično nabavno ceno (Din 5400.—) 12 kaset, filmska kaseta in avtoknips. Naslov v podružnici »Jutra« Celje.
22103
Potnik
agilen, simpatične zunanjosti, ki je že verziran v špirituozni branži, vešč hrvatskega jezika- ki potuje v Gorskem Kotaru. Hrv. Primorju in celi Dalmaciji, naj pošlje obširno ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Takojšnji nastop 717«.	22717
Zastopnike
za papir na veliko sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22661
Sedaj
najboljSa priložnost, da lahko zaslužite mnogo denarja s prodajanjem našega gospodarskega predmeta Vorv šati in pri.ožiti Din 10.— za vzorec in navodila' Ko-va, Maribor, poštni pre dal 2.	21953
G. Th. Rotraan:
Gospod Kozamurnik In njegov avtomobil
Sluga
želi službo v kakem hotelu ali trgovini. Nastopi lahko s 1. julijem Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju.	22664
Prodajalka
izvežbana v trgovini mešanega blaga na deželi, želi službe takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Marljiva prodajalka«.
22713
Vajeniško mesto
išče trgovec v Celovcu za svojega 15 letnega «'.m v trgovini s špecerijskim in kolonijalnim blagom. — fant zna tudi slovenski jezik in je močan in zdrav. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«.
22723
Prodajalka
želi mesta v mešani trgovini ali blagajničarke. — Zmožna je tudi kavcije. Cenj. ponudbe pod »Prodajalka« na podružnico >Jutra« Maribor. 22741

Zgalnica za žganje
z vso opremo naprodaj. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifio »1000 l na dan«.	22451
Železna vrata
2 m visoka, 1 m široka, v dobrem stanju po nizki ceni prodam na Sv. Petra c
št. 71.
22410
Dolenjskega vina
2300 litrov, prvovrstnega, rudečega in belega, prodam iz Trške gore. Več se izve pri gospej Lapaj-ne, Gos.posvetska c. 1 /III, Ljubljana.	22735
Pozor na prodajo!
Dobro vpeljana trgovina z da-mskimi klobuki, perilom, drobnim galanterijskim blagom, kakor tudi delavnica za modistarijo, z zalogo in inventarjem naprodaj v zelo prometnem mestu v večji provinci. Ponudbe pod »Sigurno podjetje« na ogl. oddelek »Jutra«. 22643
Brzojavne droge
6.50 do 9 m dolg«, 12-13 na vrhu debele kupim. Obvezne ponudbe na Korošec, Šmartno ob Paki,
22511
Trgovska hiša
v Kamniku na Glavnem trgu je n*prodaj. Ponudbe pod »Trgovska hiša« na ogl. oddelek Jutra. 22506 , ---——
Posestvo
majhno, lepo ležeče, z vinogradom, njivo, sadonos-nikom in travnikom prodam Cena po dogovoru. Šiško, Selce 38, poita Sv. Lenart v Slov. Goricah. . 22657
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam a 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.	22531
Stanovanje
sobe in kuhinje « pritiklinami ter nekoliko vrta cd-dam za avgust mirni stranki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. — Ogleda se lahko vsaki dan med 1. in 4. uro. 22686
Lepo stanovanje
parketirano in z elektriko, 2 sob, kuhinje in vseh pritiklin oddam s 1. julijem za 800 Din v Novem Vodmatu 77 — Pečar. 22681
Stanovanje
S »ob. kuhinje, balkona ln pritiklin oddam stranki brez otrok s 1 avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22728
Okrogle stopnice
(Schneckenstiege) železne, cca. 400 m. višine in železna vrata, kompletna « podbojem, v izmeri cca 0.90/2.20 kupim. Ponudbe na naslov: rianc 9 e m r 1, stavbni tehnik pri g. Hol-chakerju, Kranj štev. 109.
22670
Ročni voz
močan, štirikolesen in dve pisalni mizi kupim.
Pcnudbe na poštni prodal 151, Ljubljana.	22684
Dvigalo
za inno—2000 kg kupim. Ponudbe pod »Tovarna« na oglasni odelek »Jutra«.
22705
Kopalno banjo
iz litega železa ln bakreno peč za kopalnico kupim. Vse v dobrem stanju. Ponudbe pod »Kopalnica« na oglasni oddelek »Jutra«.
22732
TvorniškI prostori
s skladišči, pisa*no in ev. enim stanovanjem, vodo vod in elektrika že inštalirana. Prostori so suhi in svetli ter pripravni za manjšo industrijo, oddaljeni 20 minut od centra, se oddajo v najem za avgust, event. tudi prej.- Ponudbe pod »Snažen predmet« na oglasni oddelek »Jutra«.
22690
Gostilno
bi kupil v predmestju Ljubljane, okolici, ali kje na Gorenjskem, za kapital, ki naj bi ne presegal čez 200.000 Din. Posredovalci so izključeni. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna 1000«.	22698
Hišo
pripravno za vsako obrt ali privatno stanovanje v Radečah pri Zid. mostu prodam za 48.000 Din. — Vpraša ee pri stolarju Anton Seljan, Radeče p. Zid. mostu.	22710
Stanovanje
2 sob, kuhinje, in pritiklin oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
»727

Prostovoljna javna dražba
v Ljubljani, Križevniška ulica št. 8/1 se vrši v sredo, dne 26. t. m. ob treh popoldne. Proda se stanovanjska oprema in oprava za eno osebo, nekaj posteljnine, odej. slik, par kovčkov in slična drobnarija. nadalje nekaj zlatnine in. draeuljev. ki se lahko ogledajo pri podpisanem notarju. Galle Anton, notar kot £odni komisar.
22641
■'J >
Katera gdč.
bi hotela znanstva z gospodom srednjih let — v svrho ženitve. Dopise na o;las. oddelek »Jutra« pod »Dolečas«.	23651
Motorno kolo
socius sedežem imajo prednost — vzamem s 1. julijem za svoj 14dnevni dopust v Sloveniji v najem. Ogled 29 -30. junija. Reference o meni dobite v zdravilišču Golniku na Gorenjskem. Ponudbe pod dr Fiirst na ogl. oddelek Jutra.	22464
Motorno kolo
novejše tipe, v dobrem ali pokvarjenem stanju kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »F C.«
22565
Motorno kolo
dobre znamke. 250—350 en)» kupim. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod šifro »Brezhiben«.	22649
»Peugeot«
22/24 HP, štirisedežen. odprt, 20.000 km rabljen, v izbornem stanju za 3O.)0O Din proda Lampret in drug v Ljubljani, Dunajska 22 22679
Motorno kolo
s prikolico, 8 HP, 3 brzine prodam za 11.000 Din. Na ogled v mehanični delavnici R. Perdau, Celje. 22183

Štulen mlin
žago ali hišo ob vodi, x gospodarskim poslopjem tfa Gorenjskem vzamem v najem. Ponudbe na oglasni, oddelek »Jutrs« pod šifro »Blizu kolodvora«. 22450
Kupim hišo
z vpeljano trgovino mešan, blaga ali špecerijo, v okolici Ljubljane ali na Gorenjskem. v ceni od 130 do 150.000 Din. — Ponudbe z opisom objekta in navedbo cene poslati na poštBi predal 91, Ljubljana. 22594
Mesarijo
z Ivstno moderno klavnico in z ledom napolnjeno ledenico, z vsem mesarskim i klavniškim inventarjem, v najbližji okolici Ljubljane takoj oddani v najem Tudi stanovanje z gospodarskim poslopjem in hlevom je takoj na razpolago. Pri hiši je tudi zelenjadni vrt. Istotam se tudi proda razno orodje in pohištvo. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 22566
Posestvo
obstoječe iz novo zgrajene hiše z gospodarskim poslopjem, velikim sadnim vnom, žago s polnojarme-nikom in obširnim skladiščem prodani. Posestvo leži tik ob železnici in je sposobno za vsako obrt. Prodajo se tudi posamezni objekti. Vprašanja na ogl. oddelek Jutra pod »Posestvo«.	22517
Brlvnica
v centrumu mesti se ugodno proda. Redka priložnost! Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	22644
Delikates. trgovino
prvovrstno, na najpromet-nejši ulici v Mariboru, Gosposka ulica 5 prodam. — Informacije v trgovini.
22494
Trgovina
z meSanim blagom, dobro idoča takoj naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »311.888-i.
2265?
Trgovina
z mešanim blagom ln stanovanjem, 8 let obstoječa, na prometni cesti v Mariboru naprodaj — Pojasnila daje I. Stancer, Koroška cesta 58.	- 22663
Brivnico
v centru mesta ngodno prodam. Redka prilika! — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	22689
ti
Opremljeno sobico
takoj oddam. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.
22408
Prazno sobico
snažno, a kuhinjo ali prazno sobo s Štedilnikom — četudi v podstrešju iščem s 1. avgustom. Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 2228«. 22233
Dva gospoda ali
gospodični
sprejmem v vso oskrbo v lepo sep. sobo. Naslov v ogL oddelku Jutra. 22487
Sobo
s strogo separirarjim vhodom, v bližini g'avne pošte oddam e 1. julijem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22030
Sostanovalca
snrejmem na Krakovskem nasipu št. 16.	22633
Prazno sobo
mesečno, v sredi mesta oddam gospodični ali vdovi brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22691
Osamljena deklica
išče prijatelja. Le re-ne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Iskren prijatelj«.	22618
Eleganten gospod
dobro situiran. želi znanja z državno ali privatno uradnico — simpatično gospodično, slovenske narodnosti v starosti od 19—22 let. Cenjene dopise s sliko, katero se pod strogo tajnostjo vrne, ter polnim naslovom pod šifro »Ideal« na podružnico »Jutra« v Mariboru. — Tajnost zajamčena.	22492
Gospodično
v svetli oblekei, drap kombiniranimi polčevlji, ki je šla dne 24. t. m. ob 10 minut čez 2. uro po levi strani Prešernove ulice do pošte, ' prosi gospod za sestanek pod »V roki sivi slamnik«.	22703
Brezplačen
prospekt
informacije Iz filma, navodila za pot k filmu, nasveti za uspeh pri filmu,
projekti in predračuni v filmu. Odkupimo dobre filmske ideje. Pišite na: »Kompas«, Beograd, pošt. pretinac 433.	22262
Opozorilo!
Podpisana opozarjata. da
nista plačnika in tudi ne odgovarjata za naročila, ki bi jih prevzel Ivan Kun-stek. potnik. — Gutman F. & Vidmar. krojastvo, — Trebnje-Dol, dne 21. junija 1929.	22712
Izjavljam
da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Marta Zalar. Ivan Zalar, Matena vas št. 46.
22648
Radi prevzetega
zastopstva
druge znamke prodam motorno kolo Harlev David-son specijal v Jako dobrem stanju in po ugodni ceni. Istotam prodani skoraj riovo prikolico, pripravno za vsako motorno kolo — Na ogled pri R. Golebiowski, Ljubljana, Velesejem. 22701
Ia bukovo oglje
ca 20 vagonov, prodam do konca avgusta. Ponudbe na temelju akreditivnega plačila paritet Sušak pod »Oglje«.	22708
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju
najmanj 5 kg pč Din 88 kg Izkoristite priliko — dokler traja zaloga L. Brozovič, Zagreb, liica 82. kemična
čistilnica perja.
189
70.
Hamona pa ni razumela človeškega jezika. Gotovo je mislila, da gospa Reponcljera dc-klamira lepo pesem; hotela ji je zato poda--riti cvetlic. Ker ni bilo drugih pri roki, jih je jela trgati s klobuka in metati gospe Re-poncljevi ca glavo.
Numerator
nor, ge ceno proda. Ogleda se: Pisarna Panholzer, Pražakova ulica. 22629
Zidarski vrvi
dve močni, in več novih oken prodam. J. Predovič, Ljubljana, Poljanska c. 73.
22503
Fotoaparat
VolgtlandeT, 9 X 12, o-ptika 1 : 4.5, 9 Comptir zaklopko, nov, s priborom b kaset, rumenico in etuijem naprodaj za 1800 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22631
Moško kolo
dobro ohranjeno po nirfki ceni naprodaj na Opekarski cesti 12.	22063
Švicarske ure
najboljše kupite samo prt »Otplati«, BeogTad. Kralja Petra 64. mezanin. Zahtevajte brezplačen cenik za ure na odplačilo in za go tovino.	20oo3
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
C e r n e — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
38
Damska zlata ura
z diamanti se proda za •270.— Din v agenturni in komisijski trgovini, Štu-dentovska ul. 7, Ljubljana.
22729
Družinsko hišo
z velikim vrtom. 10 minut od' mesta Maribora takoj poceni prodam ali prepustim v najem. — Pojasnila daje Jos. Ludwig, Ptuj — Panonska ulica 1. 22666
Posestvo
12 oralov prvovrstnih njiv, travnikov, gozda, pri__ tovarni 6 zidanih poslopij — kjer obstoja gostilna že 251
Gostilno
dobro ideče na zelo prometnem kTaju v Mostah pri Ljubljani pod ugodnimi pogoji oddam v najem. Pi -mene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro idoča gostilna«.
222f^>
Gostilno in mesarijo
dobro idočo, tik ob cesti v centru trga na Dolenjskem dam v najem. Dopise na ogl. oddejek Jutra pod »št. 689«.	22692
Opremljeno sobo
lepo, takoj oddam. Dopise prosim pod »Mirno, solnčno in zračno« na oglasni oddelek »Jutra«.,	22685..
Sostanovalca
z vso oslkrbo sprejmem v Florijanski ulici št. 19,11.
22634
Sobico
oddam takoj solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22671
čajno maslo
vedno sveže, prvovrstno, kupite zelo ugodno v špecerijski trgovini Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35.	22498
Dijakinjo
let. vse v ravnini (tudi go-! v popolno oskrbo sprejme zdovi) naprodaj. Bauman, septembra ugledna rodbina Siržak pri St. Ilju. 22656 v Mariboru. Ptmudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dubra oskrba« 22662
Hiša
naprodaj v Durmitorski nI. št. 8. Ima 2 sobi. 2 kuhinji in klet. Celokupna površina zemljišča 516.84 m». — Za ceno in pogoje se je
2 deklici
fprejme za. prihodnje šolsko leto v uajvestnejso
ti a. , i i u »u	c. j.	* rt	i,
obrniti na Zlko Milovano-1 oskrbo nfitelnra. Ponudbe viča, Vasina ul štev. 13 na oglasni odde.ek »Jutra«
iča, - —-. ______ -
aii Danila Romanoviča -- P°d »O .40«. Beograd, Celopečka 15. — Posredovalci izključeni.
22639
22699
Učiteljica
prevzame za prihodnje šol-8<ko leto dete ene družine Podjetje	v Ljubljani v vzgojo in
zelo rentabilno, brez veli- PO«k. Na oglasni oddelek kih režij, z zakonom zašči- »Jutra« pod »I. M.« 32700 ten patent v vsej državi, a potreben v vsakem mestu, je naprodaj. Proda se za celo državo ali za po-odina mesta za povoljno ceno radi odhoda v inozemstvo. Pojasnila daje dr. Deželic, ZagTeb, Prilaz 23.
22655
Sobico
preprosto, išče; mož v centru za stalno. Ponndbe z navedbo cene pod »Stalno 95« na oglasni oddelek ,Jutra«.	22695
Čedno sobico
v centru išče solidna oseba. Ponudbe na oglasni odilelek »Jutra« pod »Sobica«.	22693
.Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, oddani. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 22704
Krasno sobo
(razgled na kralja Petra trgi, oddam s 1. julijem boljši solidni o=ebi. Oglodati dnevno med 13. in 16. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22718
Sobo
čez počitnice oddam 2 gospodičnama ali zakonske mu paru. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 22722
Sobo
novo opremljeno, e strogo separiranim vhodom 'n dvema posteljama, takoj oddam 2 osebama na Poljanskem nasipu 32. 22719
Katera gospodična
simpatična, bi želela delati izlete na motornem kolesu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Brezdolgočasje«. 22G6V
Zamurček
Oez nekaj dni v bližini. Hrepenim po svidenju. — Pozdrave.	22734
Katera
bogata dama bi z ženitvi-jo rešila življenje ne po lastni krivdi nesrečnega 34 letnega samca, stalno nameščenega uradnika. — Absolutna tajnost. Cenj. ponudbe pod »Hvaležen in doher« na oglasni oddelek »Jutra«.	22523
Doberman
pes se' je zatekel. Oobi se pri Lovru Breceljnik, Vi-dovdaiteka cesta štev. 2.
22672
Pietilni stroj
št. 10/90, osemključni (Acht-schloss) radi preureditve obrata prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22568
2 elektromotorja
za istomerni tok 6 in 6'> KS, 220 volt, jako dobro ohranjena, prodamo takoj. Vprašati V. Bizjak i drug. tvornica keksa, Zagreb, Savska 20.	21733 i
5 CHEVROLET, rablj osebnih	52(7 avtomobilov, v ceni od Din
20.000— do	Din 35.000— OAKLAND, 50 HP. 6 cil., 5-
sedežoi, odprti.	> 38.000__
FIAT, 501 Šport 4sedežni, nove gume, nova streha in novo DUCO tičan.	> 32.000.— ROLAND PILLAIN, 35 HP, 4 cil„ 4fiedežni šport touring	» 35.000.—* ANSALDO, 35 HP. 4 cil.. 4se-dežni odprti,	> 40.000— ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 6se-dežni odprti.	> 50.000.— IT A L A. 24 H P, 4sedežni,	> 32.000.— PEUGEOT, 24 HP, 4sedežni, 8 spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni	> 27-000.— PEUGEOT, 4-15 HP, mali pol-tovorni. dvosedežni, z novo pnevmatiko,	> 19.000— PEUGEOT, 30 HP, mala 4se-dežna športna tipa	> 30.000.— CITROEN. 24 H P, 4sedežni. v dobrem stanju	> 25.000.—, AUSTRO FIAT. 35 HP. 4 cil., 6sedežni,	» 15.000.— AUSTRO DAIMLER, z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni, 65 HP, 6 cil.,	> 45.000— S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP, 4 cil.,	> 20.000,— RENAULT OMNIBUS. 16se-dežni. model 192S. 35 HP	> 52.000,—
Vozovi t vozovno pripravnem	stanju, z deloma že plačanimi taksami za	letošnje leto.
Informacije daje:
V. & M. Barešič & Co.,	Ljubljana
DUNAJSKA CESTA	12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov
Objava.
8 82
Uprava državnih monopola nabaviče p-uiem II. ofertatae licitacije, koia it se održati na dan 20. jiuJa 1929 god. u 11 £aso<va u kanceteriji uprave državnih monopola:
650 bobina sirove svilaste har-tijc prema mustri Uprave.
Ustavi, miistra kao i sva ostala obaveštenia mogu se dobiti u kance-lamji Bkonomnog odele-nja, s'vakog radmog dana od 10. do 12. časova. Iz kancelarije Uprave Državnih .Monopola EM Br. 13279 od 22. Juna 1929. godine u Beogradu.
Dve sobi
na Dunajski cesti. - v I. nadstropju. v brzini kavarne »Evropa«, opremljeni gospodu ali eno opremljeno in eno prazno za pisarno oddam s 1. av- j gustom Ogledati med 11. j [n 13. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25581
*
i
mM
Slovenci!
ki prihajate v Split, oglasite se v edini slovenski restavraciji »Pri beiem Orlu«. Rendez v.ous Slovencev! — Jakob Bliski, Split, Zvonimirova ulica.
- 22726
TB»CM'KA FLtTliSA MA4M9ICIMIIC VICJCMI
Siti mitiimi PAIMIKI
Za Informacije to predbiležbe prostorov se treba obrniti na Centralo na Reki, aH pa na Agencijo ,Lloyd Triestino« in na Agencijo »Cosnlich« ter na katerisikoli bodi potniški urad.
Novo vilo
6 sob, vse pritikline. lopo zasajen vrt 1050 m*, prodam za 350.000 Din. vila je Še 19 let davka prosta ter je solidno zidana in komfortna. Nahaja se blizu centra, tik Dun ijSke ceste ozir. postaje »vto busa. Samo pismene ponudbe na zastopnika: Prl-stavec, Ljubljana, za Bežigradom XIII.	22" 24
ni po ceni zato pc* jta kruh in pecivo iz nje nenodUmljivci
tiicfael Zžvaco:
158
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
Pardaifflan se ni norčeval, kakor hi utegnil kdo misliti, zakaj možička je bilo res veselje pogledata. Niti njegova boljša obleka, v kateri je prihajal k J-uand v vas, nfi bila tako lepa kakor ta, v kateri se je bleščal danes.
»Chico jc hotel biti za vsako ceno moj oproda y današnji borbi,« je pojasnil Torero, ki se je med tem napravlijal. »Le virag si ga vedi, odkod je dobil denar, da se je tako nakošatil!«
Nato je stopil iz šotora nekaj naročat ostalima dvema človekoma, ki si ju je bil izbral za pomočnika.
»Povej,« je dejal Pardaillan, ko sta ostala s pritlikavcem sama, »kakšna muha te je pičila, da si se baš danes pridružil donu Cesarju?«
»Saj veste,« je odvrnil pritlikavec in srepo pogledal vitezu v oči.
i »Jaz? Vrag naj me vzame, če te razumem!«
Chico se je kradoma ozn] na zaveso in šepnil:
»Mar niste slišali, kaj so govorili v podzemeljski dvorani?«
»V kakšni zvezi naj bo tisti razgovor...«
»Sami veste, da je don Cesar v nevarnosti, saj se tudi vi ne ganete od njega.«
»Oho,« je dejal Pardaitan, ganjen po tej preprositi vdanosti. »Tak zato si se mu ponudil? Da bi ga branil, si obesil to bodalo za pas?«
Z ganien:<m občudovanjem se je zagledal v malega moža.
Pritlikavec pa je žalostno zmajaj z glavo.
»Razumem vas,« je rekel brez topkobe. »VI ntfsftte, da moja šibka moč in moja majhna postava ne moreta veiiko žaleči v boju? A kdo ve! Še komarjev pik je včasih dovoli, da odvrne roko, ki hoče zadati smrtni udarec.«
»Na to ne mislim,« je resno dejal Pardaillan. »Ne daj mi Bo«, da bi zmanjševal pomen tvojega veKkodušja. Toda povej, dečko, ali veš, da bo spopad strahovit?«
»Kako ne bi vedel!«
»Ali veš, da tvegaš glavo?«
»Premalo je vredtna, da bi mi je smelo biti ž aH In če menite, da mi je kaj do živfljenda, se motite.«
»Ch co,« je iskreno rekel Pardaillan, »<s podobo si majhen, a s srcem si velikan.«
Im čez čas je dodal:
»Prav iimaš, mali. Vse razumem: to, kar si povedal, in tisto, o čemer molčiš. Toda kani si se bil včeraj skril? Zaman so te iskali po vsej Sevilji.«
»Kdo me je iskal? Vi?«
»Ne jaz, tako mi hudičevih rog! Pač pa neka milada krčrna-rica, ki jo dobro poznaš.«
»Juana?« se je zdrznil Chico ki zardel.
»Nihče drogi.«
Pritlikavec je zmajal z glavo.
»Kaj je to?« se je ujezil Pardaillan. »AI mar dvomiš o moji besedi?«
Chico je vidno okffevaL	;
»Ne!« je dejal. »A vemdar...«
»Vendar?« PardailBan se je poredno nasmehnil.
»Saj me je predvčerajšnjim spodila... Težko je verjeti...«
»Da bi te bila včeraj poslala iskait? Chico, s tem dokazuje!, da si bedak. Žensk ne poznaš, to je!«
•»Ali se res ne norčuoete? Juana me je poslala iskat?« Pritlikavcev obraz je postajal svetal od sreče.
»Ves čas ti že pripovedujem!«
»To pomeni...?«
»To pomeni, da lahko greš po bikoborbi k niej. Sprejela te bo dobro, tega sem ti porok jaz... to je, če živ odneseš pete.«
»Odnesem jih!« Chico bi bil najrajši zavriskaiL
Še bolje bi belo, da jih odneseš takoj,« je rekel vitez kakor tja v en dan.
»Kako mislite?« je prostodušno vprašal Chico.
»Tako: da odideš, preden se kaj zgodi.«
»Da zapustim dona Cesarja v nevarnosti? Ne recite nrf tega! Ostanem, naj se zgodi kar se hoče!«
Pardaillan se je zadovoljno nasmehnil in pogledal pritlikavcu v oSi:
»Ostaneš? Prav. Toda ne delaj neumnosti. Zate zdaj ni tak čas, da bi se smel nastavljati smrti.«
»Ne, tako mi Device in vseh svetnikov!«
»Nu evo! Tiho zdaj, Torero se vrača.«
»Ali hočete z menoj, gospod vitez?« je rekel Torero in vzdignil zaveso, ne da bi vstopi. »Trenutek se približuje.«
»Prosim, don Cesar.«
IX.
Nevihta izbruhne.
Med tem, ko je Torero krenil proti borišču, se je v kraljevi loži odigral dogodek, ki ga tu ne moremo zamolčati.
Favsta je bila dobila oMdubo, da bodo vsakogar, kdor bi s4 skliceval na njeno ime, neutegoma spustili k njej.
Kupci avtomobilov povprašujejo povsodi po vozovih, ki so enako porabni za vse vrste voženj
Težko bi na svetu dobili kako blago, ki mora v tako različnih pogledih
V tem je vzrok, da se je Oldsmobile tako priljubil prav tako kakor v Zedinjenih državah zdaj tudi že v Evropi
zadovoljiti lastnika kakor avtomobil. Hiter mo-
ra biti — toda njegov tek rahel. Hitrost mu mora biti naglo pospeš-Ijiva — toda zavore mora imeti take, da ga lahko v trenutku ustavite. Močan chassis mora imeti — in elegantno karoserijo. Seveda mora biti
tudi njegova cena pametna 1
i Mnogi avtomobili, k! kupcem v eni točki Izredno ustrezajo, Jih ne zadovolje, ker so v drugih pogledih tako pomanjkljivi
,.. LEŽI NA ULICI — SAMO
J
... Novi Oldsmobile premišljeno zgrajen voz...
v.
Z novim Oldsmobilom se je »General Motors« posrečilo izdelati voz, ki bo zanesljivo ustrezal v vsakršnem pogledu. Ta avtomobilska družba je imela pri ustvaritvi svojega voza izredno srečno roko — pri tem so ji dobro služila izkustva, ki si jih je nabrala pri izvršitvi deset raz-
ličnih tipov osebnih in tovornih avtomobilov.
Da dA Oldsmobilu posebno, otmeno vnanjost, mu je Fisher ustvaril novo karoserijo, ki so jo v vsakem »Salon d'Automobile«, kjer ie bil voz razstavljen, vsi soglasno pohvalili.
OLDSMOBILE
CHEVROLET — P0NT1AC — OLDSMOBILE — OAKLAND — BUICK — VAUXHALL — LA SALLB CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI - G. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI
FISHER J EVE KAROSERIJE
PROIZVODI GENERAL MOTORS
Dražbeni oklic.
Dne 27. junija 1929 ob desetih bo pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krakovsko predmestje (v Ljubljani):
1.)	polovice vi. št. 7, obst. iz stavb. pare. št. 51, hiše št 8 na Emonsiki cesti, ženili pare. št. 61 - vrta, stavb. pare. št. 79 s hišo št. 8a na Emonsiki cesti jn zemilj. pare. št. 62/2 — vrta;
2.)	vi. št. 135. dfost. iz pare. št 84/2 - vrta ter tovarniškega in gospodarskega ooslopja št. 3 v Aškerčevi ulici in
3.)	vi. št. 151, obs c. iz stavb. pare. št. 62/3 — dela tovarne.
Cenilna vrednost: ad 1.) 142.856 Din 06 p; ad 2.) 659.438 Din in ad 3.) 118.040 Din.
Najmanjši ponudek: ad 1.) 71.429 Din, ad 2.) 329.719 Din in a d 3.) 59.020 Din.
Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji se morejo vpogled a ti
v pisarni g. dr. Fran Novaka, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ul. št. 3.
Ljubljana, dne 12. junija 1929.

£utx in •Monolit peci
i M & ^ „„	najcenejša, prvovrstna Ša-
oantOte§ mota za peči in štedilnike
££e&tiomotctji <Gon$ Ctttena (ftafitenfeid Ing. GUZELJT, Ljubljana Tli.
Jernejeva cesta St. 5	Telefon it. 385%
Prostovoljna dražba.
Dne 5. julija 1929. ob pol 12. uri se bodo na okrajnem sodišču v Ljubljano na javni dražbi prodajale parcele na posestvu Janeza Kosanca iz Slap št 8 k. o. Zadobrova otoč. D. M. v Poliju, travnik v izmeri 2949 m2, in njive v izmeri 7747 m", vse parcele primerna za stavfoišča.
Izklicna cena za prvo parcelo 2211 Din, za drugo parcelo 5700 Din. — Dražbeni pogoji na vpogiled pri županstvu D. M. v Poljiu in okrajnem sodfišču Ljubljana odd. VIII.
Okrajno sodišče v LJubljani. Ivan Romšak, skrbnik Janeza KoSanca.
90*9
VZDIGNI!
Pri končanem' žrebanju 17. kola so dobile naše stranke z pri nas kupljenimi srečkami:
Din 1,200.000 na štev. 42.126
Din 600.000 na štev.		88.511	Din 250.000 na štev.				68.679
» 200.000 »	»	87.071	»	80.000	»	»	75.864
» 80.000 »	»	6.837	»	60.000	»	»	10.702
» 60.000 »	»	20.580	»	60.000	»	*	51.734
» 40.000 >	»	18.066	»	30.000	>	»	17254
» 30.000 »	»	28.537	»	30.000	»	»	53.343
» 30.000 »	»	93.493	»	30.000	»	»	121.720
» 30.000 »	»	61.809	»	24.000	»	»	37.749
» 20.000 »	»	19.159	»	20.000	»	»	19.290
» 20.000 »	»	29.818	»	20.000	»	»	34.584
» 20.000 »	»	66.767	»	20.000	»	»	71.752
» 20.000 »	»	71.761	»	10.000	»	»	3.727
» 10.000 »	»	4.379	»	10.000	»	»	43.573
» 10.000 »	»	23.325	»	10.000	»	»	69.562
» 10.000 »	»	65242	»	10.000	»	»	22.113
» 10.000 »	»	92.368	»	10.000	»	»	46.256
Žrebanje I. razreda iS. kola: 8. julija 1929.
Strogo solidna in točna postrežba!
Glavna kolektura državne razredne loterije Bančno komanditno društvo A. REIN in DRUG, Zagreb.
BRANITE
Zaman čuvate evo je življenje, kadar Vaa mor« navaden komar
muha ali kak drug zakuženi ineekt s svojim vbodom otrovati Brani se pred tem mrčesom in uporabljaj najdovršenejše sredstvo za pokončevanje
5HELLT^X
Razpršujte ShelItox samo potom Shelltox pršilnice, ki Vam oeigura-va maksimum delovanja. Razpršena meglica Shelltoxa zalotene in-sekte SIGURNO ubija n v teku nekoliko minut
osvobodi Vašo hišo muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc in ličink
Tiskana navodila za uporabo dobite pri Vašem prodajalcu. Uporabljati Shellto* znači vzdrževati hišno higijeno v največji meri. Dobiva se v vseh m estih.
Urejuje Davorin Bavljca Izdaja za konzorcij cJutra* Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskaroarja Franc Jezerfek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. V a. i ^uDi^