Edini
•s t Zcdinjenih df _«ttli s«
Velja ta tm leto ., $3.00 Za pol leta......$1.50
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TKIVOM PIBA&XE: 4687 COBTLAHDT. Entered m 8eoond-Oaes Matter, September 21,1903, at Um Post Office at Hew York, H. 7n under Um Act of Congrees of lCireh 8,187S.
TKLEFON PISABNE: «687 COKTLAHDT*
HO. 179. — fiTEV. 179.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 1, 1916. — TOREK, 1. AVGUSTA, 1916.
VOLUME XXIV. t— LETNIK XXIV,
Položaj na Zahodu je skoro neizpremenjen; izjava Haiga.
ANGLEŽI POROČAJO, DA SO ČISTO MALO NAPRE DO V ALI, RAVNOTAKO TUDI FRANCOZI; NEMŠKO POROČILO SE PA GLASI, DA NISO ZAVEZNIKI NI TI ZA EN ČEVELJ NAPREJ PRIŠLI. — GENERAL HAIG PRAVI, DA JE SIGUREN, DA BO ZMAGA ZA VEZNIŠKA. — V JULIJU SO IMELI ANGLEŽI 59, 675 IZGUB. — NEMŠKI ZRAKOPLOVCI NAD ANGLIJO. — BOMBE NA THAMES ESTUARY.
London, Anglija, 31. julija. — Na sonieski fronti je bilo tekom due sicer več bojev, toda položaj je malone neizpremenjen. Angleške čete so imele le nekolko uspehov pri Bazentin-le-Petit.
Danes izdano angleško poročilo se glasi:
—	Preteklo noč smo porabili, da smo utrdili in tudi v drugih ozirih izboljšali naše na novo zavzete postojanke. »Situacija se ni veliko izpremenila.
Bilo je več bojev, katerih posledica je bila. da so naše čete napredovale za nekaj postojank pri Bazentin-le-Petit. —	t
Danes ponoči je bilo izdano poročilo, ki se glasi:
—	In 1'auterijškili bojev danes ni bilo na angleško-uemški fronti in tudi nič važnega se ni prigodilo.
Naši zrakoplovni oddelki so vprizorili na različne sovražne pozicije, kakor tudi na mesta več zračnih napadov. 8 svojimi bombami so povzročili, da je zletel v zrak en vlak muiiicije, da je pričela goreti neka inunicijska postaja in da so uničili nek zrakoplov, ki je ležal na tleh.
Vršilo se je tudi več bojev v zraku; več sovražnih ae-roplanov je bilo prisiljenih, da so pristali na tla, seveda močno poškodovani. Mi pogrešamo tri zrakoplove.
Pariz, Francija, 31. julija. — V severnem delu Soni-me doline so pričeli Nemci včeraj zvečer zopet vprizarjati močne protinapade na naše pozicje, — pravi francofeko uradno poročilo, ki je bilo izdano danes popoldne.
—	Zlasti vroči boji so se vršili pri Hem gozdu in pri Moiiacu farmi. Pri zadnji je sovražnik začasno zavzel nekaj naših pozicij, toda naše čete so mu jih takoj nato odvzele.
Pri Hem gozdu smo odbili vse sovražne napade. Naš ogenj je povzročil Nemcem ogromne izgube.
Na levem bregu reke Meuse se je sovražni napad na višino štev. 304 ponesrečil.
Na desnem bregu je bilo par spopadov, v katerih smo bili mi uspešni; dobili smo nekaj sovražnih pozicij pri Fleury-ju.
Nemški napad z granatami na Vaux-le-Chapitre gozd je doživel polom.
Berlin, Nemčija, 31. julija. — Uradno poročilo nemškega vojnega urada se glasi:
—	Angleški napadi na naše postojanke pri Pozieresu in Longuevalu so se vršili do danes. Angleži so spravili v bojno črto gotovo šest divizij, toda, kljub temu, da smo imeli mi na razpolago veliko manj vojakov, smo vse sovražne napade uspešno odbili, največ s strojnimi puškami. Sovražnik je imel ogromne izgube, pri tem pa ni niti za en čevelj napredoval. Naše hrabre bavarske in saksonske čete so tekom bojev vjele dvanajst častnikov in 769 mož ter zaplenile trinajst strojnih pušk.
Na južnem delu Somme doline je bilo več hudih artilerijskih bojev.
V okraju Prunav so francoske čete vprizorile neznaten napad, katerega smo z lahkoto odbili.
Ob Mens«1 se je vršilo več zelo hudih bojev.
Tekom dne se je vršilo več zračnih bitk. Poročnik Hoheudorf je spravil na tla enajsti sovražni zrakoplov, poročnik Wintgens pa že dvanajsti.
Angleški glavni stan v Franciji, 31. julija. — Ob zaključku drugega leta svetovne vojne je general Haig, vrhovni poveljnik angleških čet v Franciji, razpravljajoč o sedaj ni vojaški situaciji, dal sledečo izjavo:
—	^as se obrača. Treba bo še nekoliko časa in končna zmaga bo naša; zmaga, ki bo nam in celemu svetu prinesla mir. Dokler ne bo dobljena ta zmaga, angleški vojak v Franciji ne bo govoril o miru.. .
London, Anglija, 31. julija. — Iz angleških uradnih seznamov izgub je razvidno, da je imela angleška armada v mesecu juliju 59,t>75 izgub, med katerim je bilo 7,084 častnikov.
London, Anglija, 1. avgusta, 1.30 ponoči. — Vzhodne in severovzhodne count v-je v Angliji so obiskali sovražili zrakoplovci.
Admiraliteta je ob polnoči izdala sledeče poročilo:
—	Več sovražnih aeropanov je nekoliko pred polnočjo vprizorilo napad na vzhodne in severovzhodne okraje Več bomb so vrgli na T names Estuary. Z metanjem bomb še niso prenehali.
Hughes.
Republikanski kandidat je formalno sprejel nominacijo. — Roosevelt. — Napadi na Wilsona.
* • - i..
Rojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih revežev
< 'harles Evans Hughes, republikanski predsedniški kandidat, je včeraj formalno sprejel nominacijo. ko je drža! svoj tozadevni govor v- 4/arnejrie Hali. ki je bila
kljub neznosni vročini natlačena do zadnjega prostora.
Cel njegov govor ni bil skoro drugega kot nekaka kritika vsega Wilsonovega delovanja odkar je predsednik Združenih držav.
Zlasti se je zaletaval v Wilsono-v« mehiško politiko, seveda tudi politike z evropskimi državami ni pozabil.
Republikanci so Hughesove besede navdušeno aplavdirali.
Med poslušalci Hughesove ga go vora je bil tudi kolonel Roosevelt. Ko ga je občinstvo zagledalo, mu je vprizorilo take pozdrave, da je moral parkrat vstati s svojega se deža in se tako zahvaliti za izkazano čast.
Hughesa niso poltoliko pozdrav-ljali.
V svojem govoru je povdarjal zopet staro frazo 'Amerika prva!', dalje se je zavzemal za "preparedness'" in za žensko volilno pra vico.
Mehiški napad.
San Antonio, Tex.. 31. julija. — Zgodaj danes zjutraj sta bila ubita dva Amerikanca v boju z mehiškimi baiiditi, ki so vdrli preko ameriško mehiške meje pri Fort Haneockti ob Rio Grande. Na strani banditov je bilo pet mrtvili.
Takoj, ko so Carranzovi vojaki čuli strele so prišli na pomoč Aine-rikaneem; to je bilo prvič v zgodovini. da so Carranzisti, ali sploh mehiški vojaki sodelovali z ameriškimi vojaki.
Arabci.
London, Anglija, 31. julija. — Neko Reuterjevo poročilo se glasi, da so uporne arabske čete zavzele inestq in trdnjavo Jembo, ki se je dozdaj nahajala v turških rokah.
Arabci so vse turške čete vjeli ter municijo, ki so jo imeli Turki v trdnjavi, zaplenili.
Arabskim četam poveljuje bivši vrhovni šerif v Meki. Kot poroča Reuterjeva agencija bo pričel v kratkem izdajati časopis, s katerim bo delal propagando zoper Turke.	>
Zdaj ima šerif na razpolago dobro organizirano armado.
Potopljen italijanski parnik.
London, Anglija. 31. julija. — Potopil se je italijanski parnik "Dandolo", 4977 ton, zadel je naj-brže na mino. Tako poroča Lloy-dova agentura.
DENAR S3 LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU.
Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upožtevati tudi hišno Številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju.
To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K.
Brezžične pošiljat ve gredo vse ▼ Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.
Natančno smo poizvedel!, da take poailjatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako ae napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more is-gubici, pač pa j« mogoča zakasnitev, ako ee urine kje kaka napaka.
Kdor želi poslati na ta način denar ▼ staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: poiUft Bij m po bnojavu. -
Kdo je odgovoren za strašno eksplozijo?
Včeraj je bilo uvedenih šest separatnih preiskav, — Potrebne so najradikalnejše reforme.
POD VARŠČINO.
_
Nasprotjuoče se izjave. — Trije aretirani. — Aretirali bodo tudi predsednika železniške družbe.
Včeraj je bilo uvedenih v Jersey City pet separatnih preiskav. O-blasti hočejo na vsak način natančno dognati, kdo je odgovoren za strašno eksplozijo. Ako ne bo drugače, bodo aretirali tudi predsednika Legigh Valley in .Jersey Central železniške družbe. Oblasti ^bodo odločno nastopile proti vsem, ki so količkaj na sumu, da so zakrivili katastrofo.
Včeraj so aretirali T. J. John-sona, predsednika »Johnson Lighterage Co.; agenta železniške družbe Alberta M. Diekniana, kateremu je bila podrejena postaja na polotou Black Tom in Aleksandra polotoku Black Tom in Aleksandra Davidsona, superintendenta Nastavili pod varščino.
Policiji se je posrečilo po dolgotrajnem poizvedovanju dognati sledeče:
Ogenj je izbruhnil v dveh vagonih, ki sta bila polna municije. O genj je bil najbrže podtaknjen, ker sta vagona komaj pred dvema urama dospela na pier.
Na Black Tom Islandu je večkrat izbruhnil kak i^tanjši požar. O takih požarih ni bila policija nikdar obvešč^ra.
Na polotoku je še vedno dosti municije. Ker požar še ni pogašen. je velika nevarnost, tla bi tudi ta municija ne eksplodirala.
Tudi po drugih postajah je vse jolno eksplozivnih snovi in municije. na katero se ničkaj ne pazi.
Komisar za javno varnost v Jersey City je rekel včeraj zvečer:
— Mi^ smo takoj po eksploziji poslali na mesto nesreče deset detektivov, ki so marsikaj dognali, o čemur se nam ni niti sanjalo. Zdaj inšpicirajo detektivi postaje Penn sylvania, Lackavanna in "West Shore železnic. Kakorhitro najdejo količkaj sumljivega, bomo brez obzira nastopili proti predsedui-kom in uradnikom družb. — New York se niti ne zaveda, kakšna nesreča ga lahko vsak hip doleti.
Paraliza.
Zadnja poročila kažejo, da je paraliza že nekoliko omenjena. Iznašli so tudi neko zdravilo, ki zelo dobro deluje.
Smrtnih slučajev je skoro polovico manj kot je bilo v navadi zadnja dva tedna.
Norveški parnik zadel na mino.
London, Anglija, 31. julija. — Lloyd poroča, da je norveški parnik "Mars" zadel na podmorsko mino in se potopil.
Nemški otroci imajo mleka.
Washington, D. C., 31. julija. — Ameriški poslanik v Berlinu Mr. Gerard je sporočil državnemu de-partmentu, da imajo nemški otro ci zazdaj še dovolj mleka.
To je sporočil poslaniku dr. Taylor, ki je prideljen poslaništvu; on je dalj časa potoval po Nemčiji in preiskoval v kakem položaju se nahajajo nemški otroci.
POZOR ROJAKI V FOREST
CITY, PA.!
Vkratkem bo obiskal rojake v Forest City in okolici naš zastopnik
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naroč nino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozirih na roko.
Z laske fronte.
Avstrijci pošiljajo na Italjane hud ogenj. — Lahi pripoznajo. — Hudi avstrijski napadi.
Rusi so prodrli na več mestih avstr.-nem. fronto
Rim, Italija. :?. julija. — Vojni urad je izdal sledeče poročilo:
"V Adižki dolini je sovražnik v noči od 29. do :i0. julija napadal naše postojanke' pri Castione in Zugna, toda smo jih takoj odbili. Včeraj je bila sovražna artilerija tekom celega dne zelo aktivna, zlasti med Adižo in Monte Pasubio.
"V Astico dolini nismo z našim pritiskanjem na sovražnika nič prenehali. Sovražna težka artilerija je včeraj bombardirala Arsiero. Napravili so nekaj poškodb na poslopju in par oseb je bilo ranjenih. V Travignolo dolini je sovražnik dobil precejšnja ojačenja; na naše pozicije pri Avisio so Avstrijci vprizorili dva huda napada, toda vsakokrat brez uspeha.
"Na ostalih delih fronte ni bilo izprememb.
"Sovražni zrakoplovee je vrgel par bomb na Alo in na Fiero di Primiero".
Berlin, Nemčija, 31. julija. — Avstro-ogrski vojni urad je izdal poročilo, v katerem pravi glede bojev na italijanski fronti, da so avstrijske čete odbile nek italijanski napad pri Taneveggio.
Velika stavka v New Yorku.
Newvor.ski župan je včeraj naznanil, da se bo danes vršila v Mestni hiši konferenca med uradniki družb cestnih železnic, pri katerih delavci stavkajo, in med zastopniki stavkajočih delavcev.
Vsled velike stavke moloma-nov in sprevodnikov je promet zelo oviran.
Veliko ljudi mora hoditi peš.
Zadnja poročila iz uradov raznih unij naznanjajo, da so motor-mani in sprevodniki na podcest-ni in nadcestnih železnicah, kakor tudi na ostalih cestnih, vsi zelo navdušeni za stavko.
Vsi stavkarjo so dodobra prepričani, da bodo kompanije morale u-goditi, ker tako imejo velikanske izgube.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanjs oošte, ki je namenjena is Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, (prejemamo denarne pošiljat ve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati žara ore j o le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni na-slov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, a katerimi smo sedaj ▼ zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri poli
Ijanju denarja.				
	Gene		•	
K	S		K	*
	.90	1	120....	16.80
to....	1.60	1	130....	18.20
15____	2.30	1	140____	19.60
20____	3.00	1	150....	21.00
25----	3.7«	I		22.40
30....	4.40	1	170____	23.80
35____	5.10	1	180....	25.20
40....	5.80	1	190____	26.60
45....	«.50	1	200....	28.00
50....	7.20	1	250____	35.00
55____	7.85	T	300____	42.00
00____	8.55	1	350....	49.00
65----	9.25	\	400....	56.00
70....	9.95	\	450____	63.00
75____	10.65	1	500____	70.00
80____	11.35	1	600....	84.00
85____	12.05	!	700____	»8.00
90____	12.75	1	800____	112.00
100____	14.00	1	900____	126.00
110----	15.40	I	1000____	139.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik Ust v roke, m pri nas cene morda še večkrat spremene.
TVRDKA FBAJTK BATCHER, Tort i M. T
IZ BERLINA POROČAJO, DA SO VJELE ČETE GENERALA LINSINGENA PREKO 2,000 RUSKIH VOJAKOV. — RUSKO PRODIRANJE PROTI LVOVU ZA VSTAVLJENO. — IZ PETROGRAJSKEGA POROČILA JE RAZVIDNO, DA RUSI PRODIRAJO OB REKI STOHOD. — VROČA ARTILERIJSKA BITKA JUGOVZHODNO OD BARANOVIČEV. — RUSI SO VJELI 31. HONVEDSKI POLK. — BOJI PRI KOVLU.
Petrograd, Rusija, 31. julija. — Nocoj je bilo izdano poročilo, z katerega je razvidno, da nudijo čete generala Erniollija zelo velik odpor onim Rusom, ki prodirajo v okolici Brodyja. Nemška artilerija je začela obstreljevati mesto.
j . u .	ti. .
Ob reki Stohod Rusi neprestano prodirajo.
V	vročem spopadu je padel polkovnik Kanserov, ki se je večkrat zelo odlikoval.
Sovražnik bombardira preliode, vodeče preko reke Boldurvke. Ob celi fronti se vrše obupni boji.
Sovražnik si na vse načine prizadeva prodreti našo bojno črto, kar se mu pa ne bo še tako kmalo posrečilo.
Kljub temu, da so dobili Nemci zadnje dni velika ojačenja, ne morejo veliko opraviti.
Popoldansko poročilo vrhovnega poveljstva ruske armade se glasi:
—	Severovzhodno in jugovzhodno od Baranovičev se vrši izvanredno vroča artilerijska bitka. Sovražni letalci so obstreljevali železniško postajo v Zamira. Povzročena škoda ni velika.
Naše čete, ki se bore ob reki Stoliod, so precej napredovale. Posrečilo se jim je zajeti ves 31. lionvedski polk s poveljnikom vred ter zapleniti veliko vojnega materiala.
V	smeri prot Kovlu se vrše vroči boji.
Petrograd, Rusija, 31. julija. — Ruski generalni štab
poroča, da so ruske čete prekoračile reko Stoliod, in sicer na fronti ob železniški progi, ki veže Kovei-Sarny in Ro-čiče.
Berlin, Nemčija, 31. julija. — V vzhodnem delu Galicije in v Voliniji se vrše neprestano vroče bitke, kljub temu se pa situacija ni posebno izpremenila.
Rusi napadajo na celi fronti, njihovi uspehi so pa v primeri z izgubami zelo malenkostni.
Najbolj hrabro se obnašajo čete generala Linsinge-na. Včeraj se jim je posrečilo vjeti 2,000 ruskih vojakov in zapleniti velko vojnega materiala.
Ob reki Dvini, kjer je razpostavljena armada bavarskega princa Leopolda, vlada mir. Severno od Pripeta so vprizorili Rusi nekaj napadov, pa so se morali umakniti ne da bi dosegli kak uspeh.
Berlin, Nemčija, 31. julija. — Uradno poročilo velikega generalnega štaba se glasi:
—	Ob reki Dvini smo pognali v beg vse ruske poizvedovalne oddelke.
Vsi napadi, ki jih je vprizoril sovražnik zapadno od prekopa Logičin, so se izjalovili. Istotako je bilo tudi z napadi jugovzhodno od Priska.
Čete generala Linsingena so pognale sovražnika v beu in mu prizadele silno velike izgube.
Sovražnik je bil koncentriral svojo največjo silo ob obeli straneh železniške proge, ki vodi od Kovla proti Sarny.
Jugovzhodno od Stobyhove se je posrečilo Rusom prodreti našo bojno črto, ter vdreti v naše postojanke. Ko smo vprizorili protinapad, so se morali umakniti. Pri tej priliki smo vjeli 1,889 mož in devet častnikov. Umevno je, da smo zaplenili tudi veliko vojnega materiala.
Ob fronti generala Botlimera se vrse neprestano vroči spopadi.
Tudi na tem mestu se je Rusom parkrat posrečilo prodreti našo obrambno črto. Svojega uspeha se niso mogli dolgo časa veseliti, ker smo jih z vprizoritvijo protinapada prepodili.
Včeraj so se posebno odlikovali naši zrakoplovci, ki so neprestano obstreljevali sovražniške postojanke in prizadeli Rusom veliko škodo. Proti večeru so se vsi zrakoplovci nepoškodovani vrnili.
Dunaj, Avstrija, 31. julija. — Bitka v Voliniji in v vzhodnem delu Galicije se za nas in za Nemce zelo ugodno razvija. Rusko prodiranje proti jugu smo z lahkoto vstavili. Cilj ruskih čet ,je bil od začetka ofenzive Lvov. Kot kaže, ne bo sovražnik tega cilja nikdar dosegel.
Petrograd, Rusija, 31. julija. — Skoraj vse tukajšnje časopisje je prepričano, da bodo Rusi z lahkoto štrli avstrijski in nemški odpor ter vdrli v zapadni del Galicije in v Ogrsko nižino.
. čete generala Brusilova so z vsem izborno preskrba ljene, dočim nemška in avstrijska armada neprestano pe« •sata in bosta kmalo popolnoma onemogli. Vsa nemška po-! točila o zmagah so izmišljena in enostranska.
j____
_•
GLAS NAHODA, 1. AVG. 1916

GLAS NARODA"
KOoftali Ddly.)!
Ud PnbUrtMd by tu
O PUBLISHDia OO. n taSNnti«.)
L Bl^HlCB. LOUIS B EKED IK.
oC tba corpora doc
and addr—« cf abort ofOon Oortiandt OIL—I, Borough at kttMM. Nm York Cttty. H. T.
eelo leto rwja Ust M Ameriko la
___________ 18.00
—1-80 neoto N«w TorS- 4.00 »ol lota m mesto No« Torf „ 2.00 Irnvt w m leto	4.00
• a pel let*----- 2.56
m m fatrt leta_____1.70
1T1B NAHODA" Izhaja v«k &*m nedelj In prasnlkor.
"O L A 8 NARODA11
("Voiee of the People") ■A every day except Sunday« Holiday«.
Soberrlptloo yearly fS.00.
podplaa In priobCnjeJOL M m blagovoli poAUatl H bp Money Order. IH ■pifinbl knjt ntroenlkot prosimo, da aa nam tndl prejiaja M> MraUMa muni, da hitreje aa> _tono naolornlka._
IEepAa« In poiDJatvam naredita ta naslov: "ti LAS NARODA" m Oortiandt St..	New Tori City.
Telefon 4087 Oortiandt.
Eksplozija.
biti zadovoljni, da je municija eksplodirala prej, predno je bila od-J poslana. Pomisliti se mora, kako j prozno škodo bi napravila v Evro- ( pi, če cenijo že tukaj škodo na petdeset miljonov dolarjev.
Tam je ne spuščajo tako t javen-, dan v zrak kot je zletela v new-vorškem pristanišču. Vojaki imajo izvrstne priprave, s katerimi mečejo prranate tja, kjer povzročajo največjo škodo.
Ameriškim kapitalistom se je maščevalo njihovo krivično postopanje. Municija je bila zato napravljena, da bi eksplodirala. Razloček je le ta. da je eksplodirala prej, predno je bila plačana. Ker tega načina dozdaj niso bili vajeni, se žaloste in premišljujejo, na koga bi zvrnili krivdo.
Da jo morajo zvrniti nase, jim ne gre v glavo. To bi bilo poniževalno.
Ne želimo, da bi se ponavljale take katastrofe, ker imajo od njih škodo tudi neprizadeti iu ker se ljudstvo preveč razburja. Želimo j pa, da bi Amerika ne prilivala več evropskemu požaru.
Prej če mu jen j a prilivati, prej bo ugasnil.
Ameriški kapitalisti in ameriški. tovarnarji naj se ne boje konca vojne. Ko bo nastopil mir, se bo iz- j delovalcem morilnega orožja nudila najugodnejša prilika že vsaj de- j loma popraviti ogromno Škodo, ki so jo povzročili njihovi izdelki.
Začno naj izdelovati priprave za zidanje in popravljanje, ne pa pri-nrave za morjenje in uničevanje.
Če zdaj miljoni nesrečnikov pro-klinjajo njihovo delo. ga bo potem ves svet blagoslavljal.
—k.
Balkanska jezera.
Balkan ni tako pust, kakor si ga predstavljamo mi. ki o njem kaj
ugodila Združenim državam in božje; iu s tega stališča tudi vla-prekinila z vojevanjem s podinor-! dajo.
skimi čolni, kljub temu. da se jej "Toda cela Nemčija ne čuti te-
zavedala dejstva, da poskuša ujen' ga v svojem srcu. Zategadelj jaz izvzema samo takrat, kadar poro" sovražnik z nepostavnimi sredstvi; pravim, da je nemškemu narodu čajo časopisi o grozodejstvih, ki bojevati se proti miroljubnemu ravno toliko za kakršnikoli izid jih izvršujejo tam mohamedani. nemškemu narodu.	|vojne kot drugim narodom.	Med visokimi gorami so krasne.
' Danes zadaja Nemčija svoje- "Vlada, kakršno je dala Nem- rodovitne doline. Balkan je pre-rau sovražniku najhujše udarce, čiji zdaj vladajoča vladarska prežen z rekami in potoki, in ima kljub temu, da je prisiljena boriti družina, bi bila za živali, pa ne za mil0<,0 krasnih jezer, katera bi od se za življenje m smrt.	ljudi. Naprimer, ti skrbe zdaj za daleG privabljala tujce, ako jih ne
•Ko se pričenja tretje leto kr- ranjene in bolne ravnotako kot se bi »državni strah pred neSrečno vave vojne, je Nemčija v stanju skrbi v normalnih časih za živali, turško vhuio «SpbsUa kraijeva z zadovoljstvom -gledati nazaj na ki jih človek lahko rabi pri svo- akademija" ie izdala pred vojno svoje velike vojaške uspehe na jem delu.	!fltl«nt nmf^, .1, .joV Cvijiča
UNDERWOOD & UNDERWOOD. M. V„
General W. R. Birdwood, poveljnik avstralskih čet
bojišču.
na francoskem
Dopis.
Skoda, ki jo je povzročila eksplozija municije na Black Tom, znaša približno petdeset miljonov dolarjev. — Morda nekaj več, morda nekaj uianj.
Par oseb je poškodovanih, nekaj je mrtvih, nekatera poslopja lit uničena. Kapitalistom ni ne za mrtve ne za ranjene.
S par dolarji odškodnine se bo dalo vse urediti. Njim je samo za h edem miljonov. Za temi sedmimi miljoni dolarjev jokajo in tamja-jo, kajti težko jih bo nadomestiti.
Umevno je, da zvračajo Nem-ecm sovražni krogi krivdo na Nemce in nemške špione.
To je izza izbruha vojne že na vada v Združenih državah. Ce so r<-s Nemci povzročili to eksplozijo ali če jo niso, se ne vpraša.
Municija je bila namenjene proti N«*mcem, zato je tem ljudem jasno, da jo treba uničiti prej, predno bi ona uničevala. To je po njihovem mnenju neovrgljiv dokaz, kateremu ni nobenega ugovora. — Vse podrobnosti bo dognala preiskava.
S preiskavami je čudna stvar pri nas.
Od začetka strašno veliko zanimanje, velikanske poizvedbe, naj različnejše obdolžitve, nazadnje pa vse skupaj zaspi.
Časopisje bo pisalo o tej katastrofi kvčejem deset dni. Ljudje jo bodo morda že prej pozabili. Najbolj dolgo se jo bodo spominjali oni, katerim je prizadela kaj škode, bodisi na telesu, bodisi na imetju.
Hitro živimo in hitro pozabljamo in dobro je, da je tako.
Municija, ki bi imela eksplodirati na evropskih bojiščih, je eksplodirala v newyorskem pristani-.š«'ii. Ljudem, ki stanujejo v okolici polotoka, je zdaj deloma znano, kako je pri srcu nesrečnežem v srednjem delu Evrope.
Za trenutek so občutili grozoto, v kateri živi Evropa že več kot dve leti. —
Razen Nemcem je začelo vsem bojujočim se državam kmalo po izbruhu vojne zmanjkovati municije.
Poiskali so si dober vir — Ameriko.
Amerikanec je vprvi vrsti trgovec, potem človek s čutečo in občutljivo dušo.
Ker so ameriški kapitalisti in tovarnarji izprevideli, da se bo dalo napraviti veliko dobička in da bo ta dobiček toliko časa in tako naraščal kot bodo sami hoteli, so začeli izdelovati municijo ter jo pošiljati zaveznikom.
S trgovskega stališča je to pravilno, s stališča človečanstva ni. Ljudje, kateri bogate s tem, da posredno pripomorejo k večjem prelivanju krvi, nimajo srca v svojih prsih. Dolar je cilj njihovega življenja, dolar jim je Bog; razen njemu se ne klanjajo nikomur drugemu na svetu.
Nismo samo Amerikanci, pač pa tudi ljudje in ysfcd tega
Ob pričetku tretjega leta svetovnega klanja.
Nemški zunaj ni urad pravi, da so zavezniki krivi, da še ni miru.
Berlinski zunajni urad je izdal sledeči pregled dveletne svetovne vojne:
"Z ozirom na vojaški položaj Tukaj sejni lahko sestaviti kratek pregled vojne, toda v nasled-
Los Angeles, Cal.
jn ltf. julija poročil g. Lovrenc'svetovne
Blažič, doma iz Žirov na Not ran j- njem se bo poskušalo slediti vsem skeni, z gospodično Ano Kitak,' glavnim političnim idejam, ki so doma iz Rogatca na Spodnjem'v zvezi s političnimi problemi, Štajerskem. Novoporoeencema se kateri so se pojavili v drugem le-
IfeS^SBlS
želi obilo sreče in blagoslova. Obdelovanje zemlje je tukaj zelo težavno, kajti tukaj se mora zemljo v poletnem času le umetnim potom namakati. Treba je vedno preoravati in namakati; to se ponavlja povprečno vsak mesec. Le teinpotom je mogoče kaj spraviti iz te zemlje. — Slovencev je nas tukaj malo; kolikor je meni znano, le pet družin in par samcev. Mnogo več je pa Srbov in Hrvatov, ki imajo tukaj srbsko-hrvat-sko cerkev, kjer je slovenski duhovnik. — Pozdrav vsem zavednim Slovracem in Slovenkam! — Poročevalka.
Ji Si KI Ji
Bliža se deseta redna konvencija J. S. K. J. Cital sem že veliko nasvetov v gla-silu Jednote; eni so tega mnenja, drugi zopet t^m-gega.
Naše mnenje je to, da bi bilo najbolje, da bi društva sama plačevala bolniško podporo. Premislite si, sobratje in delegatje J. S. K. Jednote. Vsled sedajnega sistema, ko Jednota plačuje bolniško podporo, ni pri društvih nobene blagajne, kakor za društvene potrebe. Ako nimamo denarja v blagajni in če kaki član zboli, da ga je treba poslat v bolnišnico, kje se naj potem potrebni denar vzame? Ako imamo doma blagajno, se lahko vzame iz nje za vsak slučaj. Mogoče bo kdo mislil: lah ko se vzame iz blagajne, ako je kaj v nji. To je zopet mogoče. Nadalje na drugi strani, ako mi take naklade plačujemo v Jedno-tino blagajno, bi tudi društvena blagajna napredovala. Premislite, bratje delegatje in sobratje, kakšne naklade plačujemo sedaj in kako je bilo prej, predno smo bolnike sami plačevali; sedaj so vedno naklade in zopet naklade. Prej ni bilo tega, dokler smo imeli svojo blagajno in po našem mnenju je tudi to, da imajo glavni j besedičenje,
tu svetovne vojne.
'"Svetovno vojno je povzročila Rusija s svojo agresivno politiko, ki j° je podpirala Francija s S'vo-jo politiko, s katero se je hotela Nemčiji revanžirati. Seveda tudi Anglija, ki je liotela v ekonomičnem oziru nadgospodovati svetu, ni čistih rok.
* 'Nemški sovražniki so hoteli imeti naše in nam prijateljskih držav ozemlje — naprimer: Rusija je hotela imeti Carigrad in Galicijo, Francija je stegovala prste po Alzaeiji in Lotaringiji ter levem bregu Rajna in Italija je želela oziroma zahtevala avstrijsko ozemlje, — kljub temu, da se je hotela Nemčija v miru ekonomično razvijati; naši sovražniki so pa to naše razvijanje smatrali za greh napram svetovnemu redu.
"Tem. sedajnim takozvanim zaveznikom, ni bilo prav, da bi se Nemčija razvijala ter postala velika in močna, kajti oni so hoteli postati svetovne sile.
''Konec drugega leta svetovne
vojne je prinesel gorinavedene cilje naših sovražnikov še v jasnejši luči.
"Rusija je to očitno pripozna-la, rekoč, da sta se Rusija in An glija sporazumeli glede Carigrada. V Franciji pa tako vse vpije, da hočejo imeti Alzacijo in Lota-ringijo.
"Anglija je že tudi odstranila svojo krinko. Javno je bilo pripo-znano, da Anglija ni šla v vojno, ker je Nemčija napadla Belgijo, temveč, da je bil to samo njen izgovor; Anglija je šla v vojno samo iz svojih lastnih interesov.
"Nemčija mora biti uničena! Nemčija se ne sme nikdar več po-vspeti v ekonomičnem ali vojaškem oziru! Tako so se izrazili zavezniki, in iz tega je več kot jasno, da kaj je bil namen drugega leta svetovne vojne.
"Cisto jasno je, da je govorjenje, da je to bej med demokracijo in militarizmom, čisto prazno
vojne, dobro začrtujejo nemške cilje.
"Anglija licčo vojno vničeva-nja. vojno, katero se bo nadaljevalo tudi po končani krvavi vojni. Ni še dovolj, da je moral svet okusiti grozno krvavo vojno, prišla bo še druga vojna, ki ne bo nikdar garantirala, da ne bo prišla več krvava vojna, temveč bo ravno veduo delala na to,, da bo svet v večni nevarnosti, da bo prišlo zopet do prelivanja krvi.
"Ravno to istočasno dokazuje, da so velike besede zavezniških
, , .	. atlant profesorja tir. _______.____
morju in na suhem, kateri gotovo "Holienzollerji niso nikdar de-!v katerom so ze,nljevidi makedon-
riln no tA /l,i In ca li^iti^lri .-».» ,	, . .	.....
skin, starosrbskih m epirskih jezer. O lavna jezera so: Ohridsko, Prespansko, Malo. Ostrovsko, Pe-trsko, Dojransko, Kostursko, Ar-djansko. Amatovo, Tuzlubolsko in -lanjinsko jezero ter Skadersko blato.
niso brez politične važnosti. 'lovali na to, da bi se nemški na-" Nemčija in njeni zavezniki so rod razvijal spiritualno in iudivi-ostali tekom dveh krvavih let dualno.
združeni in edini,- vežejo jih pri-j "Sedajno vlado v Nemčiji se jateljski in navadni interesi. (mora odstraniti, in ko se to bo do-" Bolgarija, ki je v oktobru seglo, bo prišla za nemški narod 1915 stopila na stran Nemčije, in za cel svet druga doba. Nem-potem ko je s Turčijo poravnala ški možje in nemške žene bodo svoje zadeve, je postala četrti potem lahko prosto govorile, ne član mogočne centralne zaveze, da bi se jim bilo treba tresti pred S tem, da je stopila na našo stran mogočno, toda tiransko vlado. Ti Bolgarija, ki je pomagala odstra- se bodo takrat prvič pričeli zave-niti Srbijo, se je odprla pot iz dati, kolike vrednosti je za naro-Berlina do Carigrada in Bagdada, de svoboda in demokracija, kar je brez dvoma velikanske "Jaz sem prepričan, da vsi važnosti.	'trezni Amerikanci vidijo, da bi
"Zaveza centralnih držav sloni slučajni pruski uspeli bila naj večna čisto političnih in ekonoinič- ja zmaga za vojaško tiranijo. To interesih. Neobhodna potreba lahko vrjamem z ozirom na to, da vseh štirih držav je, da stoje sku- je malone vse, kar se tiska v tej paj in da imajo tako garancije za deželi, razven časopisov, ki so napredek, obstoj in mir.	'nemškega kova. z zavezniki.
"Na podlagi tega, kar je ie "Združene države so se te voj-Nemčija v teku teh dveh let sto- ne v dobrobit zaveznikov
VABILO na
W VESELICO,
ki jo priredi
društvo sv. Janeza Krstnika št. To v Canonsburgu. Pa., dne 5. avgusta v Miners Hall. Meadow Lauds. Začetek ob 4. popodan. Vstopnina za moške je $1.<K>,
dame so vstopnine proste. Torej vabimo vsa domača in sosednja društva na sestanek, kar se jim povrne ob enaki priliki. Obenem pa opozarjam vse čla-dovolj ne imenovanega društva, da so
rila, ima Nemčija popolno zaupa- vdeležile s tem, da so prisilile' vdcletže te veselice. Kdor izosta-nje, da se bo vojna končala v Nemčijo, da je prenehala s svo- ne. bo moral plačati v društveno tretjem'letu.	'jim barbarskim vojevanjem s blagajno, in sicer bližnji člani $1,
"Toda cilj še ni dosežen, kajti podmorskimi čolni. Ako bi bile oddaljeni pa ">0č. ker čisti dobi-sovražnik se še ni pričel zavedati, Združene države stopile na stran ček veselice je v pomoč dmštveda je Nemčijo streti nekaj nemo- Entente z orožjem, potem bi Nem-j ne blagajne.
gočega."	1 čija nadaljevala svoje nepostav-; Torej na svidenje dne 5. avgu-
Tako se je izrazil nemški vojni nosti s submarini..."	sta.	(1-2—8) Odbor.
U Poslušaj m o, kaj pravi nasprot-j	/(jjj jg j^lfe klipitfi \?i\M
na stran:	Angleški parnik potopljen.
Iz Pariza se poroča, da je Mar-, London, Anglija, 31. julija. — ; quis de Chambrum, član franco- Lloydova agentura poroča, da je
zadel na mino angleški parnik
sil, da se bore za svobodo vseli. !^kega komičnega odbora za zu-
zlasti manjših narodov, le prazne liajne zadeve rekel:
besede
"Drugo leto vojne se končuje
s tem, da se je strali, v katerem
smo živeli dozdaj mi, preselil k
našim: nasprotnikom, ki imajo
zdaj čast odbijati zavezniško
ofenzivo na vseh straneh.
"Medtem ko so Rusi, Angleži
in Francozi docela pripravljeni sija s svojim pohlepom po drugih. za ysak ^^
Povzročitelji vojne.
"Drugo leto vojne potemtakem kaže, da so dolžitve, da je Nemčija povzročila vojno, popolnoma krive, pač pa je neovrgljivo dejstvo, da je vojno povzročila Ru-
"Claudia", 1144 ton. in se potopil.
meja; da je vojno povzročila Anglija. ker je liotela kontrolirali cel svet z ekonomičnega ozira;
s katerim hočejo uradniki malo prevelike plače,! skriti dejstvo, da je njihov namen zato menda so vedno naklade. Res v tej vojni uničiti današnjo Nem-je, da imamo vedno dovolj bolni-J čijo in ji zavladati. Gotovo je, da kov, in premislite, koliko mora-J se pri tem ne more govoriti o bomo sedaj plačati, ako pa imamoiju, ki se bije za demokratične blagajno pri drujštvih, katera ni- principe.
majo velike blagajne, lathko manj j "Ali je Anglija res demokra-podpore dajo članom, druga pa tična, kakršna se slika, da je? Ali zopet več, kakor jim blagajna na- ni cela ta vojna jasno pokazala, nese.	| da se je Anglija vedno in vedno
Vidite, delegatje in sobratje, bolj oddaljevala od demokracije? sedaj, ko imamo pri naši Jednoti( "Ako je imela Anglija s tem, ta sistem, se sliši o i večjih stra- da je vstopila v vojno, res namen ni: Jugoslovanska Katoliška Jed- protezi rati manjše narode, kot nota je najdražja, jaz bom pristo- zdaj svetu naznanjuje, bi bila to pil k drugi Sedaj vidite, kako lahko drugače storila, kot pa je odganjamo člane!	j s tem, da hoče Nemčijo uničiti.
Člani društva štev. 57, I "Izjave, katere j« podal kanc-
...	„. .	... ,——-j, postaja položaj
zemljah, po razsirieniu svoim	A t •• i i i-
J 1	J J	J ,za Nemce in Avstrijce vedno bolj
• in bolj kritičen. Naši nasprotniki
i so mislili, da nam ne bo mogoče
,	priti s kakim uspešnim priprav-
da je povzročila vojno Francija .• . ■ •	■ i-	n
.. . „ .. . 0	,J iJjenjera, in res, imeli smo velike
s svojimi željami po maščevanju. L. ^i,,,- • 4 ..	,-
1 ,	r tezkoee, Katere smo pa premagali.
Drugo leto svetovne vojnejg ponosom lahko rei. da sni0
je nam tudi pokazalo, da se drze U) storiH ,m>dtem ko so zavezniki principa, da je sila večja moč kot pravica. To so pokazali zavezniki že neštetokrat s tem, da so prelomili mednarodne postave, ki so jih pripoznali vsi narodi, zlasti kar se tiče njihovega postopanja z nevtralci.
"Ameriški državljan ve, da je Anglija povzročila veliko škodo v njegovi trgovini, namreč z njeno nepostavno blo-Kado, dalje z za-plenjevanjem nevtralne pošte in s "črno listo".
"Mnoge nevtralne države so se udale moči Anglije, kljub temu, da se zavedajo, da pri tem trpe njihovi lastni interesi. Toda to še ni dovolj. S tem, da Anglija ogroža nevtralno trgovino, se ona še ni zadovoljila, temveč se je spi*a-vila na nevtralne države še v tem oziru, da jih. hoče dobiti na svojo stran za politične zaveznice. Portugalska, ki je takorekoč angleški vazal, se je dala eelo toliko vplivati od strani Anglije, da je prieetkom vojne stopila celo v vojno proti Nemčiji. Drage nevtralne države, kot n. pr. Nizozemska, so se dozdaj še uspešno zo-perstavljale angleškim poizkusom.
"Iz tega toraj vsak razvidi, da je Anglija tekom drugega leta svetovne vojne še povečala svoje nesramnosti ter knšila pravice nevtralnih držav Ln ogrožala njihove interese; seveda to je delala zato, da je s tem pomagala sebi in svojim zaveznikom.
"Te kršitve mednarodnih postav in ogrožanje nevtralnih interesov se bodo brez dvoma še nadaljevali tudi v tretjem letu vojne in se najbrže še povečavali, ako se ne bo izkazalo, da so vsa znamenja, ki jih imamo dane«, napačna.
"Toda Nnemčija bo kljub vse-
se nasi
junaki zoperstavljali nemškim invazijam.
"Da smo mogli to storiti, se moramo tudi zahvaliti potriotiz-rnu obeh dežel — Anglije in Francije.
"Rusi nadaljujejo svoje delo na Vzihodu. Zopet so napadli Bu-| kovino in prodirajo zdaj proti, Karpatom, medtem ko nadvojvo-' da Nikolajevic zmagoslavno na-' prednje v Kavkazu.
"Čimbolj se razmišljuje položaj zaveznikov in položaj centralnih držav, tembolj je človek prepričan, na katero stran bo padla zmaga. Zavezniki imajo še dosti virov, iz katerih lahko črpajo; — da, smelo rečem, da so naši viri neizčrpliivi. Dalje so pa vsi zavezniki docela prepričani, da bo zmaga njihova, in vseh je najtrdnejši sklep, da se bodo bili do konca."
Mnenje Nemca o prusiani-j zrnu.
Dr. KOLER,
638 Penn Ave., Pittsburgh4 Pa.
HRVATSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler Je naj-stajrejšl slovenski zdravnik, specialist v J'ittsburphu, ki ima 131etno prak so v zdravljenju tajnih moških bo-f lezni.
Sifilis ali zastru-pljenje krvi zdravi s glasovi ti m 606, ki ga Je izumel dr. prof. Erlich Ce 1-mate mozolje ali mehurčke po telesu. v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se nalaze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec all tri-per In tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moška zmožnost, ne č-akajte, temveč pridite in jaz vam Jo born zopet povrnil.
Sušenje cevi, ki vodi Iz mehurja ozdravim v kratkem času, Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah ln sicer brez opt racije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s gotovostjo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati.
Uradne ure: V ponedeljkih, sredah
In petkih ori 8. zjutraj do 5. popoldne.
V torkih, četvrtkih in sobotah od 8.
ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
8 pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime In številko!
Ako ste se namenili kupiti farmo ali zemljo za farmo, sedaj po leti je najboljši čas zato, ker zdej morete videti kaj vse in kako za-more zemlja roditi. Mi imamo več tisoč akrov zemlje v največji slovenski koloniji v Ameriki, katera je v Clark okraju in državi Wisconsin. Zemljo prodajamo v kosih po 40. 60. 80 in več akrov na lahke in dolgotrajne odplačila. Onim našim kupcem, ki žele, postavimo tudi dobro hišo,, hlev dovolj velik za začetek in razorjemo ntrkaj zemlje. a vse lo na lahke in dolgotrajne odplačila. Pridite in poglejte farme svojih rojakov , ki so se naselili tu pred več leti, porazgovo-rite se z njimi, pa bodete zagotovo kupili farmo tukaj. Pišite po po jasnila. Naslovite:
Homemaker Land Company Dept. 3,	Tioga, Win.
Stari zdravnik
Mullin
špecijalist moških bolezni zadnjih 35 let.
Nt uprasanje kaj vam manjka — «dravl;e- i nj*> potrebujete.
fovejte staremu zdravniku »tojo holfun Ni upraiaoje kaj je. on vas bo ozdravil ako je ozdravljivo. Nizke cene — najboljša pomoč zagotovljena po moji dolgi skušnji. v»bim v«» I« breiplično DrciskiTO.
101) Fourth Ave., rittsburph, Pa. ;
nasproti pošte.
MODERNO UREJENA
TISKABNA GLAS NARODA
Glede članka, ki ga je prinesel ''New York Herald", smo že pisali in navedli par mnenj uglednih ne\vvorških Nemcev.
V naslednjem prinašamo še eno mnenje, ki je še bolj zanimivo, kot ona. ki smo jih že navedli.
William Ldistgarten, znan od vetnik v New Yorku, ki je bil ro jen v Avstriji od nemških stari šev, se je o dotičnem članku izrazil s sledečimi besedami:
" Članek se glasi kot se mora glasiti. Sedajni boj zaveznikov se bije za svobodo Nemčije in za svobodo celega sveta... Razliko-
mu temu nadaljevala s svojim] vati je treba takozvan« pruske

■ Six . 'Lii
bojem, kateri bo »časoma iine^ideje in ideje nemškega naroda, tudi svoj uspeh, namreč z bojem ki jih im& v splošnem, za prostost morja.	"Pruske'avtokratične ideje ni-
'4 Nemčija je tekom zadnjega(so ideje nemškega naroda. Pm-leta dokazala, da je postopala sija jo s silo spravila vse nemške ravno nasprotno kot Anglija, države podse, toda Hohenzollerji namreč, da se je, kolikor je bilo še niso teh Mej vcepili celi Nem-mogoče, ogibala kršenja medna-(čiji. Vladajoča družina vrjame, rodnega prava in pravic nevtral- da ima pravico do vlade od neke tstoaa-pik £s& tsfee ftteš H ^ 4» je vižje ms&h te h	<Ho
... • ... i
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
• • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
>. 'ji
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NAs
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt SL, New York, M. T.

__
I
I -
PDAS NAKOPA. 1. AVG. 1910
V svet.
Pavel Perko.
ObitUla je pred vrati in se oddahnila. V sobo bi tie ni upala; preveč je bila razburjena in srce ji je utripalo.
V -Mthi je bila živahna govorica . (iovoril je oče, govorila je govoril je — da, to je bil Mole. ki je govoril. • .Mole! Torej je vemiarle ! .Mislila j«' že, • la ga ne bo j-IoveMi. Popoldne j«* bla i« in. a je bi* šel zdoma — rt nalašč... Sedaj pa je pri ■ i slovo. Hvala Bogu! Zaz ji j«'. da bo sla sedaj z ..ri ni <mI doma, samo <ia jo stri.- Mole. Ali bi stopila v sobo? Ni si s«- upala! Tresla se je še mera j. Strah in nemir ji je bil jbtičal v udih.
Kaj takega! Kako bi si bila utslila! l*a da s*- je izšlo vsaj
lita si P
pn
delo /jim priš
ko! IK
nila j«' oči i»roti nebu iu hvaležnosti jo je obvladal... kar j<* bilo, to je bil zadnji icu#, zadnja izkušujava... cstala jo je I Sedaj je — var-
kakt
dt-nd
u i
je neki vedel, da bo šla • i* k .lermanovi Keziki? — jr slutil! In eakal jo je — j«* bilo; v Me ne i hiše pa je bolj temno — in ji je za-pot in hotel rabiti silo. Te-je zavpila in se mu s silo a i/, rok... K j«* je dobila ti-iiioe, tega ne ve. In tisti stud. n je v tistem hipu navdal do a ill do tega človeka!
zopet ji je ušel pogled proti i. Met I oblaki se je vozil liie-I iho iu mirno, kot bi s«- ne bri /a vse Iwje, ki jih morajo biti fški ot roe i globoko pod njim na zemlji...
kako j«* bilo potem —? kla je po klaneu prot domu so jo nesle noge. Kletvino j< lisala za seboj. Potem so s« *la vrata pri Jermanu, in — lo j«* stopil na prag in pra kaj da j«'. Tudi to je še sli-a tedaj je bila že na var
Doma! Ah. hvala Bogu!... In iz. Ins«- sije lin", da se p rame-raztezajo d a lev tja po vrtu. pod neha pa sveti mesec. Tate.
•	/.a hodu /.ari še tnal rdeč pas. .tanek zarje. In kamor je soln-
•	/aslo. na tisto stran je imela ana odriniti drugo jutro. Teta je preskrbela službo v Ljublja-; nastopiti mora v treh dneh. Noe o j j<« večer slovesa, zadnji
Kako je bilo v«e veselo in pražim no v naravi! Tako bi hotela gledati tu strmeti vso večnost! — Zdaj j«- bila rešena najhujšega. Zdaj bilo prestano vse!
In zazdelo se ji je. kakor da je dospela vrh visoke gore in se od po«-ila. Težave so pri kraju; na drugo stran pa se razprostira ravnina, polna zelenja iu večne krasote---•
K«m| pa hodiš? — jo je ogovorila mati, stopivša iz sobe.
Pogledala jo je skoro zaeude no; morebiti se ji je še poznala razburjenost na obrazu.
— Mislila sem iti k Jermanovi Rezi k i.
Rodeš že jutri: ponoči hodi doma! In pa Moletov strie so v
hiši.
Ponoei naj Iti bila doma: res je! A kako je mogla misliti, da jo I »o zalezoval eelo tu, tako bli-doma ?
krog našla-izpod Hvetil-
/u
Stopila je v hišo. —
Na mizi je gorela luč; mize so stali leseni stoli z njaei; v kotu postelja; strop« pa je visela rdeča ka nad podobo Matere božje maj-n take...
Kitko se je zdelo Ivani ta večer \se svečano! Morebiti zato, ker je I ■ 11 zadnji veeer J!
Ob pre i po klopeh so sedeli brate i iu sestrice; na klopi za vrati strie Andrej, za uiizo pa oee iu strie Mole.
Strie Mole je bil videli dovolj prijazen. Vendar je nekoliko zresnil obraz, ko je vstopila Ivana iu sedla ue daleč proč od njega-
Kako da greš? Veš. to in i ni všeč, da greš. Vedno sem ti branil. pa me ne poslušaš.
Iz njegovih besed je donelo nekoliko očitanja. Stric Mole je namreč Ivano imel izmed vseh najrajši; zato jo je včatah okre-gaJ kakor otrok*.
Svojih otrok strie
vedelo se je, da bo enkrat Ivana gospodinjila na njegovem domu. Za moža pa ji je že naprej odlo«"il Grandovega Tinka, kateremu je bil boter.
—	Ni prav, da greš... In tam po mestih — ti si še otrok in no veš, da je za take dekline, kot si ti, nevarnosti dovolj tam po velikih mestih--ln potem: služiti. Čemu, ko ti ni treba? Naj služijo druge, ki doma nimajo koga in kaj!
Tako je govoril stric Mole. in oee iu mati sta mu skoro pritrjevala in se natihem kesala. da sta s«' vdala vedni prošnji in ji privolila, da gFt*.
Ivana pa je mislila posvoje. — Teta iz Bučke, ki jo bo spremila in ki je dolgo časa bila v mestu, ji je pravila, da je nevarnosti res veliko, a ee hoče biti pametna, se jh lahko izogne...
Stric Andrej je tudi mislil posvoje. On je površno vedel, kako da je. Zato ni mogel zakriti nekega pomilovalnega nasmeha, ko je poslušal strica Moleta.
—	Nevarnosti, lun. kje jih ima več: doma ali v mestu! in je še slep, da ne vidi iu ne zapazi!
Ivana je videla, da so Andreju v jezi parkat silno zagorele oči. Tedaj se je ustrašila. In zdel se ji je približno prav tak, kot je bil oni dan, ko se je znosil nad Tin-kom.
Oni dan namreč sta Ivana iu pa strie Andrej sušila seno. Ivana je obračala za ovinkom, Andrej pa je kosil na drugi strani.
Tedaj pa pripelje Grandov Ti-nek detelje mimo in se vstavi na pot i. Za Andreja ni vedel; zato je govoril, kar mu je prišlo na misel. Odgovarjala mu ni, a dobro je vedela, tla ga Andrej mo ra slišati. Andrej pa mu je bil že od nekdaj gorak. In res: ko je bi lo zadosti, tedaj se prikaže izza gričku Andrej. Takega ga še ni videla: obraz mu je gorel iu oei so se mu svetile v jezi. Krčevito je stiskal držaj pri kosi in škripal z zobmi.
—	Postopač! Lump! Ničvredni postopač! Hodiš iu zapeljuješ'
Tinek pa ni odgovarjal. Preble-del je in odšel. Za prvi hip se ji je zasmilil, ker se ji je zdelo, tla ni mislil tako hudo kot ga je dolžil Andrej. A nocoj — nocoj bi skoro mislila drugat-e...
Andreju pa se je tedaj zopet omilil obraz in v neki otroški \ danosti, s katero je vselej govoril ž njo. ji je rekel :
—	Kadar ti bo kaj hotel, jat te boiu branil!
Zlata duša. Andrej — h kako jo bo branil?
Kje je bil na primer kdo, da bi jo branil noeoj ? — —
— Kako da greš? .laz ne morem umeti tega! — je silil strie
Mole.
Tudi oče in mati sta mu začela naglas pritrjevati.
lil že je bila na tem. »la bi povedala vse. »lo zadnjega vse.... Povedala bi bila, da ji je čast njena dražja kakor Moletovo posestvo; povedala bi bila. da vsa vas ve o Tinku, da ni veliko pri da, iu bi gotovo ne bila srečna ž njim; povedala bi bila celo in priznala. da se boji zase, da se čuti črezdalje slabejšo nasproti ved-nemu zalezovanju in sladkanju Tinkovemu, tla sluti, tla bi nazadnje padla iu postala nesrečna.
kakor, kakor--
lil ker pozna samo sebe bolj, kot jo poznajo drugi, zato misli bežati proe odtod, kam daleč, daleč proe... To bi bila povedala in nič bi ne bila zakrila! Pa ali bi jo bili umeli ali ne?!
Iu — ker je molčala dotlej, je hotela molčati tudi ta večer!
—	A jaz sem ti namenil hišo in posestvo. Glej. svojih nimam. — Kar imam, vse bo tvoje. Tega si-eer še nisem govoril, a mislil seui še zdavnaj tako. Zakaj greš? Ali bi ne bilo bolje, da ostaneš?
—	Ne morem — — — Obrnila se je v stran, kakor bi
se hotela ubraniti lepim slikam, ki jih je slikal stric Mole.
—	Pa ostani, Ivana, — sta pritegnila še oče in mati.
Izza peči doli je gledalo četvero nedolžnih oči, ki so govorile prav tako. In neka izkušnjava v srcu ji je tudi govorila:
—	Ostani!... 1' Prišlo je milo iu hudo obenem.
že je čutila, da omahuje, že je hotela pritrditi očetu in materi.
Tedaj pa so se vnovič zasvetile oči seinkraj izza vrat iu stric Andrej je okrenil glavo.	/ Stric Mole pa je nadaljeval •
—	Neumnica! Glej. služiti hočeš. a jaz ti pouujam hišo in vse. Lahko bodes živela. Možiti se ti
Mole ni še ne mudi, a Če bos hotela — — o. In Tedaj pa se je dvignil
»P o>
podp. društvo
svete Barbare
COPYRIGHT UNDCRWOOP * UNDUWOOP- M. V.
TRANSPORTNI AVTOMOBILI OB MEHIŠKI MEJI.
Andrej. Bil je prav tak kakor o-ni dan na senožeti —:
—	Ce boš hotela. — tako je govoril, stiskajoč pesti. — če boš hotela ali pa če ne boš hotela, boš vzela tistega Tinka, tistega, ki ni nič vreden, tistega, ki je zapeljal --- —
Andrej bi bil še govoril, toda na peči so sedeli otroci...
Povedal bi bil. kar še ni vedel noben razen njega. Povedal bi bil tla je zapeljana ona Trbovčeva iz Gor. tista, ki ji je Andrej boter. In povedal bi bil. da jo je zapeljal nihče drugi kakor Grandov Tinek. In ona je prišla in je s solzami povedala to njemu. Andreju ki ji je krstni boter — in nikomur drugemu. ..
—	Kaj. Tinek tla ni nič vreden? Ktlo to pravi? — je tiščal Mole. ki je v hipu postal jeze rdeč ka kor rak.
—	.laz pravim to! In nič ni vreden!
Takega odpora strie Mole ni pričakoval. Hotel je še nekaj odgovoriti. pa beseda mu ni prav šla iz grla. Zato je obmolčal. bled kakor zid.
Pa tudi Andrej je molče sedel nazaj. Iz oči je izginil t »gen j in mesto odpora se um je bralo po nižanje in kesa nje. tla se je spozabil morda bolj kot je namera val.
In zopet ji je bilo lahko pri šteli — takti lahko kot par trenutkov poprej, ko je bila prisopla domov. Tedaj se je čutila varne in prosto; a v resnici varna in prosta je bila šele sedaj, ko je odšel stric Mole.
Obšlo jo je neko veselje iu neka radost, kakršne še ni čutila doslej.
— Ah, in že jutri: jutri, ko bo soluce izhajalo — — Voz bo pripravljen. obleka bo naložena. — voznik bo pognal.. . Morebiti bo nekoliko jokala, in tudi domači bodo jokali — a kaj zato! Ko bo sedla na železnico, bo pozabljeno vse. In to bo kmalo. to bo jutri!
Skrbelo jo je le še slovo. Jutri se bo poslavljala od domačega kraja, tnl očeta in matere, od Re-zike, otl prijateljic in tovarišie..
Kdaj bo prišla nazaj? Morebiti dolgo lie. In kadar bo prišla, bo prišla le za nuilo časa. Doiua bodo odrastli bra- i in sestrice in bodo njo tem lažje pogrešali. — Ona pa bo služila in se le še včasih spomnila na tlom — —
Ozrla se je po sobi. Soba je bila sieer nizka in majhna, a začutila je, tla je bilo v tej sobi vendarle prijetno.
Podobe, narisane v steklo, viseče poti stropom, so jo gledale tako milo, kot bi se za vedno poslavljale od nje. Kako je bila navajena teh podob!
Ozuanenje Marijino! Angel j stoji pred Marjio z lilijo v roki in ji govori pomenljive besede. Lilijo je Ivana med cvetlicami najbolj ljubila.
Sv. Družina! Jožef na eni stra ni, Marija na drugi, mali Jezuš-ček v sredi. Obleka od glave doli je temno pobarvana, med tem ko sta glava iu obraz risana tako svetlo, tla je videti kot bi bil Je-zušček brez glave.
Ivana se je spominjala, kako je še kot otrok vedno izpraševala mater, kje ima Jezušček glavo?!
Mater Dolorosa je napis pod drugo podobo. Kaj pomeni ta napis, ui vedel nihče, zato ker je bil latinski. Le bratec Jožef, ki je sedaj zaspal tain na klopi, je trdil vedno, da bo on enkrat vedel. To bo tedaj, ko bo hodil v latinske sole in ko bo gospod... Ali bo to kdaj ali ne, Bog ve! stric ■ Morebiti!
Koliko spominov se ji je budilo! In kako bi se jih ne! Saj je
to bil zadnji večer!
•
Zunaj se je razlivala mesečina. Vetrič je pihljal. Iz daljave se je čulo fantovsko petje.
Ko je prišla ven. je dobila strica Andreja še pred hišo. Sedel je na k I opic i in. si podpiral glavo z roko. Ko je dvignil obraz, sta se dve solzi zasvetili v mesečini. Tedaj se je storilo inako tudi njej. Mislila je govoriti, a nekaj jo je zatiščalo v grlu.
—	Andrej, dolgčas mi bode!
—	Poprej, res. sem ti branil o-stati. Toda sedaj pravim: le pojdi! A hudo mi je, in jutri mi bo še hujše!
—	Saj zopet pridem, ko se izurim in si kaj zaslužim.
—	Bog ve. kdaj bo to! Dotlej bo pa dolgčas. .. Iu tlela bo veliko! Kopanje se bo pričelo po vinogradih. žetev, mlatev... In — vendar je prav, tla greš...
Zadnje besede je govoril bolj zase. Gledal je na nebes, kot bi hotel po oblakih uganiti pota, ki bodo odslej vodila Ivano...
—	Hudobnih ljudi se ogibaj!.. Pa srečna bodi in ostani pa taka.
kako čer reči, laka kakor ši bila! •
Slutila je, da jo najteže še čaka. Najtežje je bilo slovo.
Drugo jutro, preden je sedla na voz. je šla k Jermanovi Rezi-ki. Reviea je ležala na postelji že sedem tednov, ne da bi se mogla sama količkaj premakniti. Zraven t**??*1 je živela v revščini in pomanjkanju: zakaj oče je bil star in mati bolclma...
In vendar je Ivana ob slovesu skoro zavidala Reziko.
—	Glej. ostala bo doma. Xa posteljo bo sicer priklenjena, a v svoji bolezni bo varna iti med domačini. Ona pa--—
Pa moralo je biti tako! Ko bi ne bila prepričana o tem, bi se skesala še v zadnjem treuotku.
Rezika seveda ni mogla doumeti. kako je mogoče, da odhaja v svet njena prijateljica, ki ,ii vendar doma ni nikakršne sile.
-»- Mlada si in zdrava si. pa siliš od doma...
—	Ah, Rezika. ko bi ti vedela!
Ivana je zaihtela.
Potem je Rezika molčala. Morebiti je zaslutila nekaj takega, kar je slutil in čutil tudi stric Andrej.
—	Z Bogom! In ostani dobra, kakor si bila!
•
Stricu Andreju je bilo težko, zelo težko...
In solnce je vzhajalo iu voz je bil pripravljen iu oleka naložena — in voznik je pognal...
Danska Zahodna Indija in Združ. države.
Zopet izgleda, da bo dansko zahodnoindijsko otočje prišlo v posest Združenih držav.
Ze dvakrat poprej so se vršila med dansko in wa&hingtonsko vlado tozadevna pogajanja; obakrat je izgledalo, da, bodo imela pogajanja uspeh, toda obakrat so se izjalovila.
Takrat je odločevala diplomacija, zdaj bodo pa najbrže ameriški miljoni.
K temu — seveda, ako se bo Še kupčija sklenila — je velrko pripomogla sedajna vojna, kajti vse države v Evropi, bodisi vojskujoče se, ali pa nevtralne, so v velikanskih finančnih zadregah;
imeti svojo nevtralnost oboroženo.
Danska vlada je v financielnili zadregah bi bo tri male otoke rada odstopila za $25.000,000 — to je namreč cena. za katero, kot se poroča, bi bile Združene države pripravljene skleniti kupčijo. Ta cena je zdaj trikrat večja kot so Združene države ponudile za otočje pred petdesetimi leti in petkrat več kot so bile pripravljene zanj plačati 1. 1902.
Administracija v Washingtonu bo. ko bo kupčija sklenjena, gotovo naznanila, da so Združene države zato kupile otočje, da si bodo tempotom mogle izboljšati oziroma povečati trgovino z južnoameriškimi republikami.
Otoki, katere se namerava ku-
ZA ZED!NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedaž: FOREST CITY, PA.
UoifwinM <M 21. )MHurj« 1S02 v driatri Pawrkank
__	GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Bos 95 Wlllock, Pa. I podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, ForeHt City. Pa, II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs, W Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. t»jnlk: JOHN OSOLIN. Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. Poob!aSCenec: JOSIP ZA EAR, 1004 North Chicago St, Joltet, DL
VRHOVNI ZDRAVNIKI	t
Dr. MAliTIN IVEO. 800 Chicago St. Jollet, m.	{ ]
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: 1CNAC PODVASN1K, «325 Station St. E. E.. Pittsburgh Pa C. nadzornik: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa.
H.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa. IU. sadfcornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, if»nf,
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANClČ. Box 78, Franklin, Kans
IL porotnik: MIHAEL KLOPClC, 528 Davson Ave., R. F. D 1 Grma. field, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport. O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton. Pa IL upravnik: PAVEL OBREGAB. Box 402, Witt, 111.
^^	Mj Pošiljajo I- tajniku Ivan Telban. P. O. Box 707, Fvnat
atr. Penna.
Druitreno glasilo: "G LAS NARODA".
strani evropskih držav, strani'Anglije, Francije in Pru-sije.
Lincoln je takrat s pomočjo te-
zlasti od (žiii jejo angleško vlado, da je
dajnega državnega tajnika dose piti. leže na pol pot i plovbe Se- gel toliko, da je bila danska vla-
verne v Južno Ameriko, kar bo brez dvoma za luedamerrško trgovino zelo velike vaižuosti oziroma vrednost i.
Poroča se tudi, da so prebivalci ua danskih zahoduo-indijskih o-tokih. btvdisi črnci, bodisi beli ljudje, enoglasno za to, da pridejo pod oblast mogočnih Združenih držav.
Poleg vsega tega je pa najvažnejše to, da bodo ti otoki za Združene države zelo velike strategič-ne vrednosti.
Združene države potrebujejo te otoke raditega, da bodo imele v njih še eno veliko obrambno točko za Panamski prekop: in dalje imajo pa tntli namen s tem preprečiti. tbi se ne bi kak event, sovražnik vgnezdil na otočju in jiui tako delal večne neprilike.
Dansko otočje bi bilo v slučaju kakega napada na Panamski prekop za ameriškega sovražnika zelo velike vrednosti, vsled česar je za Združene države /.elo umestno, da se potrudijo zanj.
Danska je dobila te otoke v svojo posest, tudi po nakupu; Danci so takrat mislili, tla so bog-ve kako dobro kupčijo naredili, češ, to bo za nas velike trgovske vrednosti. V resnici pa ni bilo zanje tekom celega časa nobenega pomena. Ako bodo zdaj prodali tiste tri otoke Združenim državam za petindvajset miljonov do-
da pri volji prodati otoke za $7,500,000, toda kupčije se ni skle nilo, ker skraja kongres ni hotel privoliti, kajti takrat so Združene države nameravale tudi Alasko kupiti od Rusije. Toda Lincoln bi bil sčasoma že uspel, da ga ne bi bil nek anarhist ustrelil.
Istočasno je pa t ud i zbolel državni tajnik Seward in je šel po boljše zdravje na nek otok danske Zahodne Indije. Tedajni angleški tajnik za zunajno zadeve je to smatral za političein korak in je pripravil dansko vlado do tega, tla ni hotela pozneje prodati otokov.
Potem je zopet predsednik Roosevelt ponudil Danski pet miljonov za tri otoke. Roosevelt in državni tajnik Hav sta se bila z dansko vlado čisto dogovorila, toda tedajni senat ni videl, kolike vrednosti bi bili za Združeue države oni otoki.
Vendar Roosevelt ni bil izgubil upanja, tla bo senat sčasoma spoznal, kakega pomena so ti otoki za Združene države iu je pustil celo stvar nekaj časa v miru.
Toda medčasno je pa stopila Nemčija v akcijo.
Ko je prišel nekega dne nemški cesar v Kodanj in poljubil danskega kralja Kristjana na lice, so v Združenih drža vali takoj vedeli, kaj to pomeni.
Kmalu nato so pa Združene dr-
~ Posilila angleške parobrodne družbe, da niso hotele sprejeti blaga onih tvrdk ali posameznikov, ki so bili na "listi'\
Združene države vstrajajo na tem, tla imajo vsi državljani pra-ljvico t ligo v at i z vsemi vojskujočimi se državami; Auglija sme to trgovino le toliko ovirati, kolikor v to dopušča medna rodno pravo.
Splošno mnenj o je, da poslujoči državni tajnik in predsednik Wilson nista hotelu poslati posebno ostre note; s tem protestom hočeta dobiti otl Anglije le natančnejša pojasnila, nakar bo dobila Anglija zadnjo noto. v kateri bodo Združene države odločno zahtevale, česa hočejo in v čem se z Anglijo ne strinjajo, kajti znano je, tla je angleška vhida do-zdaj le površno razložila, kaj je pravzaprav namen "črne liste" m v koliki meri jo namerava še razširiti.
larjev potem bodo imeli le v tem &ve zvede]e, da je dailijki rJa_ dobiček, ker so jih dražje prodali, kot kupili.
ment sklenil zavreči vse ponudbe Združenih držav.
Dejstvo je, da je princ Walde-mar, ki je v Danski celo stvar nadzorstvom in I
Otok St. Thomas, ki leži skoro inanj kot 40 milj od Po'rto Rica, je trinajst milj dolg in tri milje| pod vrhovnim širok, in ima okoli j>etiiajst tisoč j vodstvom nemškega cesarja vodi prebivalcev; devet desetin tega celo proti ameriško gibanje, piaz prebivalstva je črnega.	jnoval to svojo zmago z banketom J
Santa (Vuz je največji izmed, katerega so se vdeležili skoro vsi| teh treh otokov. Je nekako pet-;nemški diplomati, indvajset milj dolg in pet milj
K rojstni koči.
Zvoran.
Ko mi je težko srce. moje misli v bledi.noči spejo k tihi rojstni koči, v malo selo pod goro.. .
Tamkaj pomlad mladih dni pričakuje me vesela. >la me vzljubi v lica vela. tla odbegne žalost vsa...
ROJAKI NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
GOTOVA ZNAMENJA BOLEZNI,
ALI IMATE SLAB TEK?
širok.
Ozemlje, ki meri 51,168 akrov, je tako nerodovitno in gorato, da je le 4.000 akrov ugodnih za obdelovanje.
Santa ("ruz so Danci kita 1733 kupili od Francije za .$150,000.
Najmanjši otok je pa St. John. j
Kot že rečeno, so Združene dr-
cija v Washingtonu zdaj, videli v kratkem.
bomo!
Ameriška nota gleda "Črne liste".
H. H. von Schlick, slavnoznan Kak uspeh bo itnela administra-1 naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Oaja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih. katerim .je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje, cele kupe zahvalnih pisem. Vam svetuje, tla je za odstranitev slabega tega in za pridobitev dobrega, najboljše sredstvo Bolgarski Krvni ( aj.
Naš rojak Vinko Lulich. P. O. Box 81. Summit. 11!.. piše tako o teui čudodelnem prirodueiu zdravilu :
4'Jaz sem naročil od vas pred enim mescem škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, iu se mi tako do-pade. da ga vsak drugi večer pijem ; ztlaj lahko tako jem. da se
žave poskušale že parkrat dobiti
to otočje, toda ne mogoče radi Vlada Združenih držav je objavi-kake industrije ali poljedelstva, la tekst note, ki jo je poslala an-temveč le radi velike strategične	gleski vladi.
vrednosti, ki jo imajo ti trije'	-
majhni otoki za Združene države.] Washington, D. C., 31. julija — Prvi, ki je videl vrednost teh Državni department je dal danes otokov za Združene države, je v javUost tekst protesta, ka*ere-bil predsednik Abraham Lincoln, ga ^ Združene države poslale
ki je pričel delovati na to, da bi Angliji radi 'črne liste'*, s kate-| *k*>raj ne morem dobolj najesti, se jih kupilo.	{ro jjo^ Anglija ogrožati ameri-t^daj pojem večkrat več kot prej.
LincoLn je deloval na to že pred ško, kakor tudi drugih nevtralnih	veliko škatljo Bolgarske-
dnžavljansko vojno, toda ni imel držav trgovino.	| ga Krvnega Čaja, ki traja za pet
uspeli a. Ako bi imel uspeh, bi se V noti Združene države nič kaj j mesecev, pošljemo za en dolar kane bila vojna tako dolgo vršila, {odločno ne zahtevajo, temveč jsejmorkoli:
Po končani civilni vojni se je vlada v Wi«hingtonu le zgražaj MARVEL PRODUCTS OO.
pa te stvari bolj poprij-1. To je nad tozadevnim postopanjem An-bil Lincoln skoro primoran sto- glije, ker hoče s tem ogrožati pra-riti vsled nastalih, mednarodnih vice ameriških državljanov.
rQvma«*	robnik >iftr»«>»iilnl ■»■■	■	—_ T9 J__5?____^
0 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Opomba. Ako želite pošiljatev



Jr.
išsiis
nevtralne zategadelj, ker morajo razmer in večnih nasprotstev od Dalje Združene dreave obdol- »varovati, pošljite 10 centov vei.



• ,-i------- "
GLAS NARODA, 1. AVQ. 1916
t
jugoslovanska
a
Katsl. Jedmta
B
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi MuiD«actac
Sedež v ELY, MINNESOTA
OLAVHI URADNIKI:
Ffedaednik: J. A. QF.RM, 607 Chen? Way o« Sox 17. M dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Petri Ave.. Loida. Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583. Salida, Goto,
VRHOVNI ZDRAVNIK: D*. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, D1.
NADZORNIKI:
je postal in Be odzval. Vera je sto- like jutri. Ti jim reci, Florijan J pila v sobo, popolnoma na pot kako je čudno prišlo, in da jaz' pripravljena, in mu je ponudila nisem kriv!... roko:	| Dobravnik je govoril z glasom,
— Odputujem k stricu! Na svi- ki se je poznalo v njem žalostno denje jutri popoldne!	vznemirjenje.
ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mlak. PETER ŠPEHA R, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, JOHN KRŽIŠNIK, Route 2, Bur ley, Idaho,
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo, 6. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waak.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPE MERTEL, od društva sv. Cirila In Metoda, Rev. I,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, lffim« JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenee, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči te uradnih aadev, kakor tudi denarna joftiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov m os tod« ssJislo
Društveno glasilo: "GLAS NABODi"
Na valovih mladosti.
Roman Romanov.
Kjrii«
dajavt* J» j«
(Nadaljevanje).
• «x'-i so strvui«'le v večeru«-brez ja>n«-ga cilja. Tedaj zazdelo, kakor bi se bilo nekaj Kgenilo tam na zofi. Obrnila j«* tja svoj pogled in je videla koš «Vno šriiu, kako je »**dla tja iu j podprla glavo z roko, vsa zavita \ belo haljo in udrth «M*-i. Viknils j« glasno, vsa pt-pta***na in vznemil jena. «fa je prihitela mati v sobo.
Takrat j«' opaziš .Mira. kako ji vstala tujka v l»li halji. s<> dvig mia od tal in odplavala popolno ma mimo njt* skozi okno. Zunaj )m j.- vstavila iu *<* za sam trv nutek ogledala po njej: voščetn ustne so m* nasmehnile n koščena roka j<- zamahnila...
—	Kaj j«*. Mira?
Mati j«' vsa presenečena stopil;: k njeni ]H>*telji.
—	Nič hudega več, mama! A haškar me je bilo tako strah ! — Smrt j«* bila v sobi, a zdaj je h odšla...
<ilas ji je nalahko trepetal, in mati j«- zaprla okno iu prižgala luč.
—	Nič ui bilo, Mira! Samo zde
10	m* ti je!
Mati je bila vsa nemirna, doz devalo m- ji j**, da se približuje ji zadnj*- ure.
—	No. mama! .Jaz s«*ui jo videla natančno. Pri oknu se e ozr la po meni iu mi nasmehnila.
Od tistihdob ni bila Mira niko
11	več niti za trenotek sama. Ka dar jo pa kdo istaed znanee\ ohskal. ji jo bilo težko. Sicer pa je priš«-l rekdo kdo. zakaj vsak do se je bal bolezni.
Tako je vladalo po vsem učite ljevem stanovanju popolnoma mrtvo življenje. A Ozbiluik je priše pogostokrat. Počet koma ji je bi! tudi on zoprn, a končno se je privadila njegovih obiskov in neko«* ga je vprašala, ko ji je vstopivai. ponudil roko:
—	Ali ae ne bojite smrti?
Takrat pa so se vprle vanj^
njegove globoke oči, iu »enca je legla po njegovem obrazu.
—	Mira. — je dejal, — svojo smrt za vaše življenje!
Miri ho zatrepetae ustnice, iu solze so »topile v njene oči. (jize la pa je menila:
—	Moj Bog, na ainrtni postelji. in vzpreemati pok Ione!
Ozbilnik je torej pogostokrat obiskoval učiteljeve v tistih dneh Bil je pri železnici baš v tistem kraju. Stanoval j«* v hiši naspro ti šoli. Tedaj je bil že popolno ssa drug človek iu težko je bilo spoznati v njem nekdanjega Oz tišilnifrf ki je hodil okrog brez rila in z mračnim obrazom. Bil je točen in akrbea v službi in pripravljal ae je s marljivostjo za izpit«; o prostih urah pa se je u
"ki je okrevala
_JEhiii
in zopet skrbela zanj v vsej materinski ljubezni. Bi! je ves do-brosrČen in ji je hotel posladiti. kur bi mogel, zadnji dni njenega življenja.
Tisto popoldne je prišla mati k njemu s tihimi in pridržanimi stopinjami in ga je pokicala z ljubečim glasom:
—	Florijan!
On je sedel pri mizi iu pisal pismo Dobrvaniku.
—	Takoj, mama!
Odšla je zopet s tihimi iu pri držanimi koraki in skrbnimi potezami na obrazu, in Ozbiluik je pisal dalje o Miri. ki umira po-r-asi od dne do dne in neko jutro ugasne.
—	Včasih se je polotijo temna domnevanja in vsa preplašena pripoveduje, kako je prišla k nji smrt v beli halji iu z nasmehom krog ustnic. Včesah leži eel dan čisto mirnega obraza, voščene roke na odeji. Nekoč je zaželela, da bi hodila po gozdnemu mahu, ali <lo grozda Iti prišla. Tistikrat je bila vsa potna od napora in vsa utrujena in od tistihdob ni revi ca vstala več... O Tebi govori samo še ob večerli s svojo sestro, ki je na Te vsa nejevoljna. Ne-koč »se ji je sanjalo o Tebi iu takrat je gledala ves dan čudovito pozorna na vrata v prepričanju, da jo prideš obiskat...
Ozhilnik je končal pismo, naredi! naslov in ga zapečatil. Nato je vstal in odšel iz sobe k materi. da vidi, česa želi.
—	Kaj bi radi, mama?
Ozrla se je po njem z ljubečimi očmi iu vse polno skrbnih po tez na obrazu, in Ozbilnik se je na tihem vzradostil nad njeno vdanostjo. Ničesar ni želela: klicala ga je le njena ljubezen...
VII.
Po pročitanem Ozbilnikovem pismu se je Dobravnik zamislil in je hodil po sobi z enakomernimi koraki. Včasih je vstavil stopinjo sred sobe ali tam pri oknu in se pogladil po licu. V malih so mu bili tisti stavki o Miri, ki ni več upanja zanjo...
—	Nekoč se ji je sanjalo o Tebi... Ves dan je gledala na vrata v prepričanju, da jo prideš o biskat... V zadnjih dneh se Te ue spominja več...
Pomišljal je, kako je Mira vsa mlada in dobra, in ni zanjo več upanja. Postalo mu je žal za tisto hladno in kratkobesedno pismo in začutil je očitajočo vest. kot da je on pomogel k njeni rani smrti... Ali opravičil se je pred samim seboj:
—	Ure tečejo mimo nas. in mi jih ne vidimo...
Zbudila se mu je želja, da bi šel k njeni smrtni postelji:
—	Mira. ti mi oprosti! Pot do tebe me je vedla čez vroča bratska area, ki bi pritekla iz njih kri pod mojimi nogami.. In jaz
Nekdo

Dobravnik se ji je nasmehnil s čisto ponarejenim smehom.
—	Na skorajšnje .^videnje, in včasih se spomnite name!
Pogledala ga je z vdanimi očmi in odšla je z drobnimi in veselimi stopinjami. Dobravnik pa je hodil spet po sobi ves zamišljen, j ali to niso bile več tiste njegove | sanje iz prejšnjih dni in let. To so bile misli popolnoma same na sebi, lepo trezne in resne.
Drugo popoldne po tistem dnevu je sedel Dobravnik v pisarni pri svoji mizi in pisal uradne stvari z vso marljivostjo. Po sobi je bil razlit pisarniški mir: peresa škrta-jo po papiru. tuintam podrsa kaka noga, in brzojavni stroj se o-glaša v neenakih presledkih.
Kar se odpro pisarniška vrata. Brzojavka za Dobravnika.
—	Pridite, Mira vas pričakuje nebeško mirna. — Gizela. —
Vznemiril se je nad tem kratkim stavkom, vstal je in hodil po sobi istinito presenečen. Obrazi nad ostalimi -mizami so se ozrli po njem in se mimograde začudili. On pa je hodil z naglimi koraki in v tistem trenutku ni mogel u-rediti svojih misli. Bilo mu je ja sno. da je Mira na mrliškem odru in sklenil je, da jo obišče še zadnjikrat. Stopil je v inšpektorjevo pisarno in prosil »Iva dni do pusta.
Odpeljal se je še isto dopoldne in v kupeju je sedel ves prema gan iu utrujen od misli, ki so se podile po njegovi glavi, tuje in mračne. Bil je kakor juuak. k pričakuje zadnjega akta temne žaloigre: vsi so mrtvi, in zdaj je prišla vrsta do njega...
Zunaj je bila že jesen, in polja in njive in drage in travniki — vse je bilo prazno in mirno. Hladna jesenska sapa je pihala nat zapuščeno krajino, in svinčeni oblaki s<, viseli nad njo. Kako; bi vse pričakovalo smrti, ki pride z mrzlimi stopnjami in v beli halji in se vstavi sredi široke po ljane in zamahne s koso.
Listi so padali od vej polago tua in drug za drugim; komaj čuten šum. in list je ležal med to variši. Včasih je sedla na vejico! tožna ptica n se oglasila z žalost nim vzklikom; tedaj je odpadle vse polno listov, šum se je pom nožil. in ptica je odletela vsa pre plašena.. .
Proti mraku se je pripeljal Dobravnik v svoj domači kraj. Šel je v mesto sam in nepoznan, in k< je dospel do šole. se je bil stori i že trden mrak. Po ulicah in hi šah so že gorele luči iu tuintam je srečal neznanca, ki je šel mi mo s tujim obrazom in mirnim: stopinjami.
Stopil je v sobo, kjer je ležala Mira na mrtvaškem odru. Bila ji vsa obdana od jesenskih rož iu vsa zakrita oil bogatih vencev t širokimi trakovi, ki so nosili zlate, mogočne črke. Krog nje so go rele sveče v vsokih svečnikih, in trepetajoči plameni so razsvetljevali njen bledi obraz. Žalostni in mrzli kodri so ležali na nje nem belem čelu in njenih sencih.
Dobravnik se je ozrl po njenem obrazu in krog njenih ustnic je o-pazil posebno potezo: kakor b: se hotela nasmehniti svojemu življenju, ki se je poslovilo...
V sobo je stopila Gizela. in Do bravnik je storil korak proti njej hotel je izreči žalostno misel. Ali ona je stala pred njim z resnim in mirnim obrazom, kakor zkle sanim od mramorja. Proti odru je stegnila levico in uprla van; svoje temne oči:
—	Vaše delo, gospod Dobravnik !
Njen glas je bil docela rezek in tuj, in Dobravnik se je prestrašil njenih mrzlih besed. Hotel je govoriti o sebi, kako ni on krhali Gizela je odšla vun — vsa ponosna in užaljena.
Tudi Dobravnik je odšel iz so be in je stopal naravnost doli pc razsvetljenih stopnicah. Zunaj st je za trenotek vstavil in obrnil svoj kor&k protr Ozbilnikovemu stanovanju, za katero so mu po vedali. A Ozbilnik je bil baš na pravljen z doma.
Srečala sta se pred hišo.
—	Zdrav, Florijan!
—	O. daj mi roko. Feliks! Dobravnik mu je stisnil roke
in skupaj sta odšla proti mestu. Stopila sta v gostilno, in Ozbilnik je izvedel, kako je prišel Do ^ravnik tako naenkrat in nepri č skovano. •
—	Ni Mi bilo mogoče govoriti*
in *ssf Ainam. d* bi
—Da, Feliks, jaz jim pojasnim vse... Ti nisi ničesar kriv... Bog te živi. Dobravnik, ti si do ber človek!
Ozbiluik je nagnil kozarec dobrega vina. in polotevalo se ga je mehko čuvstvo.
— Meni je žalostno. — je ponavljal, — da je umrla. Zdaj je minilo vse... Kakor mati, ki ji u-mira zadnji otrok... Daj, izprazni kozarec, Dobravnik, na Mirin spomin!
Dobravnik se je odpeljal še tisti večer. Ozbilnik ga je spremil prav do kupeja Tam mu je segel zadnjič v roko in se poslovil.
V	kupeju je Dobravnik zagrnil luč iil sedel v mrčaen kot k oknu. Vlak se je pričel pomikati skozi temno in hladno jesensko noč. Vse je molčalo daleč naokoli. nikjer ni bilo zaznati življenja. Smrt je razpenjala n razgrinjala svoja mračna krila nad vso liedogledno krajino — vse je bilo mrtvo___
Dobravnik ni zatisuil oči celo noč. Sedel je v poltemnem kotu zavit v suknjo in premišlal je zadnje. težke dni svojega življenja.
Videl je. koliko je lepega pri šlo k njemu, koliko mladostne lepote, in videl je, kako je vse minulo z žalostnimi spomini. Zaže lel je, da bi že prišel iz ozkih in negotovih stezic, po katerih je hodil do tistih dni. na ravno in primerno pot, ki pelje v mirnosti skozi življenje. Zahrepenel je po pokoju in po mirnih dneh. po tihih in srečnih urah, ki tečejo, in srce jih je veselo.
Spomnil se je Vere..
Zgodaj zjutraj je stopil Do bravnik v svoje stanovanje in le gel takoj k pokoju. BI je ves u trujen od dolge vožnje in kmalu se je zazibal v mirnih sanjali
Pozno popoldne je vstal in o biskal Vero. ki se je bila že vrnila z obiska pri stricu. Dobravnik je sedel h klavirju in igral prilubljene domače pesmi Čudo vito ljubeznivo in gorko.
Vera ga je poslušala vsa pozor na iu pomagala s svojim prijaz nim glasom:
Bom šel na planince, na strme gore — pa bom slušal od daleč zagorske zvone...
In ko sta bila pri koncu, je za prosila Vera vsa navdušena in čudovito ljubeznivih oči:
—	Ali, še enkrat, gospod Feliks!
In Dobravnik je igral, in čuti ti je bilo, kakor ila so vsi tisti toni tako gorki in iz srčnih krajev
Vera pa je pela. pela...
V	sobo je pričel prihajati prvi mrak. videlo se je, kot da bi st zbiral od vseli kotov in se plazi skozi okno popolnoma ob kraju.
—	Verica, glejte, kako lep in tih večer je danes! Jaz bi umri na tak večer, in vaši drobni prst ki bi zaprli moje oči...
Dobravnikov glas je bil ves pregret od srčne gorkote. in njegove besede so bile prisrčne in ljubeznive. Prve njegove stopinje so se že poznale na žametnih tra vicah ravne in primerne poti, ki tečejo na nji tihe ure, n srce jih je veselo...
—	Verica, kaj so se začudile vaše oči? Glejte, moja ljubezen je prišla k vam in vaše oči se ji čudijo?. ..
Vera je v resnici opazila, kako je prišla k nji njegova ljubezen Čutila je, kako je plavala povsod nad no in v njenem srcu in ni se je bala.
Vsa soba je je bila polna, in tudi teta jo je opazila, ko je stopila v sobo. In blagoslovila jo je s skrbnimi rokami, in njene vek-ustne so šepetale nad njo gorko molitev.
(Konec prihodnjič.)
Carraaaa jo dobil odgovor Združenih držav.
Mexico City, Mehika. 30. julija. — Mehiški zunajni department je dobil odgovor vlade Zdr. držav na noto glede mednarodne komisije za posredovanje med Zdr. državami in Mehiko.
Zunanji urad jo je takoj dostavil predsedniku Caranzi. Domneva se, da bo Carranza v najkrajšem času sporočil v Washington katere može je odločil, da bodo zastopali njegovo vlado pri mednarodni konferenci.
ROJAKI NAROftAJTK 82 NA "GLA8 Vik«DA"
v»oji Mumauaa dkevkik T
Zemlja,kmetjeindom
v priznani^ prvi'poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
loan ša nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadaja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kosa zemlje za posebno nizko ceno. v * Sw > / Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE.
J
\
Našel bol tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu leple-ga; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli dižave v Ameriki, Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detel je l^r tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jede L Vi-del boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa kotncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, ipotem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosbeny).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in de« lelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ 06LAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.
Našel boš deželo prepreženo z Železnicami ter Bole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo bol katoliško £rav v bližini. Našel boš vse, p^tem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu* kaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš: da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin'z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih Itrajih.
Pronašel boS, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar vi<!eli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da Imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega Ue dobiš nikjer.
PRIDI ZBAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. r FRANK GRAM, NAYL0R, MO. POSEBNE PONUDBE SO: "
10 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker Izčiičen, »ker $25.00.
60 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $26.
120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00.
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00.
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, B akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
[Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami oi 110.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam Jeset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancije, 'la s6 svet čisti
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. * Vsa navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo.
FRANK GRAM
!
1
)
.............—
,, dffir iriTifcir— — -

v*-«---.... ■-
________


Voz z oslicami.
J. E. Rabin.
(Konpc.)
"Poberi mizo!"
"Ha, ha", se je zasmejal debeli komedijant — * * kaj pa še!.... Ali želiš bAjaT"
"Poberi!" je grmel gospodar voza z oslicami.
"Pazi, da ti ne pomečemo vsega vkup na cesto--
"Ti bo« metal, meni, tit" je vpil zopet in zavihtel kol — a v tem ga je nekdo prijel močno za roko, in komedijant je izpustil svoj drog....
Ko sta bila namreč moža v največji jezi, so vaščanje obstopili lipo, ženske od daleč, možje od blizu, kot je navada____Žene so klicale može, naj gredo za božjo voljo strani, da kaj ne iztaknejo, ali pa da ne bodo imeli potov in sitnosti pri sodnijah in kdove kod — kakor pač ženske znajo.
"S tujimi ljudmi ni varno imeti en žep", so dtjale.
Prav takrat pa je prišel po cesti še en T-lan kometi i jantske hiše, fant pri štiriindajsetih letih; zavil je pod lipo in prijel gospodarja voza z oslicami za roko. Videlo se je. da je takoj spoznal, kaj da je. — Morda je bil vajen takim prizorom, kajti skoraj v istem trenutku je pobral tudi preobrnjeno mizo in jo postavil pod lipo v senco, pobral je vsa ropotijo na tleh, potem pa vzel komedijantu drog iz rok. in komedijant je samo sovražno pogledal svojega nasprotnika, pa takoj jel premetavati svoje stvari na drugo stran, kot da se ni nič zgodilo.
Razen otrok so se razšli vsi va-ščani, ki so pol s smehom pol z jezo poslušali prepir tujcev za prostor pod vaško lipo. ... Mladi človek je prijel gospodarja voza z o-slieami za ramo in rekel:
"Oprostite — on je pijan. Saj se lahko zlepa pomenimo."
(jiospodar mu je dal roko in v njegovih očeh se je brala hvaležnost.
"Jaz nisem bil kriv", je rekel, "ne maram se prepirati. Tudi u-tnaknil bi se še bolj. a tega nisem hotel, da bi kdo kaj zahteval, do česar nima pravice."
Tako je bilo pod lipo mahoma vse mirno, voznik je prišel že iz hleva nazaj — odpeljal je bil konje — osliei sta se v senci že umirili, in tudi ljudje so bili brž po-tolažeui; *aino debela komedijan-tova žena je premetvala vso mogočo ropotijo in vmes godrnjala:
"Pakaža beraška! Naši smo, na »i____"
Ko se je mladi komedijant obrnil. je ta trenutek zagledal Martino, ki je zaj z objokanimi očmi stopila poleg očeta.
"Sam Bog, da ste prišli!" je rekla ljubezujivo in hvaležno pogledala mladeniča. "Bala sem se, da bo nesreča."
"Da, sam Bog Vas je dal", je rekla mati; "saj se bomo zdaj takoj umaknili, da ne bomo komu v napotje."
"ftli bomo takoj dalje", je rekla Martina, a pri zadnji besedi se ji je glasek tresel in pogled ji je ušel na mladega tujca.
"Čemu?" je dejal mladi komedijant. To vas vendar ne bo spravilo dalje. Prostora je pod lipo za vse. Vsaka malenkost ne straši na«, ki moramo pogosto res kaj hudega prestati. V zadnjem mestu smo bili na takem kraju, da se niti obrniti nismo mogli—. Le ostanite, saj vidite — pijan je bil..."
"Mene je sram ljudi", je rekla Martina.
Mladi komedijant se ji je čudno nasmehnil, mahnil z roko in odšel k svojemu delu.
Komedijantovi otroci so dobro uro potem, oblečeni v pajace, hodili z bobnom po vasi. spremljani seveda od starih in mladih radovednežev, in naznanjali, da je »večer v gostilni velikanska pred stava....
Do večera ni bilo miru pod lipo. Komedijanti so razvleki svoje »tvari in prenesli nekaj potrebnih reči v gostilno, druge pa razložili pod lipo okoli svojega voza. S so Medi se niso sprijaznili; širokopleČi koinedijan' ie robato klel v vseh znanih ii.^Vieznanih jezikih in premetaval svoje stvari z veliko nejevoljo; njegova žena je letala kot nevihta semtertja in podila o-troke zdaj po vade, zdaj v štaeu no, zdaj kam drugam; voznik je je sedel pod lipo m kadil; govoril je s obojimi enako prijazno.
Mladi komedijant je bil prijazen in vesel; delal j« vedno na tisti kjer je stal vos s
tja in pestovala najmlajšega bratca ali pletla svoje ročno delo. Kadar je prihajal mladi komedijant iz gostilne, je šel vselej prav mimo voza, se ustavil pri Martini, in govorila sta o vsem mogočem, kar se sploh govori, kadar se govori, samo da se govori.... Navadno je prižvižgal iu pripel in je bil posebno veselega, smehljajočega se o-braza.
Mladeniču so rekli Aleksander, ali kratko — Leksa. Vaščani so si že tisti večer zapomnili njegovo ime, tem lažje, ker je bil nekdaj v gradu lovec istega imena. Bil je Leksa vitek človek, mladega, nekoliko shujšanega obraza, kodrastih las in velikih, črnih oči. Na o-brazu je imel resne, prikupljive poteze, ki jih navadno nimajo ljudje te vrste. Komedijautu pravzaprav ni bil čisto podoben in, kakor se je videlo, se je malo brigal za
vso ono druščino....
•
Ob osmih zvečer je bila cela vas v gostilni.
Vstopnina je bila po grošu. O-troei so se že ob petih popoldne spravili na peč in pozabili lahko na domačo večerjo. Drugi, ki so prišli pozneje, so se vstopili na klop ob peči: na peči je bil boj, ki se je vršil tiho. a med mnogimi solzami. Tisti, ki niso mogli dobiti na noben način groša. so izkušali na prepovedanih krajih, pri oknih ali pri vratih, napasti svojo radovednost.
Kmetje so posedli okrog mize s pol smešnim, pol resnim obrazom, ženske pa no se vstopile ob stenah; z velikim šundrom so ogibale različno o ljudeh te vrste in čakale z radovednostjo, kaj bodo videle.
Uprizorili so komedijanti razne umetnosti.
Ot roe i so plesali po štakorah, obrarali se v zraku, zvijali se kakor kače. hodili po rokah, stali na glavah : dva sta se vstopila na enega. drusr so skakali čez drugega in zbijali različne šale.
Ljudem je vse to zelo ugajalo. Poveljnik družbe je uganjal različne čarovnije: pokazal je prstan, za vpil je *'rokuspokus", in — prstan je imela baba. ki je slonela pri nasprotnih vratih. Iz svojega goltanca je ta človek privlekel pet lolgili bieev, nato pa še celo vrsto različnih črev---- Res je bil debel, a kmetje so se zelo čudili takim rečem....
"Ta pa zna!" so rekli. Najbolj so se čudili Leksu.
Igral je na čuden inštrument. kakršen<;a še niso nikdar videli. — Bila je navadna miza s t runami, a okoli in okoli nje še različne druge reči, in on je z dvema kladvi-eema ijrral na vse. V sobi je bilo tiho, in ko je končal, so se vsi od-delitiili.. .. Dvoje dečkov je potem igralo na gosli, on pa ju je spreljal na različne inštrumente.
so to hvalili.... Ko je igral, je bil Leksa zardel in parkrat se mu je zdelo, da se je zmotil, a trditi si tega ni nihče upal. . . .
Nemara je bilo res. ker pogled mu je prav takrat ušel na Martino. ki je stala pri stranskih vratih. ... Ko je odigral, je obstal popolnoma bled na mestu, komedijant pa je začel s svojimi poma gaei zbijati šale. Ljudstvo je prišlo v dobro voljo in zahtevalo je še dalje šal in burk.... Predstava je trajala celo uro. Skoraj nihče ni videl, kdaj je odšel Leksa iz sobe.
Martina je šla po cesti. Hitela je demo v. Od njenih ni bil nihče
pri predstavi.....
Nad vasjo je plavala mrzla po-mladnja noč, iu deklica je bežala.
Saj je je bilo skoro strah____
Spomnila se je Leksa. Kako je igral, kako so mu žarele oči! In ko jo je pogledal, kako se je zmotil.— Ni ga mogla več gledati in pobejrnila je iz gostilne, ko je 011 nehal — niso jo zanimale burke. Kako ves drugačen je bil pred predstavo, ko sta govorila.
"Vi ste vedno veseli", mu je rekla ona. ko je bil pripel mimo.
"Da, zakaj ne? Vedno si pojem: no, poslušajte:
Mili moj. mili moj pesenico še za poj, eno le še za poj. preden me zapustiš____
"No, ali je lepo?" jo je vprašal potem.
Da, lepo", mu je odgovorila.
On pa je s smehom od hitel dalje in črez nekaj časa zopet pri pel drugo pesem mimo.
A Zdaj V krčmi pri predstavi je
bil tako čuden---- Martini se je
zazdelo, da hiti nekdo za njo in preden se je ozrla, je stal poleg nje — Leksa.
' Martina', je rekel in utihnil, Ona se ga j« skoraj ustrašila.
No, ali ti je bilo povoljit" je
"Da", je odgovoril« ona.
"Zakaj si zbežala?"
Ona ni mogla odgovoriti.
Bližala sta se že lipi....
"Jaz sem čudno razburjen, kadar igram ljudem za denar", je jel pripovedovati Leksa. — "Kadar igram sebi, igram lahko mirno."
Martini se je zdelo, da razume, kaj ji hoče povedati. Pogledala ga je sočutno, zdelo se ji je, da se ji smili.
"Počakaj, če hočeš, zaigram ti še eno na citre", je rekel potem, ko je videl, da hoče oditi v hišo, kjer so njeni prenočevali. Martina se ni mogla ustavljati----
Prinesel je iz voza svoje citre in jih položil sebi na kolena. Ona je sedla k mizi.
Čudno krasno so mu zapele strune. V teh akordih je ležala globoka žalost, v teh zvokih je odmevala bolečina, spojena z bridko tožbo. — Mesec je plul nad vasjo, v gostilni se je cul glasen smeh, a sicer je počivala vsa vas v spanju.
Leksu so hiteli trepetajoči prsti po strunah in pesem je v čudnih odmevih zvenela v noč—.
Ko je končal, sta oba molčala, potem pa je on tiho ponovil besede preigrane pesmi:
Ej, bratci molčimo pa tiho trpimo, tla nihče ne zve, saj skoraj, saj skoraj umrje srce....
Leska je položil glavo v sklenjeni roki. in Martina je zaihtela. Težko ji je bilo pri srcu. sama ni vedela, zakaj jej okala....
"Martina!" je vzkliknil on. in skočil na nege.... Citre so padle po tleh, in strune so zapele v čudnih tonih, polnih disonance. ki vzbude v človeku neko otožnost, katera noče več iz srca....
"Pusti me. jaz moram jokati", je rekla ona in zdelo se ji je, da mora jokati—.
"Martina", je dejal Leksa svečano; "Martina, ali čutiš, da te ljubi moja duša. in tla sem nesrečen. ker nimam sreče zate?"
"Da", je odgovorila ona in še bolj zaihtela.
Leksa je bil okaineuel. Poti do sreče ni bih)....
"Ti bi šla z menoj. Martina?" jo je vprašal.
Ona ga Je pogledala z objokanimi očmi. V mesečni svetlobi so se zalesketale njeue solze. . .. Leksa je povesil glavo; u videl je, da je vprašal nespaetno, nepremišljeno. Kam hoče. da gre. kam naj gre? Križem sveta. kam?....
"Martina, jaz nimam sreče zate", je ponovil Leksa. "a bi ti jo tako rati dal! Ti vidiš, kaj sem. Berač sem, ubogi berač. Vsaka bi
se mi smejala, leti ne----Hodim
z ljudmi, ki so mi tuji----Z me-
uoj služijo denar.---In vendar,
čakaj povem ti vse, da boš vedela...."
A ni mogel začeti, vsaka beseda se mu je ustavljala. —
Pred gostilno je zašumelo. L£u-dje so drli s hrumoin in šumom domov.
"Ljudje gredo, lahko noč", je rekla Martina, kot vzdramljena iz sanj. On je ni mogel zadržati. Naglo je izginila v sosednji hiši.
Po cesti so šli ljudje v gručah, po dva. po trije in po več. Glasen smeh je kazal njihovo zadovolj-nost o tem, kar so videli.
Kmalu potem se je vas pomirila. Samo v gostilni je še večerjal komedijant s svojo družino....
Pozno v noč ua so sosedje slišali čudnootožno pesem citer. ki je zdaj prenehala, zdaj zopet bridko zvenela v nočno tišino. Vmes pa je pel Leksa:
Zemlja podonavska, oj opustošena, žemljica mil jena, majka moja.... Orli, orlici vi pijte mi srčno kri
GLAS NARODA, 1. AVO. 191«
"Za doto —" je rekel; le pridna bodi!" In v oči sta mu prišle tiste dve solzi, kot po navadi. Tudi Martina je zajokala kot da se težko loči, kdove, ali od njega, ali od
cele vasi,~ali od česa?____— In
odšli so.
"Dobro srečo", je rekel gospodar. kot po navadi in mehanično švio^il z bičem po zraku. Oslici sta potegnili, in komedija se je premaknila z mesta. Martina je sledila vozu noseč malo košarico... Leksa se ji je pridružil in jo spremljal daleč iz vasi____
"Ene vrste ljudje se res takoj najdejo", so rekli vaščani.
Zvečer se je vrnil Leksa in se napil v vaški krčmi, potem pa je ležal cel večer pod lipo na svojih eitrah---- Komedijant je moral
igrati s svojimi sinovi sam____
•
Crez leto se je zopet vrnil v vas voz z oslicami. Bil je tak kot prej-šja leta, samo zadnji dve kolesi sta bili novi in — Martine ni bilo____
Vsa vas jo je pogrešila. — "Kje je?" je vprašal plašno Štramaluk.
Prebivalci voza z oslicami so bili žalostni.
"Pokopali smo jo" .je odgovorila mati in zajokala. In tudi Štra-maluku je prišlo dvoje solz v oči. Mož je bil mehkega srca....
"Tako je" je pravila starka. — "Nesrečni smo. Nimamo svojih skupaj na zemlji; koder nas pelje pot, tain obležimo". In zajokala je znova bridko, bridko____
In ko je nekdo obenem slučajno vprašal tudi bo tistem Leksu, se je govorilo, da je izginil bogve-kam....
"Škoda! Peti je znal", je rekel tisti starec, ki ga je vedno hvalil. "Moral si se zjokati, tako je pel; ej, kako je pel!____"
Voz z oslicami prihaja še sedaj vsako leto v našo vas.
VABILO NA PIKNIK,
ki ga priredi
društvo "Sinovi Slave" št. 168 S. N. P. J. v nedeljo dne 13. avgusta
na Woodville Heights nad mestom Conemaugh. Pa., to je v bližini doniovja Vida Rovanška. Na imenovanem mestu smo^koblch. imeli piknik pretečeno leto ter so nas rojaki v obilnem številu po-|
set i I i. Upamo, da kar slovenskega1 Steelton Pa.: Anton Hren
-	, f- - *	Umtjr Sta^ Pa.: Joseph Skerlj.
leze in gre v okolici mesta Cone-
Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec.
CbIobm*. Hkk in okolica: Pavel
Shaltz, M. F. Kob« in Martin Rade.
Manistiqoe. Mick, in okolica: Frank Kotzian.
So. Range, Mich, in okolica: M. U.
Likovich.
Chisbobn. Minn.: K. Zgonc in Jakob
Petrich.
Duluth. Minn.: Joseph S ha r a bon. Ely, Minn, in okoliea: Ivan Gouže, J os. J. Peshel in Louis M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Ponše. KiUville, Minn, in okolica: Joe Ada-mkk
Nashwauk, Minn.: Geo. Maurin. New Duluth. Minn.: John Jerina. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis. Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch. Red Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž Paul in. Gowanda, N. Y.: Karl SternUa. Little Falls, N. V.: Frank Gregorka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J. Marinčič, Chas. Karllnger, Jakob Bes-nik, John Prostor m Frank Meh.
Barberton. O. in okolica: Math Kramar.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinmood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. Kumše In Louis Balant.
Niles, Ohio: Frank EogovSek. Voungstoirn, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakše. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddoek, Pa.: Iran Uerm. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteršek. Burdine, Pa. in okolica: John Dem-šar.
Canonsburg, Pa.: John Koklich. Cecil. Pa. in okolica: Mike Kočevar. Cooemaugh, Pa.: Iran Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Brought en, Pa. in okolica: A Demšar.
Darragh, Pa.: Dragutin Slarl«. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City. Pa.: K. Zalar in Frank Le be n in Math. Kamin.
Farell. Pa.: Anton Valentin««. Greensburg, Pa. in okolica: Frank Novak.
Irvin, Pa. In okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank (Jabrenja in John Pola ne.
Luzerne, Pa. In okolica: Anton O-
solnik.
Meadow Lands. Pa.: Georg Schuttz. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. in okolica: Z. Jaksbe, I. Podvasnik, I. Magister in U. R. Ja-
Rad bi izvedel za naslov svojega brata JAKOBA KRUŠIČ. Pred 4. mes-.-ci se je nahajal v Port-landu, Oregon. Kdor ve sedaj-no njegovo bivališče, ga prosim, da mi javi, ali se pa naj sam oglasi svojemu bratu: Prank Krusieh. Box 'Jo, Martell, Minn. (1-3—8)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-dn, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni sastopnik
South Bethlehem. Pa.: Jernej Ko-
maugh. bo opaziti tudi letos 13. avgusta na tem prijaznem hrib-eekn. Potrudite se, hočemo, da postrežemo vsem z izborniini pijačami in finim prigrizkom, zato. rojaki, ne pozabite priti!
Vstopnina je samo $1.00.
Vsein članom društva "Sinovi Slave" štev. 168 naznanjam, da kdor se piknika ne vdeleži, plača v društveno blagajno 50^.
Nadalje naznanjam, da se bode društvena seja vršila dne 13. av gusta ob 12. uri opoldne in poživljam člane, da se iste polnoštevil no vdeleže.
Na svidenje 13. avgusta! kliče
Odbor
M. J. Šušteršič. tajnik. _(2x 1&10—8)
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in po moč zastonj. V vseh jezikih. Po jasnila, kako postati državljan is o državljanskih pravicah.
Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
Konca niso več slišali.
"Moral si se zjokati", je pripovedoval starec o Leksu; "tako je pel, da si se moral zjokati. Ej, ka ko je pel...."
o
Drugo jutro so pod lipo zopet kurili....
V vasi je bila nedelja, in vas je bila oživljena. Leksa je hodil pobit in žalosten po vasi. Martina pa je- sedela molče doma.
Popoldne je voz z oslicami odhajal----Gospodar je hitro spra
vil svoje reči v voz in zapregel o-slici.
"Treba je iti dalje, s trebuhom za kruhom. Živeti moramo, a kako, to vprašanje nosim samo jaz je rekel....
Otroei z ženo so se spravili v vos. Martina se je poslovila tudi pri Stramaluku. Ni pozabijo do-
1 brega starca. Dal ji je sw 1
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" m knjige, ka kor tudi za vse druge ▼ našo stroko spadajoče posle.
Jenny Land, Ark. in okolica: Mihael Cirar.
San Francisco, CaL: Jakob Lovfiln.
Denver. Colo.: Frank Skrabec.
LeadviUe, Colo.: Jerry Jamnlk.
Pueblo. Colo.: Peter Culig, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Ca steUo.
Clinton. Ind.: Lambert Bolslcar.
Indianapolis, Ind.: Alois Ruti man,
Woodward. Ia. in okolica: Lukas Podbregar.
Aurora, HL: Jernej B. VerbK.
Chicago, DL: Frank Jurjovec.
1)11111 DL: Dan. Bartovtnac.
JolW. DL: Frank Laurich, John Zaletel in Frank Bamblch.
1m Salle. DL: Mat. Komp.
Nek—i«. DL in skoUsa: Math. Gal shek.
So. Chicago, DL: Frank Cerne
Springfield. DL: Matija Barborlč.
: Frank ReMwrtk. : Matt. Hribernik. DL ia okolica: Fr. P»t-kovfiek In Math. Ogrin.
: Joe Knafelc. Frank Leakovec.
Mr. FRANE MEH,
kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na nas list, knjige in dru ge v našo strogo spadajoče poslr ter izdajati pravoveljavne poti dila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
Upravnifitvo "Glas Naroda"
POZOR, ROJAKI!
Pioda se dobro obratovana gostilna in board in ghouse. Na stanovanju je vedno od 25 do 30 ljudi in sprejemajo se pa tudi potniki. Gostilna je v bližini Burlington postaje. Proda se radi selitve na farmo. Za pojasnila se obruite ua rojaka:
Joe Sček. 424 W. Main St.. Ottawa, I1L
___(1-5—S)
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA. _
BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU!
is najboljšega grosdja.
Najboljše staro belo vino Rles-ung 10 gaL $6.50, 27 do 28 gaL «15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Ziufandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee 4 V? gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih ;enah je vštet tudi vojni davek «a vino- — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem	-<
8. JACKS®,
Bo* 1C1	Rt. Halona, flal.
West Newton. Pa.: Josip Jorun. Willock, Pa.: Fr. Seme iu J. Peter-nel.
Tooele. Utah: Anton Palčič. Winterquarters, l'tali: L. Blažich. Black Diamond, Wash.: G. J. Po-
renta.
Davis. W. Va. in okoliea: J. Broslch. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in A. Korenchan. Kenosha. Wis.: Aleksander Pezillr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in \.ug. Collander.
Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin in Martin Kos in John Stampfel. West AUis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs. Wyo.: A.-Justin. Val. Stalich in Valentin Mareina.
DEJSTVA PREHLADA!
GLEDE DOJENCEV.
Matere naj vedo. tla se prehlad lahko dobi; čuvajte svoje dete preti ''nahodom".
Vsaka mati naj ima vedno pred očmi. da je otroško zdravje skoro vedno odvisno le od nje in zato mora vsaka mati upotrebiti vs. mogoče načine, ki čuvajo otrok« pred boleznijo. Zato da takoj vsaka skrbna mati 'KOPP'S BABY'S FRIEND' svojemu otroku ako vi d i, da je utrujen, zaspan, zaprt, ali «ra vijejo krči v trebuhu, ako ima grižo, vročino in kedar mu rastejo zobje. To zdravilo je v zadnjih 40. letih rešilo več niiljo-nov otroških življenj, in se lahko kupi v vsaki trgovini ali lekarni po 25 in 50c. steklenico.
Ako ne morete dobiti tega zdra vila v vašem kraju, potem nam pošljite znamk v vrednosti, ka koršno steklenico želite in mi vam bomo takoj poslali s pošro
Kopp's Baby's Friend Co.
York,	Penna.
Edino pravi s tem podpisom.
' DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
!iVS-B
JOSIP SVETE
1780-82 E. 28th St..
Lorain, Ohio.
CONKORD RDEČE VINO $25.00 barrel
DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel
Pri inanjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.


KRACKERJEV BRINJEVEt
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini
Cena za "BU1NJEVEC je: r» steklnlc 5 6.50
steklt aic 13.00 V ZALOGI IMAMO tu.li čisti domači TKOPI.VIKVEC I« SLIVOV-
KA kuhana v naši lastni tlistilerijL Naše cene so sledeče:
Tropinjevee i*t gal.	*J.7 i in £"i.00
Slivovitz per gal.................$1 7,">—?.'i.00
Troj »in jevtf' zaboj .................... $0.00
Slivovitz zalMij........................$t:i.00
"tKi' Kye Whiskey ,"> let star. zaln.j......$11.00
Jtinkva Ohio vina t**r pal.......60t\, 7.1c.
I'atatvki in I>elaware per ;ra!.......75e.—80c.
Za ."» in lo pil. [mkmkIo računani* $1.00, za '_'•"> gal. $li.no. za večja naročila s< l zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Maiey Order in natančni naslov. Za pristnost piiarf jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
15024)4 ST. CLASS AVL, CLEVELAND, 0.
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIff.I.
Prodojolbelo vino po ...........
črno vino po ..............
Droioik 4 gal Ione za ..............
f Brinjovec 12 steklenic zm..........
" 4 gallono (sodček) ma....
Za obilno naročbo ae priporoča
70c gallon B0c.
(11.00 112.00 $16 00
!!
Marija Grill,
5308 SL CUir Ave.v N. E., Oe?eUad, Oftri«

John stala
Jas sem edini hrražko govora-a Specialist mofiklb bolesti t Pittsburgh!!, Pa.
DB. L0REN2L
Uradne are: daevao od 9. poldaa do 8. ura mfier. V pet-kita od 9. dopolae do 2. popoMna Nedeljo od 10. dap. do 2. popoL
PHONE 24«
- :-. »r •■ v "... : . r- :.'•, . V?"-. .'."-J .'	■•• . ,
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
«ADK1«AN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstae smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh. prekomor-bkih Črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
WWW
J
GLAS NARODA. 1. ATG. 1916
Bertn pl. Suttneri
OTROCI MARTE
(Nadaljevanje romana "Doli z orožjem!") i Za "Glas Naroda" priredil T.)

I.
—	Živela l»mlo<im*t !
S temi b<**»*'lanii je zaključil prrof RudoLf Dotzky svoj govor In iz l»-fr* kozatra — vr«rel je ob hteiiu, da se je razbil na ♦ it»ov kolkov — n«* riob(*<l«'ii vee nalival. — In danes na dan kr-(-♦a umje**« prvorojenca, se ne bo govorilo nobenega govora več razen tega: Živela bodm-uost! — Prizadevali si bomo rešiti vse njene nal«»{je. .W Imuijo se ravnali po svojih tletlili in pradedib, ne. — Izkazali se boaio vrednim svojih vnukov.
-— Mati, kaj ti je? — je vprašal naenkrat. — Ti jokaš? — Kaj vidia tam?
Baroni« :* Marta Tilling je imela svoje erne oči, ki so bile v tako čudnem ua*|>rottu z njeniuii belimi lasmi v prte v vrt pred teraso.
Tam je videla podobo, ki j<» j»* ponavadi videvala v sanjali: starega moža. svojega moža. ki v žarkih zahajajočega solnea, obrezuje rožne gruiiek?.
Kot srečen zakonski par sta pred dolgimi leti govorila o daljni fonločnosti:
—	Vi š .Marta, ko bom star že nad sedemdeset let. se ne bom brigal ver za svetovne dogodke, bom posvetil svojo ljubezen cvetlicam
in vrtnarstvu.
—	Oh. vidim te pre d se bo j. — Na siiežnobelih laseh imaš domačo kapico, v rokah držiš škarje in odrezuješ vele liste.
—	Da, in ti sediš na klopi, z belo čipkasto ruto na glavi, v rokah držiš zaprlo knjigo ier gledaš smeje mene in moje delo. — Kako srečen parček bova. Marta.
Ta prizor se ji je bil vtisnil v dušo. da ga je večkrat videla. — Osemnajst l»*t je bila že vdova in kadarkoli je premišljevala o svojem izgubljeiit-ni Frideriku, vselej ga je videla živega pred seboj. — Včasih tak*'^a kot je bil pri poroki, včasih v oni postavi, ki jo je rodila njuna fantazija.
Ko je bil rekel Rudolf v svojem govoru — Da. mati. to čašo nazdravim spominu tvojega večno ljubečega, kateremu se moram tudi jaz za v s«- zahvaliti---ji je postalo strašno težko pri srcu.
Sedela j** na terasi; žarki zahajačega solnea so poljubljali cvetlični trnu iu pred grmom se je pojavila podoba iz njenih sanj. — Videla je. kako so se bleščali njegovi beli lasje.
—	Kaj ne? - si* ji je smehljal, kako srečen parček sva.
Rudolfovo vprašanje jo je preplašilo. — Obrisala si je oči in
vstala. —
Ponudila je roko svojemu sosedu, vpokojeueinu ministru We-gemaiiuu. nakar so vsi skupaj odšli v sosednji salon. — Bila je ma-la družbiea: Rudolf, Marta, minister. Rudolfova polsestra Silvija. grofica l^ori. Oriesbaeh, Rudolfova tašča; zdravnik dr. Bresser. star družinski prijatelj in njegov sin Hujro Bresser; grof Anton Delnitz-ky, novorojen;kov boter, polkovnik baron Schrauffer, star oboževalec grofice la»ri. iu župnik, pater Protus.
Silvija je nalivala v čašice črno kavo in jo nudila gostom.
Iz vsak«* kretnje njenega vitkega telesa je dihala prisrčnost. — Z obraza, ji je M>vala sie«*a.
M
arta in Lori sta s.vili v kot, dočim so ostali gospodje pri Sil-^ »ji.--
—	Torej res? je rekla grofica Lori Griesbaeh — Anton Del-nitzk.v se bo zaročil. — Čestitam.... ali se že lahko pove?
—	Ne. ne. - Prosim te ne. — Na poti v cerkev mi je Silvija povedala. Si-lf ti'tlaj. ko bom jaz dovolila, bodo razglasili zaroko. — Ce bom dovolila, seveda....
—	Pa že vsaj ne boš proti temu? — Ta družina je vendar najslavnejših v Avstriji---- Precej lahkomišljen je bil, toda____ vsi
so taki. —
—	Zdi -e mi. da sta zelo različnih značajev.... No, in Silvija tudi ni več otrok. — Toda vseeno. — Poglej, kako je krasna. — Poglej. Deliiit/kijy. kako j" srečen.
Lori je vzdihnila:
—	Oh. kako krasna je mladost!
—	Ti pravzaprav š»* mlada. Lori....
—	Včeraj be m bila stara osemiuštirideset.
—	Zadnji'i dvajset let se nisi telesno veliko, duševno pa čisto nič iz pre menila. Se vedno si vitka in elegantna. — In pogledi, s kate-linii si obsipala ministra. — Boš videla, Schrauffer bo ljubosumen.
—	Ti si pa vedno črno oblečena in vedno resna. — Veliko starejša izgledaš, kot si v resnici.
Draga moja, kdor je doživel toliko sreče in toliko nesreče kot jaz, je lahko potrt. — Toda jaz nisem uničena iu potrta, ker imam otroke.
Približal se je minister in sedel polepr Lori.
—	Ravnokar sem grovoril z grofom Rudolfom iH sem prišel vaju pozvat za sodnici. — Ton, v katerem je govoril svoj govor, mi ni u-gajal. — Ob mete iti starn- očete se je obregnil. — Seveda, jaz mu odpuščam. — Otioka ima iu zato mu samo otroci rojijo po glavi.
—	Kaj pravite vi. grofica?
—	Cisto orav imate — je odvrnila Lori.
—	.laz pa pravim, da ima moj sin prav — je ugovarjala Marta. — Bolj je treba biti hvaležen onim. ki pridejo za nami koe onima, ki so bili pred nami. — Ceste urejevati je lepo. ceste delati je lepše.
Zaročenca sta med tem lahko neovirano izpregovorila par besed.
—	Torej jutri bom govoril z vašo materjo, Silvija. — Nekoliko se bojim.
—	Pa
že vsaj ne mislite, da bi mati....
—Vem. da mi ne bo odrekla prošnje, toda....
—	Meni nikakor ne gre v glavo, tla sem z eno samo besedico da' zaigrala celo svoje življenje. — Jaz vas tako malo poznam____
ln vi? — Ali
me vi morda boljše poznate?
—	Seveda, vas poznam Silvija. — Vi ste najlepše, najprijaznejše in najboljše bitje____
—	Dobro----Jaz sem torej vzor dobro vzgojene komtese. _
Drugega ne v-hte o meni. — Saj sva samo petkrat ali šestkrat plesala. — V meni je pa marsikaj, o čemur vi uiti ne slutite.
—	Naprimer?
—	Jaz zahtevam izvanredno veliko od ljudi in od življenja. _
Posebno veliko pa zahtevam od človeka, ki bo živel ob moji strani.
—	Ali mora biti polbog?
—	Ne. cel človek. — Tak kot je ta — je pristavila in pokazala brata Rudolfa.
Rudolf je pristopil in vprašal:
—	Zakaj kažeš s prsti name?
—	Slave te kot vzor popolnosti — je odvrnil Delnitzky. -- Rudolf, je odkimal:
—	Nehote moram ponoviti vodilni motiv mojega govora^- — Ži vela bodočnost! — Bodočnost bo rodila eele lju^i. — Danes se dobi
ie ('iptrtinn neminn dtAf - Ti rt nlmulro
Silvija, rečem ti. da imaš predobro mnenje o meni. — Ti ves, kakšno nalogo imam jaz, in veš tudi. kako malo sem ji kos.
—	Moči ti ne manjka, nač pa priložnosti — je odvrnila Silvija
—	Tudi moči. — Ko bo moj Friderik dorastel, bo imel morda več moči in več prilike. — Njegovo polje bo dvajseto stole je. — V dvajsetem stoletju se bodo dogajale velike stvari.
—	Danes si čisto vdan bodočnosti. Rudolf, — ga je prekinil Delnitzky. — Jaz se pa ne vdajam bodočnosti, ker je sedanjost prelepa. --—
Silvija mu je s |>og!cdom prepovedala nadaljevati. — Najbrže ni hotela, da bi Rudolf v tem trenutku izvedel, zakaj je lepša Del-nitzkvju sedanjost.
V drugem kotu so ^e izgovarjali polkovnik Schrauffer, zdravnik dr. Presser in župnik
—	Lepega sina imate, gospo« 1 zdravnik — je rekel župnik. — Kako izvrstno bi mu pristojala uniforma. — Zakaj ga niste dali k vojakom ?
Pater Protus je bil dolgo časa vojaški kaplan iu se mu je se vedno dopa«l!o vojaško življenje. — Spomin na ure, ki jih je preživel v družbi veselih častnikov mu je bil najljubši. — Kot družabnik je bil povsod splošno priljubljen.
—	Jaz da l«i «ra dal k vojakom? — se je začudil dr. Bresser. — Jaz? — /ii.l;.e;.i — On si je sam izbral poklic. — On je pisatelj.
—	Tako? — se je začudil polkovnik. — Ali je to pravzaprav kak poklic ?
—	Presneto lep poklic je to — se je oglasil župnik Protus. — Meni se najbolj dopade.
(Dalje orihodnjič).
Dr. Riebterj«* .
PA1N-EXPELLEI
IfiČE SE GOZDARJE
Za delati dm; $1.35 od klaftre
'.a rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, svelarje itd.
Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto.
f. STEPHENSON CO., Trustees, ril—7 v d)	Wells, Mich.
KADAR GRE ZA OBSTOJ NARODA, NI NOBENA ŽRTEV PREVELIKA!
HIŠE NA PRODAJ
nov« na lahka odplačila, kakor tudi l*razne lote in farme. Zavarovanje proti ognju.
JOHN ZULICH,
J165 Norwood Rd.. Cleveland. Ohio.
BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU!
Colombia gramofone ln slovenske plofče Jo dobiti
IVAN PAJK.
Si.
Pint® DO MRlk
HELLO CENTRAL! GIVE ME HILAND 1111
Hello Ignatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galonov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj galon-ekov slivoviee, ter par galonov rdeče tvhiske. Čul sem, da imaš v zalogi tudi fina ameriška in importirana vina, ter likere, toda glede tega pridem v kratkem osebno k tebi. •«■
Da, tako je! Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-strežen, naj se zaupno obrne na:
Ignatz Podvasnlk,
WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA.
Nasproti East Liberty postaje.
in in
fi*.
Pristni ▼ zavoju, kot naslikan tukaj. Odklonilo tn zavoje, ki nIzapečateni z Anchor varstveno znamko. —
26 in &0 centov v lekarnah ali na ravnost od
F. AD. RICHTEB & CO.
74-IS ValiytN S« >9w Tati, ».f.
POZOR ROJAKI !j
"•'•»tMinlja masi to u famik* hue. kakor tudi — »«lki brk* tn brado. (M tam max« a xraztvjo v Mb tadoib k nun < soati In do||ri buj« kakor tudi iraškim k rman I brki in brada In Mbodo odpadali in Mireli. Rcnnitizem. koatibol aH trgrnoje ▼ rokah, nogah in «r krtin, t oamih doeh popolnoma oxtira vim. rana. opekline, hala. tur*, krasta in frinte. potna bos'} kufje oCaaa. ozeblina v par dneh popolnoma odstranit n. Kdor bi moj« adravlla brer uspeha rabil mu jamčim r-a $5 00. Pišite takoj p« cenik, ki rk takoj pofiljam zaatocnj.
JACOB WAHClO,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
HARMONIKE
bodisi kakršnokoli vrste Izdelujem ln popravljam i»o najnižjih cenah, a de lo trpežno In zanesljivo. V poprave zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ž» nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kraujske kakor vse dnigr harmonike ter računam po deln ka koršno kdo zahteva brea nadaljnlt
vprašanj.
JOHN WENZEL 1»17 East 62nd St. Cleveland. Ohia
Brezplačen nasvet in pouk
CENIK KNJIG
Icatare ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT ST NEW YORK N Y

POUČNE KNJIGE
4becednik nemški	—.25 \hnov nemškoangleški tolmač, vezan	—.50 Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Hitri račun ar	—.40 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Šadjereja v pogovorih	—.25 Šlov.-angleski in angl.-
slov. slovar	—.50 Slov.-angl. iu angl.-slov.	slovar	1.50 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalce	—.50 Veliki slovensko-angleški tolmač	$2.00
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviea Rudolfa« (Tragedija v Meyerlingu) -
SPILMANOVE POVESTI:
1. zv. Ljubite svoje sovražnike
4. zv. Praški judek 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza
.75
—.20 —.20
—.25
ie četrtino, osmino, stotino človeka.
Torej ni zdaj uiti polovičnih ljndif
Polovični so že, toda ne v takem pomenu kot jas mialipi —.
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli z orožjem!	—.50
Božični darovi	—.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	.—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Leban, 100 beril	—.20 Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80 Na različnih potih	—.20 O jetilri	—.15 Odvetniška tarifa	—.30 Pregovori, prilike, reki	—.25 Titanik	—.30 Trojka, povest	—.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pespolka
št. 17 -s slik imi	—.50
Zgodba o povišanju	«—.30 Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek	—.40
Zlatejsgode, ves.	—JO
Življenja trnjeva pot'	«-iQ
RAZGLEDNICE:
NewyorSke a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po
Z slikami mesta New Yorka po
Album mesta New Yorka a krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih drža? mali veliki
Astrijsko-Italijanska vojna mapa
Balkanskih držav
Evrope
Evrope, vezan
Vojna stenska mapa
Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
Avstro-Ograke «wfif veliki vezan
<3eli svet
Velik« stenska mapa U. S. dragi strani pa celi
—.03 —.25
—.25
—.35
—.10 —.25
—.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.25
—.25 —.10 —.50 ;—.25
$1.50
OPOMBA: Naročilom je prilotitidenarno vrednost, bodisi v gotovini, poitai nakamki, aH poitnlk	Paftnma jo pri vseh
"THK BUREAU OF INDUS TRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.	* '
Oglasite se ali pišite:
STATE DEPARTEMENT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 280, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan ou devetih dopoldne do petih popoldne in ob f-redah od osme do devete tire zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak daD od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do 'lovpte ure zvečer.
Denarne pnšiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko ae pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, ka teri m nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji Potrebno j«, kadar se nam denar pošlje, da se priloži rodi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako osugofii nraviino sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli ved na ist4 mesta in mn ne mogli uročiti da narja.
TVRDKA FRANK BAKER*,
8S Oortiandt St, New York. N. Y
$	Pozor! Pozor!
j	.V zalogi imamo iz starega kraja importirant
\	SRPE.
i	Cena 60 centov s poštnino.
S	FRANK SAKSER,
|	82 Cortl&ndt Street, New York, N. Y.
d	Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče
j	dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od
p	prejšnjih zalog.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
»2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zanpno na njega, kjer boste točno ln solidno po-
streženi.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Hkoafc Jo pri 218 p«lcth. Cena 15 cento?.
V\9
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnja7, bojnih isdij itd. __ V salogi imamo tudi
Stensko mapo cele K v rope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njenedržave in na drogi pa ceh »vet, cena $1.50.
_Zemljevid Primorske, Kranjske in Daltna-
rije z mejo Avstro-Ograke s J talijo. Cena jeTŠ centov.
Veliki vojni atlas
ujsknraoh se evropskih držav, in p* kolomi slnh posestev vseh velesil/'
Jbtega 11 reitrih zemljevidov
Cena samo 25 centov?
Naročila in denar pošljite ua:
Slovenk Poblishing Company,
CORTLANDT
uutiuuuu
v
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln drfavnlkl o knjigi Be rta pL Sottner.
"Doli z orodjem r*
s veliklsi nflt
Ta knjiga wU

Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: &nJ?go
kom prebral ln v njej nadel veliko koristnega, vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli.
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla medame Stael ml bHo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Suttaerjeva
P#of. dr. A. Dodel: 'OoU z orožjem' Je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, ds se bližajo Človeštvu bolJSl časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lnd. Jskobovskl: To knjigo bi Človek najrajie poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger pl£e: Sedaj nem v nekem gozda pri Grieglach in sem bral kn£go m naslovom "Doli s oroS-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj labko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem tivljenjn. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vss kulturne jezike, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bi Jo tudi v Bedah ne smelo manjkatl*Na svetu so druSbe. ki razširjajo Sveto Pisma Ali bi se ne moglo ustanoviti druSbo. ki bi razitrjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jU kdaj bral — —
m NeiM«in Haf«r: - To je najboljla knjiga, kar so Jih sp»-mu ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hmmi land (na shodu, katerega je imel leta 1S00 v Berlina)!
^.V^r . !f knJ,ge' mano »menoval jo bom. Vsakemu jo bom po-sadu. Naj bi tudi ta knjiga nagla svoje apostolja, ki bi Bi tnJe kriiemsvet in učili vse narode.	^	J
finančni minister Dnnajewski je rekel v nekem svojem gov* ro v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjiM opisana na pretresljiv način vojna. Knjiga m napisal noben^oja-, »trokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Buttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ar tema dela. da so as bo nlkdo več navdnSeval aa vodno, Ce bo prebral ta OKNA M CENTOV.
jO prti
prebral to kajlfa
Siovenic Publishing Co.,
«2 Cortlandt Street, .Hew York City, M. T,

VAZRAMILO.
Rojakom v Lorain, Ohio is sfc Ud assnsnjsmo, da jik kooUskal
W 3s
JOBS
■ UfflM
ioWto "OLA* NARODA
atsooo dnevno, isvssmžl asdalj ia po-	r
stavnih praznikov. "GLAS MODA'1	-
Uhaja dnomo na tmtik stran*, tako,	r
da dobit« tedensko 88 strani tefla, t	r
■msoou 166 strani, ali 634 strani ▼ itSrlk	7
"OLAB HARODA" donaia	r
poroffla s bojitfa la nuns aR.	r
RRŠdKO SL01
...........ik
_
dk

A:
^^ .	onsvno porooua s dojim
■■■■■■ ka. SadaJ ga slahsrzd da SKK >ABOD Wni ^ b itovUkn Jano govori, da Je ltat It	Vtm «Ht Mi Ja avsntriraaa ta «ada v it
1