PsitnlM pavtsllrini. Četo III., štev. 9 V Lfu6l}ani, sreda dne ff. januarja «22 Posamezna štev. 50 OST - 2 K (zha|a ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 240 K mesečno. ...... 20 „ ■i*. Inozemstvo . . 500 . Oglasi za vsak mm višine Stolpca (58 mm) . *•>' K tnal) oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . . ■ r mm m H 1 m ! 'r1.5 '• . i;,'.. , - -t- v m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičev* cesta 9* A 1 Telefoni št 71 Upravnlštvo: tfsemovs ulica t ; < Telefon št. Se Račtn: Lr. pošt. če i štev. ll.84i idi Kai ie s evakuasi o? Beograd priredi kralju svečan sprefem Glavno glasilo italijanske fašistov-?ke zvez? »Popolo d' Italia* objavlja razgovor =vojega glavnega urednika Musolinjja z italijanskim ministrom zunanjih zadev delte Torretiom. V bistvu sicer della Torretta ni povedal prav ničesar novega, ker argumente, ki jih je navajal on. so navaiali vsi italijanski državniki in časopisi, ki so govorili in pisali o odnošajih z -Jugoslavijo. Edino zanimiva v vsem govoru je ena točka. Della Torretta ie namreč poudarjal, da se evakuacija tretje cc-ae ne more izvršit! toliko časa, dokler Jugoslovanska vlada ne izv rž i vseh določb, ki jih predpisuje rapali-ska pogodba, odnosno ne zaščit} italijanskih manjšin v Jugoslaviji. Formula o italijanskih manjšinah in f> nijh zaščiti je popolnoma prazna in neutemeljena! Kaj se je zgodilo do j BRZOJAVNA ČASTITKA VLADE. — RUMUNSKI KRALJ PRIDE V BEOGRAD. — POROKA BO V APRILU. - UGODEN VTIS ZAROKE NA ČEŠKEM. Rusifa sprejela vabilo na gospodarsko konference ČIČERINOVA BRZOJAVKA VRHOVNEMU SVETU. Beograd. 10. januarja. (Izv.) Danes dopoldne ee Je vršila prvič po božičnih praznikih seja ministrskega sveta. Udeležjli so se je skoro vsi ministri. V začetku seje je ministrski predsednik Nikolr Pašle poročal o izvršeni zaroki kralja Aleksandra z romunsko kraljičino Mariolo. MiVstrski svet je iedigiral besed !o brzojavne čestitke, ki s: odpošlje kralju. Dalje je sklenil, da se priredi kralju Aleksandru ob njegovem povratku v Beograd svečan s prejem, katerega se udelež'jo vse kcrporacije, šole in vojska. Kralj se vrne v četrtek, dne 12 jantarja po njegove slike kakor tudi princezinje Marije. Med prebivalstvom vlada povodom tega dogodka veliko navdušenje ter so mnogoštevilna drževna in zasebna poslopja okrašena z narodnimi in državnimi zastavami. Priprave za sprejem kralja so s? že pričele. Boograd, 10. januarja. Romunski službeni I"st «Epoca» poroča, da bo v drugi polovici januarja kralj Ferdinand v dražbi prestolonaslednika Ker-kralju Aleksandru Cannes. 10. januarja. (Izv.) V smislu sklepa vrhovnega sveta je povabj-la italijanska vlada potom ruske gospodarske komisije v Italiji Ljenina. oziroma sovjetsko vlado, da se udeleži konference za gospodarsko obnovo Evrope. Kdaj se konferenca sestane, še ni točno določeno, bržčas bo to prve dnj marca. Definitivno pa je že sklenjeno, da se bo vršila konferenca v Genui. Ruska gospodarska komisija v Rimu je 6. t. m. brezžično obvestila komisarja za zunanje zadeve čičerina o Dane« je danes s strani jugoslovanskega preoi-; o!dnc med tretjo in četrto uro. iprincezinja Marija, valstva m jugoslovanskih oblasti, da p Xl3d. beorTa^a otčina nameravaiP - 3 bi mogla Italija dvomiti, da nasa vla- kra!ja 8vežaao snrejstl in bo zvečer da ne V, hotela ščjtitj italijanskih" pr;rejena še veIi,i0 bakijada z goibo, manjšin — ako moremo sploh gOTo-j da tako izraz; veselje meščanstva nti o takih manjšinah, ki jih raizticno nad kraljevo zaroko, niti ni? Italijansko časopisje se v tem Ministrski predsednik Pašič je po la vrnil kralju Aleksandra posut v .., „„,„„,;-, - Beogradu Sodijo, da prideta ob tej P°.vaV-U antantimh držav r> "jL \ £ prisnel iz Moskve direktno vrhovnemu t prjik, v Beograd tudi krnica Mana! c odgovor Čičerina. ki -1 in zaročenka Nt. vcfccansiva kralia,____.7. ® slučaju sklicu>e na dogodke v Splitu in Sibeniku. Toda s temi dogodkj nimajo italijanske manjšine prav nobene zveze, ker so se odigrali mpd našim civilnim prebivalstvom in italijanskimi vojaki, ki pa pač ne spadajo v obseg pojma »italijanskih manjšin*. Nasprotno bi pa mi lahko pred vsem sveto.n dokazali s krvavimi in gorečimi dokazi, da jugoslovansko manj-iire pod italijansko upravo ne uživajo prav nobene zaščite, da so proti njim na dnevnem redu sistematična preganjanja: tudi bj lahko dokazali, da italijanska vlada, ve za te dogodke, a la do danes ni storila ničesar, da M jih popravila, preprečila in v dejanju 'c-kazala smisel za zaščito manjšin! Z ratifikacijo ranallske pogodbe sta -e obe podpisni državi zavezali, izvršiti njene določbe, toda Italija je za-iela takoj z zavlačevanjem in danes, pravr r> , v -tr„,:~ , , ,___,. »Ruska vlada jemlje povabilo vr- ^ I hovnera sveta na'gospodarsko konfo-renco z zadoščenjem na znan te. Na iz-vanrednem zasedanju osrednjega izvr- Aleksandra s princezinjo Mariolo se še ne more določitj. vendar pa se more pričakovati, d? bo v mesecu spriln. Dvorna žalost se konča po šestih mesecih. t. i. 17. februarja. V političnih krogih sodjjo. da se bodo mogle pripravi- zs poroko dovršiti o določenem ce-remonielu vršilo v Beogradu, ma-zilje-nje pa v samostanu Žici. seji ministrskega sveta poslal v imenu vlade nastopno brzojavko kralju Aleksandru: «Zaroka Vašega Veličanstva, ki je tak« srečno spojila dva prijateljska in s slavo ovenčana vladarski doma. je napolnila z radostjo in navdušenjem vso državo. Sedaj je uresničena sajioplejša želji vsega Vašega naroda. Prosim Vače Veličanstvo, iz- Najverjetnejše je. da s? bo dan po-voiite sprejeti z visoko zaročenko Nj.; roke določ:l ob prilik} ooseta romnn-kr. Visokostjo knsginjo Marijo v 'me-:skesa kralja Ferdinanda v B^otn-adu. na vse^a kabineta naiiskrene:še če- „ . ■ • ~ v Beograd, 10. januarja. (Izv.) CoSko- našem dvoru. je vest o kraljevi šega Sevalnega komjteja se bo izvolila delegacija. ki bo imela čim najobsežnejša pooblastila. Če bo predsedniku sve- ta ljudskih komjsarjev, L.pninu nln*. preobiljce posla nemogoča zapustiti Rusijo in odfiotovati na konference, bo odpotovala na konferenco cmsnjfc-na delegacija, ki pa bo vsled 'sic/i-j pooblastil neomejeno kompetentn^.. i i se njenim odločitvam niti sedr. Ljeul"*, niti jaz, niti Rusjja ne bo proiivila. in tako ne bo ovirala napredka jn usjf■■■> ha konference. — čičerina Riga. 10. januarja. (Izv.) Takoj, ko je svet ljudskih komisarjev ','-■■» vabilo k udeležbi konference v Gemii, se je s&stal k izredni seji, na kateri komisar za zunanje zadeve. čičerrr., [KKlal svoje mjšljenje o povabilu. Cičerin meni, da pomeni povabilo obenem tudi priznanje sovjetske vlad". Drug član vlade pa je smatral dejstvo, da je vrhovni svet povabil na konferenco Ljenina namesto vlade, 33. pr-; nakar se še isti dan razglasi. J ga predsednika Pašiea in takoj nato j veznosti. Najrazličnejša razloge je že j Vsi današnji beograjski listi prina-, zunanjega mjni^tra Ninčiča. Pri obeh i aa vedla, dokler se sedaj ni ustavila i šajo dolge je navdušene članke, v ka-|se je mudil nad eno nro. Razpravljali: ANfjiiiA S*1 UMIKA, na iluzora; zahtevi zaščit.-- manjšin. ' ;terih proslavljajo zaroko Nj. Veličan-jso o vnašanjih, ki so v zvezi z žaro Della Torretta bi stori! mnogo bo-, stva Icralja Aleksandra ter prinašajo I ko kralja Aleksandra. Pariz, 10. januara. (Izv.) »Ec.ho de Pa- sje. da razmisli resno vprašanje o eva-!_ . ^ . .m __ ^ m ris> obiavlja podrobnosti angioško-fran- SjizSrk^eS=e5o!iraiiiansice spletke pro.fi Reki ;st ^rr^^T v ISSS ^nftrS^S i RAZGOVOR NAŠEGA DOPISNIKA Z ODPOSLANCEM REŠKE j l^^teT kot ^ odziva, ker jim nikdo ne veruje in! VLADE. veznica na stran Francije. Anglija nikdo ne zanpa. Naj della Torretta: Vsebina francosko- angleške zve^e ITALIJA PREDLAGA CETVEROZVEZO •»Echo de Parisv absolutno ni zadoro Ijen s to pogodbo. Tudi e moremo imet:. Ako je italijanski vladi res do do-f.rih sosed kih odnošajev z Jugoslavi-io. naj ookaže svojo dobro voljo s tem. da nemudoma izvede rapallsko pogodbo in izvede evakuacijo tudi finega ozemlja, ki ga jma še v svoji --upad ji ministra Zsriavs Beograd, 10. januarja. (Izv.) Zdravstveno stanje ministra socialne politike se ;e danes zboljšalo. Temperatura je bila med 37 in 38. Splošno stanje je bilo ves povoljno. Popoldne so bolnega ministra posetili i ne more dalje živeti, ker se nahaja v agoniji Italija drži Sušak in zlasti Baroš okupirana, da bi L^Iila tako od Jugoslavije čim bolj ugodno trgovsko pogodbo, in da bi preprečila, da M se Reka kot samostojna država pogajala z Jugoslavijo. Politiko Jugoslovanske reške stranke so akceptirali vsi merodajni krogi. Gospod Pašič ie pa izjavil, da ni govora o kakih pogajanjih niti z Italijo, niti z Reko, dokler niso izvršene vse točke rapallske z rumunsk.o princezinjo Mariolo zrušile i !ir ?ta5i nanj°- Preden st0Pi pogodba v zadnje nade in bo sedaj prlmorana. pri- ; vf;!-avo> n50™ v francoskem in r sestopiti k resni, pošten: izpolnitvi svojih j S,e>škcm parlamentu ratificirali. obveznosti. j_______ Z Reko se bo lahko našel sporazum : potom njenega predsednika Zanelle, ki je sicer Italijan, a goji odkrito željo, da se' sklene čimpreie sporazum med Reko in, Jugoslavijo. Nemsi na oot« V €iWFŠ35 Pariz, 10. j«rua.rja. (Izv.) Kakor po-Glede zadnjih fašistovskih napadov na iroCa «Petft Parieieto iz Berlina, pride Reki, vem, da so fašisti dobro priprav-1 Raihenan s člani nemške delegacije v IjenI in preskrbljeni z m uničijo In vsem potrebnim. Policija pa ni organizirana na odpor. Zato mora biti briga predsednika Zanelle, da te nedostatke odpravi.* slučaju ceizzvanega napada. Temu dog voru se bi kasneje lahko pridružile ttrfi druge države. j Poljedelska banka 87 — 80. ; H potekarna banka 27S — 280. j Kred tna banka 670 — 700. Jadranska banka 1300. Jugoslovenska banka 470 — 475. Ljubljanska kreditna banka 920 — sredo zvečer v Cannes. Nemci bodo za- i Ravenska banka. 500 — 615. s! šani takoj v četrtek. 1 Obrtna banka 600 — 655. Obnovitev osrlamen-tarnega deSa Ministrski svet. — Zakonodair* odbor. Beograd, 10. januarja. (Izv.) Ma da-ninistri Kumanudi, Pucel.i, Pribičevič.! našuji seji ministrskega sveta, ki je Rafajlovič, Karamehmedovid, predsednik j trajala oJ 10. do 12.. je po končani .iemokratskeg? kluba Davidovič, čeSkc-! razpravi 0 zadevah, ki so v zvezi s slovaški poslanik Kalina in drugi. Iz vse kraljevo zaroko, referiral zunanii mi-kraljevine ie prišio tudi veliko šievilo pi-: njster dr. Ninčič 0 šibeniških dosrod-iem. ki izražajo dr. Žerjavu svoje simpa- k;h. Ministrski svet je odobri! Njnčiče- fije in želje za skorajšnje ozdravljenje Med ostalimi sta se o njcuovem zdravstvenem stanju pismeno informirala tudi pokrajinska namestnika iz Ljubljane in Zagreba. VALUTNI KONTROLNI ODBOR. Beograd, 9. januarja. (Izv.) Soglasno ! s pravilnikom o regulaciji prometa z de-! , Beograd, vizami !n valutami in v zmislu čl. 1. pravilnika ie finančno ministrstvo sestavilo v Narodni banki širši odbor, ki ima nalog, da se bo z vprašanjem uvoza blaga, kontroliranjem valut, gibanjem naše valute In da stavlja vladi predloge. Odbor se je pričel baviti sedaj s poboljšanjem kurza dinarja. V odboru scr. direktorji Narodne banke, zastopnika finančnega in trgovinskega ministrstva, pet članov beograjskih in pet fzvenbeograjskih gospo- j zgorel. Škode je nad 30 mili1 darskih kroaov. i slovaških kron, vo naziranje. da je treba preiskavo čim bolj pospešiti, tako da se ta mučna afera čim prej spravi z dnevnega reda. Dalje je ministrski svet rešil celo vrsto tekočih vprašanj in dovolil več (malih kreditov minjstrstvu saobrač-aja. 10. januarja. (Izv.) Jutri ioiKildne bo zopet začel s svojim delom zakonodajni odbor. Prva seja se bo vršila ob 10. in bo bržčas k kratka. ker je na dnevnem redu samo določitev delovnega programa za prihodnje dni. ŠE O ALBANSKI KOMISIJI. London. 10. januarja. 2enevski dopisnik lista «Westminster Gazette* poroča, da ie komisija zveze narodov, ki je pose-tlla Albanijo, predložila poročilo o razmerah v tej dežel!. Komisija je najprej posetlb Drač in Tirano, kjer je bila navdušeno sprejeta. Zatem ie odšla 9. decembra v miriditske pokrajine. Ljudstvo je v tem kraju ze!o nepismeno; vendar Je pripravljeno ostati zvesto albanski vladi. Komisija obdolžuje zlasti Marka Glonija za vse nerede v miriditsk! pokrajini. URADNIŠTVO IZ EVAKUIRANE BAJE. Beograd. 10. Januarja. (Izv.) Uredništvo evakuiranega mesta Baje je naslovila na narodno skupščino prošnjo za namestitev v državi in za izplačan.ie zadnje plače, ki je do sedai še nI prejelo. O calogab in namerah Nemcev na sejah vrhovnega sveta v Cannesu pise cMatin*: Nemško odposlanstvo nima naročila, naj začne kaka. pogajanja, ampak sc bo konferenci stavila samo na nzpolago za Informacije. Rathenau pa ma obširna pooblastila in mu je prepuščena tu Ji svobodna iniciativa, če bi bil eventualno čas ugoden za pogajanja. Nemci bodo v Canne^n. kakor dozna-va . 470 - 480, napoleoni 1000 — 1045. marke 170 — 175. le ji 220. Ure 1250 — 1270. Banka za Primorje 800. r.rstvu prosvete ie izdelan zakott o u:i- > Banka za trg. i obrt 275 — 300 teljsklh šolah za vso državo. Eskomntna banka 775 — 790. NaSička industrija drva. 450 — 480. Gutman 1705 — 1715. Slavon ja 698 - 710. Stroj. tov. m livarne 890. Beograd, valute: dolarji 72. deri-ze: London 320, Pariz 600. Ženeva 1450, Praga 120. Dunaj 1.15. Berlin 43.50. V -lan 327. Budimpešta 13. Praga, devize: Berlin 35.47% — 06.27Vi. Curih 1183 - 1187, Milan 362.50 - 204.50. Pariz 506^0 — 509.50. London 2.60 — 2.62. Newyork 61 - 62, Reograd 79-50 — 8050. Sofija 39.60 — 40.40, Dunaj ttCO — 1.20, Varšava 2 — 2.60, Budimpešta 9.70 — 10.50, valute: marke 33.47% — 36.27%. švicarcK franki 1178 — 1182, lire 259.50 — francoski franki 503.50 — 506.50. fanti •259 — 261, dolarji 60.25 — 6125. dinarji 76,50 — 7750, levi 38.35 — 39.15, avstrijske krone 0.60 — 1-20, poljske mar ke 1.80 — 2.40, madžarske krone 9.70 — 1050. Curlh, devize: Berlin 2.65. Newyotk 5.ia London 2157. Pariz 42-90, MHaa 2250. Praga 8.45, Budimpešta 0.85. Zagreb 1.75, Varšava 0.17, Dnnaj 0.17. 'striiske žigosane krene 0.10. Seja Ifublf. občinskega svefa KLERIKALCI PROTI APROVIZACIJSKI RAZPRAVI. Ljubljana, 10. Januarja. Današnjo sejo je otvoril župan dr. P e -rič ob 17. uri in imenoval overovateljem obč. svet. Cmagoja in Rupnika. Naznanila predsedstva. Zupan je naznanil, da sta se upravna odbora Mestne hranilnice in kuratorija za internat .Mladike, že konstituirala. Slednji ie izvolil za svojega predsednika ravnatelja v pok. Andieja Scnekoviča, za podpredsednika go. Franjo dr. Tavčarjevo in za tajnika Evgcna Laha. Mestni magistrat je dobil za mestne reveže prispevek 1S.046 K. daril za vojne vdove iti sirote v gotovini 13.100 K in nekaj blaga od raznih tvrdk. 2upan izjavi, da se bodo seje občinskega sveta vršile od sedaj naprej samo enkrat na mesec, da se razbremene referenti in se jim omogoči uspešnejše delovanje. Obč. svet. dr. Trlller ie interpeliral župana zaradi dosedanjega načina sklicevanja sej odsekov, kaor tudi upravnega odbora Mestne hranilnice s strani črno-rdeče-plave večine in je zahteval, da naj se seje odsekov vrše najkasneje vsaj vsako soboto pred javno sejo. V Isti zadevi govori tudi prot. Breznik. 2upan Izjavi, da bodo od sedaj naprej najkasneje do četrtka pred sejo občinskega sveta. Nato je župan izjavil, da o priliki zadnje aprovizacijske debate njegovi očitki niso leteli na pokrajinsko upravo, ampak na ccntralno vlado. (Dr. Puc: «Upam, da -------- - bo sedaj tudi .Novi čas' popravil svoje letna obratovalna pogodba s »Kleinbalm * , t •• i rr«c«llcf»h»> lr» neslane zafrkacije na naslov pokrajinske uprave!*) Kongresa županov francoske republike v Parizu, ki se vrši konccm tega meseca, se udeleži župan. kulturnih društev posegli demokratski obč. svetniki prof. Breznik, prof. Pestotnik in Jetačin in tako omilili nekatere trdote. Končno so bile sprelete nove takse za plesne In zabavne prireditve: 1.) Za splošno pristopne prireditve In plesne zabave za en dan 1200 K ln za vsakega godca 32 K. 2.) Če so gostilne ali kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako noč 200 K, ako pa se ne prekoračijo tri ure, za vsako uro po 40 K. 3.) Za tombolo, kegljanje in streljanje na dobitke, sploh za vsako igro se plača 5 odstotkov od vrednosti vseh dobitkov, najmanj pa 400 K. 4.) Za tekmovalne voiGje ali jahanje 800 K. 5.) Za prireditve z umetalnlm ognjem, bakljade ali Javne zabavne obhode v preobleki 400 K. 6.) Za slovesno praznovanje svatbe 200 kron. 7.) Od godbenih avtomatov v javnih lokalih za vsako koledarsko leto 800 K. 8.) Za predstave v cirkusih in varljc-tejih za vsako predstavo 400 K. Prireditve izrazito kulturnega značaja so proste nove pristojbine, z mešanim značajem pa 200 K. vendar pa se mora v to svrlio poprej vložiti prošnja. Vprašanj'e takojšnje komunallzacl- je električne cestne železnice se odkloni, ker leta 1 926. ie tako poteče 25- gcsellschaft«. Poročila stavbnega odseka. Prošnja A. Lukmana za opustitev projektirane ulice med Erjavčevo In Simon : UUCIC.4I tUMJU. --------- ------ ----- ----- Proti odloku vlade glede razdelitve Gregorčičevo ulico je bila zavrnjena, za . ______. I ,1 1 i___ »i« I/...|.n>,ni«n IM A 1 llllllpit. mestne občine na deset dimnikarskih okra lev se vloži pritožba na centralno vlado. Pozdrav občino kralju povodom njegovo zaroke. Na predlog obč. svet. dr. R a v n ih a r -j a je bilo nato soglasno sklenjeno, da se odpošlje povodom zaroke našega vladarja z rumunsko princezinjo Mariolo na mero-dajno mesto najiskrenejša Iu udanostna čestitka mestne občine. Originalni Prešernov nemški rokopis Mickiewiczeve pesmi »Resignncija« se prepusti iicealni knjižnici, ki hrani ves arhiv. postavitev Krekovega in Adamič-Lutidro-vega spomenika pa se naprosijo strokovnjaki za mnenje. Novi odbor gasilnega In reševalnega društva, ki jc bil izvoljen v nedeljo, se vzame na znanje. Razširjenje vodovodnega omrežja. Na Mirju in na Vodovodski cesti se razširi vodovodno omrežje in prosi pokr. upravo za dovolitev kredita v znesku štirih milijonov kron v to svrho. Za priključitev k mestnemu omrežju sc mora plačati taksa 3000 K. za vsak nadalinl Izll-vek 300 K. taksa za večjo uporabo pa se zviša kubični meter od 2 na 3 K. Obč. svet. inž. T u r n š e k sc je zaman zavzemal za to, da naj bi bile stare hiše proste teh poviškov. Koaiirana večina ni upoštevala njegovega predloga. S tem je bil dnevni red Izčrpan. Poročila finančnega odseka. Mestno knjigovodstvo je sporočilo, da ima občina od izdaje mestnega papirnatega drobiža v znesku 200.000 K čistega dobička 151.161 K 60 vin. č2 Davščine na prenočišča se zvišajo od. 25 na 30 odstotkov od čiste oddajne cene. | 22 odstotkov se odstopi osrednji gostil- i Nova aprovlzacljska debata. Popolna ničarski zvezi pod pogojem, da dobi ob-; zmedenost v vrstah večine, čina v kuratoriju gostilničarske šole svo-! ^^ razprava 0 nujnih je zastopstvo. I , jr T r 111 e r J a o preskrbi ob- Na predlog ravnateljstva Mestne hra- £ * nlcsom> g!cile tiabave gasilnega nilmce sc v principu pr voh v izgradnjo ponesrečenih ^nadstropne stanovanjske hiše za 2dru- £ vrstah koallrane večine je na- žin, kar bi stalo 3 do 4 milijone kron, ako ° zmešnjava in desorijenta- dovoll pokrajinska uprava uporabo za to * J nudi]a mestoma sjln0 smeSne potrebnega kredita. v , , odklonila nuj- Prošnjaj stavbnega vodstva ! ^ i g,ede preskrbe občine z barja za izplačilo prispevka 500.000 K za " J * konstatiral tudi župan. Za zgradbo obrežnih zidov ob Ljub iamc kl samo navzoči demo- se je porabil lansko leto, je bila ouklo- »J so*ia|isli. (Klici iz demokratskih njena. Ponudbe strank za nakup mestne stavbne parcele tr.ed Dolenjsko cesto in dolenjskim kolodvorom, so bile zavrnjene, za regulacijo Jenkove ulicc pa dovoljen kredit 16.000 kron. Vožnje za rešilno postajo in gasilno društvo prevzame mestna občina sama, vožnje za mestno plinarno pa se oddajo edinemu ponudniku Kajku Turku. I. deški, I. dekliški in uršulinskl meščanski šoli se dovoli v dotacijske svrlic po 3000 kron, II. deški, H. dckiiški meščanski šoli in Lichtcntiiurnovcmu zavodu pa po 2000 kron podpore. Zvišanje občinskih taks za plesne ki zabavne prireditve. O samostalncm predlogu obč. svetnika Pirca se je razvila mala kulturna debata, v katero so z uspehom v obrambo CLAUDE rAKKCKE: W Morski ropar (Le Fiibustier des Mers.) Roman. Tako je tega usodepolnega meseca maja leta 1682. Tomaž Jagnje postal pustolovcc za srečo mnogo bolj po volji svojih sovražnikov ko po lastni. Namesto dobre je sedaj vodil proti tem sovražnikom nedovoljeno vojno, to se pravi, nikdar več ni dajal nikomur pardona in vse nesrečneže, ki so padli v njegove roke, je dal ustreliti, obesiti ali obglaviti, zdrave ali ranjene. Na «Lepi podlasici« so svo-ječasno izvrševali po dobri vojaški navadi po boju krščanske čednosti odpuščanja in pomoči svojemu bližnjemu in poštenemu vojniku, ki je v borbi pustil svojo kri. Sedaj pa je »Lepa podlasica* postala hudičevo stanovanje, kjer so brez meje vladale najhujše strasti, zlasti pa neču-vena krvoločnost, ki se ni mogla nalokati sovražnikove krvi vrst: »Ostali so gotovo prcsiti!») Dr. Triller: »Konstatiram, da je bil stavljen tudi s strani večine že sličen predlog in je takrat demokratska stranka, ki ji je skrb za blagostanje prebivalstva prva stvar, z veseljem glasovala za nul-nost predloga. A danes so zastopniki S. L. S. samo vsled strupene strankarske zagrizenosti glasovali proti predlogu in hočejo tako preprečiti, da bi sc rešitev tega perečega vprašanja razpravljala v mestnem svetu. To samo zaradi tega, ker Je iniciativa izšla iz demokratskih vrst. Obžalujem (obrnjen proti nar. socijsli-stom), da jim je šla pri tem na linianiec tudi stranka, ki se vedno tolče na prsa, da je predvsem zaščitnica nižjih slojev.. Obč svet. prof. Peterlin (NSS) proti svojim kolegom: »Fantje, polomili smo ga!« Niti kuga ni tako nalezljiva, ko ta strašno krvoločnost, ki žge do neusmiljenosti razplamtcne borce. Danes še velikodušen in mehkosrčen mladenič postane volkodlak po kratkem bivanju z onim utrjenim, zakrknjenim morilcem in morskim roparjem, in nedolgo potem postane sam krvolok in volkodlak, ki z veseljem i muči svoje žrtve ali jih z lastno roko ; raztrže in z mukami ubija. Kdor bi bil poleti leta 1682. videl moštvo ; »Lepe podlasice«, še vedno sestav-| Ijeno iz poštenih m-trozov, sinov po-| štenih maloneških rodbin, ki so doma i bili dobri sinovi, ... kdor bi jih bil | videl to leto, ko so postali najstraš-■ nejši briganti in morski hudiči, bi ne bil nikdar verjel, da se takšna sprememba ne more pripisovati nikomur drugemu, ko le samemu satanu, velikemu zapcljivcu in pogubovalcu duš. Edini Gučnolč ni podlegel rdeči kugi. Vendar je ni mogel krotiti ali omejiti, kajti vse tc krvave orgije so njegovi tovariši ponavljali vedno in vedno iznova na Tomaževo povelje, in Guenolč ni imel prav nobene moči, da bi omehčal zakrknjeno srce To- Zastopnfk klerikalcev, ot>C svet. Kretnji a r je razburjen izjavil imenom svojega kluba, da je klerikalni klub glasoval proti nujnosti tega važnega predloga samo zaradi tega, ker Jc neumesten in je podobne predloge stavila It njegova stranka. Dokumentiral Je s tem, da gre klerikalcem pač samo za strankarsko agitacijo ln da zaradi tega Iz strankarske zagrizenosti kot voditelji večine nočejo uvaževati nobenega predloga, pa naj bi bil tudi v korist celokupnosti. V zbornici je nastalo silno razburjeno razpoloženje. Obč. svet. K o c m u r (soc. dem.): »Predlog je tako važen, da je potrebno. da glasujemo še enkrat!« Obč. svet. R u p n I k navaja razloge, zakaj so narodni socijalisti glasovali proti nujnosti in zavrača očitke, da so pod komanda klerikalcev. Obč. svet. Kralj: »Socljalnl demokrati smo glasovali za nujnost!« Prof. Peterlin (nar. soc.): »Izjavljam, da sem tudi jaz glasoval za to» — in obrnjen proti klerikalcem —: »Obžalujem, da se hoče dati predlogu dr. Trillerja, ki jc eminent-ne važnosti, strankarsko obličje!« Klici: »Potem pa je bil predlog sprejet«. 2upan dr. Perlč jc nato konstatiral, da jc potem predlog sprejet z večino glasov. Dr. T r i 11 c r je nato utemeljeval ivoj prvi nujni predlog ki se glasi: »Občinski svet skleni: 1.) Pokrajinska uprava se naproša, da nemudoma prepove za ves teritorij bivše kranjske dežele klanje živine vseh vrst, ki je namenjena za izvoz v inozemstvo preko Rakeka — Izven ljubljanske mestne klavnice. 2.) Poklicanim obmejnim organom se naroči, da morajo zavrnili od Izvoza vse sveže meso vsake vrste, ki ne bo opremljeno s klavnim certifikatom ljubljanske klavnice. 3.) Vsak Izvozničar mora oddati mestni občini ljubljanski na njeno zahtevo do 20 odstotkov od vsega svežega mesa vseli vrst in kvalitet, ki se bo pripravilo za Izvoz v inozemstvo, za ceno, ki odgovarja 50 odstotkom vsakokratne cene na ljubljanskem trgu. 4.) Mestna občina bo uporabila tako pridobljeno meso za lastno ubožno akcijo in za aprovlzacijo humanitarnih zavodov, organizacij javnih, cvent. tudi zasebnih uslužbencev in delavskih organizacij, vse to po originalnih cenah, prištevši primeren prebitek, odgovarjajoč lastnim režijskim stroškom.« Predlog jc bi! nato sprejet proti klerikalnim glasom. Za njega je glasoval končno tudi Rupnik (NSS), ki je poprej govoril proti nujnosti, kar je vzbudilo mnogo smeha. Drugi nujni predlog dr. Trillerja glede oskrbe gasilnega društva s primernim orodjem in glede preskrbe rodbin ponesrečenih gasilccv je bil končno istotako sprejet in se g'asi: »Mestni svet skleni: 1.) Pokrajinska uprava sc naproša, da nakaže ljubljanski občini za prostovoljno gasilno in reševalno društvo za nabavo nujno potrebnih gasilskih potrebščin 50 odstotkov vseh dvcodstotnih doneskov požarnih zavarovalnic za leto 1921. 2.) Pokrajinska uprava sc naproša, da izplača iz tega fonda 1 odstotek doneskov za podporo ponesrečenim gasilcem in njih rodbinam, da povrne in nakaže mestni občini in gasilnemu društvu vse Izdatke za rodbini leta 1920. v službi ponesrečenih gasilcev. Leveč In 2argl, in da vna- j prej prevzame vso skrb za rodbini teh . žrtev svojega poklica na breme tega eno-! odstotnega fonda. 3.) Magistratu se naroča, da ta sklep S potrebnim stvarnim utemeljevanjem in z izkazanim računom predloži brez odloga pokrajinski upravi.« Dr. Triller jc pri utemeljevanju tega 1 svojega predloga z ostrimi besedami bičal postopanje nekdanjega klerikalnega dc-| želnega odbora, ki nad deset let ni hotel izplačati gasilnemu društvu niti vinarja zakonito dovoljenih prispevkov, samo za to, ker društvo nI hotelo pod klerikalni jarem. Klerikalni občinski svetniki so morali osramočeni pogoltniti tc očitke in glasovati nehote za predlog, ki jim je bil očividno silno neprijeten. IZ TAJNE SEJE. V tajni seji so se izvršila naslednja imenovanja v magisiratni službi: dr. Jenko, Rupnik in Fr. Jančigaj se imenuje- maža, svojega brata in prijatelja. Kajti Tomaž ga nikdar več ne vprašuje za svet in se ne razgovarja več zaupljivo z njim, kajti med obema je Juana. Zato se Gučnole opira lc na svojo osamljeno poštenost in živi sredi te podivjane tolpe, kateri jc ostal poročnik in kapitanov namestnik, toda sredi med njo ie živel, kakor samotarji ali menihi, ki žive sredi posvetne dcce in upirajo oči le v križanega. Ves dan tiči sedaj Gučnolž v svoji poročniški kabini in lo zapusti le, da opravi svoje ronde in inšpekcije, ki jih izvršuje še vedno po vsej ladji s svojo staro strogostjo. Se vedno je njegova briga, da vzdržuje ono neizprosno pokornost in red, brez katerega je ladja izročena porazom ali pa morskim nesrečam. Cim je pa dolžnost bila izvršena, se vrača Gučnolč ! od dela v svojo kabino in zapre vrata za seboj, da ne sliši večnega I preklinjanja in prepira ter nesramnega govorjenja in drugega brezbožnega klafanja, ki bi ga motilo v molitvi. Kajti v svoji zaklenjeni kabini ni Gučnole delal sedai nič drugega, ta za nad svetilka in pomakneta r VL čin. razr. Fr. S vi pel j dobi naslov mag. svetnika, Ivan Završan in Drae. Sibe-tiik pa naslov pisar, ravnatelja. Pis. ravnatelj Jernej Boltar so pomakne v VII. 5 n. razr. skupine B. Arhivarju Otonu Zupančiču se podaljša dopust za eno leto. Nadrev.dont A. Spril se pomakne v VTI. dinovni razred. J. Slapničar, I. §u-5tar, J. Jane, V. Babnik, J. Smole in AL Počivalnik se imenujejo za, rač. re-vidente v IX. čin. razr. Jo«. Košiček se imenuje za računskega oficiala XI. Sn. razr. skupina B. Ciril Tavčar za pisar, nadof ciala v IX. čin. razr. skupina B, F. Aecetto za stavb, nadoficiala r IX. {. r., skupščina B. D. Mohorč. A. Rupnik za oficiala skupščine B, B. Kož na. A Osterc. K. Aplenc in J. Hojan za pis. oficala v X. čin, razr^Ju, F. Ker-f.ič za pisar, asistenta skupine B. Dal.:e se imenujejo Jos. Jcl nek za stalnega vrtnarskega pomočnika. Nadofic. Albert Pe-?an se pomakne v VIII. čin. razr. Fr. Bitencu so zagotovi starostna preskrtia — Jos. Bcrnot in Fr. Dovjak se imenujeta za pomožna monterja, Al. Topina in L. Kerševan za strojnika. Albin Favšič pa skladiščnkom in. kat. I. stop. mir. r.ak. uslužbencev. Monter« mestne elck-trane Kendi Indofu. Kerševanu. Slabinu in Pavšiču se poviša dok bula. Frančiški Leveč, vdovi po ponesrečenem gasilcu, se dovoli stalna vdovnlna, Ani dr. Der-Sevi dosmrtna milostnimi. Raznim prosilcem se zniža taksa za sprejem v obč. zvezo. Obrtniške koncesije. Prošnja Centralne vnovčevalnice za živino za podclitev konces je za prodajo živine na debelo se odstepi aprovizačnemu odseku. 01-klnni se mesarju Al. Brcceljniku koncesija za trgovanje z živino na debelo. E-nako tudi mesarju Adolfu 7-nbjaku. Priporoča se pogojno prošnjo Jos. Ravni-hara za prodajo manufaktnre. enako sc priporoča prošnja T .cap. Janežiča za izvrševanje elektrotehniške obrti. E'1. Tavčarju se dovoli prenos konces je. E. Ro-selj se pogojno dovoli prodaja mleka. Delniški pivovarni »Union« se pr'poroča prenos koncesije za rrodajo piva na prostor velesejma pa le za, dobo se'ma. Glasbeni Matici, oziroma Jcrici Hubar lovi. Novi založbi in Zvezni tiskarni se dovoli knjigotržna koncesija, Tiskovni 7adrugi pa prenos iste. Rodovnik romunske vlčdafoce dinastije OČe romunske vladajoče dinastije je bil Karel I. Holienzollern, rojen dne •20. aprjla 1S39, dne 20. aprila lSCti po plebiscitu v Romuniji izvoljen za naflednesra kneza, dne 24. oktobra j806 jiriznan po evropskih velesilah, dne 10. ma;a 1881 kronan za romunskega kralja. Njegova žena je bila Elizabeta prjncezinia Wied, znana kot iiusnica pod imenom Carmon Sylva, ki l>a jc bila brez otrok. Prvorojence Karlovega tirata Leopolda se je odrekel prestolu. Prestolonaslednik je Izostal princ Ferdinand Viktor, ki j'* po smrti Karla I. zasedel prestol kot ! kralj Ferdinand I.. sedanji romunski kralj. Ta t-e jc oženil dne 10. januarja z Marijo Sachsen - Knburg - Gotha in jo imel pot otrok: Elizabeto, ki je žena grškega prestolonaslednika: Mariolo rojena 8. januarja 1900; Nikolaja, Heado in Karla, k j je romunski prestolonaslednik. ______ -r- Slovenski radikal! Imajo kakor poroča zagrebžki »Pokret« iz Beograda. 15. t. m. v Ljubljani svoj valila strankarski zbor. -f- Nov narodni poslanec. Na me^to radikalskoga poslanca dr. Miroslava Koviča, ki je kot novo imenovani pariški poslanik naše kraljevine odložil svoj skupščnski mandat v bihažkem okrožju, pride v narodno skupščino kot. poslanec g. Ostoje Rokovič iz Bihača. -f- Minister Ninčič in Italija. Šibeni-škj dogodki so jzvleldi na dan mnogo nepotrebnih pojrrcšk v jugoslovanski zunanji politiki. Beogradski list »Novi 2ivot». kj ga urejuje sedanji zunanji minister Momčilo Ninčič, podaja v dolsrem članku sliko sedanje nasilne politjke Italije proti Jugoslaviji. Italija nima nikake pravice odločevati, kdaj nai se izpolnijo določbe ra[>a]l-ske mirovne pogodbe, ker je jasno, da se ima to izvršiti takoj. Jugoslavija jo pustila vse ozemlje za]>adno določenih meja v rokah Italije, pričakujoč, da se tuli njej takoj izroči določeno ozemlje. Italija pa, ki hoče. da se Ju-eoslavjja Se razoroži, izvaja namenoma nad nami nasilje, ki nikdar ne more dovesti do prijateljskih odnoša^ jev. Cas je, dn se [Kjjužaj razčisti. Anglija jn Francija pa. ki sta vsilili Jugoslaviji rapalUki dogor. sta moralno obvezani dati za izvršitev potrebno garancije. 4- Definitivna demisija dr. Alaupovl-ca. Iz Zagreba poročajo, da je poverjenik za prosveto v zagrebški j»okrajin-ski upravi dr. Tugomir Alaupovič [voda! ponovno in to definitivno svojo ostavko. Kot smo že poročali je hotel odstopiti dr. Alaupovič že takrat, ko se je | ki javila afera dr. Franiča glede nepravilnosti v železniški zaupni kore-s[K>ndenci. ker je Franiča imenoval dr. Alaupovič za docenta na zagrebški uni verzi brez sporazuma z vlado. Na posredovanje pokrajinskega namestnika je sicer Alaupovič preklical svojo dft-misijo. toda ker se je afera Franič soda j razširila na J pričakovanje, jc Alau-povid predložil vnovič evojo ostavko, ki bo gotovo sprejeta. PoliitčnE beležhe -f- Krajevna organizacija JDS v Oplot.Tci ima dne 15. t. m. ob 9. do-IKildne v prostorih gosiv Stojiarja svoj rod.ii občni zbor. Somišljeniki se vljudno vabijo, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora. -f Zaplotniki. Včerajšnji »Novi Čas« sicer pridno in premeteno, vendar značilno sjtušča strup radi zaroke kralja Aleksandra. Gospodje, ki so »Novemu Času« v najbližji bljžini. pa so jiri seji občinskega sveta vendarle glasovali za čestitko. Sikati za plotom »Novega Časa« in sejati med ljudstvo nerazjKiloženje, je seveda bolj možato kot javno dokumentirati svoje mišljenje. kakor samo molil je v urah, ko ga 1 ni klicala dolžnost. Tudi ponoči je pobožno vstajal po dvakrat in si pel I vigilije in matutine, kolikorkrat ie slišal, da udarja ladijska ura osemkrat ali štirikrat, kar pomeni po mornarski polnoč in drugo uro po polnoči Vse molitve, kar jih ie znal, je pobožno odmolil k bogu in devici Mariji ln vsem najmočnejšim svetnikom in svettiicam, naj bi bili pri-prošnjiki za milostno sodbo vsem tem izgubljenim Malonezom, kapitanu in mornarjem, ki tako lahkomiselno zapravljajo svoje duše z vsem grehom, kar si ga morejo le izmesliti, da pasejo hudiča. Za njih odrešenje in za lastno, ki jc bilo tudi v opas-nosti v takšni družbi, je pobožno molil in se odeval s spokorniškim pasom, da cclo b;čal se jc... Vkljub vsemu temu pa je ostal pobožni Ludvik najboljši častnik in borec. Kakor nekoč, tudi sedaj ni ! bilo boljšega junaka na ladji, ki bi bil i več od njega pripomogel k zmagi. Po zmagi pa je vsakokrat izginil in sc 'umaknil strahotnemu klanju in nepotrebnemu ubiianiu. namesto tega pa Po svetu — Bivši dunajski cesarski dvor — hotel? Z Dunaja se brzojavno poroča, da namerava nek Švicarski konzorcij kupiti nekdanji novi cesarski dvor ter ga preurediti v hotel. Sic transit glo-ria... — Italijanski gospodarski načrt za RusiJ >. »Intransigrant« poroča, da .je dos[>el iz Londona v Cannes italijanski trgovuiskj od [»ravnik Giannini z namenom uveljaviti svoj načrt za vzpostavitev splošne trgovine z Rusijo. On meni. da Rusija ne potrebuje za svoje produkte denarja, temvjfi materijaljjc. Zato naj se uvede z Rusijo zamenjalna trgovina, ki se je lahko udeleže tudi države s slabo valuto. — Anglija proti francoski kontroli v Nemčiji. Berlinski listi doznavajo iz Canucsa, da bo Lloyd George na eni prihodnjih sej vrhovnega sveta izjavil, da sc ne st.inja z zahtevo po medza-vezniški finančni kontroli nad Nemčijo, še manj pa. da bj vršili to kontrolo samo Francozi. _ Brezposelnost v Angliji. Londonski listi poročajo, da je bilo dne 31. doccmbru 1921 v Angliji 1,833.30(1 delavce/ brez posla. — Nemški kredit za Rusijo. Sovjetski vla 1 i jc baj<^ uspelo dobiti od nem ških bank dvoje posojil. Prvo v znesku 300 milijonov in drugo 500 milijonov mark. — Amerikancl v ravnateljstvu nemške državne banke. Iz Berlina poročajo. da bo pozvan Amerikanec Pavel \Varburg v ravnateljstvo Reichsbanke. — Rusko - švedska trgovinska pogajanja neuspešna. Londonski listi l>oročajo iz Stockliolma, da so se trgovinska pogajanja med sovjetsko in švedsko vlado končala, ne da bi se bila sklenila kaka pogodba. — Angora In Grška. Iz Carigrada, poročajo, da začuo Turki v začetku letošnje spomladi novo ofenzivo proti Grški. je pokleknil pred razpelo in prosil za odpuščanje za morilce in ubijalce. Tiste hipe krvavih zmag pa si lahko videl Juano, ki je po svoji na-j vadi v bitki vztrajala na najopasnej-'šem mestu, kako sedaj po zmag! i sladostrastno opazuje smrtne krče nesrečnih mučenih žrtev. Ko jej done na ušesa stoki in grozno tuljenje, si i ona s svojim jezičkom oblizujc slad-i ke ustnice... Z majhnimi koraki I stopica med lužami krvi in razme-! tanimi kosi razstrelienega mesa in možganov, pazno stopa s finim zlatim čeveljčkom, da ne pokvari ali ne omoči lepega usnja ali drage svile. Potem se približa umirajočemu, mu pogleda v obraz, da vidi, kako jo spačen, ln včasih sama zahteva, da jej podajo orožje, s katerim potem sune nesrečneža. Tomaž jo pri tem delu večkrat občuduje, kako sigurno in brez milosrdja sune ter konča življenje žrtvi. Toda večinoma sc Juana zabava s tem, da ne ubije svoje žrtve s kratkim milostnim sunkom, marveč da jo muči ali si izmili zanjo ; posebno počasen in mukaDoln način 1 umiranja... Domače vesti * Vest o zaroki kralja Aleksandra 5 kraljičino Mariolo je vzbudila po vsej Sloveniji, posebno v Ljubljani, splošno -^zradoščenje. Po ljubljanskih ulicah vjhrajo v znak veselja narodne in državne zastave. * Demokratski Študentski Mob »Jugoslavija* v Zagrebu ima svoje prostore na Mažuraničevem trgu. nasproti biblioteke. Članom je na razpolago dnevno do 30 revij in časopisov iz vseh krajev domovine; pa tudi francoskih in drug h * Za komandanta I. armije v Novem j dnevnikov; razen tega moderna knjiini-r:adu je imenovan general Ljuba Milic, bivši komandant jadranske divizijske oblasti. * Palača ministrstva za šume ln rade. Iz Beograda poročajo, da je mj-nistrstvo za "šume in rude kupilo primerno stavbišče za zgradbo svojega uradnega poslopja. Zgradba bo monu-mentaina in bo stala približno 12 milijonov dinarjev. S stavbnim delom se prične že letošnjo spomlad. * Zakletva rekrntev v LJubljani. Včeraj dopoldne so bili na dvorišču vo;ašnice Kralja Petra v Ljubljani zapriseženi na^i novi rekruti. Navzoč je bil general Dokid. brigadir polkovnik NIkolič in številen oficirski zbor. Zaprisegli so vojake, kj so v globokih skupinah napolnil; vse. dvorišče, prota Jankovid (za pravoslavne) vojaški du- ca in prostorna čitalnica z elektr čno razsvetljavo in mizicami za šah. Predavanje najboljših naših mol. Novi člani dobrodošli. • Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev ima nujno sejo širšega odbora v petek dne 13. januarja ob 8. uri zvečer ▼ posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red: poročilo predsedstva in tekoče za/leve. Vsi! • Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo, vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 14. januarja 1022 ob pol osmih zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma* v Ljubljani. Na dnevnem redu je med drug m tudi iz- Gospodarstvo DENARNI IN EFEKTNI TRG NA \ Zakon o državni trošarini, taksah MADŽARSKEM pristojbinah. »Uradni list* pokrajinske ! uprave za Slovenijo objavlja v Številk' ____ ____ ^ _______ V Jngoslavlll začenja ravnokar z vso o z jne 9. januarja 1922 »Zakon o drla* postaji 'je hil "v "šjužbovanje prldetjen'vcheTnenco nakupovanje tujih valut in de- „i trošarini, taksah in pristojbinah*, a-451etni orožnik Mauer. rodom Gori-' v'z- Na, Madžarskem Je ta proccs že kar opozarjamo interesente, čan. V soboto. 7. t. m. zvečer je odšel1 zdavnaJ končan,,n "« ^ "ašeI retro«rad-Mauer na nočno patruljo, s katero se nf*a »"»I* ,mci'ic" tu»h valut,,n de* ni več vrnil. Našli so ga v gozdu prf vlf Jf bl1 * mnogokrat varan, ko Je Invc-Dobra^i mrtvega, golega in popolno-, s«ral svokap tal v domače efekte ali ga ma izropanega. Leva stran obraza jc!na,ožl1 v hranilnice. Zato se Jc odločil na- ROPARSKI UMOR 0R02NIKA Brežice, 9. januarja. Vsa tukajšnja okolica je razburjena vsled zločina, ki se jo zgodi! v noči od sobote na nedeljo v dobra vskem gozdu pri Brežjeah. Brežiški orožniški hovnik Klobovs (za katolike). Imam Hasandarevid (za muslimane"! in protestantski pastor dr. Ln.ngen (za evan-gelnike). Najsi so mladi vojaki v znak prisege dvignili prste ali deli desnico ca src« (tako prisegajo muslimani) vsi so prisegli zvestobo isti domovini iti istemu kralju. »Brat je mio. koje vere b>o», to besedo so culi vojaki od generala Dokica in od imamr.. Zastopniki cerkva in g. general so riaglasali. da je naloga se.lanjih vojakov vzdržati to. kar so njih bratje in očetje s krvjo zgradili, da pa na nje z zaupanjem gledajo tudi vsi r.eodrešeni bratje. Vojaška godba je zaključila pomembno slovesnost z državno himno. Toplo je človeku pri srcu ko čnje svojo lc}*> himno na mestu, kjer je še pred par leti nas glas bil proklct, naš človek pa le krvava žrtev za tuje interese. * Prilega vojaških novincev v Ce-Iftt »e bo vršjla danes, dne 11. januarja ob 10. dopoldne na Dečkovem *r- ^ffSK-Usr-a — j"- —— —»• saarssrs? iss^t davljenja, tudi na ostalem telosu jcne«a denarja. bjlo več ran. Zločinec je odnesel tulii Danes nihče na Madžarskem ne priča-orožje. Kakih 50 metrov od mrtvega j kuje vstajanja madžarske krone. Tako-trupla so našli orožnikovo bluzo; sraj- zvane »slabe roke*, ki kupljenih efektov ca je bila z ostrim nožem razparana, vsled pomanjkanja denarja niso mogle rokav okapljan od sveče. držati, so lih že davno prodale. Močni O storiicu doslej šo nimajo nikakc- Imejitelji papirjev pa ne prodajajo svojih, . . - . , ga sledu. Na sumu imajo nekega voja- papirjev v bojazni, ker bosta že dva borz- lk°J ».«»400 kr0,n' D™ * Povzela, škega dezertoria. ki ga pa is nj*o na sklepa vrgla onemogli tečaj njihovega v Kraljevič? m v Zurkovem. dobili. papirja, kakor se to mnogokrat ponavlja !T.vrdk? ^anz et Darnubras, prejšnja last Nesrečna žrtev živinskega zločina v zadnjem času, med tem ko je bilo po-1 r"ca kraljevske ladjedeln ce prevzame ki vodi vstrajno in vestno denarni zs vod. »= »Jugosla venska brodogradilišta*. Pod tem menom se je osnovala, na Sušaku družba s temeljno glavnico vsot'. 28.000.000 kron, od katerih se vplača ta- ! treba za spremembo tečaja v prejšnjih časih na stotine sklepov. Tako Je nastalo občutno pomanjkanje denarja vsled nakupa tujih valut in deviz. Posebno v časo velike draginje nc štedi na drugI strani pa mir na efektnem tržišču z večer "inf ortnTei je"s v!" Petra"eesta Vl2 ! [e vsaka dobra *°1sp0^Iin,f 8 ^narjem, in procej stabilna, vendar zdo nizka ten-pritlično desno temveč se trudi, kako bl si ona sama ah dcnca madžarskih vrednostnih papirjev. •Kolo Jugoslovanskih sester v Ljub- nJen.e hčerke prislužile nekoliko dinarjev Ravtlokar se jo madžarsk! ,lst, I Jani ima Ivo io redno odborovo sejo v J dan °JaC',e sospod^k. budset Po-j da sfi spremcne nckater| paragrafi četrtek dne 12. januarja ob štirih P- I iTll^0^ > madžarske emisijske banke, kar bi zadnji Ine V društveni sobi" Vabi se k obilni 1 f"1,^"0 stanie- za družino' kakor! omogočilo in dopustilo lombardirati neka- udeležbi. * Prostovoljno gas'lno društvo v O-piotnici naznanja v3em silstva, da se vrši občni zbor dne 15. januarja ob 3. uri popoldne v prostorih g. I. Stoparja. Prijatelji gaslstva se vabijo, da se udeležijo občnega zbora v svrho, da se skupno dogovorimo gledo bodočega delovanja. — Odbor. * Gasilno društvo v Tržiču priredi v soboto dne 14. januarja svojo predpust-no veselico, ki bo s svojim bogatm sporedom privabila ne samo Tržlčane. ampak tudi oddaljene goste. Sodeluje vojaška godba 20 mož. Na ta večer izide poseben časopis »Trž ške noči*, n-rednik Joža Vidmar, v katerem bodo verne sliko trZ škega življenja. Natis omejen, zato se bo vsak pobrigal, da dobi vsak eno številko v roke. Prijatelji •zasilnega društva, pribitite v soboto zvečer v Tržič. Na pomoč! * Jugoslovanska Matica v Banatu. V Vel. Bočkereku se je ustanovila podružnica Jugoslovanske Matice pod predsed- tudi za samico. Na Osrednjem zavodu za : 1 tere vrste efektov. S tem bi bilo omogo- žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški ,cno pm dQ kapit'ala sredniim in veIiklm prijeteljem ga- trg ,5t 6/11, imajo priložnost vsi, da se r 0 nauče ra:nih ženskih tehnik: šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, biserna dela, filet in lasne mrežice brezplačno. Potrebni materija! in vsa učla so v zavodu na razpolago, šolski izdelki ostanejo v zavodu, doma izdelane reči se plačajo času primerno. Zavod skrbi za stalno delo ter ima redne učenke ra hospitantke, to so žene in dekleta, katere obiskujejo pouk v ženskih ročnih delih po nekaj ur na dan, v kolikor jim dopušča prosti čas. Prihodnje dni se bo začela poučevati nova tehnika, kako se lasne mrežice za dame izdelujejo, ki utegne postati dobičkonosna domača obrt za pridne, delavolj-ne žene in dekleta. Vpisovanje se vrši od 9. januarja naprej v zavodu. Turjaški trg 6/11. i ki posestnik, gostilničar in trgovec, več- leini član okrajnega in občinskega orlbo- |stvnm drja. Pavioviča. ra. — V Zctalah pri Rogatcu je dno 7. j * Otroška bolnica v Sarajevu. V 113. aa porodu umrla ga. Marija Kobše. I Sarajevu je bil v tpmkajšnji državni ž^na ondotnega posestnika.' ki je bil j bolnici preteklj pondeljek otvorien po-mnogo let ujet v Busiji, sedaj pa ga je sebni oddelek za otroške bolezni, ki doma zadela ta nesreča, — V nedeljo ine 8. Jan. je umrla v bolnici v Gradcu •sospa Sofija Košičeva. soproga hotelirja Narodnega doma v Mariboru, Prepeljali so jo v Maribor, kjer bo danes pokopana * Enotne cigarete za celo državo. Iz Beograda se javPa o prinravah mono-pojske uprave, da spravi v promet v vsi državi enotne cigaretne izdelke. Nove cigarete bodo razvrščana po ce--•ah takole: Jadran za 100 komadov dinarjev, Kosovo in Šumadija po 40 Hrrarjev. te cigarete so luksuzne z zlitin; napisi natistn:ki iz plufovine. Z ustniki bodo nadalje še cigarete Bn> tralniea po 25 dinarjev 100 komadov. Kreka po 16 dinarjev in Drava po 9 iinarjev Ciearete brez ustnikov bodo: Vardar po 2S dinarjev. Neretva po 20. Juorava po 15, Zeta po 11 in Sava po S dinarjev. * «NaoreJu». Danes smo zopet pogledali v »Naprej*. Ali je to res tisti list, "•i je ob novem letu pravil, da zato zmanjša format, da ne bo prnašal nepotrebnih notic? Saj se z njimi potrati na dan po iNaprejevem računu* celih 166 nr! Če bo »Naprej* še nadalje dopuščal tla neresni otročaji za svojo blamažo skušajo maščevati in po otročje napadajo g. dr. Rusa. se boj mo, da je ta list zaman zmanjšal 6voj format! * Osješki «Jag» zopet izhaja. Dne 5. januarja je v Osjeku zopet začel izhajati demokratski dnevnik »Jug*, nedeljske številke pa bodo urejene kot, ljudski tednik. Izda vanje *Jncra-> jo prevzel demokratski klub v Osjeku glavni in odgovorni urednik lista pa je gosp. Peroslav Ljubid. Dve novi lekarn! v Ljubljani. M'nl-rtretvo za narodno zdravje ic dovolilo mag. pharm. Rudolfu Ramorju. najemniku lekarne Bohinčevih dedičev, ustanovitev nove lekarne v bližni glavnega kolodvora, mag. pharm. G vi Ionu Bakar-čiču pa, ustanovitev nove lekarne v bližini Sv. Jakoba trga, ■ Mestna aprovizacija ljubljanska. Od dne 10. januarja na^lalje se prične raz-prodajati na Poljanski cesti št. 15 lepa kmsna moka po 17.50 K kg. Vsaka M.ranka dobi samo 10 kg brez nakaznice proti takojšnjemu plačilu, jajca se oddajajo strankam tudi v celih zabojih po 1440 komadov po 7 K jajce. Jajca so dobra in pregledana. Mast se razprodaja i ;otako na Poljanski cesti št. 15. Krompir se razprodaja v baraki za šolo na Ltdirr. Razprodaja se vrši dopoldne od 11. tire in popoldne od 2. do 5. ure. * Učiteljsko društvo za celjski okraj, ki šteje 140 rednih članov, si je na svojem občnem zbora izvolilo naslednji odbor: predsednik A. Sivka, podpredsednik B. Serajnik. tajnik Fran Žagar, blagajnik Makso Wudler. pevovodia Ciril Pregelj, knjižničar V. Gobec-, odborn ka gospodična Schreinerjeva in g. Petrovič. ! je že prič 1 svoje dslovar.ie. Novo ustanovljena otroška bolnica je po-vsom moderno urejena. * Nesreča, Včeraj sta trčila na Grajskem trgu v Mariboru dva voza skupaj, pri čemer je drog enega voza predrl prsi konju, opreženem v drugi voz. Konj je takoj poginil. * Nesreča pri plesu. V soboto se jc na plesu v Gambrinovi dvorani v Mari- bančnim zavodom, katerih kapital je v valutah in devizah imobiliziran. Tako se skuša odpomoči pomanjkanju denarja na Madžarskem. Seveda nihče ne misli na to, kako bi se moglo prisiliti banke, da prodajo tuje devize in valute. Na ta način bi prišle do denarja in pripomogle vsaj začasno k zboljšanju valute. Ne misli pa nihče na to zaradi tega, ker je vsakdo izgubil vero v lastno valuto in bi taka prodaja značila ruin dotičnega zavoda. Madžarska valuta Je na tleh. Navzlic dalekoscžnl inflaciji, milijardam kron v prometu, nahajamo na Madžarskem občutno pomanjkanje gotovega denarja, kar je brezdvomno značilen in obenem inter-esanten pojav med mnogimi pojavi v va-iutarnlh krizah kake države. Opozorilo trgovsk'm in industrijskim podjetjem. Kakor nam poročajo, se obračajo razni — zlasti dunajski — zavodi Prosvefa KONCERT ZAKONCEV TROST. Čeprav dvorana ni bila nabito pol-, -na. je imel Tro-t lotos vendar vei po- na tukajšnja trgovska in industrijska sluJalcev kakor lani. ' : podjetja z vabili, naj otvarja^o pri njih Anton Trost je igral Bachov mo-! ,Lr,ebt1n0 ne. nalagajo pri njih raz-gočnj Chaconne v Bi-sonijevi »redak- i J?10^?. ^j™.?^, v naMh cl.ii» »ako, da jo vse bučalo. Kdo bi si" * mislil, da se da na klavirju, ki nit i unionska koncertna pošast ni, doseči takie sočen orgeljskj pleno! Tudi Trom jo bil temperiran. da in celo ter naj se pri svojih deviznih transakcijah. (nakupu in prodaji tujih plačilnih sredstev) poslužujejo njihovega posredovanja. Ta vabila vsebujejo poziv k poslom, ki se smojo po določilih naredite mehak. Novakova balada o ManfroJu;n prometu z devizami in valutami vršiti ie globokopoetična skladba. Kdo bi se pooblaščenih zavodov. Taki po bil tu pozabil spomniti na tiste sjlno Rvronove verze, ki jih govori Mm-fred na onem svi sli so po obstoječih naredbah nedopustni in v kvar našim narodno-gospodar- z dovoljenjem vlade 15 odst. delnic nov*-družbe, ostalih 85 odst. delnic prevzamejo naši domači zavodi in privatn ki. V ravnateljstvo so izvoljeni sledeči gg.: I. Bellen. IL Baumgarten, D. Brankovi«-. B. Mariaševič, dr. Fr. Hanamann. F. Du-bokovič, A. Ehrman. M. Mažuranič in dr. M. Kronfeld. = K konkurzu bančnega in menjalnega zavoda »Brada Mahler« v Zagrebu. S strani trgovskega sodišča na Dunaju je otvorjen konkurz nad v Zagrebu regi-stritanm baninim in menjalnim zavodom »Brada Mahler*. Pasive insolvontneg? zavoda znašajo 35 milijonov avstrijskih kren. a aktive okrog 15 milijonov avstr jskih kron. Velik del upnikov se na, haja na Dunaju, vsled česar je tam tudi otvorjen konkurz nad tem zavodom-Lastnik Hugo Mahler je v zapora na Do naju. ■= Za uvoznike v Poljska Poljski ge neralni konzulat razglaša: V zmislu na redbe poljskega finančnega ministrstva morajo biti pr loženi k vsaki carinski deklaraciji trgovska izpričevala (fakture, trgovski računi itd.), v katerih mora biti navedena tudi vrednoti blaga. Z ozi-rom na ta predpis in na veliko važnost tak h podatkov za trgovinsko-statistične svrhe, je neobhodno potrebno, da se inozemski izvozniki ravnajo po poljskih carinskih zakonih, ter da priključujejo k svoj m pošiljkam, določenim za Poljsko, predpisana trgovska izpričevala, ki odgovarjajo carinskim zahtevam. To bo v njihovo korist, ker se bo tako odpravlja lo blago brez odlaganja in se pri car n skih uradih ne bo pobirala lOodst. pri stojbina (akcidencija) za netočne izjave, ki znaša pri današnjih vplačilih včasih zeio visoko vsoto. «= Obnovljena pivovarna v Beograda. Iz Beograda poročajo: Komisija, sestav l.ena iz delegatov ministrstev za trgovino in industrijo, za socialno politiko in za narodno zdiavje, je pregledala obnov Ijeno pivovarno G. Gjorgja Vajferta, ki je bila za časa vojne porušena To pod jetje se je spremen lo sedaj v delniško Iružbo in začne pivovarna po dolgem vetu, ko mu duhovi skim interesom in naši valuti. Dobro- g-^j poSivanja obratovati Pivovarna je boni pletarski pomočnik Sokal nena/lo- i predočijo njegovo ljubljeno Astarto: j 'metja v naši valuti pri inozemsk h za- opmnij^ia z najmodernejšimi stroji. Nje-mo onesvest 1. Rešilni oddelek ga je i »Gorskj prepadi so votlo odmevali votlih so podvržena valutarnim odred- - spravil v bolnico, kjer so ugotovili na | tvoje ime. ko sem te obupan klical v I '»am države, v kateri je sedež banke, rvem močen srčen krč. j viharnih nočeh...» (Končno se poslužujejo stranko v nepo- * Nezgode. 61etnemu Vinku Severju. sinu zidarja iz Brezovice pri LJubljani, je kelesje ročnega mlinčka zmečkalo dva prsta desne roke. — Francetu Trohi, hlapcu iz Oseliee, se je konj splašl. Ko se mu je hotel približati, da ga je brcnil s kopitom po glavi in ga težko poškodoval. — Boltarju Andreju, Žagarju iz Stare Fuž ne v Bohinju je pri delu na cirktilarni žagi odletela grča v desno oko in mu je ranila. * Iz dežja pod kap. Marijan Kos, gojenec na Rakovniku, se je na dvorišču hotel ogniti dvema psoma, ki sta mu pritekla nasproti. Pri tem pa se je približal staiemu, na vrvi priklenjenemu, ki ga je popadel in močno ugriznil v levo nogo. Po vsem silnem viharju se je ome-; čila gla>ba [>od umetnikovimi rokamj v koprenastonežno duhtočo meglico: To je bila vizija A starte, ki izgjnia in se izv;je Manfredovim rokam: «Fare-well Manfred!* Debussvjeve »Ribice* jti »Dež* so ljubke, genialne igračke, ki so izžarevale pod Trostovimi rokami v tisoč mavričnih barvah. Gospa Claire ni n|č manjša umetnica kakor gosp. soprog. Doklej smo čuli mnogokrat virtuozinie, ki so za oko neizmerno graeijozno igrale Beethovna. za uho pa skoro surovo in ne-muzjkalično, prav kakor da imajo nekateri virtuozi fiksno idejo, da je bil Beethoven pri klavirju ravno tako robat. kakor v občevanju z ljudmi. * Okruten mojster. Neki slikarski moj- j Pa tudi v nasprotnj ekstrem ga. Tro-ster v Mariboru je v nedeljo dne 8. ja- stova ni zašla, namreč, da bi bila igra-nuarja tako pretepel 161etnega vajenca la Beethovna ženskonežno. Modorato Nika Ornika, da si je moral ta poiskati car.tabile je bil res kantahilen in eks-pomoči pri rešilnem oddelku, kjer so u- presiven, allegro je jmel na sebi pra- gotovili tožke poškodbo na dečkovem hrbtu. * Zle posledice. Franja Henigman, posestnikoma hči iz Prigoriee pri Ribnic'. se je igrala s sosedovimi otroci. Imeli so tudi ročni voziček in se vozili. Nesreča pa je hotela da je Henigmanova prevrnila sosedovo punčko. Dasravno se otrok ni čisto nič poškodoval, pa je pridrvela njegova mati k Henigmano-vim in kričala kakor fur ja nad otrokom. Otrok se je pri tem tako pristra-šil, da je dobil živčni napad, oziroma takozv. »Sv. Vida ples* in so ga morali prepeljati takoj v bolnico. * Roparski umor v Slatini. Kakor smo že poročali, sta bila v slavonski Slatini nedavno umorjena in oropana tamkajšnji restavrater Sehmidt in njegova žena Umor je izvršil hotelski sluga Josip Frank. Kakor jo preiskava dognala sta pri umoru sodelovala tudi sobarica Ma-džarka Ana Rakos in natakar Josip Hampel. Sobarica Ana Rakos je Franku odprla spalno sobo Schmiltovo, ki se je potem skril pod posteljo in izvrši u-mor, ko sta zakonca trdno zaspala. Vsi trije krivci so pod ključem. vilno, boethovensko kolerično gesto fuga ie imela vzorno izolirane teme in je bila sploh vsa moška in slovesna, kakor konfosi;a. V Arjosu je vzela Trostova spočetka malo prepočasen tempo, kar je pa tekom desetega ali devetega takta skoro neopaženo popravila. V Saint Saensovem konccrtu sta op-avila umetnika vsak svoj part s potrebno bravuro. Da bi nas posečala čim češče. Pristopsife k JuioiSovamki Malici znanju razmer zavodov, ki so slabo financ rani. Ravno zadnji dogodki v Italiji opominjajo v prometu z inozemskimi zavodi k največji pozornosti. = Za regulacijo denarnega tržišča Zagrebška »Riieč* od dne 9. januarja poroča pod naslovom »Situacija na denarnem tržišču* med drugim sledeče: Kakor znano, je bil meseca novembra naraste! dolar na preko 400. Izza tega časa je v decembru padel tako, da je bilo blago 250. Danes (9. jan.) je denar okoli :520. Ni povoda za tako naraščanje ne za tak padec, ker ne more nihče trditi, la bi se krona v tem času poslabšala ali poboljšala To je znamenje, da nam manjka regulativ na tržišču in da je naravnost nujno potrebno, da se ta osnuje. Vemo eicer, da vlada izdeluje načrt o osnovanju dev znega oddelka pri Narodni banki, in upamo, da bodo ti dogodki požurili delo na tem osnutku, ki naj bi skoro stopil v življenje. Vladi bo lahko Iržati stabilni tečaj dolarja in glavnih leviz, a to bo za njo in za vse gospodarstvo neizmerne korist;. tuli tedaj, če bi taka transakcija končala za vlado z efektivno izgubo. Sicer smo pa uverjeni, ■la se to ne bi niti zgodilo, nego nasprotno da bi dobro voden devizni urad, na katerega ramah bi slovnela vsa av- ; narji 31 — toriteta vlade, opravljal ta posel z do- ; bički 'krone 3.70 — 3.85, nemške marke 13.2o . !— 14.25. dolarji 22.05 — 23.15, švicarsfc = Pooblaščene banke za promet z de- jfranki m _ m jafiranska banka 130. vizami in valutam:. Generalni mspekto- Cofu!ich 278, Gerolinich 1500. LlovA rat finančnega ministrstva je za promet 11312 Lussin0 700- Dalmatia 205. z devizami in valutam: razen že o men je- ; ______ n h bank pooblastil se: Zadružno banko = Posledlca ProPasU ^nkt di Seonte v Ljubljani, Ilrvatsko splošno kreditno ni letna kapaciteta se ceni na 300.000 W p.va. = Dobava žebljev, vijakov in okovov. Ravnateljstvo državnih železnic v Su botici razpisuje na dan 22. februarja o-fertalno 1 citacijo za debavo raznih žebljev, vijakov in okovov. Predmetni og!as je v pisarni trgovske in obrtniške zbo: niče v Ljubljani na vpogled. = Prodaja starega železa in pločevine. Komanda dravske divizijsko oblasti v Ljubljani razpisuje za dne 15. februarja ob 11. uri dopoldne v smodnlšnici t Kamniku i citacijo 10JM0 kg starega že leza in pločevine. =» Najdišče bakra pod Nanosom. 1> Tista prihaja poročilo, da je neki inže-njer, ki se že dolgo bavi z geologičnim raziskovanjem Krasa v bližini Nanosa v postojnskem okraju našel izdatne žil^ bakrene rude, ki vsebuje 42 odstotkov čistega bakra Ustanavlja se družba ki bo eksploatirala to dragoceno najd.š?^ bakra = Trgovinski odnošaji med Rus jo i« Poljsko. Po vesteh iz Varšavo je ruska vlada dovolila da se uvozi iz Poljske v Rusijo 500 do 600 vagonov tkaninskega blaga To je prvi oficielni poizkus za obnovitev trgovinskih stikov med obema državama. = Tržaška borza dne 9. januarja: dl-češke krone 38 — 88.65, 'avstrijske krone 0.10 — 0.45, madžarske banko v Čakovcu, Hrvatsko eskomptno banko v Križevcih, Pomorsko banko v Gružu. Hrvatsko c6komptno banko v O-sijeku, Vinkovcih in Petrinju in Hrvatsko splošno kreditno banko v Karlovcu in Varaždinu. MM\ vestnik Sokol II naznanja članstvu, da se vrši v sredo dne 11. t m. ob 8. url zvečer na realki predavanje. Predava br. dr. Mole: »Ob petlndvajsetletnicl smrti Simona Gregorčiča*. Na sporedu so tudi recitacije. Pozivamo brate in sestre k polnoštevilnl odeležbi. Gostje dobrodošli. Sokolsko društvo v Tržiču Ima svoj redni občni zbor z običajnim sporedom dne 19. Januarja U 1. — Odbor. Sokolski dom v Beogradu. Bcogradski i meti uvažati, cariniti in puneirati znmo i^j^JT med"temi""je^6 "iastopniko' »Sokol, prične z zgradbo svojega doma. pri cannarn cah v Beogradu, Zagrebu. vrho gospodarskega sveta. V njem bo velika telovadnica, zborovalna' Ljubljani, Sarajevu, Skoplju, »ubotici m dvorana, knjižnica In čitalnica ter mnogo Splitu. Punciranje se vrši s posebnim ži-sob za razno uporabo. Finančno stran so ; gom, s katerim razpolagajo samo ome-podnrle mestne banka : njene carinarnice. Iz Rima javljajo: Parobrodna družb?. Llnvd Mediteranea ki »pada k 6kupini iek'arske družbe »nva» in ima glavnico lOo milijonov lir, je prosila pri rimskem sodišču za odgoditev plačanja Družba upa da bo mogla vse obveznosti kriti. =■= Osnovanje blagovne borze v Moskvi, j Dne 31. decembra se je vršilo ustanov- Uvozno carinjenje In punciranje Ure- jborovanje blagovne borze vrhovne- sil. V zmislu odloka ministra za finance od 30. dec. 1921 se smejo kres lni pred- ga gospodarskega sveta v Moskvi. Irvo-lljen je bil borzni komite, ki sestoji iz Lastnik in izdajatelj Konzorcij tJutrj -. Odgovorni urednik V i t. F. Jelene, Gledališče Drama. Četrtek, 12. Jan.: «Pohnj5anie v dolini šentflorjanski*. Izven. Petek, 13. lan.: *Pampeliška». D. Sobota, 14. jan.: »Gardist*. B. Nedelja, 13. jan.: Popoldne ob 3. «Pe- terčkove poslednje sanje*. Izv. Nedelja, 15. jan.: Zvečer ob 8. uri -Ljubezen*. Izv. Ponedeljek, 16. jan.: »dardisi*. A. Torek, 17. jan.: Zaprta Opera. Četrtek, 12. Jan.: »Labodje jezero*. A. Petek, 13. jan.: »Faust*. E. Sobota, 14. Jan.: »Carmen*. C. Nedelja, 15. Jan.: »Bohemes. Izv. Ponedeljek, 16. jan.: Zaprto. Torek, 17. Jan.: »VVerther*. C. Stare omare in police u trgovino ta pisarno na prodaj. Kongresni trg it. 2. 66 Absolvent trgovske iole, oziroma trgov-skeza tečaja, vešč strojepisja in ko espomlence, se sprejme takoj pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Prosilci s prakso v knjigovodstvu imajo prednost. Ponudbe pod »Knjigovodstvo* na upravo »Jutra*. 47 Iifte se pteanl učitelj za takoj. Ponudbe na upravo is »Jutra* pot »privatno*. Vajenoa 60 0'irmna raznaJalca r starosti od 14 do 18 let se išče za pisarno. Event. se sprejme tudi vajeoka. Ponudb« pod »Pridnost« na upravo lista. Dve lmfieni SI vil JI z lastnimi Btroji, pošteui in zanesljivi osebi, i-četa službe v Ljubljani. Naslov v upravi »Jutra*. o- Bivii sodnik iSče mesta ko: odvetniški kandidat. Cenj. dopisi na upravo »Jutra* p..d št f>9. 6 ' Sprejmem 60 pridnega voaiika. Kirt. tovarna Ronač. Čopova cesta. Konjskega hlap:« sprejme uprava sploSne bolnic« t Liubli.ini 63 61 Kontoristlnja se sprejme. Ponudbe pod • Pari«, poštnole eče Kranj. 61 Kranj. Prosto stauovauje in brana X i • id. Naslov v upravi „Jutra". «i pisuje z naredbo od 6. januarja 1922, Pr.bro] 484 olertalno licitacijo velikoprodaje tobaka v Konjicah, ki se bode vršila v uradni pisarni Uprave Tobačne Tovarne v Ljubljani, dne 25. januarja 1922. ob 11. uri dopoldne. Natančnejši podatki glede te licitacije so razvidni iz tozadevnega razpisa v „Uradnem listu" ter iz uslovov, koje je mogoče dobiti pri Tobačni tovarni v Ljubljani. Iz uprave tobačne tovarne v Ljubljani, dne 8. januarja 1922, štev. 141. 64 ; ^^^ V pisarni inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 25. januarja 1922. 8. url ofertalna licitacija za nabavo stavbnega materiala za opravo zgradb smodniščnice v Kamniku. Material je izložen v splošnih pogojih, ki se lahka vsak dan vpogleda j o v pisarni inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti. Vsak licitant pred licitacijo položi blagajni Dravske divizijske oblasti kavcijo, in sicer podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 10 «/0, tuji podaniki pa 20 •/, od predračunske V30te materiala. Pozivljejo se vse zainteresirane osebe, da prisostvujejo tej licitaciji Iz pisarne inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti I. Br. 5204 v Ljubljani. • V K,- _ -il^SP^^^/T:: izvrstne kakovosti pošilja vsak dan najbolj sloveča tvornica Jugoslavije rornica špirita in droži Makse delniško društvo Savski f i JUGOSLOVANSKA UNION-BAMA "t™.SZ | ass preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA j | Ustanovljena leta 1872 — Ustanovljena leta 1872 I Izvršuje VS6 bančne posle j Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec \ = najkulantneje