CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE SPOZNANE NAPAKE ODSTRANITI JE ODMEV NA PREDKONGRESNO KONFERENCO ZK V CELJU Kot smo že poročali, je bila pre- tekli teden v Celju predkongresna konferenca, na kateri je poleg sek- retarja komiteja, ki je podal poro- čilo, v razpravi sodelovalo 24. dele. gatov. Le-ti so odkrito, ostro in kon- kretno odkrivali številne napake in pomankljivosti, ki zavirajo hitrejši razvoj in uresničevanje preov tudi ta, da mo- rajo komunisti v prvi vrsti gojiti odkrito, neanonimno in tvorno kri- tiko, hkrati pa (se morajo upreti vsakemu poizkusu dušenja kritike, sankcijam proti ljudem, ki z raz- pravo in polemiko želijo prispevati k reševanju tako gospdo izvodi i občinsiko :;)rveii4tv<) v ailctiki, y rokoiiKítii. nogometu, ke¿í'ljaiijai, .šahu in ko- šarki. .NainiznotenLiŠki turnir bodo orga- lïizirali v Zidanem mostu, uiediteni kio iIk) Huda jama prizorišče glavne proslave v počastitev dneva rudar- jev, Rudarji bodo 3. julija zjaitraj ipriredili motorizirano povorko, ki bo krenila iz Rimskih Toplic, skozi l.aško v Hudo jamo. Tu bo v dvo- rani sinsvečena dnevu borca in prazniku laške občine CELJE, 2 6. JUNIJA 1964 Št. 2S CENA 20 Leto XVf Glavni urednik rudi lešnik Odgovorni urednilc JURE KRASOVEC List izhaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje »Celjski tisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-2"^. Tekoči račun: Ш-И-1-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. Stran 2 CELJSKI TEDNIK et. 25 — 26. junija 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Po poročilih iz Bonna je afera He- ye ose bolj zapletena in je ne bo mo- goče brez hrupa odpravUi. Nekdanji admiral, poslanec vladne stranke, pooblaščenec in kontrolor Zahodno- nemškega parlamenta za ßrmadna vprašanja Helmiith Cuido U eye rex- no opozarja Nemce na neoarnoM. ki raste v nemški armadi. Vzgoja kad- rov, pravi Heye, je tako nečloveška, da so vojaki zaradi surovega drila nesposobni presojati., kaj je prav in kaj ne, in le 'čakajo, kdaj se bodo lahko (v smislu revašizma) maščeva- li nad sovražnikom. Kdo je sovraži nik, vsi dobro vemo, vemo pa tudi. da je zahodnonemški (pruski) dril ostai, kakršen je bil, ali pa je nema- ra .še slabši. ììeye opozarja, da se utegne Bundeswehr spremeniti v ar- mado, kakršne si Nemci niso želeli, saj očitno teži k temu. da bi postala država v državi. Parlament ni mo- gel razpravljati o tej zadevi tako, kot je želel Heye. Heye je imel ši- roka pooblastila, dostop do vseh vo- jaških prostorov in dokumentov in je sam pregledal 5.400 prošenj in pri- tožb. toda o vsem tem parlament ni zvedel ničesar. Nekateri oficirji so se celo upirali, da bi dali Неуи ka- kršnakoli pojasnila. Stari admiral se je zato zatekel po pomoč k reviji Quick in v njej objavil vse, česar ni mogel povedati v parlamentu. Sle- dila je afera. Preiskave, demanti s strani vlade, grožnje, končno pa ob- ljube. da bo vlada uvedla preiskavo; obljube .so .seveda .sledile šele po jav- nih demonstracijah študentov na fa- kultetah. Toda afera Heye ni osam- ljena. Prav te dni so namreč vzeli mandant ministru za begunce Krii- gerju, ministru za obrambo Straussu in ministru za promet Seebohnu. V deželi ekonomskega čudeža nekaj močno smrdi. Stalne zmage Patet Laa in Viet Konga ogrožajo celotno politično in vojaško strukturo, ki so jo ZDA zgradile na tem delu sveta. Zato so mashingtonski politični strategi skle- nili, da morajo biti ZDA popolnoma pripravljene, da začno boj z lastnimi silami. V Washingtonu so uradno poudarili, da sta Laos in Južni Viet- nam zanje prav tako važna, kot za- hodni Berlin. Admiral Felt, povelj- nik na Pacifiku, je napovedal, da ZDA lahko tvegajo ^popolno vojno v Azijii.. Vojaki so dobili ukaz. da morajo biti vsestransko pripravljeni na neposreden spopad s Kitajsko. Takiien vojno politični pritisk bi naj zmanjšal kitajski vpliv. Svetovno \mnenje v tem sporu ni na strani ZDA, Kitajska pa. kakor da ne vidi, kaj pripravljajo ZDA. Moč Kitajske je v paroli, da Amerikanci nimajo kaj iskati v Aziji in da naj azijski narodi sami odločijo, pod kak.mim sistemom želijo živcHi. - Kitajska vztraja na konferenci 14. držav, hoče mirno rešitev, kajti tako so njene pozicije močnejše. Tega pa Washing- ton ne želi, ker ve, da bi se v.ne kon- ference končale v škodo ZDA. Zato je ^razdobje oklevanja^ končano in svet se spet nahaja pred zelo težko preizkušnjo. veČ pozornosti upravljanju NAGRAJEVANJU IN SKRBI ZA KADRE Na predkongresni konferenci zve. ze komunistov krške komune so de- legati skrbno osvetlili vlogo ZK pri utrjevanju delavskega samouprav- ljanja, pri delitvi dohodka, ki po oceni konference ni vselej odraz te- ženj in interesov proizvajalcev ter načrtno reševanje kadrovske prob- lematike. Ob današnji izredno odikpiti in konkretni ter pofruni.ni razpravi o uveljavljanju občanov v sa.ino- upravnLh 'orgainiih^ vzfjoji Ikadrov, problemih borcev, šolski vzgoji ter o iproiblomih v kmetijstvu, je s tem predkongresna koinferenca posveti- la osrednjo točko delujočemu člo- veku, občanu in samoupravljalcu. Komunisti so v razipravi o druž- ibenem, predvsem pa delavskem sa- moupravljanju, izluščili ugotovitve, da je odločanje v mnogih gospodar- skih organizaicijah še vedno Ste prvič v Celju?« »Da. Prvič sem obiskala va- še mesto in povedati moram, da sem zelo navdušena.« »Kako ocenjujete take mani- festacije. kot so igre Bratstva in enotnosti?« »To je zelo lepa forma dela organizacije ZMJ. Prvič zato, ker so to srečanja na katerih je združena športna, kulturna in zabavna dejavnost mladih. Na njih se spoznavajo mladi ljudje iz raznih delov naše do- movine, kar je zelo koristno pri njihovi vzgoji v socialistič- nem patriotizmu.« »Kakšna pa je vaša ocena za letošnje srečanje v Celju?< »Organizacija letošnjih iger je bila zelo dobra. Vse se je odvijalo po načrtu. Pa tudi ^ kvalitetno so igre na višji rav- ni kot prejšnja leta, kar je razvidno tudi iz doseženih re- zultatov«. -jz. Praznik laške občine (Nadaljevanje s 1. strani) V Rimskih Toplicah l>o letos glav- na proslava v počastitev dneva bor. ca. Zl>orovanje lx) zaključeno s kul- turno prireditvijo, na kateri bodo sodelovali pevski zbori, recitatorji in godbe 'ua pihala, isti dan, 4, julija Ibo v Rimskih Toplicah tudi velik nastop gasilskih enot ])t¡ katerem ibodo sodelovala vsa gasilska društ- va z o^bniočja občine Li/ko. Pla- valni klub pa bo v odprtem bazenu na prostem izvedel oibčinsiko prven- stvo v plavanju. Po zaključku teh i])rireditev bo v Rimskih Toplicah velik miting, združen s partizan- skim rajanjem in obujanjem Sipo ;ii- nov na slavne ])reteklosti iz NOV. Akademija v iM>ča.stitev ol)činske- gu praznika bo v Laškem na pro- istem, v slučaju slaibega vremena pa v veliki dvorani doma TVD Parti- zan. Skupščina občine Laško pa se 'bo sestala na svečani seji s člani občinskega združenja lk)rcev N4)V. Zvečer po končani akademiji pa bo na starem gradu kresovanje im ve- lik ognjemet. V nedeljo, 5, julija pa bo v Laš- kem okrajna proslava šoferjev. Pro- grami proslave predvideva povorko z motornimi vozili, svečano akade- mijo, na kateri bodo sodelovali po- samezni ansambli občinskih zdru- ženj šoferjev in godbe na pihala. Popoldne pa se bodo pomerili šofer- ji v ocenjevalni vožnji, ki bo spe- ljana po cesti iz Lašketga preko Rimskih Toplic po dolini Gračnice do Jurkloštra in preko Vrha nazaj v Laško. SLEDNJIČ BODO ŽRTVE TABORIŠČ DOBILE ODŠKODNINO Zvezni izvršni svet je i)red časom sprejel uredbo o (laja- nju nadomestila (isebani, mul katerimi so vršili eksperimen- te Л' nacističnih taboriščih. Pravico do odšk(Klnine ima- jo vsi, ki so 25. a,prila 1961. le- ta bili jugoslovanski državlja- ni, a so na njih v koncentra- cijskih taboriščih vršili vivo- eksperimente in je to vplivalo na njihove delovne sposobno- sti ter zdravstveno stanje. Vi- šina odškodnine bo odvisna prav od stopnje zmanjšane de- iazmožnosti ter slabega zdrav- stvenega stanja. Koristnike te odškodnine razvršča zakon v pet skupin po teži posledic. Postopek, s katerim si bodo oškiKlovanci lahko zagotovili odškodnino, mora sprožiiti pri- zadeti. Zadnji rok pa je 51. avgust. Posebno pravico zah- tevka ])o odškodnini pa imajo tudi zakonski drug, zakonski otroci, posvojenci in starši umrlega, ki je imel pravico do odškodnine. Predkongresni nrispevek - predkongresni prispevek - predkongresni prispevek - predkongresni VLADO CREŠNIK: Ne jutri, že danes lepše življenje Ni slučaj, da smernice za Vili, kongres Zveze komiunistov Jugosla- vi je v največjem delu nakazujejo razreševanje protislovij prav v de- lovnih organizacijah, to se pravi tam, kjer problemi nastajajo. Prav zaradi tega je prvenstvena naloga in dolžnost članov ZK, oselbnim poudarkom na iskanje meril dela strokovnemu in admini- strativnemu ka()ltično ipa nev- zdržen, ker .delovnim ljudem zapi- ra perspektivo hitrejše rasti živ- Ijenjske^ja standarda oziroma takš- no stanje onemog(K'a usiiM'šen pre- hod na skrajšani mo- dernizirati« ves splet izakonodajnih tekstov v delovnih organizacijah. Le-te je treba vskladiti s sprejetimi statuti. Ni malo delovnih organiza- cij, v katerih so zastareli pravilni- ki, oziroma pravila v direktnem na- sprotju z določili statuta. Poleg te- ga pa obstaja nevarnost, da pozitiv- na izhodiščna v statutih ne 'bodo pri- šla do praktične uporabe v pravil- nikih in bo statut ostal le mrtva, pi- sana beseda. To so samo nekatera vprašanja, katerim bodo zlasti v predkongres- ni dejavnosti komunisti v delovnih organizacijah morali jvosvetiti po- zornost in jih tudi reševati. Da ipa bomo ta hotenja čimpreje uresniči- li, moramo v prvi vrsti komunisti ■spoznati te probleme, se vanje po- globiti ter na osinovi najiboljših spo- znanj pritegniti k reševanju proiz- vajalce. saj le tako bomo lahko še l>olj učinkoviti, še bolj uspešni, le tako l>omo lahko .zadovoljili zahtevi dosežene stopnje našega družibene- ;ga razvoja; ne jutri, že danes mora delovni òlorek živeti lepše. èt. 25 — 26. junija 1964 «.OLJSKI TEDNIK Stran 3 Celjski akcijski program Zadnja seja občinske skupščine ob- čine Celje je bolj kot kdajkoli doslej dala poudarek skrbi za življenjski standard. Sprejet akcijski program de- la delovnih organizacij, občinske skupščine in družbeno političnih or- ganizacij bo uresničil smernice in skle- pe 5. kongresa sindikatov in s tem želje vseh delovnih ljudi. Akcijski program temelji predvsem na štirih temeljnih postavkah. Tako program kot prvo nalogo po- slavlja v ospredje vprašanje boljšega izkoriščanja delovnih sredstev. Dose- danje metode ugotavljanja delovnih zmogljivosti ne odgovarjajo najbolje zato je vsaka delovna organizacija dolžna, da poišče najbolj ustrezne ka- zalce, ki bodo osnova razširjeni re- produkciji. Prav v boljšem izkorišča- nju osnovnih sredstev so doslej nalo- žene še velike neizkoriščene investi- cije. Za učinkovitejše gospodarjenje je nujno, da delovne organizacije začno z analizami lastnega položaja tako v panogi kot v okviru komune. Pri pri- merjavah pa je prav, če ne ostanemo le v okviru slovenskega ali jugoslo- vanskega območja, temveč je prav d? dosežke primerjamo s sorodnimi pod- jetji v razvitih državah. Le na ta na- čin lahko izenačujemo pogoje gospo- darjenja. Bistvenega pomena pa je proučeva- nje politike delitve dohodlta, ki ne more biti več prepuščeno le vodilne- mu kadru v podjetju, niti le formal- no organom samoupravljanja. Doslej organi samoupravljanja in neposredni proizvajalci niso imeli no- benega vpliva niti možnosti, da bi vse- binsko vplivali na vprašanja enostav- ne in razširjene reprodukcije, na po- litiko oblikovanja cen itd. Omejitev teh organov na delitev dohodka za- vira tvornost neposrednih proizvajal- cev. Le-ta pa bo pri novih naložbah bistveni element, kajti odgovornost za stanje kupne moči, za bodoči raz- voj materialne baze, zlasti še sedaj ko bodo gospodarske organizacije razpolagale z več sredstvi, je stvar vseh delovnih ljudi. Kot četrta temeljna naloga pa je ob- čutljivo vprašanje delitve po delu Ustaljena praksa kaže, da imamo v mnogih podjetjih še vV-edno mezdne odnose. Osnovna ugotovitev pa kaže da delitev po delu velja le za fizična dela, umska dela pa nagrajujemo po času. Jasno je torej, da moramo to- vrstno protiustavno delitev čimprej spremeniti ter postaviti delitev na os- novo (^dvisnosti od uspehov dela po- sameznika in. podjetja kot celote. Razumljivo je, da bo akcijski pro- gram zaživel le, če bodo družbeno po- litične organizacije v dovoljni meri mobilizirale vse delovne ljudi ter jih z nenehnim izobraževanjem postavile v vlogo, ko bodo sami zavestno kre- irali svoje današnje in jutrišnje mate- rialne pogoje ter s tem v zvezi tudi odnose. PO EFEKTIVNIH URAH NITI 42 URNI TEDEN Celjaka industrija je d pr- vem troriienečjii letošnjega le- tu zuposlooulu 11.158 proizoa- jalceo, od tega dobro tretjino žena. Kot ka/ejo podatki .se je odi i i) in priliv delovne sile vsaj delno ustalil, kajti v tem obdobju znaša fluktuacija 12,"> odstotke, prva zaposlitev ne- kaj nad 1 odstotek, naj^aoni odliv okrog 2 odstotka, med- tem ko sezonska zaposlitev ni vnesla bistvenih sprememb. Zanimiva je ugotovitev, da je v tem obdobju delalo 97.2 "o zaposlenih in to v eni izmeni 58.6 odstotkov, v dveh izme- nah 20.1 odstotka in v treh iz- menah 21.1 odstotka. Prav sko- zi te podatke se otipljivo pri- bližamo rezervam, ki so skrite v slabi izkoriščeno.4ii osnovnih sredstev v drugi in tretji izme- ni. Tako imamo v celjski ob- čini podjetja, kjer so delali le v eni izmeni (Zlatarna in obe opekarni) ter podjetja, kjer so vsaj delno uvedli že drugo iz- meno (Etol, }''rvica, Celjski tisk). Zaskrbljujoča pa je ugotovi- tev. da sodeč po efektivnih op- ravljenih urah lahko govorimo v celjski občini o tem. da so že zdavnaj uvedli 42-urni de- lovni teden. Troniesečno pov- prečje dejanskih rednih ur na enega zaposlenega znaša ok- rog 171 mesečno. Torej, kar za 9 ur manj kot sedemurna za- poslitev. Res je. da sta v Celju že dve podjetji s sedem in pol urno delovno zaposlitvijo in da del ieh neopravljenih ur odpade na letni dopust, bolez- nine do 30 dni in nad, za ne- plačane rtostaTfke, drfrtmc praznike in prekinitve dela, vendar pa kaže. da so prav v pogledu zdravstvene preventi- ve doslej še premalo storili. Okrog ()00 tisoč delovnih ur, !ali 8.1 odstotke vseh porablje- nih ur f.tmo za boleznine, je vendar zelo vi.^oka številka, fri tem pa je omembe vredno da so pri tako nizkem številu efektivnih ur opravili kar ok- rog 224 tisoč nadur v ptpem tromesečju. Ni odveč, če t rdi ino, da pri tako slabo izkoriščenem ča- sovnem fondu ni ravno naj- boljše stanje pri osebnih do- hodkih. V lethšnjem letu fe močno opazen porast zaposlenih z več kol 21 tisoč dinarjev osebnih dohodkov, kljub temu pa še vedno 918 proizvajalcev preje- ma manj kot 25.000 dinarjev. Pri povprečju osebnih do- hodkov prednjači t'Aol, sledi mu Zlatarna, tovarna emajli- rane posode. Cinkarna, žele- zarna itd. Na zadnjem mestu pa so Toper.- opekarna v Ijju- bečni in }fetka. Razpon je skorajda enkraten. Ni vzpod- buden. posebej .še, če vçmo. da prav Toper in Metka kažeta v letošnjem tetu znatno zviša- nje osebnih dohodkov. Klančnik So dela, kjer potrebujemo dokajšnje število nekvalificiranih delavcev, toda prav teh ima celjska industrija pre- več. Na sliki delavci aa dvorišču Koviaotehne. Prerez štirimesečnih prizadevanj Celjska industrija je letos pri izpol- njevanju planskih predvidevanj delno v zaostanku, saj je v prvi tretjini le- ta presegla le za 3,7 odstotkov dina- mični plan, medtem ko so tretjino-let- nih predvidevanj dosegli ali presegl' lo v AERO, Zlatarni in Celjskem ti- sku. Fizični obseg proizvodnje se je v odnosu na isto razdobje lani povečal za 11,6 odstotkov. Šele z uspehi v marcu in aprilu se je stanje delno popravilo. Januar in februar sta zaradi redukcije električ- ne energije, kot že leta sem, bila boli --»rahitična«. Najbolj je bila prizadeta predvsem štorska železarna, kateri se celo še zdaj pozna ta planska »zamu- da«, s^j je s 27,6 odstotki najslabša pri izpolnitvah nalog druž.benega pla- na. v zaostanku so torej: črna metalur- gija, industrija gradbenega materiala (opekarna Ljubečna), lesna in tekstil- na industrija. Nizek odstotek je opra- vičljiv le pri opekarni, ki je odvisna od sezonskega nihanja. Storska železarna je poleg omenje- ne redukcije toka utrpela v aprilu še okvaro transformatorja. Ti vzroki so vplivali na delno preusmeritev proiz- vodnje v železarni. Trenutno je kri- tično le stanje premalih količin suro- vega železa, surovega jekla in starega železa. v Cinkarni imajo težave predvsem glede dobave cinkovih koncentratov v dfugi polovici leta-bodo dali v po- gon dve novograjeni destilacijski pe- či, ki imata večjo zmogljivost od sta- rih. Cena domačih koncentrato-^ je močno porasla. Materialni stroški v Cinkarni bodo na ta račun za slabe pol milijarde večji od predvidenih. v redu posluje in izpolnuje obvez- nosti tovarna emajlirane posode. Pod predvidevanji je proizvodnja pocinka- ne posode, ker je cinka premalo. Po- izkušali bodo z uvozom. V tovarni tehnic so v zaostanku za- radi pomanjkanja jeklene pločevine tanjših dimenzij in kakovostnega pro- tilnega jekla, v 2ični pa bodo z novim pletilnim in tkalskim strojem v pri- hodnjih mesecih povečali proizvod- njo. Najboljše uspehe beležimo v kemič- ni industriji. Tako so v Aeru že kon- cem aprila dosegli 40 odstotkov letnih predvidevanj, kljub nenehnim teža- vam pri oskrbi z lepenko, pigmentni- mi barvami ter določenimi vrstami papirja. Opekarna v Ljubečni je v najbolj kritičnem položaju. S proizvodnja ope- ke so pričeli šele v aprilu, pa še kma- lu po začetku so morali ustaviti ob- ratovanje zaradi montaže naprav za žganje' z mazutom. LIK »Savinja« pa se je znašlo v te- žavnem položaju — v navzkrižju vi- sokih cen hrastovega žaganega lesa ter prenizkih cen lamelnega parketa kar bržčas postavlja v ospredje vpra- šanje rentabilnosti tega proizvoda. Tekstilna industrija je kljub 15 od- stotnemu povečanju v primerjavi z lanskim letom dokaj zadaj. Akutna bolezen je pomanjkanje preje in po- novno zvišanje cen preji. Svoj dopri- nos daje tudi zastarel strojni park. Težave in problemi. Manjka suro- vin, manjka reprodukcijskega materi- ala, marsikje primanjkuje tudi stro- kovnega kadra. Predvsem pa lahko trdimo, da je stroškovni posluh nepo- srednega proizvajalca še premalo raz- vit, kajti prav s tem bo samoupravlja- lec z manjšim trudom, manjšimi sred- stvi, boljšo organizacijo dela in s so- lidnim strokovnim kadrom uspešno obšel kritično obdobje ter tudi v da- nih pogojih proizvajal več in ceneje kot doslej. -jk „Kostroj" se seli TOVARNA »KOSTROJ« v Slovenskih Ko- njicah, se bo v prlhodnih tednih v celoti preselila v nove prostore, katere so zgra- dili v zadnjih dveh letih. Gradnja novih pro- storov je bila potrebna, saj je tovarna de- lala do sedaj v istih prostorih, kot ob usta- novitvi pred desetimi leti, čeprav se Je šte- vilo zaposlenih povečalo skoraj dvajsetkrat. Tudi proizvodnja se je zelo povečala, saj so v začetku stroje le popravljali, sedaj pa mno- ge že sami delajo in jih celo izvažajo v ne- katere tuje_države. L. V. V drugi polovici leta s polno proizvodnjo Konjiško lesno industrijsko pod- jetje »LIP« združuje pet samostoj- nih obratov. Proizvodnja prvih pe- tih mesecev je za 10 odstotkov več- ja od planirane. Letošnja vrednost proizvodnje bo presegla dve mili- jardi dinarjev. Vse večja proiismeritev prdi-zvod- nje s polfinaliiih na finalne izdelke v konjiškem lesno ind.ustri jskeim podjetju je zahtevala izboljšanje tehnološkejra procesu ter rekon- strukcijo skoraj yseh obratov. Pod- jetje združuje pet samostojnih cíl>- ratov. ki proizvajajo 65 odstotkov finalizirani^h iproizvodnv. Obrati so s svojo proizvodnjo specializirani tako. da se njihovi proizvodi že po samem tehnoloskfMn procesu med seboj razlikujejo. Obrat v Poljča- nah proizvaja otroške posteljice ter karnise. olbrait v Slovenski Bistrioi fino emibalažo za stekleničenje ter žagan les. obrat v Oplotnici stavibe- no pohištvo ter okna. v Vitanju sa- mo okna in v K on ji call sedežno ko- sovno pohištvo, žafran les ter vrata. Obrata v Poljčainah in Konjicah proizvajata v irlavnem «amo za iz- voz. V drugi po rekon- strukcija skupno z nabavo strojne opreme končana. V celotno rekon- strukcjo so vložili preko 2()0 mili- jonov dinarjev. V rekonstrukcijski fazi so zgradili nov o/brat kosov- nega pohištva ter kotlovnico v Slo- venskih Konjicaih in izpofKilnili tehnološki proces proizvodnje. S tom so'uspeli povečati vrednost pro- izvodnje na dvp in [>ol milijardi dinarjev. V prvih ipetih mesecih le- tos proizvodnja prerašča za 10 od- stotkov od planirane. Vse večje iprobleine normalne i)r<)- izvodnje predstavlja osiroinašcnje surovinske baze in to iircdvscm -li- stavcev, bi jih že sedaj priman jku. je. Vse ibolj pa izstopa tudi vpra- šanje strokovnega kadra. Podjetje siicer v letošnjem letu štipendira 21 štipendistov na srednjih, vi,šo- kih in višjih šolah, vendar s tem me lx» moglo-preinosiiti nastale vrzeli. Problem je še tem večji, ker pod- jetje v preteklem obdobju ni plan- sko reševalo stanovanjskih prnible- niov. saj je letos pristopilo k reše- vanju tega akutnega prolilrm.« z iz- 'gradnjo šestnajst stanov-mj za najnujnejše fX)trebe. Д eč stano- vanj ■!>! raibilo preHvsem /a kadre, Idi prihajajo oH drug-crd. Kajti z ureditvijo teh vprašanj bo reieno tudii vprašanje povečanja proizvod- nje i'n racionalnega izkoriščanja re- konstrukcijskih dosežkov, ki se l)o- do odrazili pri iziK)polnitvi tehno- loškega procesa. J. Sever OSTALA JE LE MAKETA Te dni smo se oglasili pri direktor- ju zdraviliško gostinskega podjetja v Rogaški Slatini Stanetu Cu ježu. Zani- malo nas je predvsem to, kdaj bo »tu- ristična zlata jama« obogatila svojo arhitektonsko podobo z novitetami. - Lani 3mo se slednjič ojunačili in se odločili, da bomo po 34 letih dobili nov hotel v Rogaški Slatini. Vsi dose- danji ne ustrezajo več sodobnim zah- tevam gostov. Zd izdelavo idejnega načrta smo izdali okrog 2 milijona di- narjev. Toda načrt ni prestal preiz- kušnje. Nov hotel bi po lanskoletnih cenitvah stal 1,1 milijarde, letos pa je vrednost gradbenih del poskočila kar za okrog 100 odstotkov in bi brez dveh milijard ne zmogli tega realizi- rati, — je dejal tovariš Cujež, ko je božajoče gledal maketo nerojenega ho- tela. — Kakšne prednosti pa bi imel novi hotel? — — Zmogljivost 180 postelj. Vsi pro- stori bi bili opremljeni s tuši in ko- palnicami, kar je pri dosedanjih l.OOC posteljah v Rogaški redkost. Poleg te- ga bi nov hotel imel kavarno, resta- vracijo, bar, česalnico, brivnico, cvet- ličarno, ekspres restavracijo. Torej lahko kar sami presodite prednosti »nerojenega deteta«. — — In kaj je pripomoglo k odklonil- nemu stališču? — Uradno, da je preobsežđn in pre- drag objekt. Tu pa se začenja stara pesem, ki nam ni preveč všeč, kajti vemo, da bi razni novi hoteli, ki pred- stavljajo breme v drugih občinah, bili pri nas potrebni in dobičkanosni. Klančnik PROBLEMI ENERGETIKE Preteklo sredo je bila, v prosto- rih gospodarske zbornice seja sveta za energetiko. Člani sveta s(» raz- pravljali o rel)alansiranein dinamič- nem planu poslovanja energetskih podjetij v tekočem letu. realizaciji fizičnega obsega proizvodnje in po- slovanja v obdobju od januarja do maja letos, analizirali kai)acitete c- nergetskih podjetij in njih izkorišče- nost ter o us|)ehili gos|)o(larjenja v preteklem letu po ekonomskih noka- zateljih. Med razpravo so razčlenili prob- leme, ki vse bolj izsto})ajo. saj je letošnja situacija v energetiki izred- no težka, težave so |)rt^lvsem v po- manjkanju delovne sile v večini rud- nikov. V Velenju trpi proizvodnja zaradi pomanjkanja rudarjev. Ker ni verjetno, da bi se to stanje v do- glednem času izboljšalo, predvideva- jo. da rudnik ne bo izpolnil planskih postavk. Z rudniško proizvodnjo so vezane termoelektrarne. Termoelektrarna v Šoštanju je л- delnem remontu, termoelektrarna v Brestanici pa trpi zaradi ozkega grla pri prenosu in transformiranju elek- trične energije na visoko napetost. Poleg tega ima izre/prebavljivo«, ker so tu- risti v Rogaški Slatini vseka- kor predvsem turisti »s teža- vami«. Okolica Rogaške Slatine je vabljiva, manjka pa posto- jank. Rodne, Janina, Irje va- bijo, še vabljivejši pa bi bili, če bi z manjšimi srecistvi omogočili preureditev že ne- kdaj znanih postojank. Osta- jajo pa še problemi cestne" mreže — Brestovec ostaja go- stom v lepem spominu, mika pa jih sodobna pot proti Kumrovcu (žal se teh udobno- sti zaenkrat morajo odrekati) Pa še pustimo junijskim go- stom, da spregovore o svojih vtisih. Obilni Dunajčan Ludvik Kohlman: Prišel sem kot tu- rist. No, morda vam že moja obilnost pove vzrok prihoda. Abmagerungskur! (Shujševal- na kura). 2e več let sem hodil v Švico, letos pa sem slučajno od znancev v Gracu zvedel za Rogaško Slatino. Lepo je tu- kaj in zadovoljen sem s po- strežbo. Čudim pa se, zakaj taka slaba propaganda o tem znamenitem zdravilišču. V Švici sem petkratno preplače- val slabše usluge. V kopališču vodo ne menjujejo redno., СГ- stost mi je zelo pri srcu. Manj- ka dobrih plesišč — to bi šlo mojemu zdravljenju v prilog. Federika Znidaršič iz Trsta: 2e sedmo leto zapored priha- jam v Slatino. Pogrešam pred- vsem nočni klub. Ta bi sedaj ko ponoči manjka vode in ko me tuljenje motorjev po ulici gor in dol vznemirja, res pri- šel prav. Za usluge pa bi de- jala; odlično. Mira Skočaj: Slabo ste za- deli. Jaz sem v zdravilišču na zdravljenju; Kulturne zabave imamo dovolj. 2al pa je tako kot drugod, na en sam dan imamo po tri prireditve, vmes pa so dolgi odmori (daljši ko na televiziji). Silva Hauliček: Prvič sem v Rogaški in sem navdušena Moti me le to, da prav tu lah-^ ko opažam, kako različni so »zdravniški kriteriji. Medtem ko od nekod prihajajo kar ce- le družine na »zdravljenje« žal iz naših krajev ni vseh ti- stih, ki bi bili potrebni zdrav- ljenja. . Še to; kamera je tokrat opravila človekoljubno deja- nje v svojstvu poravnalnega sveta. Silva je dejala, da sta z Miro bili skregani, da pa je sedaj vse v redu — kar je po- trdil obojestranski topel smeh- ljaj. Sprehod po dolgi ulici, ob kateri te pozdravljajo »starin- ski« hoteli, nas je prepričal da je tisto »o vajah za dirke« res. Komaj sem jo odnese^ smelemu pritiskovalcu na plin Bržčas se je hudoval na ne- rodnega dvonožca. In kar so- čustvoval sem z gosti, saj je okrog 350 hotelskih ležišč iz- postavljenih direktnim »aku- stičnim motnjam«. Pot nas j'e vodila v »Slo- venski dom«, kjer je sedež uprave zdravilišča gostinske- ga podjetja, z več kot deseti- mi hoteli. Tajnik zdraviliške- ga sveta Lojze Metelko nas je le še bolj prepričal o homati- jah, ki jih, kot kaže, ne bo ta- ko lahko spraviti na pravi tir — Res je, da je število go- stov vsako leto večje. Med- tem ko jih jel962. leta bilo do srede junija 19.000, smo jih le- tos do tega časa imeli že pre- ko 26.000. Zanimivo pri tem je, da je prav predsezonski čas tako bogat. Junij pa kaže doslej nezabeleženo spremem- bo. Več kot tretjino manj go- stov kot lani v istem času Prepričani smo, da na to vpli- va 15 odstotna višja cena v sezoni. Namreč ne cena sama temveč to kar lahko nudimo za to ceno. Številni primeri so da gostje že vnaprej javljajo da naj storniramo rezervacije če jim ne moremo nuditi so- dobnih hotelskih sob (tu so mišljeni apartmaji — jasno z vsemi sanitarijami). Mi pa imamo le nekaj apartmajev Večina sob je brez tušev, ko- palnic, sanitarij itd. Delno pa nam kvari v zadnjem času ugled pomanjkanje vode — res, da" je doslej to bilo le tri- krat, toda za slabo čiščenje sanitarnih prostorov v nočnenf času dovolj in s tem tudi upravičeno vihanje nosov gostov. — Občinska skupščina je postavila komisijo, ki naj ugo- tovi, krivca, medtem pa nada- ljujejo z novo priključitvijo na to omrežje za_ industrijo sadnih sokov v Mestinju. Po- trebno bi bilo 80 milijonov za povečanje premera dovodnih cevi, Lojze Libnik, direktor Zdra- vilišča je za zaključek še de- jal: Res je, da ureditev kraja še šepa, odprto je vprašanje cest v okolico, veliko pa smo dosegli za boljšo čistočo. Vo- dovod je rakava rana, indu- strija je povečala potrošnjo in ponoči zapirati (za angleška stranišča) je že nemogoča' zadeva. Da, nov hotel! Potre- bujemo nekaj apartmajev, po- tem pa dovolj udobnih pro- storov za različne goste po njihovih željah. Klančnik Lepo urejena vasica v Savinjski dolini blizu Pe- trovč in tik ob cesti prvega reda Celje—Ljubljana leži va- sica Drešinja vas. V tej vasi ni nobene trgovine, ne gosti- šča in tudi ne večjih obrtnih delavnic. Zato morda ne bi imelo smisla pisati o tej vasi ki nima niti turističnega po- mena, če ne bi tujec, ki gre skozi vas, vendarle postal na nekaj pozoren. Po sredini va: si, ki je dolga približno 400 m pelje lepo urejena makadam- ska cesta, ki so jo vaščani sa- mi uredili iz nekdanjega blat- nega kolovoza. Uredili so si tudi električno cestno razsvet- ljavo. Posebno pozornost pa vzbujajo na obeh straneh ceste lepo urejene in negovane cvet- lične gredice, ki so posejane z najrazličnejšim cvetjem in okrasnim grmičjem. Kjer je dovolj prostora, so med gre- dicami speljali tudi stezice in v senci dišečih grmov so po- stavili klopi. Vse te nasade že več let skrbno neguje vaška mladina — predvsem mladin- ci. Vsakogar, ki prispe v vas pa ta prijeten vaški park res močno preseneti. Vidite, zato je bilo vredno napHsati teh nekaj vrstic o Drešinji vasi. Mislimo, da je dokaz, da je možno tudi vaško okolje lepo urediti — če je dovolj volje, seveda! PIONIRJI IZ KAPELE PRIJETNO PRESENETILI Pionirji osnovne šole v Kapelah iso v i:«-del jo prijet- no ipresionetili prebivalce isivoje'ga kraja. Pripravili so namxee zanimivo proslavo oh zaiključku šolskega leta. Naštudirali so igrico >Bedak Pavlek«, se ipredstaviiH z ne- kaj dramiskimi prizoröki in deklamacijami ter ipokaaali, da se zanimajo za celo vrsto zadev: za knjdge, dramati- ko, šport, ist rei j am je itd. Kljub lepemu vremenu dn nujnemu poljsikeniu delu je ibila dvoraiua sikoraj polina in otroci iso od poslušalcev ipo- želi velik aplavz. MALA SVEČANOST .NA OKREŠLJU Več kot pol istoletja slabe luči, petrolejk im 'baterij, smrdljivih ■ karbidovk in tresk, je pred, dnevi izpod- rinila električna luč na Ok. re.šlju. Planinsko društvo Celje j)e izpoln^ilo še eno dolgoletno željo.^ Zahvala gre seveda predvsem marlj-i- vim prostovoljcem iz celj- ske Cinkarne in Emajlirke. Tej svečanosti bo v nede- ljo sledila še ena. Tako bo poleg svečanosti na Okreš- Iju nad Logarsko dolino za- čela obratovati iše tovorna žičnica. Morda je pomen te žičnice še toliko večji, ker v zadnjom času ni moč do- biti nosačev. Nekoč na sto- tine kilogramov prenešene hrane 'in ostale opreme v potu marljivih nosačev, se bo eedaj v nekaj minutah pospelo do postojanke na Okrešlju. p. f. MARIBORSKI PEVSKI ZBOR V KOZJEM Pred nedavnim je krajev- na organizacija socialistične zveze v Kozjem navezala stike z večjimi odbori SZDL, med drugim tudii z odborom SZDL MarilK>r — Center, ki je organiziral nastop moške- ga pevskega zbora ^Bojana Keca«. Zbor je v da.ijišem sporedu navdušil poslušalce. Cena kruhu SE NE BO SPREMENILA Pretekli teden je bilo na gospodarski zbornici v Celju posvetovanje pekov. Poudari- li so, da obstaja resna nevar- ■^nost, da pride do zastoja v preskrbi s kruhom, če slučaj- no odpove kakšna večja peč ker sploh ne obstajajo rezerv- ne kapacitete. To pa še lahke zgodi, ker je. povprečna iztro- šenost objektov v oicraju več- ja od 70 odstotkov, podjetja ■ pa nimajo sredstev za investi- cije. Talco Rogaška Slatina nujno potrebuje novo pekar- no, ker je sedanja stara že več kot 70 let in ne ustreza zahte- vam potrošnikov. Drugi problem, ki tare peke je pomanjkanje kadrov. Zara- di težkih delovnih pogojev (nočno delo, vročina ob pe- čeh), in nizkih osebnih dohod- kov je fluktuacija pekov v tovarne in druga podjetja ze- lo, velika. Ravno tako pa pri- manj4iuje vajencev, saj jih jc , y celem okraju le 22. Rešitev za te probleme so • peki videli le v povišanju ce- POSVET O KADRIH V torek dopoldne so v Ve lenju na plenumu občinskega odbora Socialistične zveze raz- pravljali o kadrovskih vpraša- njih. Občinski odbor je s so- delovanjem. psihologa izdelal anketo o dosedanjem štipen- diranju ter ob rezultatih poka- zal na hibe politike štipendi- ranja. ne kruhu (Veležitar je pred- lagal ceno 118 din za beli in 96 din za črni kruh). S sred- stvi, ki bi jih tako pridobili bi lahko povišali osebne do- hodke in si ustvarili tudi pre- cej skladov. Ta predlog pa n" bil sprejet, ker v sedanji situ- aciji na tržišču ne smejo rasti cene osnovnim prehrambenim artiklom. Da bi se stanje vsa; delno uredilo, pa nameravajo spremeniti instrumente delit- ve dohodka,, da bi ostalo pod- jetjem čimveč sredstev, tako da bi se lahko osebni dohod- ki vsaj delno popravili. Reši- tev bi bila tudi ta, da bi se izboljšala organizacija dela in zmanjšali stroški za režijske uslužbence v pekarnah (poslo- vodje, ki ne pečejo, pač pa samo kontrolirajo). L. S. MATURANTJE- ODLIČNJAKI šolska vrata .so se zaprla. Zadnji, ki so zapustili šole, SW biJi z uspehom zadovoljni, drugi pa bodo morali med počitnicami nadoknaditi za- mujeno. Na splošno pa je bil uspeh maturantov na celj- skih srednjih šolah zelo do- ber. Nekateri ш1 njih bodo jeseni nadaljevali ,šolanje na višjih in visokih šolah, drugi (posebno tisti, ki ima- jo slabe materialne pogoje) pa se bodo zaposlili. Z vsake celjske .srednje šole smo po- iskali enega maturanta, ki je bil z uspehom med naj- boljšimi ла šoli ter ga pro- -sili za kratek razgovor. Da- nes objavljamo odgovore štirih maturantov, prihod- njič pa bomo objavili odgo- vore še treh. ZOFKA KLEMEN — GIMNAZIJA Stara sem 19 let, hči upokoje- nega kovača, stanujem v Zrečah in sem se vozila vsak dan v šolo z av- tobusom. — Kot sem slišal, si maturirala z odličnim uspehom. Kakšni pa ;o tvoji načrti za bodočnost? — Vpisala se bom na Višjo poli- tično šolo v Ljubljani, kjer me bo štipendirala občinska skupščina Slo- venske Konjice. — Po tem sodeč bi dejal, da si bi- la mladinski funkcionar? — Da. Bila sem predsednik idi'o- loške kojnisije na šoli in sem vodi- la marksistični krožek. Razen tega pa sem tudi član ideološke komisi- je pri okrajnem komiteju ZMS. — Poleg vseh tvojih funkcij m študija verjetno nisi imela preveč časa za zabavo? — O da, tudi za to se je našel. Sem navdušena plesalka, rada ho- dim v kino, poslu.šam plošče, pla- vam, igram odbojko in hodim v hribe. — Zaupaj mi prosim, kateri so tvoji ljubljenci na filmskem platnu, na ploščah in v knjižnici? — Najbolj so mi pri srcu: na platnu Gar>' Cooper, od interpretov zabavne glasbe Edith Piaffe, v knjiž- nici pa si najraje poiščem klasitte in to predvsem ruske. MARIJA GUBINA — ŠOLA ZA MEDICINSKE SESTRE — Stara sem 21 let, hči kmečkih staršev iz Bistrice ob Sotli. Stano- vala pa sem v internatu šole. — Tudi ti si diplomirala z odlič- nim uspehom. Kaj nameravaš sedaj po končani šoli? — Sem štipendist celjske bolniš- nice in bi se najraje takoj zaposlila, ker nimam sredstev za nadaljevanje študija. Bom pa vseeno izredno štu- dirala na višji šoli za nriedicinske se- stre v Ljubljani. — Slišal sem, da ste imele pri va!? na šoli malo prostega časa? — Praktično ga skoraj nismo ime- le, ker smo bile dopoldne na praksi v bolnišnici, popoldne pa smo imè- le pouk. Pri nas na šoli je bil namreč zelo velik poudarek na stro- kovnih predmetih, medtem ko so bili splošni predmeti bolj zapostav- ljeni. — Kakšna pa je bila tvoja glavna zabava v prostem času, koliltor si ga sploh imela? — Najraje sem plesala in to ob nedeljahiv Narodnem domu ter či- tala knjige. — In tvoji ljubljenci na filmskem platnu, na ploščah in v knjižnici? — Med filmskimi igralci nimam ljubljenca. Od pevcev zabavne glas- be mi je najbolj pri srcu Patt Boone, berem, pa najraje svetovne klasike in to' predvsem Zolaja in Dostojevskega. ROMANA OPREšNIK — ADMINISTRATIVNA SOLA — Rodila sem se pred 18. leti v Velenju. Oče je bil rudar in je pred dvema letoma umrl. — Maturirala si z odličnim uspe- hom in se-boš sedaj verjetno zapos- lila? — Sem štipendist Rudnika Vele- nje in se bom verjetno morala zapo- sliti. Moja tiha želja pa je, da bi- mi omogočili vpis v 1П. letnik ad- ministrativne šole, ki bo letos od- prt. — Kot absolvent administrativne šole verjetno dobro obvladaš stroje- pisje? — Na tekmovanju administrativ- nih šol v Mariboru sem bila kljub tremi in smoli najboljša od Celjank. — Ali rada plešeš, hodiš v kino, poslušaš glasbo . . .? — Da, zelo rada plešem; samo ča- sa je bilo med šolo premalo, pa tu- di v Velenju ni nobenega mladin- skega plesa. Tudi filmska predstava mi redkokatera uide. Zelo rada be- rem knjige in poslušam zabavno glasbo, posebno popevke. — Kateri so tvoji ljubljenci na filmskem platnu, na ploščah in v knjižnici? — Moj filmski ljubljenec je Horst Bucholz, od pevcev popevk najraje poslušam Patt Boona, od pisateljev pa so mi najbolj pri srcu slovenski JOŽE VOLPANO — UĆ1TEUISCE — Rodil sem se pred 20. leti v Hrastniku, kot sin steklarja. V Ce- lju pa sem stanoval v domu po- možne šole na Golovcu, kjer sem bil vzgojitelj, da sem si lahko fi- nančno pomagal pri študiju. — V letošnjem letu si bil edini odličnjak med fanti na -učiteljišču. Kakšni pa so tvoji načrti za bodoč- nost? — Občina Hrastnik mi bo dala štipendijo za študij slavistike na fi- lozofski fakulteti v Ljubljani. — Na učiteljišču ste imeli prak- tično skoraj ves dan pouk, poleg tega pa si še delal na Golovcu, tako da' verjetno nisi imel mnogo časa za izvenšolsko udjestvovanje? — še vedno se je našel. Aktivno sem sodeloval v mladinski organiza- ciji, šolski skupnosti in v orgyiiisa- ciji ZK, kjer sem bil namestnik se- kretarja. Razen tega pa sem bil tu- di urednik našega šolskega 11.ч;а. — Kaj pa je bila t^ oja /a'- iva? — Obiskoval sem ¡!ms:.e , r dsta- ve, poslušal klasično in zubavno glasbo ter čital knji^^ic. — Potem pa imaš prav gotovo tu- di svoje ljubljence v filmu, glasbi in knjižnici? — Med {Umskimi "•-arn najraje Anthonyja Perkinsa in Si- mone Si^oret. V klasični glasbi imam najraje Beethovna, v zabavni pa Patt Boona. Citam pa najraje svetovne klasike, predvsem ruske. ELEKTRIFICIRANA CRETA še nekaj tednov loči pre- bivalce Crete 4>d velikeg^a dogodka. Na dan Iwrca bodo v njilw)vi vasi namreč prvič zagorele električne luči. Elektrifikaicija vasi bo velja- la 7 milijonov dinarjev, od tega bo ob8ina ipri.spevala dva milijona, otsitalo pa ibodo razdelili na sedem kmetij, ki bodo doibile elektriko. Sevedia bo gradnja nekoliko cenejša, ker so kmetje odri. nili vsak ipo 100 kubičnih metrov lesa. èt. 25 — 26. junija 1964 «.OLJSKI TEDNIK Stran 5 IZBOLJŠATI ZDRAVSTVENO VARSTVO Na skupni seji sveta za zdravstvo in socialno politiko ter sveta za šolstvo, prosveto in kulturo okrajne skupščine, ki je bila v so- boto, so razpravljali o zdravstvenem varstvu šolske mladine v okra- ju. Poročilo o tem je podal diiektor zavoda za zdravstveno varstvo v Celju dr. Franc Fludernik. Kakor povzemamo je po nepopolnih podatkih v okraju okrog 42 tisoč šo- larjev, starih od 7 do 14 let ter okrog 13 tisoč mladincev od 15. do 18. leta To pomeni 55 tisoč mladih ljudi ali skoraj četrtino vsega prebivalstva Zdravstvena služba, ki skrbi za nji- hovo fizično, duševno in socialno bla- gostanje, pa je še dokaj pomanjklji- va, saj ima samo Celje šolsko polikli- niko s stalnim kadrom, v drugih zdrav- stvenih zavodih opravljajo to službo šolske ambulante, medtem ko so tri občine celo brez njih. j Čeprav je zdravstveno stanje mla- dine nasploh zadovoljivo, vendarle iz- stopajo nekatera obolenja, kot obole- nja dihal (25 odstotkov), kože in pod- kožja (12,1 odstotka), poškodbe (U.8 odstotkov), ibolezni čutil (11,4 odstot- kov) ter akutne nalezljive bolezni (11,2 odstotka). Vzroke teh obolenj je iskati pred- vsem v danih življenjskih pogojih prebivalstva. Ker živi šolska mladina v zelo tesnih medsebojnih stikih, ta okoliščina pospešuje zlasti širjenje infekcij na dihalih. Za ugotavljanje zdravstvenega sta- nja mladine so izrednega pomena si- stematični pregledi, ki pa niso vedno dovolj intenzivno in strokovno oprav- ljeni, razen taga jim tudi ne sledijo vedno ustrezni ukrepi, zlasti pa ne kontrolni pregledi i(pri čemer je izje- ma le Celje). Po statističnih podatkih so od leta 1959 do 1963 pregledali v celjskem okraju vsako leto od 32,6 do 41,7 od- stotkov vseh učencev v osnovnih šo- lah in le od 5,5 do 48,7 odstotkov di, jakov srednjih šol! (V Brežicah na pri- mer 13,3, v Krškem pa celo 92 odstot- kov рДгок.) Najznačilnejše ugotovitve teh pregledov kažejo slabo telesno či- stočo, slabo držo in razvitost učencev, slabo hranjenost deformacije hrbteni- ce, prsnega koša in stopal, motnja vi- da, bolezni in napake srca, anemije in zobno piškavost. Ta zajema kar od 58,5 do 71,5 odstotkov učencev, kar pomeni, da ima le slaba tretjina zdra- ve zobe. Na posameznih šolah so te številke še bolj porazne. Tako je na primer sistematični pregled 944 šolar- jev na hudinjski šoli v Celju pokazal 3.866 gnilih zob, kar pomeni 4 zobe na vsakega učenca! Spričo kritičnega položaja zobozdrav- stvene službe je okrajni zdravstve- ni center pred meseci s posebno stro- kovno komisijo prišel do zaključka, da bi bilo kljub izredno težkim ka- drovskim problemom posvetiti zobo- zdravstvu vso prednost ter pričeti s sistematičnim zdravljenjem zobne pi- škavosti pri šolarjih. Tudi sicer je dr. Franc Fludernik »v svojem poročilu posredoval nekatere zaključke in ukrepe, ki bi jih bilo za izboljšanje zdravstvenega varstva šol- ske mladine nujno izvesti. Predvsem bi bilo urediti šolske zobozdravstvene službe, uvesti ortopedsko in razbre- menilno telovadbo pri vsaki šolski ambulanti, nadalje prilagoditi šolski delovni program zdravstvenim zahte- vam ter seznaniti pedagoške delavce s sodobnimi zahtevami higiene. Zlasti pa bo dolžnost občin, da bodo našle dovolj finančnih sredstev za pospeše- vanje in pravilno razvijanje zdrav- stvenega varstva šolske mladine. V razpravi so udeleženci podčrtali prav to okoliščino kot bistveni ele- ment, ki naj hkrati pripomore do ure- ditve primernejših in dostojnejših razmer v samih šolah. Te so namreč, kot znano, marsikje skrajno nemogo- če in brez dvoma vplivajo tudi na sla- bo zdravstveno stanje šolarjev. dhr REVIJA PEVSKIH ZBOROV Preteklo nedeljo je bila v Selnici revija pevsikih ziborov, ki jo je pri- redil oibčinslki svet kulturno pro- svetnih organizacij ob sodelovanju z glasbeno šolo, in na katerem so •sodelovali zbori osnovnih šol iz Bo- štanja, Studene, Tržišča in Sevnice. Program je obsegal narodno in par- tizansko peisem^ter ipopevke. Pri iz- veitiibi je sodeloval tudi amsam.bel tamkajšnje Svobode. LIKOVNI SALON v celjskem likovnem salonu je od 22. t. m. do 3. julija odprta razstava likovnih del dveh mladih slovenskih likovnih ustvarjalcev Janeza Boljke in Petra Cerneta. Janez Boljka raz- stavlja 15 barvnih akvatint, Peter Cer- ne pa 13 plastik iz lesa, bakra ali me- denine. Oba razstavljalca sodita med najvidnejše predstavnike naše mlade generacije likovnih ustvarjalcev. Janez Boljka (roj. 1931 v Subotici) je končal Akademijo likovnih umet- nosti v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi specialki za kiparstvo in grafiko pri profesorjih Putrihu in Debenjaku. Mnogo je razstavljal doma in na tu- jem. Samostojne razstav^ pa je imel v Ljubljani, Mariboru, Beogradu, Su- botici in Zagrebu. Na -V. sredozem- skem biennalu v Alexandriji je pre- jel I. nagrado za grafiko. Peter Cerne (roj. 1931 v Ljubljani) je končal Akademijo likovnih umet- nosti in specialno šolo za kiparstvo v Ljubljani pri prof. B. Kalinu. Razstav- ljal je doma in na tujem. Leta 1961 se je udeležil mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici (Forma viva). Samostojno je razstavljal v Ljubljani in v Padovi (Italija). Leta 1962 je pre- jel nagrado za tömatiko iz NOB in na- grado na slovenjgraški razstavi »Gozd in les v likovni umetnosti.« Razstavo Janeza Boljke in Petra Cerneta je likovni salon Celje prene- sel iz mariborske Umetnostne galeri- je. Vodstvo likovnega salona opozar- ja celjsko občinstvo na možnosti od- kupa del s te razstave, ki bo zadnja pred poletnim razstavnim premorom, O živahni razstavni dejavnosti likov- nega salona Celje pa priča podatek, da je pričujoča razstava 26. od usta- novitve. J. Kislinger Lesena plastika Petra Cerneta O AMATERSKI DEJAVNOSTI v nedeljò je bila v Celju eeja plenuma o.l>či'ns,kega sveta Svobod, na kateri so razpravljali o predkon- gresni-in .pokongresni amaterslkii de- javnosti v celjski ol>čini. Kot izho- dišče za razpravo so služili zaključ- ki s posvetovanja predsed'nikov in tajnikov oibčiinskih društev, ki je bilo maja v Laškem. Ugotovitve kažejo, da je bila v zadnjem obdobju amaterska kul- turna dejavnost dokaj raizgiibana, kar velja zlasti za d'rainské in glas- bene revije, manj ipa, kar zadeva kluibsko življenje, ki še vedno ni dovolj organizacijsko trdno. Bese- da je nanesla tudi nai vzdrževanje kulturnili domov, pri čemer bì bilo tre.ba urecliiti vprašanje lastništva, status domov in imenovati pravno osebo, ki M skrbela .za vzdrževanje. Kulturni domovi so namreč osnova za razvoj naših diružljenih centrov. Nadaljnja ,razprava je bila posveče- na Viprašianjem filmske vzgoje în kinofîkacije ter knjižnic. RAZSTAVA IVANA VREÍSA Pred časom, to je od 15. do 20. junija je ibila odprta v šent- jursikem ikiliuibu zauiimiiva razistara olj in grafik slikarja — saimoaiikia Ivana Vrečka iz Vnbnegia ipri Šent- jurju. Tovariš Vrečko, ki je star šele devetnajst ilert: in je zapo&leai v železa;rnii Store kot itelmični xásiar, je prvič samostojno гаг s t ari jal. S sli- karstvom ise ukvarja že od talknat, ko se je aanj navidušil v šetnjoirsiki osemletki. Med raizstavljenimi de'H je največ grafik, 'p<^ornost pa vzibu- jata dve večji sliki v oiljni teduiLki. KJE JE IZHOD IZ SLEPE ULICE? Na svoji seji je svet za šolstvo, pro- sveto in kulturo okrajne skupščine razpravljal o analizi financiranja in de- litve dohodka ter kadrovanfa v šol- stvu v letih 1962/63. Tehtno dokumen- tacijo o tem je pripravil oddelek za analitične in organizacijske službe okrajne skupščine. Analiza je zajela vire finančnih sredstev za vzgojno izobraževalno de- javnost, delitev sredstev na šolah povprečne osebne dohodke učnega kadra, sistemizacijo in zasedbo de- lovnih mest ter analizo vodilnega ka- dra v osnovnih šolah. Poglavitne ugotovitve kažejo še na- dalje dokaj nestaliben položaj našega šolstva. Spričo tega, da bomo v na- slednjih številkah posredovali širšo problematiko, se bomo tu omejili predvsem na razpravo. Pri tem velja kot izhodišče podčrtati misel, da o šolstvu vse preveč razpravljamo, pre- malo pa je konkretnih dejanj, ki bi prinesla ustrezne in pričakovane re- šitve. Gre potemtakem za iskanje iz- hoda iz slepe ulice, ki ga bo vsekakor ^treba čimprej najti,: če naj šolstvo po- stavimo v enakopraven in enakovre- den položaj z ostalimi družbenimi de- javnostmi, kar bi bilo spričo njegovih funkcij nujno. V materialnem pogledu je značilen zlasti podatek, da so bila predvidena investicijska sredstva znižana od pre- ko 800 milijonov na nekaj čez 300 mi- lijonov dinarjev, pri tem pa je stanje posameznih šol v okraju tako po nji- hovi starostni dobi kakor notranji opremi dobro znano. Udeleženci raz- prave so tudi menili, da pomenijo re- balansi sicer hvalevredno spodbudo, hkrati pa izrazili pomisleke, da bi mogli z njimi stvari bistveno izboljša- ti. Zlasti ne v tistih občinah, ki zaradi šibkega ekonomskega položaja že ta- ko odvajajo za šolstvo polovico svo- jih sredstev. Vsem šolam pa bi bilo nujno zagotoviti enake osnovne po- goje. Različne materialne razmere se od- ražajo tudi v delitvi osebnih dohod- kov. Tako kader z visoko izobrazbo v letih 1962/63 v nobeni občini ni dose- gel povprečnih dohodkov 50 tisoč di- narjev, medtem ko je imel kader s srednjo izobrazbo v nekaterih občinah celo od 25.000 do 27.000 dinarjev! (V zadnjem šolskem letu so ponekod do- hodke popravili). Ker primanjkuje na vseh šolah v okraju 77 učnih moči z visoko in 420 učniir moči z višjo izobrazbo (ne upo- števajoč suficit 257 učnih moči s sred- njo izobrazbo, kar zniža primanjkljaj na 240 učnih moči), bi kazalo usposab- ljati predvsem mlajši in ne starejši kader ter v tem smislu nuditi možno- sti tistim socialno šibkejšim mladim ljudem, ki bi sicer radi študirali, a sa- mi za to nimajo pogojev. Poleg slabih materialnih razmer, ki zavirajo tudi hitrejše uveljavljanje družbenega samoupravljanja in one- mogočajo, da bi šole same skrbele za razširjeno reprodukcijo, štipendiranje kadrov, stanovanja itd., se kažejo pro- blemi tudi po vsebinski plati, zlasti v učnih programih, ki so vse premalo življenjski. Učni program slovenščine za gimnazijo na primer vključuje pre- cej svetovne književnosti, ki jo iz- obraženec vsekakor inora poznati, to- da istočasno tako malo slovnice, da je (po poskusu, ki so ga naredili ob letošnji maturi na celjski gimnaziji) srednješolska inteligenca vse manj pismena! Razprava je naposled opozorila, da bi morale v večji meri sodelovati pri reševanju šolskih vprašanj tudi sindi- kalne organizacije, člani Zveze komu- nistov idr. dhr FESTIVAL V KOSTANJEVICI v soboto, 27. tega meseca se bo ob 20. uri zvečer pričel v Kostanjevici na Krki že peti dolenjski kulturni festival. Ka- kor vsako leto je tudi letos zau,pan.3. otvoritev letnih kul- turnih prireditev, namenjenih preliiivalstvu Dolenjske in spodnjega Posavja, Ijubljan- ' ski Drami. Ansamibel se Iw) predstavil z Behanovo kome- dijo Talec, ki pomeni letos vrh slovenske gledališke ustvarjal- nosti. Poleg likovne in muzejske razstave, ki bo odprta vse po- letne mesece, ibodo kulturne prireditve v glavnen» ob soIm)- tah zvečer. V naslednjih dneh, to je v torek, 30. junija, bo ob 17. uri Mladi oder prosvetnega društva >Lojze K"ošak< uprizo- ril Frana Milčinskega Zvezdi- co, zaspanko in jo v četrtek ob 20. uri ponovil, medtem ko bo v soboto, 4. julija gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Jurčičevim Juri- jem Kozjakom v dramatizaciji Marjana Marinea. Prelistava ' bo posvečena 120-letnici roj- stva Josipa Jurčiča. ŠEST MUŠKETIRJEV Pred časom je dramski krožeik os. novne šole >Marjana Nemca« v Ra- dečah priredil uspelo ligro Šest muš- ketirjev v režiji prof. Janeza Pešca. Številno oibčinstvo je mlade izvajal- ce nagradilo z dolgotrajnim aplav- zom. S S. STO LET STAR ROMAN Sentimentalen roman brez romantičnih do- godkov« — to je naslov nekega poglavja v Spo- minih dr. Josipa Vošnjaka, ki mu jih je I 1905 izdala Slovenska Matica. Vendar ni to pravi roman, saj je za to prekratek in tudi podaja docela resničen avtorjev doživljaj.' Ta se je dogodil leta 1864, torej natanko pred sto leti. Za nas je zanimiv še po tem, da se dogaja v Celju, štor ah. Laškem in Šentjurju. Josip Vošnjak se je rodil leta 1834 v Šošta- nju, kjer je njegov oče bil usnjar. Obiskoval je gimnazijo v Celju in Gradcu. Medicino je štu- diral na Dunaju. Kot zdravnik je delal tudi v Slovenski Bistrici in v Šmarju pri Jelšah. Bil je med vodilnimi Mlado slov ena, vedno priza- deven in nesebičen. Predsedoval je'slovenskemu taboru v Žalcu leta 1868. štajerski Slovenci so ga ponovno izvolili za deželnega in državnega poslanca. V času rastočega pritiska nemškega kapitala je dal pobudo za ustanavljanje sloven- skih denarnih zavodov po češkem zgledu, čemur se je posvetil njegov brat Miha v Celju. Udej- stvoval se je tudi literarno (roman Pobratimi, drami Doktor Dragan in Lepa Vida idr.). Umrl je na svojem posestvu v Visolah pri Slovenski' Bistrici L 1911. Svoj »sentimentalni roman« pa naj dr. Voš- njak pripoveduje sam: — Leta 1864 razen čitalniških slavnosti ni bilo nobenih za štajerske Slovence važnih do- godkov, pač pa je to leto mi ostalo za vselej v spominu, ker sem se prvič in pošlednjič v svojem življenju prav pošteno zaljubil. V pustnem ča- su je bila imenit- na svatovščina v Studencah blizu P olj can v bogati Vreclovi hiši. Sin se je oženil z neko deklico iz daljne moje žlahte, hči pa se je isti dan omožila z nekim bistriškim mešča- nom. Tudi jaz sem bil povabljen, pa sem se pripeljal šele na kosilo, ker nisem mogel pch prej oditi. Ko sem prišel, so svatje, katerih je bilo ne- šteto, že začeli po- sedati okoli mize. Ogledam se in za- gledam Ltiizo iz Laškega. Prerijem se skozi množico do nje. Veselo me pozdravi: »Bala sem se že, da ne prideš. To hi bilo dolgočasno, ker skoraj nikogar tu ne poznam. Zdaj pa se skupaj usediva k mizi, ti v sredi, jaz pa na eni strani in na drugi —«, obrne se k deklici, ki je stala zraven nje, »Pavlina! Ali se še ne poznata? Pavlina Sah. je iz Bežigrada. Bila je v institutu in se zdaj izučena v vseh vednoštih, vrača domov. Ta mladi gospod pa je doktor iz Slovenske Bistrice. No, kako se ti kaj godi? Ali si še prost?« Takb je Luiza žlobu- drala. Pavlina me je obrnjena k meni rado- vedno pogledala s svojimi čudovito bleščečimi čpiimi očmi. In zgodilo se mi je, kakor Prešeren poje: Pogled njen'ga užival sem sladkosti, dokler da je srce dobilo rano. Pa je zares bila lepota, kakršne nisem videl ne prej ne pozneje. Srednje visoko, gladko čelo so obrobljali gosti, črni lasje, zvezani v debelo kito. Črne obrvi in goste trepalnice so obkro- ževale njene čarobno črne oči, katerih svit me je omamil. Nos je bil raven, ne pretanek, usta majhna z rožnatimi ustnicami, za katerimi so se, kadar se je nasmehnila, zableščali ko ala- baster beli zobje. Bila je lepe, rasti in ker se tačas še niso z modrci pasale do osje tenkosti, ni ob pasu pretenka. Le obleka mi ni ugajala. Tačas so bile že krinoline v modi. Njen glas je bil mil, mehak, nekako otožen. Zgovorna ni bila in ni bilo lahko iz nje izvabiti besedo. Usedli smo se k mizi, jaz med Luizo, ki je zmerom vedela kaj šaljivega praviti, in "Pavlino, ki se je le malo mešala v pogovor. »Kaj pa ti?« vprašam Luizo, »še ni nobeden potrkal?« »O, ne skrbi za mene, ga že imam in on me- ne. Po veliki noči te povabim na svatbo. Le pridi in preskrbim ti družico, da je boš vesel.« Pri tem je šaljivo pogledala na Pavlino, ki je zlahka zardela. Le prehitro mi je potekel čas, ker sem se moral še pred nočjo vrniti v Slovensko Bistrico. Gospod Sch., katerega edini otrok je bila Pavlina, je bil pred kakimi 20 leti prišel iz Ba- varskega, da na Spodnjem štajerskem kjer- koli prične pivo variti. Prinesel je s seboj lep dettar^ slišal sem, od 60 do 70 tisoč goldinarjev. Laško se mu je zdelo ugoden kraj za pivovarno. (Se nadaljuje) Stran 6 CELJSKI TEDNIK et. 25 — 26. junija 1964 DRAMATICEN DOGODEK NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V JADRALNEM LETENJU Bitka za življenje v kumolonimbusu SREČO PUKL NA SVOJ ROJSTNI DAN PRESTAL NAJTEŽJO PREIZ- KUŠNJO V DOLGOLETNI PILOTSKI PRAKSI — OKOLI 9.000 METROV VISOKO Z PREREŠETANIM LETALOM — LJUDJE NA TLEH SO JOKALI NAD UNIČENIMI POSEVKI, PILOT V LEDENEM PEKLU JE OHRANIL ZIVCE — SMRT JE MORALA POPUSTITI PRED ČVRSTO PRISOTNOSTJO DUHA. V ponedeljek smo jih gledali, kako so se jadralci v tropu vrteli pod črni- mi oblaki nad Celjem. Tekmovalci so imeli za cilj prelet nad Ptujem in Ma- riborom. Med temi tekmovalci je bil tudi inženir Srečo PUKL, znan jadral- ni in motorni pilot, ki je na tekmova- nje prišel iiz Zadra, kjer služi v letal- stvu vojaški rok. Srečo Pukl je jadralni pilot, ki je iz- koristil nešteto priložnosti in s pomoč- jo termike v oblakih dosegel zavidlji- ve uspehe in rekorde. Tudi v ponede- ljek si je ogledal gobaste velikane, ki s svojimi vrhovi segajo čez pet, çest in še več tisoč metrov v višino. Izbral si je enega, ki pa mu je pripravil brid- ko presenečenje ... * Nekje nad Konjicami je v temnem oblaku bliskalo in gnuelo. Hud pis je potegnil čez pokrajno, hip za tem pa se vsula toča, kot že dolgo ne. Potolk- la je posevke, pobijala perutnino na poljih, razbijala strehe ... Ljudje so vili roke nad hudo uro, ki se je zgr- nila, toda nihče ni slutil, da se prav v tem orjaškem nevihtnem oblaku od- vija drama, bitka na življenje in smrt, . . . Prispel sem v svoji »vaji« v ob- močje močnega dviganja. Višinomer se je noro vrtel ... 50 metrov dviga- nja v sekundi. . . Okoli mene je tre- skalo, bliskalo. Potrpežljivo sem kr- maril, kajti letalo se je divje preme- tavalo. Bil sem nekje v višini 2.500 metrov, ko se je zgodilo. Oglata, kot pest debela toča je zaropotala po le- talu in scefrala krila, istočasno pa je velik kos ledu razbil »pleksi steklo« kabine nad mojo glavo. Strahovit mraz je vdrl v kabino. Nagonsko sem z levico ščitil glavo in obraz, z- desni- co, ki je krvavela od udarcev ledu pa sem držal letalo v poslušnosti. Vi- šinomer je norel. . . Na višini 5.000 metrov je toča še jiadala, toda drob- na, nenevarna. Se me je dvigalo in na višini 7.000 metrov sem v obrazu čutil ledene iglice. Kabina je bila pol- na ledu, letalo scefrano kot rešeto, zrak se je redčil. Glasno sem se upiral nezavesti z besedami: kurz, kurz, kurz... Ko se je oblak redčil, je vi- šinomer kazal 8.500 metrov. Še vedno sem se dvigal, potem pa sem nenado- ma bil pod vedrim nebom, črnim prav- zaprav ... Oddahnil sem se ... rešen. Ce je letalo vzdržalo doslej, bo zmog- lo tudi pristanek, če ga bom zmogel seveda tudi jaz. Kako sem pristal, sam ne vem natančno... Tako sem dogo- dek posnel iz razgovora s Srečom. Na ptujskem letališču so osupnili. Niso še videli takega letala, niso še videli potolčenega pilota in ta naj bi bil Pukl. Levica mu je sprettiinjala barve, belo, plavo ... Zmrzline. Po ro- kah in obrazu ves okrvavljen. Mlad športni letalec, ki se je pred minuta- mi iztrgal smrti... Potem se je zgodilo tisto, kar smo lahko že brali. V ptujski bolnišnici je čakal, in odslovili so ga. Ker ni imel številke za vrstni red ... Skoda besed za Jcakršnikoli komentar. Pocelili in pokrpali so ga šele v Celju. To je sto- rila dr. Pregljeva mimo reda z občut- kom za človeka ... Strokovnjaki se čudijo, da je letalo vzdržalo tak napad atmosferske stihi- je. Pa spet zatrjujejo, da je živ lahko ostal le izvrsten pilot z jeklenimi živ- ci. Trohica panike, konček nerazsod- nosti in po njem bi bilo. Zakaj ni skakal s padalom? V obla- ku bi se v trenu spremenil v »klado« Izmed stoterih možnosti je imel samo eno možnost rešitve. Uporabiti vse svoje znanje, ohraniti mirno kri in verjeti. Danes je sreda. Inžinir Srečo Pukl je ves v krastah in povite levice. Tek- muje naprej. Med najboljšimi je in noče izpustiti priložnosti za še boljše mesto. Srečo Pukl je imel res srečo in še rojstni dan povrhu, ki ga ne bo poza- bil svoj živ dan. "" J. Krašovec Prométna kronika ZASTRUPITEV S TEROSITANOM V četrtek so se pri škropljenju hmelja ^s terositanom v Drešinji vasi zastrupile štiri delavke kmetijskega kombinata Žalec: Mara Sasel, Pavla Voh, Anica Osinger in Olga Pfeifer. Vse so že izven življenjske nevarno- sti. NEVARNA IGRA V soboto sta se igrala v Krškem z razstrelivom 11-letna Frančiška in 8- letni Darko Peršič. Med igranjem je nastala eksplozija, ki je oba otroka težje telesno poškodovala a sta zdaj že izven življenjske nevarnosti. STRELA GA JE UBILA V ponedeljek popoldne je na trav- niku v Blatnem sušil seno 17-letni Stanko Bibič. Ko se je pričela nevih- ta, je odšel z železnimi vilami na'ra- menu pod visoko drevo, v katerega je udarila strela in ga ubila. PADEL S KOZOLCA IN SE UBIL V ponedeljek ponoči je odšel 44 letni Jože Tori iz Krmelja na kozolec, da bi tam prespal. Ker je bila tema, ni videl odprtine v podu in je padel 4 metre globoko ter si poškodoval hrbtenico. Poškodbi je čez dva dni v bolnišnici podlegel. PLENUM SZDL O PROBLEMIH OSNOVNEGA SOLANJA Pretekli ponedeljek je občinski od- bor SZDL v Žalcu sklical na pobudo občinske zveze društva prijateljev mladine plenum, o problemih osnov- nega šolanja. V zvezi s pripravami novega zvez- nega zakona o vzgoji in izobraževa- nju, so na plenumu analizirali današ- nje stanje žalskega šolstva. Osvetlili so probleme osnovnega šolanja, učne načrte in predmetnike, celodnevno bi- vanje otrok v šoli, upravljanje v šol- stvu, organizacije šol s perspektivni- mi spremembami in financiranjem. V živahni razpravi po poročilu, so le-te kritično ocenili in dopolnili s konkret- nimi problemi na področju žalske ob- čine. B. CELJSKI TRG CENE PADAJO Ta teden je na celjskem trgu opaziti dokaj- šen padec cen povrtnini in sadju. Trg je bo- gato založen, primanjkuje edino gozdniii ja- god ter perutnine, lei je pa vsako soboto v večjiii koiičinali dostavlja KZ Šmarje po 650 dinarjev za Iciiogram. Pred nedavnim se je na trgu pojavila večja količina stročneja fižola po ceni od 210 do 280 dinarjev. Ostale cene: belo giavnato zelje 110 dinar- jev, ohrovt od 180 do 200 dinarjev; cena rdeči pesi se je povzpela na 300 dinarjev, pojavil se je tudi letošnji korenček po 260 do 350 di- narjev, koleraba je od 150 do 250 dinarjev, peteršilj od 200 do 350 dinarlev. Cena giavnati solati je padla in je sedaj od 100 do 110 di- narjev, v sredo se je pojavila tudi cvetača pa ceni od 200 do 320 dinarjev. Cena papriki je padla in je sedaj od 250 do 560 dinarjev, ku- maram na 270 in paradižniku na 220. Čebula je po 140 dinarjev, česen po 250 dinarjev. Na trgu je vedno več tudi sadja, razen hruik, ki jih ni, medtem ko je cena breskev padla na 300 dinarjev, borovnice so po 150 do 200 dinarjev, suhe slive po 240 dinarjev, ore- hova jedrca po 1.250 dinarjev, jajca od 28. do 35 dinarjev, mleko po 70 dinarjev, smetana po 440 dinarjev, skuta po 280 dinarjev in maslo od 800 do 1.200 dinarjev. SEMINAR ZA RAČUNOVODJE Delavska univerza v Slovenskih Konjicah je pripravila enodnevni seminar za računo- vodski kader, ki bo sestavljal periodične obračune za prvo polletje letošnjega leta. Se- minarja se Je udeležilo blizu 30 shiäateljev, predaval pa Je tov. Kovačlč iz združenja ImjigOVtxUj Slovenije. GIBANJE PREBIVALSTVA LAŠKO V preteklem tednu sta se rodila 1 deklica in 1 deček. Smrti ni bilo. POROČILI SO SE: Janez Kokotec, železničar iz Brstovnice in Alojzija Paščinski, delavka i/. Smarjete. Anton Lokošek, kmetovalec iz Olešč in Frančiška Vrbovšek, poljedelka iz Olešč. Anton Zelič, radar iz Kladje in Berta Kolšek, delavka iz Lahomška. VELENJE V preteklem tednu se je rodil en deček. POROČILI SO SE: Henrik Valenci, ključavničar iz Velenja in Martina Razgor, uslužbenka iz Velenja. Kari Kočevar, rudar iz Šoštanja in Zorislava Gro- belnik, šivilja iz Šoštanja. Jožef Podrzavnik, rudar iz Skale in Zofija Klemene, delavka iz Skale. Anton Hudournik, kolar iz Skale in Ivana Mravljak, trgovska pomočnica iz Vele- nja. Avguštin Medved, rudar — kopač iz Ve- lenja in Marija Platovšek, delavka iz Pod- kraja v Velenju. Kovač Franc, študent iz Ve- lenja in Zivka Markič, uslužbenka iz Zagre- ba. Rudolf Ramšak, kovinostrugar iz Šošta- nja in Katarina Zavasnik, kuharica iz Ve- lenja. «MRLI SO: Juraj Vranič, uslužbenec iz Zagreba (45). CELJE V preteklem tednu se je rodilo 20 deklic in 28 dečkov. POROČILI SO SE: Edvard Cvek, delavec iz Trnovelj pri Celju in Silva Golob, delavka iz Celja. Ivan Seme, elektro-inàtalater iz štor in Ljudmila Romih, delavka iz Vrh. Danijel Topolovec, uslužbe- nec iz Domžal in Nada Dolane, uslužbenka iz Duplice. Mirko Podlesnik, ekonomski tehnik in Ingrid Luhn, ekonomski tehnik, oba iz Celja. Alojzij Kos, varilec iz Zvodnega in Ana Mohorko, kuharica iz Maclja. Ivan Sve- tec, gostilničar iz Ljubečne in Marija Koro- šec, natakarica iz Celja. Anton Goleč, avto- melianik iz Zadobrove in Jožefa Žnidar, ku- harica iz Frankolovega. Edvin Les jak, šofer in Jožefa Polak, gospodinja, oba iz Celja. Silvester Podgoršek, soboslikar ш Irena l-i- povšek, delavka, oba iz Ccija. Zvooinur Oo- lub, klepar iz Celja in Marija Cater, tkalka iz Vojnika. Stanislav Perger, strojni ključav- ničar iz Preserja in Marija Hrašar, uslužben- ka iz Podvina. Maksimilijan Košić, električar in Marija Mastnak, frizerska pomočnica, oba iz Celja. Franc Cesnik, ' skladiščnik in Ana Svarc;, šivilja, oba iz Celja. Karol Kumer, li- var iz Začrela jn Alojzija ZavrSnik, trgovska pomočnica iz Celja. Janko Kidrič, avtomeha- nik in Ivana Majcen, delavka, oba iz Dobro- ve^ Martin Hostnik, krojaški pomočnik in Hedvika Glinšek, uslužbenka iz Velenja. UMRLI SO: Alojz Stopar, delavec iz Gaberk (55). Tere- zija Brezovar, invalidska upokojenka iz Celja (72). Jožica Klejne, vzdrževana iz Cačc vasi (2 mes.). Leopold Jereb, poljski delavec iz Resnika (61). Albert Fonda, uslužbenec iz Celja (53). Marjan Ževard, vzdrževan iz Ple- šivca (7 mes.). Anton Zabukovnik, dclavec iz Vevč (33). Spremembe pri Obč. komiteju ZKS Žalec Pretekli teden je bila seja Občinskega ko- miteja ZKS na kateri so obravnavali referat o predkongresni aktivnosti ZK, katerega bo podal na občinski volilni konferenci sekretar Občinskega komiteja. Poleg tega pa so na seji Izvedli kadrovske spremembe. Dolžnosti sekretarja občinskega komiteja je bil razrešen tov. Debelak Ivan, ki odhaja na študij v VSPV v Ljubljano. Na njegovo mesto so izvolili člana Občinskega komiteja ZKS in dosedanjega predsednika Občinskega odbora SZDL Žalec tov. CERJAK Jožeta. Razrešili so tudi dosedanjega organi- zacijskega sekretarja tov. ZLTANC Jožeta, na njegovo mesto pa izvolili tov. VIDMAR Fran- ca, ki bo v tem šolskem letu zaključil prvo stopnjo VPSV. Novo izvoljenima tovarišema želimo pri opravljanju dolžnosti obilo uspeha, kakor tudi tov. Debelaku pri njegovem študiju. . Jan Jože Planina bo praznovala iNa Planini lx) 16. avgusta medoibcìnska proslava 20. obletnlçe ustanovitve Kozjanskega odreda, osvoboditve Planine in zbora aktivistov na tem področju. Proslavo pripravlja pripravljalni odibor v katerem s^o predsedn iki ipripraVljaln/ih oïdlxirov v obči- nah Brežice, Celje, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur in Šmarje. Predsednik odbora pa je predsednik občinske skupščine Seutjur Peter Hlastec. Prosili'smo ga, naj mara pove o pripravah in o programu proslave. Dejal je: >Po osnovnih Šolah so v okviru tega praznovanja že imeli predava- nje o ustanovitvi in delovanju Koz- janskega oidreda. Predavali so borci po materialu, ki ,ga je pripravil mu. zej revolucije v Celju. Prav tako so se že priJčela razna športna srečanja, ki se bodo končala tik pred slavnostnim dnem. Mladinci iz vseh občin tega področja bodo ime'li if)ohode po poteh XIV. divizije in Kozjansikega odreda. Tik pred slavnostnim dnem ipa ibodo odšli še bo roi po partizanskih poteh in obis- kali vse partizanske hiše. Samo praznovanje ipa bo trajalo ves teden. Pričelo se bo v soboto 8. avgusta, s slavnostno akademijo v Šentjurju. Naslednji dan pa bo v Šentjurju živinorejska razstava in verižne vaje gasilcev. Popdldne pa bodo na provizorionem hiiipodro- mu konjske diirike. Ves teden pred slavnostnim dnem Ibodo v Planini razne prireditve, kot gostovanje šentjurskega prosvetne- ga društva, ki bo uprizorilo igro ■>Globoko so korenine«. Odprta bo iudii razstava »Kozjanska v borbi«, ki jo 'bo pripravil celjski muzej Na sam ^lavnos'tni dan bo upri- zorjen napad na Planino. Sodelov^al bo odred predvojai-ške vzgoje ter re- zervni oficirji in ;podofioirji iz vseh občin. Na slavnostncini prostoru se bodo zibrali vsi preživeli borci in aiktivisti s planinsikega in kozjan- skega sektorja. Na zboru Ibo :podal slavnostni raport prvemu koman- dantu Kozjan^ega odreda Marjanu Jerinu zvezni poslanec Sergej Krai- gher, ki je tudi delal med vojno na tem področju. Nastopili bodo tudi združeni pev- ski zlMiri iz vseh občiin. ki bo'do lieli borbene in partizanske pesmi. Na Plauini bo za številne 4)ibisk()valce, 'ki jih pniča.kiijicnio, preskrbljeno tudi za okrepčilo in zabavo х. L. S. Tovariš Peter Hlastec ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, skrbnega očka, starega ateka in strica ALBERTA FONDA se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu v slovo poklonili vence in cvetje, ter pismeno in ustno sočustvovali z našo bolečino. Najtopleje se zahvaljujemo njegovemu osebnemu prijatelju tov. URANKARJU za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivom: CP »Celjski tisk« — Celjski tednik. Zlatarna, Agroservis Šempeter, TTL PE — Celje, Kra- jevni organizaciji ZB Dolgo polje, sosedam za izkazano pomoč in č. duhovščini. Vsem še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti družina FONDOVA Celje, dne 20. 6. 1964. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 27. junija do 4. julija 1964 Marjan Tisclj veterinar Celje, Savinjska ulica 3-II (Savinjsko nabrežje) tefelon: 28-71 Komisija za prodajo osnovnih sredstev pri DS obrtnega centra »ZARJA« Žalec razpisuje javno licitacijo ^ za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. DOSTAVNI AVTO FIAT 1100, ODPRT — generalno popravljen — v voznem stanju Izklicna cena 800.000.— 2. DEBELINSKI SKOBELNI STROJ DOMACE KONSTRUKCIJE Izklicna cena 80.000.— Licitacija bo dne 10. julija ob 10. uri dopoldne na dvorišču de- lovne enote steklarstvo v 2alcu štev. 80. Reflektanti si navedena osnovna sredstva lahko ogledajo vsak dan od 12. do 14. ure pri OBC »Zarja» 2alec. V kolikor pri licitaciji ne bo družbenih interesentov, se bodo osnovna sredstva prodala zasebnim kupcem. èt. 25 — 26. junija 1964 «.OLJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASÎ... KOMPAS OBVEŠČA delovni kolektivi — organizacuei KOMPAS CELJE Vam nudi za Vaie Izlete po Jugoslaviji Izredno ugodno ceno prevoza ( modernim turistično opremljenim 43 sedež- nim avtobusom tipa »Deutz« — po ceni prevoženega idiometra 220 din. Naprošamo za predčasne rezervacije! VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni Izlet za delovne kolektive in organizacije. Cena 9.500 din. 2. AŽURNA OBALA — 6-dnevni avtobusni izlet v septembru; ogled Milana, Torina in Genove; prijave do 12. julija. 3. TOKIO — i2-dnevni izlet s posebnim letalom na olimpijske igre v oktobru; pri- jave do 1. avgusta. 4. NEW YORK — 11-dnevnl izlet s,poseb- nim letalom na svetovno razstavo; odhod iz Ljubljane 20. julija in 24. avgusta. 5. PO SOVJETSKI ZVEZI — 14-dnevno po- tovanje z vlakom; prijave do 5. julija. 6. DOLOMITI — GENOVA — FIRENCE; — S-dnevno avtobusno potovanje v septembru. Prijave do 1. avgusta. 7. INDUSTRIJSKI VELESEJEM V BER- LIN. 6-dnevno avtobusno potovanje v drugi polovici septembra. Prijave do i. avgusta. 8. LONDON—ROTERAM — 10 dnevno po- tovanje z vlakom; prijave do 10. avgusta. 9. BERLIN — 6 dnevno avtobusno potova- nje na ogled industrijskega velesejma; prijave do 10. julija. 10. PARIS — tradicionalno 7 dnevno poto- vanje v drugi polovici mesera avgusta; pri- jave do 30. junija. • 11. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in KoroSke borce. 12. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni Izlet. 13. SLOVENSKE GORICE TRAKOšCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 14. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet 15. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 16. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izleti z avtobusom. 17. PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni Izlett. 1«. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni IzletL Pred vsakim Izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektiv- na potovanja In izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski prunet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CEUE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 OPOZORILO V letošnjem letu je predviden znaten pri- manjkljaj električne energije v celi državi. Zaradi takšnega stanja so nekatera i^odjćtja že prisiljena v znatni meri zmanjšati svojo proizvodnjo. Da ne bi našega gospodarstva v še večji meri prizadeli, je nujno skrajno varčevanje vseh odjemalcev pri rabi električne energije: 1. V zvezi s tem so odjemalci, ki imajo po- godbene odnose z distribucijskim podjetjem Elektro Celje v dneh 19. in 20. t. m. dobili v soglasju z Republiškim sekretariatom za in- dustrijo posebne naloge za zmanjšanje po- rabe električne energije v obsegu, ki ga bodo lahko praviloma dosegli z racionalnejšim ko- riščenjem električne energije. 2. Odjemalci na nizki napetosti — tudi go- spodinjstva — pa so dolžni, da potrošnjo električne energije do konca junija zmanjšajo tako, da bo celotna junijska potrošnja vsaj za 5 »/• manjša kot v mesecu maju tega leta. To zmanjšanje velja kot zahteva v smislu ve- ljavnih predpisov za odjemalce, razvrščene v tarifno skupino »komunalni odjem« in »sploš- ni odjem« ter za kmetijske organizacije. 3. Javno razsvetljavo je treba zmanjšati na obseg samo nujne »celonočne razsvetljave«. Ker je predviden primanjkljaj preko celega leta, bo potrebno skrajno varčevanje v rabi električne energije tudi v naslednjih mesecih. Distribucijsko podjetje bo kontroliralo izva- janje varčevanja in zmanjševanja rabe elek- trične energije. Interes vseh potrošnikov je, da skrajno var- čujejo z električno energijo, ker bodo sicer nujno potrebni izjemni ukrepi, kar bi odje- malce v večji meri prizadelo. Celje, dne 22. 6. 1964. Elektro Celje Celje • ZAHVALE ZAHVALA Ob težki Izgubi naše ljube mame MARIJE VRZDOVNIK, rojene Fils Iz škofje vasi, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali njeno trpljenje. Posebna hva- la tov. Poldetu Vrečku za poslovilne besede in vsem, ki so Jo spremili k zadnjemu po- čitku. Žalujoči: hčerka Tilčka, vnukinji Magda in Hedvika z družinami. ZAHVALA Dr. Radljeviču in sestri Naniki Pipan, za svo skrb in trud pri zdravljenju moje pokoj- ne mame HELENE NIDORFER. Iskrena za- hvala tudi društvu upokojencev, prijateljem ilender, sosedom, vsem sorodnikom in znan- cem, ki so ml pomagali ob težki izgubi moje nepozabne mame in jo spremili na njeni zad- nji poti. Žalujoča hčerka Rezi ZAHVALA Dr. Lahu, dr. Rzmalu na Internem oddelku celjske bolnišnice, za vso skrb in trud pri zdravljenju moje pokojne mame HELENE NIDORFER. Iskrena hvala tudi dr. Fišerju in babici Sajevičevi za vso pomoč pri zadnjih ^IJah. Iskrena hvala tudi dobrim sestram, Po^'bno sestri Moiiji iu stre¿aemu oeebju. • OBVESTILA OBVESTILO S 1. 7. 1964 prevzame Zdravstveni dom Celje sledeče ambulante: Ambulanto za preglede delavcev živilske stroke, Ambulanto za preglede pred nastopom službe. Ambulanto za Izdajo zdravniških spričeval voznikom motornih vozil (šoferjem). Ambulanto za preglede športnikov. Navedene ambulante bodo Imele naslednji delovni čas. Ambulanta za preglede delavcev živilske stroke: ponedeljek od 15. do 18. ure, sreda od 7. do 9. ure, petek od 7. do 9. ure. Ambulanta za preglede pred nastopom službe: ponedeljek od 7. do 12. ure, sreda od 7. do 12. ure, petek od 7. do 12. ure. Ambulanta za izdajo zdravniških spričeval voznikom motornih vozil (šoferjem): torek od 8. do 11. ure, petek od 8. do 11. ure. Ambulanta za preglede športnikov: sreda od 15. do 18.30. Vse navedene ambulante poslujejo od 1. 7. 1964 dalje v pritličnih prostorih Zdravstvenega doma Celje. Istočasno obveščamo, da se s 30. 6. 1964 ukinejo te ambulante na Oddelku za medicino dela. ZDRAVSTVENI DOM CELJE OBVESTILO Plavalni klub Neptun Celje organizira pla- valno šolo za neplavalce: 1. tečaj — od 2. julija do 18. julija, 2. tečaj — od 20. julija do 5. avgusta, 3. tečaj — od 6. avgusta do 21. avgusta. Šola bo dopoldne, dve uri na dan. Za vsak tečaj se lahko prijavi 50 tečajnikov. Prijave sprejema blagajnik kopališča vsak dan, ko je kopališče odprto. Vpisnina znaša 500 dinarjev. Delavska univerza v Celju sprejema prijave za tečaj STENOGRAFIJE. Poslovno pismo (120 šol. ur) za začetnike In debatno pismo (100 šol. ur). Pri tečajih je pouk slovenskega jezika obve- zen. Pouk bo dva krat tedensko v učilnicah DE- LAVSKE UNIVERZE Celje, Titov trg 3-1. Začetni in nadaljevalni tečaj STROJEPISJA: Obsega strojepisje (200 šol. ur), korespon- denco (30 šol. ur), slovenščino (30 šol. ur). Pouk bo dvakrat tedensko na Ekonomski šoli v Vodnikovi ulici. Prijave sprejema De- lavska univerza Celje, Titov trg 3-1., telefon 30-24. Vsi naši tečajniki imajo pravico do brez- plačnega vstopa na vse prireditve, ki jih pri- reja Delavska univerza Celje. Delavska univerza Celje in Društvo knjigo- vodij za okraj Celje razpisujeta: Knjigovodske tečaje I., II. in III. stopnje. Knjigovodski tečaj I. stopnje (150 ur) ob- sega osnove knjigovodstva matematike in družbeno ekonomskih ved. Tečaj je namenjen zaposlenim v knjigovodstvu, ki nimajo popol- ne srednje strokovne izobrazbe. Knjigovodski tečaj II. stopnje (150 šol. ur) seznanja tečajnike z vsemi vrstami knjiženja po najnovejših predpisih. Poudarek je na praktičnem delu in vajah. Knjigovodski tečaj III. stopnje (90 šol. ur) je namenjen praktikom na vodilnih aH samo- stojnih delovnih mestih v knjigovodskih služ- bah; obsega knjigovodstvo in pravne predpi- se. Tečajniki se lahko vpišejo v višjo stopnjo le po uspešno opravljeni I. oziroma II. stop- nji. Ob polovici predelane snovi bodo obvezni kolokviji z zagovorom pismene naloge. Brez uspešno opravljenega kolokvija ne bo dovo- ljen pristop k zaključnemu izpitu. Tečajnikom — vozačem potrjuje Delavska univerza Celje vozovnice za znižano vožnjo z vlakom. IZLETNIK Vabimo vas ne neše izlete: 1. ZÜRICH-LONDON-PARIS-MÜNCHEN 9-dnevno potovanje z vlakom; 2. CARIGRAD-SOFIJA 8-dnevno potovanje z vlakom; 3. FIRENZE-RIM-NEAPELJ-CAPRl-BE- NETKE-TRST 9-dnevno potovanje z vlakom; i. PARIS-NICA-MONTE CARLO-MILA- NO 9-dnevno potovanje z vlakom; 5. KIJEV-LENINGRAD-MOSKVA - po- tovanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (spal- ni in jedilni vagon) — avion; 14-dnevno potovanje; 6. ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFI 9-dnevno potovanje; 7. BUDIMPEŠTA 2-dnevno potovanje z avtobusom; 8. DUNAJ — svetovna cvetlična razstava 3 in 4-dnevna potovanja z avtobusom; 9. GRČIJA — 10-dnevna ekskurzija za ma- turante vseh šol; 10. TRST in BENETKE stalni 1 in večdnevni izleti z avtobusi; 11. KOROŠKA 1 in večdnevni izleti z avtobusi; 12. PO GORENJSKI-PRIMORSKl 2-dnevni izleti z avtobusom za kolektive; 13. PLITVICE — dvodnevni izlet z avtobus som za kolektive; 14. PO ISTRI — dvodnevni izlet z avtobu- som za kolektiv«.; 15. PO DOLENJSKI - dvodnevni izlet г avtobusom za kolektive. IZLETNIK VAM NUDI: — organizacijo izletov in prevozov slro- kovnili ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vršimo rezervacijo v spalnih vajtonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od- dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije^ turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Tito- vem trgu, številka 3 pri Avtobusni postaji. Telefon 28-41, poštni predat 162. S« priporočamo za cenjena naročila. IZLETNIK CELJI • KONCERTI Renomirani moikl zbor »Oranle« Iz Holan- dlje se bo na turneji po Avstriji in Jugosla- viji ustavil tudi pri nas. Koncerti bodo: 1. avgusta v Velenju v Domu kulture, ~ 3. avgusta v Dobmi, dvorana zdravilišča, 4. avgusta v Celju, Narodni dom, 5. avgusta v Rogaški Slatini, dvorana zdra- vililCa. 60 članski zbor ima naitudiran Internacio- nalni program, 8 katerim se je z ogromnim uspehom predstavil v Belgiji, Franciji in v Španiji. • RAZPIS GLASBENA šOLA DPD SVOBODA CELJE vpisuje nove učcnce do 30. avgusta 1964. Poučevali bomo: klavir, harmoniko, trobila in pihala ter kitaro. Šolnina znaša din 1.000 na mesec. Poznejših prijav ne moremo upo- števati, tudi ne jamčimo za morebiten vpis, če bo kandidatov preveč. Vpis se vrši vsak dan od 8. do 12. ure v pisarni okrajnega sveta Zveze kulturno pro- svetnih organizacij Celje, Gregorčičeva ulica številka 6. Odbor • GLEDALIŠČE SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE Sobota, 27. junija 1964 ob 19.30: Jerome Kilty: DRAGI LA2ÑIVEC. Sobotni abonma in abonma za delovne organizacije. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Nedelja, 28. juMiJa 1964 ob 15.30: Jerome Kil- ty: DRAGI LAŽNIVEC. Nedeljski popoldan- ski abonma in Izven. Vstopnic Je še dovolj na razpolago. Nedelja, 28. junija 1964 ob 15. uri: Sean O'Casey: SENCA PRAVEGA MOŽA. Gosto- vanje v Vidmu ob ščavnicl. Nedelja, 28. junija 1964 ob 20. url: Sean O'Casey: SENCA PRAVEGA MOŽA. Gosto- vanje v Gornji Radgoni. Torek, 30. junija 1964 ob 19J0: Jerome Kilty: DRAGI LAŽNIVEC. Torkov abonma in Iz- ^ ven. Nekaj vstopnic je še na razpolago. • KINO KINO SEVNICA 27. in 28. junija 1964 - »OKUS PO MEDU« — angleški film KINO SVOBODA — ŠEMPETER Od 27. do 28. junija 1964 — »STEPA« — ita- lijanski CSP film • TURIZEM PRAZNIK PIVA IN CVETJA Y LAŠKEM Celjska turistična Zveza sporoča, da prireja Turistično druitvo Laike v sodelovanju z osta- limi drulbenimi organizacijami v sobolo. II. in v nedeljo, 19. julija v Laikom PRAZNIK PIVA IN dfETJA. V soboto zvečer bo koncert in ognjemet, v nedeljo pa povorka, poizkuinja piva, razna tekmovanja, piknik na Starem gradu 1er ie razne druge prireditve. AVTOBUSNA PROGA SVETINA-CELJSKA KOCA Na številna vprašanja sporočamo, da vozi avtobus celjskega avtobusnega prometa vsako nedeljo na Svetino in Celjsko kočo. Odhodi iz Celja so ob 8.00 in 13.00, povratek pa ob 11.35 in 19.15. FLOSARSKI BAL IN HMELJARSKI LIKOF Med številnimi turističnimi prireditvami bosta letos tudi Flosarski bal, 2. avgusta in Hmeljarski Hkof 9. avgusta. Na obe priredit- vi že danes opozarjamo. ZLAGANJE PROSPEKTOV Celjska turistična zveza sprejme dva dijaka (dijakinje) za zlaganje prospektov In druga pomožna sezonska dela. Delo je samo v po- čitnicah, nagrada po učinku. Interesenti se naj javijo v pisarni Celjske turistične zveze, Celje, Ulica XIV. divizije 6. • PRODAM Zaradi selitve, ugodno prodam rabljeno češ- njevo spalnico. Vprašati na naslovu: Celje, Selce 15. Dobro ohranjeno kompletno spalnico — češ- njev les, ugodno prodam zaradi selitve. Celje, Kosova 10 (Zavodna). Ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico. Ogled v popoldanskem času. Kohne, Ku- merdejeva 9 (Cret). Stabilni motor Deutz 6 KS, v odličnem sta- nju, prodam. Dam tudi na ček. Ribič An- ton, Dol pri Šentjurju. Kompletno novo štiridelno okno z rolo oma- rico; balkonsko okno z vrati in rolo oma- rico, prodam. Ogled popoldne: Bordon Va- lerija, Dečkova cesta 56. Šivalni stroj, nemške znamke »Pfeniks«, po- grezljiv, prodam. Naslov v upravi lista. • STANOVANJA Zamenjam dvosobno stanovanje za manjše. Naslov v upravi lista. Za sobo v mestu, ali bližini Celja, prevzame upokojenka 8-urno varstvo 3-letnega otroka, ali gre k starejši osebi. .Naslov v upravi lista. ^ Sobo v novi hiši oddam mirni uslužbenki. Naslov v upravi lista. Zamenjam dvo in pol sobno stanovanje (sa- nitarije, pritikiine, balkon, shramba) v cen- tru za večje. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zamenjava«. • SLUŽBE Sprejmemo vajenca v uk finomehanične stro- ke. Pismene ponudbe na naslov: Predstav- ništvo »Singer« Celje, Tomšičev trg 14. Družina v Švici išče pomoč v gostišču. Fami- lie Heiniger, Restavriran Sthernen Rechrs- wil — S. O. Schweifz. Brivsko frizersko pomočnico, samostojno, so- lidno moč sprejmem. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo, lista pod šifro »Stalna služba«. Sprejmem mlajšo upokojenko za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu. Nudim lepo sobo s hrano in plačo po dogovoru. Naslov v Konfekciji »Partizan« Celje. Gospodinjsko pomočnico sprejme štiričlanska družina. Plača dobra. Naslov v upravi lista. e RAZNO V ponedeljek zvečer sem izgubila žensko ročno uro »Danvil«, pred hišo na Mariborski cesti 18. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi odda na naslov: Milena Ja- nuček, Mariborska cesta 18. Trgovski potnik z bivališčem v Beogradu, verziran v vseh strokah, odlično seznanjen v Srbiji in Vojvodini, sprejme zastopstvo, ali pa šlužlK) potnika. Razpolaga s pisarno in skladiščem. Ponudbe na R. P. poštni jHtxiai 142 Ceije. DRUGO VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE KOMUNALNA BANKA CELJE s podminico CBUSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami objavlja drago veliko nagradno ireban)« V poàtev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 1. aprila do 30. Junija 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 din in to vlogo vezali na odpovedni rok od 12 mesecev dalje in vlagatelji, ki bodo vložili najmanj 100.000 dinarjev in ta znesek vezali za dobo 3 do 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. Nagrade: 1 MOPED 1 TELEVIZOR 1 ŠIVALNI STROJ 1 HLADILNIK 1 SESALEC 2rebanje bo dne 10. julija 1964, izid žrebanja pa bo objavljen v časopisih Večer in Celjski tednik. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE, KORISTILI BOSTE SEBI IN SKUPNOSTII KOMINAINA BANKA CEIJE Razpis Zaradi uvedbe non-stop delovnega časa rabimo večje število prodajalcev - prodajalk tekstilne stroke Ponudbe sprejema uprava trgovskega podjetja »Moda«, Celje, Prešernova ul. 7. Obvestilo Opozarjamo vse koristnike grobnih parcel pokopališča Cret, da v smislu pokopališkega reda, člen št. 25 in na osnovi objavljenega seznama zapadlih grobišč- na pokopališču Cret, izobešenega od 1. I. 1964, poravnajo že v letu 1963 zapadlo najemnino najkasneje do 15. 7. 1964 pri blagajni zavoda. V kolikor najemnina za grobišča ne bo podaljšana do tega roka, ista zapadejo v last in razpolago Pogreb- nega zavoda Celje. ' Uprava Stran 8 CELJSKI TEDNIK et. 25 — 26. junija 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT IGRE »BATSTVA IN ENOTNOSTI« ZRENJANIN NAJBOLJŠI Tri dni so se mladinci — športniki iz Zrenjanina, Tuzle, Vinkovcev in Celja borili za naslov najuspešnejše športne ekipe letošnjih jubilejnih mla- dinskih športnih iger »Bratstva in enotnosti«. Pomerili so se v odbojki košarki, rokometu, plavanju, atletiki in streljanju. Skozi ves čas se je glav- na borba za primat odvijala predvsem med ekipama Zrenjanina In Celja. Ob koncu se je Izkazala ekipa Zrenjanina za nekoliko boljšo In je osvojila prve mesto z 41 točkami pred Celjem s 36 Tuzlo s 24 In Vinkovci z 19 točkami Celjski tekmovalci so odpovedali predvsem v odbojki, kjer so občutno zaostajali za gosti, kar jim je tudi one- mogočilo zmago v končnem plasmaju Rezultati v posameznih športnih pa- nogah so bili naslednji: ODBOJKA moški: 1. Zrenjanln, 2. Tuzla, 3. Vin- kovci, 4. Celje; ODBOJKA ženske; 1, Zrenjanln, 2, Vinkovci, 3. Tuzla 4, Celje. KOŠARKA moški: 1. Celje 2. Zrenjanln, 3. Tuzla, 4. Vinkovci; KOŠARKA ženske: 1, Celje, 2. Zrenja- nln, 3. Tuzla, 4. Vinkovci; ROKOMET moški: 1. Zrenjanln, 2. Celje, 3. Tuzla 4. Vinkovci; ROKOMET ženske: 1.Zre- njanln, 2. Tuzla, 3. Vinkovci, 4. Celje' STRELJANJE z malokallbrsko puško: 1. Celje, 2. Zrenjanln, 3. Vinkovci, 4. Tuzla; Ženske: 1. Celje, 2. Zrenja- nln, 3. Tuzla 4. .Vinkovci; PLAVANJE moški: 1. Celje, 2. Zrenjanln, 3. Vin- kovci,» 4. Tuzla; Ženske: 1. Zrenjanln 2. Celje, 3. Vinkovci, 4. Tuzla; ATLE- TIKA moški: 1. Celje, 2. Zrenjanln. 3. Tuzla, 4. Vinkovci; Ženske 1. Zre- njanln 2. Celje, 3. Vinkovci, 4. Tuzla. Nekaj zelo dobrih rezultatov je bilo doseženih tudi med posamezniki. Ta- ko sta v plavanju na 100 metrov pro- sto člana celjske ekipe Svab in Kova- člč dosegla solidna rezultata 1:05,2 oziroma 1:06,4. V atletskem tekmova- nju je pablč iz Tuzle dosegel letošnji najboljši rezultat v državi v skoku v daljino — 738 cm, Celjanka Lubejeva pa prav tako letošnji najboljši rezul- tat v državi v teku na 100 metrov s časom 11,9. Babicev skok v daljino DRŽAVNO PRVENSTVO V JADRALNEM LETENJU | Kjub težavam-GRE! | Na letališču v Levern se je 14. ju- nija začelo dvanajsto državno pr- venstvo v jadra'>nejm letenj'u. Sode- lujejo letalci iz 20. jugoslovanskih klubov. Škoda, da je letalska zveza XuJgoslaлчje tdkmovanje prestavila za teden dni, 'kajti « tem so ravno naleteli na slalbo vreme, iki ovira tekmovanje. Prva tekmovalna nalo- ga je bil ipolet do Bleda in nazaj, toda to nalogo je izpoluil le Celjan Tovornik, ki tekniiuje za l.jiuibljano in zato se ta polet ui štel za tek- movanje. Vsi ostali tekmovalci so pristali okoli Vranskega in to po travnikih in njivah skoraj eden vrh drugega. Prvi tekmovalni dan je ibil zato šele iö. junij. To je ibil hitrostni polet na določen cilj s povratkom (Celje, Ptuj, Celje) v razdalji 122,4 km. Zmagal je Ptujčan Korpar pred Križnarjem iz Ljubljane in Tovornikom prav talko iz Ljubljane. Najboljiši Celjan je bil Srečko Pukl, ,ki je pristal na sedmem mestu, dru- gi Celjan Kočevar je bil šestnajsti. Zaradi slaibega vremena se je tek- movanje nadaljevalo šele 20., s hit- rostnim preletom Celje-Miurska So- ibota. Zma^ïal je Križnar iz Ljublja- ne pred Stepanovičem iz Beograda in Gajićem prav tako iz Beograda. Pukl je 15., Kočevar pa tekmovanja ni nadaljeval. V mxleljo, 21. je bil na sporedu najtežji iprelet saj je svojo nalogo opravilo le ipet tekmovalcev. To je bil hitrostni iprelet s povratkom Ce- lje—Slovenj Gradec—Celje. Zmaigal je Tovornik iz Ljiubljane pred Kor- perjem iz Ptuja in Maješem Vršac. Doiber je bil Pukl, ki je za- sedel peto mesto. Tekmovanjem .se je nadaljevalo zopet z daljinskim preletom na določen cilj. Tu se je posebno dobro držal Pukl, ki je bil drugi za Stepanovičem. Na tretjem mestu je bil Korpa. Prireditelji imajo težave z vre- menom, vendiar upajo, da jim .bo kljuib vremeniskim neprili'kam us- j>elo sipeljiati tekmovanje do konca do 28. junija, kot je bilo ipredvide- no. K. F. ŠPORT NA DROBNO ODBOJKA: Partizan iz Celja je v ne- deljo premagal odbojkarje iz Središča s 3:0 In se nahaja trenutno na šestem mestu vzhodne skupine druge odboj- karske lige. KOŠARKA: V tekmovanju republi- ške lige je Elektra Izgubila v Ljublja- ni s Svobodo 42:67 In jena 7, mestu na lestvici. V okrajni ligi pa je Prebold premagal Store, Konjice B moštvo Obrtnika, Elektra B pa košarkarje Ve- lenja. HOKEJ NA TRAVI: Na državnem mladinskem prvenstvu v hokeju na travi, ki je bilo v Zagrebu, so hokeji- sti HDK Celje osvojili tretje mesto. PLAVANJE: Plavalne in waterpolo treninge celjskih plavalcev sta v le- tošnji sezoni prevzela brata Goršlč dolgoletna člana In Inštruktorja celj- skega plavalnega kolektiva. PORAZ V PRVI TEKMI Nogometaši Velenja, ki se po zmagi v oicrajnem nogometnem tekmovanju borijo po- novno za vstop v enotno slovensko nogomet- no ligo so v prvi tekmi v Ljubljani proti do- mači Iliriji doživeli poraz. Rezultat 1:2 vzbu- ja sicer upanje na uspeh v povratni tekmi, vendar pa sta bila na tekmi, ki je baje bila precej groba, izključena kar dva igralca ve- lenjskih rudarjev Vesič in Kujan. slabo - nezanimivo V predzadnjem kolu slovenskega nogometnega prvenstva smo na Glazi- ji lahko gledali zopet dokaj slab in nezanimiv nogomet. Olimp je bil za Kladivarja precej slab nasprotnik in tudi moštvo z (llazije ni prikazale kdovekaj. Pet golov je bilo skorajda premalo za tisto kar se je dogajalo na igrišču. Kaže, da napad Kladivarja brez liribernika deluje le kot slabo uglašen instrument, ki mu bodo zda' zdaj popokale strune. Pa tudi trudili se niso preveč. Celje v Novi Gorici menda ni mog- lo prenašati precejšnje vročine in sc prinesli domov štiri gole, ne da bi vsaj enega pustili tamkaj za spomin Zato pa so v Novi Gorici prijetno pre- senetili njihovi mladinci, ki so enkrat uspeli poriniti usnje v nasprotnikovo mrežo in osvojili obe točk. Se to: tudi Olimpovi mladinci so osvojili obe toč- ki proti Kladivarju. Kaj pa prihodnjo nedeljo? Kladivar bo zaključil tekimpvanje v Novi Gori- ci. Rezultat za osvojitev prvega mesta ш več važen. Olimp bo doma za slove od lige skušal premagati Soboto, Celje pa igra na Glaziji tako imenovano iz- venkonkurenčno tekmo z B moštvom ljubljanske Olimpije. KLADIVAR DVAKRAT NAJBOLJŠI V LJubljani Je bilo pretekli teden zaključno tekmovanje moiStvenega republiškega prven- stva v atletiki za člane in članice. Kot je bilo pričakovati so atleti in atletinje Kladivarja premočno osvojili prvo mesto. Moški so za začetek sezone zbrali dokaj visoko število točk 33.055, medtem ko so ženske zbrale 16.564 točk. Med posamezniki so skoraj vsi atleti do- segli svoje običajne izide, seveda pa so po- novno izstopali Stamejčičeva, Lubejeva, Važič, Lešek, Pikula, Vravnik in še nekateri. Med najboljše rezultate moramo prav gotovo šteti dosežka Stamejčičeve 10,9 na 80 metrov čez ovire in 596 cm v skoku v daljino. V obeh di- sciplinah je tudi Lubejeva dosegla zelo dobra rezultata 11,5 oziroma 563 cm. Važič Je dose- gel letošnji najboljši rezultat v državi v teku na 800 metrov 1:52,3, Vravnik pa prav tako odličen rezultat v metu diska 48,92 cm. Lešek Je potem, ko je premagal višino 460 cm zaradi slabo pripravljenega doskočišča staknil po- škodbo, zaradi katere bo шога! kakih deset dni mirovati. Komentar RAZOČARANI MLADI STRELCI V nedeljo, 14. junija zjut- raj je vstopila v Rogaški Sla- tini na vlak skupina .pionir- jev in mladincev. Na ramah so jim viseli puišlke; za mnoge mlade ljudi celo ipredolge. Odhajali so na okraj.no strel- s'ko tekmovanje z malokali- bers'.ko pueko v Celje. To je bil zanje velik dogodek. Bili so veseli in razposajeni, saj je ibila to zanje prva težka preizkušnja. Šele pred desetimi dnevi so si s.ami uredili strelišče v Ro- ga.ški Slaitim, ki je bilo na go. s'to oibraščeno in močvirno. Stalo jih je sicer iprecej ^ru- da, ki pa je bil poplačan, saj so lahko šele zatem začeli s sistematičnimi treningi pod vodstvom starej.ših članov strelske družine iz Rogaške Slatine. S svojim znanjem jim je precej pomagal tov. Savo Martinovič. Navdušeno so vztrajal« pri težkem treningu in ¡žrtvovali mnogo svojega prostega časa. Zato ui&pehi niso izostali. Ekipa je .bila pri- pravljena za okrajno tekmo- vanje. Ko smo prišli v Celje, so nam napisali v posebnem pis- mu, in na celjsko strelišče, smo bili prijetno presenečeni. To s'irei išče je du leč prekaša- lo naše. Vsii smo si želeli, da bi tudi mi imeli takšnega. To- da bojimo se, da bodo na,še želje ostale neizipoljene. Ko Simo prišli na strelišče Simo najiprej uredili vse pred- pisane formalnosti. Ob tej priložnosti prireditelj ni našel nobenih napalk; izato je pri- pustil vse tekmovalce k tek- movanju. ;Mi smo ipredlož;ili samo seznam tekmovalcev in pošteno prijavili resnične roj- stne letnice. To ,ni motilo sod- nika tovariša Hočevarja. Ni nas opozoril, da ne «me noben tekmovalec imeti iTad 14 let. Ko pa je Ibilo tekmovanje za- ključeno in so naši mladi streldi dosegli tretje mesto, se je sodnik spomnil, da ima- ta dva tekmovalca več ,kot 14 let. Eikipa je imela še rezerv- nega mladega tekmovalca, ki bi lahko zamenjal starejšeira. vendar so ekipo šmarske oTj- čine iklju.b temu 'diskvalifici- rali. Med ostalimi tekmovalci smo idpazi'lii tudi .takšne, za katere dvomimo, če so stari manj kot 14 let. Samo. prire-, ditelj od drugih tì)iip ni zah- teval nobenih dokumentov o starosti tekmovalcev. Verjel je samo na listno izjavo vodij ekip. Zaradi tega se ml adii strelci šmarske olx-inc čudijo in sprašujejo, zakaj priredi- telj ni ugotavljal po Lstem merilu fK)datke za člane v^h ekip. Boli jih, da je bil nji- hov napor izaman. Vložili so veli'ko truda, da so premostili velike težave, ki jih verjetno nimajo vsi tekmovalci. Fodji ekipe strel. družine Partizan, Roe. Slatina Bodimo nanjo ponosni Tudi na celjski glaslveni šoli so zaključek šolskega leta proslavili nadvse svečano. Dijaki so s,kleni'li staro šols'ko leto s krajšo prodiuk- cijo; ravnatelj zavoda, Egon Kune j, pa je ob tej priložnosti sporiočii re- zultate enoletnega dela. Letni program šolslkeiga dela je bil v celoti dosežen, deloma tudi presežen. Šola je pripravila poleg ostalega štiri interne produkcije in en nastop učencev glaslbenih .šol v okraju; program so izpopolnili .tri- je javni nastopi itd. V celoti so go- jcnci te šole nastopili trinajstkrat, sedemnajstkrat pa so sodelovali pri proslavah šol in družbenih ter osta- lih origainizacij. Tako vidimo, da je bila tudi letos javnost -šole močno poudarjena. Od vpisanih 244, je šolsko leto izakljiučilo 226 učencev; izpit iz glavnih predmetov ipa je opravilo 128 učencev' Še zmeraj ima klavir največ pristašev (114), ziatem violi- na {42), solopetje (15), trobenta (13), klarinet (11) itd. Zal ipa je premalo interesa za flavto, čelo, rog itd. Zdi se, da starši in učenci pozabljajo na te instrumente, sicer je težko ra- zumeti, zakaj .se mnogi odločijo za klavir, pa čeprav nimajo niti imož- nosti 7.a vaje. Hvaležno pa je izani- manje za kitaro. Pomemibno vzgojno delo je oipra- vil šolski orkester, ki je štel 20 članov in je sodeloval na treh na- stopih. Lepo se je uveljavil tudi mali ansambel violinistov, ki je štel deset učencev. Vodil jih je prof. Sancin. Pripravnica je opravičila svoj ob- stoj; to je potrdila tutli javna .pro- duikcija, na kateri so najmlajši ijkkI vojavi vprašanje gradnje nove glasibene šole. To je prolblem. ki se vleče že dolgo vrsto let; vleče in zavlačuje, ne pa reši. Že zaradi vzgoj.nih ciljev in usipehov, ki jih .kolektiv glasbene šole dosega, bi bilo prav, če bi na celjski občinsiki skupščini sprejeli sikleip o gradnji noveiga .šolskega poslopja. Zavedaj- iino se. da glasiba ni luksus, temveč da je potreba današnjega časa, da plemeniti človeka in mu daje tisto, kar mu svet mehanizacije in avto- matizacije ne more dati nikdar. Za- mislimo se nad tem, morda bo po- tem laže sprejeti sklep, ki že dolgo visi v zra.ku! M. B. Gojenci pripravnice na svojem pr vem nastopu .pod vodstvom prof. Žuljeve Občinska skupščina Laško Občinski odbor SZDL Laško Občinski komite ZKS Laško Občinsko združenje borcev NOV Laško Občinski komite ZMS Laško Občinski sindikalni svet Laško « Čestitajo vsem občanom k občinskemu prazniku 2. juliju HUDO NEURJE V GROBELNEM, ŠENTJURJU IN GORNJI VASI Hudo neurje, ki je bilo v pone- deljek 22. 6. od 15. do 17. ure popold- ne v (îrobelnem, .Šentvidu in Gornji vasi, je prizadejalo veliko materialno ško(h), saj so napol uničeni vsi polj- ski pridelki, predvsem koruza, ki je bila letos lepa. Velika škoda je tudi v vinogradih na krompiriščih ter na nasadih črnega ril>eza in pšeime« Povrtnina je popolnoma uničena. Ljudje v tem kraju že več let ne jKunnijo takega neurja, tako debelo točo. Dež je bil tako močan, da je odnašal zemljo z njiv. V Grobelnem je padala toča nekaj časa brez dežja, tako da je bila ško- da še večja. Poškmlovano je tudi sadno drevje. Kmetovalci menijo, da bodo letošnji kmetijski pridelki v prizadetih krajih znatno slabši.^ H L. M. RADIO CELJE Ponedeljek, 29. Junija 1964: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Obvestila, 17.15 Poje Mario Lanza, 17.25 Športni pregled, 17.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Za- bavna glasba in reklame. Torek, 30. Junija 1964: 17.00 Celjska kroni- ka, 17.10 Obvestila, 17.15 Mladinska oddaja, 17.25 Trio Eda Goršiča, 17.45 Zabavna glasba m reklame. Sreda, 1. julija 1964: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Obvestila, 17.15 Dve uverturi, 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Za- bavna glasba in reklame. Četrtek, 2. Julija 1964: 17.00 Celjska kroni- ka, 17.10 Obvestila, 17.15 V stilu di.xielenda, 17.25 Radijska univerza, 17.35 Naši poslušalci čestUajo ЈП pozdravljajo, 17.45 Zabavna glas- ba in reklame. Petek, 3. jülija 1964: 17.00 Celjska kronika. 17.10 Obvestila, 17,15 Komorni naoški zbor, 17.25 Turistična oddaja, 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Zabavna glasba in reklame. Sobota, 4. Julija 1964: Ves dan prenos spo- reda RTV Ljubljana. Nedelja, 5. julija 1964: 12.00 Pogovor s po- slušalci, 12.10 Obvestila, 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 V veselem lit- ши, vmes reklame, 12.45 Literarna oddaja. èt. 25 — 26. junija 1964 «.OLJSKI TEDNIK Stran 9 5 ROMAN SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN - SLIKANICA — HUMORESKA — KAMEDŠIRO IN SINOVI — Si naredila?, jo je pred šolo vprašal oče. — Ne, je skozi solze rekla Reiko-čan. — Ne bodi žalostna, jo je tolažil oče. — Tvoj brat Goro bo uspel. Mogoče je celo bolje tako, ker je fant. — Cez leto je bil Goro tako daleč, da je z odlič- nim spričevalom zapuščal klopi osnovne šole in govoril lepo, gladko angleščino. Vse je kazalo, da ga bo izpitna komisija le morala pustiti sko- zi svoje mreže. Tako je izgledalo tudi na dan preizkušnje. Polovica članov komisije je do- padljivo kimalo nad Gorovim znanjem in do- mala pozabila, da je njegov oče vendar nava- den praznilec straniščnice. Toda vmes je bilo profesorica, ki tega ni pozabila. Zloben nasmeh ji je zaigral na ustnicah. Vzela je v roke bel list in z dvema prstoma prijela na sredini po- dolžnega roba. To je bil star rušilni test, ki pa ga Goro žal ni ix>znal. 2enska je pač z lahkotno kretnjo storila tako, da je rezko zašumelo in v rokah je držala dve polovici. — Kaj sem storila s papirjem?, je vprašala strogo. — Raztrgali ste ga, je odvrnil Goro začuden nad takim vprašanjem. Ne, nisem ... Pretrgala sem ga! Če bi bil Goro rekel raztrgala, potem bi bilo prav pretrgala. Nič bi mu ne pomagalo če bi poznal to zlobno past. Goro je padel. Otroci japonskega sekrétarja so bili na Jeffersonovem šolskem zavodu nezaželjeni. Leta 1936 je Kamedširo nekega večera zbra- ni družini razložil načrt, ki mu je dolgo ležal na jeziku, vendar ga je hkrati iz dna duše so- vražil. Sklep, da b^o vsi njegovi otroci aka- demsko izobraženi, se je izkazal neuresničljiv. Tudi z denarjem ni več mogel delati čudežev, naj ga je še tako obračal. — Reiko se bo morala odpovedati šolanju, je polglasno izdavil. Reike, bister deklič, ki je imelo kopico pri- znanj za šolske uspehe, je sedela kot vkopana. Le roki, sklenjeni v naročju sta drgetali. Kot dobro vzgojena hči je molčala. Zato pa je Goro viharnejše vzkipel: — Reiko ve in zna več kot mi vsi skupaj pod tole streho. Reiko mora v College. Toda Kamedširo se ni dal omajati: — Ne, mladi možje morajo imeti izobrazbo, čeprav ne razumem, zakaj tebe Goro niso sprejeli v zavodu Jefferson. — Prosim, s^iem nekaj povedati, je tiho za- čela Reiko: Samo sinovi bogatih in tistih, ki so všeč plantažnim lastnikom, lahko obiskujejo bolj- še šole. — Veš kaj sestra, McKinley je izjema! se je Goro postavil v bran za šolo, ki je sprejemala Japonce, Filipince, Kitajce in tudi Havaice. V tej šoli se niso sramovali zaradi trohic pidgin — ingHsh. Oba fanta, Goro in Tadao, sta bila člana šolskega rugby moštva. Obema je bila šola zelo všeč. ■ — Pustita zdaj McKinleya, je presekal Ka- medširo otroški prepir. — Reiko, je začel in spet urnoknil, kakor da se sramuje besed, ki naj bi sledfle... Reiko, Iši- san mi bo vrnil nekaj denarja. Kupil bom majh- no brivnico v hotelski ulici, kamor prihaja ve- liko morrlarjev. V tem salonu bodo delala samo dekleta... Počasi, od besede do besede vse bolj, je Reiko popadala groza. Sedela je nepremično in zrla v mater, ki je prala riž. Njena lica so se spreminja- la v vseh mavlujčnih barvah in solze so ji zaple- sale v črnih očeh. Mati je spustila skledo na mizo objela hčer in jokala z njo ... Brivnica je neverjetno uspevala. Kamedširo jo je odprl ravno v času, ko so Američani poveče- vali svoje garnizije na Havajih. Mornarji iz Pearl Hart)ourja in vojaki iz schofieldske kasarne so v procesijah prihajali v Hotel Street in se pustili briti mladim Japonkam. Vsak večer so se kar trle uniforme pred brivskim salonom, toda Ka- medširo je sleherni večer spremljal svoja dekleta na njihove domove. Kamedširo je bil zvit.'Vedel je, da so japonske bri\mice v Tokiju, Hirošimi in di4igih japonskih velemestih znane po vsem sve- tu, ker poleg brivskih uslug, masaže in striženja skrbijo tudi za driige télesne užitke. Kamedširo se jfe globoko v duši bal, da bo brivnica propad- la, če zadnjega ne bo dovolil. Celo leto je koval svoj načrt s tipično vzhodnjaško natančnostjo. Takole je mnogokrat modroval sredi noči, ko je še praznil stranišča: — Ko bodo prvič prišli mladi vojaki, jim bo- do dekleta in njihove nežne roke všeč. Kjsr jim bodo všeč, bodo prišli še drugič. Ker pa deklet ne bodo koj prvo noč dobili podse, bodo še bolj za- grizeno prihajali in kleli starega ,Japa'. Hujskali bodo dekleta proti starokopitnemu Japoncu, on pa se bo boril za njihovo čistost. Bitka mora osta- ti neodločena. Cas bo navadil vojake, da bodo prihajali samo zaradi britja in volk bo sit, koza pa cela ... Kamedširo je imel prav. 2ena Joriko in hči Reiko sta ga občudovali. Vsa japonska kolonija v Honolulu je zijala od začudenja. Brivnica, ki je bila l'es samo brivnica, je postala zlata jama. Kamedširo se je kmalu prepričal, da vsako de- lo ni enako cenjeno. Odkar ni več praznil stra- niščne jame ga sicer niso bolj spoštovali, toda vsaj odkritega zaničevanja niso kazali. Poleg te- ga je spoznal, da ni znanje jezika, matematike in drugih čislanih predmetov tisto, kar odpira mla- dim ljudem vrata v boljše šole. Nekega julijskega večera v letu 1938 so pred hišico Sakagaovih prišli trije imenitni gospodje. Predstavili so se za Hala Hoxwortha, Hewletta Jandersa in Johna Whippla. Imena so Kamedširu bila znana. Bili so najpetičnejši belci na Havajih. Spadali so med desetorico velmož, ki so dajali otočju zvok in utrip življenja. — Smo iz šolskega odbora visoke šole Puna, je brez ovinkov začel Hoxworth, in smo dokonč- no siti, da naš nogometni klub vedno izgubi tek- me, ker naše fante povozijo kanoni kot sta vaša Goro in Tadao. Potreben nam je srednji napada- lec, ki je hiter in zanesljiv kot Tadao. Prišli smo, da ponudimo fantu mesto v klubu in v šoli... — Najrajši bi vzeli še Gora, toda fant menda končuje šolanje na McKinley Colege, je pristavil Janders in objel plečatega osemnajstletnika čez rame. Posledica ragvora je bila, da so Tadau plačali šolnino, obljubili so mu lepo službo v Hoxwodt- hovi firmi in mu plačali sto dolarjev za gardero- bo s pogojem, da o tem ne črhne besedice. Ko mu je Hoxworth za predplačilo stisnil šumeč dvajset- dolarski bankovec v pest, je pripomnil: — Cisto lahko seveda ле bo, moj Tadao. Na ' naši šoli Japonci niso vsakdanji pojav. Menda boš precej sam, fant! Ko so gospodje zavili za vogal, je Reiko na- vdušeno objela brata: — To je vendar najboljša šola na otočju ... Ker Kamedširo ni vsega razumel, mu je Goro vse na drobno razložil. Že precej upognjeni Ja- ponec je zlezel še bolj vase. Nova guba se mu je zarezala v lice in top>o je zrl v daljavo, tja -na severozahod. Gledal je bankovec in postalo mu je jasno, da njegovi sinovi nikoli več ne bodo zapu- stili Havajev, da se nikoli ne bodo vrnili v de- želo vzhajajočega sonca. Tudi on sam in žena Jo- riko se ne bosta vrnila. Kaj bi počela tam brez svojih postavnih fantov in vitke bledolične Rei- ko? * Leta 1941 so Kamedširovi štirje »samuraji« dorasli vojaški suknji. Čeprav se je šintoistični duhovnik v templju še tako trudil, fantje so se čutili ameriške državljane. Gora so že vrteli v schofieldski kasarni, Tadao in Minoru pa sta kot študenta pripadala predvojaški enoti oficirskih pripravnikov. Sigeo, četrti sin, je bil star šele osemnajst let in je kot Tadao in Minoru obisko- val isto šolo, ker je bil odličen lahkoatlet. Moja izpoved Jaz, igralec F lori j an Vlasić iz Velikega gledališča, se mo- ram nekomu izpovedati. Glej- te, lep sem dn grdo jočem. Trezen sem. Spet se mi v gle- dališču odkrivajo vratarji in govorijo: — Florijan, lepo od vas, da ste se vrnili. Lepo od mene, ki sem po- slednjo etapo svojega pijan- čevanja preiivel v kostimu pisarja Vicinga, pa še njega prodal na trgu za dva ded vina. 'Lepo od mene, da spet lju- bim pod umetnim mesecem in v pratnji obleki mečem bele cvetove neki ienski v okno in namesto vina pijem vodo ... Lepo od mene, F lori j ana Vlasiča, igralca Velikega gle- dališča, da grem po predstavi naravnost v svojo garderobo in molčim. Toda če se bo od- trgalo vse tisto, kar me veže na svetlobo in jasne ure, bom sredi predstave odletel skozi radovedni parter in se izgubil v svetu. Grem, ne da bi lahko izpovedal mojo tugo. Trpim. Ljubezen. Jaz, igralec ki sem na sceni metal svoje stce žen- skam v krilo in pod noge. Kaj morem? Ko se spusti zastor in ko si oddahnem in preneham biti Rindjan, ki mu sodijo, se vse bolj oddalju- jem od sveta. V svoji igral- ski sobi nenehno spreminjam položaj predmetov. Togo me gleda Don Kihot s platnic édi- ne knjige, ki jo premore moja kttjižnica. Vse, kar imam, jaz igralec Florijan Vlasić, živi v meni in mi ne da spati. Bolničar je zaklical: — Florijan Vlasić, igralec, k zdravniku! Besedo igralec je spregovo- ril porogljivo, a k zdravniku nenavadno. Povzpel sem se po stopni- cah, pred meseci, v sanato- riju. Zdravnika je nadomeščala Zdravnica. Kakšna sreča! Žen- ske so boljše, sem pomislil. — Vi ste igralec, Florijan Vlasić!? — potem pa je suho nadaljevala: — Gledala sem vas. Tako talentiran človek. Škoda! In tu je do solz ganila me- ne, igralca Velikega gledali- šča, ki sem do solz ganil pol sveta, mlada zdravnica psihi- atrične klinike z enim samim »škoda«. Potem sva se pogosto sre- čavala. Trudil sem se, da ona ne hi bila zdravnica in jaz ne pacient. Menil sem, da mi nič ne manjka in imel sem prav. Njena prisotnost mi je precej pomagala, da sem spet našel sebe, toda ob sobotah, ko je odhajala in se vračala v po- nedeljek, je sestra beležila v svoj dnevnik: »Florijan Vlasić je bil zopet melanholičen. Obnašal se je, ko da mu nekdo manjka. Na- šli so ga celo na robu gozda.« »Florijan Vlasić, igralec, se z nikomer ne pogovarja. Ves dan je prebil na robu gozda v travi. Oči so mu od neba pomodrile. Ves dan je gledal oblake.« V ponedeljek pa, ko se je ona vrnila v rdečem ogrinja- lu kot plamen, je njemu, Flor- janu Vlasiču, vrnila nasme- šek. Čakal sem jo, da ho prišla na vizito. V mojo sobo je pri- hajala nazadnje in zelo dolgo ostajala. Moral sem jo pro- siti: — Florijan Vlašić vas prosi, da mu napišete odpustnico. Zdi se mi, da se je z menoj zgodilo nekaj blaženega. Uro in pol zatem sem že bil v mestu, svoboden, ven- dar v nevarnosti, da zopet po- grešim s kakšnim kozarcem. Zvečer so v gledališču vsi vzklikali: — Bravo! Toda lahko je gledalcem vzklikati bravo. Jaz, Florijan Vasić, spet grem z odra, ne da bi mogel izpovedati svojo tugo. Trpim. Ljubezen. Jaz, ljubimec, ki sem na odru metal svoje srce ženskam v krila, je nikoli ne bom okusil. Slobodan Marković Stran 10 CELJSKI TEDNIK et. 25 — 26. junija 1964 SMEH PRI NAS V GOSTEH OPRAVIČILO ... in prišel čas je kislih murk. Ljudem je vroče, da do burk je zmanjkalo jim dobre sape! Kot sonce vodo žene v hlape, se razpuhtel je naš humor — usahnil pravzaprav izvor... DIALOG o SAMOPOSTREŽBI »CENTER« — Imate pri vas morda še kakšno škatlo sardin iz februarja 1961 in kak plesniv sir »Zdenka«? — Ne. Zakaj? — Zbiram namreč zgodovinske prehranbene artikle. POROČILO OD SEJ Iz ozirom na to, da so seje vsak- danji pojav v našem vsakodnevnem življenju, katerih je zelo veliko, si- cer nimam dosti cajta za poročilo od sestankov, tekoda poročilo nebo popolnoma popolno, ampak temveč le delno, sem se odločil za analizo od enega človeka, kateri hodi na seje. Namreč zjutraj ima ' najprej Doma eno kratko sejo iz družino iz. edino točko dnevnega reda, v ka- teri reče nasvidenje. Ko pride v službo, ima hitro drugo Sejo u vezi z Problematiko podjetja, katera ob- sega več iočk dnevnega reda, kot naprimer: poročilo od sklepov zad- nje seje, realizacija sklepov od pred- zadnje seje, tekoče naloge, prihod- nje naloge, raznorazno in razno. Na- to pride v pisarno, v kateri zazvoni Telefon in ga povabijo na tretjo Se- jo iz podobnim dnevnim redom. Ko pride ob pol tretji uri Domov na kosilo, ima zopet eno kratko Sejo iz družino, nakar mora na peto Sejo ene komisije, katera obravnava Pro-. blematiko objektivnih in subjektiv- nih težav u vezi z specifičnimi prob- lemi, kateri se pojavljajo v vsako- dnevni praksi na konkretnem po- lju. ^Seja,. katera je kratka, traja slabe tri ure. Po končani Seji je na vrsti še ena Seja, katera je posve- čena konstruktivnemu m objektiv- nemu obravnavanju objektivnih in subjektivnih faktorjev. Težav in sla- bosti in eni drugi Problematiki, ka- tera obsega osem točk dnevnega reda: pregled Sklepov od zadnje Se- je, program dela in prihodnje na- loge, poročilo od dosedanjega dela, predvidevanja za Naprej, možnost realizacije predvidevanj, teoretično in praktično ukrepanje, raznorazno in razno. Ob eni deveti uri zvečer je Seja končana, nakar gre tisti, kateri se jo je udeležil, domov, kjer ima še eno Sejo iz edino točko dnevne- ga reda, katera je zapopadena iz razpravo; lahko noč!' To je najkraj- ša razprava, katero je zabeležila ka- terakoli Seja v zgodovini Sej. Na- kar sledi spanje, katero je potrebno iz Fizioloških obzirov za nabiranje novih moči za naslednji dan, ko pri- de spet do Sej, Sestankov in Konfe- renc, katere obravnavajo in razprav- ljajo o aktualnih perečih Vprašanjih in Problemih u vezi Z Problematiko objektivnih Težav. Pepi Šolar 1. r. NEZASLIŠANO Mamici dveh nadobudnih kandi- datov za sprejem v srednjo šolo se pogovarjata na ulici: — Nezaslišano. Zvedela sem, da so testi tako težki, da nihče ne bo opravil. Iz matematike imajo nalo- ge, kakršnim tudi študentje na uni-, verzi niso kos... — — Jaz pravim, da je še hujše. Moj se je pripravil iz letošnje snovi. In zamislite, dobil je vprašanje iz po- štcvanke, ki jo je že zdavnaj poza-' bil.., Nezaslišano, kako mučijo na- še otroke! SKItB ZA REKREACIJO ŽIVCEV 'v nedeljo dopoldne jc ansambel neznanih muzikantov (harmonika in dVe kitari) priredil v celjskem mest- nem parku že peti zaporedni letni rekreacijski koncert. Program je obsegal eno pesem in pol in je trajal skoraj štiri lire, nad čemer je bilo občinstvo tako navdušeno, da je vstajalo s klopi. GINEKOLOŠKI PROBLEM — Strokovni kolegij je zanosil s prerodovitno çospo Investicijo. Ko- misija je ugotovila slabo gmotno sta- nje kolektiva in predlaga abortus. SKEPTIK — Sodobne zgradbe so brez dvo- ma lepše in trajnejše od starih, je ognjevito trdil pristaš moderne ar- hitekture. — To je pač treba dokazati, ga je skeptično zavrnil sobesednik. — Poiščite mi vsaj eno moderno zgradbo, ki je toliko izdržala kot stare. IZRAVNAVA — Kaj se razburjaš, žena, če se je meso podražilo! So se pa zato pocenili železniški pragovi. Eno k drugemu, pa se »zgliha«! NEUČINKOVITA ANONIMNOST Govornik: — Nekateri med nami imajo brade, drugi črne brke. Nekateri nosijo očala, tretji so globoko dekoltirani. Nekatere ženske imajo svetle, druge črne, košate frizure... Eden iz publike: — Se ti ne zdi, da se nas vse to nič ne tiče. Kaj le hoče s tako anonimnostjo? ODMEVI-EVI-VI-I NEUPRIZORJENI DIALOG Uvodoma je treba poudariti, da ne gre za globlja nasprotja. Kdor bi hotel stvari prikazati tako, bi mu nedvomno lahko pri- pisali tendencioznost, saj so se v gledališču - razen pri razdelje- vanju vlog, pri vajah, predstavah in v zasebnem življenju - vse- lej razumeli. Čeprav so se to pot — izjemoma seveda — opre- delili med PRVE IN DRUGE, to še ne pomeni, da bi PRVI trdili, da ima gledališče denarja dovolj, medtem ko bi DRUGI bili Z dodeljenimi sredstvi zadovoljni. PRVI: Smo proti vetu, ki ga imá uprav- nik v umetniškem svetu! PRUGI: Skregali ste se s pametjo ... PRVI: Kdo jamči, da je lahko en sam človek vseveden; da ve več kot vsi člani umetniškega sveta? DRUGI: Irnate nemara v mislih skupino laikov, med katerimi ni človeka, ki bi končal akademijo? PRVI: V mislih imamo ljudi, ki pred- stavljajo potrošnika! " DRUGI: Pa vendar ne mislite, da bi kro- jili našo repertoarno politiko po zahtevah gledalcev! že tako nas štejejo za provincialno gledališče. PRVI: To je vsekakor krivično! Vendar nastaja vprašanje: postati Osred- nje slovensko gledališče brez gle- dalcev ali ostati Slovensko LJUD- SKO gledališče z zadovoljivim številom obiskovalcev. DRUGI: Umetniki smo vzvišeni nad pro- blemom materialnih sredstev, če- prav — mimogrede povedano — je subvencija odločno premajhna. Kar pa zadeva dilemo: smo za pr- vo varianto. PRVI: In gledalci? Mi vendar igramo zanje! DRUGI: Imeli bi jih pri gostovanju v Ljub- ljani, mimo tega bi pa gotovo vse naše premiere pregledali tudi kri- tiki. Časopisi bi bili polni pohval in navdušenih ocen ... PRVI: Zašli smo. Smo proti vetu, ki ga ima upravnik v umetniškem sve- tu. Te/zakonske predpise bo treba spremeniti, zastareli so in neživ- Ijenjski. DRUGI: Skregali ste se s pametjo! Preskočimo naslednje dialoge, ki so nedvomno tudi pomembni, pa se ustavimo pri prizoru, ko stopi na oder Salomon. Z rokama stiša PR- VE in DRUGE. SALOMON: Kdo ima prav? Dejstvo je, da imajo prav gledališčniki. -heci HUDE, PREHUDE SANJE Zapraljiškov Štef je bil skro- men, dokler ni postal šef. In ko je to postal, je šel v tu- jino. Pa ni bil eden takih, ki hodijo po svetu in vidijo samo dimnike, slišijo samo stroje. V Parizu je videl mnoge spome- nike, ki so samo zato, da ljudje ne pozabijo na njihove pobud- nike, na može dejanj, skratka na velike šefe. In Štef kot šef je prišel do- mov. Zbral je slednji vinar in dinar, se kremžil nad osebni- mi dohodki, jih tiščal navzdol, pobral sklade in skladišče, re- zerve in rtóervice, svetle Sn črne fonde in se pognal v boj za investicije ... Ljudje so kle- li, Štef pa platonsko miren, češ, nekoč bodo dejali — Štef je bil res šef... Pa se je Štefu-šefu ono noč sanjalo. Sanjalo se mu je, da se je nebotičnik, v katerem naj bi gojil koruzo v različnih vi- šinskih pogojih, začel podirati. Podirati se je začel pri teme- ljih, financiranih z lastno ude- ležbo. Temelji so bili luknjasti kot gobe, kakor je pač bila luk- njasta lastna udeležba. Vse skupaj se je sesulo na Štefa- šefa in zato je z mehkimi ko- leni prišel tisti dan v službo. Toda gorje. Naj še kdo reče, da so sanje prazne marnje. V službi ga je čakala inspekcija, ki je prcRledovala investicije. Štefov, oziroma šefov spome- nik se je sesul kot hišica iz kart. — Joj, prejoj. Človeku še spo- menikov ne pustijo več gra- diti! Toda Stef bi ne bil šef, če bi ne pogruntal: — Ljudje se bodo nekoč spomnili, da sem znižal inve- sticije zaradi njihovega stan- darda. Napoleon je prišel v zgodovino zaradi Waterlooja in tudi zaradi Borodina... -ček BREZ BESED DOBESEDNO V muzeju je vodič razlagal turi- stom: »To je znamenita postelja. V njej so spali Goethe, Rossini, Napo- leon in Balzac.« »Kako?« je vprašal obiskovalec. »Kaj jim ni bilo pretesno?« DR.SERGIJE MAKIEDO PRVA PARTIZANSKA MISIJA 23 7л nas je bilo 1.705 tovari- šev, za legijo pa okrog 100 in še od tega 90 četnikov, ki so pribežall iz Jugoslavije. Po tem plebiscitu so kraljevi oficirji redkeje prihajali v taborišče, toda četniki so biü do tistih, ki so se opredelili za nas, бе hujši, njihove provokacije pa iz dneva v dan ostrejše. Vse pogosteje je prihajalo do incidentov, grozila pa Je celo nevarnost oboroženega spopada. Ob vrnitvi iz Alžira sem zahteval, da mi dovolijo obiskati taborišče, toda zavezniške oblasti so me odbile. S pomočjo majorja Huota nam Je uspelo, da so četnike razo- rožili. Tistim, ki so lahko dokazali, da so bili pred vojno oficirji Jugoslovanske voj- ske, so dovolili nositi pištole, /ulitevali smo tudi, da bi četnike in tiste, ki so bili za »Jugoslovansko ligo«, odvojili od naših tovarišev. Taboriščne oblasti so to sprva trdovratno odklanjale, pri čemer so nava- jale, da se nočejo vmešavati v naša poli- tična vprašanja in da so zanje vsi Jugoslo- vani enaki ne glede na njihovo »partijsko« pripadnost. Ko so incidenti v taborišču postali vsakdanja stvar, je komandant ta- borišča pristal na oddvojitev. Kako pa »o to storili, je kazalo na očitno pristranost komande. Razpoložljivi prostor so razdelili tako, da je sto četnikov dobilo toliko ba- rak kakor 1.703 pristašev NOB. FORMIRANJE PREKO.MORSKIH BRIGAD V TABORIŠČIH Njiliova edina želja je bila: čimprej v domovino, v borbo. Bili so nestrpni. Kazalo Je, kakor da čutijo veliko krivico, da eo bili dve leti prikrajšani, da bi se borili z orožjem v rokah. Zato so zdaj hoteli na- domestiti izgubljeni čas. Ker je v Bari prihajalo vedno več bivših internirancev in zapornikov. Jih ni bilo mo- goče spravljati čez Jadran posamezno, kajti ladijska tonaža je bila popolnoma zasedena s transportnim materialom. Zato smo v soglasju s taboriščnim komitejem sklenili, da bi fornKrall brigado, ki bi Jo popol- noma opremili In Jo po kratki vo- jaški pripravi prepeljali v domovino. O skl^u smo obvestili pristojne zavezniške oblasti, vendar so obvestilo sprejeli zelo hladno. Nam se Je to zdelo zelo enostavno. Šlo je kratkomalo za krepitev zavezniške fronte in za borbo proti skupnemu sovraž- niku. Toda pristojni zavezniški oficirji so našli dosti Izgovorov, da bi stvar zavlekli. Posebej so poudarjali, da je to delikatna zadeva in da morajo o tem odločiti v Lon- donu in Washingtonu. Pri tem nismo do- bili pričakovane podpore niti s strani ofi- cirjev za zvezo Huota In Tompsona. Čeprav sta se po vsej priliki strinjala z našim sta- liščem in nam obljubljala pomoč, se nista hotela za to dosti osebno angažirati, ker sta se bala, da ne bi prišlo do težav v po- gledu zavezniške pomoči, za katero sta bila v prvi vrsti zainteresirana. PRVA PREKO.MORSKA BRIGADA Neglede na težave, smo vendarte |KÍsto< pili k formiranju brigade v taboriiiču. Na sestanku s taboriščnim komitejem smo tudi sklenili, da jo bomo ime- novali »prekomorsko«. Ker Je število pro- stovoljcev nenehno raslo, smo predvidevali, da bo več takih brigad, zato smo to ime- novali Prva prekomorska brigada. Imela Je svoj štab in štiri bataljone. V začetku Je imela tudi žensko četo, ki Je bila kas- neje razfermirana. Precej težav je bilo s ko- mandnim kadrom brli>ade. Končno smo sklenili, da vojaške in politične voditelje imenujemo začasno, s tem, da bodo do- končno imenovani, ko 1м> brigada prispela v domovino. Tako Je bil za komandanta brigade postavljen bivši major črnogorske vojske Sava Celebič, ki je pozneje postal general NOVI. Zu komisarja Je bil postav- ljen predvojni partijski delavec Ivo Mar- dešlč. Namestnika komandanta oziroma ko- misarja sta bila Riko .Malalan in Stanko Bol- nar. Komandni kader po bataljonih je bil razporejen v glavnem po nacionalnem se- stavu brigade. Prvi in drugI bataljon so sestavljali Slo- venci, tretji Crnogorci, medtem ko so bili v četrtem Dalmatinci In tovari.šI iz ostalih republik naše dežele. V času formiranja Je brigada štela 1886 borcev. Zaradi dogodkov, ki .so sledili pozneje in o katerih bomo še pisali, se je občutno spremenil sestav komandnega kadra nepo- sredno pred odhodom brigade v domovino. PROVOKACIJE ČETNIKOV IN UPRAVE TABORIŠČA , Takoj po formiranju brigade Je ta pri- čela z redno vojaško vadbo brez orožja, ker )e zavezniki nls hoteli oborožiti. èt. 25 — 26. junija 1964 «.OLJSKI TEDNIK Stran 11 PROBLEMl, KI JIH M MOČ PREZRETI TELESNA VZGOJA JE SESTAVNI DEL SOGIALISTICNE VZGOJE IN DEL DRUŽBENEGA STANDARDA STIRINAJST TOČK, KI DAJEJO TELESNO VZGOJNEMU DELU DRUŽBENO PRIZNANJE Zdi se, da je več ali manj na- ključje, da prihaja na dnevni red zasedanja celjske občinske skupšči- ne poročilo sveta za telesno kulturo prav v času, ko smo s sprejemom občinskega statuta potrdili nekate- re spremembe v sestavu organov občinske skupščine, zlasti svetov. Gre namreč za dejiatvo, da poda poročilo o problemih telesne vzgoje v občini svet, ki je prenehal s sa- mostojnim delom in ko je bilo to področje združeno s šolsko proble- matiko. Ne glede na to organizacij- sko spremembo, pa se problemi ni- so v ničemer spremenili; oni so osta- li v vsej svoji osnovi. Ko govorimo o telesni vzgoji, bi morali vedno in povsod upoštevati, da je tudi telesna vzgoja v našem sistemu in življenju del naše druž- bene stvarnosti, da je integralni del socialistične vzgoje, zlasti mlade ge- neracije. Pa še več, telesna vzgoja je postala sestavni del družbenega standarda. Zato ne more biti pre- puščena sama sebi oziroma samo strokovni organizaciji, temveč mo- ra postati sestavni del vseh druž- beno političnih organizacij. Z razvojem in utrjevanjem komu- nalnega sistema je tudi telesna vzgo- ja dobila svoj organ v občinski zve- zi za telesno kulturo. Ta zveza je zaživela, vendar ne tako, kot bi si želeli. Zdi se, da je bila pri izva- janju svojih nalog preveč osamlje- na, da ni dobila ustrezne pomoči pri političnih forumih. Pa tudi nje- no delo je bilo zreducirano na ozek krog prizadevnih delavcev, ki se srečujejo na vseh nivojih, v delu sveta, zveze in osnovnih organizacij. Dosti premajhna je bila pomc^ mla- dinske organizacije. Organizacija Zveze mladine se bo morala zave- dati, da so tudi telesnovzgojna dru- štva izrazito društva mladih ljudi. VZGOJA KADROV Ugotavljamo, da število amater- skih delavcev v telesnovzgojnih or- ganizacijah nenehno pada, da sta- rejši zapuščajo te vrste in da mla- dih ni, ki bi jih zamenjali. Z delom centra za vzgojo strokovnih kadrov pri okrajni zvezi za telesno kulturo so sicer podani vsi pogoji, da do- bimo in vzgojimo nove prednjake za partizanska društva, da dobimo vaditelje in trenerje za športne or- ganizacije. Seveda pa bo s tem tre- ba rešiti še eno vprašanje značilno za današnji čas. Gre namreč za sti- mulacijo dela teh kadrov. Ustrezno nagrajevanje bo treba uveljaviti po- vsod in ne samo v nogometu in drugih redkih panogah, če je to problem, ki zadeva strokovne delav- ce v telesnovzgojnih organizacijah, pa se z drugačnim vprašanjem sre- čujemo takrat, ko govorimo o tihem in prizadevnem udejstvovanju (če sploh govorimo; opomba pisca) amaterskih funkcionarjev. V glavj nem na te ljudi pozabljamo. Lani na primer se je zgodilo, da je pred- sedstvo celjske občinske skupščine povabilo okoli 70 takih delavcev na sprejem, kjer so prejeli lepe plake- te. Ta gesta je imela izreden odmev in je vlila novo dozo optimizma. Vendar gre pri vsem tem še za ne- kaj. Tudi tem ljudem, ki dan za dnem žrtvujejo dragocene ure za delo v organizacijah, za vzgojo mla- dine, moramo priznati status jav- nega, družbenega in političnega de- lavca. In kot take jih moramo ob- ravnavati povsod, pa tudi takrat, kadar izbiramo kandidate za pode- ljevanje državnih odlikovanj. MNOŽIČNOST IN KVALITETA Na dolgo in široko bi lahko go- vorili o financiranju dela telesno- vzgojne dejavnosti. Pri vsem tem pa gre še za nekaj drugega. Če smo v gospodarstvu uveljavili načelo, da ukinjamo nerentabilne obrate, po- tem je nujno, da se odkrito pogo- vorimo o financiranju telesnovzgoj- nih dejavnosti. V občinskem statutu je lepo napisano, da bo občina pod- pirala v okviru svojih možnosti množično in, kvalitetno dejavnost, seveda obojno na osnovi izvršenih programov. Zato je nujno, da pri realizaciji tega določila statuta na- pravimo vrstni red panog in reče- mo: te bomo podpirali z vsemi raz- položljivimi sredstvi, te nekoliko manj, nekatere pa v ničemer. To rangiranje panog je treba napraviti, vendar ne v ozkem krogu, temveč edinole na osnovi ankete ter na zbo- ru predstavnikov vseh telesnovzgoj- nih Organizacij. Društvom bo nam- reč treba povedati, da za določene panoge nimamo interesa, niti sred- stev, ker so več ali manj omdjene na maloštevilne privržence in' po- dobno. Uresničitev te naloge je ne- odložljiva. S tem problemom se bo moral ukvarjati svet za šolstvo in telesno vzgojo ter občinska zveza za telesno kulturo. Gradnja pasovnih temeljev za umetno drsališče v celjskem mestnem parku VSO POMOČ ŠOLSKI TELESNI VZGOJI Pri vsem tem pa se bo treba v največji meri zavzeti za šolsko te- lesno vzgojo in dati tej, trenutno najbolj organizirani in najbolj mno- žični telesnovzgojni dejavnosti na- še mladine največjo opora Tu gre predvsem za zboljšanje materialnih pogojev šolske telesne vzgoje, za urejevanje preprostih igrišč pri šo- lah, za gradnjo pokritih prostorov in podobno. Uveljaviti moramo tudi načelo, da moramo pri vseh novih šolah graditi tudi telovadnice. Ne sme se več ponoviti nrimer Dobrne. REKREACIJI VEC POZORNOSTI Posebno skrb bo treba posvetiti rekreaciji. To je naloga, ki pade ne samo na partizanska društva, mar- več prav tako na delovne kolektive. Z uveljavitvijo skrajšanega delov- nega časa se bomo znašli pred pro- blemom, kaj nuditi zaposlenim, da se v prostem času aktivno razvedri- jo in si naberejo novih moči za de- lo v proizvodnji. Tu bodo morale telesnovzgojne organizacije tesneje sodelovati z delovnimi kolektivi m jih spodbujati k urejevanju rekre- acijskih središč. ŠPORTNE GRADNJE Svet za telesno kulturo je že na začetku svojega dela sprejel sedem- letni načrt gradenj športnih objek- tov v občini. Plan je bil sprejet na osnovi razprave s predstavniki vseh telesnovzgojnih organizacij. Na pr- vem mestu je gradnja umetnega dr- sališča, zatem tribuna na atletskem stadionu, gradnja nove telovadnice za celjski Partizan, začetek del pri rekreacijskem središču na Golovcu, gradnja pokritega plavalnega baze- na, ureditev nekaterih šolskih šport- nih igrišč v Celju in Vojniku, pre- selitev Glazije na Lavo, dokončna ureditev kompleksa ljudskega kopa- lišča ter začetek del pri gradnji re- kreacijskih središč Celjska koča- Svetina in Petriček. V okviru tega PROBLEM V Ž A R IŠ Č U programa sta se začeli gradnji umet- nega drsališča ter pokrite tribune na atletskem stadionu. Kot vse kaže pa sredstev za izvršitev del pri obeh objektih ne bo. Stanje je zaskrblju- joče zlasti kar se tiče umetnega dr- sališča. To tembolj, ker je Celje med tistimi mesti, ki so uradno prizna- ne za izvedbo svetovnega prvenstva v hokeju na ledu 1966. leta. In še nekaj, v kolikor se odločimo, da se lotimo te obveznosti, je treba pou- dariti, da sprejem organizacije sve- tovnega prvenstva ni naloga Hokej- sko drsalnega kluba, marveč vse celjske javnosti. Gre namreč za pri- reditev, ki se bogato obrestuje in ki lahko prinese na račun športne atrakcije velike koristi turizmu, go- stinstvu, komunali in podobno^ OSTALI PROBLEMI Problemov, o katerih bi morali razpravljati, je še več. Zdi se, da bi lahko celjska partizanska društva delala bolj složno, kot je to primer. Tudi tu bi lahko dosegli določeno integracijo oziroma specializacijo. Prav tako se bo treba pogpvoriti glede nogometa, če podpremo pot nogometašev Kladivarja v drugo zvezno ligo, potem se bo treba od- ločiti tudi za določena dodatna fi- nančna sredstva. Vendar ne na ra- čun in v škodo ostalih športnih de- javnosti. M. Božič Idila v času košnje, ki je kmalu ne bo več. ŠTIRINAJST TOČK Na osnovi poročila je celj- ska občinska skupščina spre- jela štirinajst točk, ki jih je predlagal svet za telesno kul- turo: J. telesno vzgojo moramo obravnavati kot sestavni del celotnega družbenega razvoja. Zato naj pride telesnovzgojna problematika od časa do časa tudi na dnevne rede zasedanj političnih forumov, zlasti še Socialistične zveze. Zveze mia-, dine, sindikatov itd.; 2. zagotoviti je treba večji vpliv Zveze mladine na delo telesnovzgoj nih organizacij ; 3. utrditi vlogo občinske zveze za telesno kulturo; 4. urediti sistem nagrajeva- nja strokovnih delavcev v te- lesnovzgojnih organizacijah; 5. dati družbeno priznanje amaterskim delavcem v teles- novzgojnih organizacijah. Ustanovi naj se občinski sklad za podeljevanje nagrad naj- boljšim društvom in najbolj prizadevnim delavcem. Sred- stva sklada naj znašajo 500 ti- soč dinarjev. Nagrade naj se podelijo na seji občinske skupščine v okviru praznova- nj^ dneva mladosti; letos za dan republike; 6. urediti financiranje teles- novzgojne dejavnosti. V tej zvezi dva predloga: a) zagotoviti ustrezna sred- stva v občinskem proračunu, ali b) sprejeti občinski odlok, po katerem bodo gospodarske organizacije dolžne odvajati del svojega dohodka za potre- be telesnovzgojnih organiza- cij; 7. vzdrževanje športnih ob- jektov naj prevzame zavod za upravljanje nepremičnin; 8. rangirati telesnovzgojne panoge zaradi dodeljevanja finančnih sredstev; 9. posvetiti vso skrb šolski telesni vzgoii, zlasti v mate- rialnem i>ogledu. Novih šol ni mogoče graditi brez telovad- nic; 10. več skrbi rekreaciji. Po- skrbeti je treba za ureditev predvidenih rekreacijskih sre- dišč v občini; 11. potrditi sedemletni na- črt gradenj športnih objektov v občini; 12. dati prioriteto gradnji umetnega drsališča. Celje naj ostane me(J organizatorji sve- tovnega prvenstva v hokeju na ledu 1966. leta. Takoj for- mirati odbor za organizacijo te svetovne hokejske prire- ditve; 13. doseči večje sodelovanje med partizanskimi društvi, pa tudi športnimi organizacija- mi. Uveljavi naj se speciali- zacija dejavnosti; 14. zagotovijo naj se dodat- na sredstva v primeru, če se bo nogometni klub Kladivar uvrstil v drugo zvezno ligo. 7 ... ob đve^eetl obletnici organov v^rnoetn« alužbe..* stop.., NACHTI "KOMANDANTA" JURJA ' РНЗЈШХШХ sstop ,,,po r^çntaoih dogodkih«,• stop letu 1946.,, stop priredil In zepisal J.K, Dosedanja vsebina: Milan in Brkač, kaznjen- ca ki sta pobegnila, sta se s pomočjo somišljeni- kov skrivala v okolici mesta. Najprej sta hotela čez mejo, vendar je Milan spremenil načrt in za- čel organizirati oboroženo skupino, ki bi po na- vodilih iz zamejstva organizirala nemire. Milan je bil ljubosumen na dejavnost banditske skupine križarjev, zato se mu je mudilo, da bi začel z ak- cijami. Gospa Hilda se je sprehajala v mestnem par- ku in se zadovoljno smehljala. Neznanec, ki je bil popoldne pri njej in se ji predstavil kot poročnik kraljeve vojske Ivan, je moral vsak čas priti. Prinesel ji je pismo moža, ki je ob koncu vojne pobegnil pred partizani. Ljudsko sodišče ga je v odsotnosti obsodilo na dvajset let ječe, podržavili pa so jima obe hiši. To, da je Hitler zgubil vojno, ji zdaj ni več delalo skrbi, kajti njen mož se je znašel in sodeluje z ljudmi, ki so komunistom nasprotni. Zdaj je tu poročnik, ki ga mora po- vezati z Milanom. Kar razganjalo jo je od zado- voljstva, da je pri tem igrala važno vlogo, da je Milana zadržala, da ni pobegnil čez mejo. Ne ho dolgo, ko bo lahko tem partizanom vrnila milp za drago in pomedla s to hostno svojatjo, ki jo tako nesramno obmetava s prezirljivimi pogledi in nemčurko. Pri alpinetumu se je ustavil moški in si pri- žgal cigareto... On. V kleti viničarske hiše je nekaj dni za tem brlela sveča. Viničar, invalid je bil videti slabe volje. Bil je čemeren sobesednik možakarju, ki je sedel na pogradu nasproti njemu. Le-ta se je igral s pištolo in prisluškoval. Zunaj je bila tem- na noč in soparica je popuščala. — Ste prepričani, da poznate komandanta Mi- lana? je začel kraljevi poročnik. — Sem. Poznam celo družino... Kaj če ga .tudi aocaj ne bo, goeped. №шат rad, da bi me vmešali v to. Dosti mi je vojne. Saj vidite, invalid sem in polno hišo otrok imam. — E, kaj še. Sami ste slišali gospo Hildo, da ji ni všeč, ker ste podpisali prevzem njenega po- sestva. Kdo vam bo plačal invalidnino? Partiza- ni? Nogo ste zgubili na ruski fronti. Mislite, da bo posestvo res vaše. Kar lepo mimi bodite in pomagajte nam. Tudi mi ne pozmamo šale... Viničar se je ugriznil v ustnico in molčal. Ze tri dni je bil neznanec pri njem in ga ni pustil iz hiše. Ko bi le brž šel. Ljudje prihajajo v hišo, otroci lahko tujca odkrijejo. Sredi takih misli je zunaj slišal korake in pridušeno povelje: — Odprite! Jaz sem, Milan! Ko je viničar odprl, sta vstopila dva. Poroč- niku v kleti so se za.svetile oči, vstal je in stopil prišlekoma aasprnti. — Zapri vrata, je Milan ukazal možaku s čr- nimi brki, nato pa sedel na klop ter na pol rado- vedno, na pol nezaupno zrl v tujca. Toda preden je odprl usta je ukazal viničarju, naj stopi pred vrata: — Glej, da kdo ne pride in da se ne premak- neš izpred bajte. Nič ti ne zaupam! Ko je možak odšel, je Milan začel: — Preverjal sem, če vam lahko zaupam, go- spod ... — Poročnik Ivan, oficir za zvezo kraljeve voj- ske, je povzel tujec in pristavil: Prav imate, da ste previdni. Tudi jaz bi tako storil. In kaj mi- slite zdaj, komandant? — Ni mi jasno, kako ste prišli sem, ko pa so sorodnike gospe Hilde na meji zaprli? — Imel sem pismo za gospo Hildo. Malo je manjkalo, da niso ujeli tudi mene. Hotel sem se že vrniti, toda zdelo se mi je važnejše, da tve- gam. Nimamo več veliko časa, gospod. Med Rusi in našimi zavezniki so odnosi vodno slabši in vsak čaš lahko napoči ura za nas. Poročajte mi o vaši skupini, načrtih, oborožitvi, skratka o vsem. Imama pooblastilo, da v imenu našega štaba odo-^ brim vaše načrte in vašo skupino vključim v se- stav kraljeve vojske v domovini... — Ali imate tudi pooblastila, da prevzamete vodstvo enote? je vprašal Milan, ki mu ni bil všeč poveljujoč ton poročnika: Ivana. — Ne, takih pooblastil nimam, komandant. Ostal bom pri vas samo nekaj dni, da se spoznam z vašo enoto. Preveril bi, rad njeno borbeno spo- sobnost, potem pa se bom vrnil, vam poslal ra- dijsko zvezo, orožje in drugo. Müanu je odleglo. Zveza je bila tu in on osta- ne komandant. Ko so zapuščali klet je vprašal poročnika, kaj naj storijo z viničarjem, ki se mu ac Edi zanesljiv. — Z nami'mora. Zeni pa zapretiti, da je njen mož menica za njeno laelčečnost, je odvrnil pe- свсвШ Ivaa. S(x«Đ 19 CBLJSKI TBDNIK St. 25 - 26. jumja 1964 SARAJEVSKI ATENTAT ÍOB PETDESETI OBLETNICI) Na srbski Vidovdan v ne- deljo, 28, junija 1914 dopol- dne je v Sarajevu 19-letni dijak Gavrilo Princip ustre- lil avstroogrskega prestolo- naslednika nadvojvodo Fran- ca Ferdinanda, ki je semkaj prišel na vojaške manevre. Z drugim strelom iz revol- verja, namenjenim guverner- ju Bosne in Hercegovine ge- neralu Potioreku, pa je smrt- no zadel nadvojvodovo ženo Zofijo. Že uro prej je črkostavec Nedeljko čabrinovič vrgel bombo na prestolonasledni- kov avtomobil, a se je odbila in ranila dva oficirja v na- slednjem vozilu. Oba atentatorja sta bila po narodnosti Srba, sicer pa Bosanca in avstroogrska dr- žavljana. Pripadala sta mre- ži mladih ljudi — zarotni- kov. Ti so se odločili, da s smelim dejanjem pred sve- tom izpričajo svoje sovra- štvo do zatiralske države, ki je z aneksijo Bosne in Her- cegovine leta 1908 prepreče- vala njuno zedinjenje s Sr- bijo. Kdo so bili atentatorji in kakšni so bili njihovi večji cilji? Najboljši odgovor iia to nam daje študija, ki jo je leta 1940 napisal napredni esejist Veselin Masleša. Nje- govi pogledi so dognani in tehtni, tako da jim deanes ve- lja naše priznanje. Atentatorja in njih okolica бо pripadali organizaciji, ki se je imenovala Mlada Bos- na. Bila je samostojen poli- tični faktor, ki se ni nasla- njal na buržoazne nacionali- ste. Njeni člani so ljubili bo- sanskega kmeta, ki je siro- mašen in zaostal živel še v fevdalnih razmerah, vendar zveze z njim in maloštevil- nim delavstvom niso imeli. S svojo individualn^o, a od- ločno revolucionarno akcijo so po zlomu odpornega gi- banja kmetov v Bosni leta 1910 hoteli znova dvigniti njihovo moralo in prizade- jati režimu težak udarec. Svoje vzornike so videli v atentatorjih na najvišje vlad- ne predstavnike v Hrvatski in Bosni v prejšnjih letih. Z dejanjem, ki bi odjeknil v vsem svetu, so hoteli tudi dokazati nujnost radikalne rešitve jugoslovanskega vprašanja, ki je po zmagah Srbije in Črne gore v balkan- skih vojnah 1912 do 1913 še močneje stopalo v politično ospredje. Uradna Srbija nikakor ni podpirala prevročih name- nov Mlade Bosne. Ta je na- šla zaslombo in pomoč v Srbiji le pri posameznikih, čutila pa se je močna tudi ob vplivih iz Zagreba, Prage in Dunaja, kjer so politično živo delale študentske orga- nizacije. V Ljubljani se je osnoval Preporod z odločnim jugoslovanskim političnim programom. Evropa razkla- na na dva bloka imperiali- stičnih držav, se je mrzlična pripravljala na neizogibni spopad z orožjem. Toda Mlada Bosna nika- kor ni bila nekakšna izključ- no nacionalistična organiza- cija. (Se nadaljuje) KOV RADIOAKTIVNI EETIR IVA ČEŠKEM Pri poskusnih vrtanjih so na področju Jahimova v Krušnih gorah našli nov ter- malni radioaktivni vrelec. Ta po svojih kvalitetah pre- kaša vse znane tovrstne ev- ropske vrelce. Je razen tega zelo močan — 500 litrov vo- de v minuti. Aktivnost do- sega okrog 800 Mahovih e- not. Kapaciteta izvira zado- šča za zdravljenje 2.000 pa- cientov dnevno. LOV NA ČAROVNICE ALI TRAPASTI NEMCI V nemškem mestecu Grundu še danes lovijo ča- rovnice. Pred 420 leti so tri ženske javno sežgali na tr- gu, nedavno pa so za čarov- nico proglasili 52-letno Ber- to'Menn, za čarovnika pa 68- letnega invalida Karla Wa- gner j a* Meščani hitro zapre- jo vrata in okna, če se ta dva pojavita v mestu, бе čudno, da ju ne sežgejo na grmadi! Kratke zanimivosti * Prva žrtev letala na reak- cijski pogon je bil 37-letni ameriški mehanik, težak 92 kilogramov. Bil je na leta- lišču v Los Angelosu poleg levega avionskega reaktorja, ko je letalo pravkar odha- jalo; reaktor ga je enostav- no vsesal. -0- Najstarejšo budilko so iz- delali 1490. leta. Ne samo, da je zvonila ob določenern času, ampak je hkrati tudi prižgala svečo, da se je tisti, ki je spal, zbudil v osvetlje- nem prostoru. -0- London in Leningrad stE edini dve mesti v Evropi, k: ju ni nikoli okupirala kak šna tuja vojska. -0- V Ameriki je okrog 250 ti soč dvigal, ki prepeljejo let no okrog 36.000,000.000 ljud: in pri tem opravijo pot, dol go 122,635.000 milj, -0- Največje slikarsko platne na svetu je v Grand Parki v ameriški državi Georgiji Slika »Bitka pri Atlanti« j( dolga 121,90 metrov, visoki 15Д4 metrov in tehta osen ton. Naslikali so jo letć 1885-86 trije nemški slikar ji: Lohr, Lorenz in Heine. zakonske ločitve na Švedskem Na Švedskem pripravljajo reformo predpisov o zakon- skih razvezah, ki težijo za tem, da bi zakon postal čim bolj prostovoljna skupnost moškega in ženske. Predvi- deno je, da bodo zakoncema brez otrok dovolili ločitev, če se bosta za to sporazum- no odločila, ko bosta spo- znala, da nista drug za dru- gega. To je nadaljevanje re- forme predpisov, ki so se začele že 1921. 4eta in ki so bile hkrati s priznavanjem ženske enakopravnosti pre- žete s pojmovanji, da je raz- veza zakona manj pravni pa bolj družbeni problem. Švedi stoje na stališču, da ne gre s pravnimi predpisi onemogočati zakonske raz- veze, v kateri je življenje obeh partnerjev postalo »pekel«. Postopek za dosego razve- ze je zelo preprost. Najpo- gostejši razlogi so nezvesto- ba partnerja, zapuščanje za- konskega druga ali alkoho- lizem. V primerih, ki niso sporni, je razveza le stvar administracije. Advokata obeh partnerjev sestavita skupno prošnjo zakonskega para za ločitev, ki mora bi- ti stara najmanj leto dni, nakar je mogoče razvezo do- biti v dveh tednih. Tudi v spornih primerih je zadeva dokaj enostávna. Od priče zahtevajo, da na krat- ko predloži dokaz o nezve- stobi. V primera, da gre za kak sporni problern (reci- mo alimentacija), ali za vprašanje, komu dodeliti otroka, je post(^ek za sp<> znanje daljši. Otroka obi; čajno dodelijo materi, pri čemer pustijo očetu mož- nost, da ga vsak čas vidi ali ga celo za dalj časa obdrži pri sebi. Toda zanimivo je, da kljub temu na Švedskena število zakonskih razvez pada. Pov- prečno se na leto loči okrog 8.500 zakonskih parov. Ka- kor domnevajo, bi lahko to število zmanjšali, če se Sve- dinje ne bi v tolikšni meri posluževale ugodnosti, ki jim jih nudijo sedanji zakonski predpisi: stopnja tolerance nasproti možem je namreč zelo nizka. CHURCfflLL IN KONJENICA — Nekoč sem spoznal ne- kega konjeniškega oficirja, je pripovedoval Churchill, ki je bil tako neumen, da so to spoznali celo njegovi tova- riši. BREZ BESED FRANC KAFKA: MALABASEN »Oh,« je rekla miš, »svet postaja sleherni dan vse ožji. Najprej je bil tako prostran, da sem se bala, tekla sem in sem bila srečna, ko sem končno zagle- dala v daljavi desno in levo zidove, toda ti dolgi zi- dovi se tako naglo bližajo drug drugemu, da se na- hajam že v poslednji sobi, tam v kotu pa stoji past, ki vanjo tečem.« — »Ne bi ti bilo treba drugega, kot spremeniti smer,« ji reče mačka in jo poje. PRINCIPOV ZAGOVORNIK Na sodnem procesu proti sarajevskim atentatorjem oktobra 1914 v Sarajevu je brahil Principa in Kranjčevića (ta to sam pripove- duje) mladi sarajevski advokat dr. Rudolf Cistler, Hrvat, po poli- tični opredelitvi socialist. Drugi zagovorniki se niso upali govoriti v prilog obtožencem, ampak so jih celo obremenjevali, kakor da opravljajo funkcijo državnega tožilca. Povsem drugače pa je nastopil dr. Cistler. Trdil je, da obtoženci sploh niso ničesar krivi in zato sojenje nad njimi nima zakonske osnove. Ob takšni njegovi izjavi sta v sodni dvorani zavladala molk in osuplost. Dr. Cistler je nadaljeval, da je Avstro-Ogrska na berlinskem kongresu leta 1878 dobila pravico, da okupira Bosno in Hercego- vino. Nihče pa ji ni dovolil in je pooblastil, da obe deželi anektira in vključi v svoje državno ozemlje. Tako je bila torej aneksija leta 1908 izvršena samolastno in prekršena so bila pooblastila, ki jih je dal berlinski kongres monarhiji. Bosna in Hercegovina nista torej pravno postali del avstroogrske države in zato delo za od- cepitev obeh dežel od monarhije ne more pomeniti veleizdajo. Dvignili so se ostri glasovi graje in državni tožilec je protesti- ral proti tako »veleizdajskemu« advokatskemu govoru celo pred sodiščem. Ostro ga je okoril in zahteval, naj ostane pri predmetu razprave in opusti politična predavanja. Ker pa je branilec nada- ljeval svoj govor v prejšnji smeri, je predsednik sodišča prekinil razpravo. F. R. OPICA - TRAKTORIST Avstralski farmer Lindsay Schmidt je od nekega cirkusa kupil opico, ki je postala kratkem času se je namreč naučila ravnati s traktorjem. Sedaj dela 6 dni v tednu po osem ur na dan. Ob nedeljah se najraje ukvarja s športnim ribištvom, čeprav ji gre men- da slabše od rok, kot ravna- nje s traktorjem; ujela nam- reč ni še nobene ribe. kmalu izvrsten pomočnik. Danes plačuje farmar zanjo 90 dolarjev davka na doho- dek, opica pa je prijavljena kot traktorist. V razmeroma Willie maratonec v okolici Edinburga se je potikala majhna množica mladih prestopnikov, ki so si nadeli ime Rowdyji. Izogibali so se večjih mest in vdirali v manjše kraje. Za nekaj ur, celo dni so bili gospodarji po vaseh in malih mestih. Ustrahovali šo hotelirje, gostilničarje in tr- govce. Vzeli so si, kar so hoteli, za plačilo pa so razbili lokale, trgovine in izložbe. Obo- roženi so bili s kamenjem, verigami in pali- cami. Krajevna policija je dostikrat zapu- stila bojišča z buškami in krvavimi podplut- bami, včasih celo na bolniških nosilih. Ko so se nekoč za dlje časa vgnezdili v nekem turističnem kraju, je Willie naložil svoje fante na avto in zdirjal v sršenje gnez- do. Razbijači so se ravno pripravljali, da bi razbili neki imeniten turistični lokal. Bilo jih je sto štirideset. Williju je zavrela kri, planil je kot jastreb mednjé, razdelil štiri dobro merjene udarce v brade, štirje so oble- žali, ostali pa so na vrat in nos začeli bežati. Toda Willie jim je bil za petami. Po enem kilometru jih je polovica brez sape zdrknila v roke policistov, ki so na tej nenavadni maratonski stezi pobirali premagance. Zad- nji, najbolj vnet tekač je klecnil po petih kilometrih. Willie je skrajšal olimpijsko dis- ciplino za nekajkrat. Dosegel pa je enak uči- nek. Škotska mu je ploskala, kajti mladinski kriminal je na njegovem področju na mah usahnil. , 4 WILLIE PRESTAVI REKO ... Neko noč so Willia vrgli iz postelje. V so- sednjem okraju se je zgodil umor. Willie se je odpeljal v zimsko noč. V premožni vili je ležal na tleh lastnik, resnično bogat človek. Primer je bil jasen. Uboj z nekim trdnim predmetom. Toda s kakšnim in kdo je sto- rilec? Ostro Willijevo oko je pretipalo sleherni milimeter. Nenadoma je obstal v veliki dnev- ni sobi pred steno, na kateri so viseli spo- minčki iz Afrike, Azije in tihomorskih oto- kov: meči, bodala, suUce in podobno orožje. Ni mu ušlo, da na steni nekaj manjka. Bela lisa je izdajala mesto, kjer je pred kratkim še nekaj viselo. Kaj je? Policisti so pretaknili vso hišo, toda brez uspeha. Potem se je Willie spomnil mostička čez majhno rečico nedaleč od hiše. Na mo- stu so našli stopinje in globljo vgreznino v snegu na sredi mostička. — Tu je stal tisti, ki je morilec. Orožje je vrgel v vodo! — T(^a rečica je bila ob bregovih zamrz- njena. Kdo bo šel v takem mrazu v vodo? Čez nekaj ur je že grača delavcev kopala novo strugo za malo rečico. Po enem dnevu so delavci spustili vodo v novo strago in ko se je stara osušila, je Willie zagledal med blatom afriški kirri, neke vrste »buzdovan«, na katerem so bili še lasje umorjenega. še isti dan je bil morilec prijet. Ob po- gledu na orožje se je nehal otepati, da je ne- dolžen, in priznal. Ni si mogel misliti, da bodo našli orožje, zato se tudi ni preobul. Primerjava stopinj v snegu je bila neizpodbi- ten dokaz, da je bil on tisti, ki je vrgel kirri v vodo. Tako je Willie razvozljaval primer za pri- merom. Oblačil se je v krila, da je razkrin- kal trgovce z belim blagom. Nekajkrat so ga ranili s strelnim orožjem in v boju na blizu jih je skupil tudi z nožem. Toda vedno je bil hitro na nogah in se obesil za pete zmerom novim zločincem. PRIHODNJIČ: WILLIE DEDEK MRAZ