St 252.
M*
V	Ljubljani, pondeljek dne 4. novembra 1918.
Leto II
HflPREJ
Mo ingoslovike socialni Mirn stiantUL
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Urednlltr* Ib npravnlitTe ▼ Ljubljani, Frančiškanska alica štev. 6, L nadeti.
Učiteljska tiakarna.
Harofnlna: po poSti x dostavljanjem aa dom la celo leto K 42 —, za pol leta K 21’—, ta eetrt leta K 10'50, za mesec K 3"50. Za Nemčijo celo leto K 46, xa ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inseratl: Rnostopna petit Tratica 30 ▼; pogojen prostor K 1’—; razglasi in posUa* ▼rstica po 60 t; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Raklatnacije *a list se poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
= V Četrtek ob 6. zvečer =
sklicujejo
soc. dem. organizacije
velik deiavski shod
=Z v Mestni dom. —— Pogoji entente za premirje.
Narodno vječe je prejelo dne 2. novembra 1918 od
avstrijskega vrhovnega vojnega poveljstva noto, s katero so stavile ententne države dne 29. oktobra 1918 pogoje za premirje, ki se glasijo:	*
A.	(Pogoji za kopno).
1. Sovražnosti na kopnem, na morju in v zraku naj so ustavijo*.
2. Popolna demobilizacija cele avstrijske armade. Vse enote, ki operirajo na fronti od Severnega morja do Švice, naj se takoj odpokličejo. Avstro-Ogrški. se dovoljuje, da ima v svojih mejah največ 20 divizij v obsegu mirovnega stanja. Polovica vsega infanterijskega materija!« in topničarstva ter odgovarjajoče opreme, v kolikor so nahaja v področju ozemlja, ki se ima evakuirati, mora se £br«'i na mestih, ki se določijo v dogovoru z zavezniki, ter izročiti zveznim državam.
3. Evakuacija vsega ozemlja, katerega je Avstrija od početka vojne s silo zasedla, sc mora dovršiti v dobi, katero bo odredilo vrhovno poveljstvo na raznih frontah.
4. Od vrhunca Umbraila do severno od štilferskega sedla gre čita po slemenu retskih alp do izvira Adiže in Kisaka preko hriba Resel in Brennerja ter po vrhovih trilerja. Črta naj sc okrene na jug preko hriba Toblach iu gre do sedanje meje ob karnskih alpah, potem se okrene do hriba Trbiž, nadalje gre ob vodovju julijskih alp preko Mangarta in Triglava in tazvodia nad Podbrdom ob Idriji. Od tu naprej naj gre linija v jugovztočni sineri proli Snežniku, izvzemši celo kotlino Save s pritoki. Od Snežnika naj gre črta proti Primorju, čez Kast-vo, Matulje in Volosko. Ti kraji se imajo izprazniti. Nadalje naj gre granica ob administrativni meji Dalmacije. V evakuirano področje spadajo vse doline in reke, ki se spuščajo proti Šibeniku, kakor Krka, Vutišnica in njeni pritoki.
V	to ozemlje spadajo vsi otoki, ki se nahajajo na severu in zapadli Dalmacije: Premuda, Silva," Ulb, Maon Pag in Puntadura na severu. Nadalje Sv. Anedrija, Via, Hvar, Kurčola, Lastovo in otoki v okolici in otočiči do Pelagoze, izvzemši otoke Torkola, Solta in Brač.
Celo izpraznjeno ozemlje bodo zasedle čete entente iz Zedinjenih držav Severne Amerike. Vojni in železniški materijal, ki se nahaja v ozemlju, ki ga treba evakuirati, mora ostati na svojem mestu.
Izročitev tega materijala so ima takoj izvršiti. Oskrbo s premogom prevzamejo zavezniki in Zedinjene države pod posebnimi pogoji, ki bodo dogovorjeni z vrhovnim povljstvom zavezniških vlasti na raznih frontah.
Na potih, ki naj jih odkažejo vrhovni poveljniki zavezniških oblasti na raznih frontah, sc ne smejo izvršiti rekviziciie, ne motenja ali opustošenja potom sovražnih čet v področju, katere mora sovražnik izprazniti ali katero su nahajajo v posesti sil zaveznih držav.
Zavezniki imajo absolutno pravico:
a) da se smejo vse čete svobodno kretati na vsaki cesti ali železnici ali vodnem potu avstro-ogrskega področja;
b) da uporabljajo potrebna avstrijska ali ogrska prometna sredstva in da zas$|tajo vse one strategične točko v avstro-ogrski monarhiji, katere smatrajo zavezniki
Potrebne v ta namen, da se nastanejo, ali vzdržujejo red vse potoni rekvizicij \ korist zveznih vojakov, naj se nahajajo kjerkoli.
6.	Naj se odstranijo vse nemške čete v roku 15 dni, no samo ?. italijanske in balkanske fronte, ampak iz celega avstro-ogrskega teritorija, ter naj se vse one nemške čete, ki se niso še odstranile po teh dneh iz ozemlja, internirajo.	■».
7. Provizorična uprava področja, ki naj ga Avstrija-Ogrska izprazni, bo poverjena lokalnim oblastem pod nadzorstvom postajnih poveljstev zveznih okupacijskih čet.
8. Domov naj se pošljejo, ne da bi se isto zahtevalo od zaveznikov, vsi vojni ujetniki ter internirani podaniki zaveznikov, kakor tudi civilno prebivalstvo, k! je bilo odstranjeno iz svojih bivališč, in to pod pogoji, kot jih bodo stavili vrhovni poveljniki na posameznih bojiščih.
9. Bolniki in raujenci, ki ostanejo na evakuiranem področju, morajo ostati v oskrbi avstro-ogrskega osobja, ki naj se pusti na svojem mestu s tozadevnim zdravstvenim materijalom.
B.	(Pogoji za morje).
1. Takoj naj se ustavijo vse sovražnosti na morju in naj se točno navedejo mesta, kjer sc nahajajo in plovejo avstrijsko-ogrske ladje. Nevtralcem se zasigura svoboda, katera bo zajamčena v teritorijalnih vodah v zaledju Avstrije-Ogrske od trgovske in vojne mornarico zaveznikov in Združenih držav in da pri tem ne sme priti v razpravo vprašanje nevtralitete.
2. Zaveznikom in Združenim državam naj se izroči 15 avstrijsko-ogrskih podvodnikov, ki so bili zgrajeni med letom 1910. in letom 1918. Vsi ostali podvodnik\ ki so nahajajo v avstro-ogrskem teritorijalftem vodovju ali bi megli vanj prodreti, se imajo popolnoma razorožiti in nap.aviti nepremičnim in morajo ostati pod nadzorstvom zaveznikov in Zedinjenih držav.
Zaveznikom in Zedinjenim državam se imajo izročiti /. opremo in materijalom vred 3 vojne ladje, 3 lahke križarke , 9 torf>edovk, 1 minoiiosec, 6 donavskih monitorjev, Ki jih iv.do označili zavezniki in Združene države.
Vse ostale nadvodne vojno ladje (vključivši porečne ladje) se morajo zbrati v onih avstro-ogrskih glavnih lukah, k jih bodo označile. Zedinjene države in zavezniki. Morala se bodo pa popolnoma razbremeniti in popolnoma razorožiti ter staviti pod nadzorstvo zaveznikov in Združenih držav.
3. Svoboda plovbe za vse ladje vojne in trgovske moriiaiice zaveznikov in Zedinjenih držav na Jadranskem morju, vključivši teritorijalne vode, kakor tudi po Donavi in njenih pritokih v področju Avstro - Ogrske. Zavezniki dobe pravico, da očistijo vsa polja min in razrušijo vse zapieke, katerih položaj se jim ima naznaniti.
V	zavarovanje plovbe po Donavi bodo zasedli zavezniki in Zedinjene države vse utrdbe in obrambne naprave ali jih bodo razrušili.
4. Blokada s strani zaveznikov in Zedinjenih držav si vzdržuje v sedanjem stanju.
5 Pri tem se bodo zaplenile avstro-ogrske ladje, ki zablc dijc pri plovbi, izvzemši one slučaje, ki jih odobrf komisija, sestavljena iz zaveznikov iu Zedinjenih držav.
(>. i'I\ akuacija celo obale iu vseh avstro-ogrskih trgovska luk, ki sc nahajajo izven lastnega avstro-ogr-skegi teritorijalnega vodovja in da se ne obdrži vsega plovnega materijala, vsega vojnega materijala, ladijskega materijala, rezerv in vsega plovbenega materijala.
7. Zavezniki in Zedinjene države bodo zasedli vse pomorske in kopne utrdbe in otoke, ki služijo v varstvo obal-3 Pulja, kakor tudi gradilnico in arzenal.
8. Vrnitev vseh od Avstro-Ogrsko zadržanih vojnih ladij vseh zaveznikov in Zedinjenih držav.
9. Preprved vsakega razdiranja naprav ali inateri-jala pred izpraznitvijo, predajo ali vrnitvijo.
I(|. Vsi vojni ujetniki vojne in trgovsko mornarice, ki sj nahajajo v rokah Avstrije-Ogrske, se morajo brez -. sake i/iemnosti poslati domov.
Odgovor Narodnega vječa ententi.
Narodno veče v Zagrebu je poslalo vsem državam entente sledečo depešo:
Predsedstvo Narodnega veča jedinstve-nega naroda SMS., ki živi na teritoriju bivše avstro-ogrske monarhije, je izjavilo v manifestu od 19. oktobra 1918, da proglaša neodvisno državo SHS. na tem teritoriju in s tem pretrgalo vse vezi z avstro-ogrsko monarhijo in s habsburško dinastijo. To izjavo je v svoji
seji dne 20. oktobra ponovil tudi hrvatski sabor kot predstavitelj enega dela jugoslovan skega naroda v bivši avstrijsko-ogrski monarhiji. Tej seji je prisostvoval tudi osrednji odbor Narodnega veča v Zagrebu, ki je vrhovna eksekutiva za jugoslovanske pokrajine bivše avstro-ogrske monarhije. Nadalje je Narodno veče sporočilo vladam Zedinjenih držav Se • verne Amerike, Francije, Anglije, Italije, Srbije, jugoslovanskemu odboru v Švici, da država SMS. (Jugoslavija) stopa v eno državo s Srbijo inCrnogoro, katera država naj se po našem načelu preuredi tako, da se bo raztezala po celem etnografičnem teritoriju naroda SHS. Z isto noto je bilo priobčeno tudi to, da se ne nahajamo v vojnem stanju z aliiranimi državami, ampak da j'h smatramo kot prijateljske države, katero prijateljstvo postane močneje radi tega, ker sta bili od pričetka vojne naši narodni državi Srbija in Čmagora najzvestejši zaveznici entente. Te činjenice niso mogle biti znane ententniin oblastem, kadar so stavile pogoje za premirje avstro-ogrskemu vrhovnemu poveljstvu. Tudi ni bila ta činjenica znana, da se je vsa avstrijsko-ogrska monarhija razdelila v nekoliko nezavisnih držav. Kot vrhovno zastopstvo naroda in države SHS. smatramo za svojo dolžnost, da obrnemo na to činjenico pozornost visokih ententnih vlasti in prosimo, da se slednje na to ozirajo v tem zmislu, da se priznava pravica samoodločbe v popolnem obsegu besede in da se preneha s pogovori z uradnimi zastopniki bivše avstrijsko-ogrske monarhije, ki ne obstoja več, in da se z okupiranjem enega dela našega narodnega teritorija ne ustvari prejudic proti popolnemu našemu narodnemu in državnemu uje-dinjenju. Čast nam je sporočiti, da je mornarica bivše avstrijsko-ogrske monarhije in vse obrežne utrdbe službeno predamo oficijelnim zastopnikom Narodnega veča in da radi tega ne more bivša avstro-ogrska monarhija s to mornarico razpolagati. Končno priobčujemo, da smo že preje nego smo zvedeli za pogoje premirja, ki so se stavili bivši avstrijsko-ogrski monarhiji in avstrijskemu vojnemu vrhovnemu poveljstvu, dali navodila jugoslovanskim četam, da idejo nasproti ententnim četam iu da položijo orožje.
Zagreb, 3. novembra 1918.
Za predsedstvo Narodnega veča: dr. An<e Pavelič,	Svetozar	Pribičevič.
Srbski vladi v Nišu, jugoslovanskemu odboru v Ženevi je bila odposlana nota s pristavkom: Čast nam je priobčiti, da smo danes ententnim oblastem poslali naslednjo noto.
Razglas.
Narodna vlada SHS. je izročila prehranjevalne posle uradu za prehranjevanje in preskr-bovanje z živili, kurivom, obleko, usnjem in o-butvijo. Ta urad, ki je pričel danes poslovati ima pravico, rekvirirati živila in druge gospo-dinjske potrebščine, uravnavati preskrbova-nje ter izdajati potrebne ukaze in izvršilne predpise.
Dosedanji predpisi o prehranjevanju in pre-skrbovanju ostanejo do preklica v moči.
V	Ljubljani, dne 1. novembra 19IS.
Narodna vlada SHS.
Poverjenik oddelka za prehrano: ____________Dr.	Ivan Tavčar, s.r.______________
V	novo dobo.
Pet let smo živeli tjavendan, topi, ledeni, neobčutni, in vso bedo prenašali voljno, kakor bi bila usoda, ne pa zlo, katero treba iztrebiti. Zdaj smo zadavili staro dobo in dvignili prapor nove dobe. Pirava Avstro-Ogrska se niši in
krha, staro se spreminja ali izumira in novo nastaja poleg njega ali pa se počasi pripravlja. Ze se nam smeje svoboda tiska in zborovanja.
Ali novi svet potrebuje predvsem novih snovi, novih, širokih svetovnih naziranj, resnih, delavnih, značajnih ljudi, da izrujemo staro be-dastočo in civilizirano barbarstvo ne le na videz, ampak v resnici. Kdor ne ve, kaj zahteva čas, hodeva skozi življenje z zavezanimi očmi, in njegova usoda, njegovi sklepi zavise od slučaja in razpoloženja. Nabirajmo rekrutov za socialistično armado. Skušajmo Vsak po svojih -od ep ‘oCuouui luoAjspnfi pom i}iq3i}Z! ipooui
litično gibanje in politični razvoj delavstvo nič ne brigata. Nasprotno, delavec pričakuj izpoi-nitev svojih pravičnih interesov samo od politične svobode. Hočemo republiko; ona je in o-stane ideal človeštva. Hočemo, da bo očetnjava lastnina ljudstva in da bodo rezultati dela prešli v zakonito posest proizvajalcev. Hočemo, da predstavlja vlado celotno ljudstvo in da vladajo v blagor ter korist vsega ljudstva, ne pa samo enega dela.
Ljudi, ki se krčevito oprijemljejo starih naprav, ljudi, ki trepečejo za svojo lastnino in so zaraditega pripravljeni tlačaniti vekomaj, ljudi, ki se ne upajo tvegati vsega: lakote, bede, preganjanja — takih ljudi ne potrebujemo: le-ti -uBjopp ‘n^jodnz ui3fo as a ap^ otuiui fen
tov ne maramo. Človeka, ki nima zmisla za splošni blagor, smatramo za brezkoristnega. Priznajmo: reveži smo. Kajti ni sramota, ako človek'prizna, da je ubog. ampak sramota je, ako prizna, da ne dela. Naša stvar je pravična: in človek, ki ve, kaj je pravično, pa je ne izvršuje, tisti človek je strahopetnež.
Delati hočemo, da ne bodo ogromne trume poštenih in pridnih ljudi neprestano vživale slabo, pičlo hrano, nosilo slabo obleko in stanovalo v otohlih, nizkih sobah. Delati hočemo, da ne bodo tisoči, ki so se vse svoje življenje ubadali od zore do mraka, na stara leta prisiljeni, iskati zavetja v hiralnicah in bolnišnicah, kjer umirajo zanemarjeni, zaničevani, s pečatom revščine ter odvisnosti na čelu. Da ne bodo tisti, ki najbolj delajo, najslabše plačani in najbolj prezirani. Za-braniti hočemo, da bi bogastva in dostojanstva više cenili in bolj spoštovali nego modrost ali pridnost ali čednost.
Znano je, da ni najbogatejši tisti narod, ki ima največ denarja, marveč tisti, ki ustvarja najpopolnejše može in žene. Marsikateri se zadovolji z udobnostjo. Ali udobnost ni vsebina življenja. Ljudstvo potrebuje več nego samo boljše mezde: potrebuje odlastka, izobrazbe, pametne in izpodbudljive zabave, priložnosti, da v veči meri pokaže svetu svoje višje, boljše zmožnosti in lastnosti. Na stežaj naj se odpro vrata, katera vodijo v čudoviti svet leposlovja, glasbe, upodabljajoče umetnosti, znanstva, v knjižnice in čitalnice, v gledališče in — prijotjo.
Nabirajmo rekrutov za socialistično armado. V kratkem se vrnejo naši svojci, od blizu in daleč. Divje življenje je.šlo skozi nje. Zrahljana so njih srca za socialistične nauke. Sejmo! Delavski sloj je skala, na katero bo po-stavljena cerkev bodočnosti. _____________________
Za republiko.
Čehoslovaki so že proglasili republiko, v Nemški Avstriji je formelno še niso oklicali, aii dejanjsko jo že imajo, čez noč se je rodila: nemško avstrijska republika. Povsod ustvarjajo ustavo, ki pomete vse, kar spominja na stari državni ustroj; povsod delajo na to, da dobe vlado, sestavljeno iz zaupnikov ljudstva in odgovorno edino ljudstvu. V urade poživljajo zastopnike prebivalstva, po njihovih navodilih vladajo. Tisza je mrtev, Stiirgkha 11. m več. Njegovega največjega, najstrastnejšega političnega nasprotnika, grofa Karolyija je ogrski Narodni Zbor imenoval ministrskim predsednikom. Ministri v Budimpešti so samo še »gospodje«. Častniki in vojaki se z navdušenjem podrejajo novim oblastem. Na Hrvatskem Ogrskem, Češkem in v Nemški Avstriji svečano prisegajo zvestobo novim vladam. Izredne stvari se izvršujejo s preciznostjo, ki nudi jamstvo da jih ne odstrani nobena sila na svetu.
Zdaj šele smo res svobodni ljudje. Ljudje, kateri so se z enim sunkom otresli silnega bremena fevdalno-birokratičnega režima. Njegov«) veličanstvo: ljudstvo seda na prestol. Pošasti 'minole dobe, ki je težila na naših hrbtih ko mora, so se razpršile v nič ko votel strah. Republika vstaja iz ognja in dima. Milijoni so morali zanjo izkrvaveti v neštetih bojih, da so ji pripravili, tal. Ubogi, od dolgoletne bolesti po-
trti ljudje jo dvigajo na rame, navdaja jih z na-dejo in močjo, da bodo iz podrtij prepalega, razpalega sveta sezidali nov lepši svet, v katerem ne bodo vladale narodom tuje in sovražne sile. Zdaj gre, da osvojimo svet, ki ne bo poznal vojne, in da ustanovimo družbo, ki bo služila miru in samo miru.
Nepopisno veselje prešinja vsa srca. Za trenotek pozabljamo grozno revščino in .vse nevarnosti, ki nam neposredno groze. In treba je, da dvignemo duše nad mučne dnevne skrbi, zakaj le na ta način	jih bomo	obvladali.	Samo
navdušenje,	ki veže	ter brati	vse ljudi,	nam
pomaga premagati bodoče težkoče. Socialni demokratje sc temu navdušenju lahko izročimo brez skrbi in neovirano, saj vidimo vendar, da ta navdih očaruje in dviga vse, ki so dobre volje. Čeprav bi nam poznejši dnovi prinesli morda marsikaj razočaranj: mi vemo, da je bodočnost naša.
Skala se vali; nihče je ne ustavi. Dogodki dreve naglo	drug za	drugim.	Vsaka ura	spreminja sliko,	ki beži	mimo naših oči. Ali tem
bolj se jasni cilj, h kateremu hitimo. Vedno določneje se kaže na obzorju tisto, po čemer hlepimo z vso dušo: mir in vlada svobodnega ljudstva, socialna republika. ____________________
Politični pregled.
— Sporazumi. Samo par bese<l. Saj si bodo naredili sodrugi sami sodbo. V Trstu je prišlo do sporazuma med italijanskimi socialisti in italijanskimi narodnjaki na eni strani, pa med slovenskimi socialisti in slovenskmi nacionalci na drugi strani. Med slovenskimi in italijanskimi socialisti pa ni moglo priti do sporazuma. Ako bi bili nekateri sodrugi gojili proletarsko solidarnost in socialistični sporazum med socialisti, ne bi bilo treba nobene kolaboracije z nesocialisti in mesto trikolore hi vihrala na mestni palači rdeča zastava.
Drugega ni treba govoriti. Oni, ki so krivi, naj žalujejo nad svojimi zmotami. Toda proletariat mora izvršiti svojo dolžnost vseeno.
In jo bo izvršil.
= Parlamenter soške armade v Ljubljani.
Danes je prispel v Ljubljano parlamenter soške armade stotnik Luther, da se pogaja z Narodno vlado o prehodu te armade preko našega ozemlja. — Soška armada ne ve, kje je njen poveljnik maršal Boroevič.
= Zveza med armado in vrhovnim poveljstvom pretrgana. Šef glavnega stana je prosil v Jugitl dne i.cvembra Naro m> če, da naj v svrho demobilizacije dovoli telefonsko in telegrafično zvezo med armado in glavnim stanom. Pripravljen je sprejeti narodne častnike, ki bodo smeli nadzirati ves promet.
— strankin zbor nemške socialne demokracije v Avstriji je v petek, 1. novembra, pii-čel razprave z dnevnim redom: sestava strankinega zbora, poročilo kontrole, zadnji politični dogodki, volitev strank, zastopstva ter obnovitev strank, organizacije. Dasi je bilo število .obiskovalcev zelo veliko, vendar so manjkali mnogi, kateri so se zborov navadno udeleževali; ene je vzela smrt, drugi so prezaposleni z dogodki poslednjih dni. Zbor je v imenu strank, predsednika pozdravil dr. Bauer tei nato govoril o vojnih letih in revolucionarnih posledicah. Zbor so odgodili na soboto,
oktobra.	,,	...
— Nemški vojaški sveti. V Gradcu je prevzel državni poslanec Einspinner po nalogu državnega sveta na Dunaju vojaško oblast nemškega dela Štajerske za nemškoavstrijsko vlado in odredil vojaško zaprisego. Zaprisega čet za novo nemškoavstrijsko državo se je že izvršila. V petek popoldne so se vršile predpriprave za sestavo vojaških svetov.
= Gibanje rdeče garde na Dunaju. Na Dunaju se vedno bolj širi gibanje takozvane rdeče garde. Meščanstvo jim je nasprotno in tudi nemško avstrijski državni svet se je izrekel proti ustanavljanju kakršnihkoli gaidistov.
— Češko-slovaški legi.ionašl se vračajo v Prago. V četrtek se je peljalo prvih 5000 češkoslovaških legijonašev iz Rusije čez Olomuc v
Brco Andrassyju. Poslanec Malik m tov. bodo v Narodnem Zboru stavili .P,J anii’ naj se bivši po cesarju Karlu injenova^ •	•
minister Andrassv zaradi note
tom priznati avstrijsko polomijado, je škim butcem trn v peti.
= Andrassy zapustil Dunaj, Zunanji minister grof Andrassy je demisijomral. Vodstvo zunanjega ministrstva je začasno prevzel pr\i
sekcijski načelnik baron Plotov. Odstopil je tudi skupni finančni minister Spitzmiiller.
= Ogrska zaplenja avstrijske in nemško pošiljatve. Vse pošiljatve, ki prihajajo iz Ru-munske po Donavi v Avstrijo in Nemčijo Madžari neobzirno zaplenijo. Kakor se poroča, so zaplenili doslej že nad 25.000 ton živil in raznega blaga iz_Rumunskega in Kavkaza. V Romuniji je še okolo 500 nemških lokomotiv in 30.000 vagonov.
= Belgrad je zopte srbski. Srbske čete so zopet zasedle Belgrad. Most med Belgradom in Zemunom je deloma poškodovan.
—	Bulgarska proglasi republiko Svetov. Boljševiška »Pravda« je prejela naslednjo vest: »V Bolgariji je proglašenje revolucionarne republike gotova stvar. Glasom izjave srbskega poslanika v Parizu ne bosta minula niti dva tedna in Bolgarska postane sovjetska republika. Narod ni zadovoljen s spremembo, ki je nastopila* z odstopom carja Ferdinanda iti izvolitvijo Borisa za bolgarskega kralja. Druga vest zopet pravi, * da je navalilo ljudstvo na banke in zahteva, da se mu izplačajo vložki. Ljudstvo se povsod dviga proti vojnim milijonarjem, tako da beže ti prestrašeni v inozemstvo. Gotovo je, da se spreminja v Bulga-riji ves bivši ustroj«.
Pozor organizacife!
V sredo zvečer ob 7. ima odbor za ustanovitev delavske zbornice sejo in vabi vse ljubljanske zaupnike strankinih strokovnih in gospodarskih organizacij v uredništvo »Napreja«.
V četrtek ob 7. zvečer ima stanovanjski odsek sejo. Vabimo vse zaupnike ljubljanskih strokovnih in kulturnih organizacij, da se seje udeleže v društvenih prostorih.
Predsedstvo zveze delavskih društev vabi vse člane načelstva in zaupnike na sejo v nedeljo dne 10. t. m. ob 2. popoldne v uredništvo »Napreja«. K seji se vabijo zlasti zaupniki zunanjih strok, organizacij.	____
»M«
Organizacijam delovnih slojev!
Važni zgodovinski dogodki se vrsto tako bliskovito pred našimi očmi, da nas nujno pozivljejo na največjo pozornost. Politične razmere se preobrazujejo, vsa pre-osnova javne administracije prehaja iz rok v roke, ne da bi s v svojem bistvu spreminjala, ne da bi pri tem dobila demokratičnejše oblike, kar pa z ozirom na demokratičnega duha sedanjega časa in na potrebe delovnih slojev ne sme ostati tako kakor je bilo doslej. Delavstvo mora zahtevati več pravic, popolno enakopravnost, popolno socialno preskrbo in delavsko varstvo v novili
državnostih.
Zaradi tega je nujno potrebno, da prevzamejo
delavski sveti
svojo nalogo in se začno temeljito baviti z vsemi vprašanji, ki se tičejo delavskih pravic v novih političnih tvorbah.
Sodrugi, sodružice! Imamo že nekaj delavskih svetov. toda ni še teh dovolj. Povsod, kjer so že delavski sveti osnovani, naj se izpopolnijo, kjer jih pa še ni, naj se izvolijo. Zastoimiko v delavski svet naj sc voli lz vseh delavskih organizacij, ki naj tvorijo posvetovalen in deloven organ osrednjega delavskega sveta.
Nujno je namreč, da sc delavski sveti v najkrajšem času sestanejo, se posvetujejo, kako zastavijo s pomočjo naših vzorno razvitih in discipliniranih organizacij kar
najbolj svojo agilnost.
Niti trenutka ne smemo zamuditi, uiti uajmam ne smemo odlašati! Pričakujemo zato, da se povsod odzovete našemu opominu.
Natančne naslove vseli delavskih svetov pošlnte čimorci ali strokovnemu tajništvu na naslov: sodr. Zore Viktor, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11- ah ta mkri jugoslovanske socialno demokratične stranke, sou. .o-sip Petojan, uprava »Napreja« v Ljubljani.________________
Dnevne vesli.
Zopetni pričetek šol v Ljubljani. Vsled sklepa Narodne \ ladc imajo vse srednje šole, učiteljišča in ljudske šole v Ljubljani, jutri, to je v torek, dne 5. oktobra zopet pričeti z rednim poukom. Narodni vladi jo premnogo do tega, da srednješolska mladina in ljudskošolski otroci ne bi To pohajkovali po ulicah.	:
—	Deželni zdravstveni svet o šPa»»ki ‘ pi. Deželni zdravstveni svet se je dne • •
da bolezen zadnje dni saj v Ljubljani že pone-
lilije. Nadaljni ukrepi, kakor zaključitev kinematografov in gledališč, omejitev prometa na cestni železnici itd., bi prišli torej šele v poštev, če bi se bolezen znova lmjše pojavljala. Vsekako pa je občinstvu nujno nasvetovati, da se v lastnem interesu izogiba na hripi bolnih ljudi in sploh vseh prilik, kjer se zbira veliko ljudstva. Španska hripa se namreč prenaša po siuznih kapljicah, ki jih človek razpršuje pri kašlju, kihanju, glasnem govorjenju itd.. Nalez-ba se tem lažje vrši, ker je dognano, da imajo tudi navidezno zdravi ljudje na ustni sluznici bolezenske kali. Radi tega je tudi priporočati, da si večkrat na dan izpiramo usta s kako raz-kuževalno tekočino, n. pr. s primerno razredčenim vodikovim superoksitom, hipennanga-nom itd. Tudi naj se vsak, ki se čuti bolnega, pravočasno vleže v postelj in naj prezgodaj ne vstane iz nje, kajti težke komplikacije, kako. pljučnice se povečini pojavljajo pri takih, ki so hoteli bolezen premagati in so hodili naokolu. Tudi je proporočati skrajno snago, roke si večkrat na dan umijmo, posebno pred jedjo, javne lokale je treba pridno zračiti in snažiti.
— Umetnik Hinko Smrekar je imel o priliki ljubljansko manifestacije izobešeno pod oknom svojega stanovanja v Si edmi Šiški veliko sliko, predstavljajočo hudiča, ki v oprtnem košu nese Hindenburga s konjakom v roki m jokajočega Viljema II., nemškega — Polomijona.
Narodna galerija. Odborova seja bo jutri, v torek, ob šestih zvečer na mestnem magistratu.
— Birokrati beže. Ko so bivšega predsednika deželnega sodišča Elsnerja ter bivšega namestnika policijskega glavarja ljubljanskega c. kr. dr. Skubla izpustili iz zaporov bivše c. kr. sodnije, sta pri narodni vladi prosila potnih listov, jih dobila in jo potem urno odkurila po svetu iskat zlatih stolčkov.
— Orožna nesreča z zastrupitvijo. Na ljubljanskem južnem kolodvoru so ob venkih zmedah dobili nekateri tudi nekaj steklenic metilina, ki je strupen. Ta strup so pretakali v razne posode in dajali piti tovarišem tudi železničarji. Za zasatrupitvijo so umrli Vidmar Franc, Klander Franc, Sigi Robert, Hauptman David, Babnik Ivan. Ti smrtni slučaji so nam doslej znani; bati sc pa je še nekaj več žrtev in šest ali sedem zastrupljencev se nahaja še v bolnici in so deloma še v nevarnosti. Velikanska neprevidnost je to, da se v tem oziru ne ukrene potrebno, da bi sc take nesreče preprečile. Velika izguba je to tudi za naše železničarje.
— Na naslov odgovornih faktorjev. Na ljubljanskem južnem kolodvoru so vrše rekvizicije z veliko pomanjkljivostjo redu. Zdi se nam, da bi bilo v interesu občinstva, ako se rekvirirano blago shrani v skladišča in potem primerno porazdeli med vojaštvo in civilno občinstvo. kar utegne storiti na primer mestna aprovizacija. prav pa ni, da se blago poljubno oddaja ljudem, ki jih je polno na vsej progi južnega kolodvora. Zvedeli smo, da so odnaša vse od kraja in v obilni meri. Danes zjutraj je stal na progi ljubljanskega južnega kolodvora vagon sladkorja, namenjen aprovizaciji južne železnice. Vojaki pa so vagon odprli, ter začeli razdeljevati incd ljudi sladkor, dokler ni napravil tej »rekviziciji« konec neki železničar. Prosimo odgovorne činitelje, naj napravijo konec tem nerodnostim.
— Kurilnica državne železnice. Avstriiski paša Hess, ki je oblastno ter ošabno nastopal napram delavstvu, je v četrtek z večernim vlakom odnesel pete. Naslednji dan so odpotovali v svojo prerojeno domovino tudi vsi češki vojaki, kateri so bili komandiram tod. Zavel je nov veter, silen in marsikomu neprijeten, in upamo, da odnese vse tiste, ki so pred vojno in zlasti med njo zatirali delavstvo. To naj pomni tudi gospod Novak! Vedno in vselej je delavcem vtepal klečcplastvo ter švabščino; ni dolgo, kar se je bil izrazil: »Rajše poljubim Nemcu r... nego Jugoslovanu glavo«.
— - Nesreča na ljubljanskem premikalucm kolodvoru. V' petek ob četrt na šest zjutraj je vojaški transportni vlak zavozil na drugega. Štirje vozovi so razbiti, ena oseba mrtva, dve težko ranjeni in ena lehko.
— Požar v domobranski vojašnici. V soboto proti 9. uri je nenadoma začelo goreti v tukajšnji domobranski vojašnici. Velikanski žar se je dvigal nad Ljubljano in mesta se je polotil velik strah, zlasti ker so se po bliskovito raznesle razburljive vesti, da je pričakovati veliko ekpiozijo s strašnimi posledicami. Reklo se je, da je v vojašnici polno streliva, in ako se to vname, gorje Ljubljani. Nevarnost pa je bila za okolico vojašnice, kei je gorel bencin, v katerega bližini je bilo nekaj 42 cin' granat. Požar je nastal po nesreči in ni bilo nobene zlobne roke vmes. «
>; letalom pobegnil, biškar Kazimir Plehan, vojak leJakktga oddelka v Celovcu, je na Vseh svetih dan PQbcgnil z letalom preko Karavank in prišedši nad Spodnjo Šiško i ekolikokrat obkrožil hišo svojih staršev in se potem na ljubljanskem polju spustil na tla. Domače prebivalstvo, ki je naglo prihitelo na lice mesta, ga je živahno pozdravljalo.
Jeseniški predor. Kakor nam javlja ljubljanska brze.Javna poročevalnica, ie vest, da je jeseniški predor skozi Karat arke razstreljen, popolnoma neutemeljena.
Jeseniški predor je nepoškodovan, promet skozenj je povsem reden.
•— Orožnik ustrelil rodbinskega očeta. Na dan narodnega praznika je tukajšnji nemškutarski orožniški stražmojster Kandutsch ustrelil rodbinskega očeta Matijo Mervarja iz Vipave, ker je bil zaradi ženine bolezni ostal dva dni čez dopust doma. Ves okraj je razburjen in posledice bi bile nedogledne, če se morilec ne kaznuje. — Odbor Narodnega vječa.
— Smrtna nesreča. Ljubljančan Jožef Klopčič, de-setnik-šofer pri Narodni Obrani, se je v soboto blizu Brezovice smrtno ponesrečil.
—	Kako svet napreduje! V škofjeloški o-kolici pridno dovažajo krompir, zelje in drugo za razne aprovizacije. Razdelitev se vrši seveda v popolnoma »pravičnem« smislu. Toda svet napreduje in ž njim vred tudi ljudje. Tako je izumel neki posestnik in trgovec »vojno pšenico«, katera je radi preprostega recepta zelo priporočljiva. Radi pomanjkanja prave pšenice sc ista nameša na polovico z mnogo manj dragim prosom ter se potem namoči z vodo, nakar postane zelo debela ter polna in, kar je pri kupčiji pač poglavitno, zelo težka in ravno tako draga! Isti mož navozi toliko krompirja za aprovizacijo, da se ga komaj ubranijo ter ga mora peljati nazaj domov. Kaj podobnega doživi lahko vsakdo, ako pripelje samo očrnele-ga in gnilega. Pa naj kdo reče, da svet ne napreduje !
— Maršal Boroevič že pohlevnejšl. Iz Vrbe ob Vrbskem jezeru na Koroškem prosi Boroevič živil od Na-rodsmgu Vječa za svojo izstradano vojsko. Včeraj je bil poraženi general še ošaben: Narodnemu Vječu, ki ga je prosilo, raj slovanske vojake odpošlje v Jugoslavijo, je odgovoril, da uboga samo povelja najvišjega c. in kr. armadnega poveljstva. Danes pa se obrača do »Slo\ve-nischer Natiooalrat« s prošnjo, naj mu pripomore do njegovo prtljage, ki je izgubila pravo smer. Mož prihaja k pameti, počasi, a vendar.
— Iz Trsta. Ljubljanska brzojavna poročevalnica nam javlja: Govorice, da so se v Trstu vršili pogromi na Slovence, da so Italijani nekaj Slovencev pobili in da se med tržaškimi Slovenci in Italijani dogajajo spopadi, so povsem izmišljene. Pač se jo pripetilo nekaj prask med Slovenci in Italijani, ki pa so bile povsem osebnega značaja m katere italijanska stranka iskreno obž&lujc in kar najostreje obsoja. Drav tako obsoja taka nasilja neodgovornih posameznikov vse zmerno italijansko prebivalstvo. Italijanska stranka je svojo obžalovanje izrazila oficlohio. — Da bi bile ameriške vojne ladje že pred
! Trstom, istotako ni res. Niso še dospele.
— Zaprisega jugoslovanskega vojaštva v ! Trstu. V četrtek dopoldne je zapriseglo jugo-l slovansko vojaštvo v Trstu na zastavo Jugoslavije.
— Še on parnik potopljen v Pulju. V pristanu je bil
2.	ncvtmbra tik pomola potopljen tudi Lloydov trgovski parnik »\Vien«. eden najmodernejših parnikov.
— Lebriug oplenjen. Taborišče v Lebringu pod Gradcem so vojaki oplenili in barake zažgali.
— Cesarjevo zakladnico odpeljejo na Ogrsko. Z Dunaja se brzojavno poroča: Cesarjevo zakladnico izpraznjujejo. Dragocenosti prepeljejo najbrže na Ogrsko.
Gospodarstvo.
V okrajnem glavarstvu
Dopisi.
Iz Idrije. Manifestacija na narodni praznik je bila ta-j ko veličastna, da bo ostala vsakomur v spominu. V enem dnevu ie bila Idrija-organizirana za narodni praznik. Razobešali so že v potideljek zvečer zastavice in zastave. Drugi dan v torek pa je bilo mesto povsm praznično. Vsa društva so se pripravila za praznovanje in tudi naše organizacije so nastopile z rubečimi zastavicami m znaki Gospodične, so se oblekle v narodno nošo. Shod se ie potem vršil kar na glavnem trgu. Z balkona mestne hiše je govoril kot glavni govornik sodrug Štraus. V svojem govoru se je spominjal preganjanj in neznosnih razmer, ki so zatirale državljane monarhije. Ti časi so minuli. Njglašal je. da so v tem trenutku edine v tem vprašanju, ki ga je socialna demokracija že dolgo zagovarjala, vse stranke. V novi državi si bo moralo delavstvo izvojevati svobodo, demokratizem na podlagi samoodločb'.’. Sodrug Štraus je zaključil svoj govor s klicem »živela demokratična Jugoslavija«. Občinstvo je burno zaoriio živio-klicc in z navdušenjem pozdravljalo preporod. Za SLS. je govoril g. Peter Rupnik, ki je proslavljal v svojem izvajanju dr. Korošca in ljubljanskega knezoškofa. V imenu JSDS. je nagovoril manifestante g. Poljanec, ki jo pozval udeležence na vztrajnost do skupne zmage. Med govori .ie zaigrala godba. Po govorih so se uvrstile korporacije v izpored, ki sc je pomikal po mestu nad eno uro med godbo, petjem in bajnimi glasovi tromb. Končno se je vrnil izprevod zopet na glavni trg, kjer je sodrug Štraus zahvalil vse udeležence na manifestaciji za uzorni red, na kar so se manifestanti razšli med petjem in igranjem godbe.
Nakup žita na Kranjskem. Od kontingenta krušnega žita (pšenice, rži, ječmena), ki je določen za Kranjsko na 200 vagonov, je dosedaj oddanega Žitnemu Zavodu. 115 vagonov in sicer:
Od 20. do 27. Skupaj	,	Sk,u,pn.°
oktobra	do 27. oktobra .	odstotkih
v o	v o	od	Predpisanega
kontingenta
Črnomelj................—	896	75
Kamnik.................2t	1612	78
Kočevje............... 31	332	47
Kranj.................. 62	2455	74
Krško.................. 35	989	27
Litij«................. 77	1649	97
Ljubljana............ 140	1500	75
Logatec.................—	—	—
Novomesto .... 67	1734	43
Postojna...............22	431	44
Radovljica .	.	.	_________ 155	20
Skupaj . . . 455	1145 5	57
Žitni Zavod bo obstojal še nadalje, vendar s to spremembo, da prevzame v svoje področje še ostale dele Slovenije	in	da ne	bo več	podrejen Dunaju,	ampak bo
sprejemal	navodila	od Narodnega Sveta ozir.	od Narod-
nega Vječa. Žito, ki ga prevzemajo komisijonarji Žitnega Zavoda, se torej porabi izključno za aprovizacijo slovenskih dežel. Mi stavimo svoje upanje na Hrvatsko, katera edina nam more uspešno pomagati z žitom. Za te dni. ali pa tudi morda za teh par tednov, da sc razmere urc-de in da bo na razpolago dovolj prometnih sredstev, pa se bomo morali sami vzdrževati. Zato apeliramo v teh velikih dneh na vse kmetovalce kranjske dežele, zlasti pa še na našo Dolenjsko, ki je dosedaj nekoliko zaostala z oddajo žita, o kateri pa smo prepričani, da bo hotela tudi vnaprej obdržati znani sloves gostoljubja, katerega bo izkazala sedaj vsemu slovenskemu prebivalstvu s tem, da hitro odda Žitnemu Zavodu krušno žito, vsaj toliko, da izpolni kontingent.
Vojna poročila.
Premirje na italijanskem bojišču.
Dunaj, 3. nov. Na italijanskem bojišča so naše čete na podstavi sklenjenega miru u-stavilc sovražnosti. Pogoji za premirje se pb-javijo posebej.
Šef generalnega štaba.
Zapadno bojišče.
Berlin, 3. novembra. Vojna skupina prestolonaslednika Ruprechta: Na Flanderskem smo svoje ob Lysi stoječe čete zaradi spoja z našo novo fronto vzeli nazaj na Gent. Včeraj tukaj z nasprotnikom ni bilo bojnega stika. Se-vero-vzhodno od Oudenaardena in pri Tour-nayju smo odbili sovražne delne napade. Pri Valenciennesu in južno od njega je Anglež nadaljeval napade. V dopoldanskih bojih nas je potisnil na Saultain nazaj ter sc zopet vselil v Preseau. Villers Pol smo obdržali kljub večkratnemu napadu. Ponovni napadi vzhodno od Grsinvala so se izjalovili. Pešpolk št. 24 pod stotnikoma von Brandeys in Haukt ter baterije I art. polka št. 44 so se posebno odlikovali. Zapadno od Landreciesa smo zavrnili nasprotnikove delne napade. Kjer je nasprotnik vdrl, so | ga kolesarske čete vrgle zopet nazaj. — Vojni | skupini nemškega prestolonaslednika in gene-| rala von Galluitza: Zapadno od Ouisa je na-j sprotnikov delni napad ostal brezuspešen. Po ! težkih izgubah, ki jih je imel v bitki ob Aisui dne 1. novembra, Francoz svojih velikih napadov včeraj ni nadaljeval. Omejeval se je na delne napade vzhodno od Bannogna, pri Neu-villi a Day in pri Terronu. Zavrnili smo jih de loma v protisunkih. Vdor Američanov zapadno od Moze je provzročil, da smo fronto med Ai-sno in Cliampigneullom vzeli nazaj. Ob črti ! Ouatre Champe - Buzancy so se včeraj razvi-! li boji v predpolju. Zapadno od Moze je Ame-i ričan nadaljeval svoje napade. Pridobil je tal pri Taillyju ter preko Villersa devant Dun. \
1 ostalem smo napade odbili. Ljuti boji v predpolju zapadno od Moze. Poročnik Buckler -je i dosegel svojo 35. zmago v zraku. Prvi gene-| ralni kvartirni mojster: G r o e n e r .________________
Umetnost in kn iževnost.
Iz gledališke pisarne. V pondeljek ostane gledališče zaprto. V torek, dne 5. t. m., sc ponovi »Hamlet« za »B«-abonement. Začetek točno ob 7. — V sredo, 6. t. m. bo uprizorjena Nu.šičcva komedija »Svet« za abonement »A .
—	V četrtek, 7. t. m., sc ponovi »Hamlet« za »G«-abonemcnt.
O sobotni predstavi »Hamleta«. Včasih so na Vseh vernih duš dan uprizarjali »Mli-darja in njegovo hčer«, a letos, v tem burnem, divjem letu, sc je na našem odru razbohotil
Stran 4.
NAPREJ.
________f.
Stev. 252.
»Hamlet«, eno najveličastnejših del angleškega veleuma Viljema Shakespeareja. S kolikšno pazljivostjo je sledilo občinstvo krasnim prizorom! Kajti grandijozna koncepcija te pretresljive drame je uročila gledalce, da so strmeli na oder v globokem čudenju, mirni ter tihi, tako da se je čul vsak najmanjši vzdih. Shakespeare je imel moč ter izredno nadarjenost, da se je znal pogrezniti v najbolj skrite globine človeške duše, vživeti se v njena hrepenenja, strasti in slabost, tre potem svojo neobsežno modrost ugnesti v jedrnate, bleščeče stihe. — Tudi pri tej predstavi sta Nučič in Marjanovič - Markova igrala naravnost mojstrsko. Kako fino sta znala pogoditi blaznost, Hamlet svojo izmišljeno, hlinjeno, in Ofelija resnično blaznost. Gledalke, kako so strmele v iskreče se dragulje, s katerimi je bila posejana bogata obleka in bleščeča krona lepe kraljice! Kako so občudovale pestra oblačila dvorjank, dvorjanov in pažev! Pa saj pravi Hamlet: Slabost, tvoje ime je ženska.
—ir.
Včerajšnja »Charleyeva ' teta«. Ta kipeča veseloigra tudi včeraj • ni pogrešala burnega plosaknja. Z dovtipi bogato prepleteno dejanje, potem fino, temperamentno igranje skoraj vseh igralcev in razigrana volja, ki je lastna občinstvu v nedeljskih večerih, vse to izsili človeku odkritosrčen smeh.	—ir.
Zadnje vesti.
Jugoslovanska artnada — priznana.
Zagreb, 2. novembra. Bivši kralj Karl je priznal jugoslovansko samostojno armado. Narodno Vječe je na naše čete dalo povelje, naj gredo ententni armadi naproti in polože orožje.
Preki sod na Hrvatskem.
Zagreb, 2. novembra. Preki sod, ki ie bil dosorej razglašen nad štirimi velikimi županijami, so sedaj razširili še na ostale štiri velike županije, Varaždinsko, Liko, Krbavo, Modruš, Reko ter Zagreb, in sicer za vstajo, umor, roparski napad in zločine proti tuji lastnini.
Italijani v Trstu.
Trst, 3. nov. Med nepopisnim vzhičenjem nepreštevne množice je danes ob štirih popoldne semkaj dospelo šest italijanskih tor-pedovk-lovilk in sicer »Audace«, »Climene«, »Missori«, »Fabbrici«, »Tomaso« in »Procio-ne« ter se ustavilo ob Karlovem pomolu. Bivši tržaški podesta dr. Valerio ter vodja italijanskih socialnih demokratov dr. Pueeher sta kot zastopnika tržaškega dobrobitnega odbora prišla na eno izmed ladij, da pozdravita došlece, in sta potem med viharnimi ovacijami in zvoki mnogoštevilnih godb poveljnika dospele flotilje povedla v prejšnjo namestništveno palačo k dobrobitnemu odboru. Na molu se odigravajo med zbrano množico in tačas izkrcanimi kara-binijeri ter posadkami italijanskih ladij entuzi-jastični pozdravni prizori in pobratenja.
Važna posvetovanja Narodnega vybora.
Praga, 3. nov. Ceško-slovaški tiskovni urad javlja: Narodni vybor je danes imel posvetovanja, ki so trajala preko polnoči. Dr. Pantušek je poročal o sedmerici začasnih zakonov, ki so bili po daljši debati soglasno sprejeti. Poleg teh so se sprejeli štirje zakonski načrt ustavotvome komisije. Vsi ti zakoni in te naredbe se objavijo nemudoma. Tičejo se ustanovitve državnega zakonika, nadalje ustanovitve civilnih oblastev, najvišjega upravnega sodišča ter najvišjega civilnega in kazenskega sodišča, organizacije rednih sodišč in pa imenovanja osobja za najvišje upravno sodišče v Pragi. Nadalje so se razveljavile vse konfiskacije premoženja zaradi veleizdajalskih dejanj. Končno se je soglasno sklenilo, da se 8. no-
vembra izda razširjena amnestija za civilne in vojaške osebe.
Amerikanci v Kotoru?
Pulj, 2. novembra. Iz Kotora poročajo, da je ameriška ter angleška flotilja dospela v Kotorski zaliv.
Nemčija priznala čehoslovaško državo.
Praga, 3. nov. Češko-slovaški tiskovni urad javlja: Nemški generalni konzul baron Oebsattel se je danes zopet zglasil v predsed ■ stvu Narodnega Vybora ter je oficijelno izjavil, da vlada Nemške države priznava samostojno češko-slovaško državo in da bo jo veselilo, ko bi mogla poslanika češko-slovaške države čim prej pzdraviti v Berlinu.
Državni svet Nemške Avstrije za svoje pravice.
D u n a j, 3. nov. Državni svet je v svoji današnji seji sklenil: Državni svet je sprejel poročilo armadnega višjega poveljstva, da je armadno višje poveljstvo vsled popolnega razkroja armade bilo prisiljeno, se podvreči pogojem zmagovalca. Nemška armada nima nobene lastne armade. Njena vojaška krdela so pri-deljena zvezam, katerih slovanska ali madjar-ska večina se več noče bojevati, Dasi pa Nem- i ška Avstrija boja sama ne more nadaljevati ob j strani Nemške države, ostane slej kot prej v zvestem prijateljstvu z Nemško državo in se loma Avstro-Ogrske izcimi uredba države, na hoče o miru pogajati v najtesnejšem sporazumu z Nemško državo. Trdno upa, da se iz po-kateri bo temeljila tesna in trajna skupnost med Nemško državo in Nemško Avstrijo. Končno izjavlja državni svet, da smatra nemško ozemlje Tirolske, čegar zasedbe po Italijanih ne more zabraniti, za neločljiv del Nemške Avstrije in da začasna okupacija tega ozemlja pravice južno-tirolskih Nemcev do samoodločbe ne more ovreči.
Dr. Adler pri nemškem poslaniku.
Dunaj, 3. novembra. Državni tajnik za zunanje zadeve dr. Adler je poseui nemškega poslanika grofa VVedela in mu je naznanil izjavo državnega sveta o premirju. Grof \Vedel je obvestil zunanji urad, da bode Nemčija tudi poslej pomagala z živežem.
Italijanski poslanci pri dr. Rennerju.
Dunaj, 3. nov. Italijanski poslanci južnega Tirolskega in Primorskega so se danes zglasili pri načelniku državne pisarne dr. Rennerju. Posl. Pittoni je v imenu Italijanov čestital avstrijskim Nemcem spričo ustanovitve lastne državnosti in izrazil nado, da sc po začasni izpodkopanosti vzpostavi staro prijateljstvo med obema narodoma. Dr. Renner se je zahvalil in je povdarjal, da Plenici skozi stoletja Italije in njenega prebivalstva niso samo spoštovali, ampak vprav ljubili in da so romali k njim. Stari režim v Evropi je te piijateljskt, odnošaje razrušil, novi režim dcmokiacije, ki j ga zgrajamo, jih stori, to upamo, tesnejše nego 1 so bile kdaj prej. Nekdaj avstrijski Italijani žele poveriti posl. Pittoniju splošno zastopstvo, Bonfioliju južno-tirolsko, posl. dr. Bugattu primorsko zastopstvo in zadeve, ki se tičejo zlasii begunskega vprašanja, Montellu. Državni svet je te poverbe vzel v vednost in bo vsem obla-stvom zaukazal, da morajo z Italijani biti v prijateljskem razmerju.
Jugoslovanska torpedovka se je vrnila.
Trst, 3. nov. Jugoslovanska torpedovka s parlamenterji tržaškega dobrobitnega odbora na krovu se je popoldne ob dveh vrnila iz Benetk in je prinesla pisano sporočilo nastopne vsebine: »Podporo pošljem takoj. Diaz«.
Aprovizacija.
Dvojezične izkaznice za sladkor, kruh in moko itd.
Izkaznice zn. sladkor, kruh in moko, ki so že natisnjene, se bodo z a e !■ krat izdajale še dvojezično, ker bi se z novim natisom izdaje izkaznic toliko zavleklo, da bi ob-
činstvo ne dobilo nekaj dni kruha in druzih živil. Nove izkaznice sc bodo izdajale samo v slovenskem jeziku.
Moso na zelene zkaznice B štev. 1 do 1200. Stranke 7 zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 2000 prejmejo goveje meso v torek, dne 5. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: dopoldne od 8. do pol 9. štev. 1 do 200, od pol 9. do 9. štev. 201 do 400, od 9. do pol 10. štev. 401 do 600, od pol 10. do 10. štev. .601 do 800, od 10. do pol 11. štev. 801 do 1000. od pol 11. do 11. štev. 1001 do 1200, popoldne od 3. do pol 4. štev. 1201 do 1400, od pot
4.	do 4. štev. 1401 do 1600, od 4. do pol 5. štev. 1601 dr> 1800, od pol 5. do 5. štev. 1801 do 2000. Stranka dobi za vsako osebo 15 dkg mesa, kilogram stane 2 K 80 vin.
Meso za gostilničarje in zavode. Gostilničarji in zavodi prejmejo goveje meso v torek, dne S. r. m. popoldne od 1. do 3. ure v cerkvi sv. Jožefa.
Prodajalci sladkorja so vabijo, da se takoj zglase v sladkorni centrali pri K- ravnatelju Lillegu radi nakazilu sladkorja.
Sladkor in kavina mešanica na zeleno izkaznice A.
Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo sladkor in ka-vino mešanico v torek, dne 5. t. m. popoldne pri Miihl-einsnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. šuv. 1 do 150, od pol 3. do pol 4. štev. 151 do 300, od pol 4. do pol 5. štev. 301 do 450, od po) 5. do 5. štev. 451 do konca. Stranka dobi za vsako osebo četrt: kilogra i a kovine mešanice in pol litra sladkorja, kat-stane skupaj 1 K 50 vin. Prinesite za sladkor dovolj velike posode.
Kislo zelje iia rumeno izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo kislo zelje v sredo, dne 6. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 20! do 400, od 10. do 11. štev. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kilogram stane 1 krono..
Kostanj za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo kostanj za zelena nakazila za krompir v torek, dne 5. t. ur. iii v srecif, dne 6. t. m. v deški šoli na Ledini. Določen je tale reti V	torek, dne 5 t. m. od	8. do	9. dopoldne
štev. 1 do 180.	od 9. do 10. štev. 181	do 360, od 10.	do
stanj na zelena	nakazila za krompir v	torek,	dne 5. t.	m.
720, od 3. do 4.	štev. 721 do 900, od 4.	do 5.	štev. 901	do
1080. V sredo, dne 6. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1081 d) 1260 od 9. do 10. štev. 1621 do 1440, od 10. doli. štev. 1441 do 1620, popoldne od 2. do 3. štev. 1621 do korua. Siianka dobi za vsako osebo do 5 kg kostanja, kilog. im stanc 4 krone.
Kostanj za 111. okraj. Stranke 111. okraja prejmejo-kostanj na zeletia nakazila za krompir v sredo, dne b. t. popoldne v deški šoli na Ledini. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. štev. 1 tlo 350. od pol 3. do. pol 4.. štev. 351 do 700, od pol 4. do pol 5. štev. 701 do 1050, od pol 5. do 5. štev. 1051 do konca. Stranke dobe za v sak tv osebo lahko do 5 kg, kilogram stane 3 krone.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Podpisana naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog in oče
Franc Vidmar
delavec v kurilnici juž. žel.
danes zjutraj po kratki in raueni bolezni umrl.
Pogreb se vrši v torek 5.t. m, ob pol 2. uri popoldne iz hiše žalosti Dovozna cesta št. ‘2.
V Ljubljani, dne 4. novembia 1918.
Žalujoče:
Antonija, soproga, lini, hčerka.
• • ’
obrestuje hranilne vloge po čistih J 1 Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
0
0
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881.