89. številka
Ljubljana, v petek 19. aprila 1895
XXVIII. leto.
haja vsak dan kv¥#«r, izimfii nedelje m praznike, ter velja po posti prejemku /a a v s 11 o - o ge vsk e dežele za vse leto 1"> gld., aa po! leta 8 jrld.. /.a četrt leta 1 gld., za jeden jueuec 1 glil  tAl kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld,, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. i" kr, Za pobijanje ua dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za črt rt leta. — Z* tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znuš.i. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po rt kr., če se oznairlo jedeukrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, iti pti 4 kr. če sp trikrat ali večkrat tiska. Dupini naj se izvole frankirati. — Rokopini se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo ie na KongreinetS trgn št. 12. Upruvnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Štajerci pri knezu Bismarcku
Naši štajerski Nemci hoteli so praznovati Bismarckovo osemdesetletnico v imenu vse dežel«, in s tem pokazati, kam jih vleče njih pristno 11 umsko srce. Ta njih namen ho pa spridili hudobni Slovenci, kajti ugovarjali so temu proalavljenju Judi v njih imenu.
Premagati se pa vender še niso mogli, da ne bi poslali v Friedricksruhe posebne deputacije, da pozdravi bivšega nemškega kancelarja v imenu vseh štajerskih Nemcev. V Lipaiji ho to deputacijo jako veselo pozdravili, in govorilo se je marsikaj, kar h« ne ujema posebno z avstrijskim patrijotizmom. Od tam bo pa štajerski Nemci odšli v Friedrichsruhe. Vojvoda Lauenburški jih je seveda prijazno vzprejel, a vender smo prepričani, da ob devetdesetletnici Bismarckovi ne bodo več pošiljali svoje deputacije v Friedrichsruhe, ako jo knez tudi učaka.
Zgubiti so morali vsako upanje, da jih k eda j pride Nemčija rešit, ko je Bismarck jim dal odgovor na njih pozdrav. Priporočal je jim, da naj goje kolikor je moč prijazno ndnošaje z avstrijsko dinastijo. Nemškim nacijnuulcem, ki bi še radi porušili vsako mnjo mej Nemčijo in Avstrijo, pač ta opomin ni posebno ugajal, če tudi ga je Bismarck bil zavil v jako prijazno obliko. Pak um je, da knez Bismarck ne odobrava več prusofilatva mej avstrijskimi Nemci, in resnica je pa tudi, da pri sedanji politični konstelaciji (udi Piusija sama ne želi boja z Avstrijo. Seveda mi ne smemo misliti, da je knez Bismarck faktično postal tak prijatelj Avstrije, temveč le priznava, da Nemčija ni lev, da bi kar požrl Avstrijo, ker ima nasprotnike na obeh straneh.
Bivši kancelar je priporočal štajerskim Nemcem, da se naj ne ozirajo le na jedno narodnost. Kjer je več narodnostij vkupe pomešanih, kakor v Avstriji, na Pnznanjskem in v Zapadni Prusiji, se je treba boriti z blagohotnostjo, s krščansko ljubeznijo, poleg kršoanastva je pa še vez skupne državne ideje. Zares lepe besede, a mi dvomimo, da bi h« ravnali po njdi štajerski Nemci. Doaedaj smo  Slovenci  od  nemške  strani   pogrešali vsake
dobrohotnosti, temveč čntili le nasilje. Le pomislimo, kako postopajo Nemci v vprašanji o celjski gimnaziji. Sploh je vse postopanje štajerskih Nemcev merilo le na uničenje slovenskega življa. Njih politiko je pa sedaj obsodil knez Bismarck sam. Gospodje so pač zmajevali z glavami, ko jim jo dobrohotnost Slovencem priporočal mož krvi in železa, tega se pač niso nadejali.
Sicer pa moramo omeniti, da knez Bismarck sam ni nikdar kazal, ko je bil še v službi, te dobrohotnosti. Dal si je dovoliti bil 100 milijonov mark za ponemčenje Poznanjske. Preganjal je Poljake na vse načine, hotel jih je kar pregnati iz rodne dežele. Uspehov je pa h svojim postopanjem le malo dosegel, ali pa prav nič. Poprej je germanizacija napredovala na Poznanjskem, a ko je Bismarck jel preganjati Poljake s pravo nemško krutostjo, je pa ponemčevanje se ustavilo. Poljaki so se jeli zavedati bolj svoje narodnosti in celo nekateri Nemci so se popoljčiii. Knez se gotovo boji, da bi avstrijski Nemci s krutostjo ravno tak uspeh imeli kot ga je on na Poznanjskem, ali pa še mnogo slabšega. Utegnilo bi se primeriti, da bi Slovani nadvladali v Avstriji in bi potem celo trodržavna zveza prišla v nevarnost. Zi to se pa boji Bismarck, kajti iz njegovega govora se je razvidelo, da mu je na tej zvezi jako veliko ležeče. VeČina njegovega govora se je stikala okrog te zveze.
Končno je kne/, i/rekel svojo sodbo o Slovencih in Germanih. Če tudi ta sodba ni povsem laskava za nas Slovan", reči moramo, da je vsaj deloma resnična. Germani so jako odločni in krepki. Ko bi bil German sam, bi bil kot redovnik v samostanu. Če pa pride do zmešanja, pa z vztrajnostjo in potrpežljivostjo I" Nemci ostanejo vodeči element. Postopajte s čuvstvom s slovanskimi tekmeci pa jim bodete kos.
Vsa Avstrija sloni na nemškem uradništvu in nemškem vojnem izvežbanji in je Bismarck posebno priporočal ljubezen do avstrijske vladarske rodbine. Nekoliko prenisko pač Bismarck Slovane ceni. Ko bi dobro poznal novejše avstrijsko politično gibanje, bi vedel, da naposled fmli Slovani zgubljamo svojo golobjo nrav in postajamo vedno bolj jekleni. Naši
brezozirni nasprotniki so nas utrdili v boju. Ker smo pa prepričani, da avstrijski Nemci ne bodo poslušali kneza Bismarcka, ampak bodo nadalje kazali največje nasilje, bomo Slovani se v boju še bolj utrdili, otresli bodemo si svojo žensko rahločutnost in Bismarck še utegne doživeti, da bode videl, da se je motil, ko je trdil, da bodo še dolgo Nemci vladati v Avstriji, kakor mož v zakonu.
Katastrofa
1'oinm* B»rlliitjii.
Njega Velečanstvo presvetli cesar je milostno poklonil zopet pet t Ino«* goldinarjev, da se razdele mej prebivalstvo na deželi, oškodovano po potresu, in če treba tudi mej ljubljansko prebivalstvo.
Včeraj popoludne in Bicer proti večeru sta bila zopet dva sunka, ponoči pa tudi dva. Vsi so bili tako rahli, da jih mnogo Ijudij niti čutilo ni. % srn<-ili<*k i  |»ro IV*oi- in «lr>.. po*l.
«lr.   KlIVRI*«! MlM'ftK.
kateri se je včeraj brzojavno odzval naši prošnji za pojasnilo glede njegove izjave v „N. Fr. Pr.u, nam je danes pisal to le :
Velecenjeuo uredništvo!
V daljšo popolnitev svoje, ravnokar odposlane brzojavke dostavljam, da v geološkem zmislu je jako velik del zemeljske površine „ razpad ni teren". Potresi Se ue primerijo samo na tem terenu, nego tudi zunaj njega, Ni torej uzroka, bati se, da bi se za-t e g a d e 1 j ponovila nesreča, ki je zadela vaše prijazno mesto, da bi mogel priti nov suneki. Narobe, večina potresov, ki so se primerili v južno-alpskih krajih, so bdi vsaj v zadnjih letih takozvani transverzalni potresi, to se pravi, tekli so poprečno na gorovje. Natančnejše se izreči o sedanjem slučaji je pri nedostajanjii fakti šk i h opazovanj nemogoče.
Dovolite mi, da porabim to priliko in izrazim globoko sočutje z Vašo nesrečo, katero sočutje ne prešinja samo mene, nego sploh vse dunajske kroge, s katerimi pridem v dotiko
Naj bi se kmalu umirilo podzemeljsko gibanje, naj bi kolikor je po človeških močeh .nožno se vse
Čenče.
Češki spisal V. M rs lik, preložil Vinko. (Dalje.)
Mej drugim se je sko/.i vrata župnega vrta neki popoludan pomolila suha, kot so prsti kazali, ženska roka z obilno, z zelenimi trakovi povezano mapo, v kateri so bila zložena imenituejša dela neznanega umetnika.
Mapo sta zgrabili mali, polni roki gospodične Anke. Vzprejela je tajnost z lepim poklonom, pritisnila mapo na mehke oblike svojih nedrij ter naglo drobila na kratkih nogicah svojih preko kamenja, luž, jarkov, kravjekov in gramoza domov na svoj vrt — kjer so je že čakale vse njene tovarišice. Bila je podebna kurzistki, katera je zamudila osmo uro jutranjo in polna strahu in bojazni niti s celim telesom, izpotika se ob kamenji, dela skoke in se zopet mično vzravnava v križi, da bi kolikor mogoče naglo in neopažena prihitela domov. Lepo jo je bilo pogledati, kako prožno ubira z nogama, ob krilo zadeva s koleni in v brzi hoji s celim telesom okolo sebe vrtinci zrak, izogne se gradu, šole, lekarne — in v bližini svojega doma zdirja kot kakov dečak.
Bila je rdeča kot roža, ko je pritekla domov ; prsi so se jej naglo dvigale in padale v prostornem korzetu, oči so jej gorele ponosa in nepotrpežljivosti.
Prva, ki jej je pritekla nasproti, bila je tenka žabica h praznim nedrijem, belimi zobmi v rjavkastem obrazu in tenkim dol.im vratom. Ime jej je bilo Kvica.
„Ali imaš?" bilo je prvo njeno vprašanje.
Urednik nič ne odgovori. Zamežika, prestopi se z jedne noge na drugo in nos zavihavši krene naravnost na vrt. Tja v ozadje, preko dvorišča, mimo gnojnice, hlevov do ograje Z vrta je zvenel ženski smeh — Anka stori še par korakov, pritisne mapo k sebi, samo še z uogovico zabliaka, ko leze Čez nizki plot od polomljenih krajnikov, zabliska z drugo in poravnavši krilo po sebi izgine za oglom skednja. Kvica na visokih nogah pa za njo. Prihiteli sta na svoj cilj.
„Tu imate, dekleta", veli Anka ter vrže mapo na kolena neke „krasne" dame, katera je v celi dolgosti in moči svojih forem ležala v travi. Bila je to klobuška Venera — krasna, a lena. Čutila je, da jej je na kolena padlo nekaj težkega, a zganila se je samo s prsimi in konci svojih čevljičkov, niti naprej se ni nagnila, marveč samo povesila trepalnice in čez prsi pogledala, kaj da je; s komolci
podloženimi pod rjavkastimi lasmi ležala je tako, kot poprej in se. za to niti ni zmenila, da jej je nekaj rdečih rok zdajci seglo na kolena ter Igra bil 0 dragoceni zaklad neznane duše. Kaj je njej do tega, časa ima še dovolj.
Pol jablano je ležala mešanica klobuškega ženstva. Z roko pod šiljasto brado je stala tu Lidka — na pol živa, na pol mrtva, z odprtimi ustnicami in na pol zaprtimi trepalnicami. Pri njenih nogah se je valjala hehetajoča se Božena; neprenehoma se je smejala, vpila iu Marko tolkla po zadnji plati.
Ob strani pod jablano je stala najčemernejša izmej vseh — Pranja. Bila je š« mlada, drobna, lepa, a žalostna. Pod očmi je imela kolobarje in v obraz je bila bleda, skoro žolta kot vosek. Na glas se ni smejala, ni kričala, ni skakala kot druge, samo z bledimi ustnicami se je smehljala ter si z desno roko črne kodre ravnala za bleda ušesa, v katerih ni bilo krvi niti za nohet. Samo na licih je bilo videti nekaj kot rdečica: kot da jo je za trenotje ovel rožni dih; vse drugo, roke, prsi, celo telo je bilo velo in mrtvo — za grob. Obledela roža — poosebljena krepost, kateri so imele življenje povrniti železne krogljice in tiste rdeče korale okrog belega vratu, kateri je poleg njihove žive, jaane rdečice prehajal v višnjelo polt. (Dalje prib.)
i družilo, da posledice te grozne nezgode prebivalstvu ljubljanskemu olajša. To želi iz dna srca Vaš u lani
K. S n e s s. ,c>eiu> lllrin i- I a^bhiil
prinaša uvodni članek iz peresa prof. Frana Toula, v katerem as potres tako razlaga, kakor ga razlagata v včerajšnjem našem listu B. -4- L Članek ima nastopni blagodejni konec: r Beljak, Belluno, Zagreb in Ljubljano so bili zadeli dogodki, katerih človeški vplivi niso mogli odvrniti. Beljak, Belluno in Zagreb stoje še zmirom tako težko zadati Zagreb, biser Hrvatske, nastal je iz opustošenja lepši, nego je bil poprej, in tudi Ljubljana, katero je zadela taka nesreča, tudi jeden iznrvj biserov naših južno-vzhodnih planin, povrne se po veliki škodi k miru in novemu večjemu Hijaju, če treba:   „Z združenimi močmi!"
Podpore«
V siromašnih slojih prebivalstva js zivtadala Velika beda. Ljudje stradajo in vse išče pomoči pri mestnem magistrata. Danes je razdelila na Bregu posebna komisija pod predsedstvom vladnega svetnika markiJH Gozaniji mej najpotrebnejše in najsirnmašnejše ljudi svoto 10 ()<)<> gld., katero je bil v ta namen daroval presvitli cesar, lloliiU'U.
Vsi bolniki so se iz stare bolnice spravili z d »voljenjem mestnega magistrata v bolnico za silo. Stara bolnica je tako poškodovana, tla se bo menda morala cela podreti s cerkvico vred. Le hiša za blazne je še dosti dobro ohranjena, da so blazni lahko v njej ostali. Deželni odbor je sklenil, postaviti nekaj lesenih barak zraven bolnice za silo. Ker pa seveda ni misliti, da bi bolniki ostali Tez zimo v teli prostorih, ukazal jo deželni odbor stavbenemu uradu, da pohiti z :: vrše v a njem nove bolnice ter jo dogotovi vsaj do septembra, kar bo lahko mogoče, ker so poslopja že večinoma dodelana in se že začenjajo polagati podi. Pač sreča, da je nova bolnica že blizu dogotovljena in s tem preskrbljeno za uboge bolnike. Poslopja nove bolnice so se dobro držala proti potresu, kar kaže, da so solidno zidana.
%   blftJBlI i«*i Mit HtiHlciicu
je staro poslopje ob vhodu v zavod tako poškodovano, da je morat hišni zdravnik zapustiti svojo stanovanje in so se morali tudi blazni, ki so v tej hiši, izseliti. V novih hišah je le drugo nadstropje nekoliko poškodovano, S ne nevarno.
■4ii<->.ji dvorec«
Lastnik knežjega dvorca Karol knez Auer-Bperg je prišel osobno v Ljubljano in si ogledal hudo poškodovano svojo palačo, JS seboj je pripe-I al duuajskega arhitekta Brennerja, ki je pre-iskal vso palačo in izrekel svoje mnenje, da bi se popravljanje ne izplačalo. To je povod govorici, da namerava vlada na tem mestu sezidati vladno palačo. Knez Auersperg se še ni odločil II sial«-«•■ I*■•!>,••.
Predsedstvo deželnega pomočnega društva je za prevajanje bolnikov je dovolilo vozove in o tem poročalo predsednika „ Rudečega križa" na Dunaju grofu Falkenhav. nu. Predsednik je brzojavno odobril odredbo predsedništva in naznanil, da pošlje šest barak na razpolaganje dež. vladi.
Danes je došel v Ljubljano zastopnik Rude-čega križa z Dunaja z jednim monterjem, ki bo postavil poslane štiri barake in sicer dve v deželni bolnici in dve pri bolnici za silo, katere se bodo porabile v bolniške namene.
Predsedstvo je prosilo, naj sn koj pošljeta še ostali dve baraki in če mogoče še več. Te bi se dale na razpolaganje deložiranim ljudem.
Duri Iii.
Gospod farmer A t k i n a o n , amerikanski turiš* v Kppanu, poslal je ljubljanskemu županstvu telegrafično deset goldinarjev za kruh in mleko ubožnitn ljudem. Gospod Ivami Luckmannf ravnatelj kranjske industrijalac družbe, je dal na razpolaganje brezplačno 1O0O kil pšenične moke za kruh iz ljubljanskega parnega mlina, (iospod Janez Mntheusche v Trstu, rodom Ljubljančan, je poslal v ziboju jO volnatill odej. Gospod Janez pl. A i bori, veliki trgovec v Trstu, pa 200 goldinarjev gotovine za podporo takim, ki trpe pomanjkanje, in gospod Gruber v Opatiji sedem vreč kruha.
14 r is li. j hIoi I • r iS i i i I i i i 4- ji .
Uredila je na starem strelišči kuhinjo, kjer se bode začenši z   današnjim   dnem  huhalo vsak dan za
8000 ljLidij.
O ii n rJ« U n ..Frriivillljcc RcttungN-CiesellHeliaft.4*
je odposlala vse, kar je treba, da uredi tu posebno kuhinjo sa siromašne ljudi.
1» si naj s ><i Volkftkiielienverelii
odposlal je v Ljubljano vse, kar treba, da otvori kuhinjo, v kateri se bo vsak dan skuhalo 3000 porcijonov.
■loj t*k i na DmtaJI.
V imenu na Dunaji bivajočih slovenskih naših rojakov naznanil je brzojavno lastnik II. kavarne v Praterju g. Se h ne i de r, da so začeli na korist   ljubljanskemu prebiva stvu pomožno akcijo.
Otfll.jiS4'll.
Mestna občina postavi povsod tam, kjer tabore ljudje, ognjišča, da bodo mogli ljudje kuhati.
l*n-bivaii.j<* v Moloi-ili.
Ker je vreme že drugi dan neugodno in dežuje skoro neprenehoma, trpe ljudje mnogo v šoto-lib. To pa še posebno zaradi tega, ker večina posteljne oprave nima nikakeršne podlage in je kar na goli, v tej dobi še od obile zimske moče napo-jeni zemlji razpoložena. Kakor čujemo, se je že poskrbelo za to, da. se bode dovedlo v posamične šotore slame, ali pa da se dob« od župnih cerkev one dile, ki so bile v zimskem času položene na cerkvenih tleh.
Iltirtmka |»olii*tvo.
Danes je dal magistrat napraviti veliko leseno barako, da tisti, ki ne morejo pustiti svojega pohištva v svojih stanovanjih, je spravijo v to barako, dokler se poslopja ne popravijo. Pred barako ho stala straža, tako da bodo ljudje povsem varni za svojo last.
■MJonirJi.
Včeraj je prišla v Ljubljano jedna kompanija pijo.irjev in se takoj lotila popravljanja eraričnih poslopij, v prvi vrsti hudo poškodovanega poštnega poslopja. Vsa dela izvršujejo jako spretno in hitro in tudi nj h častniki se ne ustrašijo pomagati jim dejanski.
14 it k o jt- najini Kitilii.fi »otres?
Moja teorija o potresih je hitro našla nasprotnika. Kar gospoda B. & L. razkladata v včerajšnji številki ^Slovenskega Naroda", je meni že davno znano, toda kakor Falbova tako mi tudi ta teorija prav nič ne ugaja. Po tem takem bi morale biti pod zemljo velikanske praznine, v katere bi se od časa do časa kakšen kos stene ali stropa udri in zemljo potrese]. Ali je verjetno, da se tak usad čuti od laške zemlje tje do Dunaja? Ali more kdo gledati v zemljin drob, in če bi mogel, kako bode določi! posebne pasove potresov V Potresi se nahajajo po vsej zemlji, hujši so v primorskih nego kontinentalnih krajih. Usadi nad in pod zemljo utegnejo pač biti nasledki ne pa vzroki potresa. Veda ni tako nedolžna, kakor moja nasprotnika mislita. Ali ne vidimo, kaj dela na površji zemlje ? Ali se ne udirajo celo liribje, ako je vodaizpodje? Da ne gledamo daleč okrog sebe, kaj se je zgodilo zadnji čas v Podsredi, kaj pred blizu dvajsetimi leti na Zidanem mostu? Iz njenega delovanja nad površjem smemo pa tudi sklepati na njeno delovanje, pod površjem zemlje, kjer se, ako pride prav globoko in v veliki meri, celo segreje in v podobi soparja tem hujše razgraja. Gotovo je, da se je zdaj zemlja tresla v onem pasu, kjer je bilo padlo veliko snega; gotovo je, daje bila pred 15 leti izvanredno deževna jesen, kteri je sledil potem potres v Zagrebu in zelo bi me spomin varal, če bi ne bilo pred potresom v Belluno dolgo in silno deževalo. Ako pa vidimo, da se vrsti za kakim dogodkom rad kakien drug dogodek, bomo rekli, da sta v nekaki zvezi, posebno če se tudi druge okol-ščine vjemajo. Tako bodemo vselej ravnali, kader si drugače ne moremo pomagati, to veleva zdrava pamet, katero je treba zmiraj za svet prašati. To, kar danas pravim in kar sem včeraj pisal, je moje prepričanje, kterega mi ne bode lahko kdo iztrgal, ker je aad daljšega premišljevanja o tej zadevi. V polemiko se pa ne bodem več spuščal.
Profesor M. V o dni e k. % o^.ilr poruši I Ker ao vse hiše močno razrukane in to v svojih temeljih, jih strese od vrha do tal, če se mimo njih pelje kak voz. Hitro vozaronje naj bi se torej zabranilo, zakaj to ne samo, da stresa hiše, nego bega tudi ljudi ter spravlja v nevarnost tiste, ki so na ulicah.
Vevče.   Papirnica v Vevčah je, kakor je dognala pregledujoča komisija, tako hudo poškodovana,
da se mora glavno poslopje do tal podreti. Čaje se, da misli družba Leykam & Jos-phsthal to tovarno opustiti.
Medvode V noči dne 14. aprila ob 11. uri 16 minut smo čutili hud potres. Nastal je občen strah, dimniki so s streh padali, goveja živina je tulila, da se je daleč razlegalo, konji so s kopiti bili, da je bilo groza, ljudje so pa jokali, kakor da hi bil sodni dan. Na prostem smo za otroke ogenj zanetili. Škoda je velika. V treh hišah ne prebiva nihče in morala se je še hišna oprava hitro ven znositi, dveh hiš še popraviti ni, morati se bodeta do tal podreti; dimnika ni skoro na nobeni hiši več vidi ti. Nezgoda se ni primerila druga, kakor da je bil v Zgornjih Pirničah neki po domače Ste-novec imenovani nekaj poškodovan, da so ga morali takoj a sv. zakramenti prevideti. Umrl na srečo ni. Prebivalstvo prenočuje še vedno na prostem. Človekoljubno sta šla ljudem na roko ravnatelj tovarne za papir g. Ditrich in gosp. Jožef J are. Opomniti pa še moram, da v tukajšnji mitniški baraki (pri Spelci), ki komaj za jedno osebo zadostuje, je bilo prvo noč notri več kot trideset oseb in še sedaj jih noči zmirom po G do 8. Posebna hvala gre tukajšnjemu kolodvorskemu predstojniku g. Jakob Mnlleju, ker je dal in še daje, kar je le mogoče, čakalnice in karkoli ima vagonov na razpolaganje. V Preski pri Medvodah je cerkev toliko poškodovana, da se ne sme v njej nič več sv. maša darovati. Sedaj se daruje na pokopališču v kapeli. Vsak večer hodijo ljudje sedaj v večjih procesijah od 8 ure do 11. s prižganimi svečami do gotovih znamenj.
Bled Malo pred 1lal2. uro bil je prvi sunek, kateri je trajal okolu 20 sekund. Bil je najhujši. Vsi sledeči bili so neprimeroma slabejši in le malu časa trajajoči. Toda prvi kakor tudi naslednji bili so brez posledic in gotovo jo le inalokatero poslopje, ki bi bilo vsed potresa razpokalo. Ljudje niso prenočili na prostem. Vse je ostalo v svoj ih stanovanjih. Po nekaterih hišah vstali so prebivalci in prižgali luč, ali ker ni bilo nič hudega, polegli so zopet. Zal, da je kruta roka osod* druge kraj^ zadela toliko huje.
Idrija. Kakor drugod, bil je tudi pri nas in v okolici močan potres. Rtzun nekaterih razpoklin v zidovih in stropih je podrl nekoliko dimnikov Nesreče druge ni bilo, temveč pa strahu, ker se potres ponavlja vsako noč nekolikokrat, dasi le bolj lahko. V okolici je bil potres povsod, a v različnih krajih različno močan Veče škode pa ni baje nikjer napravil.
Sv. Trojica nad Cerknico. V noči od 14. na 15. dan t. m. čutili smo tu v hribih hud potres. Prvi in najmočnejši, nad 20 sekund trajajoči sunek smo čutili ob 11. uri 20 minut. f> minut potem sledil je drugi, neznatnejŠi, in do jutra našteli smo jih 12. Tudi v ponedeljek ob polu 1. uri popoludne slišal se je slab sunek. Takoj pri prvem sunku poskakali so ljudje s postelj, se oblekli in vsi zbegani čakali, kaj pride. Vse je mislilo, nocoj bode .srnini dan. Nesreče ni nobene. Hiše so spo-kale, v župnijski cerkvi kaže strop precejšnje raz-pokline. Mej ljudmi je razširjena govorica, da se bode potres ponavljal še deset dnij, zato vsak večer čujejo do polnoči pripravljeni za beg.
S t Jernej. St. Jernejska fara je relativno po zadnjem hudem potresu še največ trpela, kolikor jo krajev ob spodnji Krki. Zrušilo se je 7 dimnikov — jeden na šoli. Velika zvezda vrh zvonika farne cerkve z novim debelim strelovodom se je čez polovico prelomila ter visi pravokotno od severozahoda proti jugovzhodu Tudi zvoniki nekaterih područnih cerkva so hudo trpeli, kar bode precej novcev stalo, da se škoda popravi. Pri prvem in najhujšem udarcu ob 11. uri 20 min, je živina po hlevih grozno čudno jela tuliti, konji so hrpali ter se z glavami buhali ob jasli. Kuretiua popadala je raz drogov itd. Bila je strašna noč.
Radeče pri Zidanem mostu. Ljubljan-čanje nas pač iahko zavidate za nasprotno. Čutili smo v noči od nedelje na ponedeljek v času od 11. ure 17 minut do polu pete zjutraj tri močne in več lahkih sunkov, nekdo je. štel vseh skupaj 18. Kakor, povsod bil je prvi najhujši. Smer je bila vsem od jugovzhoda proti severozapadu. ILŠa se je močno zazibala, posoda je zaropotala, steklo žvenketalo itd. Vstali smo v strahu iz postelj, tudi videli, da pri sosedovih vstajajo. Pa vse je ostalo pri samem, strahu. Nobeden človek ni prišel na ulico. Nobeden dimnik, nobena opeka ni pala s strehe. V nobenem
stanovanji ni nikjer najti nobene razpoke vsled potresa. Istotako so nepoškodovana javna poslopja, cerkev, šola in uradna poslopja. Ljudstvo bilo je v jutro popolnoma mirno Čadom smo se čudili vesti, da je bil potres v Ljubljani toliko hujši; mi si ne moremo razlagati, da je skoraj od vseh krajev ravno Radeški trg tako malo ali nič prizadet, ker nam prihajajo iz sosednih fara šentjanske, šentjurske in dobovške poročila, da je bilo tam veliko hujše, da je potres stanovanja in javna poslopja zelo poškodoval.
Gornji grad. Kakor se je že poročalo, bilo je 14. od 11. ure 25 min. do 7. zjutraj 24 sunkov, po dnevi in po noči 15. še nekaj 4—G manjih. Mer potresa je bila od jugozahoda proti severovzhodu. Najmočnejši sunki so bili prvi, šesti in dvajseti; pri vsakem slišalo se je močno podzemeljsko hučanje, nalik drdrajočemu vozu. Škodo je provzročil le prvi ai:nek. Ni skoraj hiše, ki bi ne imela večjih ali manjših razpoklin Na cerkvi je poknila kupola in stena nad korom, tudi zvonik ima razpoklino poleg cerkve nakvišku. Raz fasade padel je do 25 kg. težek kamen-plamen od olepšave. Najhujše je raz-pokano drugo nadstropje knezoškolijske grajščine in sicer v kaplaniji, farovžu, šoli in stanovanji sodnika. Povsod so stene razpokane semtertja, odpadel je omet s plafonda Tukajšnji sodnik g. dr V. Wagner je ležal v trdem spanji, ko je odpadli omet pokril vso njegovo posteljo in njega ter ga odgnal iz strašno razpokanega stanovanja. Sola je zaprta do popravljenja poškodovanj. Vzbujeno prebivalstvo je ali na prostem ali v nekaterih hišah čakalo, kaj se bode zgodilo. Dne 15. po noči so hodili oddelki gasilcev po trgu do 4- ure zjutraj, da stražijo. Mnogo škode je napravil potres na cerkvi in šoli v Bočni. V hiši Loretiča se je podrlo nekaj sten. Močne poškodovane so tudi cerkve pri sv. Frančišku, v Rad-mirji in pri sv. Radegundi ki se bode morala podreti. Tudi hiše pri sosednih kmetih so moćno trpele in razpokane. Zlasti hudo je bilo bolnikom v Gornjem gradu, ki so od strahu skoraj umirali. Sedaj je prebivalstvo že pomirjeno. Tudi 16. in 17. so nekateri slišali manjše sunke.
V 1J li Elija ili. 1!>. aprila.
Koalicija. Vsi ciicijozni listi so na višje povelje o velikonočnih člankih proslavljali koalicijo in njene uspehe. Baš ti članki najbolje dokazujejo, da se vladni krogi že jako boje za obstanek koalicije. Opominjali so pa koalicijske stranke k spravljivosti in potrpežljivosti. Liberalni provincijalni časopisi so pač jako nevoljni. Po njih mnenji liberalci ne morejo več dalje prijeniavati, ako nečejo zgubiti vsega Baupanja. Samo iz ozira na liberalce na ministerskih stoleh žrtvovati popularnost ni pametno. Koalicija pO m en j a poraz liberalne stranke. Če se kmalu ne razdere, liberalna stranka popolnoma propade.
Ban in zagrebški nadškof. V Zagrebu je izpraznjenih že dolgo časa več kanonikatov. Te dni js ban Khuen-Hćdervary obiskal zagrebškega nadškofa in se menda posvetoval ž njim o nameščenju teh kanonikatov. Izpraznjeni so namreč uajveč zaradi tega, ker se o njih nameščenju ne moreta sporazumeti posvetna in duhovska oblast Vlada bi rada na teh mestih imela svoje privržence. Njej je na tem, da zmaga v tej stvari, ker bi potem imela večji upliv na duhovščino. Vsakdo, ki bi hotel kakšno boljše mesto doseči, bi moral klečeplaziti okrog vlade. Če se je mej banom in nadškofom doseglo kako spnrazuraljenje, se ne Ve. Govori se tudi, da sta se pri tej priliki pogovarjala ban in nadškof o nameščenju nadškofa v Senju. Nameščanje tega mesta se odlaša iz jedna-cih razlogov, kot se je nameščanje nadškofijskega sedeža zagrebškega. Vladni kandidati ne ugajajo cerkvenemu oblastvu.
Srbija, Sedanja vlada hoče baje na to gledati, da pri volitvah pridejo v zbor znani možje vseh strank. Samo naprednjaške skupščine baje ne more prav bivši kralj Milan, ki si misli, da bi on morda ne imel nobenega upliva, ko bi v zbor prišli možje skoro le jedne stranke. Če pa pridejo v zbor zmerni možje raznih ali bolje nobenih nazorov, bode pa ložje igral Milan svoje komedije. Sedanji nhnUterski predsednik Kristič pa tudi ve, da bi on dolgo ne vladal, ko bi v skupščini bdi kaka močna stranka, ki bi gledala, da spravi svoje može v mi-nisterstvo. Seveda bodo v skupščino prišli od radi-Kaljie ali liberalne stranke le taki možje, o katerih Nada ve, da niso sposobni za nobeno pravo opozicijo. Vlada jih bode pa tedaj porabila, ko bi na-predujaki hoteli se proti njej postavljati na lastne noge.
Nov Caserio. Neki francoski list ve povedati, da je policija na sledu anarhistu, ki je te dni ostavil London in se odpeljal na Francosko, da umori predsednika republike. Posebno verojetna ta vest ni. Ce ga hočejo prijeti, pač tudi ni bilo pometno, da so stvar razglasili po časopisih
Oblici Vsem gospem dobrodelnih društev.
Pri tej velikanski katastrofi, katera posebno hudo zadene revno prebivalstvo, je naša dolžnost pomagati kolikor je mogoče. Napravile se bodo premakljivo kubinje in neki zavod za oddajo gorke juhe, h kateremu zavodu bodo imeli vsi revni prosti pristop.
P. n. gospe društva krščanske ljubezni so v prvi vrsti povabljene, se na tržaški cesti v baraki na stavbinskem prostoru stavbin-skega društva (Erjavčeve ulice\ kjer jaz podpisana stanujem, oglasiti, so-li pri volji se udeležiti tega dela usmiljenosti.
Tamkaj bodo dobile vso gospe natančnejša pojasnila glede razdelitve hrane revnim.
V Ljubljani, dne 19. aprila 1895
Olga baronica Hein rojena grofinja A.praxin.
Jutri v sob .to dne 20. t m ob 2. uri popoludne bodo se za revne na sledečih trgih gorka jedila brezplačno razdelila, in sicer:
na C 63ar-Jož efovem trgu,
na Kongresnem trgu,
na Križevniškem trgu,
pri trnovskem mostu,
na sv. Jakoba trgu. Kdor se hoče poslužiti te razdelitve, mora žlico in posodo seboj prinesti.
V Ljubljani, dne 19. aprila 1895.
C. kr. deželni predsednik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10, aprila. — (Iz občinskega sveta ljubljanskega.)
Občinski svet ljubljanski imel je danes opoludne izvanredno sejo pod pr-dsedsrvom župana G r a s s e 1 -lija. Ko je Žttpan otvorit §eje, oglasil se je za besedo obč. svet. Hribar, ommjajoč, da je pre-svitli cesar koj, ko se mu je sporočilo o grozni nesreči, ki je zadela mesto ljubljansko, naklon d ponesrečenim 10000 gld. podpore; milost njegova naklonjena je vedno vsem narodom njegovim in spomnil se je v britki uri tudi nas. Dolžnost mestnega zastopa je, da se za ta veledušni čin Njega Veličanstva Izreče najodanejio zahvalo. Mestni zbor ja sprejel soglasno in stoje* dotični predlog obč. svet. Hribarja ter naročil županu, da telegratično izreče zahvalo na najvišjem mestu. Zupan Grrasselli omenja, da se je v predzadnji seji občinskega sveta sklenilo, da se imajo dopolnilne volitve v občinski svet vršiti dne 22., 21. in 26 .t. m.; glasovanj pa sedaj ni mogoče dostaviti vo-IiU-em in je v sedanjem stanji pač opravičeno vprašanje, ne bi li kazalo, dopolnilne volitve odložiti. Vsled predloga občinskega svet. Hribarja odlože se volitve za mesec dni. S tem je bil dnevni red izredne sej »s končan. Potem posvetoval se je občinski svet o korakih, katere je v prvi vrsti treba storiti z o žirom na grozni* nesrečo vsled potresa. Po daljšem razgovoru sklenilo se je soglasno, da ima mestna policija skrbeti za to, da se sedaj, ko vsak ropot vzburja naše živce, prepreči nagla voz nja po mestu; da se nadalje naprosi vojno mini-BteretVO, naj bi poslalo v Ljubljano vsaj jeden batalijon pijouirjev in da se preda toj n ištvoma južne in državue železnice in vsemu osebju izreče zahvala občinskega sveta za njih človekoljubno prizadevanje glede nastanitve ponesrečenih prebivalcev v železniških vozeh. Konečno naznanil je župan, da se je zgradba barak nekoliko zakasnila, ker ni bilo mogoče dobiti potrebnega lesa, da pa se bode z zgradbo sedaj koj pričelo. Ze v naprej pa je treba nuglašati, da se je dotičnim, ki hočejo dobiti prenočišča v barakah, zglasiti pri mestni policiji in da se bode v prvi vrsti oziralo ni družine z otroci; sploh pa pridejo v barake le take stranko, ki so deložirane. Ko je župan še naznanil, da je naprosil deželno vlado, naj hi prišlo v Ljubljano še deset I
državnih inženerjev, da se pregledovanje hiš pospeši, zaključila se je seja.
— (Ljubljanski občinski svet) je v perma ne nc i, ima vsak dan s^je in deluje neumorno v prid prebivalstva, skrajna hudobnost je torej, razširjati govorico, da so obč. svetniki zbežali itd. itd.
— (Deželni odbor) namerava, ko bo dovršen pregled vseh škod, prositi cesarja, da skliče deželni zbor, da sklepa, kaj storiti glede deželnih poslopij in zavodov in pomoči za Ljubljano in drugi po tej grozni nezgodi prizadeti del dežele.
— (Deželni uradi) se bodo začasno preselili v administrativno poslopje nove bolnice in bo le deželna blagajna ostala v svojih starih prostorih v deželni hiši. Drugo nadstropje deželne hiše je tako razrušeno, da se ne bo moglo več popraviti, pa tudi prvo nadstropje kaže razpokline na vseh straneh in torej ne bo druzega kazalo, ko podreti celo poslopje.
— (Lokalni vlak Ljubljana-Lesce.) Uatre-zaje prošnji občinskega sveta Ljubljanskega je vodstvo drž. železnic ukrenilo, da bode začenši z današnjim dnem vozil separaten vlak iz Ljubljane v Lesce. Iz Ljubljane bo odhajal ob 1/.iS. uri zvečer, dohajal pa sem ob S. uri zjutraj.
— (Za pogorelce v Toplicah) je deželni odbor kranjski dovolil laOD gld. podpore iz deželnega zaklada.
— (Vedeževalka pod ključem.) Mentna policija aretovala je včeraj dimnikarjevo vdovo Fran-čiško Lampe, ker je na Karlov.skein predmestji ljudi begala s tem, da jim je na mariage - karte prorokovala, kedaj in kolikokrat še bode potres iu kaj se bode še vse strašnega zgodilo. Vedeževalka izročila se je okrajnemu sodišču.
— (Stanovanje na ponudbo.) Gosp. Josip Ve rb ič , posestnik in župan v Bistri pri Borovnici, nam naznanja, da rad odstopi tri sobe v Uistri brezplačno kaki poznati rodbini, ki je po potresu brez stanovanja.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda „ Gorenjska Dolina" v Kranjski Goril priredi na belo nedeljo dne 21, aprila 1S'J5 po 7. uri zvečer v „gostdni pri pošti" veselico. Vstopnina 1 krona.
— (Ribniška podružnica sv. Cirila in Metoda) priredi v nedeljo dne 21. t. tn. popoludne ob 3. Uri   občni  shod v  prostorih  tukajšnje čitalnice. — Dnevni red ;   Poročilo odborovo, razdelitev dru štvenih knjig' in volitev novega odbora.
— (Narodna čitalnica v Kostanjevici) priredi v nedeljo dne 21. aprila 1895 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v gostilni gospe Uiičarjev-v prid pogorelcem v Toplicah koncert;. Vstopnina 1 krona za osebo. Ker je čisti dohodek namenjati v podporo revnim pogorelcem, se predplačilom ne stavijo in«-'je.
— (Zdravstveno stanje.) V Ravnah ni pojavil nobeden nov slučaj otrpmoija tilnika. Dva bolnika sta popolnoma ozdravela, jeden je nekoliko boljši. Bolna sta Se jeden mož in jedna ženska.
— (Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru) bode imelo dne 21, t. m. izreden občni zbor, pri katerem se bodo obravnavale razne za društvo važne stvari. Zborovanje hode v gostilni g Frangeša v Koroški ulici in se prične ob 2. uri popoludne.
— (Ljutomerske občinske volitve.) Dne 11. t. m. je potekel rok za reklamacije. Volitve se bodo v kratkem vršile. Doslej je imela nasprotna stranka v občinskem zastopu dvotretjinsko večino. Poj bo hud, a navzlic nasprotniškim pripravam upa narodna stranka, da linaga,
Darila.:
Zahvala Hrvatsko-slovenskemu veterinarskemu društvu „Tomislavu" na Dunaju podarila je „Matica Slovenska" svoja letošnja izdanja, hranilnica v črnomlji svoto od 10 gld. Plemenitim darovalcem izreka odbor „Tomislava" v imenu društva najiskrenejšo hvalo.
Dunaj 19. aprila. Listi javljajo, da je mestni svet d u n a j s k i v p o d p o r o ljubljanskemu prebivalstvu dovolil pet • tisoč g o 1 d i n a r j e v.
Dumi] 19. aprila. Glavni zdravnik tukajšnje dobrovoljne rešilne družbe dr. tlliaras in glavni blagajnik Hostnig sta se z brzo-vlakom odpeljala v Ljubljano. Popoludne se je s posebnim vlakom odpeljala priprava za kuhinjo, katero namerava družba v Ljubljani napraviti, in dotično osebje.
Trst 19, aprila. Pri volitvi volilnih mož v Istri so zmagali Lahi v Piranu iu Vrerte-negliu, Slovenci in Hrvatje v Mujah in v Motovunu.
Praga 10. »prila. Včeraj je na češkem gledališči nastopila kot gost igralka Marenka Pospišilova. Ker je svoj čas nekje nastopila v korist nemškemu šulvereinu, priredili so dijaki proti njej pred in mej predstavo veliko demonstracijo. Policija je zaprla deset dijakov, kateri so bili danes obsojeni, jeden na štiri dni, vsi drugi na pet dnij v zapor.
Listnica upravnistva.
Ker nam dohajajo cul mnogih stran i j reklamacije, da *A gg. naročniki niso vzprejidi posamičnih Številk n:iSega lista, izjavljamo, da ac je list redno in toftno razposlal, da nas torej ne zadeva nobena krivda. Dotični gg. naročniki naj 80 torej obrnejo do svojih pošt, pri katerih dobivajo list, ker mi ne miircino ustrezati njihovim željam, ker so nam številke večinoma pošle.
Zalivala..
Slavna posojilnica v Ribnici bUgOToMa je prostovolj-nemn Rušilnemu društvu v Dolenji vasi darovati podporo /a naknp gasilnega orodja v znesku <SO gld. Za ta lepi dar se načelnistvo tdavni posojilnici najtopleje zahvaljuje.
V Dolenj i vasi, dnć 18, aprila 1895.
(14.'1) Načelnik: ^.Icih.er.
t ilir I i so \ l> ju bljani:
V deželni bolnici:
klavirjev.
let.
1»>. aprila: Tine Strti« Ivan Pase bok. stavec. 'J
popravljalcc let.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v> mm. |
% s*	7. zjutraj 2. po pol. \K zvečer	73IV8 786*4 785*a	r>-4° 0 Hi« C 7-8° C	it. :ah. si za h. si. zah.	dež. ob), dež.	8*1 dežja.
Srednja temperatura
za l'S' pod normalom.
ID Sadne 19. aprila Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebru
borza
1895.
Avstrijska kronska renta 1
Ogerska kronska renta l......
Avstro-ogerske bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista...........
NomSki drž. bankovci za 100 mark    . .
SO mark............
90 frankov...........
Italijanski bankovci........
C kr. cekini...........
Dne 18. aprila 1895 !     državne srečke iz 1. 1864 po 250 gld. Iiržavne srečke iz 1. lHill po IO0 gld.. . Dunava r> g. srečko T>"„ po 100 gld. Zemlj. obč, avstr. 4'/1(0u Blati zast. listi
Kreditne srečke po 100 gld......908
Ljubljanske srečke........
Kiidolfovc srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. Tra*i.way-drust. velj. I To gld. a. v.   . . Papirnati rnbelj.......
101	gld.	70	kr.
101		70	n
123	TJ	75	n
101	n	50	
123	n	40	
yy	n	45	ji
1091	s	—	
399	n	75	n
122	n	B5	
59	n	HO	
11	I	95	
U	n	72	
4d	n	—	-
5		74	it
169	gld.		kr.
197	p»	5 )	n
1 .*>.'{	n	50	*
202 o i	a t		TI
£ t 24	•» ■	50	
170		—	
461	rt	—	
1	n	31	
Najnovejši nedreci.
Stefanijevi nedreci, najboljši izdelek.
Dunajski nedreci-,
dober trinitnik, siv in rujav. iL^T" Najboljši za ženske je S«-h tit«l l«>r
patentovani nedrodržec
ki velja '£*.»0 pri
•K. BDckaagel-u
MeBtni trg st. 24.    (848—7) A
Izgubil se je
zlat pritar • nturliinkini okraskom, b <lt|iimnn-tona In ilviuiit rublnoiu«, na pota od «ir. Tavčar-|eve h lite na ltreuu proti HrataVckt-ga luontH In velikemu trsu. Kdor bi ga našel, je naprožen, da ga odda proti dobri nagradi v plMttrul dr. InvcariH un Krega.
Zrojačnica
jako dobro aituvirana, v bližini Vflikih rudnikov, ki zalaga jako mnogo Ijtulij »«> |»roiln. Illaga je v zalogi za 4000 gld. in bi se imelo takoj odkupiti, drugo bi ae moglo eventuvelno dogovoriti s tovarnami.   8 —10 delavcev je vedno tu delavnik.
Pisma pošiljaj poste restante ,,Donawitz" pri Ljubnem (Leoben) pod številko ,.777". (486)
Za pokrivanje
kakor tudi
ponujamo prima In Mccuiiila
Iftčgr zarezane 'TS^I
strešnike
(441-2;
(Strangfalzziegel)
kakor tudi
strešni klej
po
(Dachpappe)
ki vode ne prepušča.
F. P. Vidic & Comp.
Kvarna
bo človeški  polti vsa slaba, ostra polneua mila Dobro toiletno milo  mora hiti stropo nevtralno, čisto, milo in tolfično. Doering-ovo milo s aovo je v tem nedoseženo; z bok tega bi je moral vsakdor uporabljati pri toiluti, vsled uje uporabe postane kpolt fina, lepa, nežna Dobiva se povsod komad po 30 kr,
(ipiieraluu zastopstvo: A. Mutscb &. to., Dunaj, I., hageck H.
C ir. gižtiis ca?aateijsi?D avstr. drl. Menit
Izvod iz voznega reda
volVvr.eo:* odL X. o let ©Tor a. l©©-4.
NMtopuo omaiijaci prihajal .I In odtiajalnl o »ti oinikottil «<j> t arr<tHjfT<-f>*krm rum. SrednjaOTTiipakt on« j« krajn*mrj itn r lo:b. ljani u s minuti n»pr*j.
Odhod ls LJubljane  juž. kol.)
Ob tU. Mri (i min. ;.o »<o«4 oaobui vlak t Triu i, Pontahcl, Haljalr, Oc luvoo, Franaeneisata, LJuhuo, ■••«;•. Hntathal t Ausaoe, I*chl, i >; n. den, 8olti«nr»<i, Ij«ud-0a>jitAiu, /,«11 na juaeru, H'.pjt, Lino, Builti)avioet PlaanJ, &Iarijtn« var«, Kger, Katrlov« vare, Fraiiaore v:.rc, l'r-^o, I.lji'.ijti. Hun »J Tla Anittotten.
M>  0. liri lO tttOt. nfutrnl metani vluk t Noto meito, Koi «v Je.
Oh 7. *tri tO mit*. <Iuir.il »aohul vlak w Trhl*. 1'outabol, Keljak, i;<j. loTao, Prauaentreale, l.jnimu, Iinn 0, iem SbI/iIiaI ▼ 8alnot{rad, l>una ▼i a Amatdtteu.
l'J. uri /1.1 tnln. dopoltulnu metani vlak t Noto meata, KoAevJa.
Ob ti. uri MO min. itujioluiln« oa«liui vlak t Tri.m, Poulabal, H«ijaJa, iVIuvoo. Franaenafcnta, I*Jubno, Snlatlial, Dunaj,
*ib 4. uri 14 min. ftttjiolutin* oaohul vlak v Trhla, Heljak, Oolorao, l.jiilm.i, osa Helathal v HoluoRrad, I.oml-Oaatont, Zali na Jaaeru, Ino-m«.hi, Hr.-Kuti:, ('urlh, Oeuevu, Parla, St-yr, Line, Dimni.Umi, Ir.Jil Bndejavlc«, PlaonJ, Marijina Tare, Mgmt, Kranoova vara, Karlovo far«, i'rtu", l.ipako, Dunaj via Ainat»tton.
tH> 7. uri HO mit«. *rr<-»-r meaanl vUk t Novo nieato, KooavJ«.
Prihod v LJablJa.no (jni, kol.).
O* 3. uri BS mita. aji<fr<if oasbul   vlak a Dunaja via Autatottan, Iiifi.
•U*, Prag«, Krunu..vil. var.iv, Karlovih varov, K|fra, Marijinih »»■«»,
Planja, Budajevic, Holnograda, Linoa, Stoyra, Ginundnna, Inchla, Aoa,
ia«a, /.olla   na   feaaru, L>«na-Oaatalna, Ljubueffa, Oetovoa, Hal.i»ka.
Vranaonafsatn Trhlau CM M  url tO min. tjutnij meaaai vlak ia Kočevja, Nnveiia maata. Ob Ji. uri a7 m; u   .|..|«ilu.(..f oaehnl vlak a Dunaja via Anut.
Liipaija,   Prati«,   Pranuovih varav,  Karlovih vnruv, Ktrta, Maruinlf
.:,n>v, Planja, Kudejevic, Holnofrraila, I.inoa, St..j iPariaa, O.-i.v..
()\.nI »i Hr.',<ni-<■, Inotnoata, Zella ua jeieru, jLeud-Oattaiua, Iijabnat)«,
C«Kiv. n, Iiiiwi/a, Poutabla, Trhli*. Ob H.  uri ,'i'J mir*. poj>"lminf> meaiknt vlak la Kočevja, Novega moava, <lti 4. uri 4M min. |M>r>oiw<inn saobni vKk a Duunfa, l.juhh«H», Hol^:: ,il«.
Koljttka, On!..v. a, Frauaenafeate, Puutabla, Trblia. Ob tf. uri V,1 min. •vr>r«r metani vlak la Kočevja, Novega Meita. 0«> V. uri HI min. mvrrer oae)>ui vlak a Dunaja  preko Amatettena KtJ
l.Jutuin-«, Haljaka, Celovca, Pontahla, Trulaa.
Odhod ls LJubljane (dr*., kolj
r Kurii.ik.
7. uri *3 min. ifutrtij V.    B    OS      » pujtotutintt 9.   m   SO     . »veter
Prihod v LJubljano (drž. kol.t.
Ob O. uri .1« min. kjttr.ij la Kamnika .     11.    ,     IS      „       ifu)i<i/Mifn •    „ ,,
„    9.   ,,   1ŠO    ,, *v+eer
(6—«l)
Srajce za gospode
za koje ne garaotnje, tla se dohro prilegajo, iz najholj^oga muterijali, z gladkimi pr«l po fcfld. I v gub«< niii.rauiini prsi pogltf. Si>' —
12 komadov,   prodaja  promptno \l zalogo ali pa •. a rt* i. i u- po tneii, kakor tudi OH|fit)6jle in tiMJcolidneje (1354—' 1)
v ovratnikih iu man šetali
Henrik Kenda, Ljubljana.
S ■
i*
It?
■ u te
E *
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Kri čistilne trooljicfi
so su vselej sij,.jno osveiloćile pri ihIihhuii ;i •''lovenketCi* l»-lenn.  nktaženuiu /.«'lo«lc;l, poiuMUjkatiiJI MlHHii do j«<lij itd.
Ker lo zdravilo  izdeluje lekarna Bani«, velja fikatljica Mamo £1 Ur., jeden zavoj s 'i škat-Ijicauii I kI«I. 5 kr.
Doniva ne pri (U3i2.r»
I lialclu |i2. TriikiH"y:.v-jii
lekarnarju v Ljubljani.
1*«»mII|m mv: k »bralno |»«»aiu.
Lekarna Trnkćczy v Gradci.
•m* *M* *M* •M.* *M- • ju* »«■♦ »UT*
Vizitnice
priporoča
NARODNA TISKARNA
v Ljubljani.
»W* tMt »■* *M* • Ja* »■' *W. • J>*
Stov, 11004
(1-10-1)
Mestna kopelj v najem.
V <»4'.rt«'li. 9.V 4lan nprlla t. I.. «Io|m»IiiiIii<- oh IO* liri M bode pri podpisanem magistratu
mestna kopelj v Koleziji
potom očitu«' dražb«' mu lrh» 1 SOffr« eventuvalno tudi za pribod-Dja leta ouilula \ iinjenia
To hm daje na znanje z dostavkom, da se do določenega dneva dražbe v/.prejemajo tudi |»lNlll«*llt» h kolkom za fiO kr. kolekovane poilliclbe iti da je natančne pogoje družbe izvedeti ob navadnih uradnih urah pri podpisanem magistratu
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
9. dan aprila 1805.
Ces. kr. avstrijske ffi državno železnice.
Razglas.
"Vsled Izrednega položaja, vczlta
od 19. aprila 1895
na progi
Ljubljana-Lesce-Bled
in nazaj v Ljubljano do preklica  OSObna vlaka 1720 in 1721 po nastopnem voznem redu:
Osobni vlak 1721 I., II., III.
Osobni vlak 1720 I., II., lil.
1'riliod   PoDiadck Odlmd
1*H
h"
h"
i*io
Zvečer 2 1 1 1 2
A
7 4.1
8~
Hm
k ni
dostaje
I Zvečer A Sumo po potrebi
odh. Ljubljana juž. kolodvor „       drz. kolodvor
Vižrnarje......
Modvode......
Škofja Loka ....
Kranj.......
Sv. Jofit......
Podnart......
Otoce .......
Radovljica.....
prih. Lesce-Bled......odh.
Prihod
Kon
76B 747 730 728
7"8
7(u 6»s G«
6*o
1'iimu 1.1 Odhod
1 1
2 2
a
S 1 1
Zjutraj
Zjutraj
757 7*H 73K
7ar, 710 702
6«i
631
447—lj
C. kr. železniško obratno ravnateljstvo v Beljaku.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i,
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
D9
0696