^mmrnrnm, kMst EIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 lefa 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telefon *i. 2552. Ljubljana, v četrtek, dne 31. oktobra 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 127. Za omejitev števila Zaposlovanje prekomernega števila vajencev, ki je imelo za posledico slabo vzgojo obrtnega naraščaja, je dalo že predlanskim naši Zbornici za TOI povod, da je predlagala obema velikima županoma, naj se ustanovi določeno razmerje med številom vajencev im pomočnikov. V splošnem se je določilo to razmerje tako, da sme imeti obrtnik samo enega vajenca in šele na vsaka dva pomočnika po enega vajenca več. Po deželi pa so osobito v nekaterih strokah, n. pr. v kovaški, kljub temu pogosti primeri, da mojster svojega vajenca uporablja preveč za razna poljska in druga dela. Ko je učna dolba končana in postane tak vajenec pomočnik, pa ga mojster odslovi in si vzame drugega vajenca, ki ga zopet obrtnih vajencev. slabo uči in uporablja za razna dela, ki ne spadajo v obrt. S 'tako /ilorabo vajencev se na eni strani škoduje obr-tu, ker se vzgaja slab in neporaben obrtni naraščaj, na drugi strani pa se dela velika krivica vajencem, ki se jih uporablja, ddkler so 'brezplačna moč, za najrazličnejša dela, iko pa bi imeli biti za delo plačani, se jih meče na cesto in s tem povečuje že itak ‘brezštevilni kader brezposelnih. Da se temu zlu odpomore, je zbornica na svoji zadnji plenarni seji na predlog obrtnega odseka sklenila, naj se pri -pristojni obrtni dblasti posreduje, da se bode takim mojstrom, ki vajence slabo vzgajajo ter jih po prestani dobi odslavljajo, mesto da bi jih zaposlili vsaj nekaj časa kot pomočnike, prepove vzgojo vajencev. Problem naše agrarne produkcije. Agrarna kriza postaja vedno večja in povsod se išče izhoda iz zagate. Reforma poljedelske produkcije je mnogo težavnejša nego ona industrije. Predvsem moramo upoštevati lu dva momenta, ki Ivorita oviro. Pomanjkanje denarja in konservativnost našega človeka, posebno poljedelca. Rešitev tega vprašanja ne tvori težave samo pri nas, ampak tudi drugod po drugih državah so naleteli na psihološke in gospodarske zapreke. Iz Amerike je prišla misel poenostaviti agrarno produkcijo. Posebno za časa vojine je Amerika uvidela potrebo standardizacije in racionalizacije kmetijstva. Pod standardizacijo produkcije razumemo pridelavo blaga ene gotove vrsti, ki je po svoji naravi enotna, ima iste lastnosti, katere smejo kolebati le v gotovih mejah, to se pravi, da je njih struktura vedno enaka. Baš v tem tiči vsa umetnost racionalnega obratovanja v poljedelstvu »vedno enako blago in vedno iste vrste«. Pri nas tega nimamo in nismo še pričeli z resnim delom v tej smeri. Kljub temu, da so nam dani vsi pogoji uspeha. Pogled jpa naše sadjarstvo, ki je jako plodonbsna panoga poljedelstva, nam jasno priča o tem. Mi imamo nebroj sadnih vrst in med lemi mnogo žlahtnega blaga, sposobnega za vsaki trg in vsako mizo. Zalibog nimamo pa tega v taki množini, da bi lahko pravo mero postavili na trg. Imamo mnogo, a vsega po malo. Kar pa je le lepo kot lepotičje, a ni v nobenem oziru dobičkonosno, kakor bi moralo biti. Glavna naloga naših strokovnjakov je ta, da se nase sadjarstvo čim preje usmeri na standardizacijo in to racionalno vodi do zaželjenega cilja. Potreba je predvsem dognati, katere vrsta sadja pri mas najbolj in najplodo-nosneje uspevajo. Kje so najboljše lege za gotovo vrsto. Pri vsem tem pa je natančno proučiti, kaj zahteva trg, proučiti njega okus in želje. Zahteve trga naj nam bodo merodajne pri usmeritvi naše produkcije. To ne velja samo za sadje v splošnem, ampak velja za vse panoge kmetijstva. Potrebno je opustiti vse, kar ne odgovarja in ni rentabilno. Usmeriti je potrebo vse na industrijalizacijo. Naši kmetijski, živinorejski in sadjarski strokovnjaki morajo iz starega načina propagande in učenja. Ne zadotusje, da kmet ve kolika je potreba tega in onega umetnega ignojila, 'da zamore drevo uspevati, potreba je tudi dokazati pomen gojenja par najboljših vrst, mesto najrazličnejša. A ite vrste izkoriščati do skrajno možnih mej in io brez škode za panogo. Nadalje je potreba, da kmet tudi ve, zakaj mora baš to producirati, kar zahteva trg. Ker danes se produkcija mora ravnati po trgu in ne obratno. Avstrija izda v te namene ogromne vsote denarja, nastavljajo se preizkuše-vališča, vzorni nasadi, vzorna posestva, proučuje trg in njega možnosti, propagira poljedelstvo z cenenimi krediti. Pa tudi druge države pospešujejo industrijalizacijo, posebno Italija zaznamuje precejšnje uspehe. V Nemčiji na tem polju prednjači pro-vincija holsteinska in mektenburška. Tu so dosegli že leta 1925 zaščitne znamke na maslu, žitu in jajcih. Uspehi so tu danes neverjetni. Glede standardizacije v produkciji masla naj omenim samo, da leta 1925 in sicer 8. aprila, ko je poljedelska zbornica postavila na prodaj prvo maslo »Standard«, je imelo pravico izdelovati to maslo le 30 kmetij oziroma mlekaren. Ker vsa svojstva produktov so odgovarjala zahtevam »znamke«. Leta 1926 in to do 1. oktobra je število mlekaren s to pravico poskočilo na 172. Danes skoro ni večjega posestva, ki bi se ne trudilo doseči 15 točk, predpisanih za doseg »standarda« in s tem pravice do izdelovanja oziroma prodajanja svojih izdelkov pod zaščitno znamko. Produkcija se je dvignila kvalitativno in kvantitativno. Ni izostalo plačilo mekarnam in to v obliki boljših dohodkov. Na hamburških licitacijah mašila je bila spoznana kakovost teh izdelkov kot najboljša tako, da so cene bile vedno za 7 do 8 mark in še več nad navadnim prima-maslom. A ne samo to, doseglo je to blago, da je kopenhaška borza notirala holsteinsko blago vedno za nekaj točk nad drugim. Kakšno zanimanje je ta pojav vzbudil med kmetovalci, nam jasno priča dejstvo, da je samo v dobi enega leta, od 1. aprila 1925 pa do 1. aprila 1926, bilo predloženo komisiji v preizkus za podelitev pravice do zaščite 980 vzorcev in to od mlekarn in posameznih kmetovalcev. Naravno, da je bilo ogromno delo in da ni povsod uspelo kakor bi bilo želeti. Mnogo poljedelcev si ni bilo na jasnem v tem vprašanju. A vztrajna, ustmena in pisana propaganda, podprta z dokazi na vzornih posestvih, demonstracije uspeha na trgu so vendar prepričale tudi najbolj konservativnega poljedelca, da je stvar vendar koristna in plodonosna. Mi pa ne smemo čakati pomoči in miga od zgoraj, potrebno je, da sami začnemo uveljavljati načela racionalnega obratovanja. V to je predvsem potrebno sodelovanje naših strokovnih moči, ki pridejo tu v poštev. Sedaj je čas začeti delo in ga izvajati. Zima je tu in dovolj casa, da se prouči možnosti. Kmet ima sedaj dovolj časa, da razmišlja stvar, ki Carinjenje blaga na carinarnici na Jesenicah. Zveza trgovskih grernijev za dravsko banovino v Ljufoljani je svoje-časno na prošnjo pododbora gremija trgovcev v Škofji Loki intervenirala pri ministrstvu financ, od oljenju carin v Beogradu, da bi blago, ki prihaja preko Jesenic na trgovce v krajih med Jesenicami in Ljubljane, carinila carinarnica na Jesenicah in ne, kakor doslej, carinarnica v Ljubljani. Carinjenje blaga v Ljubljani je povzročilo trgovcem v teh krajih višje prevozne stroške, ker je moralo blago najprej na carinarnico v Ljubljano in potem zapet ipo isti progi nazaj na namembe-no postajo. Ministrstvo financ je iprošnji ugodilo in izdalo pod C br. 27.251 z dne 22. jullija t. I. rešitev, da more carinarnica na Jesenicah, poleg z razpisom C br. 9448/23 določenega ji delokroga, cariniti v bodoče tudi blago, katero imajo pravico cariniti glavne carinarnice I. reda, in sicer le za trgovce in industrijska podjetja v krajih, ki leže med Jesenicami in Ljubljano. CARINE NA ETER IN KROMOVE SPOJINE. »Službene Novine« prinašajo razglas o znižanju minimalne stopnje uvozne carine na etre vseh vrst in na kromove spojine, ki se uvažajo za industrijsko potrebo. I. Minimalna stopnja carine na etre vseh vrst iz št. 253 uvoznih tarif po predlogu zakona o splošnih carinskih tarifih se zmanjšuje od 800 Din v zlatu za 100 kg na 20 Din v zlatu za 100 kg, če se isti uvažajo za industrijske potrebe in po pogojih, ki jih predpisuje ministrstvo za finance. II. Znižana stopnja iz točke 1 tega razglasa se bo uporabljala, ko se etri vseh vrst iz št. 253 uvoznih tarif po predlogu zakona o splošnih carinskih tarifih začnejo predelavah v državi. III. Kromove spojine iz št. 22 uvoznih tarif po predlogu zakona o splošni carinski tarifi, kadar jih uvažajo industri-jalci, so svobodne carin, dokler se ne začnejo izdelavah v državi pod pogoji, ki jih predpisuje ministrstvo za finance. IV. Kromove spojine iz št. 235 uvoznih tarif, po predlogu zakona o splošnih carinskih tarifih, ki jih uvozijo induslri-jalci, so svobodne carine, dokler se ne začnejo izdelovati v državi pod pogoji, ki jih predpisuje minisilrstvo za finance. Dalje sc ukine plačanje uvozne carine za jeklene posode, ki jih uvažajo osebe ali podjetja, katera se bavijo z izdelavo plinov. Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. je včeraj odpotoval v Beograd, kjer mora tekom celega meseca novembra vršiti dnevno službo pri Narodni banki. V vseh zborničnih poslih ga bo v času njegovo odsotnosti zastopal poslovodeči podpredsednik zbornice g. Ivan Ogrin. je le njemu samemu v korist. Moramo se dobro zavedati, da racionalizacija ne znači samo zboljšati položaj našega kmeta, ampak je tudi učinkovita zavora izseljevanja naših najboljših moči. Le resno početo delo z pravim smotrom zamore rešiti agrarno krizo. V racionalizaciji ni zapopadena samo zemlja in ljubezen do nje, ampak je zapopadena tudi moralna osnova našega kmeta. Delo je nujno, ker kriza je huda. G. Gomiišček. Ivan Mohorič: V Franciji. (Nadalj evanj e. J Kmalu za francosko mejo začenja zopet težka železarska industrija. Na Luksemburškem smo že srečavali velike transporte železne rude, ki jo pošiljajo v belgijske železarne. Središče lotarinške metalurgije je Thion-viille, ki leži ca 40 km od luksemburške meje. Bili smo le dobrih petdeset kilometrov oddaljeni od Posaarja. Mesto Thionville ima svoje ime od latinskega Theodonis vitla. Bilo je nekdaj utrjeno in štirikrat oblegano. Tudi med vojno je mnogo prestalo, za kar je bilo odlikovano leta 1920 z velikim križem časltne legije. Skozi Maizieres, v katerega okolici je tudi mnogo železaren, smo se vedno bolj bližali nekdanjim bojiščem iz leta 1870. Na jugu, kjer se dolina Mozle zožuje, leži važno prometno križišče šestih glavnih prog, starodavno škofovsko mesto Metz. Metz je po Westfalskem miru pripadel leta 1648 Franciji, v nemško - francoski vojni leta 1870 ga je odtrgala Nemčija Franciji in šele Versajska pogodba ga je vrnila zopet Francozom. Metz šteje s predmestji toliko prebivalcev kot Ljubljana. Leži na ustju izliva Selile v Mozelo. Nemci so naredili iz njega najmočnejšo trdnjavo, ki je imela biti protiutež dobrih 50 km oddaljenemu Verdunu. Na poljih zapadno od Metza je padlo 16. avgusta 1870 en sam dan v besnih borbah 16.000 Francozov in isto toliko Nemcev. Toda nič niso pomagale vse francoske žrtve. 27. oktobra je moral kapitulirati Metz pred Nemci s 173.000 možmi in 260.000 puškami. Kraji Gravelotte in Saint Pri-vat imajo še danes muzej in spominsko halo na te divje boje in njih žrtve. Ni čuda, če se je tu rodil veliki pesnik svetobola Paul Verlaine. Mesto je polno zgodovinskih spomenikov in nosi sledove nekdanje trdnjave. Moderni del se razvija v lepo kolonijo vil z vrtovi in parki. Na malem otoku sredi Mozle se nahaja gledališče, cela periferija pa je polna kasaren in arzenalov. Naprej smo vozili po dolini Moizelcs preko znanih železaren v Pont-a Mo-usson, ki je bil med vojno tolikokrat bombardiran, nadalje skozi Marbach in Pcmpey, ki imata oba plavžarne ter smo po poldrugourni vožnji prispeli v Nancy. Cesta, po kateri smo tu vozili, je tvorila začetkom svetovne vojne v avgustu in septembru fronto. Posebno strastne borbe so bile za masiv Bois-le-Pretre. Nobeni od mno-gobrojnih vasic na celi črti ni prizanesla vojna. Vse gozdove je opusto-šilo bombardiranje. Tu so še danes sledovi vojne jasno vidni. Nancy je bil ves prazničen, razigran in slavnosten. On je že sam po sebi majestetičen s svojimi živimi pričami slave XVIII. stoletja kot prestolica Lotarinške. Toda ta večer je bil ves v sijaju tisočerih barvastih žarnic bogate iluminacije. Bil je narodni praznik,'ki ga obhajajo s pijeteto in samozavestjo in obenem zaključek velesejma. Nancy je prestal med svetovno vojno 101 bombardiranje. 83 krat so ga napadle aeroplanske eskadrile' in vrgle nanj 990 bomb, dvakrat ga je obiskal Zeppelin in mu posvetil 33 bomb. Razen tega ga je obstreljevala še artilerija z dalekosežnimi topovi. S pravico bi lahko imenoval dolino Mezele dolino solz in trpljenja. Toda Francozi niso pozabili žrtev svojih rojakov v svetovni vojni. Povsod se d vi- ga,jo krasni spomeniki, polni pijetete in vidni znak mladi generaciji, da preži za mejo neukročen in mogočen stari sovražnik. Spominjam se na Nancy, ko sem prvič potoval pred dvajsetimi leti tod skozi v Pariz. Pripravljal je tedaj ravno industrijsko razstavo, ki je nudila revijo mogoče lorenske metalurgije. Od tedaj do danes se je mesto zelo razširilo, nastala so nova moderna industrijska predmestja in v trgovskem delu velike modne hiše. Nancy je od nekdaj priljubljeno univerzitetno mesto jugoslovanskim študentom. Tudi sedaj je cela kolonija Srbov in Bolgarov tam. Nancy, mesto zlatih vrat, kakor ga nancyslka tujska zveza sama imenuje, se ima za svoje krasne zgradbe največ zahvaliti Stanislavu Lesczinske-mu, odstavljenemu poljskemu kralju. Njegov spomenik stoji na najikrasnej-šem trgu pred mesitno hišo, prefekturo in gledališčem nasproti slavoloku. On je izbral v Nancyu na svojem dvoru najslavnejše umetnike svojega časa in zgradil palače, ki dajejo mestu po svoji monumentalnosti edinstven ponos. Nancy je veliko univerzitetno mesto, ima visoko rudarsko, gozdarsko lin vo-dostavtao ter elektrotehnično fakulteto, visoko trgovsko in industrijsko šolo. On je središče kulturnega trgovskega lin umetniškega življenja celega vzhoda Francije in do svetovne vojne je bil tudi žarišče inridente za osvoboditev Alzacije izpod nemškega jarma. Ima štiri muzeje in celo desetino drugih znamenitosti. Ta dan je bilo mesto še posebno prenapolnjeno, tako, da smo komaj dobili streho in le za drag denar. Dolga tura 420 km nas je bila sicer precej utrudila, vendar smo šli takoj v mesto, da vidimo vsaj konec tridnevnih prcslav, ki so se vršile tiste dni. Na vseh trgih so 'igrale godbe in znameniti park Pepiniere je žarel v milijonih električnih svetilk. Bajen je bil pogled z terase na nedogledmo promenado 23 ha Obsegajočega parka, kjer so ta dan prirejali največje narodne manifestacije. Kljub utrujenosti se kar nismo mogli podati k počitku. En vtis je prekašal drugi v sijaju in grandijoznosti. Pozno v noč je trajalo rajanje, veselje nad osloboditvijo in združenjem Alzaške in Lorene, katere izgubo so Francozi od 1. 1870 tako britko oplakavali. Drugi dan je bil za nas poln nepri-liik in smole. Najprej nismo mogli nikjer menjati denarja, iker so vse banke in menjalnice praznovale, d a si je bil navaden delavnik. Potem pa smo imeli sredi pota, skoro sto kilometrov za mestom defekt v magnetu. Že sem mislil, da bomo raditega zgubili celi dan predno si pribavimo iz oddaljenega Epinala nadomestek, ko je pripeljal na kolesu nam nasproti ljubezniv Francoz, slučajno lastnik velike garaže v Nancyju, ki je imel v bližini na svojem posestvu razne nadomestne dele, med njimi tudi prekinjevalca za magnet in nam tako pomagal 'iz zadrege, da smo mogli nadaljevati pot skozi gorate predele Vogrezov. Od Nancyja smo v direktni smeri proti jugu pasirali Malgrange, Ri-chardmenil in dospeli v Charmes, prijeten industri jslki kraj na levem bregu Mozele. Od tod simo vozili naprej po senčnem drevoredu ob vzhodnem kanalu, ki se od časa do časa križa s cesto, v Vincey, Nomexy in Thaon des Vosges v Epinal. Epinal je velik pri-lično kot naš Maribor in ima izredno mnogo tekstilne industrije. Prvotno njegovo latinsko ime je bilo Spimalium in se je razvil okrog podružne cerkve, ki jo je 1. 980 ustanovil metzški škof. Danes je glavno mesto vogeškega de-partementa, po svoji centralni legi kakor tudi po svoji gospodarski aktivnosti. Na cestah ni skoro nič tovornega premeta, ker gre vse množinsko blago ipo kanalih v velikih tovornih čolnih, ki jih vlečejo konji. Iz Epinala smo se usmerili preko Arche9 na Remiremont, prijetno starinsko mestece in važno prometno križišče. Po obedu smo nadaljevali pot na Thillot, nato na sedlo Bussang, visoko Okrog 600 metrov. Tu smo zapustili dolino Mozele in prišli v gosto naseljeno dolino ThureterskoziThann Kam gravitira v gospodarskem oziru Bela Krajina? žele. Leta 1928 se je izvozilo samo 4750 vagonov, torej 1100 vagonov manj kot leta 1927 in sicer proti Ljubljani 2450 (od teh 1300 proti Italiji via Rakek) in proti Karlovcu 2300 (od teh preko morja via Sušak 1750). Naravno, da so ob takem položaju pojmljive želje naših Belokranjcev, da bi, če že ni mogoče drugače, pripadala Metlika in bližnja okolica savski banovini (v članku po tiskovni pomoti navedeno dravski), sicer pa naj bi se pustil ves ostali črnomeljski srez pri dravski banovini. V zadnji številki našega lista ismo priobčili pod gornjim naslovom izpod peresa g. Evgena Lovšina zanimiv članek, v katerem podaja pisec točno sliko o gospodarskih razmerah v Beli Krajini in o tamkajšnjem gospodarskem življenju, ki gravitira v ogromni mori na Dravsko banovino. O tem nam najboljše dokazujejo številke, ki jih vsebuje naslednja tabela: Izvoz v smeri Ljubljana in Karlovac. Leto 192/ Proti Ljubljani Oroli Karlovcu > ostali kraji Rakek-1 talija ostali kraji • V H* 15 e.S >4VCtU Jugoslovanska vlada je sklenila z ameriško družbo American Sinelting and Raffining Co pogodbo za 60 let glede izkoriščanja rudnikov pri Srebrnici v Bosni. Država je udeležena s 4% na brutodonesku. Če bi v bodočih petih letih zaključek ne bil zadovoljiv, sme družba -pogodbo preklicati. Lesa v Italijo je izvozila Jugoslavija v pretekem letu 758.000 ton. Ker je zna-šail ves italijanski import 1,545.000 ton, pomeni naš izvoz polovico italijanskega importa. Prva za Jugoslavijo, a v velikem presledku, je bila Avstrija s ca. 124.000 tonami. Nove trgovske pogodbe bo sklenila Rumunija z Jugoslavijo, Francijo, Anglijo, Italijo in še s par drugimi evropskimi državami. Sledeče nove telefonske zveze so na novo vpeljane: Ljubljana—Prostejov, Snibotca—Brno, Bled—Badgastein in še par drugih. Mesto šabac si gradi ob Savi velike pristaniške naprave. Ford v Splitu je menda že končnove-tjavmo določeno. Fordova družba se ni mogla sporazumeti z merodajnimi itali-jansikimi činitelji in je sklenila, da bo vsa svoja skladišča in vse naprave premestila iz Trsta v Split. Z vprašanjem izvoza žita iz obdonav-skih držav, oziroma z vprašanjem donavskega kartela, se bo na novo pričela pečati Jugoslavija. Predlog je izšel iz ogrske strani. čačak v Srbiji bo dobil papirnico; dograjena bo v maju 1930. Jugoslovanske slive v švediji se dajo sedaj dobro placirati, švedska vlada je namreč uvozno carino odpravila. Isto velja za jabolka in hruške. Pojasnila dajejo naše trgovske zbornice. Razstava sadja in sočivja v Beogradu se bo vršila od 12. do 17. movembra. Razstavili bodo tudi stroje in preparate za pokončavanje škodljivcev in za borbo proti rastlinskim boleznim. Poljsko emigrantsko banko bodo ustanovili Poljaki v Parizu; imela bo podružnice v vseh večjih mestih Evrope. Namen banke, koje temeljna glavfli-ca bo znašala 2'A milijona zlatov, je ta, da se omogoči poljskim emigrantom v inozemstvu placiranje njih prihrankov. Znižanje obrestne mere naznanja angleški trgovski minister Graham. Eksportno financiranje za angleško industrijo v znesku 1 milijona funtov je prevzel veliki londonski zavarovalni urad. Vlada hoče industrijo na vse mogoče načine podpirati. Dohodki zveznih železnic v Avstriji se v zadnjih mesecih trajno dobro razvijajo. Nazadovanje na mednarodnem kovinskem trgu se nadaljuje; zlasti občuten je padec pni cinku in cinu ter je dosegel pri zadnjem najnižjo točko od leta 1923 dalje. Govori se o zlomu angleškega ci-novega sindikata. Nacionalno avtomobilno industrijo hoče z vsemi sredstvi in z vso energijo ustvariti tudi španska vlada. Dalje beremo, da bodo ustanovili avtomobilno družbo z glavnico 80 milijonov peset, za katero stoji bančni konsorcij in ki bo delala skupaj z italijansko dražbo Fiat in s francosko družbo Renault. Sedež družbe naj bo Barcelona. Kave preko Santosa od 1. julija 1928 do 30. junija 1929 je bilo eksportirane 8.800.000 vreč napram natančno 10 milijonom v prejšnjem letu. Za 6 milijonov pengo davčnih odpisov se je izvršilo na Ogrskem. Pred letom 1926 zapadli davki so bili sploh vsi črtani. Dve berlinski zasebni banki sta poslali msolventni; to sla banka Dienst-heim m Moebius ter banka Lehnheim. Nova inozemska emisijska posojila v U. S. A. v tretjem letošnjem čertletletju izkazujejo 82 milijonov dolarjev, kar je najnižja številka v zadnjih šestih letih za lo četrtletje. Znesek prvih devetih mesecev znaša 568,500.000 dolarjev in je to najnižji znesek v zadnjih petih letih. Balassa in Reinhardt, velika budimpeška strojna in motornokolesna trgovina, je prišla v plačilne ležkoče; pasiva znašajo poldrag milijon pengo. Pritožbe proti upravam bolniškega zavarovanja v Avstriji. Proti upravam bolniškega zavarovanja se pojavljajo tudi v drugih državah ostre pritožbe. Zanimivo je, kaj piše o bolniškem zavarovanju, ki je v Avstriji jako razvito, znani avstrijski gospodarski list »Die Borse«. Uvodoma navaja, da so pritožbe splošne. Zavarovanci se pritožujejo proti vedno večjem skopu-štvm zavodov. Vedno pogostejše se odrekajo povračila in dajatve, katere so se pred kratkim brez ugovora priznavale. Delodajalci zopet se pritožujejo proti šikanam pri izterjavanju prispevkov, ki se smatrajo ravno sedaj v časih gospodarske krize za previsoke. Poslovne sknbi dražijo ljudi. Ni torej čudno, da se podjetniki pritožujejo proti opominom za plačilo in proti upravnim izdatkom, ki se ob tej priliki zaračunavajo, čeprav se zamudi plačilo le za kratek čas. Nič manj nego 10 šilingov je treba plačati za priporočeno poslan opomin. Upravičeno se primerjajo li slroški z bistveno nižjimi stroški, katere zahtevajo odvetniki za pismeno intervencijo. Formelno sicer zavod pravilno postopa, kajti, kar zahteva, je v zakonu utemeljeno in da zahteva plačila pravočasno, se mu tudi ne more zameriti. Toda razmere so se bistveno poslabšale na obeh straneh. Zavodi so si postavili ob času, ko je bil denar še cenen in se je v bodočnost gledalo z očali inflacije, izredno drag aparat, ki sedaj absorbira velik del prispevkov. Podjetniki imajo zopet slabe kupčije in plačujejo prispevke jako težko. Tako imajo zavodi sedaj polne roke dela z izterjavanjem prispevkov in ne morejo ubogemu zavarovancu posvečati nikakega časa, iker mora ludi v naj-navadnejših primerih čakati najmanj pol dne v zavodu, da kaj opravi. Zaliibog zvezini kancler Schober ni predvidel tudi reforme teh zavodov. Temeljila redukcija uradniškega osobja pri teh zavodih bi bila gotovo važnejša in izdatnejša nego znižanje mandatov v zakonodajnih korporacijah.« Priobčujemo te pritožbe v vednost gospodarskim krogom, da vidijo, da v pritožbah proti iz-vajaroju socialnega zavarovanja nismo edini, temveč da so pritožbe tudi v drugih državah z razvito socialno zakonodajo, proti upravam zavarovalnih zavodov najmanj lako tehtne kakor pri nas. FRANCOSKI ŽITNI PRIDELEK. Letošnji francoski pridelek žita ozna-čajo kot rekorden. S pšenico je bilo obdelanih 5,160.000 ha proti 5,243.000 ha v letu 1928 in 6,328.000 ha v lelu 1913. A lela 1913 je nesel 1 ha samo 13-28 stotov pšenice proti 14-60 v letu 1928 in 16-87 v letu 1929; lelos so pridelali nad 87 milijonov stotov pšenice. Domača potreba bo skoraj popolnoma krita, kar lani ni bila. Časopisje opozarja na ugodne posledice letošnjega pridelka za francosko trgovsko bilanco, ki je trpela zlasti v letu 1928/29 vsled uvoza žita. Ugodno poročilo o pridelku je imelo za posledico padanje cen, kar je napravilo v poljedelskih krogih precej strahu. Pravijo, da sedanje cene ravno krijejo lastne stroške. ffl) crpmoa Veletrgovina . <5?. Šarabon v Jljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Sastna p ražam a za kavo in rnlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. ‘Celefon št. 2666. Devizno tržišče. Vsled oživljenja devizne kupčije na Ljubljanski borzi, je v minolem tednu I dosežena višina deviznega prometa j (26-776 milj. Din) izpolnila naše pričakovanje, ki smo ga izrazili v poslednjem tedenskem poročilu. Promet predzadnjega ledna, v iznosu 16-683 milj. Din, je namreč prekoračen za nad deset milijonov, tako da znaša totalni dosedanji devizni promet v tekočem mesecu nad 73 milijonov dinarjev in se je s tem precej približal višini lanskoletnega prometa v lem času. Na posameznih borznih sestankih je bil v pretečenem lednu dosežen promet: 21. oktobra 6 326 milj. Din (največji zaključki v devizah London in Berlin), v torek 22. it. m. 4-790 milj. Din (London — Italija), v sredo 23. t. m. 6-827 milj. dinarjev, t. j. najvišje doseženi dnevni promet (London — Praha), dne 24 t. m. 4725 milj. Din (New Vork — London) in končno izkazuje petek (25. f. m.) najmanjši dnevni promet v višini 4-107 milj. dinarjev, pri čemer tvorijo gros zaključkov devize Praga ter London. Vkljub prepričanju, da bo pri tako znatno poraslem prometu angažirana zlasti Narodna banka, je bila slednje omnjena intervencija nekoliko večja edinole v devizi Praga, katere je dala za 1-703 milj. Din, dočim je posredovala pri ostalih devizah v normalnih višinah in sicer v Dunaju za 0-916 milj. Din, v Ciurihu za 0-691 milj. Din in v Berlinu za 0-258 milj. Din. Poleg tega je dala Narodna banka še po nekaj manjših zaključkov v devizah New Vork (za 0-169 milj. Din), Italija in Pariz, vsega sikupaj ledaj za približno 3-795 milj. Din. Zelo znatmi pa so bili zaključki v privatnem blagu, katerega je bilo zaključenega za približno 23 milijonov dinarjev, od čegar odpade na devizo London 9 655 milj. Din, na New Vork 4-101 milj. dinarjev, na devizo Prago 3151 milj. dinarjev, ma Trst 3-122 milj. Din in na Dunaj 1-132 milj. Din. Dokaj manjši so bili zaključki v devizah Curih (0-908) in Berlin (0-772), najmanjši pa v Budimpešti ter Parizu. Skupni promet v poedinih devizah je glede višine razvrstiti takole: Najprej London (z 9-655), potem Praga (s 4*854) in New Vork (s 4-270), za tem Trst (s 3-158), Dunaj (z 2-048), Curih tz 1599) in Berlin (z 1 030), medtem ko zavzemata devizi Budimpešta ter Pariz radi njunih malenkostnih zaključkov zadnje mesto. Devizna tečajnica ne kaže v primeri s predzadnjim tednom nobenih bistvenih sprememb. Kajti Curih gre dosledno neizpremenjeno svojo dosedanjo tečajno pot, za njim Budimpešta v prvih dneh minulega tedna, dočim je od 22. na 23. t. m. zabeležen tečajni padec od 9-896 ma 9-8932, slično kot pri Bruslju, ki je v prvi polovici tedna beležil čvrsto na višini 7-9112, toda že v sredo (23. t. m.) oslabel na 7-909 iin s tem dosegel najnižjo notacijo. Njemu sledi v načinu notiranja Amsterdam, ker beleži najvišje 21. in 24. -4. m., najnižje pa 23. t. m. s 15 poenskim padcem. Na splošno označujejo sicer manj znatne oscilacije, pa vidnejše in menjajoče se tečajne diference v devizah Berlin (-najvišji tečaj 13-53 dne 22. t. m., najnižji pa 25. t. m. 13-52), Pariz (21. in 23. t. m. 222-77-222-66 dne 25. t. m.) in deloma Praga (167 67 dne 21., 22. in 24. t. m. do 167-56 dne 23. it. m.) nekako učvrstitev tečajev, kar pa ni opaziti pri Londonu, ki je stalno tendiral navzdol ob znatni tečajni razliki 14 točk, prav-tako pri New Vouku (od 56-51 dne 21. I. m. oslabel na 56-42 dne 25. t. m.) in Dunaju, ki je tekom celega preteklega tedna utrpel 20 poenov kurznega padca (od 7-9616-7-9416 dne 21. in 25. t. m.). Značilnejšo pot je šel tečaj Italije. Tako kaže notica Trst: Dne 21. t. m. najvišji kurz te devize na bazi 296-50, oslabi na torek (22. t. m.) za nič manj e kot 33 točk, se okrepi do četrtka 24. t. m. na 296-30 ter na zadnjem borznem sestanku ponovno pade na najnižje doseženo tečajno točko 296-15. Ostale devize niso beležile. Efektno tržišče. V glavnem so ostali tečaji neizpreme-njeni, izvzemši Vojne škode, ki je bila nudena 22. t. m. po 430 —, od tedaj dalje pa po 425-— brez zanimanja, enako kot 7% inv. posojilo, ki je 23. 1. m. beležilo 84-75 za blago. Nasprotno se je dvignil denar za delnice Prve hrvatske štedionice in sicer od 24. t. m. naprej <187-50 dinarjev. Edini zaključek tvorijo delnice Kranjske industrijske družbe, Jesenice, in to dne 22. oktobra po tečaju 285- — . Ker pa je bil to le nominelni zaključek, moremo reči, da je efektno tržišče cib sila mlačni tendenci skoro povsem brez zanimanja. Lesno tržišče. Kljub lemu, da se cene na lesnem tržišču nikakor niso utrdile, je bil promet na tukajšnji borzi v primeru s prometom zadnjih treh tednov vendar nekoliko živahnejši. Zanimanje po gori-vem drvu in oglju je še vedno na prvem mestu. Izvoz drv je tako velik, da se suha drva zimske sečnje že iležko dobijo. Tudi cene so dosegle višino, ki jo v lanski in predlanski sezoni drva niso mogle doseči. Cene v Sloveniji presegajo cene drv v Slavoniji in Bosni. Za izvoz je bilo zaključeno v zadnjih petih dneh 30 vagonov suhih bukovih drv in 3 vagone bukovega oglja. Poleg drv se je — kakor vedno v tej sezoni — pričelo ponovno povpraševanje po prvovrstni okrogli (neobdelani) bukovini, po hlodih od 2 m dolžine naprej ter od 30 cm premera naprej. Kot poskusno pošiljatev se je zaključilo 7 vagonov tega blaga. V tramih je tendenca zopet nekoliko oživela; prodanih je bilo 10 vagonov tramov močnejših dimenzij. Desk (smreka, jelka) 24 mm, 4 ave. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave lesa. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Ljubija sprejema do 4. novembra t. 1. ponudbe glede dobave ozalid-papirja. — Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 7. novembra t. I. ponudbe glede dobave karbolineja, fimeža, cinkovega belila, barv, kita, gipsa in bombaža za čiščenje strojev. — Direkcija drž. rudni-ga Kaka-nj sprejema do 13. novembra t. I. ponudbe glede dobave 5000 kg tračnih žebljev in 3000 kg bencina. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 15. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 190 kg lakov razne vrste, raznega električnega materijala, pločevine, avtomobilskih delov, gum in zračnih cevi za avto. — Dne 15. novembra t. I. se bo vršila ipri Direkciji drž. železnic v Subotici licitacija glede dobave 56.000 kg rebraste pločevine in 9296 komadov ždbljev. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled pri Zbornici za TOI v Ljubljani.) — Pri ministrstvu za zgradbe, računsko-ekonomski oddelek v Beogradu, se bosta vršili naslednji ofertalni licitaciji: Dne 11. novembra t. 1. glede dobave 5000 komadov denarnih vreč s ključavnicami in 3000 komadov ključev za iste; dne 12. novembra f. 1. pa glede dobave notranjih in zunanjih gum. (Pogoji so na vpogled pri blagajni Ministrstva za zgradbe, Masarvkova ul. 2.) ( Opozorilo pred inseriranjem. Tvrdka i Hetrbert Schulze iz Leipziga pošilja l tvrdkam okrožnice 9 sprejemnimi polami, na katerih naj bi tvrdke napisale podrobnejše podaitke glede svojih podjetij. V okrožnicah ni o stroških nobenih navedb, pa so tvrdke mnenja, da se bo inseriranje v adresni knjigi izvršilo brezplačno. Šele ikasneje dobijo račun, ki je celo dražji, kot znašajo pristojbine za druge adresarje. Zato opozarjamo pred gornjo tvrdko vse interesente. Zahvala. Vsem, ki so ob smrti našega nadvse ljubljenega soproga in ate-ka, gospoda Drago Schwab-a izkazali nepozabnemu pokojniku v tako obilni meri spoštovanje in vdanost, kakor tudi za neštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so lajšali pokojniku njegove zadnje ure; dalje gg. pevcem «Merkurja», « Glasbene Matice» in «Sloge» za prekrasno tolažilno petje, Sokolu I., Lovskemu društvu in številnim gg. trgovcem; dalje zastopnikom raznih oblasti, društev in organizacij, uslužbencem tvrdke Schwab in končno še en-krat vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega ljubljenega spremili v tako častnem številu na njegovi poslednji poti._ Iskrena hvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 31. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Podpisana tvrdka vljudno jcoroia, c'a je preselila svoje vrtnarstvo iz dilč* Ste* 12 M - L»oi (nasproti kojalltfa Kol suje) v lastne, na novo, moderno urejena prostore IVAN ŠIMENC CVETLIČARNA II Ilir . , Seler burgova 1 Tel.tonska številka: Cv?t Ičarna 3044 (Šelenburg ta ulica 1) VRTNARSTVO Lepi pot * Mirje Telefonska tev',lka: Vrtnarja 3144 (Lepi p t - M rje) Rae V Ljubljani, dne 30. oktobra 1929. učilne, memorandume, cenike, naročilnice ▼ blokih • poljubnim itevilom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja faltro po zmernih cenah Žaluioii ostali. TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregoriifeva ulica 23 TELEFON 3552 — Za večja naročila zahtevajte proračune 1 H r«ia d». IVA* PLE38 Z. l raoviko - induitrijsko d. d. vMBHKUR« kot ladaijaibeJie in O. MICHALEK. Ljubljani.