STOL * . * gggg igli glasilo delavcev leto XXV industrije pohištva Stol Kamnik avgust, september 1978 št. 8, 9 Dela pri upravni zgradbi v polnem teku b|e^\ dograditvijo prve polovice upravne zgradbe so bili pro-lovi?' c*elovnih prostorov delavcev skupnih služb rešeni le po- stavh"°" DeI teh služb i® še vedno nastanJ"en v s,ari uPravai kol-.drugi pa so raztreseni v proizvodnih prostorih. Zato je lovjc lv s*denil, da v čim krajšem času dogradi še drugo pore« 0 uPravne zgradbe z razstavnimi prostori in samopostrežno DZ,'30’1'0- druoB 3 v *e,°šnjem letu izredno dobro napredujejo. Gradnja nieg.99 dela zgradbe se je začela konec februarja, že nekaj izy6, Cev Pa je zunanja oblika prostorov dograjena. V teku je toVarn'?a- P.°dlog za stropne obloge in v pripravi zasteklitev. V he 0u! Ze 'zdelujemo notranje pregradne stene, stenske in strop-k doir°^? *er °Premo prostorov. Tudi za ostala dela, ki sodijo do ačni opremi, je poskrbljeno. Upajmo, da ne bo prišlo be žfPredvidenih zastojev in bo tudi drugi del upravne zgrad- G pred. koncem leta v celoti opremljen in izročen uporabi. bod0 tov° ie v tovarni še vedno dovolj ljudi, ki ne vedo, kako 9raieri ravne službe in ostalo v zgradbi, ko bo dokončno do-PoS( .a’ nameščene. V kleti bodo prostori za kotlovnico, klimo ter s'®’_telefonsko centralo, arhiv, bife, blagajno, računski cen- V nr-*?a, zaposlenost za 2 %> in danes je v DO Stol zaposlenih 1650 delavcev. Fizični obseg proizvodnje se je povečal za 4%. Seveda je dohodek v višini 154 milijonov din večji za 31 % od ustvarjenega lani v istem časovnem obdobju, vendar ni vse rezultat boljšega dela, temveč je povečan dohodek zaradi inflacije, zaradi plačil storitve delovni skupnosti in amortizacijskega zneska nad predpisano stopnjo, kar lani bi bilo v dohodku. O izgubah TOZD-5, TOZD-8 in DSSS ne bi obširneje pisal, ker so nerealno prikazane in niso dejanske. Prepričan sem, da bo devetmesečni obračun pokazal tudi v teh tozdih pozitiven rezultat, še zlasti, če bomo samoupravno sprejete ukrepe dosledno uresničili. Pri osebnih dohodkih moram posebej opozoriti na to, da v DO pričenjamo izvajanje sprejetega samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka TOZD in za delitev sredstev za OD ter skupne porabe delavcev. Maso OD smo povečali za 31,6% v odnosu na isto obdobje lani, ker pa smo dohodek povečali za 31 %, bi smela biti masa za OD večja za 27,9 % na osnovi resolucije o socialnem in ekonomskem razvoju SR Slovenije. Pri osebnih dohodkih ne prekoračujemo samoupravnih sporazumov o osebnih dohodkih v lesni panogi In naših samoupravnih aktov v zvezi z OD. Do konca leta bomo pa morali upoštevati tudi predvidevanja v resoluciji občine in republike. Po številnih razpravah v družbenopolitčnih organizacijah, na zborih delavcev in na seji centralnega DS je bilo sklenjeno, da sl moramo prizadevati, za povečanje dohodka in tudi osebnih dohodkov na osnovi dela, boljšega gospodarjenja itd., ne pa, da bi osebne dohodke morali zmanjševati. Zaloge za material, drobni inventar in embalažo so se povečale za 20 milijonov din, nedovršena proizvodnja za 5,1 milijona din, gotovi izdelki za 3,1 milij. din. Iz navedenega sledi, da imamo znatna sredstva vezana v zalogah, čemur moramo posvetiti posebno skrb. Vodje PE, nabavna služba in direktorji TOZD morajo skrbeti za to, da Je na zalogi materiala toliko, da proces proizvodnje normalno teče In ne preveč, čeprav vemo, da moramo spomladi povečati zaloge lesa zaradi znanih razlogov. V planu tako letos kot tudi v srednjeročnem obdobju do 30. junija 1978 ne uresničujemo predvidenih izvoznih usmeritev, niti po vrednosti niti po regionalni usmeritvi. V prvem polletju 1978. leta smo izvozili naših proizvodov za 1,717.000 dolarjev, lani v istem času 2,285.000 $. Letošnji izvoz pa je planiran okoli 4 milijone dolarjev. Prav tako predvideva plan 1976/80 za 1980. leto prodajo naših proizvodov 70 % na domačem trgu in 30 % v izvoz; za 1978. leto dosegamo 79,6% za domači trg In 20,4% za izvoz, 1979. leta pa 75 % domači trg, 25 % pa izvoz. V izvozu smo regionalno prisotni pretežno v ZDA, zelo malo v evropskih deželah, na Vzhodu, v Afriki In v deželah Magreba. Zaradi plačilno-bilančnlh razlogov Slovenije in Jugoslavije in zaradi naših potreb po devizah (surovine in oprema) moramo prisotnost naših proizvodov v iz- vozu povečati. Celotna naša družba uva ja dodatne stimulacije za izvoz v odvis nesti od regionalne usmeritve in od po| izdelkov oz. končnih izdelkov. Stimula® je so od 10 do 30%, poleg tega pa i‘ predlog zakona pred zbori Skupščine S' Slovenije, da tozdom, ki izvažajo od 1-do 25 % proizvodnje, se oprošča plačil1 davka na dohodek TOZD v višini 50 °/e Če izvažajo 25 do 50 % proizvodnje, sč oprošča plačilo davka v višini 75 %, if če izvažajo nad 50 % proizvodnje, bi bilo potrebno plačati davka na dohodek ustvarjenega v tozdu. V druge republike prodajamo saifl( 40 % naših proizvodov za domači trg, zf to moramo z začeto politiko močneje* prisotnosti v teh republikah nadaljevati jj1 pojačati prodajo prek Interierov oz. pred' stavništev. Ekonomski propagandi je potrebna p®' sebna pozornost ob upoštevanju, da hiramo tiste medije, ki imajo večjo ko® centracijo in frekvenco uporabnikov (pf® spekti, sejmi, panoji, TV oddaje itd.). Temeljne naloge vseh zaposlenih, vo® stva, še posebno pa samoupravnih org5 nov in družbenopolitčnih organizacij sfl' — v nadaljnjem razvijanju samoupra^ nih socialističnih odnosov, v krepitvi vloge in položaja delavcev v združene® delu. . To bo mogoče uresničiti z jasnimi 11 čistimi dohodkovnimi odnosi, kjer prih5 ja do izraza na eni strani popolnoma s5 mostojna vloga delavcev v tozdu in j1 drugi strani skupna dohodkovna odv'5 nost za celotno DO. Pri dohodkovnih odnosih se srečuj® mo s številnimi problemi praktične n® rave, zlasti pa je temeljna naloga st1t!,ebl°« Nova Gorica Kamn‘k ,®r6st« Cerknica »Mar?" PiVka »Kj 6S" N/laribor Le V°les« Novo mesto na ind. v SR Sloveniji ~_^darstvo v SR Sloveniji 4.731 5.572 118,0 4.302 5.284 121,0 4.188 4.696 112,0 3.867 4.661 121,0 3.743 4.437 119,0 3.880 4.282 110,0 4.027 4.894 121,0 4.449 5.472 118,7 sobnost za konkurenco, temveč je naše bogastvo odvisno prav od tega, če bomo več storili z manj stroškov na eno enoto, da bo za isti čas več storjenega itd. Produktivnost pa lahko povečamo na da-dašnji stopnji razvoja predvsem na osnovi: a) moderne tehnologije in sodobne opreme, b) izboljšanju tehnoloških procesov z inventivno dejavnostjo, novatorstvom in izumiteljstvom. To moramo še bolje ovrednotiti, čeprav je v DO letno do 30 izboljšav. Skratka, kreativna dejavnost vsakega in vseh skupaj, mora biti še bolj prisotna, c) z dobro organizacijo dela, d) z racionalnim izkoriščanjem delovnih priprav in opreme, e) z racionalnim izkoriščanjem fonda delovnega časa. Poslovnim stroškom moramo napovedati vsesplošno vojno. To pomeni, da lahko ob 1 °/o prihranku poslovnih stroškov povečamo materialno osnovo za okoli 4 milijone din. V tozdih morajo samoupravni organi, politične organizacije, direktorji ekonomiji stroškov in ekonomiji dela posvetiti posebno skrb in skupaj z ustreznimi službami preko analiz oceniti, ugotoviti, na katerem kompleksu se stroški večajo in zakaj se večajo. Šele tako je možno učinkovito odpravljanje žarišč. Organizacija dela med sektorji — službami, mora biti zato dobra, pravočasna in kvalitetna. — Motiviranost delavcev, spodbuditi interes in pripravljenost za boljše delo nedvomno obstaja; kot primer navajam TOZD-4, kjer so vsi zaposleni en delovni dan namenili k pomembni uresničitvi investicijske naložbe v tem tozdu. — Varstvu pri delu mora vsak posameznik in vsi skupaj nameniti posebno skrb ne le zaradi zmanjšanja izostankov, temveč predvsem zato, da čuvamo svoje zdravje in svoje življenje. Tako kot do sedaj ni šlo samodejno ničesar, tako tudi v prihodnje tega ne moremo pričakovati, temveč vsi skupaj moramo vložiti vse napore in jih usmeriti za dosego postavljenih ciljev, ki niso majhni, so pa izvedljivi in realni. V. Gobec PRIPRAVE NA JUBILEJNO LETO 1979! Drugo leto nas čaka praznovanje pomembnega jubileja — 75-letnica obstoja naše delovne organizacije. Tričetrt stoletja je doba, v kateri več kot ena človeška generacija doživi svoj začetek, vzpon in zaton, za podjetje pa pomeni ta čas še vedno vzpenjanje in večanje zmogljivosti in uspehov. Da bi bilo leto 1979 res vredno tako visokega jubileja, bo potrebno sodelovanje vseh 1700 članov naše delovne skupnosti, tako da bi vsak čimveč prispeval k uspehom, ki jih želimo doseči. Za pripravo in izvedbo praznovanja, od začetka leta do zaključne prireditve, je postavljen odbor, ki ima nalogo, da poskrbi za to, da bodo tudi širša javnost v naši državi in naši poslovni partnerji v tujini seznanjeni z našim jubilejem in uspehi in da bodo vse organizacije v ' podjetju in v krajevni skupnosti sodelovale pri programu, ki se pripravlja v ta namen. F. Štebe Odnosi med skupnimi službami in TOZDI Delavski svet delovne organizacije je na predlog izvršilnega odbora delovne organizacije dal v javno razpravo delavcem STOLA osnutek samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela in o ureditvi drugih razmerij med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami, ki so v sestavu Stola. Obenem je tudi razpisal referendum za sprejem. O samoupravnem sporazumu bomo glasovali 4. 10. 1978. Ko smo sprejemali samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, smo sočasno ustanovili delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena. Krajše jih imenujemo kar »delovna skupnost«. To je tisti del delovne organizacije oziroma tisti delavci, ki opravljajo dela in opravila skupnega pomena za vse temeljne organizacije. To so: nabava, tehnična priprava dela, študij dela in programiranje, oblikovanje izdelkov, finančno računovodstvo, stroškovno računovodstvo, finančni posli, splošne in pravne zadeve, kadrovske zadeve, služba za organizacijo in programiranje, računalniška operativa, služba varstva pri delu in še druge naloge, ki se določijo ali dogovorijo s splošnim aktom. Vsa ta opravila bi sicer morale temeljne organizacije opravljati same. To pa bi povzročilo neprimerno večje stroške. Zato pa zakon o združenem delu dovoljuje delavcem, da organizirajo v danih pogojih najprimernejše skupne službe, ki pa smo jih, kot nam je znano, tudi ustanovili in organizirali. Tako kot nastajajo pri delu temeljne organizacije različni stroški, ki so vsi vezani na delo v temeljni organizaciji, prav tako nastajajo v zvezi z delom skupnih služb določeni stroški. V tem članku ne bomo obravnavali, kateri stroški so to — saj jih tako obravnavamo na zborih in samoupravnih organih vsake tri mesece. Ogledali si bomo samo, zakaj moramo sprejeti samoupravni sporazum o menjavi dela in ureditvi drugih razmerij med skupnimi službami in TOZD ter kaj je bistvena vsebina sporazuma. Ustava in drugi predpisi določajo, da je osebni dohodek odvisen od dela in je lahko samo toliko velik, kolikor je delo vredno. Delavci v skupnih službah opravljajo delo, ne zato, da nekaj delajo, ampak opravljajo določena opravila in dela samo za temeljne organizacije. Sami ne ustvarjajo nobene nove vrednosti; to ustvarijo le delavci v neposredni proizvodnji. Ker delavci v skupnih službah torej ne ustvarjajo nove vrednosti, ne morejo stroškov, ki nastajajo z njihovim delom in zaradi njihovega dela, sami pokrivati. Stroške pokrivajo TOZDI iz svojega dohodka kot plačilo za delo, ki ga skupne službe za njih opravijo. To pomeni, da so si delavci v skupnih službah in delavci v TOZD zamenjali delo za sredstva. Menjava dela in sredstev pa je nova kvaliteta v medsebojnih razmerjih: nič več skupne službe ne bodo »zaračunavale« svojega dela, ampak se bodo z delavci v proizvodnji dogovorili o ceni dela, seveda pa tudi, in to predvsem, o nalogah, ki jih morajo delavci skupnih služb strokovno, kvalitetno in pravočasno opraviti zanje. Ker pa menjava dela in sredstev pomeni tudi prevzemanje skupnega rizika in po sporazumu o združitvi tudi solidarnostno obnašanje obeh partnerjev v sporazumevanju, je jasno, če že ne očitno, da delavci v skupnih službah ne morejo biti v nič bolj ali manj ugodnem položaju kot delavci v proizvodnji, ampak so vsi skupaj odvisni od dela in delovnih uspehov vseh delavcev v Stolu. Ta razmerja doslej v našem kolektivu niso bila povsem dobro postavljena. Odslej dalje nam bo predlagani samoupravni sporazum omogočil, da bomo do danes postavljena ali postavljana razmerja spremenili v dogovarjanja, v samoupravno sporazumevanje. 2e zaradi tega mora biti javna razprava konkretna in obenem tudi obračun dosedanjega dela in opredelitev nalog skupnih služb za v naprej. Po osnutku sporazuma je plačilo temeljnih organizacij prihodek delovne skupnosti. S tem prihodkom bodo morale skupne službe pokrivati vse svoje stroške, od materialnih stroškov preko amortizacije in osebnih dohodkov delavcev, sredstev za razširjeno reprodukcijo. S te strani bodo dobili v delitvi sredstev enak in enakopravni položaj z delavci proizvodnih temeljnih organizacij. Pri tem bodo morali stremeti za istimi cilji, kot delavci v neposredni proizvodnji: njihovo delo bo moralo biti ob vnaprej postavljenih nalogah in ciljih čim bolj gospodarno opravljeno, to je z najmanjšimi možnimi stroški in le z nujno potrebnimi ljudmi, pri čemer pa kvaliteta dela in odgovornosti ne bi smela biti zanemarjena, ampak nasprotno: odgovornost za opravljeno delo bo postal prvi element uspešnosti. Iz osnutka sporazuma bomo citirali nekaj dolžnosti delavcev skupnih služb: — vestno bodo poslovali z zaupanimi sredstvi in jih smotrno in racionalno iz- koriščali v skladu z njihovo naravo i' namenom, — nova osnovna sredstva bodo na bavljali le po odločitvi temeljnih organiza cij, razen sredstva manjše vrednosti, — sklepali bodo pogodbe o sredstvi v poslih, za katere ima delovna skupnos' samoupravno pooblastilo, sklepanje sS mo pa mora temeljiti na sprejeti poslov ni politiki, letnih planih in drugih samo upravnih odločitvah, — osebni dohodki za živo in minul1 delo se bodo oblikovali na osnovi meril določenih v samoupravnem sporazumu 1 skupnih osnovah in merilih za pridobivaj nje in razporejanje dohodka — vrednot točke za dejanski obračun mase osebni!' dohodkov ne sme presegati povprečn1 vrednosti točke temeljnih organizacij. — sredstva za razširjeno reprodukci' jo lahko določijo tozdi z letnimi plani, — materialni stroški skupnih služb s1 dejansko stroški temeljnih organizacij i|! se posebej izkazujejo v okviru poslov®" nja, — delovna skupnost izdela za vsak13 organizacijsko enoto program dela iz k®' terega je razvidno število ur, ki jih opravila za posamezno temeljno org®" nizacijo, izračunala se bo povprečna d°' govorjena cena ure, na ta način pa tud' planirana storitev delovne skupnosti P° posameznih TOZD. Prepričani smo, da boste v javni raZ" pravi vsi sodelovali in jo s konkretnin11 predlogi obogatili. K. Vavpotič »Je kdo proti? Se je kdo vzdržal? N* torej lahko ugotovimo, da je tudi ta pred' log soglasno sprejet.« ..mi .... Tim r _ ... i -- 1? illllSss Skladovnice lesa! Vedno bolj iskan in dragocen material. Zato je še kako pomenlt’ no, kako ga uporabimo! Pomembnejši sklepi delavskega sveta delovne organizacije DS DO je na svoji 4. redni seji, ki je bi,a 4. septembra 1978 obravnaval in sPrejel naslednje sklepe: . 1. Pri pregledu sklepov zadnje seje je DO ugotovil, da so sklepi v glavnem realizirani ali pa so v postopku izvrševanja. 2. DS DO, DS tozdov in svet DSSS s° potrdili in sprejeli Poročilo o poslovanju za obdobje od 1. 1. 1978 do 30. 6. 1978. 3. DS DO je potrdil sklepe DS toz-a°v. s katerimi so sprejeli naslednje b,edloge za odobritev investicijskih vlaganj: a) odobri se investicijsko vlaganje v ^gradnjo skladišča v Sarajevu I. faza — br'dobitev ustreznih komunalno urejenih Površin v velikosti 2880 m2 in predvideni vrednosti 2,880.000,— din. b) za TOZD SLOGA Moste se odobri °datni znesek v višini 1.480.000.— din a ureditev celotnega sistema odsesova-la lesnih odpadkov. Yn n) za potrebe razdelilnice hrane v st°ZD 1 se odobri nabava pomivalnega r°ja za posodo z ustreznim številom =relnih posod za prevoz hrane. Višina te aložbe znaša po predračunu dobavitelja °ko'i 1,512.000,- din. f d) odobri Prriirskih Škarij Potrebujejo furnir večjih dolžin. Vred-st znaša ca. 850.000.— din, namešče-6 Pa bi bile v PE-6 TOZD 1. h k' a) DS DO je ugotovil, da sta os-borH - sam°upravnega sporazuma o svo-raani menjavi dela in ureditvi drugih nik er'i med delovno skupnostjo skup-služb in temeljnimi organizacijami vc-. b 'n o medsebojnih pravicah, ob- |S2?in . ston^6 skuPnega pomena — Tehnične ju 'tVe. primerna za javno razpravo, in Zacpa! delavcem vseh temeljnih organi-Vo J 'n delovni skupnosti v javno razpra- se tudi nabava ustreznih za potrebe tistih tozdov, nih stol' odgovornostih temeljnih or-v proizvodnji in temeljne orga- razu^ Za ,sPrejem omenjenih dveh spo-mov je razpisal referendum, ki bo ' °ktobra 1978. va| Za izvedbo referenduma je imeno-DiemCentra*no volilno komisijo v nasled-Tnm- »estavu: Štros Alojz, Jež Anica in °ms'č Riko. dih^nlilae komisije po posameznih toz-Pa imenuje DS tozda. memhDS Do J® Potrdil kadrovske sprejo-,... v Odboru za SLO in družbeno sa-Zascito, in sicer: Ivani -za Predsednika je namesto Urh bec Vinklen°Va' 9|avne9a direktorja Go- ca olana je namesto Sikošek Fran-fviakc enoval Stebe Franca, namesto Flis *sa Pa Blazinčič Ivana. ^adota °dl30r i® imenoval še Suhadolc dela .^i3 Predlog komisije za vrednotenje 1® DS DO sprejel, da se: l97g o T02D 2 strojna obdelava s 1. 9. Pravljajo nove naloge in opravila — Pomočnik vodje obžagovalnega agregata — novi in b) v finančnem računovodstvu nove naloge in opravila — administrator v likvidaturi. 7. DS DO je na podlagi sprememb in dopolnitev Pravilnika o stanovanjskih raz- merjih odobril tov. Zalokar Angelci stanovanjski kredit v višini 40.000.— din. 8. DS DO je odobril ŠD »Virtus« znesek v višini 7.500.— din za prevoz v Milje (Italija) na povratno nogometno srečanje s pionirji zamejskih Slovencev. I. Kočar Delavci v Stolu imamo poleti kolektivni dopust, ki je že vnaprej planiran z letnim koledarjem. Ta odmor pa ne velja za delavce, ki delajo v oddelku vzdrževanja. Tedaj je zanje najboljša priložnost, da na orodjih, strojih, strojnih linijah in drugem v tovarni opravijo vzdrževalna dela. Ko smo drugi na dopustu, je zanje največ dela. Popraviti morajo vse, kar se zaradi proizvodnje med letom ni dalo. Tega je v Stolu zaradi tisočerih različnih proizvodnih operacij vsako leto veliko. Izvajalci remontnih del morajo danes obvladati še vse tisto, kar pred nekaj leti ni blo potrebno. Aktivnost osnovnih organizacij sindikata pred 9. kongresom ZSS 22. avgusta je izvršni odbor sindikalne konference organiziral javno razpravo: — o delu Zveze sindikatov Slovenije med 8. in 9. kongresom ZSS; — predlaganih sklepih 9. kongresa ZSS; — o osnutku statuta Zveze sindikatov Slovenije. Razprava je bila organizirana skupno za vse OOS. Sodeloval pa je tudi širši družbenopolitični aktiv ter predstavniki strokovnih služb in Krajevne skupnosti. Razprave so se udeležili in aktivno sodelovali tudi predstavniki republiškega odbora sindikata lesnih delavcev in občinskega sindikalnega sveta. Naloga, ki smo si jo postavili v javni razpravi, je bila predvsem ugotovitev delavnosti in aktivnosti osnovnih organizacij sindikata, kar nam je v razpravi do neke mere uspelo. Dejstvo je, da OOS v temeljnih organizacijah niso na vseh področjih polno zaživele. Ugotovili smo, da se le težko uveljavlja pravilo, da je temeljna organizacija tista, v kateri se mora odvijati samoupravno delo, uveljavljati delegatski odnosi. Prepočasi se damo prepričati, da ima na primer delavski svet delovne organizacije več ali manj le vlogo koordinatorja in da le skupno določa poslovno politiko delovne organizacije. Tozd pa je tisti, ki naj odloča o samem delu, življenju in proizvodnji. Ugotovili smo, da se stanje izboljšuje in da bodo ob aktivnejši vlogi osnovnih organizacij sindikata ter drugih družbenopolitičnih organizacijah dobile temeljne organizacije združenega dela svoj pomen. Delegatski odnosi so teoretično urejeni, vendar smo tudi pri nas ugotovili, da v praksi ti odnosi še niso v polni meri zaživeli. To se kaže predvsem pri analizi razprav delegatov na delavskih svetih, občinskih skupščinah, zborih združenega dela, interesnih skupnostih itd. Da v praksi še ni tako, pa delegati večkrat navajamo tudi opravičene vzroke. Obsežnost materialov napisanih v preveč učenem jeziku je večkrat vzrok, da delegat kot proizvajalec, koristnik ali izvajalec ne opravlja svoje vloge delegata. V kritični oceni svojega dela smo spregovorili o vlogi sindikata pri uveljavljanju delegatskih in samoupravnih odnosov. Uresničevanju zakona o združenem delu, planiranju in sprejemanju planov, delitvi dohodkov in osebnih dohodkov, kadrovska politika, izobraževanje, štipendiranje, družbeni standard, rekreacija, medsebojni odnosi, delovna disciplina, produktivnost dela, stabilizacijski programi, inovacije, sodelovanje z drugimi političnimi organizacijami in Krajevno skupnostjo. Ugotovili smo, da je sindikat v organizacijskem smislu res mnogo napravil v preteklem obdobju, da pa bo potrebno občutno več napraviti na področju delovanja samoupravnih skupin, pri krepitvi odgovornosti do dela in sredstev, na vseh nivojih. Sprejeli smo stališča, da osnovna organizacija sindikata analizira ugotovitve, ki so bile dane v razpravi, tako da bi jim le te poleg sklepov in resolucij, ki bodo sprejete na kongresu ZSS in ZS Jugoslavije, služili kot osnove za nadaljnje delo OOZS. Razen nalog, ki so bile nakazane v razpravi, naj OOS v prihodnje: — posvetijo več pozornosti širjenju samoupravnih odnosov in delovanju samoupravnih skupin; — zainteresirati delavce za aktivnejše sodelovanje pri gospodarjenju v tozdih in DO in to v smislu zakonov o združenem delu; — pri delu v samoupravnih organih, skupščinah, SIS, nuditi delega- tom vso pomoč in podporo pri uveljavljanju samoupravnih pravic in dolžnosti; — skrbeti za večje strokovno in splošno izobraževanje delavcev; — nuditi delavcem pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic (sodelovanje pri disciplinskih postopkihj; — skrbeti za dobro obveščenost delavcev z izdajo kratkih in jedrnatih informacij; — aktivnejše sodelovanje pri pripravi in sprejemanju programov in sprejemanju sporazumov; — vključevanje na področje dohodkovnih odnosov ter sporazumevanje med tozdi v vseh oblikah medsebojnega sodelovanja itd. Vsak delavec mora čutiti organizacijo sindikata na vsem področj11 svojega delovanja in v njem tudi aktivno sodelovati. F. Sikošek »Hudič! Ne morem razumeti, zakaj s° cene vsak dan višje?« Sindikalna delegacija lesne industrije iz Sovjetske zveze je letos 6. 9. obiskala na delovno organizacijo. ,a \v Ogledala si je proizvodnjo v tozdu 2, nato pa je z našimi predstavniki izmenja kušnje o delu, o vedno večji vlogi samoupravljalcev pri vseh odločitvah in o P° sindikata. p0d' Po obisku pri nas so si gostje iz Sovjetske zveze ogledali še nekatera druga f jetja v Jugoslaviji. Rekonstrukcija v Slogi Delavci v tozdu 4, v Slogi v Mostah so večkrat težko opravljali svoje naloge zaradi neustreznih in premajhnih, delovnih prostorov. Današnji čas zahteva, da s° izdelki izdelani v primernem času in vedno kvalitetno na višini. Če je značaj dela tak, kot je to v tozdu 4, kjer izdelujejo opremo direktno po naročilu kupcev in ni serijska, je težko ugoditi Vsem zahtevam. Sedeminpetdesetčlanski delovni kolektiv se je zavedal, da je potrebno čim-Prej modernizirati njihove delovne prostore. Tega se je zavedal tudi celoten Stolov kolektiv in z odobritvijo investicij ‘Ozdu 4 omogočil našemu najmanjšemu '°zdu, da še letos prične delati v sodobnih delavnicah. S posojili, ki so jih dali vsi Stolovi tozdi Slogi, je izraženo za-uPanje, da bo tozd 4 vrnil vložena sredstva in po najboljših zmogljivostih oprav-isl dela v novih pogojih. O rekonstrukciji v Slogi sem se potvarjal z vodjem tozda ing. Kahnetom, kj. mi je obrazložil načrtovane novosti v njihovem obratu in pokazal začetna dela. . Delavci v Slogi so vedeli, da dolgo casa ne morejo biti niti brez dela sta-r'h, čeprav zasilnih prostorov, zato so sklenili, da bodo v kar najkrajšem času 'Pravili vse potrebno za gradnjo. Po aPu_ delavskega sveta tozda so v pro-SQ/n času, to je popoldne in na prosto Dofo, pričeli odstranjevati lesene lope. nj De|o so vzeli zelo resno. Pri odstra-S|^ Vaniu starih objektov so sodelovali oh vs' delavci Sloge. Tako so v času lese • do 23- 8- v celoti odstranili pet žaq n'd l°P' v katerih je bila nameščena d j M? Za razrez hlodovine in zasilno skla-PravT LeS’ ki ie bil še uporaben, so priprl 11 za gradben les, ki je prišel prav rabi|n0Vih gradnjah, ostalo pa bodo upo-l0p 1 za kurjavo. Ker je bila ena izmed c6rTl Skrita s starim strešnikom bobrov-z6ju’ ,so tega ponudili kamniškemu mu-rablia 1 ta Pokrivni material koristno upo-hika Za obnavljanje starega dela Kam- S pridobitvijo gradbenega dovoljenja so bile težave, posebno zato, ker se je za začetek gradbenih del zelo mudilo. Končno je bilo tudi to pri kraju in delavci podjetja Slovenija ceste so lahko pričeli z delom. Novi objekt, katerega stebri in nekaj vmesnih zidov že stoji, ima obliko črke L. Podaljšek obstoječe zidane strojne delavnice bo do izida te številke Glasila že pod streho, če bo vreme izvajalcem naklonjeno. Obstoječi prostori strojne delavnice bodo po novem tehnološkem postopku preurejeni. Na novo bo urejena priprava furnirja, prostor za furniranje, deponija zafurniranih, a še neobdelanih polizdelkov in dvojna prižagovalka. Stari prostori strojnega oddelka bodo začetek strojne postrojitve v novih prostorih. V podaljšku novih prostorov bo montažni oddelek, oddelek površinske obdelave s priročnim skladiščem laka in skladiščem končnih izdelkov, ki pa bo služilo skladiščenju polizdelkov in izdelkov. Novi prostori bodo merili 2000 površine in bodo sodobno opremljeni. V vrhnjih delih sten bodo montirana velika stekla, ki bodo dajala dovolj svetlobe pri delu, urejeno bo tudi odsesavanje lesnih odpadkov. Novi prostori bi morali služiti svojemu namenu že v novembru. Ker bo priključitev teh oddelkov k stari strojni delavnici zahtevala tudi nekaj časa, so delavci v Slogi poleti koristili samo teden dni kolektivnega dopusta. Ostalo polovico pa bodo koristili med priključevanjem. Sedaj tudi delajo na proste sobote. Tako se bo nabralo še pet opravljenih delovnih dni, kar naj bi skupaj zadostovalo za notranja montažna dela. Lansko leto je bila zgrajena v Slogi kotlovnica s silosom za lesne odpadke, urejeno imajo skladiščenje iverk in furnirja, čaka pa jih še zgraditev novega prostora za postavitev žage za razrez hlodovine, kjer bodo rezali neserijske debeline desk, plohov in tramov za potrebe vzdrževanja vseh tozdov. Z ureditvijo okolice in asfaltiranjem dovoznih poti bo izvedena ureditev tozda 4 tudi na zunaj. C. S. Ob izplačilu osebnih dohodkov za avgust Pri obračunu in izplačilu OD za mesec avgust 1978 smo ponovno napravili korak naprej pri izvajanju Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka TOZD in za delitev sredstev za OD ter skupno porabo delavcev. V skladu s sklepi DS TOZD in DS delovne organizacije o izvajanju določil navedenega samoupravnega sporazuma smo v obračun OD namesto dosedanjega dodatka za delovno dobo in stalnost uvedli delitev OD na osnovi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z minulim delom, kar uveljavlja v večji meri kot do sedaj povezavo med doseženimi rezultati in med delitvijo sredstev za OD. Sredstva za ta del OD smo razporedili na osnovi doseženih rezultatov upravljanja in gospodarjenja z minulim delom v I. polletju letošnjega leta, razdelili in obračunali kot OD pa po merilih za prispevek posameznega delavca k akumuliranju sredstev minulega dela in doseženim rezultatom. I. Rezultat ugotavljamo na osnovi količine akumuliranih sredstev minulega dela, ki jo merimo s stanjem lastnih sredstev poslovnega sklada in na osnovi uspešnosti upravljanja in gospodarjenja s temi sredstvi, ki jo merimo s porastom rentabilnosti, akumulativnosti in ekonomičnosti v primerjavi z enakim obdobjem (konkretno s I. polletjem) preteklega leta. Rezultat izražamo z vrednostjo točke za obračun OD po rezultatih upravljanja in gospodarjenja z minulim delom (VT). Ta vrednost znaša 0,044 din/h in je začasno enaka za vse TOZD in DSODSP. Zaradi reorganizacije TOZD smo to vrednost izračunali po doseženih rezultatih cele delovne organizacije, ker rezultati po posameznih TOZD niso primerljivi, oz. jih za preteklo leto ne moremo ugotoviti zadosti zanesljivo. V izračunu tudi ni upoštevana rentabilnost, ker so se spremenili predpisi o evidenci povprečno uporabljenih sredstev, tako da podatki niso primerljivi. Vrednost točke bomo izračunavali po vsakem periodičnem obračunu, izračunana vrednost pa se uporablja za obračun OD za minulo delo v vseh mesecih do naslednjega izračuna. II. Udeležbo posameznega delavca v delitvi OD po rezultatih upravljanja in gospodarjenja z minulim delom ugotavljamo na osnovi prispevka posameznega delavca k akumuliranju sredstev minulega dela in k uspešnosti upravljanja in gospodarjenja s temi sredstvi. Ta prispevek merimo z višino delavčevega osebnega dohodka v preteklem letu (sorazmerna višina akumuliranja in vpliva na doseženi rezultat) in s skupno delovno dobo in delovno dobo v delovni organizaciji (trajanje akumuliranja in vplivanja na rezultat), izražamo pa ga s celim številom točk za delitev OD po rezultatih upravljanja in gospodarjenja z minulim delom. Kot osebni dohodek v preteklem letu smo upoštevali bruto izplačane OD in nadomestila OD v letu 1977, razen za nadure in bolniški stalež. Za čas bolniškega staleža smo upoštevali OD v vi- šini povprečnega OD delavca za redno delo, to je tako kot bi bil delavec na rednem dopustu. Za delavce, ki so pričeli z delom v delovni organizaciji po 1. 1. 1977, smo izplačane zneske OD preračunali na polno letno število ur (2192) in na povprečni nivo OD v letu 1977. Število točk posameznega delavca (T) izračunamo tako, da njegov bruto OD v preteklem letu (ODP) pomnožimo s seštevkom polovice let skupne delovne dobe (SDD) in četrtine let delovne dobe v Stolu (DDO), zmnožek pa delimo s 10000. Rezultat zaokrožimo na celo število. V izračunu upoštevamo število celih let delovne dobe dosežene do 31. 12. 1978. Ustrezni obrazec za izračun števila točk se glasi: ODP X (SDD : 2 + DDO : 4) 10000 Izračun osnov in števila točk bo na razpolago za vpogled pri poenterkah. III. Pripadajoči znesek bruto OD po rezultatih upravljanja in gospodarjenja z minulim delom izračunamo za posameznega delavca tako, da pomnožimo število opravljenih delovnih ur delavca v obračunskem mesecu (Dh) s številom točk (T) in vrednostjo točke (VT=0,044). Ustrezni obrazec se glasi: ODMD=DhXTX VT oz. ODMD = EF. ure X din/h (na izplačilni kuverti). Pri številu opravljenih ur upoštevamo tudi ure rednega delovnega odmora (malice), ves pripadajoči znesek pa se upošteva pri izračunu povprečnega OD delavca za obračun nadomestil OD ipd., tako kot do sedaj. V celem sistemu je upoštevano načelo, da je tudi k uspešnemu gospodarjenju in upravljanju z minulim delom več prispeval tisti delavec, ki je več in dalj časa izdvajal sredstva za akumulacijo in več in dalj časa prispeval k dobrim rezultatom s svojim vsakodnevnim delom po merilih za uspešnost živega dela. IV. Pri obračunu OD za mesec avgust 1978 je OD po rezultatih upravljanja in gospodarjenja z minulim delom obraču- t nan tako, kot je opisano v točki I. do I lil. in izkazan na izplačilni kuverti pod I oznako VP : 35 DOD. ZA MIN. DELO. t Enak izračun je opravljen za obdobje 1 od 1. 1. do 31. 7. 1978. Razlika med tako izračunanim OD za minulo delo in i izplačanim dodatkom za delovno dobo > in stalnost v tem obdobju je obračunana j in izkazana na izplačilni kuverti pod oz- i nako VP : 35 PORAČ. DOD. MIN. D. z navedbo bruto in neto zneska razlike. Negativne razlike se pri izplačilu niso upoštevale. V nadaljnjem obračunu tega dela OD bo število točk za posameznega delavca (prikazano v koloni: NORMA URE) ostajalo do konca leta nespremenjeno, mesečno se bo spreminjalo število ur (prikazano v koloni: EF. URE), četrtletno pa vrednost točke. Sprememba vrednosti točke bo vidna v koloni: DIN/h, kjer je prikazan na izplačilni kuverti zmnožek števila točk in vrednosti točke. Na ta način bo izračun tega dela OD v bodoče enostavnejši in bolj razumljiv. V. Pri poračunu za obdobje od 1. do 31. 7. 1978 prihaja do razlik v višini poračunskih zneskov, ki jih povzroča naslednje: 1. Ker je ena od osnov za izračun števila točk izplačani OD v preteklem letu in ne povprečni OD v preteklem mesecu, so razlike za poračun večje pri tistih delavcih, ki niso menjali dela v letu 1978. Sprememba merila je upravičena zato, ker sredstva, akumulirana v tekočem letu, praviloma še ne vplivajo na rezultate upravljanja in gospodarjenja Z minulim delom, hkrati pa merilo samo v večji meri kot doslej upošteva vse obli' ke prispevanja k akumuliranju sredstev minulega dela. Povprečno je OD za leto 1977 za ca. 20% nižji kot OD za I. pol' letje 1978, pri posameznih delavcih pa so razlike lahko večje ali manjše. Pri tem vpliva v večji meri na razli' ko predvsem: različna struktura časa v letu 1977 in 1978 (več ali manj bolniške, dopusta, odsotnosti ipd.), pridobitev ne' katerih pravic iz OD v letu 1978 (doplačilo razlike v kategoriji ipd.) ali premestitev na zahtevnejše delo v letu 1978, kar vse spreminja razmerje med osnovo po prejšnjem in po novem načinu. KljuO GKAFIČUI 'PRCGlrb UČIUKA SPREMEMB V bEllTVl Ob FO MIUUiCM bElU /oDm77«0,6 00107»/ bCLCŽ Ot> ZA miuuLo bCLo % ji SKUFV, UAKS!Ml'M-UA SKUPAJ MAKSIMUM-ŠTAB? PO SKUHsi! DCLOVU EA' ro SKUPU! bnLcVU! c*#1 STARO PO CCLbOfel V.STOlU' UOVO PO DCL.bOBI V.1STOLU' STARO ^ŠteviLo let bCLOVUE DOSE J Popravku OD za čas bolniškega staleža lahko v tistih primerih, ko je delavec bo-loval dalj časa v drugi polovici leta 1977, to tudi povzroči večjo razliko med obe-hia osnovama. 2. Dosedanja lestvica dodatka za delovno dobo in stalnost je bila omejena v svojem zgornjem delu tako, da se % tega dodatka po 30 letih delovne dobe ni jječ spreminjal, sedanja merila pa upoštevajo načelo, da delavec v teku dela Pridobiva čedalje večji del OD na osno- vi svojega prispevka k upravljanju in gospodarjenju z minulim delom. Zaradi posebnosti v prejšnji lestvici (skok za 2 % od 29 na 30 let delovne slobe in nato zaustavitev) so razlike za Poračun najmanjše pri zaposlenih, ki ima-l° do konca leta 1978 do 5 let in med 5G in 32 let skupne delovne dobe, posebno če je pri drugi skupini (med 30 ln 32 let) delovna doba v Stolu manjša °d 26 let. Razlike so približno enakomerne pri Zaposlenih, ki imajo med 10 in 25 let delovne dobe, velike pa so pri delavcih, ki lrnajo med 27 in 29 let ter nad 34 let delovne dobe. Primerjava obeh lestvic je Yjdna na priloženem grafičnem pregledu. se hkrati pojavijo neugodni vplivi iz '■ in 2. točke, lahko v posameznih primerih pride tudi do negativne razlike. 3. Izračunano število točk združuje vplivne elemente osnove (osebni dohodek v preteklem letu) in delovne dobe. enotni vrednosti točke se oba odraca v znesku OD za minulo delo in ob dPoštevanju navedenih posebnosti tudi v ‘Pesku razlik za poračun. Poračunski zne-se nanašajo na 7 mesecev v letu 9?8, torej so absolutne razlike 7-krat eeje kot v normalnem obračunu. Največji izračunani bruto znesek OD P minulega dela za 7 mesecev znaša .^413,76 din bruto in predstavlja prera-t Unano na celo leto 18,1 % OD v prešlem letu, obračunska razlika za 7 me-j^ev v tem primeru znaša 3470,16 din :1mto oz. 2422,17 din neto, mesečno pa s *o 1,78 % lanskega povprečnega me-3®cnega OD tega delavca. Delavec ima let delovne dobe, Stolu, Za 7 od tega 9 let v Največja obračunska razlika znaša ■ mesecev 5403,23 din bruto oziroma la '4,73 din neto, kar je mesečno 6 % Pskega povprečnega mesečnega OD te-delavca ki ima 40 let delovne dobe, 9 tega 31 let v Stolu. ^ Povprečna obračunska razlika za 7 3-.-secev znaša 556,11 din bruto oziroma ra,.’“9 din neto, najmanjša obračunska Zllka pa 0. nn Razlike v poračunskih zneskih pome-ZnJ0’ da so tisti delavci, pri katerih so ti blj?ski majhni, že dosedaj prejemali pri-Srrfn° tolikšen OD iz minulega dela, kot r 9 s6 dogovorili s samoupravnim spo-vejUrri0rT1. tisti, pri katerih so ti zneski I1, Pa so dosedaj prejemali manj, kot rr,u° določili v samoupravnem sporazu-ie tem poračunom smo to nesklad-Uprg Pravili in uskladili z določili Samo-in ®Vr|ega sporazuma o skupnih osnovah prjD' ^ožno je. da so se pri izračunu rr,Q tlle tudi posamezne napake. Te bolh v P?Pravili, čim jim ugotovimo vzrok s'rukt' °st' kar pa bo možno le s kontih q . nim sodelovanjem vseh prizade-Pake u90tavljanju napake in vzroka na- Delavci TOZD 2 pri pregledu letošnjih poslovnih rezultatov. VI. Za lažjo kontrolo pravilnosti obračuna OD za minulo delo navajamo nekaj primerov: 1. Delavec je imel v preteklem letu 116380,52 din bruto OD, do 31. 12. 1978 ima 36 let 7 mesecev 19 dni skupne delovne dobe in 29 let 8 mesecev 22 dni delovne dobe v Stolu. Pripada mu 116380,52 X (36 : 2 + 29 : 4) 10000 = 11,638052X25,25=294 točk in s tem 294X0,044 = 12,94 din na opravljeno uro bruto OD za minulo delo. Število točk (294,00) je na izplačilni kuverti izpisano v koloni NORMA URE, pripadajoči bruto znesek na uro (12,94) pa v koloni DIN/h. Do sedaj mu je pripadal dodatek za delovno dobo in stalnost v višini 17% OD za redno delo v prejšnjem mesecu, kar je znašalo v I. polletju 1978 povprečno okoli 10,92 din/h bruto oz. v juliju 1978 11,22 din/h bruto. 2. Delavec je imel v preteklem letu 67947,90 din bruto OD, do 31. 12. 1978 ima 32 let 2 meseca 2 dni skupne delovne dobe, in sicer vso v Stolu. Pripada mu 67947,90 X (32 : 2 + 32 : 4) 10000 = 6,79479X24 = 163 točk in s tem 163X 0,044=7,17 din na opravljeno uro bruto OD za minulo delo. Do sedaj mu je pripadal dodatek za delovno dobo in stalnost v višini 17% OD za redno delo v prejšnjem mesecu, kar je znašalo v I. polletju 1978 povprečno okoli 5,90 din/h bruto, oz. v juliju 1978 6,56 din/h bruto. 3. Delavec je imel v preteklem letu 67396,30 din bruto OD, do 31. 12. 1978 ima 3 leta 15 dni skupne delovne dobe, in sicer vso v Stolu. Pripada mu 67396,30 X (3 : 2 + 3 : 4) 10000 = 6,739630X2,25 = 15 točk in s tem 15X 0,044 = 0,66 din na opravljeno uro bruto OD za minulo delo. Do sedaj mu je pripadal dodatek za delovno dobo in stalnost v višini 1,6% OD za redno delo v prejšnjem mesecu, kar je znašalo v I. polletju 1978 povprečno okoli 0,60 din/h bruto oz. v juliju 1978 0,63 din/h bruto. Iz navedenih primerov je razvidno, da je pripadajoči znesek OD za minulo delo sorazmeren dolžini delovne dobe ob enakem OD v preteklem letu in sorazmeren z razmerjem OD v preteklem letu ob enaki delovni dobi. Število točk hkrati izraža vpliv delovne dobe in OD posameznika, vrednost točke pa količino in uspešnost uporabe sredstev minulega dela v TOZD in v delovni organizaciji. P. Jerman Kdo ne pozna nasmejanega in vedno za prijazno besedo pripravljenega Matevža. Bil je veliko let vratar v matični tovarni, zadnja leta pa kurir. Matevž odhaja z letošnjim oktobrom v pokoj. V tovarni ga bodo predvsem tisti, ki so z njim delali, pogrešali tudi zaradi njegove družabnosti. Matevž, še veliko zdravih let! Inventivna dejavnost na področju tehnične varnosti pri strojni obdelavi lesa v Stolu Negativni vplivi tehnike na okolico nas opozarjajo in hkrati silijo, da razmišljamo o tehnični varnosti. Novejša zakonodaja iz varstva pri delu je tehnično varnost v novih, nastajajočih projektih opredelila s pojmom predhodnega varstva. To pomeni, da mora biti tehnika varnosti vgrajena že v nov projekt oziroma stroj. Zato se danes projektanti novih delovnih priprav in naprav vse bolj sistematično ukvarjajo s tehniko varnosti kot nujnim sestavnim delom vse vgrajene tehnike. V tem sestavku bomo obravnavali varnost pri strojni obdelavi lesa pri nas v STOLU. Najprej moramo omeniti, da se šteje lesna industrija med mlajše panoge gospodarstva in da se z njeno starostjo lahko primerja tudi naša tovarna, ki se ji bliža 75-letnica obstoja. Malo je tovarn, ki se lahko ponašajo s tako bogato tradicijo, vztrajnim razvojem in bogatim proizvodnim programom finalnih izdelkov. Takšnim uspehom je brez dvoma pripomoglo stalno spremljanje svetovne tehnologije ter vgrajevanje le-te v našo proizvodnjo. O tem se lahko prepričamo, če se ozremo na našo strojno opremo, ki po obstoječih podatkih izvira iz ameriškega, angleškega, češkega in drugih področij, ter je označena celo z letnicami pred drugo svetovno vojno. Da se ob razvijajoči tehnologiji nismo niti za trenutek ustavili, vidimo, da imamo vse več avtomatskih strojev. Še posebej viden napredek v tej smeri je na področju ploskovnega pohištva. Vzporedno s tem razvojem in samim pojmom avtomatike se je razvijala tudi varnostna tehnika. Zaradi tega se bomo v nadaljevanju pobliže ogledali proizvodnjo stilnega pohištva iz masivnega lesa, kjer se proizvajalci lesno-obdelovainih strojev niso kaj dosti ukvarjali s specialno varnostno tehniko. V proizvodnji stilnega pohištva iz masivnega lesa prevladujejo klasični lesno-obdelovalni stroji. Tudi novejši stroji se konstrukcijsko bistveno niso menjali, prav tako tudi ne zaščitne naprave. Tu mislimo predvsem na možnost izvajanja različnih tehnoloških operacij na posameznih strojih. Proizvajalci strojev so se ukvarjali le s standardno zaščito, medtem ko smo bili in še ostajamo uporabniki in proizvajalci glede specialne zaščite na strojih v razkoraku. Izdelava specialne zaščite, ki jo zahteva omenjena proizvodnja, je pod pritiskom težjih poškodb in zahtev inšpekcije dela prepuščena uporabnikom samim. MISELNOST — COKLA V RAZVOJU DODATNIH VARNOSTNIH NAPRAV IN ZAMENJAVE OBSTOJEČIH NAČINOV DELA Z NOVEJŠIMI — VARNEJŠIMI Porezani prsti, številni urezi, udarci itd. najbolj prepričljivo vplivajo na našo miselnost. Težke nesreče, ki se končujejo z invalidnostjo, nas šele resno opozarjajo, da se mora 10, 15 ali celo 20 in več let star način dela zaradi varnosti zamenjati. Ko smo ob razmišljanju in končno realizaciji novega načina dela prišli do varnejših pogojev dela, smo največkrat zabeležili tudi večjo storilnost. Žal je bilo in tako je še danes, da je poizkusov za spremenjen način dela zelo malo. V preteklosti je bila precejšnja ovira za številnejše izboljšave neučinkovito organizirana inventivna dejavnost na področju tehnične varnosti, ki je izvirala iz sorazmerno nizke družbene zavesti. Bolj nam je seveda bila blizu inventivna dejavnost, ki je obravnavala večjo učinkovitost v proizvodnji, kjer se je na izračunih primerjalo pridobitev na času in materialu, medtem ko se je pozabljalo na varnost, kako so delavci pri posameznih nalogah in opravilih zavarovani. Pred seboj imamo strojno obdelavo lesa ali bolj konkretno proizvodnjo stolov, ki se prepleta skozi različne in številne tehnološke operacije. Mnoge od teh terjajo, da standardne zaščitne naprave v celoti odstranimo. Zatem pa se začne domiselnost za najoptimalnejše rešitve, ki naj bi dajale najboljše učinke dela v najširšem smislu, torej tudi v zanesljivem in varnem izvajanju tehnoloških operacij. Učinek dela, ki ga največkrat zelo ozko in kratkovidno obravnavamo, nas zavaja in vodi do improviziranih rešitev, na katere smo opozorjeni šele ob nesreči. Nesreče pa najbolj opozarjajo nas, ki se z nesrečami neposredno srečujemo. Govorimo torej o inventivni dejavnosti s področja varstva ljudi pri delu, kjer lahko trdimo, da je to še posebno prikladno za množično inventivno dejavnost zaradi hitrega spreminjanja proizvodnih in tehnoloških postopkov. Pri tem so delavci na ogroženih delovnih mestih neposredno motivirani za smotrnejše izvajanje nalog, kot tudi za odpravo nevarnosti na delovnih pripravah. MORALNO IN MATERIALNO PRIZNANJE ZA IZBOLJŠANO IZVAJANJE TEHNOLOŠKE OPERACIJE Pot od zamisli, konstrukcijskega oblikovanja in nato predložitve ideje ter zatem realizacije, oziroma prvega poizkusa v tehnološkem postopku, je dolga. Mnogo poti se prezgodaj konča, ker predlagatelji naletijo na več ovir, med drugim tudi na premajhno razumevanje neposrednih vodij ali pa pomanjkanje znanja pri posameznih delih novega predloga. Slednji problem je mogoče še najbolj pereč, ker je obsežnost predpisanih kot tudi splošno priznanih ukrepov in normativov, velika. Pri oblikovanju najrazličnejših koristnih predlogov oziroma izboljšavah je zelo pomembno, da ob končni rešitvi upoštevamo kompleksnost vseh vplivov, ki se bodo porajali ob novem načinu dela. Tako bi morali ob tehnični izboljšavi, ki nas bo pripeljala do večjega učinka, vsakokrat računati tudi na varnost izvajanja del in obratno, da se bomo ob varnejšem načinu dela gibali v približno istih mejah delovnega učinka, če ga že ni mogoče povečati. Ob vsem tem se nam zastavlja vprašanje, kako ovrednotiti tehnično izboljšavo glede varnosti še zlasti takrat, ko se poveča varnost, vzporedno z njo pa se ne povečuje delovni učinek. Odgovor na to vprašanje je moč najti v okviru zakona o združenem delit kjer je nakazana potreba po nenehnerf dopolnjevanju in izboljševanju pogojev dela na delovnem mestu in širšem okolju. Ob tem naj bi sleherni član kolektiva poskušal odpravljati težave pri svojem delu in to seveda na organiziran način preko komisije za inovacije. Za vsako predlagano izboljšavo, ki jo komisija pozitivno ovrednoti, dobi delavec nadomestilo, ki naj bi se odražalo v materialnem kot tudi v moralnem priznanju. V novem, dopolnjenem pravilniku o inovacijah pa so tudi takšna priznanja zajamčena. V letošnjem letu smo evidentirali že nekaj predlogov, za katere smo v služb' varstva pri delu podali tudi strokovno mnenje, medtem ko smo bili že delno prisotni pri realizaciji izboljšave. V glavnem gre za povečano varnost pri ustaljenih tehnoloških postopkih, kjer zaradi posebnosti oblik obdelovancev ni možne uporaba standardnih zaščitnih naprav. IZ' hajamo torej iz načelne zahteve, da s® zavarujejo vsa odprta orodja: — zavarovanje pred vrtečimi se orodjem v položaju, ko ne izvajamo aktivne delovne operacije, to je v času vpenjanje obdelovanca v šablono ali pri manipulaciji z njo po delovni mizi, — zavarovanje delov telesa med M' vajanjem aktivne delovne operacije (od' daljenost rok od vrtečega se orodja, up0' števajoč možnost povratnega udarca). Takšne rešitve smo v preteklosti i®' kali v premajhni meri ter mnoge poizkU' se in pobude za izboljšanje varnosti z_3' vračali z dejstvi, da se tako dela ž® vrsto let, a še nismo imeli nesreče. Ob n°' sreči pa nam je zmanjkalo besed in p°' bude za izboljšanje so prišle znova dan, brez pridržkov. Vse premalo se namreč zavedamo, da se večina lesno-obdelovainih strojev št®' je v skupino, kjer so povečane nevarn°' sti za poškodbe. In da je temu res tak?’ se nam ponujajo prepričljivi dokazi ■' letnih poročil o varstvu pri delu v 5° Sloveniji, ki navajajo številne nesreč®^ ki se končajo z invalidnostjo ter kar " do 6 primerov smrtnih poškodb. V zvezi s tem bo služba varstva P_ delu ob že poklicnem ukvarjanju pri d°' grajevanju varnostnih naprav z vso P® zornostjo spremljala, podpirala ter nudil® vso strokovno pomoč pri realizaciji id1®' novanih izboljšav. Ta podpora pa bo seveda prešibk®j če ob tem ne bo razumevanja s stra®. vodilnih in vodstvenih delavcev, ki D morali še kako upoštevati enega osn°*y nih elementov proizvodnega procesa, lovno silo — človeka ter skozi ekono®1 ski vidik gledati dolgoročno. Konec koncev pa varstvo pri delu ^ nekaj odvečnega, marveč je to ena izrn® osnovnih samoupravnih pravic in do1' nosti delavca, ki ju je opredelila zakon® daja. Zato bi morala biti dana vsa P°° pora tej dejavnosti tudi v okviru sad1 upravnih organov delovne organizad B. Demšar Delo naših inovatorjev Inovacijska dejavnost dobiva v de-'ovnih organizacijah vedno večji poudarek, saj je možno prav z njenimi dosežki v'eliko doprinesti k izboljšanju proizvodnje. Inovacije se lahko izkažejo na neštetih področjih, omenimo naj le nekatere. S smotrno uporabo delovnega časa ie mogoče izdelavne čase izdelkov skrajšati, pri tem pa ne trpi niti kvaliteta izdelkov niti varnost izvajalcev. Z novim boljšim izkoriščanjem materialov je mož-no veliko prihraniti. Inovacijska dejavnost Pa se more izražati tudi na področju delovne varnosti, kjer reči še niso dorečene. V naši tovarni je v letošnjem letu danih devetnajst inovacijskih prijav. tem podatku, ki je od lanskega večji, tehko upamo, da bodo inovacije pri nas v bodoče številnejše. Za vrednotenje inovacijskih doprinosov je v Stolu postavljena komisija, ki naj podpira in pomaga lncvatorjem, ki so že sedaj prijavili svoja dognanja in novim, ki iščejo pot k racionalnejšemu in varnejšemu delu, pa jim Je do prave odločitve potrebe še korak. Kako so trije naši inovatorji Klemenc Alojz, Sušnik Peter in Pogačar Jakob Prišli do svojih inovacijskih zamisli, bomo skušali na kratko odgovoriti s tem se-stavkom. Ugotovili bomo, da pot do ino-vacije ni nemogoča, nasprotno, logično se Padaljuje, le potrebno se je poglobiti v nekatere probleme. Tov. Klemenc Alojz, delavec v orod-larni v oddelku kovinskih orodij, je moral y®čkrat čistiti in ročno brusiti staro ša-PI°no za privarjanje navojnih vložkov v ^rake pisarniških vrtiljakov. Obstoječa ša-Pl°na je delovala na magnet. Magneti so °rej pridrževali vložke M-10 v obrnjenih ./dijakovih krakih in jih s tem nastavki za varjenje. Za točno lego vložkov ba Je bilo potrebno te še dodatno ročno arnestiti in šele nato je varilec lahko varil oba polizdelka. Magnetni kontakti so se pri varjenju nenehno »šmelcali« in potrebno jih je bilo redno čistiti. Tov. Klemenc Alojz je kmalu dognal, da pritrditev vložkov na magnetno silo ni edini možen način držanja vložkov pri varjenju. Vložke bi lahko točneje nastavila in držala navadna mehanična šablona z nastavljalcem višine vložka v vr-tiljakovem kraku in pnevmatičnim čepom, ki bi vložek zelo hitro in točno nastavil. Klemenc je šablono izdelal, priključil na zrak in izkazalo se je, da je imel prav. Delo s to šablono je hitreje in bolj točno in kvalitetno. Ko sem se pogovarjal z inovatorjem, mi je povedal, da to ni njegova prva tehnična izboljšava. Pri več tipih kovinskih ogrodij je predlagal, da bi luknje za pritrditev sedeža prebijali na stiskalnici in ne več vrtali. Tudi to sedaj delajo po njegovem predlogu. Pri tem odpade še ena operacija — povrtavanje lukenj, ker izsekovalni vložek ne pušča igle okoli luknje, kot je to puščal sveder. Klemenc Alojz mi je zatrdil, da bo tudi v bodoče skušal izboljšati kvaliteto in skrajšati čas še pri čem. Sušnik Peter, delavec v oddelku kovinskih ogrodij, je razmišljal, kako bi poenostavil popravilo ogrodij pisarniških vrtiljakov v primeru, da se navojni vložek odlomi v stolu, ki je že bil v uporabi. Vložek, v katerega je privito plastično kolo z vrtljivim ogrodjem in o katerem je tekla beseda tudi pri prej opisani Klemenčevi šabloni, je bilo potrebno ročno držati v kraku vrtiljaka. Sušnik je izdelal enostavno šablono, ki deluje sicer podobno, kot Klemenčeva, le da je prirejena za varjenje enega vložka na krak, ki je že sestavni del vrtiljaka. Šablona je sestavljena s podložnega komada, ki drži vložek v primerni višini v narobe obrnjenem kraku in iz držala, ki z vzmetjo pritisne vložek z nasprotne strani. S tem se je čas popravila zmanjšal, izboljšala pa se je kvaliteta. Pogačar Jakob, vodja strojnega oddelka v mizami, je izdelal praktično zaščito pri miznem rezkarju. K razmišljanju ga je napotila nezgoda, ko se je lansko leto eden izmed njegovih delavcev močno ponesrečil. Na tem stroju je bila že prej montirana zaščitna naprava nad vrtečim se nožem, ki pa ni v celoti ščitila delavca, ko je obračal ali odlagal obde-lovance. Pogačar je razmišljal, kako bi napravil zaščito, ki bi tedaj, ko delavec ne bi rezkal, pokrivala ves vidni del vrtečega se rezila. Pri delu pa delavca ne bi smela ovirati. Zaščitna naprava naj bi bila ob rezkarju nameščena tako, da bi jo obdelovan les dovolj lahko odrinil, po končani operaciji pa se sama vrnila na prejšnje mesto in zopet pokrila rezilo rezkarja. Zaščitna naprava je že izdelana. Tvori jo nekaj deščic in vzmet. Zaščita je zelo funkcionalna in se z malenkostnimi spremembami da uporabiti tudi pri krožni žagi in nadmiznem rezkarju. Na kratko smo predstavili tri inovatorje v Stolu. Njihove inovacije so koristne, posebno Pogačarjeva, ki se bo uporabila na vseh strojih v tovarni, ki do'sedaj niso imeli kompletne zaščite, ali zaščito, ob kateri je bila nesreča še vedno mogoča. C. S. Mladinska volilno-programska konferenca TOZD 1 V petek, 8. septembra smo pripravili volilno-programsko konferenco 00 ZSM TOZD 1. Konferenca je bila v mali dvorani kina na Duplici. Konference se je udeležilo 25 mladincev iz TOZD 1. Na konferenco smo povabili tudi: sekretarja OK ZSMS Kamnik — tov. Zarnika, sekretarja ZK DO — tov. Jegliča, predsednika sindikata — tov. Si-koška, direktorja TOZD 1 — tov. Švajgerja in direktorja kadrovske službe — tov. Šviglja. Vabilu so se odzvali vsi povabljeni. Poleg predstavnikov OK ZSMS Kamnik, ZK DO, sindikata DO, direktorja TOZD 1 in direktorja kadrovske službe so bili na konferenci prisotni tudi predsedniki in sekretarji 00 posameznih tozdov. Konferenco je začel dosedanji predsednik 00 ZSMS TOZD 1 tov. Slapšak in vse navzoče pozdravil. Nato je predlagal dnevni red, ki je bil soglasno potrjen. Soglasno smo potrdili tudi predlog za delovnega predsednika in zapisnikarja. Slišali smo poročilo predsednika o dosedanjem delu 00 ZSMS TOZD 1. Iz poročila je bilo razvidno, da v TOZD 1 ni bilo velike aktivnosti mladih. Na seje, ki jih je skliceval predsednik, so prihajali po trije ali celo dva člana predsedstva, ostali pa se niso čutili odgovorni in dorasli nalogam, ki so si jih postavili. Predsednik sindikata DO je bil mnenja, da mladi, kljub pogojem, ki jih imajo za delo v 00, premalo delajo. Menil je, da so mladi v naši DO premalo organizirani in medsebojno povezani, predvsem pa niso dorasli za naloge, ki so jih potrdili s sprejetjem akcijskega programa. Seveda pa to ne velja za vse. V diskusijo je posegel tudi tov. Zarnik — sekretar OK ZSMS Kamnik in povedal, da bi glavno področje dela le moralo sloneti na članih ZK. Žal pa pri tem ugotavljamo, da člani ZK v TOZD 1 nimajo odgovornosti do dela v 00, niti jim ni mar, ali delo v osnovnih organizacijah teče dalje ali ne. Zato bi morali biti člani ZK glavni pobudniki dela v osnovnih organizacijah in to ne samo v DO, temveč tudi v krajevnih skupnostih ter bi morali aktivno delovati v osnovnih organizacijah. V diskusiji je sodeloval tudi tov. Švajger, ki je menil, da je v današnjem času veliko laže delati, kot pa je bilo to včasih. Ni pa seveda dovolj, da delajo samo nekateri člani, ampak morajo biti v ozadju tudi mase mladincev, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč, kadar je potrebno. Pred kratkim smo pridobili dva tozda, kjer je tudi dosti mladincev. V TOZD 5 so v vrstah mladincev predvsem vajenci, ki pa že imajo svoj aktiv vajencev. Od njih lahko pričakujemo največjo mero delavnosti. V TOZD 3 pa je tudi precej mladincev. Tudi te mladince bomo vključili v Osnovne organizacije. Upamo, da bodo pripravljeni tudi prispevati svoj delež k večji aktivnosti. Ob koncu smo podali razrešnico staremu predsedstvu in izvolili novo predsedstvo. Za predsednika je bil predlagan tov. Kodra Janez, za sekretarko tov. Jerič Jožica. Ostali člani pedsedstva so še: Istenič Tone, Grželj Vesna, Drolc Milka, Lani-šek Cveto in Urh Andrej. Staremu predsedstvu smo se zahvalili za dosedanje delo, novemu predsedstvu pa smo zaželeli kar največ uspeha pri nadaljnjem delu. Obenem pa smo novemu predsedniku še posebej zaželeli mnogo uspeha pri delu z mladimi v TOZD 1. Konferenca je bila zaključena z upanjem in željo, da bodo mladi v TOZD 1 bolj zaživeli in se vključili v delo z vsemi svojimi močmi in tako prispevali svoj delež k boljši osnovni organizaciji v TOZD 1. Še enkrat jim želimo veliko uspeha. M. Orešnik KADROVSKE SPREMEMBE ZA MESEC JULIJ 1978 Lastnost delavca so si pridobili: TOZD-3 Kotnik Bojan, KV tapetnik, PE-5 Vrhovnik Franc, KV orodjar, PE-3 Kepic Bojan, lesni tehnik, PE-5 TOZD-5 Erjavšek Milan, KV obratovni elektrikar, PE-2 TOZD-8 Kohek Terezija, gostinski tehnik Valner Milena, PK gostinska delavka Balantič Marinka, KV natakarica TOZD-9 Fujan Boža, KV prodajalka, Interier Duplica DSSS Gobec Vinko, politolog Šuštar Jožefa, ekonomistka Djaniš Blanka, ekonomski tehnik Šarc Majda, ekonomski tehnik Zalokar Angelca, gimnazijski maturah1 Lastnost delavca je prenehala: TOZD-1 Lešnik Marija, KV mizar, PE-7, invalidsko upokojena Vavpetič Roman, KV mizar, PE-8, na lastno željo Virijant Alojzija, PK delavka, PE-4, starostno upokojena TOZD-2 Kramar Sonja, KV frizer, na lastno željo TOZD-3 Serko Stanislav, KV avto-klepar, PE-3' na lastno željo Cevec Viktor, NK delavec, PE-3, na lastno željo Osolnik Ivan, NK delavec, PE-3, prekinil v času poskusnega dela TOZD-4 Cankar Slavko, KV stavbni mizar, na lastno željo TOZD-5 Drešar Janez, KV strojni ključavničar PE-2, na lastno željo TOZD-9 Benkovič Franc, dipl. ing, gozdarstva, inžiniring, na lastno željo DSSS Habjan Milka, knjigovodja, na lastno željo KADROVSKE SPREMEMBE ZA MESEC AVGUST 1978 Lastnost delavca so si pridobili: TOZD-1 Potočnik Bojan, PK lesni delavec, PE-7 Butolen Irena, NK delavka, PE-7 Ravnikar Jože, KV poh. mizar, PE-8 TOZD-2 Zenkovič Mirzet, NK delavec Hribar Anica. NK delavka Zakaj zastoji v proizvodnji turnirskih polizdelkov TOZD-3 Vrankar Cilka, NK delavka, PE-5 Žavbi Nada, NK delavec, PE-5 TOZD-4 Špenko Nikolaj, KV poh, mizar Emrič Hilmija, PK zidar TOZD-5 Osmanovič Rašid, PK strojni ključav. PE-2 TOZD-9 Repanšek Aljaž, likovni tehnik, inženiring Zeme Ladislav, KV mizar, pred. Celje DSSS Štros Miran, lesarski tehnik Slapnik Milena, ekonomski tehnik Lastnost delavca je prenehala TOZD-1 Tuzinovič Husein, NK delavec, PE-7, na lastno željo Erzar Viktor, lesni tehnik, PE-8, odšel v JLA Prosič Alija, NK delavec, odpremno skladišče, odšel v JLA Resnik Elica, NK delavka, PE-4, na lastno željo Kališnik Franc, NK delavec, PE-8, na lastno željo Vidergar Stanislav, NK delavec, PE-7, na lastno željo Spruk Božidar, lesni tehnik, odpremno skladišče, odšel v JLA TOZD-2 Poljanšek Roman, NK delavec, na lastno željo Bernik Anica, NK delavka, invalidsko upokojena Stupar Bojan, lesni tehnik, na lastno željo TOZD-3 Kepec Bojan, lesni tehnik, PE-5, odšel v JLA Krt Dominik, KV strugar, PE-3, odšel v JLA Zorko Marjana, NK delavka, PE-3, na lastno željo TCZD-5 Podgornik Ivan, obratni elektrikar, PE-2, odšel v JLA Kerec Milan, KV ključavničar, PE-2, na lastno željo TOZD-8 Leskovar Marija, NK delavka, na lastno željo 2bogar Milena, pomožni knjigovodja 'zključena TOZD-9 Stoschytzky Igor, gimnaz. maturant, odšel v JLA DSSS Spruk Franc, ekonomski tehnik, odšel v JLA Peterc Nada, gimnazij, maturant, na lastno željo Hribar Marija, blagajničarka, starostno upokojena Kadrovski oddelek Do zastoja v proizvodnji polizdelkov iz vezanih plošč v tozdu sedežnega pohištva je prišlo zaradi pomanjkanja lepila Lendur, ki nam ga dobavlja INA NAFTA Lendava. Pri uvozu metanola iz nekaterih vzhodnoevropskih držav je zadnje čase prišlo do težav. Kakor navaja dobavitelj INA NAFTA, prihajajo pošiljke z zamudo iz ZSSR in NDR, medtem ko so baje pogodbe iz Romunije in Poljske stornirane. Zaradi pomanjkanja metanola je bila INA NAFTA, dne 21. 8. 1978, prisiljena ustaviti proizvodnjo formalina in s tem v zvezi tudi lepila Lendur. Pomanjkanje metanola in s tem formalina ter lepila je nekaj, čemur lahko rečemo precejšnja kriza. Pota tega pomanjkanja so nam sicer neznana, kakor nam je neznano tudi to, kako lahko pride do takšnega trenut- »Vse me boli, a ko jo pogledam, pozabim, koliko sem star!« nega preobrata, kakršnega lahko razberemo iz obvestila o ustavitvi proizvodnje v Lendavi. O tem kdaj bo metanol vendarle prispel v zadostnih količinah, potrebnih za redno proizvodnjo lepil, nismo mogli zvedeti še ničesar točnega. Problematična je tudi proizvodnja ivernih plošč, ki je prav tako odvisna od rednih dobav tega lepila. Ta čas teče proizvodnja lepil v INA NAFTA Lendava okrnjeno in dobivamo lepilo le »po kapljicah«, tako da pošiljamo naše kamione v Lendavo, ki nam dobavlja ta material od časa do časa le v manjših količinah. Takšen način oskrbe z lepili je zelo negotov, saj lahko vsak trenutek pride do ponovnih zastojev v naši proizvodnji. D. Topolovec »Presneti hčerki, kako se bosta pa vrnili domov, ko so vaju pa turistične cene tako slekle?« Srečanje z upokojenci Vsakoletno srečanje z našimi upokojenci je prijetno doživetje. Upokojenci in mi, ki jih sprejmemo, vsi pripadamo Stolu. Ob srečanju pozabimo, da smo eni še redno zaposleni v tovarni in drugi naši gostje. Tega, da smo se sešli, bi prišlec, ki bi nas opazoval, niti ne opazil, če se ne bi upokojenci tako zavzeto pogovarjali z aktivnimi Stolovci in jih spraševali, kaj je novega v tovarni, v kateri so tudi oni delali toliko let. Zbirališče je bilo ob vratarnici v tozdu 1. Vreme je bilo kot nalašč za ta namen. Upokojenci so prihajali z vseh strani in si navdušeno stiskali roke. Pol ure od začetka zbiranja do uradnega začetka srečanja, ko je zbranim spregovoril novi Stolov direktor Vinko Gobec, je prehitro minilo. Tov. direktor je zbranim zaželel prijeten obisk in poudaril njihov doprinos k razvoju tovarne, ko so tudi z osebnim odpovedovanjem ustvarili pogoje, v katerih danes delamo. Takih prizorov, kot je ta na sliki, je bilo na desetine. Tov. Koželja, nekdanjega ob-ratovodje v kovinskem oddelku, je gotovo zanimalo, kako je z vzdrževanjem strojev in orodij danes, tov. Ipavec, vodja furnirne v tozdu 1, pa je vpraševal upokojenca ob sebi, kako se počutita doma, ko so zanju prenehale redne vsakodnevne delovne obveznosti. Še bi se radi pogovarjali, vendar je bilo potrebno oditi v proizvodne obrate, kajti čas je hitel. Baloh Polde se je v svojem nekdanjem oddelku, kjer je bil vodja priprave furnirja, prav dobro počutil. Prav tako tudi delavka Micka ob stiskalnici. Dobro se čuti, da leta, ki jih neki upokojenec preživi doma, niso pomembna. Še vedno je v tovarni tako domač kot tedaj, ko je opravljal svoje delo-Ni prijetnejšega, kot pogledati tak prizor, ko se starejšim sedanji delavci veselo nasmehnejo in so si pravi prijatelji. Tistim, ki so se odločili za ogled tozda 2, ni bilo žal. Ogledali so si sodobno proizvodnjo ploskovnega pohištva in se seznanili s programom, ki je trenutno v proizvodnji in za katerega je, vsled njegove kvalitete in funkcionalnosti, na tržišču veliko povpraševanje. Vodja tozda 2 ing. Franc Burger je gostom, med katerimi so bili Karel Benkovič, Franc Ulčar, Dragica Kolovič in drugi, ob koncu ogleda obrazložil, kako teče delo letošnje leto. Povedal je tudi, da bomo s skupnimi prizadevanji uvedli novosti na tehnološkem področju, ki bodo izdelavne čase še zmanjšale. Na kraju so se nekatere skupine odločile, da si ogledajo tudi novo upravno zgradbo. Nekaj naših nekdanjih sodelavcev se je ustavilo v tajništvu in v direktorjevi sobi. Objektiv je zabeležil prizor, ko se upokojenke pozdravljajo s tov. Ivanom Urhom, ki je bil tiste dni pred Stolo-vim kolektivnim dopustom še v redni službi. Sicer ni direktorjeva navada, da bi se tako od srca nasmejal. Ker pa je bil tudi sam tik pred upokojitvijo in ker so ga obiskale predstavnice nežnega spola, pa tudi ni hotel ostati resen. Okoli poldneva so se upokojenci zbrali na prostoru za Stolovo restavracijo. Posedli so v skupinah tako, kot jim je bilo najbolj všeč in uslužbenke restavracije so jim prijetno postregle s pijačo in jedačo. Veliko dela so imeli delavci v restavraciji ta dan in zgodaj zjutraj so pričeli pripravljati vse potrebno, da se je skoraj tristo naših upokojencev kar se da dobro počutilo. Sedaj, ko se gostom ni nikamor več mudilo, je stekla beseda tudi o tistem, za kar prej ni bilo časa. O življenju doma, o zdravju in o teh presnetih letih, ki jih je že toliko. Dra9i naši upokojenci, želimo vam veliko trdnega zdravja in na veselo srečanje prihodnjič. C. S. Doma pri naših upokojencih Redno vsakoletno srečanje Stolovih upokojencev ne bi bilo celotno, če ne bi obiskali na domu tudi tistih naših ljudi, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo priti na Duplico. Da vsako leto vsaj enkrat obiščemo vse te ljudi, je že v navadi in to navado bomo skušali obdržati tudi v bodoče. Upokojenci so obiska iz tovarne zelo veseli, kratki pogovori so neposredni in odkriti. Vsako leto tudi skušamo predstaviti nekaj teh ljudi v našem časopisu. Pri obisku sta sodelovala Maks Štebe in Franc Sikošek. Edina neprijetnost, ki smo jo občutili ves čas, je bilo veliko pomanjkanje časa, saj se nam je pri vsakem upokojencu tako mudilo, da smo komaj utegnili popiti kavico. Upokojenci pa bi radi govorili in izvedeli veliko novic iz Stola. Vendar se drugače ni dalo urediti, čakali so nas še drugi, čakalo nas je delo v tovarni. DORNIK CILKO iz Nasovč smo obiskali prvo. Sedela je v kuhinji in pletla prt. V začetku ni mogla skriti presenečenja, vendar je kmalu povedala, kaj jo muči, da ne more daleč iz hiše. Ima revmo v nogah in ne more dolgo stati. Kar dela, dela sede. Hišna dela in gospodinjstvo opravljajo mladi, sama pa napravi kak lep prt. Rada nam je pokazala nekaj svojih izdelkov in priznati je treba, da so njena pregrinjala zelo lepa. Cilka je delala v strojni stolarni na kolutnici. Brusila je razne naslone stolov in podobne polizdelke. V pokoju je že deset let in je stara 55 let. GOROPEČNIK MARIJA s Križa se nas je tudi zelo razveselila. Sedela je v kuhinji in počivala. Dejala je, da nima moči v rokah in mučijo jo bolečine v hrbtu. Zato ne more dolgo hoditi ali stati in tudi delati ne more skoraj ničesar. Kljub temu je bila polna optimizma in se je že po nekaj minutah razživela. Zanimalo jo je vse, predvsem pa, kaj je novega v Stolu in kaj delamo. Marija je v pokoju šest let in je stara 54 let. V Stolu je delala v stolarni in mizami. Povsod je opravljala ročno brušenje in čiščenje na sedežnih izdelkih pred površinsko obdelavo. Franc Sikošek, ki je bil pri pogovoru, je rad potrdil, da je bila Marija zelo pridna delavka. Nikoli ji ni bilo težko opraviti pripravljeno delo, pa čeprav v nadurah. Že lansko leto smo nameravali napisati nekaj besed o ELI ROZMAN, pa nam je zmanjkalo potrebnega časa. Le denar, ki ga prejme vsak upokojenec na domu, smo ji tedaj dali in jo pozdravili. Zato letos te priložnosti nismo hoteli izpustiti. Ela je bila v kuhinji in je pripravljala kosilo za moža in zase. Mož je počival v spalnici in se je zbudil tik predno smo odšli, toliko da smo se videli, po prometni nesreči ni več tak, kot je bil. Njegova žena pa nam je ves čas pripovedovala o svojem življenju. V pokoju je že 13 let in je stara 63 let. Njen mož je pet let starejši in je v pokoju sedem let. Z možem sta bila enako let v Stolu — šestnajst. Ela je v začetku nekaj mesecev delala v kadrovskem oddelku, nato pa je opravljala delo direktorjeve tajnice. Rekla je, da je še danes Stol njen dom, vendar ga na žalost ne more obiskati, ker je že sedem let na berglah. Še po sobi izredno težko hodi. Naša gostiteljica nam je z izrednim spominom pripovedovala o življenju in delu v Stolu, o dneh ko sta bila z možem še oba zdrava. Danes pa je tako, kot je. Imata hišico sredi Duplice, pa ju skoraj nihče ne obišče. Le sedanja tajnica podjetja Jožica je bila nekajkrat pri nji. Drugi pa so se odtujili, čeprav so skoraj njeni sosedje. Naša sogovornica ni mogla skriti solz. Čudil sem se ji: toliko let ima, pa je pripovedovala s tako tenkočutnostjo in tako zbrano kot ženska štiridesetih let. ZUPAN FRANC iz Šmarce je najstarejši upokojenec, ki ga predstavljamo. Star je 89 let, v pokoju pa je že 32 let. Ko smo ga obiskali, je sedel pred hišo in bil takoj pripravljen za pogovor. Dejal je, da je ob prihodu v Stol nekaj mesecev žagal na gater, nato pa ves čas nabavljal hlodovino za tovarno. Na pot je vedno odhajal peš. Peš je hodil v Gornji grad in tudi na Dolenjsko. Na dan je prehodil tudi petdeset kilometrov. Za potrebe tovarne je kupoval in tudi sam izmeril in prevzemal bukov, hrastov in smrekov les. Potrdil je samo najboljšo hlodovino, vendar so ga imeli prodajalci radi, ker je prihajal iz Stola in vedno kupil večjo količino. Franc je dejal, da je bil na zadnjem srečanju upokojencev pred petimi leti, vendar bi Stol še vedno zelo rad obiskal. Pa ne more, bole ga noge. Radi pomislimo, da je Stol samo to, kar je sedaj in njegovi ljudje le tisti, ki so danes v službi. Ko pa se pogovarjaš z ljudmi, ki so tu delali pred leti in desetletji, spoznaš, da so Stolove korenine široke in globoke in razpredene po vseh vaseh v kamniški in celo drugih občinah. In da so njegovi ljudje tudi tisti starčki, ki tiho ali nemirno sede pred svojimi domovi in mislijo na svoje nekdanje delovno mesto, na še vedno svojo tovarno. Leta pa beže mimo kot dih. Tudi mi bomo veseli, če nas bo čez leta kdo obiskal iz tovarne. AH pa bodo takratni delavci v Stolu tako hiteli mimo naših domov, kot mi delamo danes. Pa bodo vendar tudi to leta našega življenja. C. Sivec Takšni smo: »Računajte mi točno kilogram breskev. Če bo katera več, ni važno. Samo, da ne bo katera premalo.« Seminar o informiranju Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja je organizirala v dneh od 14. do 19. avgusta v Piranu seminar, ki je bil namenjen urednikom in sodelavcem glasil jn biltenov delovnih skupnosti. Seminarja se je udeležilo petindvajset urednikov in novinarjev iz raznih delovnih organizacij v Sloveniji. Na seminarju so predavali magister Lenart Šetinc iz republiške konference SZDL Slovenije, magister Franc Križaj iz Ljubljanske banke, novinar Dušan Rebolj, SOZD ZCP Ljubljana, magister Pavle Zrimšek s Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, novinar Miran Sattler iz Ljubljanskega dnevnika in novinar Jaro Novak iz Centra za obveščanje v Mercatorju. Dnevno je bilo na programu osem in Več ur predavanj in praktičnega dela. V obojem smo morali tudi slušatelji aktivno sodelovati. Udeleženci seminarja smo sPoznali obveznosti in pravice delavcev v zvezi z informiranjem in se seznanili, kako to opredeljuje zakon o združenem delu in zakon o javnem obveščanju. Vsi udeleženci seminarja smo s se-°°j prinesli več izvodov glasil iz svojih delovnih organizacij. Tako smo najlažje Primerjali med seboj, kako so posamez-na glasila vsebinsko in oblikovno zasno-yana, spoznali smo organizacijo, delo 'J1 učinkovitost uredniških odborov, načrtovanje posameznih izdaj, pripravo gra-djva, novinarsko obdelavo za objavo v Plašilu ter ugotavljanje koristnosti in učinkovitosti informacij. Obravnavali smo tu-d' način dela z dopisniki in drugimi sodelavci glasila. Na seminarju je bilo poudarjeno, da odelavec mora pravočasno dobiti infor-'Jiacijo in da je dolžnost vsakega delavca združenem delu, da informira s svoje-9a področja, ko se za to pojavi potreba. 7aianje informacij je pomembna delovna . “Veznost. Informacije morajo biti javne n odprte. , Informacije v tovarniških glasilih mo-aJo biti resnične, redne, celovite in vsakomur razumljive. Nekateri pisci zelo ra-t ' Pišejo na »visokem nivoju« in se za 9k° obliko informiranja še posebej podijo, da s tem izpadejo zelo učeni. Svoje spise na široko posujejo s tujkami in zapletenimi številčnimi prikazi. Zadevo, ki bi jo morali obrazložiti, pa opišejo le površno in v bistvo problema sploh ne posežejo ter največkrat že v začetku odvrnejo predvsem preprostega bralca. S tem ne napravijo ničesar, kar bi koristilo današnjemu samoupravljalcu. Mnogi posredniki informacij se izgovarjajo, da so nekatere stvari tako zapletene, da jih ni mogoče na enostaven način obrazložiti in kdor pač ni toliko izobražen, da bi jih razumel, je to njegova stvar. Vsakomur je jasno, da je današnji utrip življenja povsem drugačen in se delavcu mudi v tovarni in po delu. Če bodo informacije, ki naj vplivajo na samoupravne odločitve, tako posredovane, da jih bo lahkp vsak razumel, potem bo rad posegel po njih in tudi pri samoupravljanju aktivneje sodeloval. Nekateri pisci pišejo v tovarniške obveščevalce, kot bi pisali zase. Ankete pa so pokazale, da vsak izvod glasila bereta dva bralca in pol. Odpadejo naj tudi bojazni, da tisti, ki piše preprosto, ni vešč svojega dela. Za tiste članke pa, ki so napisani tako, da nikogar ne zanimajo in nanje ne bo odmeva, je škoda truda in časa. Ni prav, da neposredni proizvajalci premalo pišejo. Raziskave so pokazale, da je njihov le vsak deseti sestavek. Znano je, da ljudje v delovnih organizacijah ne pišejo radi kritično v svoja glasila in biltene, ker se boje, da bodo zato izpostavljeni določenim pritiskom. Npr.: nek delavec ve za določen problem in bi moral informacijo o tem takoj posredovati drugim, vendar tega ne bo storil. Izgovarjal se bo tudi po tem, če bo pozvan, da naj problem objavi. Težave, ki bi se lahko s tem odstranile, pa ostajajo in se poglabljajo. Tudi na področju informiranja, ki je sestavni del učinkovitega samoupravljanja, bo potrebno še veliko napraviti. Vsak delavec v združenem delu mora spoznati, da lahko z rezultati svojega dela razpolaga sam, saj je on proizvajalec upravljalec in uporabnik hkrati. C. Sivec Udeleže nci seminarja, ki so v isti skupini opravljali praktične naloge. »Zakaj pa ta tip redno zamudi na vsak sestanek?« »Tako je mnogo bolj pomemben!« i e 11 I »Zakaj se stiskajo v zadnje vrste?« »Nihče jih še ni pripravil, da bi sedeli v prvih, pa jih tudi ti ne boš!« NEPOTREBNI, A ŽAL, REDNI DIALOGI PRI NASTAJANJU VSAKE ŠTEVILKE GLASILA: »Vaš sestavek bi moral biti objavljen ta mesec.« »Toliko drugega dela imam. Za naslednjo številko bom pa skušal napisati.« »Na vas lahko računamo! Do petka!« »2e do petka? Pa prav sedaj, ko sem se komaj vrnil z dopusta. Zares ne morem!« »Novica, ki bi jo morali vi posredovati, je prav sedaj za objavo. Boste napisali?« »Če bom le utegnil!« »Vi že več let niste ničesar napisali v naš časopis. Tokrat ne boste odrekli?« »Zakaj pa ravno jaz. Naj še drugi pišejo, poglejte koliko jih je!« »Uredniški odbor je sklenil, da o tem moramo informirati. Vi zadevo dobro poznate. Lahko pridemo po sestavek vsaj čez teden dni?« »Čez teden dni je pa prekmalu! Ne bom mogel. Morda čez štirinajst dni?« »Drži?« »Drži!« (Pa ni držalo) IN TAKO DALJE. PRISLUHNITE KDAJ SVOJIM BESEDAM. IN POMISLITE TUDI NA TISTO, ČESAR NISTE STORILI ZA SODELAVCE! Problemi, s katerimi se srečujemo pri delu v obratni ambulanti Ker se iz dneva v dan srečujemo z različnimi problemi, za katere pa žal ne morem napisati, da so novi, bi bilo mogoče dobro, da jih prav preko našega glasila ponovno obravnavam. Še vedno je najbolj pereče vprašanje bolniški sta-lež za nazaj, kot ga radi imenujejo porabniki le-tega. Mislim, da sem bila že v prvem sestavku dovolj jasna, da bolniškega staleža za nazaj ni in da stalež lahko da vsak zdravnik in to s tistim dnem, ko je zdravnik pacienta videl in ugotovil upravičenost staleža. Če pa se bolnik ne sreča z zdravnikom, seveda ne more nihče odločati o upravičenosti staleža, kajti vse prepogosto se srečujemo tudi s takimi »bolniki«, ki koristijo bolniški stalež namesto dopusta, oziroma za najrazličnejša dobičarska opravila. Žal ne more nihče iz svoje kože. Niti tisti, ki bolniško izkorišča, niti tisti, ki bolniško deli, zato še enkrat poudarjam, da pri meni staleža za nazaj brez kakršnegakoli zdravniškega potrdila NI! To velja brez izjem, za vsakogar. Od tega svojega pravila, lahko ga imenujete tudi princip, ne odstopam, niti ne mislim tega početi v bodoče. Dosti nesporazumov je tudi glede priznanja bolniškega staleža zaradi raznih pregledov pri specialistih, ki jih večina še vedno rada opravlja v dopoldanskem času, čeprav bi se prenekateri pregled dal opraviti tudi izven delovnega časa in torej brez koriščenja že tako prepogoste bolniške. S temi nesporazumi se srečamo na žalost zlasti pri tistih, ki hodijo na redne kontrolne specialistične preglede in manj ali skoraj nič pri tistih, ki to opravijo prvič. Več ali manj je vsakemu posamezniku jasno, da se mora v ambulanti javiti v štiriindvajsetih urah po pregledu, seveda, če gre za vprašanje bolniškega staleža. Prav pred kratkim smo se srečali in morali reševati tak problem, ker je nek mladenič »pozabil«, da rabi bolniško za kontrolni pregled pri specialistu in prišel za ureditev staleža v našo ambulanto šele čez štirinajst dni. Ker to pri njem ni bilo prvič in je za tako početje kriva očitno njegova malomarnost, je jasno, da nismo ustregli njegovi zahtevi. Ko je o tem seznanil svojega mojstra, smo bili mi, ki delamo v ambulanti, tarča njegovega izbruha. Mislim, da je bilo tako početje popolnoma nepravilno in prepričana sem, da človek, ki ne skrbi niti za to, da bi imel urejene svoje osebne stvari, tudi na delovnem mestu ne izpolnjuje pogojev dobrega delavca. Zato mislim in še enkrat poudarjam, da bi moral mojster biti na naši strani, saj se — v to sem prepričana — samodisciplina odraža tudi na delu. Zelo problematično je tudi prihajanje v ordinacijo. Več ali manj ste že vsi seznanjeni z novim urnikom vaše obratne ambulante. Za tiste, ki tega še ne veste, mislim, da ne bo odveč, če na tem mestu napišem, da dela zdravnik v vaši obratni ambulanti trikrat tedensko v popoldanskem času. Torej je na razpolago celo popoldne in ne samo od enih do dveh, ko še teče delo v dopoldanski izmeni. Žal moramo ugotoviti, da se mnogim ne ljubi priti do zdravnika po opravljenem delu, ampak za to izkoristijo kar delovni čas. Ob tej priliki apeliram na vse tiste, ki dovoljujejo odhod v ambulanto med delovnim časom, da delavcem, ki niso vezani na družbena prevozna sredstva, ne dovolijo odhod k zdravniku med rednim delovnim časom, ker je zanje zdravnik na razpolago celo popoldne, tako da lahko zadostijo svojim potrebam. V ambulanto naj bi prvo uro ordiniranja prišli le tisti, ki rabijo takojšnjo zdravniško pomoč, oziroma le tisti vozači, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva in imajo slabe prometne zveze do svojega doma. Tudi popoldanska izmena, če seveda ni kaj nujnega, naj ne hodi v ambulanto med svojim delovnim časom, ampak lahko to opravi že pred nastopom službe, izjeme so seveda le vozači, vezani na avtobuse, tako kot v prvem primeru. Če boste to upoštevali, predvsem predpostavljeni, in nikogar po nepotrebnem in v nepravem času puščali v ambulanto, potem boste pomagali pri redu nam v ambulanti, kakor tudi na delovnem mestu in tako zadostili pravilnemu ravnanju, ki ga zahteva delo od vsakega posameznika in seveda končno tudi od družbe kot celote. Določene nejasnosti so še vedno tudi glede prihajanja na kontrolne preglede v ambulanto. Vsak zdravnik po svoji presoji glede na bolnikovo stanje in naravo bolezni naroči bolnika na kontrolni pregled, ki je še zlasti pomemben med bolniškim staležem. Še vedno pa se srečujemo s takimi primeri, ko je dan kontrolnega pregleda, vsaj tako je videti, važen le za zdravnika, ne pa tudi za Gasilska služba je posebno v lesni tovarni, kjer je kup materialov, ki zgorijo ob bežnem stiku z ognjeno iskro, neob-hodno potrebna. Vzporedno z vsakodnevnimi obveznostmi, ki nam jih narekuje delo in z njim v zvezi nešteto momentov, pa kaj radi pozabljamo na požarno varnost. Naj nam ne bo odveč, ko gasilci v tovarni opozarjajo na sprotno odstranjevanje vseh predmetov, ki lahko zanetijo ogenj, na vedno proste prehode v proizvodnih oddelkih, kjer je nevarnost požara največja in na redno brezhibnost gasilskih naprav. Zavedajmo pa se tudi, da gasilska ekipa v tovarni, kljub temu, da je opremljena s sodobnimi gasilskimi napravami in z aparati, ki omogočajo brezžično povezovanje z okoliškimi gasilskimi četamii ne more vsega opraviti sama, temveč mora biti v vsakem tozdu skupina delavcev, ki so lahko v naslednjem trenutku dobro usposobljeni gasilci. Ti bodo lahko že čez nekaj trenutkov posegli v boj z ognjem. Rokovanje z gasilskimi aparati pa moramo obvladati prav vsi in redno skrbeti, da na našem delovnem mestu do požara ne bo nikoli prišlo. Ob letošnjem srečanju upokojencev v Stolu je nastal tudi tale posnetek. Na slik' so udeleženci stavke v tovarni leta 1934. Odločni možje in žene, ki so se že pred vec kot štiridesetimi leti borili za delavske pravice, tudi danes izkazujejo odločnost. Duplica je danes drugačna kot je bila pred tolikimi desetletji, pravi delavski duh pa se ne bo nikoli spremenil. Ta je tudi prinesel velik napredek v tovarni in v naših naseljih ter vsem omogočil boljše življenje. bolnika, ki pride na ponovni pregled po lastni presoji, ali bolje povedano, takrat, ko se mu ljubi in ne takrat, ko mu je za to bil določen datum. Da ne bi bilo neljubega in nepotrebnega prerekanja ob takih pripetljajih, naj povem tistim, ki tega še ne vedo, da kdor ne pride na kontrolo takrat, ko je naročen in za to nima upravičljivega razloga, se mu stalež ne glede na počutje in potek bolezni zakijuči s tistim dnem, ko bi se moral javiti na kontrolni pregled v ambulanti. Precej hude krvi vsako leto dvigne tudi zdraviliško zdravljenje, zato bi bilo morda dobro spregovoriti tudi o tem in tako malo natančneje obvestiti glede tega načina zdravljenja. Večini je verjetno že znano, da vaše podjetje vsako leto pošlje določeno število zaposlenih na zdravljenje v razna zdravilišča za 21 dni. O tem se začno pogovarjati že v začetku leta in je tako vsak pravočasno obveščen o pripravah, tako da lahko še pravočasno načrtuje svoj dopust. Ko se pobirajo prijave, se na žalost prijavijo tudi takšni, ki zdravilišča ne rabijo za zdravljenje, ampak le kot rekreacijo in pričakujejo za čas bivanja v zdravilišču še celo bolniški stalež. Prav zaradi takih primerov je potrebna selekcija in razumljivo je, da pridejo v ožji izbor le tisti, ki imajo za to potrebne indikacije, to se pravi, ki imajo take bolezenske težave, za katere je pričakovati po zdraviliškem zdravljenju določeno izboljšanje. Seveda je zdravljenje v zdraviliščih izredno drago, zato zdravstvene usluge plača socialna, hrano in stanovanje pa podjetje z manjšo ali večjo lastno udeležbo. 2e pri tem pa padejo včasih pripombe, čeprav mislim, da je pri celotnem znesku enaindvajsetdnevnega zdraviliškega zdravljenja prispevek, ki ga plača vsak posa-sameznik le kaplja v morje. Še večji problem kakor denarni prispevek pa je vsekakor bolniški stalež, ki ga nekateri hočejo za čas zdravljenja. Veliki večini ne gre v glavo, da mora za čas zdravljenja v zdravilišču koristiti svoj redni letni dopust. Enostavno mislijo, da če je to zdravilišče, gre torej za zdravljenje in normalno je, da se v takem primeru dobi bolniški stalež. Pa vendarle ni to tako urejeno in samo po sebi razumljivo kot to izgleda na prvi pogled. Namreč, pri večini, ki gre v zdravilišče, ne gre pri tem za nikakršno nadaljevanje zdravljenja, ampak skuša podjetje s tem, da nekoga pošlje v zdravilišče, le pomagati in izboljšati tiste bolezenske težave, s katerimi večina od vas normalno dela in torej niso take narave, ki bi brezpogojno zahtevale bolniški stalež in to ne glede na obliko zdravljenja. Prav zaradi tega tudi na zdravniški komisiji, kamor mora iti vsak, ki hoče imeti odobrene zdravstvene usluge, napišejo, da bo zdravljenje koristil v času dopusta. Ob tem se slišijo razne pripombe, češ, če moram koristiti svoj redni letni dopust, bom pa šel raje tja, kamor se bom sam odločil, ne pa tja, kamor me bodo poslali. Mislim, da nekaj takega lahko izjavi le tisti, ki od človeške družbe zahteva popolno odgovornost za njegovo zdravje, sam pa ni pri tem pripravljen prav ničesar storiti. In če pogledamo na drugo stran, vidimo, da je ogromno takih bolnikov, ki bi bili pripravljeni sami nositi stroške kompletnega zdravljenja, pa jim žal nobeno zdravilišče ne more več pomagati. Ko bo kdo izmed prizadetih s svojim zdravjem v takem položaju, potem mislim, da ne bo več vprašanje niti denar, niti dopust za dosego edinega cilja — zdravja, samo da bo pri mnogih to že prepozno. ■ Mislim, da sem bila v celotnem sestavku dovolj jasna in da so mnogi v njem lahko našli sami sebe. dr. M. Starbek V tovarni mnogi večkrat pomislijo na zelo pomembna in skoraj nepomembna dela. Nekaj del je tako važnih, da bi jih morali vsi občudovati, za druga pa se ni vredno niti Zmeniti. Kaj s tem ne delamo krivice onim drugim, ki so v proizvodnem procesu prav tako neobhodno potrebni? Delo v tovarni ne more teči ne brez teh, ne brez onih. Benda Ivanka dela v tovarni že petindvajset let. V grobem rezu. Kljub dvanajstim ptrokom in številnim obveznostim, ki jih mora redno opraviti doma, je v tovarni marljiva m vedno pripravljena za prijazno besedo. Posebno mlade delavke zelo rade delajo z hjo. Daje jim dober vzgled, v delu in besedi. Na sliki vidimo Ivanko, ko prebira na kvadratne letve razrezan bukov les v prostoru °b sušilnicah lesa. Letve, ki so primerne kvalitete in oblike, zlaga na drugo paleto in ® tem so pripravljeni za odvoz v oddelek struženja, kjer bodo iz njih njeni sodelavci obupovali pokončnike za stole. Ob morju je bilo letos sončno in toplo šele ob koncu turistične sezone. Mnogim, ki letovali ob jadranski obali ali na otokih samo en teden jo je vreme tako zagodlo, so se kopali v vseh sedmih dneh le nekaj ur. vai Tak Primer vidimo na gornji fotografiji. Plaža v Piranu je prazna in visoki morski Ifliu butajo ob betonsko ploščad in se razbijajo v vodno peno nekaj metrov visoko. počakati na sonce in mirno morje, seveda, če ti med tem čas Za lot ces dru9ega, kot a letovanje že ne mine. imeli priložnost, da si ga ogledajo tudi v notranjosti. Mislim, da je bila v vseh enotna misel: takšni in podobni objekti so potrebni v vsakem kraju. Če se sedaj ozremo v preteklost, lahko vidimo, v kakšnih težavnih razmerah so delovali predhodniki, imeti bi morali v mislih, da bi znali ceniti to, kar imamo. S ponosom lahko sprejemamo gostujoče ekipe v našem domu, vsak pa je presenečen, da to premoremo. Ob otvoritvi nogometnega igrišča in športnega doma 22. julija 1978 je bila uradna otvoritev nogometnega igrišča in športnega doma Virtus. Čeprav smo oboje uporabljali že nekaj časa, ni bila svečanost zato nič manj slovesna. Že v eni prejšnjih izdaj glasila sem omenil, da je to šele začetek izgradnje športnega centra Krajevne skupnosti Duplice in Šmarce. Prvi sadovi skupnih prizadevanj, da v kraju dobimo potrebne objekte za športno aktivnost, so uresničeni. Za to priložnost se je vodstvo ŠD VIRTUS skupno pripravilo. Izdelan je bil program prireditve in postorjena nekatera dela v okolici. Kamniška godba na pihala je začela slovesnost z državno himno, člani in simpatizerji so v povorki skupaj z narodnimi nošami iz Duplice in Kamnika obšli stadion in tako simbolično odprli igrišče. Predsednik občinske skupščine Franc Svetelj je v govoru poudaril pomen športa v krajevni skupnostih in pa potrebe po podobnih objektih v občini Kamnik. Predsednik delavskega sveta tovarne Stol Franc Štebe je med drugim poudaril pomen sodelovanja delovnih organizacij s krajevnimi skupnostmi. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki temeljne telesnokultur-ne skupnosti Kamnik in množica občanov. Po otvoritvi doma so vsi navzoči , ypl 11: , ^■1 lk> J mm Za to priložnost smo povabili v goste igralce prvoligaša Olimpije iz Ljubljane. Tudi oni so z zadovoljstvom vstopali v dom. Mislim, da jim ni žal časa in poti za ta obisk. Veliko gledalcev je verjetno prišlo tudi zaradi nogometne tekme, ki je bila odigrana med Olimpijo in kombiniranim moštvom Virtusa. Igra ni bila na prvoligaški ravni. Domači igralci so barve VIRTUSA častno zastopali. Ponesel jih je zanos, da igrajo s prvoligašem in pa vzdušje, ki je bilo ob tej priložnosti enkratno. Kaj se je še dogajalo v tem času? Vsakoletni nogometni turnir za pokal Vinka Doboja in v počastitev občinskega praznika je letos domačim igralcem prinesel manj uspeha. V pionirski in mladinski konkurenci so bili prvi igralci Kamnika. Pri članih pa se je srečanje končalo neodločeno in so po izvajanju enajstmetrovk pokal osvojili Domžalčank Dan pred otvoritvijo, 21. julija, je bilo zelo zanimivo srečanje na zeleni površini. Člani upravnega odbora ŠD VIRTUS smo se pomerili med seboj v nogometu. Moštvi sta bili določeni z žrebom, eni so bili rdeči, drugi zeleni. Žal je bilo nekaj favoriziranih članov v zadnjem trenutku zadržanih, tako da nismo bili kompletni, kakor tudi na sejah ne. Kljub temu pa je bila igra borbena, požrtvovalnost pa vzgled, do zadnje sape. Posledice smo več ali manj čutili še nekaj dni. Zmagali so zeleni, to je važno predvsem zato, da bo prišlo do povratnega srečanja, katerega rdeči zahtevajo. Takrat bo udeležba gotovo boljša, saj je nekaterim izredno žal, da niso sodelovali. Ne smemo prezreti tudi najbolj zanimivih detajlov s tekme. Edina članica VO društva nas ni razočarala. Vabilu za tekmo se je odzvala in jo odigrala na svojstven na- čin. Kadarkoli je imela v posesti žogo, so jo napadali kar trije igralci, dva nasprotna in eden zelen. Ostala pa je brez Poškodb in se pripravlja na naslednjo tekmo. Vsi pa jo niso tako poceni odnesli. Pa kaj bi se čudili! Kakšen pa naj bi bil nogomet, če ne bi bil nihče poškodovan. Zadnji dogodek, ki ga moram tudi omeniti, je gostovanje naših najmlajših nogometašev v Italiji. Spomladi smo s posredovanjem nogometne zveze Slovenije sprejeli v goste mlade nogometaše iz Milj pri Trstu »Mugessana«. 10. septembra smo vrnili obisk sosedom. Planirali smo, da na gostovanje peljemo le dve moštvi pionirjev. Zaradi izrednega inte-resa pa je šlo na pot 35 pionirčkov. Za-'adi izredno dragih avtobusnih prevozov smo zaprosili za pomoč delovno organizacijo. Delavski svet nam je odobril kritje teh stroškov, za kar se v imenu vseh udeležencev zahvaljujem. Naši znanci iz Milj so nas pričakali na mejnem prehodu v Kozini. V Trstu smo si ogledali akvarij z morskimi živalci. Imeli smo priložnost videti tudi italijansko vojno ladjo, ker je bila za večino posebno zanimiva. Mladi pa so se 'zkazali tudi kot pravi Jugoslovani, saj so edino stojnico s kičastimi spominki v bližini skoraj izpraznili. V Miljah smo bili sPrejeti z vso pozornostjo. Videti je bilo, da nam hočejo izpolniti skoraj vsako že-Obveščen je bil celo župan tega k'aja. Sprejel nas je njegov zastopnik v j^estni hiši in nam podaril v spomin sli-k? tega kraja. Nogometaši so odigrali tudi dve srečanji. Tudi tu so bili domačini zelo uspešni. Od gostiteljev smo se poslovili z zavestjo, da smo jim marsikaj dolžni. V spomin na to srečanje so nam izročili 'Udi zelo lep pokal. *raJU tako malo Slovencev sodeluje v e'Penjenem društvu. Le redki člani godijo in razumejo slovensko. F. Juvan Na Triglav Po vseh mogočih in nemogočih peripetijah glede planinskega izleta, smo se končno zbrali pred tovarno in že pred odhodom avtobusov radovedno razpravljali, kako sploh bo na tem našem m as ovna m izletu. Na Triglavu namreč. Brez posebnih zapetljajev, razen seveda razposajenega pogovora, smo pred osmo uro zjutraj prispeli v dolino Vrat, pod našega očaka, kjer pa žal našim najbolj vnetim zbiralcem žigov in razglednic ni bilo dano zadovoljiti svojih želja, kajti delovni dan nekaterega osebja v Aljaževem domu se na žalost začenja šele ob 9. uri. Tako smo po kavici, čaju ali cigareti okrog osme ure odrinili iz koče, po dolini proti gori. Najprej smo se ustavili za kratek čas ob spomeniku padlim partizanom gornikom, ki je nekaj posebnega. Na kakšen meter visokem kamnitem podstavku je več kot dva metra visok klin in v njem vponka, ki predstavlja nepogrešljiv pripomoček alpinista v boju s steno. Žal so morali naši očetje to opustiti in se spoprijeti z okupatorjem, ki je teptal našo zemljo in ljudi. In ne malo, več kot preveč naših ljudi, je ostalo tudi v dolinah pod gorami, da lahko v miru mi danes uživamo lepoto naših gora. Od spomenika smo šli na levo, strmo navzgor v tako imenovano Bukovje, v katerem so še bili sledovi velike ujme, ki je tod divjala pred dobrim mesecem in celo terjala življenje človeka prav na vrhu Triglava. Vreme v gorah je lahko neizprosno. V nekaj minutah se sončen dan spremeni lahko v pravi snežni metež. In strela ne izbira žrtve. Tudi sam sem bil tiste dni na gori, vendar že naslednji dan ni bilo nikakršnega znamenja tragedije. Le izkušnja več nam ostane v spominu, kako previden je treba biti. In seveda, spoštovati je treba nasvete vremenarjev, čeprav si kar prevečkrat mislimo, da nič ne vedo. Po slabih dveh urah hoje smo si za nekaj minut oddahnili, nekateri so tudi dali Lutkarji na Duplici s, ^ igrico Marjetica in zmaj Jane Milčin-ri ®Je gostovalo na Duplici Lutkovno gle-lsče iz Ljubljane. Zel ®re^,anie lutk z dupliškimi otroki je bilo je ° P'lsrčno, enkratno. Mnogo otrok se <*** neposredno srečalo z lutkami, saj ni h'!nih 9°stovanj v našem kraju skoraj D|lo. Da je za otroške igrice, oziroma krafatave veliko zanimanja, je pokazal to-v ?tni obisk, ki je bil izreden. Vsak sedež obi\°rani je imel dva obiskovalca in toliko dn sk,ovalcev v Kulturnem domu verjetno otr ,aJ še ni bilo. Povabljeni so bili tudi ni °CI osnovne šole Doma za usposabljaje -lnvalidne mladine iz Kamnika. Bil je Pa~2aV v čebelnjaku, med predstavo sai Za tako množični avditorij zelo mirno, 'n zm° °troc' ze'° zavzeto sledili Marjetici s "laJu na odru. Tudi igrica sama je po-prji an° izbrana za najmlajše, saj je zelo za tr!na za uh° in oko. Sicer je dvorana °vrstno gledališko ustvarjanje nekoliko neprimerna, oder je bil napoti gledalcem predvsem v prvih vrstah, ker lutkovne kulise sežejo precej visoko. Do predstave same smo prišli sicer povsem posredno s sodelovanjem z Lutkovnim gledališčem iz Ljubljane. Kot je znano, ima to gledališče že vseskozi poleg finančne še veliko prostorsko stisko, saj so praktično brez lastnih prostorov. Ko so končno dobili prostor za delovanje, so se obrnili na naše podjetje za pomoč pri nabavi pisarniške opreme. Pri nas je bila na razpolago oprema iz starega upravnega poslopja in smo tako lutkarjem odstopili par rabljenih miz in omar. V zahvalo za pomoč pa so nam pripravili lutkovno predstavo. Upam, da je stik delovna organizacija — lutkovno gledališče vsem sodelujočim poplačal prizadevanje in da bodo lutKe bolj pogost obiskovalec naših otrok. R. Vidmar nekaj med zobe, da jim niso tekli na prazno. Potem smo se napotili naprej, oziroma navzgor po Tominškovi poti, proti studencu nad Pragom. Nekatere je bilo malo strah pred klini, ki so zabiti ob poti in jeklenimi pletenicami (zajlami), ki so napete zgolj za varno hojo. Ko smo si bili edini, da vsi ti pripomočki služijo za varnost, so fantje in dekleta pustili strah v dolini in se pogumno vzpenjali naprej proti našemu cilju. Pri Studencu smo naredili daljši počitek in malico ter se odžejali s čisto in kar preveč mrzlo studenčnico, ki zagleda luč sveta na višini okrog 2000 m nadmorske višine. Ko smo se dodobra okrepčali, smo počasi nadaljevali pot proti Kredarici. Že po nekaj sto metrih smo prvi naleteli na prvi sneg. Najprej na novega in potem še na snežišča, kjer sneg nikoli ne skopni. Čeprav pot od tu do Kredarice ni strma in je komaj dobro uro hoda, je nekatere precej utrudila. Hoja po snegu, posebno pa še prečenje velikih snežišč, zahteva posebno tehniko in kdor te ni vajen, ga vse to prav kmalu močno utrudi. Marsikoga bolj od strahu pred zdrsom po snegu kot zaradi hoje same. Ko smo se poslovili od studenca in od veličastne severne stene, se je pred nami s Triglavskega ledenika pokazala gora in njen veliki greben, po katerem vodi pot od Kredarice, preko Malega Triglava na Triglav. Res je lep in veličasten. Vendar sem nehote pomislil, ali je res samo Triglav gora. Nedaleč stran se strmo v nebo vzpenja Stenar, v ozadju se megla poigrava s Škrlatico in razkriva stene in grape te mogočne gore. Sovatna je kot pohlevna ovca med mogočnimi ovni, pa je vseeno tako lepa, da si oči z veseljem odpočiješ na njenem temenu. Marsikdo je vse to opazil in užival, drugi je opazoval, kje pač gore so in obenem počival. In spet tretji ni videl ničesar razen stopinje pred seboj in misel na vrh, češ, zdaj bom pravi Slovenec! (Nadaljevanje na 22. strani) »Zakaj si pa ti zopet zamudil?« »Toliko, kot zjutraj zamudim grem ob koncu dela preje domov, pa se izenači.« (Nadaljevanje z 21. strani) Misli se mi povrnejo za štirinajst dni nazaj. Tudi takrat je naša sekcija organizirala izlet. »Na Grintavec — najvišji vrh Kamniških Alp«, je pisalo na plakatu. Pa glej ga zlomka! Od vse te množice, kolikor nas je v Stolu, so se udeležili vzpona vsega štirje sodelavci in osemletni otrok. Ko smo počivali pod samim vršnim grebenom, sem ravno tako kot danes, opazoval vrhove okrog sebe. Tam daleč je Kamniški Dedec. Zdi se mi kot čuvaj. Saj njegov vrh strmi v nebo prav sredi venca Kamniških Alp. Potem naprej Rzenik in njegova rdečerjava stena. Ali bo sploh kdaj premagana osrednja zajeda? Alpinistični problem naših gora. In severna stena Planjave. Ne vidim ji dna. Ta 1200 metrska stena se mi zdi kot veliki strmi tobogan. Niti na misel mi ne pride, da bi se še kdaj spoprijel z njo. Že takrat, pred več kot desetimi leti, se mi je zdela neskončno visoka. Toda premagana je. Pa Skuta in njena bela stena in plati. Tako nedolžna, krotka je videti, vendar se je lotevajo le najpogumnejši. Tu pred nami pa Grintavec — vladar, mogočen in visok. Ves bel in posejan med skalami z drobnimi šopi trave, ki jo mulijo gamsi in drob-njad. Da, to so gore! Po debeli uri počitka v Triglavskem domu na Kredarici smo se žal morali razdeliti v tri, namesto v dve grupi. V prvi grupi so bili že prekaljeni planinci, v drugi, predvsem prvopristopniki in v tretji, tisti najbolj utrujeni in tisti, ki niso želeli na vrh zaradi novozapadlega snega. Lepo pošteno smo se zmenili vsak v svojo smer. Prvi dve grupi proti vrhu, tretja pa po lažji poti okrog Triglava, do Tržaške koče na Doliču, kjer smo zopet prišli vsi skupaj. Tu pa je prišlo prvič do zapletov. Ker pravilnik PZS ne predvideva rezervacij za prenočišča ob sobotah in nedeljah v planinskih kočah, pride nemalokrat do prenatrpanosti. Ravno tako je bilo tokrat. Saj nas je moralo v koči prenočiti kar 400 namesto 120, kolikor ima koča ležišč. Le dobri oskrbnici se lahko zahvalimo, da so vsaj ženske, otroci in najbolj utrujeni ter starejši planinci ležali na pogradih. Seveda v precejšnji gneči. Žal nekaterim udeležencem ni bil všeč planinski red glede spanja. Luč se namreč ugasne ob 21 . uri in potem mora v koči vladati mir in šele po nekoliko ostrejšem pogovoru, v katerem sem izpadel za važiča, se je vse skupaj umirilo in končno smo eni bolj drugi manj spočiti dočakali nov dan. Od koče na Doliču nas je pot vodila naprej po ne preveč strmem snežišču na Hribarice, od tod pa dalje navzdol proti Triglavskim jezerom. Pri zadnjem, to je sedmem jezeru, smo zopet počivali in si polnili želodce, potem pa nadaljevali pot po lepi dolini proti koči pri Triglavskih jezerih. Med potjo smo razpravljali o tej in oni gori, opazovali gamse na grebenu Lepega špičja in na meliščih pod Zelnarico, poslušali smo vriske prešerno razpoloženih planincev, ki so se oglašali z grebenov gora in odmevali v mogočnih stenah. Slišali smo zvok trobente, ki se je oglašal prav izpod vrha Lepega špičja. Neizmerna čistina vode v Ledvički (šesto jezero) nas je prevzela in nemo smo opazovali poigravanje vetra z jezersko gladino. V daljavi so se kazali vrhovi nad Komno in veličasten greben Bohinjskih gora nad jezerom. Mi pa smo nemo korakali naprej proti koči pri jezerih. Kakor je kdo hotel, tako si je izbral prostor za počivališče, saj je prostora ok- rog koče dovolj. Uživali smo ob pogledih na vrhove okoli nas in na borov gozdič, ki se razprostira vse tja do pod Komne. Veselo smo razpravljali o vsem mogočem in nemogočem. Od nekod se je razlegla lepa domača in umirjena pesem. »Oj Triglav, moj dom, kako si krasan«, so jo povzdignili fantje iz kdo ve katere družbe, saj nas je bilo kar preveč, da bi se vsi med seboj poznali. Nekdo je celo pripomnil: »Madona, nisem vedel, da nas je toliko Slovencev.« Bližala pa se je ura odhoda in morali smo kreniti naprej, navzdol proti dolini. Po dobri uri hoje smo prišli do ene najbolj strmih poti v naših gorah, do Komarče in se varno spustili po njej proti dolini, v Bohinj. Do koče pri Savici smo prispeli en1 manj drugi bolj utrujeni, vendar vsi zadovoljni in ob dobri kapljici, katerikoli pa®1 zaključili naš izlet. Tisto o zamudi avtobusov pa je že druga zgodba. Pa še to. V telegrafskem stilu bi rekli-izlet na Triglav je uspel v vseh ozirih. NO Grintavec pa ni uspel. Propagirajmo množično rekreacijo — drugo leto bo boljšo- Verjamem! Toda ta stil je slaba rekloma za rekreacijo. Upam, da članek ve° zaleže. Predvsem za gore, katerim ne praviru0 Triglav. F. Bauman J K R I Ž A N K A Jfežr MOTE1L- Naši delavci, ki so montirali Stolovo opremo v raznih krajih po Jugoslaviji, so poleg marsičesa drugega doživeli tudi naslednje: V neki restavraciji se je skupina naših monterjev pogovarjala, kaj bi naročili za večerjo. Nekdo izmed skupine je predlagal, da bi naročili palačinke, za katere je nekdo trdil, da jih v tej restavraciji prav dobro pripravijo. V jedilnem listu so na vidnem mestu našli »palačinke iznena-denja«, za katere so si bili takoj edini, da jih naroče. Omenjene »palačinke pre- senečenja« niso bile nič posebnega, posebnost pa je bila cena: 60 din! V nekem lokalu je gostilniški ansambel igral plesne melodije, gostje pa so sedeli ob mizah in opazovali navdušene glasbenike na odru. Nekdo od Stolovcev je vprašal goste ob večji mizi, ki so se bolj kot drugi zanimali za glasbo: »Kako pa, da nihče ne pleše, saj vendar zato igrajo?« »Komu se pa ljubi, da bi šel plesat. Le sedimo, poslušamo in pijemo!« . “V vodi ne zdržim več. Poglej, koliko 6 ,eh morskih klobukov!« “Ti še niso najhujši. V hotelu ne boš aržal niti toliko časa!« !?'s' N rekla, da ne moreš opravljati težjih ln bi lahko samo čistila?« Pa se Premislila. Raje delam pri stroju, kot 'stim tako zasvinjana stranišča!« »A IMATE DELO?« »DELA NIMAMO. ČE HOČETE DNEVNIK.« £t d&puM(t Tone je sklenil, da bo peljal na morje svojo ženo, prvič pa bo vzel s sabo tudi očeta in mater, da bosta videla naš Lepi Jadran. Starša sta doslej doma le delala, dopust je bil le za mlade, sicer pa oče in mati nista tiščala na morje, čeprav sta imela skrito željo da bi ga vsaj videla, že dolgo v srcu. »Lepa, čista voda, cvetoča obala, prijazni ljudje... vse je, kot bi prišel na drug svet,« je razlagal staršem navdušeno Tone. Ko so se pripeljali do obale je pihala burja. Trajekt ni vozil. Čakali so ga 11 ur, tudi še potem, ko se je morje že umirilo. Tik pred večerom se je začelo vsem muditi. Na zadnji trajekt so prišli tudi Tonetovi. »Brzo, brzo, požuri!« jih je priganjal usmerjevalec prometa. Tone je na hitro zapeljal na trajekt. V trenutni neprevidnosti je razbil zadnjo luč in deloma skrivil pločevino na zadku. »Nazad, nazad!« je vpil človek na trajektu. Ko mu je Tone hotel nekaj oporekati, kam se mu tako mudi, se je nanj vsula ploha obtožb, da ni sam na trajektu, da naj bi bil raje kar doma, če misli delati nered, nazadnje celo, da naj vzame njega in njegov avto vrag. Kmalu so ga drugi zaparkirali tako da starši niti iz avta niso mogli, kaj šele, da bi si spotoma ogledali lepoto obale iz ladje... * * * Po trgu se je sprehajal moški s cekarjem v roki. Očitno je žena doma pripravljala zajtrk, moški pa je bil nabavni. »Eh, ne bom kaj dosti izbiral,« si je brundal moški v brado, »saj smo na dopustu. Jurja gor ali dol!« Ustavil se je pri prvi branjevki. Tisti hip je zataknila ceno med paradižnik, čeprav se je Ludviku zdelo, da je bila že prej. »Izvolite, najbolja roba sa sunčanog Jadrana!« če je res najboljša »roba«, potem je najbolje, da kupim pet kilogramov, je pomislil Ludvik in odštel za kilo 30 din. Ko je odhajal, se je še enkrat obrnil. Na isti stojnici je visela cena za paradižnik 25 din... Dve deklici sta šli po kruh. Ko sta se vračali, sta v kiosku razgledali priljubljeni igrači. — ravno tisti, za kateri sta varčevali že pol leta in sta ju mislili kupiti na dopustu. Pokazali sta denar in prosili, da bi dobili lesene krožnike in piščalko. V kiosku je sedel zagorel prodajalec, s črnimi brčicami, precej neurejene zunanjosti. Ko je videl pred sabo dva para nedolžnih oči, se mu je takoj posvetilo. Odprl je poseben predal, jima hitro zavil in vzel denar. Doma sta deklici odvili omotni papir. Zdelo se jima je čudno, zakaj je tako hitro postregel. Takoj sta videli, pri čem sta. Krožnik je bil oguljen in razpokan, piščalka pa neuporabna. Glavno je končno, da je pisalo na obeh Suvenir sa Krka ... Ko je Jože dal za dve oranžadi in dve pivi 100 din, da bi od 46 din, kolikor je sicer stalo, dobil ostalo nazaj, se je na lepem zataknilo. Natakarja ni bilo od nikoder. Dolgo ga je čakal, potem pa ga je začel iskati. »Nič ne vem, da vam moram kaj vrniti,« se je začudil natakar. »Dali ste mi 50 din, tiste 4 din pa ste mi dali za napitnino, ali ne?« »Toda jaz sem vam dal 100 din. Vsaj 50 mi vrnite!« »Močno dvomim,« je odvrnil natakar in se zgubil med gosti. Pol ure ga ni bilo na spregled, vse dotlej, da je Jože jezen odšel z družino domov... Frenk je bil zelo mladostnega videza. Čeprav je že odslužil vojaški rok, je bil videti kot kakšen zelen smrkavec. Marsikdo ga je začudeno pogledal, ko je pod roko peljal dekle lepe postave, saj se mu je zdelo nemogoče, da bi imel tak frkolin že punco. Na dopustu pa je Frenk šele v polni moči občutil svoj zunanji izraz. Ko sta se z dekletom usedla v gostišču na \ vrt, da bi ju postregli, ju nihče še opazil ni. Jezna sta se prepeljala k drugi gostilni. Zopet nič. V * tretji ju sploh niso opazili. i »Madonca, ali pri nas strežejo samo ostarelim, sivim \ moškim, ki imajo že od daleč vidno debelo denarnico,« ^ se je razjezil Frenk. Drugi dan sta odšla domov... * * * štiričlanska družina je šla na večerjo na zobatca. Za silo so se najedli, račun pa je znesel nekaj čez 60 jurjev. I »Ati, ali se ti ne zdi, da je malo drago?« je vprašal sin. »Ne vem. Poceni prav gotovo ni,« je skomignil družinski , poglavar. Vprašali so natakarico, po koliko je zobatec. »Po 22 jurjev kilogram.« Stopili so posebej za šalo še k šefu. »20 jurjev.« ' Na izhodu so po naključju naleteli na kuharja. Vprašali so ga, če se spomni, koliko je tehtal njihov zobatec. »Slabo kilo, nekaj čez 90 dkg.« Vso pot do doma je družina računala, po koliko je bil zobatec. Okrog 33 jurjev za kilogram, ali pa ima pijača ob zobatcu trojno ceno, so ugotovili z grenkim okusom v ustih... * * * Nikolaj je hodil z ženo na dopust predvsem zato, da bi pojedel kakšen priboljšek. V vsakem kraju je vedno poiskal domačo gostilno ali kakšnega domačina, pri katerem si je potem privoščil domačo specialiteto. Ko je poizvedoval po Vrbniku, kje bi lahko dobil kaj domačega, so ga kmalu napotili k nekemu kmetu. »O, seveda imam!« so nenavadno zažarele oči domačinu. »Odlični pršut z otokov. Samo, če se vam ne zdi škoda malo bolj seči v žep. Nekaj dinarčkov je dražji.« Nikolaj je zavzdihnil za starimi, dobrimi časi, ko so bile specialitete pri kmetih cenejše in plačal pršut. Potem se je pozanimal še za prošek. Pokazali so mu k sosedu. »Zelo — zelo mi je žal, dragi moj prijatelj,« se je klanjal starejši možakar — že od daleč se mu je videlo, da je človek na mestu, »toda ravno včeraj mi je proška zmanjkalo.« Ko je Nikolaj silil, če imajo mogoče kakšen sod za dom, da bi od tistega dobil kakšen liter, se je možakarju na lepem razjasnilo čelo. »Jutri pridite ponj. Dobili ga boste. Pravi, originalni prošek. Splača se odšteti zanj kakšen dinar več.« Nikolaju je bilo za denar vseeno, čudno se mu je le zdelo, da domačini toliko govorijo o njem. Do sedaj kaj takega ni bil vajen. Zjutraj je poleg proška dobil še pravo vrbničko žlahtnino. šele ob koncu dopusta je zvedel, da je kmet pršut kupoval pri mesarju in ga preprodajal, vinogradnik pa je imel svoj največji vinograd v kleti, kjer je iz praška izvode po lastnem receptu proizvajal najboljšo domačo kapljico. Francelj je kar naprej pogledoval na uro. Zdaj je prva malica, zdaj je druga, zdaj sem v garderobi, zdaj se peljem domov, zdaj jem, zdaj delam na vrtu... je premišljeval sam zase, ko je ure in ure sedel na peščini in zrl v daljavo-Kaj vse bi lahko naredil doma, tu pa mečem dragoceni čas dobesedno v vodo, se je žrl. če ne bi bilo otrok in žene, bi j° že zdavnaj ucvrl nazaj. Bil je tako razdražen, da ni hotel z nikomer spregovoriti niti besedice, žena pa je — nasprotno — imela vedno koga ob sebi. Ko je Francelj videl, da že tretji dan govori z ženo vedno eden in isti človek, je dal povelje, da odjadrajo domov- »Meni sploh ni do dopusta, to je zguba časa,« je godrnjal na glas. šel sem zaradi žene in otrok, v ženo pa se tj vtikajo drugi. Je pa že lepši mir doma — žena za štediim-kom, jaz pa pri svojem delu.« C. S- Lepi, modri valovi Jadrana pa so šumeli naprej svoj0 večno pesem... Izdaja v 2000 Izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Aloj2 ŠVIGELJ in člani uredniškega odbora: Anton JEGLIČ, Franc SIKOŠEK, Peter BERTONCELJ, Milan OBRADOVIČ, Janez POGAČAh in Marjeta ŠEK. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo sodelavci STOLA brezplačno. Natisnila TISKARN^ LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. j