Izhaja vsak dan zjutraj razven ▼ ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tu. jino 30’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-89 in 30-71.
Rokopisov no vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-6&. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 1H.621.
- """           -  — ------------------------------------------------------------------------------------------------
Št. 230	Ljubljana,	nedelja,	dne	4.	oktobra	1931	Leto	H.
Fašistovska politika militarizma in vojne
Značilno priznanje aktivnega fašistovskega ministra o ciljih vojaške vzgoje nežne mladine — »Vojni duh prodira preko nje v vse sloje prebivalstva« — Italija in poljski predlog za moralno razorožitev narodov — Špekulacija s premirjem v oboroževanju
Nordijske državo odpravile zlato valuto
Švedski ministrski predsednik Eckman
Namestnik finančnega ministra
Beograd, 3 .oktobra. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil postavljen za namestnika finančnega ministra dr. Djuriča, ki je za nekaj časa odpotoval v inozemstvo, g. Uzunovič, minister brez portfelja.
Sklepi državnega volilnega odbora
Beograd, 3. oktobra. 1. Danes od 16. do 18. je zasedal državni volilni odbor. Volilni odbor je razpravljal o predsednikih volilnih odborov za vse banovine. V Dravski banovini bo 626 volišč, za katere je volilni odbor imenoval predsednike. Odbor je odbil prošnjo občine Celje, da bi se v Celju uredili le dve volišči. Določil je za Celje 3 volišča.
Premestitev
Beograd, 3. oktobra. 1. Po odredbi ministrskega predsedstva je bil premeščen pisar 9. grupe Karl J. Suš a od obmejnega komisari-lata v Mariboru b komisarijatu v Veliki Ki-kindi.
Tudi predsednik belgijske vlade pojde v Ameriko
Bruselj, 3. oktobra. AA »Peuple» doznava iz verodostojnega vira, da namerava predsednik be'gijske vlade g. Francqui odpotovati še ta mesec v Washington. Čeprav ta obisk belgijskega predsednika vlade ni uradnega značaja, dist vendar naglaša veliki pomen tega potova-nJa, ki se krije z bivanjem francoskega ministrskega predsednika Lavala v ameriški prestolnici.
Novi krvavi izgredi na Španskem
Madrid, 3. oktobra, n. Na raznih krajih Španije se še vedno ponavljajo nemiri in izgredi. V Valenciji je meščanska garda napadla skupino avtomobilistov in pričela nanje streljati. Ena oseba je bila ubita, a mnogo jih je bilo ranjenih. V Pozo Blanco je prišlo do spopada med nezaposlenimi delavci in policijo. Osem delavcev je bilo težje ranjenih.	•
Nenadna smrt pretendenta na španski prestol
Pariz, 3. oktobra. AA. Havas poroča, da je v Parizu nenadoma umrl karlistični pretendent na španski prestol Don Haime. Don Haime je na nekem avtomobilskem izletu v Chantillyju blizu Pariza nenadoma začutil, da mu je elabp in se je takoj vrnil v Pariz. Uro nato je umrl. Zdi se, da je smrt nastopila zaradi hude angine.
Finančna kriza na Grškem
Atene, 3. oktob*#. n. Vlada je odredila zaporo atenske borze in grške Narodne banke za nadaljnih 10 dni.
Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Romunijo
Bukarešta, 3. oktobra, n. Včeraj popoldne je odpotovala na Dunaj romunska trgovinska delegacija, da bo tam nadaljevala trgovinska pogajanja z Avstrijo. Voditelj romunske delegacije je Cezar Popescu.
Trocki interniran v Carigradu
Carigrad, 3. oktobra, n. Po posredovanju Velike Britanije in Indije so v Carigradu internirali Trockega, ker je stal v zvezi z bivšim afganistanskim kraljem Amanulahom in njegovim bratom. Ta dva pa sta vzdrževala zveze z muslimani v Indiji in jih hujskala na odpor. Do internacije Trockega je prišlo posebno zato, ker se je ugotovilo, da gre za komunističen Pokret.
Rim, 3. oktobra, n. Po vsej Italiji se te dni vršijo vpisovanja v predvojne tečaje, ki so z letošnjim letom postali obvezni za vso moško miadino od 18 do 20 leta stt-rosti. Ti tečaji se otvorijo 12. t. m. v 8000 krajih po vsej Italiji. V zadnjih dveh letih so prirejali takšne tečaje v okviru garnizij fašistične milice. Tečaji so- bili prostovoljni. Ko je posečanje teh tečajev letos postalo obvezno, računajo, da se jih bo udeležilo okrog 1,200.000 mladeničev iz letnikov 1011,—1913.
Pariz, 3. oktobra, r. Tukajšnji listi se nadalje bavijo z zadržanjem fašistovske vlade v vprašanju razorožitve. Pri tem se posebno podčrtuje dvoličnost italijanske politike v tem pogledu. Že pred časom je francoski tisk naglasil, kako je vežbanje osemletnih balil v rabi orožja, kot to zahteva Mussolini, v popolnem nasprotju z idejami, ki so jih zastopali italijanski delegati pri ženevski razpravi o vprašanju razorožitve. Danes pa objavljajo obširne izvlečke iz najnovejšega članka pravosodnega ministra Rocco, ki je bil objavljen v turinskem listu »Stampa« in v katerem brani imenovani fašistovski minister sedanjo vojaško vzgojo italijanske mladine.
Po osemnajstih stoletjih presledka — pravi minister Rocco v svojem članku — se sedaj prvič zopet pojavlja na Apeninskem polotoku vojaški narod. Vojaški duh, ki se je bil zgubil v starem Rimu v tretjem stoletju po Kristusu, ko so se Rimljani osvobodili vojaške dolžnosti in jjsta-novili armado barbarskih najemnikov, jo
Apel vlade na vse jugoslovanske državljane, da se ob priliki volitev v narodno skupščino združijo k ustvarjajočemu delu, je zadel na globok odmev v javnosti. Iz vseh krajev države prihajajo poročila o uspelih konferencah najuglednejših ljudi, da bo rezultat 8. novembra tem častnejši in mogočnejši za jugoslovansko misel. Ni namreč med vsemi jugoslovanskimi rodoljubi prav nobenega dvema, da gre .pri no-vemberskih volitvah v prvi in najodličnejši meri za jugoslovansko misel. Tega se vsi patrioti tako zelo zavedajo, da smatrajo vsi za svojo dolžnost, da z vsemi silami delajo na to,
da bodo volitve dne 8. novembra silna in impozantna manifestacija za jugoslovansko misel.
To tem bolj, ker se opaža, da skušajo nekateri neodgovorni elementi z raznimi izmišljotinami in govoricami oslabiti to dobro jugoslovansko razpoloženje. Z velikansko volivno udeležbo treba te subverzivne elemente enkrat za vselej vreči ob tla.
Srezki kandidati.
V večini volivnih okrajev bodo skoraj zaključena pogajanja o postavitvi srezkih kandidatov. Da se narodu čim najbolj ustreže, bo v večini srezov postavljenih več kandidatov. Tako bo imel narod priliko, da si v resnici brez ozira na nekdanjo strankarsko diktaturo izbere kandidate po svoji volji. Princip, ki so ga postavile vezane strankarske liste, je sedaj zlomljen, ker vsakdo lahko kandidira, samo če je v resnici za jugoslovanski program.
Predsednik vlade nosilec liste.
Kakor smo že poročali, se je skoraj na vseh volivnih konferencah soglasno in eno-dušno izjavilo prebivalstvo, da bodi nosilec državne liste predsednik vlade, g. Peter Živkovič. Pod njegovim vodstvom se bodo Jugoslovani najlažje zbrali na jugoslovanskem programu, njegovo vodstvo pa je tudi jamstvo, da se bo izvajal jugoslovanski pro-
začel zopet veti po Italiji in piodira preko fašistovske mladine v vse kroge prebivalstva.
To je — nadaljuje fašistovski minister — delo velike dalekovidnosti, kajti bodoča vojna najbrže ne bo podobna dosedanjim. Do veljave bo prišla kakovost namesto kolikosti. Vendar pa bo ona armada, ki ne bo razpolagala s številnimi izučenimi rezervami, spričo učinkovitosti modernega orožja kmalu izčrpana. Poleg tega razloga za predvojaško izobrazbo mladine navaja minister Rocco tudi skrajšano dobo vojaške službe. Le tedaj se bo mogel moderni vojak naučiti v 18 mesecih vsega, kar mora vedeti, da bo dober in uporaben vojak, če pride v kasarno že opremljen z obsežno predpripravo. S predvojaško vzgojo mladine zaključuje minister Rocco — hoče torej Italija rešiti vprašanje, ki dela vsem modernim armadam največje skrbi.
Tukajšnji listi dodajajo k izvajanjem fašistovskega ministra, da je njegov članek le nov dokaz, da je čim večje stopnjevanje vojaške moči Italije glavni cilj vse fašistovske politike. V tej zvezi opozarjajo dalje na predlog poljskega ministra Zale-škega, ki je v Ženevi zahteval, da naj se v program razprav na bodoči razorožitveni konferenci sprejme tudi točka, ki se bo nanašala na moralno razorožitev narodov. Znano je, da je Italija sprejela poljski predlog zelo neprijazno, kar se je pokazalo tudi v komentarjih fašistovskega tiska o pobudi poljskega zunanjega ministra.
gram v resnici in v skladu z duhom 6. januarja.
Tudi v Sloveniji se je vršilo že več volivnih konferenc, ki so jih deloma sklicali kandidati, deloma pa volivci sami. Tako se je vršil voliven sestanek v Trbovljah in sicer so ga sklicali volivci sami. Z navdušenjem je bilo na tem sestanku sklenjeno, da .e naprosi predsednik vlade za nosilca liste.
Število volišč.
Državni odbor je pričel s pregledom volivnih imenikov in določitvijo volišč. Za savsko in dravsko banovino je poročal dr.
London, 3. oktobra. AA. Zunanje ministrstvo javlja, da so francoski ministrski predsednik Laval, francoski zunanji minister Briand in francoski finančni minister Flandin povabili lorda Readinga v Pariz na razgovor o splošnem položaju.
Lord Reading odpotuje v Pariz v torek zjutraj. Angleški zunanji minister bo tako prvič stopil v osebne stike s francoskimi
Wasliington, 3. oktobra, n. Državni tajnik Stimson in izvedenec za razorožitvena vprašanja senator Morow sta se včeraj več ko 7 ur posvetovala. O poteku in vsebini tega posvetovanja ni dobila javnost nobenih informacij. Toda list »Baltimore Sun-day« doznava iz baje jako zanesljivega vira, da sta izdelovala pakt o varnosti po željah Francije. Po tem paktu bi bilo mogoče Franciji in Poljski znižati kopne vojaške sile, s čimer bi bilo rešeno vprašanje poljskega koridorja na način, kakor to želi Nemčija. Na ta način bi na vzhodu Evrope mogle nastati normalne razmere.
Pariz, 3. oktobra, r. Italijanski predlog o premirju v oboroževanju, s katerim se je bavil svet DN v letošnjem zasedanju, se čedalje bolj odkriva kot manever, ki je naperjen predvsem proti Franciji. S sprejemom tega premirja bi namreč Italija dosegla faktično enakost s Francijo na morju. V zadnjem času je Italija začela graditi sedem križark po 10.000 ton, osem križark po 5000 ton in 22 podmornic. Ker pa so italijanske ladjedelnice prevzele poleg tega ogromna naročila za gradnjo vojnih ladij za druge državfe — nad 50.000 ton — imajo te ladjedelnice sedaj preveč dela, tako da ne bodo mogle izvršiti domačega programa.
Dasi nima Francija v načrtu tako obsežnega pomorskega programa, se je italijanska vlada vendar zbala, da ne bi mogla držati koraka v gradnji ladij, in to vsled prejomenjene preobloženosti njenih ladjedelnic z inozemskimi naročili. Vsled tega je Rim zamislil predlog o premirju v oboroževanju z edinim namenom, da bi se Francija na ta način prisilila, da preneha z izvajanjem svojega normalnega pomorskega programa, kar bi pomenilo za Italijo velik pridobitek časa v njenem tekmovanju s Francijo.
Kot znano, je Svet DN pozval vse vlade, naj čim prej izjavijo, ali sprejmejo predlagano premirje. Spričo egoističnega značaja italijanskega predloga je le malo verjetno, da bo francoska vlada pristala nanj v njegovi sedanji obliki.
Ernest Simič. Ljubljana ima 15.920 volivoev in bo imela 26 volišč, Maribor z 9335 volivci 11 volišč, Trbovlje ima 4976 volivcev in 9 volišč, Jesenice 1912 volivcev in 3 volišča, Kranj 910 volivcev in 1 volišče, Bled 651 volivcev in 1 volišče itd.
Pred pričetkom prave volivne borbe.
Kakor hitro bodo srezke kandidature postavljene, se prične pravo volivno delo in tudi volivna borba. Ne v korist strank ali poedlnoev se bo vršila ta borba, temveč za veličino Jugoslavije in moč države!
In s tem geslom vsi na delo!
Francosko vabilo angleškemu zunanjemu ministru
Lord Reading pride v Pariz prihodnji torek - Zadovoljstvo v Angliji s francosko pobudo
Kaj bo predlagal Hoover Lavalu...
Amerika baje pristane na pakt o varnosti po želji Francije Poljski koridor - Razorožitev
ministri, odkar je na vladi.
Državniki bodo razpravljali o francoskem posetu v Berlinu, o bodočem obisku v Washingtonu, o položaju v Ženevi glede razorožitvenega vprašanja in o zadnjih finančnih in gospodarskih dogodkih.
Londonski politični krogi pozdravljajo povabilo ter menijo, da so osebni stiki v sedanjih časih zelo potrebni.
Pariz, 3. oktobra, n. Kakor doznava list »Republique«, namerava predsednik Zedinjenih držav Hoover predložiti Lavalu tale načrt: Francija, Anglija in Nemčija naj znižajo svoje vojaške izdatke za 25 odstotkov. V tem slučaju bi ameriške Zedinjene države znižale vojne dolgove za 50 odstotkov, Francija pa bi morala za isto-toliko znižati nezavarovani del reparacij.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 3. oktobra, d. Spremenljivo, kesneje naglo zboljšanje.
Jugoslovani se zbirafo
Vedno živahnejše volilno gibanje — Splošna želja vsega prebivalstva je, da je nosilec državne liste predsednik vlade g. Peter Živkovic — Delo državnega odbora
Tudi v Sloveniji oživljeno volilno delo
JUGOSLOVAN
tzsaBummmBmama 'rrmmrnmtam
‘Pomembna
obletnica
Ves svet nam je dal jugoslovansko ime, v vsem svetu je bila naša država znana skoraj izključno kot Jugoslavija, kljub temu pa naši strankarski politiki niso dopustili tega najenostavnejšega imena in morali smo biti država treh črk. S temi tremi črkami smo pred vsem svetom manifestirali svojo neenotnost in kar pozivali tujce, da zidajo na to našo neenotnost in da se norčujejo iz čudne formule, ki je nadomesto-vala ime naše kraljevine. Z vso silo so se sicer naši najboljši ljudje upirali temu nerodnemu imenu, toda ves njihov napor je bil brezuspešen, ker je vse naše strankarsko življenje slonelo na plemenskih tradicijah in tudi predsodkih, ker je bilo slovenstvo, hrvatstvo in srbstvo eno glavnih vo-livnih gesel. In zaradi tega gesla smo leto za letom pred svetom s svojim državnim imenom manifestirali svojo neenotnost.
Ko je potem padlo strankarstvo, so morala pasti tudi glavna strankarska gesla, s tem pa tudi one silne ovire, ki so onemogočale, da dobi naša kraljevina svoje edino pravo ime. Po 6. januarju je postala dolga formula o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev nemogoča, ker s 6. januarjem je bila kot državna politika proklamirana jugoslovanska misel, za katero je popolno edinstvo Jugoslovanov dejstvo, ki je izven vsake debate. Bilo je zato samo logično in neizogibno, da je to spremembo ugotovil tudi zakon in zato je po 6. januarju moral priti tretji oktober, ki je dal naši kraljevini edino pravo ime: Jugoslavija!
Tretji oktober je zato manifestacija naše enotnosti pred svetom in v tem je za vse čase njegov veliki zgodovinski pomen. Ali 8. oktober ima tudi za naše notranje politično življenje največjo pomembnost. Kajti
3.	oktober nam je prinesel tudi novo upravno razdelitev države in sicer na podlagi najširše dekoncentracije, a da pri tem ne trpi naše narodno in državno edinstvo. Z novo upravno razdelitvijo je bilo omogočeno najožje sodelovanje naroda z upravo in ž njo je bil tudi odpravljen oni škodljivi birokratizem, ki je ubijal vsako incijativ-nost.
Tudi to je bila posledica spremenjenih razmer, ki jih je ustvaril 6. januar. V strankarskem političnem življenju so bila vsa gospodarska vprašanja potisnjena v ozadje, dominanten položaj je pripadal raznim geslom, s katerimi so se ohranjevale vse razlike, ki so nas ločile. Šesti januar pa je postavil gospodarska vprašanja v ospredje in s tem naglasil to, kar nas vse združuje. Pričela se je gospodarska politika, ki pa birokratizma ne trpi.
Tako sta postala 6. januar in 3. oktober dva temeljna zakona vse jugoslovanske politike. One politike, ki hoče združiti ves jugoslovanski narod v enem čustvovanju, da ga tako čim uspešnejše privodi na pot ustvarjajočega dela. Temu cilju je služila vsa dosedanja politika vlade gen. Zivkoviča in temu cilju služijo tudi volitve, ki se vrše dne 8. novembra.
Kajti te volitve imajo samo ta namen, da zberejo med narodom najboljše ljudi, ki so pripravljeni, da na temelju jugoslovanskega programa v podrobnostih vodijo državno politiko, ki je v skladu s 6. januarjem in
3.	oktobrom. Novemberske volitve naj ustvarijo prehod, ki vodi iz 6. januarja v normalno parlamentarno življenje, a da je pri tem do skrajnih konsekvenc zasigurano naše državno in narodno edinstvo. To jamstvo je neobhodno potrebno, če hočemo, da bo naša država za vselej obvarovana onih žalostnih izkušenj, ki jih je žal v bivšem strankarskem parlamentu okusila v tako nevarni meri. Vsled tega je bilo neizogibno, da se novemberske volitve drugače vrše ko prejšnje, in kdor tega noče razumeti, je ali političen analfabet ali pa člo vek zle volje. Zato pa je tem večja dolžnost vseh zavednih Jugoslovanov, da delajo za čim večji uspeh oktoberskih volitev, ki so edini mogoč prehod k normalnemu parla mentarnemu življenju.
Ze sam po sebi je 3. oktober za Jugoslo' vane tako pomemben dogodek, da zasluži vsaka njegova obletnica našo posebno paž-njo. Letošnja obletnica 3. oktobra pa ima vsled razpisanih parlamentarnih volitev še prav poseben pomen, ker s temi volitvami se ima dovršiti to, kar se je s 6. januarjem pričelo in s 3. oktobrom nadaljevalo.
Z volivnim delom, intenzivnim in požrtvovalnim delom bodo Jugoslovani najlepše proslavili 3. oktober, ki je prav tako manifestacija naše enotnosti, kakor morajo prav tako mogočna manifestacija naše eaotne volje postati novemberske volitve.
Politična in socialna kriza v Angliji
Ponovne srdite demonstracije brezposelnih
novih volitev
Zamotano vprašanje
London, 3. oktobra, n. Zaradi devalvacije angleškega funta cene živil neprestano rasejo. Vlada je izdala ostre ukrepe, toda trgovci se izgovarjajo, da nimajo blaga v skladiščih. Tako so cene v trgovini na drobno zelo visoke.
Demontracije se med tem nadaljujejo in kljub temu, da je bilo izdano uradno obvestilo, da se bodo v ponedeljek z uveljavitvijo posebnega zakona povišali prispevki, ki jih morajo plačevati v fond za nezaposlene delodajalci, zaposleni delavci in uradniki, so se v Glasgowu ponovili snoči izgredi. Delavci so navalili na celo vrsto trgovin v centru mesta. Policija, ki jih je skušala odgnati, je ostala brez moči. Sele okrog polnoči ji je uspelo, da je razgnala demonstrante, izmed katerih je 49 aretirala.
Voditelji delavskih sindikatov menijo, da ves ta pokret ni opasen, zahtevajo pa, da se takoj uvede akcija za reguliranje cen živilom, ker bi sicer mogla situacija tako daleč dozoreti, da bi res ne bilo več nobenega izhoda. Devalvacija funta se je izvršila istočasno z zmanjšanjem plač državnih nameščencev in podpor nezaposlenim. Zivljenske potrebščine pa so se podražile, čeprav je kupna moč ljudi padla. Ko je po vojni prišlo v Angliji spet do zlate paritete, bi se bile morale cene živil proporci-jonalno znižati. To pa se ni zgodilo. Sedaj pa, ko je padla vrednost funta, so cene poskočile. Tako se je kriza poostrila in prav zaradi tega je treba izdati ukrepe, da se kriza ublaži.
»Daily Herald« piše o tem opominu, ki so ga dali delavski voditelji, in pravi, da iina Velika Britanija 11 milijonov delavcev, od katerih so 3 milijoni brezposelni. Tudi disciplina in patrijotska zavest sta danes mnogo manjši nego sta bili pred vojno. V času od leta 1915 do leta 1920, t. j. v petih letih, je Anglija potrošila 11
milijard ‘200,000.000 funtov za svoje državno gospodarstvo. Od leta 1888 do 1914, t. j. v 26. predvojnih letih, pa so znašali angleški državni stroški prav tako 11 milijard funtov. Državnih dolgov je bilo leta 1914 2'.X>,000.000 funtov, letos pa so morali le za obresti in amortizacijske kvote izplačali pol milijarde.
Politični krogi menijo, da bodo v kratkem splošne volitve. Pogajanja z liberalci o podpori ministrskemu predsedniku se nadaljujejo. MacDonald bo pozval volilce, naj mu dajo popolnoma proste roke.
Splošno menijo, da bodo podpirali ministrskega predsednika nekateri liberalni ministri v sedanji vladi, vendar MacDonald želi, da ostanejo v vladi vsi liberalci.
Nekateri liberalci so še vedno proti takojšnjim volitvam. Ce bi pa na to pristali, bi to še ne pomenilo, da so se odpovedali politiki svobodne trgovine.
Včeraj je prispel v London stari liberalni državnik lord Grey. Posvetoval se je s evojimi pristaši o političnem položaju.
Grey je objavil v današnjih >Times« pismo, kjer meni, da bo morala vlada v sedanji svetovni gospodarski krizi imeti pooblastila, da reši naloge, katerih dale-kosežnost se trenutno niti ne more predvidevati. V teh časih, nadaljuje Grey, ne sme imeti vlada vezanih rok. Zato ne bi bilo pametno, če bi pristaši svobodne trgovine ponudili vladi svojo pomoč pod pogojem, da opusti uvedbo zasilnih carin. Pri tem pa Grey omenja, da zahteva del konservativcev, naj se kandidati popolnoma pridružijo konservativnemu programu zaščitnih carin in preferenc.
Pisec končno poudarja, da sta vprašanji svobodne trgovine in carin popolnoma zastareli in da je sedaj glavno vprašanje, ki naj ga stavijo narodu, vprašanje štednje in zdravih financ.
Konec procesa proti Albancem v Riedu
Gjeloshi obsojen na sedem,
Ried, 3. oktobra, d. Nocoj je bila končana kazenska razprava proti atentatorjem na albanskega kralja, in sicer z naslednjim izidom: Za Gjeloshija so porotniki odgovorili na prvo glavno vprašanje glede umora z 12 glasovi da. Eventualna vprašanja na poskus umora in na lahkomiselno usmrtitev so odpadla. Dodatno vprašanje na duševno zmedenost so z 9 glasovi zanikali s 3 pa potrdili. Glede Camija so prvo glavno vprašanje na poskus umora z 12 glasovi potrdili, glavno vprašanje na
Cami na tri leta težke ječe
sokrivdo pri poskusu umora pa so z 9 glasovi potrdili, a s tremi zanikali. Vprašanje glede prestopka proti varnosti življenja so z 11 glasovi potrdili. Prav tako so potrdili soglasno vprašanje glede prestopka orožnega patenta.
Po^daljšem posvetovanju se je vrnil v dvorano sodni dvor in je ob veliki napetosti vseh navzočih razglasil naslednjo razsodbo: Gjeloshi se obsodi na 7 let težke ječe, Cami pa na 3 leta težke ječe.
Vprašanje zaščite naših delavcev v Franciji
Pogajanja s francosko vlado o sklenitvi posebne konvencije se bodo nadaljevala 8. t. m
Beograd, 3. oktobra. A A. Že delj časa sta se naša država in Francija pogajali o sklenitvi konvencije o vzajemni zaščiti in zavarovanju delavcev. Ker se poprejšnja pogajanja niso še definitivno zaključila, se bodo kmalu nadaljevala.
Na naš predlog, naj bi se nova pogajanja vodila v Beogradu, je francoska vlada izrazila željo, naj bi se vodila v Parizu. Naša vlada je to željo sprejela in tako je
določen 8. oktober kot isti dan, ko se bodo ta pogajanja obnovila.
Za člane naše delegacije so določeni:
Za ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje gg. načelnik oddelka za socijalno skrb Dušan M. Jeremič in šef odseka za izseljevanje in priseljevanje dr. Fedor Aranicki, od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev pa direktor g. Radovan Matjašič.
Sanacija avstrijskega proračuna pod streho
Vladni načrt za štednjo je bil
Dunaj, 3. oktobra, d. V razpravah v avstrijskem narodnem svetu, ki so trajale snoči vso noč do danes zjutraj ob 6., je prišlo do sporazuma o vsem varčevalnem programu Bu-rescheve vlade. 'Nekajkrat je nastal prav kritičen položaj in vlada je zagrozila z demisijo in z zasilnimi naredbami. Končno je prišlo ob 2. ponoči ined krščanskimi socijalci, velenemci, deželno zvezo, socijalnimi demokrati in med vlado do sporazuma. Nato se je sestal finančni odbor, ki je zasedal do 6. zjutraj in rešil vso predlogo.
Glavne točke kompromisa so: Pri javnih na-stavljencih so se zjedinili za znižanje plač v višini 4, 5 in 6°A>. Posebna plačila (remune-racije) se za leto 1932 in 1933 popolnoma črtajo. Postranski prejemki se skrčijo za 15 odstotkov. Službena mesta, ki postanejo prosta, se ne zasedejo. Nabori za vojsko odpadejo do 31. septembra 1932. S temi ukrepi se pri osebnih izdatkih prihrani kakih 80,000.000 šilingov. Kolikor se tiče davkov in njih zvišanja, je treba posebno omeniti krizno žrtev, ki je določena do konca leta 1933. Ta sestoji: 1. iz splošnega kriznega davka (dodatek k dohodnini), 2. iz samskega davka, ki znaša 20 odstotkov dohodnine, 3. iz premoženjskega davka v znesku 50 odstotkov dosedanje postavke. Dalje je bila sklenjena posebna doklada k davku na pivo in na sladkor. Ta doklada je veljala do konca 1931, sedaj pa je bila podaljšana. Davek na bencin se zviša od 13 grošev za kg na 30 grošev. V avtomobilskem prometu se uvede prometni davek v višini 3 do 5 odstotkov. Dežele in občine se obvežejo, da tudi same izvedejo analogna znižanja plač in črtanja v proračunu. Glede Kre-
včeraj sprejet v parlamentu
ditnega zavoda prejme vlada pooblastilo, da sme posebne pogodbe enomesečno odpovedati. Dosedanja podpora za brezposelne se podaljša do junija 1932. Industrijskim okrajnim komisijam se stavi na razpolago za izredne podpore znesek v višini 13,000.000 šilingov in razen tega 3 milijone šilingov za živilsko akcijo v prid brezposelnim.
Ta kompromis je bil sprejet popoldne v plenumu Narodnega sveta z glasovi krščanskih socijalcev, velenemcev, deželne zveze in so-cijalnih demokratov, torej z velikansko večino. Samo domovinski blok je glasoval proti. Prav tako je zvezni svet sprejel predloge še v teku nocojšnjega večera.
Odmevi ostavke praškega nadškofa Kordača
Praga, 3. oktobra. AA. Konferenca epi-skopata katoliške cerkve na Češkoslovaškem je sklenila, da se odstranita s svojih mest dva duhovnika, ki sta v listih objavila članke proti apostolskemu nunciju Ci-riaciju, češ da je prisilil praškega nadškofa Kordača, da je moral predati ostavko na svoje mesto.
Dalje je konferenca sklenila razpustiti društvo nemških katoliških duhovnikov v praški nadškofiji zaradi neposlušnosti. Na koncu je bilo na konferenci sklenjeno, da se list »Deutsche Presse«, organ nemške kiščansko socijalne stranke, poslej ne smatra več za katoliški list.
Vsi ti sklepi so bili sprejeti v navzočnosti nuncija g. Ciriacija.
Kongres Male antante dobrovoljcev
Beograd, 3. oktobra. 1. V veliki dvorani nov« univerze se je danes dopoldne pričelo zborovanje Male antante dobrovoljcev. Otvoritvenemu zborovanju je prisostvoval kot zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Petrovič. Nadalje so bili prisotni poslaniki Dard, Flleder, Guranescu in Schwarzburg-GUnter, vojni atašeji ter delegati iz vseh držav Male antante, poleg njih pa tudi mnogo jugoslovanskih dobrovoljcev. Predsednik Male antante dobrovoljcev, češkoslovaški poslanec dr. Josef Patejtl, je ob 5. popoldne otvoril sejo. Pozdravil je vse prisotne in predlagal, naj se pošljejo pozdravni telegrami predsedniku francoske republike Doumeru, kralju Aleksandru, kralju Karlu in predsedniku Masa-ryku. Kongres je predlog z velikim navdušenjem sprejel. V krajšem govoru je nato predsednik orisal vlogo dobrovoljcev v pretekli vojni. Govorili so nato romunski delegat Deleu, predsednik Zveze jugoslovanskih dobrovoljcev Lovrič, nato pa je češkoslovaški delegat polkovnik dr. Preja kot bivši predsednik zveze srbskih dobrovoljcev na češkoslovaškem izročil v imenu češkoslovaških legijonarjev našim dobrovolj-cem umetniško izdelano žaro napolnjeno z zemljo z grobov češkoslovaških legijonarjev, ki so jih ustrelili Avstrijci na italijanski meji. Izročil je dar g. Lovriču, ki ga je poljubil. Nato je g. Patejtl zaključil sejo.
Danes dopoldne so bili francoski, romunski ln češkoslovaški delegatje na dvoru, kjer so se vpisali v dvorno knjigo, nato so pa odšli na Avalo, kjer so položili na grob neznanega vojaka lovorjev venec, povezan z nacijonalnimi traki francoskih, češkoslovaških ?n romun ;kih dobrovoljcev.
Sedem sto petdeset vagonov hrane za pasivne kraje
Beograd, 3. oktobra. AA. Ministrski odbor za prehrano pasivnih krajev je 17. preteklega meseca sklenil razdeliti 750 vagonov hrane kot prvo pomoč za pasivne kraje. Ta podpora se bo tako-le razdelila:
V Savski banovini dobi srez Brinje 3 vagone, Otočac 5., Korenica 4, Slunj 4, Gornji Lapac
4, Gračac 4, Gospič 4, Perušič 4, Udbin 4, Jastrebačko 3, Kastav 2, Sušak 2, Crikvenica 2, Novi 2, Senj 3, Rab 4, Krk 3, Ogulin 4, Delnice 2, Vrbovško 2, Vojnič 2, Virgin most 3, Glina 3, Pisarovina 2, Čardovac 3, Sombor 2; skupaj 80 vagonov.
Primorska banovina: občina Obrovac sreza Benkovca 7, občina Gornji Vakuf 3, ob. Kupres sreza Bugojna 4, ob. Vir 3, ob. Oplečani 2, ob. Gradovica 3, ob. Tomislav—mestp 2, ob. Bje-lenič 2, ob. Umeljani 1, ob. Konjič 2, ob. Pro-zor 2, ob. Donjoramska sreza Prozora 2; skupno 33 vagonov.
Vrbaska banovina: srez Glamoč 15, Grahovo
5, Kulen Vakuf 10, Bosanski Pelrovac 10, Za-zin 15, Ključ 10, Mrkonjič Grad 5, Kotor—mesto 5, Sanski most 5, Gradačač 5, Gračanica 7, Maglaj 5, Tesanj 5, Banjaluka 5; 6kupno 107 vagonov.
Romunski zunanji minister v Rimu
Rim, 3. oktobra. AA. Agencija Stefani poroča, da je prispel iz Pariza v Rim romunski zunanji minister Ghika. Njegov poset je zasebnega značaja. Na postaji so princa Ghiko sprejeli romunski poslanik pri Vatikanu, romunski odpravnik poslov na italijanskem dvoru, i’rad-ništvo obeh romunskih poslaništev in višji uradniki italijanskega zunanjega ministrstva ter zastopniki ministra Grandija.
Poljšak o svojem zdravilu proti raku
Dunaj, 3. oktobra, d. Dopisnik lista »Neue Freie Presse« je imel priliko govoriti s Poljšakom, ki se je prav optimistično izražal o izgledih svojega zdravila proti raku. »Moje zdravilo,« je dejal Poljšak, »katerega sestava je uradu za ljudsko zdravstvo znana, je samo v toliko tajno zdravilo, da nočem objaviti njega sestave. Že dalje časa pa delam skupaj s celo vrsto dunajskih učenjakov. Pod njih nadzorstvom sem zdravil več bolnikov, ki so mi jih zaupali. Zdi se, da mi bo mogoče že v bližnjih tednih začeti z ustanavljanjem lastnega zavoda, v katerem bo mogoče zdraviti mnogo bolnikov, ki bodo prihajali na Dunaj iz Avstrije in iz inozemstva. Upam, da mi bo kmalu, morebiti že v dveh tednih, mogoče objaviti novo zdravilo, kii se bo dalo uporabljati tudi za notranjega raka
Žrebanje srečk državne loterije
Beograd, 3. oktobra. 1. Pri današnjem žrebanju srečk 5. razreda 22. kola so bile izžrebane številke 46.915, 9.582 in 94.856 za 10.000 Din nagrade, 2.629, 13.252 za 20.000 Din, 84.493 za 30 tisoč Din in 17.021 za 50.000 Din.
Dunajski sadni trg
Dunaj, 3. oktobra, d. Na današnji sadni !rg so pripeljali 10 vagonov jugoslovanskih češpelj in 4 vagone jugoslovanskega grozdja. Tendenca neizpremenjena.
Avto se zvrnil v prepad
Celovec, 3. oktobra, d. Davi ob 5. se je pri Spittalu ob Dravi zvrnil v neko globel tovorni avto. Pri tem sta se ubili dve osebi, med njima posestnik Mannsfelder. Neka oseba je bila težko ranjena, neka druga pa lahko.
Tiralica za komunistom Debeljakom
Zagreb, 3. oktobra, k. Danes je zagrebška policija izdala tiralico za komunistoma Debeljakom, ki je predvčerajšnjim streljal na polioij»ke agente.
Atentat v Indiji
Bombay, 3. oktobra, n. V bližini mesta New Delhija, sedeža indijskega podkralja, je i>il izvršen težak bombni atentat. Podrobnosti &e niso znane, sodijo pa, da je bilo rmiugo človeških žrtev.
0 javnem glasovanju pri naših volitvah
(Dopis iz vrat naših naročnikov.)
Novi volilni zakon določa javno glasovanje. •Na tej določbi se spodtikajo nekateri inozein-, ski listi, kateri naših razmer še ne poznajo dovolj. Ce jih pa kolikor toliko poznajo in kljub temu poudarjajo neumestnost javnega glasovanja pri naših volitvah, potem zastopajo ti listi prav sigurno one kroge, ki naši državi niso prijazni in ne želijo, da bi se čimpreje konsolidirala. Tako tuje mnenje pride silno prav tudi našim nekdanjim strankarjem, katerim je bila in je še danes politična stranka več nego država in njen dobrobit. Zavedajo se namreč, da jim je z novim volilnim zakonom in njegovimi določbami za vedno odklenkalo. Zato vidijo v javnem glasovanju reakcijonar-stvo najhujše vrste, nedomolcratičnost in bogsi-gavedi kaj še vse.
Pa si poglejmo malo pobližje to določbo! Gotovo je, da je tajnost glasovanja pri volitvah pridobitev novejše dobe, in obenem priznanje volilcu njegove politične zrelosti. Zato je volilna tajnost uveljavljena v vseh onih državah, kjer so ljudske mase že politično izšolane ter se zavedajo visokega etičnega stališča volitev, potom katerih si pridobijo zdravega in dobrega upliva na upravo lastne države. Tam, kjer je veliki večini volilcev dobrobit države nad koristjo lastne stranke in tudi nad lastno osebno koristjo, tam tudi ne bodo množice volilcev pod uplivom demagoških politično strankarskih voditeljev, katerim je lastna osebna ali pa strankarska korist vse, dobrobit države pa — nič. Tam je tajnost volitev brez dvoma umestna in rodi dobre sadove.
Drugače je pa seveda v obratnem slučaju, kjer si ljudstvo vsled zgodovinskih in drugih neprilik še ni moglo pridobiti tako velike politične izobrazbe in državljanske vzgoje, da bi samo uvidelo, da je dobrobit vse države tudi njegova lastna korist in potreba, da je država več nego stranka. Ker vseh teh velikih in gotovo ne enostavnih vprašanj ne more samo presoditi, potem nasede raznim političnostran-karskim voditeljem, ki ne iščejo koristi države in po njej koristi ljudstva, ampak svojih osebnih koristi. V takih slučajih je pa volilna tajnost zlo, ker se pod njeno zaščito uveljavljajo često ravno oni elementi, ki si radi nepoštenih namenov ne upajo odkrito na dan.
Da je tako, smo videli dovolj jasno pri nas. Saj smo imeli celo vrsto let tajne volitve. In kaj smo doživeli! V skupščino so prišli ravno potom tajnih volitev zastopniki ljudstva, ki se 'i'ti zdaleka niso zavedali svoje velike in odgo-irnosti polne naloge, bodisi naprain državi,
■ • udisi napram ljudstvu, ki jih je poslalo na ta mesta. Mesto ustvarjajočega in državo utrjajo-čega dela so se vršile v skupščini ostre politično strankarske borbe, nad katerimi se je zgražalo inozemstvo in so se zgražali volilci sami. Mesto konstruktivnosti je nastopila razdiralnost na vsej črti. Večina teh tajno voljenih zastopnikov se ni brigala ne za državo, ne za volilce, ampak za lastno in za svoje stranke korist. Od tega so imeli morda nekateri posamezniki za kratko dobo vlade lastne stranke res morda dobro plačano mesto in še kak osebni dobiček. A to je trajalo navadno zelo kratko dobo. Saj 80 se strankarske vlade često menjale tako hi-*10, da je človek komaj sledil izpremembam. *n ko je prišla nova strankarska vlada na kr-m'lo, ji je bila prva skrb, da je temeljito obračala s pristaši prejšnje. In tako so šle vse Pridobitve posameznikov rakom žvižgat, ljudstvo pa je ostalo praznih rok, bodisi pri tej ali oni strankarski vladi. Med tem pa se je država vedno bolj bližala gotovi propasti.
Taka je bila torej zasluga tajnih volitev in tak ujihov uspeh.
Tajnost je pa še v drugem oziru uplivala pri nas demomlizujoče, bodisi na priprosto ljudstvo kakor tudi na mnoge izobražence. Kakor mnogo drugih moralnih dobrin, tako je vojna doba uničila tudi značajnost in možatost. Med volitvami jih je prav mnogo igralo kaj čudno vlogo. Videl si jih v dobi enih volitev pri različnih strankah. In vsaki so sveto obljubili zvestobo. Ko je pa prišel dan volitev, takrat so pa seveda volili samo eno, če so se sploh udeležili volitev. Zato so navadno dali rezultati volitev docela drugačen izid, kakor pa so preje računale politične stranke in njihovi voditelji. Da ni bilo tako postopanje značajno in možato, uvidi lahko vsakdo. V tisti dobi tajnih volitev je bilo prišlo že v navado, da so posamezniki — in takih žal ni bilo ravno malo — nosili pri sebi fcar po dve, tri ali še več politično strankarskih izkaznic. Kakor je nanesla potreba in razmere, tisto je ven potegnil. In tako postopanje ne more nlkdo imenovati možato, značajno in dosledno ter se mora prej ali slej maščevati nad volilcem samim in nad stranko. In res se je maščevalo zadosti bridko.
Da je bilo tako, niso krive mase naroda. Zakaj, velika večina naroda je moralno zdrava, državi udana in v jedru dobra, često še predobra. Da pa ni še dosegla viška političnega šolanja in zrelosti, so krive zgodovinske prilike in povojne razmere. Za tako šolanje in zrelost je treba deset in desetletij časa in kolikortoliko mirnega razvoja. Pred vsem pa samostojnosti in lastne države. Kako pa je bilo v tem oziru pri nas, je nam še vsem dobro znano. — Ravno radi tega je bila podana možnost, da je naš *dravi in dobri narod nasedal geslom raznih Političnih strank ia demagoštvu njihovih voditeljev. In r takih razmerah je logično, da je
bil konec demokratizma potom tajnih volitev pač takšen, kakoršen je bil.
Tajnost volitev je pri naših razmerah uplivala demoralizujoče na politične stranke in po-
tom njih na ljudstvo. Zato je umestno, da je z novim volilnim zakonom odpravljena. Za izredne čase — in taki so dandanes v vseh ozirih — so potrebni izredni ukrepi.
Kam x> mladine?
Precej mladih dipl. tehnikov je brez posla
Na našem zavodu imamo troje vrst obrtnih učilišč:
I. Tehniška srednja šola s tremi odseki: arhi-tektonsko-gradbeni odsek, 6trojni odsek in elektrotehniški odsek. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili štiri razrede (z nižjim tečajnim izpitom) gimnazije, meščanske šole ali enakovredne strokovne šole. Šolanje traja štiri leta in odgovarja štirim višjim razredom gimnazije. Učenci polagajo po četrtem letu završni (diplomski) izpit.
II. Delo voda ke šole: gradbena, strojna, elektrotehniška, mizarska in strugarska delovodska šola. Sprejemajo, se učenci, ki so se dotične obrti izučili pri mojstru ia imajo že nekaj prakse. Šola traja dve leti.
III. Strokovne obrtne šole: kiparska in rez-barska, keramiška, graverska in zlatarska, ženska obrtna šola s strokovnimi oddelki za šivanje perila, za izdelovanje otrtek, za vezenje. Sprejemajo se učenci (učenke), ki so stari najmanj 14 let in so zadostili ljudskošolski dolžnosti. Šola traja tri leta; odhodno izpričevalo velja kot učno pismo pri mojstru.
Zaradi strokovnega pouka in možne razmestitve učencev po delavnicah in ateljejih sprejemamo na vsak šolski oddelek le omejeno število učencev, ki je seveda razmeroma mftogo manjše od števila učencev po drugih prosvetnih šolah. Pri presojanju Statistike vpisovanja na našem zavodu moramo raznovrstna učilišča razločevati.
Na odsekih tehniške srednje šole je v prve letnike sprejeto maksimalno število učencev 39, 32 in 24, skupaj 95. Prijavljenih pa je bilo 51, 49 in 30, skupaj 130 učencev. Med prijavljene! je bilo 31 z gimnazij in 99 z meščanskih in strokovnih šol. Odklonjenih je bilo 8 z gimnazij in 27 z meščanskih in strokovnih šol. Ker je več prijavljencev, lahko izbiramo in sprejemamo samo učnce z boljšimi izpričevali. Zato imamo tudi letos med 95 učenci v prvih letnikih samo 4, 1 in 1, skupaj 6 repetentov.
Od prijavljenih 31 gimnazijcev jih je bilo 9, ki so na gimnaziji v V. ali VI. razredu pali, nekateri že drugič. Od prijavljenih 130 učencev jih je bilo po starosti 14 let 5, 15 let 11, 16 let 31, 17 let 34, 18 let 23, 19 let in več 26, torej po starosti pod 17 leti 47, po starosti 17 let in več 83. Odklonjenih je bilo po starosti 'pod 17 leti 8, po starosti 17 let in več 27. Iz teh števil moramo postati pozorni na dejstvo, da je med prijavljenci izredno veliko število učencev, ki so dovršili meščansko šolo šele v starosti 17, 18 alj cclo 19 let in to celo z najnižjim pozitivnim šolskim uspehom iz realnih predmetov!
Po moji sodbi bi se bila morala večina teh fantov, ko so s 14 leti zadostili osnovnošolski dolžnosti, posvetiti praktičnemu poklicu in bi bili danes že izučeni obrtniški pomočniki, ki bi lahko vstopili v delovodsko šolo. Pripomnim že na tem mestu, da lansko leto nismo mogli odpreti prvega letnika elektrotehniške delovod-ske šole, ker so se prijavili samo trije mladi pomočniki.
Z ozirom na te statistične podatke lahko rečem, da se na tehnično srednjo solo letos ni prijavilo za nadaljnje strokovno šolanje sposobnih učencev nič več, kolikor jili lahko sprejmemo. Seveda ostane vprašanje odprto, ali je v današnjih razmerah pričakovali, da bodo vsi absolventi prišli do zaželjenega kruha. V desetih letih, odkar so prvi absolventi zapustili tehniško srednjo šolo, je izšlo iz naše šole toliko mladih diplomiranih tehnikov, da jih je že precej brez stalnega posla.
Anka Nikolič:
Na cesti
Zopet resnična povest.
Po močnih nalivih zadnjih dni je v nedeljo posijalo solnce in cesto hitro posušilo.
Bila je to prava gorenjska cesta. Lahno napeta se je pokladala od vasice do vasi, pletla 8 voj e bele vijuge med zelene travnike in šele prav, prav tam daleč, kjer se kadijo dimniki fabrik, ee je stisnila med gozdnata gorovja. Okoli in okoli pa si gledal na veličasten pogled naših Alp.
Zdaj se je vsa kopala v solncu, ki smo mu bili hvaležni za ogrevajoče solnce, kajti jesen je trkala na vrata. In v tem poznem solncu in v razkošju svoje okolice je bila cesta tako lepa, da je arce vriskalo.
Ne, to ni berač. To je truden, bolan, do skrajnosti izmučen človek, ki z majhnim dečkom bosonogcem koraka po vriskajoči cesti.
Kako daleč da je še v L.? O, daleč, ljubi moj, tri ure, morda štiri. Kako bo tale deček, kako boš ti —. Pogled mi zdrkne do njegovih nog. Obute so v same copate, kakor jih šivajo žene v solnčni deželi, ki ji ne moremo zapisati imena, ne da bi se rodila bol v srcu —. »Odkod že hodita?«
»Iz Ljubljane.««
Bog, ali je to mogoče, da hodi ta starec v copatah, ta mali deček bosih nog peš prav iz Ljubljane v času, ko vozi vlak za mal denar, ko se gnetejo izletniki in romarji po neštetih avtobusih, ko pribrni po cesti vsak hip avtomobil, ge pripraši motorno kolo, prlžvenk-
V vseh štirih letnikih imamo letos učencev: arh.-gradbeni odsek 39, 42, 13 in 12 je 105, strojili odsek 32, 34, 30 in 23 je 119, elektrotehniški odsek 24, 24, 21 in 21 je 90. Ako pride-jemo še 38 učencev zadnjega letnika geometričnega odseka, ki je bil samo začasno ustanovljen in je ukinjen, imamo na naši tehniški srednji šoli 347 učencev in na arh.-gradbenem odseku 5 učenk, skupaj 352.
Na delovodskih in strokovnih obrtnih šolah našega zavoda imamo letos manj učencev in učenk nego prejšnja leta! Gradbena delovodska ima 14 in 24 je 38, strojna delovodska 25 in 21 je 46, elektrotehniška delovodska (samo
I.	letnik) ima 9, mizarska in strugarska delovodska (samo II. letnik) ima 20, skupaj 113 učencev. Kiparska in rezbarska šola ima 9, 2 in 3 je 14, keramiška šola ima 3, 0 in 3 je 6 (1 učenka), graverska in zlatarska šola ima 5, 8 in 3 je 16, skupaj 35 učencev in 1 učenko. Zenska obrtna šola ima učenk na oddelku za šivanje oblek 27, 29, 10 in 12 je 78, na oddelku za vezenje 10 in 11 je 21, skupaj 128.
Na vseh naših šolskih oddelkih je letos rednih učencev 496 in učenk 133, skupaj 629.
J. Reisner,
direktor tehniške srednje šolo.
Med dekleti je naval
Velik naval na šole se opaža zlasti tudi med dekleti. Na našem zavodu študira okrog 700 dijankinj. Ponajveč so to hčere delavcev, železničarjev, uradnikov, nekaj malega jih je s kmetov; povečini so ubožnih staršev. Na šole jih navaja v veliki meri gospodarska kriza, ki človeku ne da izlepa do zaposlitve, na nižjo gimnazijo pa se jih mnogo zateče tudi zaradi tega, ker imajo gimnazistke prednost pri vpisu na učiteljišče.
Dekleta, ki gredo študirat, so pač več vrst. Nekatere pridejo samo zaradi udobnosti, dasi nimajo talenta. Te ponavadi zapustijo šolo že v prvih letih. Približno polovica jih je, ki ostanejo samo do četrtega razreda, potem pa se razidejo na učiteljišče, na trgovske in obrtne šole. Za višje razrede ostane približno polovica učenk prvega razreda. Te potem redno ostanejo do konca, po maturi pa gredo nekatere v službe, za katere se zahteva dovršena srednja šola, nekatere na univerzo, zlasti na filozofijo (profesuro) vseh strok.
Velik del absolventk pa se poroči, tako da za službe ne pridejo več v poštev. Poročijo se deloma v teku študija na univerzi, deloma v teku službe pri pošti, pri železnici itd.
Za dekleta z maturo bi bilo treba iskati zlasti poslov in poklicev, ki so v skladu z materinstvom — tako n. pr. kot zdravniške pomočnice, v gospodinjskih šolah itd. V smeri socialnega dela bi morale kazati malo več zanimanja. Izkazale pa bi se lahko tudi v trgovini, n. pr. v knjigovodstveni stroki.
Naši nižji razredi so res malo zelo obljudeni, toda ta naval ni nevaren: do četrte šole se polovica zmirom porazgubi.
Iz razgovora z direktorjem II. drž. r. gimn.
B. Remcem.
f lud. Strukeu A
| SPECI JALNI ATELJE ZA SPLOŠNO I
j ČRKOSLIKARSTVOI
LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 (NASPROTI VELESEJMA)
lja bicikel in samozavestno pridrdra koleselj z nedeljskimi mamami ali kopico veselih fantov. Ali je mogoče, da hodita po tejle beli cesti, ki danes sije v solncu, in ki jo je včeraj bičal dež in jo vrtinčil predvčerajšnjim vihar, da hodita že osemdeset kilometrov in še več? Da hodita že tretji dan, vedrita, premražena, pod kozolci, nočujeta pri dobrosrčnih kmetih.
»Zakaj se pa ne vozita, za Boga?«
Starcu je nerodno, pogled mu uide v stran. Ne, to ni berač. Nekaj pomenca s prsti, potem tiho reče — Nič ne reče. Po cesti prikorakala še dva, mož in žena, in vsakemu visi na ramah majhno živo breme, menda deklica in še en deček, in ali se ni še nekaj drobnega gnetlo ob materini strani? Toliko jih je bilo, naenkrat, vsa cesta jih je bila polna. In starcu ni bilo treba nič praviti. —
Stara pesem, tista strašna pesem, ki nam razljuti kri, ki nam solze stiska v oči. Ni dela, ni zaslužka, ni usmiljenja. Samo bič, samo psovka in bič —.
Ne verjameS, ko bereš v pismu. Če pripovedujejo, misliš, da pretiravajo. Ne razumeš prav za prav, zakaj rajši umirajo. A če jih srečaš tako-le sredi ceste, med tremi belimi konfini, na lepi, lahno vzpeli gorenjski cesti, ki Jo greje solnce, jo božajo travniki in gledajo gore, če jih srečaš, nesrečneže, kako hodijo z bledimi, izmučenimi obrazi in bosimi nogami, in c deco na rami po osemdeset kilometrov in sto, tedaj zakriči srce in vse utone, tvoj kozmo-politizem in tvoja objektivnost, tvoj hladni ra-«um in tvotfa »duhovnost« in tvoj materijali-
KOLINIKA „ TVORNKA UKORI JB LJUBLJANA
11
1
Hi
OKUSNA IN ZDRAVA Kolinska kavai
Učitelji kranjskega okraja so zborovali
Kranj, 3. oktobra.
■Danes dopoldne so zborovali na dekliški šoli na Pungartu učitelji kranjskega okraja. Zborovanje je posetilo okoli 70 učiteljev in učiteljic, prosvetni referent Vilibald Rus in predsednik sekcije JUU za Dravsko banovino Ivan Dimnik. Predsednik Lapajne pozdravi goste, se nato pi-jetetno spominja umrlega upravitelja tov. Je-ločnika iz Križ, ter pove, da je ref. Rus. zastopal kranjsko učiteljstvo pri odkritju spomenika kralju Petru v Ljubljani. Učiteljsko udruženje je bilo počaščeno z visokim pismom Nj. Vel. kralja, kar je najlepša in vzpodbudna sankcija šoli in vzgojiteljem. Šol3tvo je svobodno in tudi izven šole se vsak laliko po izbiri inciativno udejstvuje. Zato bo učiteljstvo vedno krepak sodelavec za srečo kralja, države in domovine. Delajmo za pravo, zdravo Sokolstvo — moramo pa grajati vse, kar vodi v koristolovstvo, kruhoborstvo in hinavščino. Predsednik prečita resolucije SKJ glede zlorabljanja osebnih prememb in intervencij in korak Sokola najtopleje pozdravlja.
Predavanje dr. Frante Wrisa zaradi zadržanosti predavatelja odpade. Upravitelj Lapajne kljub gospodarski krizi vabi učiteljstvo na vztrajno delo za smernice vlade predsednika Zivkoviča. »Bili smo močmi pri rušenju, bodimo še močnejši pri ustvarjanju,« zaključi govornik.
Po nagovoru prosvetnega referenta Rusa poroča upravitelj Rupret o pokrajinski skupščini in se dotika v kritiki novih organizačnili pravil, zmanjšane delegacije, volilnega sistema in sestave kandidacijske liste. Navaja obljube predsednika JUU Damjana Rašiča.
O državni skupščini govori Lapajne. Plemenske in verske razlike morajo proč. Organizacija, ki šteje sedaj 16.000 članov, mora zajeti slehernega učitelja. Prečita se 11 točk, ki se nanašajo na prilike skupščine v Beogradu. Predsednik Dimnik pojasnjuje nato mnoga učiteljska vprašanja in odgovarja na nekatera izvajanja.
Predavanje dr. Dolarja o temi: Kaj je in kaj hoče filozofija, je bilo jako intresantno in globoko stvarno.
Formalna likvidacija društva in občni zbor sta potekla v najlepšem soglasju. Novi odbor je isti, le namesto tov. Demšarja se izvoli učitelj Debeljak. Delitev društva na kranjski in loški okraj so bo po glasovanju izvedla. Namestniki odbornikov so: Rozman, Kavčič in Urbančičeva, revizorji Kržič, Fajdigova, Rebolj in namestniki Bizjakova in Belinova.
zem in ves tvoj našemljeni internacijonalizem, in le neizmerna ljubezen in neizmerno usmiljenje se družita z bolestjo, z gnjevom. — Najpreje so hoteli uiti, tam više gori so hoteli preko, pa so jih vjeli že blizu meje. Potem so si le izprosili dovoljenje. Do Ljubljane so še imeli za vožnjo. In zdaj gredo k bratu. Brat ima službo in kruh. O, saj vedo, da je tudi pri nas trdo za kruh. A zanje bo, zanje bo še gotovo. Saj so preveč pretrpeli. In njen mož je izučen delavec, spreten in priden. In pošten, tako pošten. Zanje bo kruh, in saj imajo brata tam gori.
Srce ae nam krči. Ubožci. Kaj bo, če vaa upanje vara in vera v mirno bodočnost. Tako težko je danes za kruh. Šest lačnih želodcev čaka, in toliko bosih nog na tej beli gorenjski cesti. In tam gori je en sam brat. Moj Bog, Samo da smo tukaj, gamo da smo. O toliko smo pretrpeli. —
Taka trdna vera v trudnih očeh, tako neskončno zaupanje v teh izmučenih obrazih. — In v naših srcih je bolest in tako usmiljenje. Ampak, saj to niso berači.
Vendar ponudimo najstarejšemu dečku majhen bankovec. »Da boš povabil bratce v prihodnji vasi na kruh in mleko,« pravimo. »In da boS enkrat čil Sokol,« dostavi nekdo.
»O,«« pravi mati tiho in blaženo, in vsem zasijejo obrazi, »saj mu je ime Aleksander —
In vse nas dušijo solze.
*
Gorjč, domovina, če Njim ne boS naila kruhat
£a
Jz Dravske
d Agencija Avala poroča: Generalni konzulat kraljevine Jugoslavije v Trstu se je preselil v Via Omenoni §t. 2, drugo nadstropje (tel. št. 87-617).
d Predavanje dr. Kugyja na Bledu. Kakor je bilo že objavljeno, bo imel g. dr. Kugy Julij
4.	oktobra t. 1. ob 15. uri v dvorani kina Bled predavanje o Julijskih Alpah. Opozarjamo ponovno vse ljubitelje planin na veliko zanimivost tega predavanja.
d Pri pošti Kočevksa Reka se je 2. oktobra t.
1.	otvoril telefonski promet.
d Nov zimski TO«ni red na progah mestnega avtopodjetja Ptuj. Od 10. oktobra t. 1. vozijo avtobusi s temi-le izpremembami: Na progi Ptuj—Grabšinskn vrh—Sv. Andraž—Sv. Bolfenk —Sv. Urban—Huj vozi avtobus zjutraj iz Ptuja namesto ob 5-30 uri šele ob 6. uri, in sicer do Sv. Lovrenca ter potem nazaj čez Gabernik in Sv. Bolfenk v Ptuj. Popoldne ostane vozni red neizpremenjen ter vozi avtobus z odhodom iz Ptu ja ob 13'15 tudi do G rabš inskega vrha. Na progi Ptuj—'Nova cerkev—Ptuj vozi avtobus zjutraj 15 minut prej, t. j. ob 6-30 uri v dohodom nazaj v Ptuj ob 7-44 uri. Popoldne ostane vozni red neizpremenjen ter vozi avtobus iz Ptuja ob 17. uri. Na progi Ptuj—Sv. Barbara—Sv. Andraž —'Ptuj ni nobene izpremembe ter vozi avtobus kakor dosedaj, t. j. zjutraj odhod iz Ptuja ob 6. uri in popoldne ob 14-15 uri.
d >0 sedanjem položaju na denarnem trgu« je naslov predavanja, ki ga .boste lahko žuli v oddaji radio postaje Ljubljana v ponedeljek 5. t. m. ob 20. Snov, ki je zlasti glede na poslednje dogodke izredno zanimiva, bo gotovo privabila k radio sprejemnim aparatom najširše občinstvo. To pa tembolj, ker bo predaval strokovnjak, med našimi finančnimi in gospodarskimi krogi izredno uvaževana osebnost, namreč predsednik društva bančnih zavodov gen. ravnatelj g. dr. Ivan Slokar. V ponedeljek 5. t. m. ob 20 torej vsi k slušalkam in zvočnikom. Opera »Tristan in Izolda«, ki se bo predvajala na ploščah, se bo pričela po končanem predavanju, verjetno okrog 2030 in traja do 22.
d Začetek letošnje vinske trgatve. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razglaša z razpisom No. III. 12277/1 z dne 30. sept. 1931., da veljajo lani določen© smernice za določitev začetka trgatve tudi letos. Branje namiznega grozdja, torej grozdja za zobanje, se vrši po § 8 zakona o vinu, odnosno po členu 26. pravilnika k temu zakonu lahko vsak čas, čim so dotične vrste grozdja dovolj sladke in užitne. Začetek splošne vinske trgatve pa določijo občinske uprave v sporazumu i pristojnimi sreskimi načelstvi, ki vodijo tudi evidenoo in poročajo o tem do 25. Oktobra kletarskemu nadzorniku pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Občinske uprave lahko dovoljujejo trgatev ranih grozdnih vrst tudi pred rokom za splošno trgatev, prav tako pod-biranje bolnega grozdja poznih vrst, ostalo zdravo grozdje še bolje dozori. Poslednje je baš letos radi doslej neugodnega jesenskega vremena zelo priporočljivo. Pričakovati je, da bodo dobra vina, torej od čim poznejših trgatev, kolikor toliko šla v denar, slaba vina pa težko ali pa sploh ne. Slajenje moštov od trgatev pred določenim rokom je v vsakem slučaju zabranje-no in se tudii individualna dovoljenja za to ne bodo izdajala.
d Prijave vinskih pridelkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine opozarja z razpisom No. III. 12.278/1 z dne 30. sept. 1931., da morajo vinogradniki po § 14 zakona o vinu in po čl. 34 pravilnika k temu zakonu- v smislu lani izdanih navodil tudi letos takoj po končani trgatvi ustno ali pismeno prijaviti količino pridelka svojih goric, grozdja, odnosno vinskega mošta, in sicer ločeno, koliko od žlahtnih, koliko od samorodnih trt. Pregledno zbrane podatke predlože občinske uprave do 25. novembra sre-skim načelstvom, le-la za svojimi poročili do 25. decembra kletarskemu nadzorniku pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Točne prijave vinskih pridelkov so važen pripomoček za uspešno izvrševanje zakona o vinu in v največjem interesu celokupnega vinskega gospodarstva, zlastd kmetijskih vinogradnikov samih. Z davščinami, kakor nekateri vinogradniki domnevajo, pa nimajo prav nič skupnega.
d Čuvajmo zanimivost jam. Za Škofjo Loko in pod Ljubnikom je večje število jam, ki nudijo obiskovalcem v svojih skalinah polno zanimivosti. Jame žal poslednje čase izgubljajo na svoji privlačnosti, ker brezvestni obiskovalci postopoma odnašajo kapnike in jih rušijo s kamenjem. Podružnica SPD v Škofji Loki se je posebno zavzela za Podlubniško jamo in je v njej že uredila vhod, zabila žeblje in oskrbela za kline pri navpični steni. Vse delo in trud kajpak ne bo mnogo zaleglo, ako ljudje sami ne bodo spoznali kvarnosti svojega početja. Zato pa: čuvajmo in varujmo prirodne posebnosti škofjeloškega okoliša I
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava de-* lovanja črevesja z unorabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki je jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
banovine
d Kmetijska razstava v Kranju, ki bi se imela vršiti začetkom novembra t. 1., se zaradi zadržkov odgodi na nedoločen čas.
d Strelska družina v Velenju. V soboto 26. septembra se je vršil v Rudarskem Domu občni zbor Streljaške družine pod vodstvom g. pukovnika Božidara Ž. Putnikoviča iz Maribora. Sama udeležba (42) dokazuje zanimanje za streljaški pokret. Za predsednika je bil soglasno izvoljen ing. Ernest Čuček, direktor rudnika, ter smo prepričani, da se bo pod njegovim predsedstvom Streljaška družina dobro razvila v našem obmejnem kraju.
d Tudi Gornja Radgona bo dobila novo šolo. Na seji krajevnega šolskega odbora v Gornji Radgoni, ki se je vršil 28. septembra, se je sklepalo med drugim tudi o zidavi novega šolskega poslopja, ker je sedanja zgradba vsled stalno naraščajočega števila otrok veliko premajhna ter ne odgovarja popolnoma sedanjim higienskim predpisom. Šolo bodo začeli graditi v ugodnejšem času.
d Namesto venca svoji preminuli članici odnosno odbornici je daroval odbor ženskega društva »Blago srce« v Laškem v dobrodelne namene Din 280. Prijatelji Sokoli v isti namen Din 215, rodbina Štrekelj Din 100, rodbina Kačič Din 100. Hvala!
d SPD, osrednji odbor, naznanja, da je Triglavski dom na Kredarici zatvorjen. Prav tako so zaprte tudi vse ostale kočo v triglavskem pogorju. — Cojzova koča na Kokrškem sedlu je bila zatvorjena 27. septembra t. 1. Oskrbnik koče Fr. Erjavšek je na razpolago (samo večjim družbam) v Stahovici pri Kamniku.
d Gospodarsko poslopje zažgal. 56-letni Ivan Lešnik iz Rakove steze, pristojen v Novo cerkev pri Celju, brez stalnega bivališča, ki je zadnji čas beračil po Savinjski dolini, je osumljen, da je zažgal posestniku Ivanu Rojcu v Arji vasi pri Celju gospodarsko poslopje in mu »tem povzročil okoli 120.000 Din škode. Za Lešnikom je uvedeno zasledovanje.
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Vpisovanje v tečaje za ritmično gimnastiko in ples telesno-kulturnega društva Atena se vrši v soboto 3. t. m. od pol 18. do en četrt na 20. v beli dvorani Uniona, kjer se dobe vsa pojasnila. Sprejemajo se prijave za ritmiko za otroški tečaj, za naraščaj in odrasle; za plesne tečaje za deklice, za moderne plese začetnike in družabni ples.	2202
Splitski Slovenci ustanavljajo CM podružnico
V Splitu živi okrog 2000 Slovencev. Med njimi je mnogo idealnih ljudi, ki so sklenili na pobudo tamkaj se mudeče gdč. Tilke Lecker-jeve, najmarljiivejše Cirilmetodarice, ustanoviti CM podružnico. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo 11. oktobra t. 1. oh 15. uri v hotelu Kovačevič, ki ga. ima v najemu vrlo narodno zavedni Slovenec gosp. Lorenčak iz bivše Štajerske. Po občnem zboru bo prosta zabava. K udeležbi se vabijo vsi zavedni rodoljubi. Ker je letna članarina le 5-— Din, pričakujemo, da postane vsak član CM podružnice v Splitu.
Pomanjkanje gospodarsko in strokovno izobraženega naraščaja
Generalni tajnik zbornice za Trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu, dr. A. Čuvaj je izjavil uredniku zagrebških »Novosti«, da spada urejevanje in utrditev državne prosvetne politike v skladu z gospodarskimi n družabnimi spremembami med naša najbolj pereča vprašanja. Naša država je preživela po osvobojenju v družabnem pogledu velike spremembe. Glavni steber, na katerem se gradi naša država, je gospodarski stan. Gospodarstveniki in ne samo ljudje z visokošolsko izobrazbo postajajo nosilci državnih idej. Ta nov državotvorni sloj pa potrebuje zato čvrst temelj v strokovni izobrazbi in vzgoji naraščaja. Pri nas se mora pred vsem rešiti vprašanje strokovnega šolstva kot važen del obče državne prosvetne politike. To vprašanje se bo rešilo najbolj povoljno seveda s pomočjo sodelovanja samih gospodar-stvenih krogov in njih organizacij. Po statistiki iz leta 1921. je zaposleno 85% našega naroda z agrarno produkcijo, 9% z industrijo in obrtom, 3% s prosto trgovino itd. Državna prosvetna politika mora potemtakem računati s to strukturo našega naroda. Imamo premalo poljedelskih šol, premalo strokovnih zavodov za trgovinski in obrtni naraščaj in moramo zato klicati strokovno izobražene ljudi iz tujine. V svobodnih poklicih in javnih ustanovah ne morejo dobiti službe vsi mladi ljudje z akademsko izobrazbo, dočim v gospodarstvu rlada veliko pomanjkanje gospodarsko in strokovno izobraženega naraščaja. Naša produkcija inteligence je zato v krizi, in sicer ne zaradi tega, ker jo je preveč, nego zato, ker se inteligenca
d Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja vsemu cenj. občinstvu Dravske banovine, da je ustanovila s 1 . oktobrom 1931. peto skupino z oddelki A/IV, B/IV, C/IV, D/IV. V te oddelke se sprejemajo do preklica vse zdrave osebe od 51. do 90. leta, in sicer za Din 1000-—, 2000 —, 4000-—, 10.000 oz. iz vseh oddelkov za Din 17.000-— podpore. — Ker se sprejme za vsak oddelek od starejših oseb le omejeno število starejših članov, je takojšnji pristop jako priporočljiv.	2216
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 769-5, termometer 7'4, relativna vlaga 88%, tiho, megla. V Mariboru je kazal barometer 768-8, termometer 7-3, relativna vlaga 90%, tiho, oblačnost 10. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 162 (6), Mariboru 14-1 (6-4), Zagrebu 14 9 (5), Beogradu 15-7 (4-2), Sarajevu 17’2 (1-3), Skopi ju 19-8 (1-8), Kumboru 18 (10-7), Splitu 18-3 (10-6) in Rabu 18-9 (11-2). V oklepajih označena je najnižja temperatura.
d Vlom v Repnjah. 36-letni Alojzij Skodlar iz Dobrnič pri Kranju in njegova žena Frančiška, rojena Komovc, sta osumljena, da sta vlodila v trgovino Marije Sodnikove v Repnjah in ukradla okoli 2400 Din gotovine, za 95 Din Sava cigaret in 1 električno baterijo. Skupna škoda znaša 2500 Diin.
Ejubljtma
Nedelja, 4. oktobra 1931.: Fran. Pravoslavni, 21. septembra: Kodrat.
Nočno službo imata v nedeljo lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti; v ponedeljek pa lekarni Trnkoezy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti.
*
■ Sokol I. Ljubljana-Tahor obvešča svoje članstvo, da je danes razposlal položnice s prošnjo, da nakaže poljuben znesek za podporo gladujočim bratom, sestram in mladini sokolske župe Mostar. Kdor bi pomotoma ne dobil položnice, naj se posluži splošne položnice in vpiše našo številko 11.253 ali pa vplača svoj dar v društveni pisarni, kjer sprejemamo tudi darila v obleki, obutvi i. dr. Priskočimo tem našim dragim pripadnikom na pomoč in pokažimo jim, da smo res bratje in sestre. Zdravo! — Uprava.
■ Obiščite Jakčevo razstavo »Amerika« Slovenska umetnostna kritika je vsa priznala Jakcu, da so njegova dela na razstavi »Amerika« v Jakopičevem paviljonu po umetniški kvaliteti vredna. Take razstave v tem paviljonu še ni bilo. Zato ne zamudite prilike in obiščite danes razstavo I Cene umetnin so izredno nizke 1
Za splošno ključavničarstvo se priporoča Ivan Kralj, Gregorčičeva ulica 5.
1801
vzgaja v smeri, ki ne ustreza več socijalni in gospodarski strukturi našega naroda in naše države.
Bitoljskega vampirja so prijeli
Nedavno smo poročali o strašnem zločinu, ki je bil izvršen v Bitolju nad 41etno Buniko, hčerko Izaka Kalderona iz Bitolja. Dekletce so našli zadavljeno z neštetimi ranami po vsem telesu v bitoljski okolici. Zločinca so dolgo zamen iskali, naposled se je pa sam izdal. To je neki 451etni starec Abdul Ibraim, oče 5 mladoletnih otrok, po poklicu težak, ki se je čez zimo preživljal z lovom. 23. septembra popoldne je naletel na ulici v Bitolju na malo Buniko pred hišo njenih starišev. Ko je zagledal lepo razvito deklico, se je v njem vzbudila zverinska pohotnost. S sladkorčki je deklico izvabil s seboj v okolico, 2 km daleč od mesta. Tam je svojo žrtev mučil na ta način, da jo je z železno paličico pretepal, potem jo je pa odnesel domov v mesto. Doma je zverinski človek pred ženo in otroci deklico ponovno mučil. Imel jo je zaprto v kleti dva dni in dve noči, nato jo je pa zadavil ter njeno trupelce odnesel na kraj, kjer so ga tretji dan našli pastirji.
b Pomoč za pasivne kraje. Banska uprava v Splitu je dobila od ministrstva za narodno zdravje obvestilo, da so ji poslali 250 vagonov živil za stradajoče ljudstvo v Primorski banovini. Razen tega je določenih 5,000.000 za javna dela v Vrbaski banovini. Na ta način bodo omilili veliko brezposelnost, ki vlada v teh krajih.
b Od žalosti za izseljenim možem hoče v smrt. Mož Pepice Poljak, ki je stanovala na Trešnjevki v Zagrebu, se je nedavno izselil v Ameriko. Na ženino veliko razočaranje je iz Amerike kmalu javil, da je brez posla in da ji ne more poslati niti pare. Zena je sicer s svojimi rokami zaslužila nekaj, pred dnevi je pa tudi sama izgubila službo. Pogrezala se je vedno bolj v bedo in je naposled obupala. V samomorilnem namenu je izpila večjo količino ocetne iksline. V bolnišnici so ji izprali želodec in rešili življenje.
b Prva žrtev letošnje zime. Iz Splita poročajo, da je pri Livnu zmrznil seljak Marko Zelo iz Lušnica. Bil je na poti proti domu s sejma v Glamoču z dvema konjema, katera ni mogel prodati. V planini je zgrešil pot in zašel v ■ snežni zamet, kjer je onemogel in zmrznil.
■ Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani je prejela ta-le darila: Gospa ravnatelja OUZD dr. Bohinjeca je nabrala v družbi Ljubljančanov pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru 270 dinarjev. Njeni otroci Joško, Metka in Polonca pa so poslali ligi darilo v znesku 284 Din. Uradništvo Pokojninskega zavoda pa je v počastitev spomina na umrlega gospoda očeta zavodovega podpredsednika g. Evgena Lovšina podarilo ligi znesek 1144 Din.
Koks za kovače in centralne kurjave
iz angleškega oremogo
75 Din za IOO kg
32’/	Iranko olinorna nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
■ Znižanje cen teletini in koštruiiovemu mesu. Z včerajšnjim dnem se je znižala cena: koštrunovemu mesu od 14 na 13 Din za 1 kg, teletini I. vrste od 18 do 16 Din, teletini II. vrste od 12 do 14 Din ostane. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
■ Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani priredi v soboto 10. oktobra v veliki dvorani hotela »Union« spominsko svečanost 151etnice osnovanja Prve dobroveljske diviziije v Rusiji. Program svečanosti obsega sledeče točk©: Predavanje prof. g. dr. Ernesta Turka o dobrovoljskem pokretu. Govor predsednika glavnega Saveza dobrovoljcev v Beogradu gosp. Lujo Lovriča. Sodeluje Pevski zbor in godba dravske divizije v Ljubljani.
Damski plašči ■■■■■■■i Moške obleke po meri MBHH
Paiafa Viktorija	,yW©I>lcSS©
■ IV. delavski prosvetni večer, ki ga priredita »Svoboda« in »Zarja« v sredo 7. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, bo obsegal koncertne točke godbe »Zarje« in solospeva mezosoprana, baritona in bas-baritona. Ciril Štukelj bo pa predaval o nedavni največji mednarodni športni olimpijadi na Dunaju. Na modernem epidiaskopu bo pokazal nad 100 kras-nik fotografskih posnetkov. Vstop na prosvetni večer je prost.
■ Poselska zveza ponovno otvori nemški poučni tečaj 7. t. m. v pisarni Poselske zveze, Miklošičeva cesta 22, I. nadstr., Delavska zbornica. Pouk se bo vršil vsako sredo od pol devete do dasete ure zvečer. Plača za pouk stane mesečno Din 10-—. Katera služkinja ima veselje bodisi za šivanje ali nemški pouk, naj se zglasi v pisarni Poselske zveze 4. t. m„ t. j. v nedeljo od 3. do 5. ure popoldne. Vabi odbor. — Poselska zveza obvešča, da se ponovno otvori šiviljski tečaj v Marijinem domu meseca oktobra in sicer dva krat na teden, vsaki torek in petek od pol devete do desete ure zvečer. Plača se mesečno naprej, članice po 20 Din mesečno, nečlanice pa 30 Din mesečno.
■ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igra danes 4. oktobra veseloigro v treh dejanjih »Gašperček čarovnik«. Začetek točno ob 16. uri v Narodnem domu, vhod z Bleivveisove ceste.
■ Obleke najnovejšega kroja pri »GeutleiiieiK Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
■ Paviljon »Grajska klet« na velesejmu odprt celo leto. Toči priznana Podborškova vina.
■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči.	1896
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli sta: Muhleisen Marija, roj. Rudesch, 78 let, vd. drž. pravdnika in hišna posestnica, Stari trg 21; Gabrovšek Milica, 24 let, učiteljica, Dolenjska cesta 50. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Lužan Antonija, 62.let, dninarica, Bitnje; Planko Maks, 42 let, sprev. drž. žel., Florjanska ulica; Primc Josip, 55 let, revident drž. žel. v p., Masarykova c.; Burja Avgust, 3 mesece, sin strojnika, Črnomelj; Smolič Janez, 72 let, posestnik, Lahovče - Novo mesto; Malovrh Jožef, 35 let, kuhar, Vič; Cerar Franc, 24 let, zidar, Zaboršt; Kerstnik Ignac, 26 let, kajžar, Dvorska vas; Štrukelj Ivana, 22 let, hči posestnika, Bečaji; Kozar Alojzija, 27 let, žena rudarja, Hrastnik; Miklič Alojzij, 22 let, mizarski vajenec; Smrekar Ivana, 59 let, užitkarica, Zadvor p. Hrušča, Jelnikar Marta, 3 meseca, hči šoferja, Zalokarjeva; Zajec Jožefa, roj. Tavčar, 53 let, žena delavca, Karlovška c. 10; Justin Ivan, 40 let, žagar, Jezersko nad Kranjem; Pirnat Edvard, 46 let, trg. sotrudnik, Švabičeva ul. 15.
■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Albin šifrer.
■ Elegantne obleke po meri in solidnih cenah izdeluje modni salon za gospode J. K u -ril j, Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg) št. 1.
2171
■ Največja novost za foto-amaterja je novi ortohromatični 23° Sch film najboljšega nemškega fabrikata, ki ga dobiš za 16 Din velikost 6X9 samo v novii špecijalni Foto-trgovini A. ŠMUC vogal VVolfove ulice 8 in Marijinega trga.	'	2131
■ MGTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
B Mednarodne rokoborbe v Unionu zaključene. V petek zvečer so se zaključile mednarodne rokoborbe v Unionu. V borbi za prvo nagradil je premagal italijanski Herkules Trava-glini dosedaj še nepremaganega Prohasko in tako prejel nagrado v znesku 11.000 Din. Drugo nagrado v znesku 8000 Din je prejel Prohaska, tretjo in četrto pa sta si delila Pero Kop in Romanov. Kakor je povdarjal menažer Zdesič.
C W" Tk	El	n	izposojevalnica gramofon-
U Jul mm. ^ skfh ploSč In gramolonov
seje preselila
na ALEKSANDROVO O. 5
vhod skozi vežo, desno
Najnovejši šlagerji in drugi komadi so vam za malenkostno ceno vedno na ra«polago. 2158
Jz dLvugzh banovin
nd Kop še nikdar imel take smole, da bi prišel tretje, oz. četrto mesto. Bolj ga, da ga je premagal Travaglini v Beogradu in prav tako tudi v Ljubljani, zato mu je ponudil revanžno borbo, ki jo je Travaglini tudi sprejel. Spopri-Meta se drevi v Unionu.
■ Štiri prometne nesreče. V splošno bolnico so prepeljali 4 žrtve prometnih nesreč. 28-let-uega ščetarja Ivana Vodopivca iz Most je povo-sil opoldne na Zmajskem mostu neznan kolesar. — ti4-letnega mizarja na mestni pristavi Ignaca Jeršeta, stanujočega v Streliški ulici 18, je po-vozil na Krekovem trgu neznan avtomobilist. Jerše je zadobil precejšnje poškodbe na glavi tn po životu. — 31-letna posestnikova žena Franja Špenko iz Vodic pri Kamniku se je peljala
* vozom iz Ljubljane proti domu. Pri »Slepem Janezu« blizu Št. Vida je dohitel voz osebni avtomobil. Hoteč se mu umakniti, je Špenkova aavozila na kup gramoza, kjer se je voz pre-vrnil, konji pa se splašili. Špenkova je padla z voza in zadobila precejšnje poškodbe na glavi In po životu. Kljub temu, da ne zadene avtomobilista nobena krivda za nesrečo, ker je pravilno vozil, je naložil Špenkovo na avto in jo prepeljal v splošno bolnico. — 87-letnega delavca državne železnice Alojza Cerarja iz Št. Vida, je povozil v Stanažicah neznan motociklist.
■ Galanten tat. Delavcu Nikoli Vukiču, stanujočemu na Cesti dveh cesarjev št. 14, so bile ukradene iz nezaklenjene sobe suknjene hlače, •uknjič, kapa in rjavi čevlji v skupni vrednosti 895 Din. Tat se je vtihotapil čez dan v odprto •obo, se preobul, pustil v sobi stare raztrgane Sevi je, nato pa brez sledu izginil.
■ Tri tatvine koles. Mehaniku Adolfu šošterju je bilo ukradeno iz odprte kleti Jugo-Steyer tovarne na Frankopanski oesti kolo »Waffenrad«, vredno 2000 Din. Tatvine je osumljen neki mehanik. — Delavcu Francu Kušarju, stanujočemu v Rožni dolini, cesta XXI/3, je bilo ukradeno Izpred neke gostilne na Viču kolo, vredno 1000 Din. — Mizarskemu pomočniku Ivanu Gnezdi
* Viča je bilo ukradeno z dvorišča trgovskega doma v Gregorčičevi ulici kolo, vredno 800 Din.
• Vlomim tatvina v barako. Delavcu Ivanu 6ubiju go bili ob priliki vloma v barako ob Gradaščici v Hribarjevem gaju ukradene gumijasti čevlji, vredni 160 Din. Vlomilec je s topim predmetom odtrgal ključavnico in napravil približno 30 Din škode, ki jo trpi tvrdka Dukič i drug.
Maribor
m Poziv javnosti! Letošnja nenavadno huda suša je uničila vse poljske pridelke v Zetski, Vrbaski, Primorski in deloma tudi v Savski banovini. Prebivalstvo nima ne hrane zase ne klaje za živino. Vse izgleda, kakor po po-*aru, Naša narodna skrb in naša človeška dolžnost nam veleva, da pomagamo tem nesrečnikom brez tuje pomoči in jih rešimo stradanja. Zato se obrača krajevni odbor Rdečega križa v Mariboru na vsakega posameznika s prošnjo, da izroči čimprej svoji nabiralni skupini (podjetja, trgovine, obrti, uradi, šole, vojaštvo itd ) evoj prispevek. Nabiralne skupine pa naj pošljejo Hranilnici Dravske banovine v Mariboru vse nabrane prispevke, čim jih zberejo, da jih m oči centrali Rdečega križa. Nadejamo se, da n° kljub sedanji krizi še vsakdo utegnil ne-aJ žrtvovati za te najbednejše med bednimi. 4h Prva nedeljska predstava letošnje sezone v »»ariborskem gledališču bo danes v nedeljo, *• 4. m. Uprizorila se bo sijajna satirična ko-medija »Volpone«, ki je pri svoji premieri do-7e3.la tako pri občinstvu kakor pri kritiki zelo *eKk uspeh. Vsebina komedije je zelo zanimiva 111 napeta ter pridejo tudi ljubitelji zabave v Polni meri na svoj račun.
m Otvoritev desete sezone v Ljudski univerzi. » petek zvečer je naša Ljudska univerza otvo-rila svojo 10. sezono. Uvodoma je spregovoril Predsednik g. inž. Kukovec, ki je pozdravil in Predstavil tudi prvega letošnjega predavatelja, akad. slikarja g. Božidarja Jakca. Predavatelj Je nato pred občinstvom, ki je docela napolnilo dvorano, govoril o svojih vtisih s potovanja po Ameriki, posebno pa o življenju naših slovenskih izseljencev. Predavanje je podkrepljeval z lePim amaterskim filmom. Ob koncu je povedal, da se bo v kratkem ustanovil v Ljubljani, in pozneje tudi v Mariboru poseben klub, ki bo skrbel za kulturne stike z našimi v Ameriki in jim pomagal pri kulturnem in prosvetnem delu.
m Nastop Sokola pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
Prihodnjo nedeljo 11. t. m. priredi mlado Sokolsko društvo pri Sv. Marjeti ob Pesnici javen nastop in zabavo.
m Proslava 25-letnice popularnega člana mariborskega gledališča Eda Groma bo v torek,
6.	oktobra. Jubilant bo nastopil kot prestolonaslednik Rudolf v zgodovinski žaloigri »Ma-Verling«, ki jo Je po svojem romanu dramatiziral francoski pisatelj Claude Anet. Za to igro, ki je že v Zagrebu dosegla velik uspeh, je že sedaj ijjlno zanimanje in priporočamo zato čimprejšnjo nabavo vstopnic.
m Zborovanje mariborskega okrajnega učiteljskega društva. Včeraj je bilo tukaj zborovanje Učiteljskega društva za oba mariborska politična okraja, na katerem so sklenili, da se po predpisih novega uradniškega zakona razdeli sedanje enotno društvo na 2 samostojni, 1 za glavarstvo desni breg, drugo za glavarstvo levi breg. Izvoljena sta bila takoj tudi oba nova odbora. Za predsednika na desnem bregu je bil izvoljen šolski upravitelj g. Anton Hren iz Studencev, za predsednika na levem bregu pa Šolski upravitelj g. Mirko Vauda iz Sv. Marjete ob Pesnici. Nadalje so sklenili z vsemi silami podpirati vladno politiko pri bližnjih vo-litvah.
m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bosta imeli od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Albaneže v Frankopa-110vi ulici in lekarna Konig na Aleksandrovi
oesti.
m Prijave za lov na sulce. Gospodje, ki bi želeli ribolovske karte za sulce, se naprošajo, da te svoje želje prijavijo do 15. t. m. pismeno na naslov: Ribarsko društvo v Mariboru ali ustmeno blagajniku g. Ferdu Greinerju, trgovcu v Mariboru, Gosposka ul. 2.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja nemški velefilm »Pred preiskovalnim sodnikom«. — Kino Union pa dunajsko veseloigro »Dunajska cvetličarka«.
m Lahkoatletski meeting. Danes ob 9. uri dopoldne bo na igrišču Rapida lahkoatletski dvo-match med SSK Maratonom in SK Železničarjem. Tekmovalo' se bo v tekih, skokih in metih, v vsaki disciplini od vsakega kluba po dva atleta. Nastopili bodo obenem tudi juni-orji skupine A.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst. m Letošnji vinski pridelek. Banovinska trt-nica in drevesnica v Pekrah javlja, da so pri poskusnem določanju sladkorja in kisline posameznih vrst grozdja v tamkajšnjem vinarskem okolišu ugotovili povprečno kvaliteto pridobitev v prvi polovici septembra 3'5 sladkorja in 0'5 zmanjšanja kisline. Ker je sedaj vreme lepo, je upati, da se bo kvaliteta še poboljšala, čeprav bo trgatev zelo pozna.
m Cene novega vina. Letošnji vinski mošt se prodaja po Slovenskih goricah pri vinogradnikih po 1'50 do 2 Din.
m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9.	1492
in Iv. Heričgo, ml. Maribor, Koroška cesta 15. Izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni.	1810
m S sejma za prašiče. Na sejmu za prašiče v petek je bilo 400 živali, kupčija je pa bila bolj slaba, kajti prodanih je bilo samo 155 živali. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari 40 do 80 Din eden, 7 do 9 tednov 90 do 100 Din, 3 do 4 mesece 150 do 250 Din, 5 do 7 mesecev 300 Uo 400 Din, 8 do 10 mesecev 450 do 500 Din 1 leto stari 550 do 750 Din. Po teži: kg žive teže 7 do 8 Din, mrtve teže pa 10 do 12 Din.
m Ceneno meso. Jutri, v ponedeljek, dne 5. t. m. se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo od 7 ure zjutraj dalje 190 kg govedine po 6 Din kg in 100 kg svinjine po 8 Din kg, in sicer na osebo največ 1 do 2 kg.
m Trg v soboto. Na včerajšnjem trgu so bili 4 prekajevalci, 3 vamparji, 27 mesarjev, 38 branjevcev, 1 mlinar, 7 oljarjev; 38 kokoši, 570 piščancev, 11 gosi, 28 rac, 23 puranov, 45 kuncev; 16 voz sadja, 7 voz čebule, 16 zelja, 42 krompirja, 18 plaht koruznega lubja, 6 voz slame, 4 otave, 2 detele, 1 škopov; 30 slaninarjev, 3 zunanji mesarji itd. Zelo veliko je bilo tudi dobrih gob. Cene so bile v splošnem nespremenjene, le svinjina se je zaradi odprtega izvoza v Nemčijo in Francijo podražila. Kokoši so stale 30 do 45 Din ena, piščanci 25 do 30 Din par, gosi 40 do 60, race 25 do 40 Din, purani 40 do 60 Din. Sadje je bilo nekoliko cenejše. Precej je bilo na trgu tudi divjačine: zajci, fazani, jerebice, srne itd. Kupčija je bila bolj srednja.
m Aretacije. V petek sta bili v Mariboru izvršeni dve aretaciji. Karel F. je bil aretiran radi suma tatvine, Marija R. pa zaradi suma tajne prostitucije. Prijav je policija prejela 18, večinoma prometnih.
Aretacija Puklovega ubijalca
Kakor smo včeraj poročali, je bil v petek zjutraj v Razvanju zaklan kolar Feliks Pukl iz Zg. Hoč. Ker je bilo pri preteku okrog 30 fantov, je imelo orožništvo precej dela, preden je izsledilo pravega krivca. Včeraj je po daljšem zasliševanju dognalo, da je Pukla z nožem zabodel 23-letni Marko Borac. Ubijalec je bil aretiran in pripeljan v zapore tukajšnjega sodišča.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 4. oktobra ob 20. uri: »Volpone«. Ponedeljek, 5. oktobra: Zaprto.
Torek, 6. oktobra ob 20. uri: »Mayerling«. Pre-mijera. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja Eda Groma.
Pfuf
p Koncert vijolinista Karla Rupla. Letošnjo koncertno sezono otvori Glasbena Matica v Ptuju s koncertom našega najboljšega vijolinista Karla Rupla, ki si je s svojim lanskim koncertom na mah pridobil naklonjenost našega občinstva. V petek 9. t. m. bomo imeli priliko slišati ga v dvorani Glasbene matice, ko se nam bo predstavil s sporedom, ki bo gotovo zadovoljil vse poslušalce.
p Ženski zbor Glasbene Matice v Ptuju bo imel prvo vajo v torek 6. t. m. ob 20. uri. Pridite polnoštevilno in točno. Pevovodja.
p Bralno društvo v Krčevini priredi danes v nedeljo, 4. t. m. trgatev v gostilni Križe v štu-kih (prej Potočnik), čisti dobiček je določen za nabavo novih knjig.
p Iz sodne dvorane. Ivan Horvat, posestniški sin v Bukovcih, je vsled nekega domačega prepira pretepel svojega očeta Jožefa Horvata in mu prizadejal po celem telesu rane in otekline, da je moral iskati zdravniške pomoči. Dne
2.	t. m. se je sin zagovarjal pred sodiščem. Kaznovan je bil na 300 Din; v slučaju neizterljivosti na 5 Din zapora, pogojno na 1 leto.
p Jakob Kelc, posestnik v Paradižu, obč. Sv. Elizabeta v Halozah, je hujskal ljudstvo, da ni treba plačati cerkvenih konkurenčnih prispevkov, ki so bili predpisani od politične oblasti. S tem hujskanjem je ustvaril razpoloženje, da bi se občina v Gruškovem, torej samoupravno oblastvo, oviralo v izvrševanju svoje naloge. Dne
2.	t. m. se je radi tega zagovarjal pred okrajnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 8 dni zapora in 300 Din denarne kazni.
p Vincenc Irgl, ■ posestnik iz Placerja, je iz maščevanja prerezal vrvi, ki so pritrjene na kavlju za nošenje vode, last Marije Marinič, posestnice istotam, ter s tem poškodoval tujo last. Za ta svoj čin se je zagovarjal 2. t. m. pri okrajnem sodišču. Obsojen je bil na 180 Din denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 3 dni zapora.
Celje
* Sokolsko društvo v Celju ee udeleži prvega nastopa Sokolskega društva v Veliki Pirešici, ki ee vrši danes ob 3. popoldne, s članstvom in naraščajem. Vabljeni so vsi. Vozovi bodo brezplačno na razpolago za tja in nazaj. Zbirališče na dvorišču mestne narodne šole ob 1.15. uri popoldne.
* Rešilna postaja v septembru. V preteklem mesecu je rešilna postaja izvršila 19 prevozov ponesrečencev in bolnikov. lOkrat pa je nudila prvo pomoč na ambulanci. Iz te Statistike je razvidno, da je prevažanje bolnikov nazadova-
lo.	čemur je vzrok dejstvo, da bolniška blagajna ne plača več prevoza, če ga ni odredil uradov zdravnik.
* Smrtna kosa. 3. t. m. je v javni bolnici umrl 191etni hlapec Orešnik Ivan iz Sv. Janža lia Dolenjskem.
* Plesne vaje trg. nameščencev se bodo pričele v soboto 10. t. m. v mali dvorani Celjskega doma. Ob 30. bo sprejemanoje prijav, nato se začne prva plesna vaja, katero bo vodil priznan plesni učitelj. Posebna vabila ee ne bodo razpošiljala.
* Javna mestna knjižnica v Celju je v septembru izposodila 1057 strankam 2318 knjig.
* Sokolske plesne vaje se bodo začele letos
11.	oktobra. Poučeval bo znani plesni učitelj g. Černe iz Ljubljane. Stari in novi plesalci naj se radi vpisa priglasijo 11. oktobra eno uro pred pričetkom, t. j. ob 19. uri v sokolski telovadnici.
* Prvenstvena nogometna tekma med ISSK Mariborom ter celjskimi Atletiki na igrišču pri Skalni kleti se prične ob 3. popoldne.
* Poostritev pasjega kontumaca. Sresko načelstvo je izdalo razglas, s katerim se odreja za celjski sodni ojeraj poostren pasji kontumac.
* Bik ga je teško poškodoval. V petek popoldne se je v Bukovju pri Frankolovem odtrgal bik posestnika Potočnika Matije. Ko ga je hotel posestnik uloviti, ga je bik napadel in prevrnil, tako da si je Potočnik dvakrat zlomil levo roko in tri rebra. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v celjsko javno bolnico.
* Nezgode. 151etnega dninarja Podpečana Rudolfa iz Stranic so pri povratku od kožuha-nja napadli neki fantje ter mu prerezali nos in izbili dva zoba. — 231etni delavec Kotnik Franc iz Skomarja pri Vitanju je zašel s prstancem leve roke v ostrino cirkularke, ki mu je odrezala prst. — 251etni hlapec Kovačič Martin iz Ruš pri Petrovčah je zašel s sredincem leve roke v jabolčno prešo, ki mu je razmesarila prst. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnici.
* Ukradeno kolo. V petek dopoldan je imel posestnik Kranjc Anton iz Kaplje vasi pri Braslovčah opravke na mestnem načelstvu. Svoje kolo je postavil v vežo poleg policijske stražnice. Pa mu je kljub temu neznan tat kolo odpeljal. Kolo je znamke »Anker«.
Novo mesto
»Celjsko mesto« pogorelo. Pol ure od Novega mesta v skriti kotanji pod Malini Slatnikom stojita dve bajti, ki ju okoličani nazivijejo »Celjsko mesto«. Kotlino preteka potoček in na vsakem bredu sameva ena hišica. Tostran je edina prebivalka malega domka stara ženica Tona, onstran že skoro v gozdu pa neka mlinarska rodbina. Hišici sta toliko vsaksebi, da sinoči ena ni postala drugi usodna. Sredi noči je začelo pri Toni nenadoma goreti. Kdo je zažgal, se ne ve. Stara reva je plamenom komaj ušla. Nihče ni vedel za neznatni požar v globoki dolinici, nihče ni prišel nesrečnim »celjskim meščanom« na pomoč in zgorela je hišica do tal. K sreči je bila primerno zavarovana in si bo stara Tona postavila nov domek.	•
Strcljaška družina priredi danes popoldne svojim članom in prijateljem na strelišču zabavo zaključne sezije streljanja na prostem. Sestanek posetijo delegati ljubljanske strelske družine. Pripeljejo se z novomeškimi strelskimi odborniki iz Kostanjevice, kjer ima tamoš-nja strelska družina dopoldne veliko svoje slavje.
Poljčane
Tatvina kolesa. Železniški uradnik Oton Z. je prišel te dni ob svoje kolo. Hoteč se odpeljati po službi domov v Poljčane, je nemalo začuden ugotovil, da mu je kolo med časoin, ko se je on nahajal v pisarni, izginilo. Kolo je spredaj rdeče prepleskano. Svarimo ljudi pred morebitnim nakupom.
Ljutomer
Nov notar. Notarsko pisarno dr. Stojana, ki je odšel v Celje kot substitut za pok. notarjem Drukarjem, je prevzel g. Gregor Saš el.
Izprcmemba posesti. Vinograd grofa Lamberga v Gresovčaku, občina Slamnjak, je kupil tukajšnji trgovec g. Al. Krainz za 500.000 Din. Posestvo meri kakih 30 ha.
Koncert. Glasbeno društvo je nastopilo v nedeljo dne 27. pr. m. z večimi točkami društvenega orkestra, s solospevi in soli za čelo. Kavarniški lokal hotela Zavratnik je bil nabito poln. Posebno so ugajale pesmi g. Doberška, ki jih je zapel tri lepo in s toplim občutkom, ter skladbe, ki jih je zaigral g. Jamšek na čelu. Na klavirju je spremljal g. Ivo Seršen. Za lepi uspeh ima največ zaslug dirigent g. Zacherl. O komponistih programa in njih delih je govoril pred koncertom g. Karbaš.
Namestitev. Za voj. referenta pri sreskem načelstvu je imenovan g. C r e h o v n i k, ki je zameni! g. Komornika, premeščenega v Travnik.
Št. Jurij ob južni železnici
Prostovoljno gasilno društvo v Slivnici priredi danes ob 3. popoldne vinsko trgatev s plesom v prostorih gosp. I. Krajnca.
Smrtna kosa. * V sredo 30. septembra je umrla v javni bolnici v Celju 741etna brezposelna kuharica Koželj Rozalija, doma iz Podgrada pri Sv. Juriju ob juž. železnici.
Premestitev. Na Kalobje je iz Mastjancev premeščen učitelj Karol Čep regi.
Upokojitev. Okoliški pismonoša tukajšnje pošte g. Krajnc Anton je upokojen.
Meinl^cve
znane kavne mešanice
najboljše od najboljšega
Julio Metni
uvoz kave
sSN 'istanovbeno i
r86z ŽO*
Jubilej g. Miloša Roša
Hrastnik, 4. oktobra.
Danes praznuje 50-letnico rojstva učitelj in posestnik v Hrastniku g. Miloš Roš. Tako se je pridružil k njegovim letošnjim jubilejem še ta — tretji. Letos slavi namreč tri jubileje: 30-letnico mature, 25-letnico službovanja v Hrastniku in 50-letnico rojstva.
Ttošovo delo v javnosti je bilo v zadnjih de setletjih naravnost ogromno. Zraven tega se je izkazal tudi kot šolnik in vzgojitelj. Ni ga naprednega društva v Hrastniku in okolici, da bi g. Roš ne bil med njegovimi ustanovitelji, idejnimi očeti ali podpornik. Kot javen delavec, ki more z mirno vestjo pokazati na plodove svojega dela, uživa spoštovanje in uglednost vseh, ki objektivno motre njegov trud, poštenost in delavnost. Z njegovim prihodom v Hrastnik se je pričela tu prav za prav nova doba, doba narodnega prebujenja.
Vedno je bil Jugoslovan v srcu. Zato se je znašel med svetovno vihro kmalu preko fronte in se je vrnil iz ujetništva v osvobojeno domovino. Posebno poglavje je njegovo društveno delovanje. Tako vestnega društvenega tajnika, kakor je g. Roš, ne najdeš zlepa. Da je Sokol z dušo in telesom, ni treba posebej poudarjati. Saj je Sokolov starešina!
Njegovih jubilejev se radujeta z vsemi njegovimi številnimi prijatelji in znanci soproga gospa Lila in hčerkca Nevenka. Mi mu od srca čestitamo tudi kot našemu vestnemu dopisniku za Hrastnik. Jubilantovi dopisi pri nas in drugod so pa zopet posebno poglavje iz njegovega plodnega dela za vzgojo in blagor našega ljudstva. Še mnogo let!
Hrastnik
Nepotrebno razburjanje. V sredo zvečer so bili nenadoma klicani gasilci s parnimi sirenami in rogovi k ognju v Kovk. Izkazalo se je pa, da ni gorela hiša delavca Vodeba, kakor je bilo videti, pač pa so požigali grmovje tik za hišo. Bilo je precej nepotrebnega razburjenja.
Kranj
Kino Talija predvaja v nedeljo, dne 4. oktobra 100% nemški zvočni film Pariška ljubav (Komm zu mir zum Randezvous) vesela pusto-lovina. V gl. vlogah Aleksa Engstrom, Walter Sziike Szakall, krasni šlagerji. V oktobru nadalje predstave točno ob 4., 6. in '/<9 uri v petkih in sobotah ob 349. uri.
Slovenske Konjice
Obrtniško zborovanje. Zveza obrtnih društev Dravske banovine v Celju priredi v nedeljo
11.	t. m. ob 10 v dvorani Narodnega doma v Konjicah »Splošno obrtniško zborovanje«. Na dnevnem redu so predavanja o obrtniški organizaciji, obrtniškem kreditu; ustanovitev Obrtnega društva v Konjicah, ustanovitev cenzurnega odbora i. dr. Obrtniki, udeležite se tega zborovanja polnoštevilno.
modnih barvah
A.&E SKABERNfe
.LJUBLJANA
Koroški rojaki in prijatelji Koroške!
0 priliki svoje 3. redne letne skupščine v Celju priredita Kilub koroških Slovencev v Ljubljani in njegov celjski pododbor tole:
1.	Sobota 10. oktobra t. 1. ob 20. uri: »Koroški večer« v dvorani hotela Evropa v Celju, z nagovorom predsednika celjskega pododbora in predavanjem prečast. g. dr. Janka Arnejca. Deklamacije, pevske in godbene točke. — 2. Nedelja 1. oktobra ob 9. uri: V mestni župni cerkvi v Celju maša za umrle slovenske koroške voditelje in borce za našo Koroško, z verskim govorom. Daruje prež. g. dr. Janko Arnejc. —
3.	Nedelja 11. oktobra ob 10. uri: 3. redna letna skupščina Kluba koroških Slovencev v dvorani hotela Evropa v Celju, po že objavljenem dnevnem redu. — Polovična vožnja za udeležence iz Dravske banovine dovoljena! Udeleženci kupijo cele karte do Celja. Te karte veljajo s potrdilom kluba, da so se udeležili skupščine, za brezplačen povratek. Zato udeleženci svojih kart, ko prispejo v Celje, ne smejo oddati na postaji, ampak hraniti za povratek. Vozna olajšava velja za dobo od 9. do 12. oktobra 1931. Na svidenje v Celju! — Klub koroških Slovencev v Ljubljani, s pododbori v Mariboru, Celju in na Jesenicah.
Nesreča v Trbovljah
Vozaču je voziček zmečkal roko
Trbovlje, 3. oktobra.
Predsinofnjim okrog 9. ure se je vozač Čerin Ivan na IMeskoprogi v novem savskem jamskem polju težko ponesrečil. Zaposlen je bil s tremi svojimi tovariši-rudarji kot pripenjač pri žičnici savskega rova. Ko je hotel speti vozičke, naložene s premogom, ki so bili že v premikanju, ter pripravljeni za odvoz, je segel po spojki. V tem trenutku pa so se vozički stisnili, pri čemer je prišel Čerin % roko med spojke obeh vozičkov, tako da so mu zlomile palec desne roke. Moral je v bolnišnico.
Trbovlje
Prisrčna hvala! V počastitev spomina rajnega očeta ge. Bučarjeve in matere g. Torija je zbralo tukajšnje učiteljstvo deške šole na Vo-dah medseboj znesek 175 Din, katerega je poklonilo tukajšnji podružnici Ciril - Metodove družbe. Naj bi plemeniti darovalci našli še mnogo posnemalcev.
Litija
Stavbeno gibanje. Litija raste in se renovira kljub gosp. krizi, ki nas tlači na vseh straneh. G. Brežan je v Gradu dozidal svojo enonadstropno vilo. — Ga. Brezanova je renovirala svojo vilo »Sava«, od zunaj in znotraj in postavila novo lično ograjo. — Kakor čujemo, bo renovirala tudi svojo hišo ga. Oblakova, lastnica poslopja, ki leži tik ob cerkvi.
Kostanj je obrodil letos neverjetno dobro. Kmetje ga prodajajo po 2—4 Din kg.
Sava še ni premrzla. Kljub temu, da ]9 že oktober tu, opazimo še tu pa tam kakega poznega kopalca.
Bučka
Otvoritev gasilnega (loma. Danes bo otvorilo Prostovoljno gasilno društvo na Bučki svoj dom. Po tej slavnosti bo v dvorani gasilnega doma ljudska veselica.
»Jugoslovan« ima pri nas čedalje več čitalcev. To pa zato, ker je najcenejši dnevnik v Dravski banovini in edini, ki prinaša razglase vseh uradov. Iz našega kraja dobite v njem vedno naj novejše vesti.
Posledice brezbrižnosti. A. Z. se je peljala iz St. Jerneja proti domu; v bližini vasi Dobrove pri Škocijanu je dohitela posestnika Antona B. Kljub mnogoštevilnim signalom z zvoncem se imenovani ni umaknil s ceste. V zadnjem trenutku je pa vendar skočil proti sredini ceste; na nesrečo je tudi kolesarka zavila v isto stran, nakar sta oba padla na tla. Posestnik A. B. si je desno roko izvil, kolesarka pa sl je pri padcu obribala kožo na kolenu in rokah in trpi škodo na kolesu, ki se je precej poškodovalo, in tudi na raztrgani obleki.
Zagorje
Osebna vest. Prvega oktobra nas je zapustil priljubljeni železniški uradnik g. Maks C o 8, ki je odšel v Bileče, da odsluži kadrski rok. Prav tako je odšel na odsluženje kadrskega roka v Maribor g. Joško La neg er, stavbenik pri stavbni zadrugi. Obema kličemo: na svidenjeI
Sokolska tombola. Danes popoldne ob 14. uri bo na letnem telovadišču za Sokolskim domom tombola I
Nova maša. Danes dopoldne bo imel v zagorski farni cerkvi novo mašo g. Slavko Snoj. Takšne svečanosti že dolgo nismo imeli, zato je tem bolj pomembna in privlačna. Gosp. no-voniašniku, ki bo ob 10. uri prvič opravljal sveto daritev, iskreno čestitamo I
Skrlatinka. V izolirnico so pripeljali zadnje dni več otrok, ki imajo to opasno bolezen. Mnogo pa je sumljivih obolenj, zato je potrebno kar največ pazljivosti. Obstoja bojazen, da se bodo razne nalezljive otroške bolezni silno razširile.
Čakalnica na kamniški postaji
Prošnja železniški upravi.
Kamnik, 3. oktobra.
čakalnice XII. razreda kamniška postaja pravzaprav nima. Prostor, ki si lasti ta naslov, nima z njo ničesar skupnega razen napisa nad vrati. Prenehal je biti čakalnica pred par leti, ko so modernizirali kamniško postajo z uvedbo peronske zapore. Takrat so v dotedanjo čakalnico III. razreda, v kateri je tudi blagajniško okence, napravili vhod s ceste, dočim je bil popreje dohod vanjo s perona. Pri današnjem velikem osebnem prometu se ti v njej nudi pogostokrat tale slika:
Od blagajniškega okenca, ki je 2 metra oddaljen od vrat, stoje vse do vrat potniki, da se komaj pririjejo v sobo. Kakor hitro pa odpreš vrata, se večina potnikov prime za glavo, da se obrani prepiha. Na nasprotni strani so namreč odprta vrata, kjer odhajajo potniki na peron in kjer je bil nekdaj vhod v takratno čakalnico III. razreda. Ta prostor se sedaj na noben način ne more imenovati čakalnica, ker je le prehodni prostor, nekaka veža.
Poleg tega prostora pa je čakalnica II. razreda, v kateri že par let ni bil noben potnik, kajti vhod vanjo je dopuščen samo s perona, ko pa si enkrat na peronu, greš rajši v vagon. Pri vsem pomanjkanju prostora. je torej ta čakalnica že več let neizrabljena, čeprav je jako udobna, ker ima poleg klopi še mizo s stoli in nima nobenega avtomata. Ta čakalnica (velika je 5X5 metrov) se pozimi celo zastonj kuri, ker ima s prvo sobo skupno peč.
Ali ni torej škoda, da ostane pri splošnem pomanjkanju prostora ta čakalnica neizrabljena. železniška uprava bi zelo ustregla vsem potnikom, ako bi jim napravila to čakalnico na katerikoli način dostopno. S._,tem bi odpadlo marsikatero nepotrebno zabavljanje radi prepiha itd. Vprašanja ne bo težko rešiti, ker bo šlo brez vsakih materijalnih izdatkov. Treba bo le nekoliko uvidevnosti in dobre volje. Reši naj se to na ta način, da se napravi skozi čakalnico
II.	razreda ali vhod v postajno poslopje, ali pa izhod na peron. Ne dvomimo, da bo železniška uprava uvidela nujno potrebo te preureditve.
Ta moment naj bi se upošteval tudi v slučaju, ako bi se hotelo sedaj tudi domžalsko postajo modernizirati z uvedbo postajne zapore, ker je osebni promet v Domžalah že danes večji kot v Kamniku.
Kamnik
Kolesarskim dirkam, ki bi se imele vršiti preteklo nedeljo, vreme ni bilo naklonjeno, zato so se preložile na današnjo nedeljo z istimi pogoji in istim sporedom. Start je popoldne ob pol 2. uri pred Narodno čitalnico na Glavnem trgu.
Teniški turnir se je pričel pretekli teden v Kamniku. Udeležuje se ga 5 gospodov in 6 dam. Igrajo na igrišču v državni smodišnicl. Znani športnik g. Valter Stuzzi je razpisal za zmagovalce dvoje nagrad.
Kino Kamnik predvaja danes in jutri točno ob pol 8. uri zvečer ljubavno dramo v 6 dejanjih »Divje orhideje«. V glavni vlogi nastopata Greta Garbo in Nils Asther.
Šahovski turnir. Blejski šahovski turnir je brez dvoma zbudil veliko zanimanje za šah po vseh naših krajih in tudi kamniški šahisti so se pričeli gibati. V dneh 4. oktobra do 4. novembra se bo vršil v kavarni Kamniškega doma turnir, takorekoč za prvenstvo Kamnika. Prijavilo se je že 14 kandidatov. Določene so tudi 4 nagrade.
Pričetek gledališke sezone. Kamniški diletanti v Kamniškem domu in v čitalnici so se že pričeli pripravljati na bližnjo gledališko sezono. Otvorili jo bodo pa diletanti društva »Kamnik« najbrž že v nedeljo 11. t. m. z uspelo Lipahovo komedijft »Glavni dobitek«, dočim si v čitalnici še niso na jasnem, katero igro bodo izbrali za otvoritev. Najbrž se bodo odločili za Nušičevo komedijo »Navaden človek«.
Izboljšanje cestc Trzin—Kamnik—Gornji grad. Banska uprava je pretekli teden izvršila omejičenje na banovinski cesti I reda Trzin— Kamnik—Gornji grad. Cesta se bo razširila s kolikor možnim omiljenjem ovinkov, tako da bo široka 7 metrov. Cesto so lani izmerili, sedaj pa postavljajo tudi že kilometerske kamne. Ceste v kamniškem okraju bodo v par letih najboljše v naši banovini.
Trebnje
Šolstvo v Trebnjem. Ob pričetku šolskega leta je bilo na osnovnih šolah v Trebnjem in Dolenji Nemški vasi vpisanih skupno 526 učencev in učenk. Od teh odpade na osnovno šolo v' Trebnjem 313 in na šolo v Dol. Nemški vasi 213 učencev in učenk. Skupno število učiteljskih moči na obeh šolah je 10, in sicer v Trebnjem 6, v Dol. Nemški vasi pa 4 učiteljske moči. Občinski proračun znaša za obe šoli 102.937 dinarjev. Poleg tega je pa določena gradnja nove šole v Račjem selu pri Trebnjem. Občina Trebnje se bo morala pri dolgu 1,800.000 Din ponovno zadolžiti in bodo občinske doklade s prihodnim proračunom zvišane še za 100%.
Živinorejska zadruga. Danes popoldne se vrši na Veliki Loki seja selekcijonarne živinorejske zadruge sodnega okraja Trebnje. Vabljeni vsi.
Kmetijske vesti. Žalostna je letošnja jesen. Naši gospodarji obupani gledajo na opustošena polja, ki nam pričajo o silnih stiskah, ki jih bo moral letos prenašati naš kmet. Toča, ki je uničila ves žitni pridelek, je prizadejala hudo rano našemu kmetijstvu. Suša je uničila še ostalo in končno so silni viharji napravili na gospodarskih poslopjih tako občutno škodo, da se naši gospodarji obračajo na vse strani za izdatne podpore za popravila. Izkupička za poljske pridelke ni, poslopja je treba obnoviti, in ker ni potrebnih gmotnih sredstev, je treba prosjačiti. Močna slana, ki je legla pred dnevi po naših poljih, je vzela zadnji pridelek — ajdo. Pridelkov ni, treba bo kupiti še za lastno prehrano; davke in druge obveznosti je treba plačati, kako žalostna se nam odpira bodočnost, tarnajo prizadeti gospodarji. Pomagati je treba tem nesrečnežem, ki so baš v naši občini številni; zlasti naj bi oblast letošnje elementarne nezgode upoštevala pri znižanju davkov 1
Vasovanje je plačal z življenjem
Trebnje, 2. oktobra.
Zopet se je dogodil žalosten dogodek, ki jasno kaže vso pokvarjenost in podivjanost današnjega sveta. Miren, pošten in delaven mladenič, ki je stopil komaj v življenje, je moral vasovanje pri dekletu, ki ga je nameraval poročiti, plačati z življenjem. Tragika je tem očitnejša, ker je dejanje zagrešil družinski oče, ki vendar ni imel nikake koristi nasprotovati poštenemu fantu in dekletu. »Ne iz ljubosumnosti, temveč v naši vasi smo sami gospodarji!« je zavpil nad nesrečnežem, ko mu je zadal smrten udarec in s tem upropastil sebe, družino in bližnjega.
Komaj 20-letni mladenič Tomaž Gole iz Malega Cirnika je šel vasovat k svoji izvoljenki v vas Češjevce. Med potjo, ko se je vračal proti domu, je bil napaden od neznanih fantov. Eden izmed teh ga je močno udaril s kopačko po glavi in mu prizadejal smrtno nevarno rano. Bil je prepeljan v bolnico, kjer je pa po treh tednih trpljenja umrl. Izpovedal je še, da napadalcev sicer ni poznal, vendar pa je povedal ime osumljenca. Po vestnem poizvedovanju orožništva je bi naposled aretiran neki I. N. iz Češnjeve, poročen mož in družinski oče, ki je dejanje skesano tudi priznal. »Nisem ga mislil tako hudo!« je strt izjavil! Kaj pomaga sedaj vse kesanje — prepozno je! Storil je zločin nad bližnjim, upropastil sebe in družino!
Škocijan
Volilni imenik. Občina ima po končni ugotovitvi 580 volilnih upravičencev.
Pasja zapora. Dne 26. t. m. se je pri nekem domačem psu iz Radne, občine Boštanj, ki je bil istega dne radi stekline pri Skocijanu oziroma pri Dobruški vasi ustreljen, ugotovila pasja steklina. Zato je odrejena pasja zapora z občine Vel. Dolina, Čatež, Cerklje, Krško, Raka, Studenec, Boštanj, Radeče, Škocijan, Sv. Križ, Kostanjevica in Št. Jernej.
<Spox> t
Velike medklubske kolesarske dirke
bodo v nedeljo 11. t. m. ob 14‘30 na športnem igrišču ASK Primorja. Tekmovali bodo najboljši dirkači naših kolesarskih klubov ter se borili na svojih jeklenih konjih v sledečih točkah zanimivega sporeda:
1. častni krog. 2. Otvoritvena dirka, 5 krogov. 3. Dirka juniorjev, 5 krogov. 4. Dirka ciljev, 12 krogov. 5. Dirka seniorjev od 35. do 45. leta, 3 krogi. 6. Glavna dirka, 10 krogov.
7. Dirka seniorjev od 45. leta naprej, 3 krogi.
8. Dirka za prvenstvo Ljubljane, 10 krogov. 9. Dirka parov po vzorcu šestdnevnih dirk, za prehodni pokal, 20 krogov. 10. Dirka pomožnih motorjev, 10 krogov. 11. Štafetna dirka za krasen prehodni pokal, 20 krogov. 12. Tolažilna dirka, 5 krogov.
Vse točke so pospremljene s krasnimi darili in kolajnami. Prehodna pokala sta namenjeia klubu, katerega dirkači si ju priborijo dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Nadejati se je torej, da bodo naši kolesarski klubi, glede na pomembnost te športne prireditve, poslali čim več svojih boljših dirkačev v kolesarsko borbo. Priprave k dirkam, osebne ali pismene, sprejema g. Fran Brumah; kavarna »Zvezda« vsak dan od 18. do 20. ure. Prijavnina znaša za vse točke Din 20, za posamezne pa Din 10 in se sprejemajo le do 8. t. m. Kasneje proti dvojni prijavnini.
Ker je bila pri nas le ena letošnja tovrstna prireditev, t. J. dne 8. septembra t. 1. na igrišču »SK Ilirije«, ne bo odveč, če se k zaključku sezone postavi še eno in najbrž tudi zadnjo pred oči ljubljanske publike, da še enkra vidi zanimivo kolesarsko tekmovanje. V primeru slabega vremena se tekme prenesejo.
Škofja Loka
Zanimiva nogometna tekma bo danes popoldne ob 15. uri na letnem telovadišču Sokola. Proti prvemu moštvu škofjeloškega Sokola igra SK Sokol iz Medvod, ki stopi to pot prvič na loška tla. Borba bo napeta, ker so poznani Medvodčani kot ostri tekmeci. Igra se ob vsakem vremenu.
Pameten sklep. Glede na težko gospodarsko stanje, ki vlada danes po vsem svetu, je loški Sokol sklenil opustiti v bodoči seziji vse prireditve, ki bi imele zgolj veselični značaj. Članstvo se hoče pred gmotnimi dajatvami čim največ obvarovati. V nadomestek se bo močno pospešilo kulturno-prosvetno delo. Sklep, ki je vsega odobravanja vreden, toplo pozdravljamo!
Umazano tatvino so zagrešili neznani pobalini na Ljubniku. Nepridipravi so odnesli pečatnik, blazinico in spominsko knjigo iz kasete, vzidane vrhu hriba. Tatvina je že druga enake vrste, kar kaže, da je še dokaj ljudi, ki o smotrih modernega alpinstva nimajo niti pojma.
Osebna vest. Predstojnik okrajnega sodišča v Škofji Loki dr. Jakob Prešern se je vrnil z večmesečnega dopusta in je s 1. oktobrom zopet prevzel vodstvo sodišča.
Proč s prahom. Stanovalci Mestnega trga mnogo trpe zaradi oblakov prahu, ki se dvigajo za vsakim motornim vozilom. Splošna želja prebivalcev je, naj bi se Mestni trg škropil kakor poleti, ali pa naj se uredi vožnja z avti, ki čestokrat brez potrebe drve po mestu kot nori.
Sokolstvo
Sokolska predavanja v radiu
Savezni prosvetni odbor je določil program za jesenski ciklus sokolskih radio-predavanj. Predavanja se bodo vršila vsak petek od 20. do skoro gotovo oddajali tudi ljubljanska in za-2030 v beograjskem radiu. Predavanja bosta grebška radio-postaji. Dve predavanji 25. septembra in 2. oktobra sta se že vršili. Prihodnja predavanja bodo:
9.	oktobra: brig. general br. Stevan Kneževič: Moralna moč Sokolstva.
16. oktobra: prof. br. Miloš Stanojevič: Sokolstvo in narodna prosveta.
23. oktobra: br. dr. Rude Bičanič: Pomen telesne vzgoje v življenju modernega človeka.
30. oktobra: br. dr. Makso Kovačič: Prosvetno delo med sokolsko omladino.
6. novembra: br. inž. Kosta Petrovič: Dolžnosti in pravice Sokola.
13. novembra: br. dr. Milorad Dragič: Sokolsko pojmovanje naših novih nacijonalnih in državnih problemov.
20. novembra: br. dr. Miša Matič: Sokolstvo v bivši Avstro-ogrski monarhiji.
27. novembra: br. Dušan Bogunovič: Telesno vežbanje deteta v zvezi s principi sokolske vzgoje.
4.	decembra: br. Lujo Lovrič: Sokolstvo kot ideja vzgaja značaj človeka.
Priporočamo vsem bratskim župnim in društvenim prosvetnim odborom, da se pobrigajo za ladio-aparate, da bi članstvo in naraščaj mogel v čim večjem številu poslušati ta nadvse zanimiva sokolska predavanja. Kakor v Beogradu, bi se mogla tudi v Ljubljani vršiti taka sokolska predavanja v ljubljanskem radiu, zakar naj bi napravil potrebne korake pri vodstvu ljubljanskega radia župni prosvetni odbor, oz. Sokolska župa Ljubljana.
Oznanilo.
Naznanjam, da nisem plačnik in odgovoren za nikako prodajo ali nakup bodisi kakršnegakoli blaga brez mojega dovoljenja ali privoljenja In od katerekoli osebe.
IVAN GUZEJ, pos. In župan.
Št. Janž pri Dravogradu, dne 1. oktobra 1931,
Gostilna pri »Univerzi«
Zidovska steza
naznanja cenj. občinstvu, da je v nanovo preurejeni kuhinji, pod vodstvom ge. Ane Petek, vedno pripravljeno kosilo, zajtrk in večerja v vseh izbirah
ter po najsolidnejši ceni.
Sprejemajo se abonenti!!	Sprejemajo se abonenti!)
Točijo se tudi vse vrste dalmatinskih in domačih vin.
Specialitete: Grk in Dingač
Nanovo prispel žrni in beli mošt iz lastnih vinogradov.
Za obilen obisk se priporoča
Franko Pado Yan - Kolega,	veletrgovina z vinom
Ljubljana, Dunajska cesta 9
Otvoritveno j	naznanilo?)
\ Tovarna Jos. 'Reich, )
( Ljubljana, naznanja da Je otvorlla \ )	novo sprejemališče	j
* TRBOVLJAH, LoLe K. 19
( (Terezija) v hiši g. A. Cerarja, sodavlčar- \ ) ja, ter se vljudno priporoma za kemično / ( snaženje, barvanje In pllsiranje oblek. V ) Pranje In svetlolikanje srajc, ovratnikov,
I	zapestnic 1. t. d.	‘2201 \
Veliko povečanje zlate podloge pri Narodni banki
Zadnji izkaz Narodne banke z dne 30. septembra prikazuje zelo važne in značajne spremembe. Zlata podloga je naglo narasla, istočasno pa se je razmeroma povečal tudi obtok bankovcev in posojila.
V primeri s stanjem z dne 22. septembra se Hum nudi sledeča slika: zlata podloga je skupno narasla za 100 in pol milijona dinarjev in znaša 2.093 milijonov. Zlato v blagajni in v inozemstvu beleži porast 111-25 milijona. Od Zakonite stabilizacije je to najvišja podloga, kar jih zaznamuje Narodna banka. To veliko povečanje zlate zaloge je omogočilo znatne spremembe v obtoku bankovcev in v stanju posojil.
Na valutah je opažati le neznatno povečanje v znesku 193.000 Din. Skupni iznos valut znaša vsega 2.740 milij. Din. Devizna zaloga se je znižala za 199 milij. in znaša 433'7 milijona. Devize, ki ne prihajajo v poštev za podlogo,
so se znižale za 47 milij. in znašajo skupno 114 milijonov.
Skupna vsota posojil je narasla za 119 milij. Eskont menic se je povečal za 86 7 milij., lom-bard za 322 milij. Skupna posojila znašajo 1.818*9 milij.
Svota obtoka bankovcev in ii vista obvez znaša skupno 5.538*4 milij., t. j. za 130*9 milij. več, kakor po stanju z dne 22. sept. Skupno kritje Narodne banke se je povečalo od 36*85°/o na 37*79"/o. Samo zlato kritje pa se je povečalo od 28*58% na 29*91°/o, kar znači 5% več, kakor znaša zakoniti minimum.
V zadnjem času se je večkrat priporočalo Narodni banki, naj si nabavi večjo zalogo zlata v svrho lažjega finansiranja narodnega gospodarstva. Kakor izgleda, je Narodna banka temu nasvetu sledila in v tem pravcu usmerila svojo finančno poitiko.
Važno za davkoplačevalce
Davčna uprava Ljubljana-mesto sporoča:
Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1931., morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta, to je iz leta 1930. Od tega so izvzeti Samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili pre-Btanek davčne dolžnosti (člen 147. zakon o neposrednih davkih).
V smislu člena 148. pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, je dospel 1. oktobra 1931. že v plačilo četrti obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnice. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do 15. novembra 1931. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno.
Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, najkasneje dne 15. avgusta 1931. in dne 1. novembra 1931., sicer se bodo istotako zaračunale 6% zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale.
Davek novih davčnih zavezancev in davek Za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odlok, plačati se pa mora 30 dni po vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka, in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo.
Splošni 1% davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi oprav-yene8'a prometa, dospe in se mora plačati za 1931	1931.	najkasneje do 30. oktobra
Obvezanci skupnega davka na poslovni promet, ki so se izjavili, da bodo plačevali ta davek po vplačilih v gotovini in menicah, morajo tudi izvršiti plačilo davka po tarifi najpozneje čez 30 dni po preteku vsakega meseca, oni pa, ki so se izjavili za plačilo davka po napravljenih računih, morajo davek vplačati najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca.
Davek na rente, ki se pobira ’’ smislu čl. 71. Zakona o neposrednih davkiu posredno po dolžniku, se mora plačati v 45 dneh po poteku vsakega poluletja, tedaj za I. polletje do všMega
14 avgusta 1931.
”službenski davek, kako- tudi davek na Samce, ki so ga pobirali službodajalci, in sicer:
1. državne in samoupravne institucije;
2. družbe, ki polagajo javno račune in ki so Vsled tega načelno zavezane družbenemu davku In sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev, in
3. ostali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, morajo odpre-miti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca.
Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk na vse zaslužke, in sicer • tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem Izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na zato določenem mestu in znamke uničijo.
( Davek na samce pa morajo tudi vsi ostali delodajalci odpremiti davčni upravi brez izjeme v gotovini. In sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca.
e
Vinski pridelek
Ponovno smo že opozarjali, da je nakup in romet grozdja prav taiko svoboden, kakor na-up in promet kateregakoli drugega eadja. Grozdje lahko sam izprešaš. Tako dobiš vinski mošt, odnosno pozneje vino, ki je za lastno domačo porabo zasebnika (ne pa vinskega obrtnika 1) oproščen prijave pri finančni kontroli in plačanja trošarine.
Ako tak zasebnik nima evoje preše, oziroma priprav za obdelavo grozdja, sme kupljeno grozdj tudi pri prodajalcu prešati. Ker pa mora biti vinski mošt na transportu krit e transportnim dokumentom, si mora kupec grozdja Priskrbeti za transport mošta iz vinograda na dom pri oddelku finančne kontrole epremnico ali popratnico, na kateri naj bo navedeno, da
je mošt naprešan iz kupljenega grozdja za domačo porabo. Po vkletenju mošta na domu se mora popratnica oddati oddelku finančne kontrole. ki vzame prejem mošta iz kupljenega grozdja na znanje, ne predpiše pa aiti državne, niti banovinske in tudi ne občinske trošarine. Tak vinski mošt je torej za privatnika prost vseh treh trošarin, tudi tedaj, ko pustnue po 20. novembru vino.
To širokogrudno tolmačenje imamo iz zanesljivega vira na merodajnem mestu in smatramo za svojo dolžnost, da ga sporočimo javnosti. Druge liste prosimo za objavo omenjene olajšave v interesu dobre stvari in upamo, da bo i finančna direkcija izdala nujna zadevna navodila za javnost in svoje podrejene organe.
Kot nekak primer za praktično izvedbo nakupa grozdja v gorenjem smislu navajamo:
Potrebujemo 300 1 mošta. Ker je treba za 100 1 mošta kakih 140 kg grozdja, moramo kupita 3X140 kg, to je 420 kg grozdja po 2 Din, kar znese 840 Din. K temu pridejo še stroški za obdelavo in prešanje grozdja v lastai režiji, recimo 60 Din. Tako znašajo skupili stroški za končni produkt, za 300 1, 900 Din. Z drugimi besedami: 1 1 mošta nam pride na 3 Din.
Naj še opozorimo vinogradnike, ki imajo vi-nagrade v kaki drugi občini, torej izven občne svojega bivališča, da si lahko ^uvozijo .nošta svojega pridelka domov najpozneje do 20. novembra, kolikor hočejo. Potim jim ni treba prositi dovoljenja itd. Za prevoz mošta pa si naj tudi priekrbe epremnico ali popratnico pri pristojnem oddelku finančne kontole, kakor smo zgoraj povedali.
Končno pozivamo vinogradnike v njihovem lastnem interesu, da naj še nadalje prav pnd-no in vztrajno zalagajo domače 'rge z žlahtnim grozdjem po zmerni ceni, da se ko as m grozdja vzdrži vsaj na dosedanji višini ili se po možnosti še poveča!	Andrej Žricm
Gospodarske vesti
X Svetovna gospodarska konferenca. Francoski ministrski predsednik Laval odpotuje 16. t. ni. v Ameriko. Ameriški gospodarski krogi napovedujejo, da bo Laval sprožil vprašanje svetovne gospodarske konference, ki naj bi imela namen proučiti vsa pereča vprašanja svetovnega gospodarstva. Konferenca naj bi se vršila v istem času, kakor bo zasedala razorožitvena konferenca. Ameriški politični krogi nadalje trdijo, da bo Hoover predlagal Lavalu znižanje vojnih dolgov na polovico, ako Francija, Anglija in Nemčija znižajo oborožitvene stroške za eno četrtino.
X Nadaljne omejitve deviznega prometa v Nemčiji in Grčiji. Dotok deviz v Nemško državno banko se je v zadnjem tednu ponovno znižal, zato je vlada poostrila devizne odredbe in odredila, da je nakup tujih deviz brez posebnega dovoljenja dovoljen le do višine 200 mark, mesto dosedanjih 2000 mark. — Grška vlada je radi poslednjih dogodkov na mednarodnem finančnem trgu Bklenila, da ima pravico nakupovanja deviz samo grška Narodna banka in njene podružnice. Vsak nakup s strani interesentov mora dovoliti Narodna banka v Atenah.
X Tudi Amerika krmi francosko Narodno banko. 1. oktobra je dospelo v Pariz 6210 kg zlata za račun francoske Narodne banke. Zlato je odposlala Ameriška zvezna banka. Iz New-Yorka poročajo istočasno, da je bilo odposlanih za Francijo nadaljnjih 5*73 milij. dolarjev. Do vStevši 25. septembra je dosegla zlata zaloga francoske Narodne banke rekordno število 59-35 milijard frankov.
X Angleški funt se dviga. Radi nameravane konverzije angleških državnih dolgov v znesku 2 milijard funtov v novo 5% posojilo, pri čemur se bo prihranilo mnogo izdatkov, je na izkontinentalnih in ameriških borzah dosegel angleški funt znaten podvig.
X Izredni predlog. V zagrebškem »Morgen-blaltu« razpravlja neznani avtor o potrebnem poživljenju gospodarstva v posameznih državah in predlaga, naj bi se v to svrho povečal obtok bankovcev v posameznih državah za 50%. Pri tem se poskuša dokazati, da bi tak način povečanja obtoka bankovcev ne pomenil inflacije, ker bi razmerja, bolje pariteta ostala ne-izpremenjena. V nadaljnjem se zatrjuje, da bi se s tem ne dvignile cene proizvodom, ker je
teh dovolj na razpolago. Tudi tezauriranje denarja bi se spremenilo v plodonosne naložbe v bančna podjetja. Emisijske banke bi imele dovolj sredstev na razpolago za kreditiranje narodnega gospodarstva.
X Mednarodna veljava? »Neue Zuricher Zei-tung« poroča, da se bo 12. t. m. sestala v Ženevi posebna mednarodna komisija, ki bo med drugim obravnavala tudi vprašanje mednarodne veljave. Ta meddržavna veljava naj bi slonela na zlati podlagi, veljave vseh držav bi se sorazmerno prilagodile tej novi veljavi. Trenutno izgleda ta stvar precej utopično, vendar se je tudi Briand že svoječasno pri svoji panevropski uniji ukvarjal tudi z vprašanjem mednarodne veljave.
X Poročilo banovinske trsniee in drevesnice v Pekrah p. Limbuš. Pri poskusnem določevanju sladkorja in kisline posameznih sort grozdja v pekerskem vinarskem okolišu je bilo dne 1. oktobra ugotovljeno: Traminc 21% sladkorja, 10-5%o kisline. Renski rizling 19% sladkorja, 12%o kisline. Rulandec 19% slad., 9*3%o kisi. Silvane 21% slad., 10*5 %o kisi. Beli burgundec 21*5% slad., 10*3%o kisi. Modri burgundec 21'5% slad., ll*5%o kisi. Sauvignon 21*59» slad., 12'5%» kisi. Laški rizling 19% slad., 10%o kisi. Neuburgovec 21*5% slad., 9*4%o kisi. Žlahtnina 17*5% slad., 7'2%o kisi. Šipon 17*5% sladkorja, 13*5%o kisline. Oranževka 21% slad., 8-5%o kisi. Kavščina 16% slad., ll-5%o kisi. Zg. rud. Velt-linc 19% slad., ll*7%o kisline. Povprečna pridobitev v drugi polovici septembra znaša: 3*5% sladkorja ter za 0*5%o zmanjšano kislino. Zgoraj navedena ugotovitev, kakor nastop krasnega vremena, katero naj traja še vsaj 14 dni, dajejo kljub točasni — precejšnji kislini — upanje pri dovolj pozni trgatvi tudi na kvalitativno zadovoljiv pridelek.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 1. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg ovsa, 40.000 kg sena, 50 komadov sirkovih metel, 2'50 kg aluminijeve bronze in 50 kg barve.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave delov koles; do 8. oktobra t. 1. pa glede dobave raznih aparatov, klingerit - plošč, 50 kg grafita, 250 kg podložnih plošč, 200 komadov podkev, 390 komadov žarnic in 130 komadov ognjenih cevi.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida.
Direkcija držvnih železnic v Subotici sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 20 komadov ognjegasnih aparatov; do 7. oktobra t. 1. pa glede dobave skretniških ključavnic.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 6. oktobra t. 1. se bo vršila pri provijant-skein odseku ekonomskega oddelka ministrstva vojske in mornarice v Beogradu licitacija glede dobave 80.000 vreč iz jute; dne 8. oktobra t. 1. pa glede dobave 60.000 vreč iz jute. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku.)
Borzna poročila
dne 3. oktobra 1931.
Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. Na ljubljanskem tržišču so se danes imenovale sledeče notacije:
Amsterdam 2262*78-2269*62,' Bruselj 782*61 do 785, Curih 1098*45-1101*75, London 219*02 do 226*52, Newyork 5596*51—5613-51, Pariz 221*12—221-78, Praga 165-86—166-36, Trst 283-02 do 289*02.
Curih, 3. oktobra. Pariz 20*13, London 20, Newyork 511, Bruselj 71-25, Milan 26-15, Madrid 45-75, Amsterdam 205, Berlin 119-25, Sofija 3-70, Praga 15-10, Varšava 57, Budimpešta 90-025, Bukarešta 3‘05, Beograd danes ni no-tiral.
Žitna tržišča
Novi Sad, 3. oktobra. Pšenica: ne notira. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 41 vag. Tendenca: neizpremenjena.
Pisarniško sobo
v drugem nadstropju v Gledališki ul. št. 8, odda takoj Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
2218
Cdda se
dosmrtno stanovanje upokojencu ali upokojenki. Naslov v upravi.   ..................
Stanovanje
petsobno z vsem kon-fortom v centru mesta se odda s 1. novembrom v najem. Naslov v upravi lista. 2224
Budimpešta, 3. oktobra. Tendenca: slabša, za koruzo prijazna. Promet: miren. Pšenica: marc 10*52—10*75 (10-52—15-53). Rž: marc 10-95 do 11-10 (10-80—10-85). Koruza: maj 12-80—12-95 (12-80—12-82).
Triuo poročilo
Na spodnjem ptujskem polju je ta teden sledeča cena. Beli krompir: Povpraševanje slabo, nakupna cen 65—70; zgodnji: neizpremenjeno; čebula: povpraševanja veliko, blaga malo, cena 250—300; česen: neizpremenjeno; zelje: nudi’se po 50—55 Din, kupcev malo; fižol: od zadnjega poročila neizpremenjeno; jabolka namizna: nakupna cena po kvaliteti od 150—200; jabolka za prešo: nakupna cena 35 Din za 100 kg.
Kranj v zastavah
Spomini
Takole ob nedeljah zapustim za nekaj časa svoje zatišje na L&borah in grem čez Savo v Kranj. Zdi se mi, kakor bt šel na božjo pot. Preteklo nedeljo — na praznik sv. Roka, ki ga časte v cerkvici na Pungrtu v Kranju — proti enajsti uri dopoldne sem se, revmatičen kakor sem, počasi dvigal po Roženvenškem klancu navkreber v mesto. Ljudje so ravno hiteli iz cerkve od slovesne maše za kralja ob 10-letnici njegove vlade. Vse mesto je bilo praznično razpoloženo, z vseh hiš in hišic so plapolale narodne zastave in zastavice. Veste kaj! Kranj Je vedno čeden in fleten, a če stopim na Glavni trg, kadar je kakor danes ves v svatovskih zastavah, me objame neko nepopisno mehko čustvo, pritajeno mi zaigra skrita solza v očesu od ganjenja in iz srca se mi izvije vzdih: »Ti ljubo moje mestece, kjer sem prebil svojo mladost in pustil življenja svojega moško moč. Bog Te čuvaj in ohrani.«
Da, te razstave v Kranju! Danes veljajo v počaščenje ljubemu našemu kralju in očetu. Bodi Bog ž njim in z usodo očetnjave naše, katere blagor je vladarju prav tako pri srcu kakor nam, zvestim podanikom njegovim.
Pri pogledu na te zastave se mi zbuja spomin na vse one, ki so od davnih do najnovejših dni pripravljali v upanju, pričakovanju in sa-mozatajevanju gradivo za stavbo mlade naše kraljevine. Tudi pred vami, domoljubni borci, ki ste mnogi morali v smrt za svoj ideal, za združenje Jugoslovanov, se klanjajo danes zastave in blagoslavljajo vaš spomin in nosijo pozdrave tja do daljnih grobov vaših in te zastave proroško šušte: »Bratje, pride skoro dan, ko bo vaše tudi to, kar danes ni, pa bi moralo biti.
Kranj v zastavah! Gledal sem ga vsega okrašenega 16. sept. 1900., ko sem kot suplent prišel v to mestece. Prav tisti dan je mesto slavilo 100-letnico rojstva Prešernovega in s spominsko ploščo zaznamenovalo za vedno ono hišo, v kateri se je veliki Prešeren poročil z zadnjo lJub’co — z belo smrtjo. Gledal sem Kranj v zastavah 1. 1910., ko smo začetkom julija slavili 50-letnico naše budnice »Naprej zastave slave«. V svatovsko okrašenem Kranju sem v juliju 1913 doživel 50-letnico, dne 2. sept. 1923 pa 60-letnico starodavne in zaslužne čitalnice naše. To so bili dnevi navdušenja, dnevi narodnega ponosa, a tudi dnevi, ko smo se skupaj vsedli stari znanci in prijatelji in se v neprisiljenem krogu veselili uspehov dela svojega, že takoj tudi snovali načrte za prosvetno stremljenje v bodočnosti. Ne vem, ali so taki dnevi danes še mogoči.
Pa kam sem zašel v svojih spominih.
Nad glavo se zibljejo in gibljejo v avgustovem vetru zastave in pozdravljajo kralja in z njim vse, ki so kaj dobrega storili za očetnjavo, pozdravljajo žive in mrtve.
Živel kralj! živeli vsi pošteni domoljubi, v vek živela lepa naša očetnjava, porojena v trpljenju, samozatajevanju in požrtvovalnosti.
Labore, na sv. Roka dan 1931.
Maks Pirnat.
Vesela trgatev grozdja!
Danes ob 16. uri popoldne bo trgatev grozdja vesela, ker grozdje dozoreva, bo tudi zavber dekle veselo, ko vince sladko teklo bo vmes, in tudi prašiček na ražnju pečen bode zares.
Godba na meh, veselje in smeh!
Vabi vljudno
Ema Sfiligoj
gostilna »KMET«, Gosposvetska eesta.
Naznanilo preše
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svoje krojaško podjetje preselil na Poljansko cesto št. 79, ter se nadalje priporočam
liive
Kajne Ivan, krojaški mojster
Ofoorili
smo novo moderno
kavarno
99
Viadukt “
na Smavtinski cesti
Jugoslovanska zavarovalna ban ha v Ljubljani
Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276.
Podružnice: "Beograd, Zagreb, Sarajevo, Csijeb, filovi Sad in Split	hm
Stran 8
w»i -i-...	  M
Claude Anet:
HrfjCTMCI
Roman ruske deklice.
»U videvam, da se moram opravičiti, ker sem te toliko časa zase imel. Toda ne bom dalje oviral teka tvojih uspehov. Pojutrišnjem se odpeljem v Petrograd. Tam ostanem teden dni. Mislim, da ti bo v tem času mogoče izbrati med tvojimi petečnimi prijatelji devetega ljubčka, ki nastopi pred desetim.«
Pritisnil je na zvonec, kateremu sta se med govorom približala.
»čemu zvoniš?«
»Takoj boš videla.«
Vstopil je natakar.
»Pripravite posteljo tu na divanu.«
Arijana je izginila v spalnico. Uro pozneje je šel on skozi njo v kopalnico. Arijana je ležala v postelji z obličjem proti steni. Ko se je vrnil in hotel iti v salon, ga je poklicala:
»Konstantin...«
Okrenila je k njemu svoje revno, majhno, s solzami namočeno obličje in iztegnila roke:
»Odpusti. Ne bi bila smela tako govoriti. Sama ne vem, kaj me je k temu naganjalo. Nisem mogla več...«
Približal se ji je.
»Kako bi ti mogel biti hud? Mnogo si mi dala.
Nikoli ne bom tega pozabil. Sam sem v dvomu: Kdo ima prav, ti ali jaz? — Bila sva srečna skupaj... zdaj pa je vsega konec... Zbogom, dekletce.«
Vzel jo je v naročje in jo pobožno poljubil na čelo. Oklenila se ga je okrog ramen, ga poljubljala in zašepetala:
»Ostani.«
še enkrat jo je poljubil in se odtrgal.
»Ne, ne, odpusti. Ne morem « — In odšel je.
XXI.
Naslednjega jutra sta se zbudila trudna in pobita kakor po težki bolezni. Arijana je bila bleda in molčeča. Brezšumno je hodila po sobah. Pravkar se je česala, ko je hotel Konstantin oditi. Imel je že roko na kljuki.
»Ali mi ne rečeg zbogom?«
Stopil je k njej in pritisnil zamišljeno svoje ustne na njeno čelo.
»Ali boš doma opoldne?«
»Ne, imam delo.«
»Kaj pa zvečer?«
»Povabljen sem...«
»To je izključeno. Na naš zadnji večer...«
Zaman je skušala skriti solze, ki so ji tekle iz oči.
»Dobro,« je rekel ravnodušno, »kje hočeš, da večerjava?«
»Tu. Danes sem pregrda. Spravil si me v jok. Sicer sem ...«
Odšel je.
Popoldne je zagledal Arijano Nikolajevno na Maršalskem mostu v družbi nekega medicinca. Prevzel ga je bolesten občutek, ki ga ni mogel potlačiti: »Moj -naslednik,« je pomislil. Natančno si ga je ogledal. Mlad, gladko obrit, plavolas dečko nepravilnih potez, toda z razumno glavo. Govoril je z vnemo. »Osem dni se bo držal,« si je dejal Konstantin. Arijana je bila lepa; lica so ji zardela od mraza, oči so se ji lesketale, prirojeno ji neprisiljeno držanje je izdajalo nebrzdano življensko silo. Ni videla Konstantina, ki je nepremično obstal in gledal za njo. Ko je par izginil v gneči, se je sunkoma okrenil in zamrmral: »Dalje.«
Popoldne je bil na neki seji in do večera ni imel prostega trenutka. Vendar pa si je ukradel čas, da je poklical Natašo k telefonu. Govoril je nekaj časa z njo, ji naznanil svoje potovanje v Petrograd in skorajšnjo vrnitev.
»O priliki moje vrnitve pripravite slovesno pojedino, tisti večer morava svečanostno obhajati. Ob bregovih Neve bom veliko na vas mislil. Ne pozabite name-«
Zvečer se je vračal peš domov v hotel. Bil je zelo truden in se je bal zadnjih ur z Arijano. Zopet ga je čakal boj, dasi je bil tako truden in so bile njegove moči izčrpane. Odprl je vrata svojega stanovanja z občutkom krotilca zverin, vstopajočega v kletko mlade, neukročene tigrice, ki ga trepetaje pričakuje.
v « ■*<}*»*M
Nov most v Inomostu
Pogled na okoliške gore kaže, kako zgodaj je v Alpah nastopila zima.
Slikar: »Vi, gospod, opfostite — vi ste mojo sliko „solnčni zahod” narobe obesili na ogledi* Trgovec: »Nič hudega to — bomo pa dali sliki napis „solčni vzhod”.«
ieltaj učenjaških
Veliki in znameniti možje bi stali visoko nad nami v hladnih višavah in nam tudi človeško ne bi bili nič blizu, če ne bi imeli te ali one človeške napake ali slabosti, ki nam jih približava in nain jih dela še ljubše in milejše kakor bi nam bili morebiti dragi, če bi bili tudi oni »navadni« ljudje. Ravno veliki možje pa zagreše včasih kakšno takšno, kakor jo navaden zemljan ne bi nikoli zagrešil.
Znameniti angleški naravoslovec Newton, če-gar ime bo živelo, dokler bo znanost igrala še kakšno vlogo v življenju, je živel jako skromno in priprosto v podeželski hišici biizu Londona. Za družbo ni maral, ker je bil vedno ves zatopljen v svoja premišljevanja, pač pa je jako rad imel svojo mačko. Da bi mogla žival neovirano hodili iz hiše in v hišo, je dal vrata izpodrezati toliko, da se je mačka lahko plazila skozi odprtino noter ali pa ven. Nekega dne pa je Newton opazil, da prepeljava mačka za seboj dva mladiča. Newton je takoj nr. vratih izpodrejal še dve luknji, za vsakega mladiča po eno, da bi mogla tudi la dva neovirano hoditi noter ali pa ven. Ko so pa Nevvtonovi znanci opazili na vratih tri luknje, so se mu smejali in so mu rekli, da je bilo pač nepotrebno izpodrezavati še dve luknji, ker mladiča lazita lahko iz hiše ali v hišo skozi ravno tisto luknjo, kakor starka. Newton se je nekoliko zamislil, potem pa je odgovoril: »Lej no, na to pa res nisem mislil!«
Nam gre na smeh, če beremo ta dogodek iz življenja tega znamenitega učenjaka, pred katerim se je priklonil celo kralj, ko ga je na ulici srečal. Čudno pa to ni. Mi, navadni vsakdanji ljudje pazimo le na vsakdanje malenkosti in smo za te zelo občutljivi; učenjak pa je zatopljen samo v svoje probleme in malenkosti niti ne opazi. Tako si prav lahko razlagamo učenjaško raztresenost in nepazljivost.
O berlinskem naravoslovcu E. F. Augustu pripovedujejo, da je hotel nekoč določiti čas, ki ga potrebuje kamen, da pade na dno globokega vodnjaka. Spustil pa je v vodnjak namesto kamna svojo drago precizijsko uro, kamen pa je obdržal v roki. Drugokrat pa' je hotel meriti hlapenje vode v Berlinu. V ta namen je postavil na streho svoje hiše skledico vode in hodil vsak dan gledat, koliko vode manjka. Manjkalo jo je neverjetno mnogo. Mož si tega pojava ni znal razložiti, dokler ga niso opozorili njegovi prijatelji, da hodijo nastavljeno vodo pit — berlinske kavke!
Učeni zdravnik Koch, ki je odkril bacila jetike, je prav dostikrat iskal svoja očala povsod, samo ne na svojem nosu, kjer jih je navadno imel. V poštni predal pa je večkrat vrgel svojo listnico, namesto pisma. Neki angleški zdrav-
Tomaž Alva Edison
Na sliki vidimo Edisona kot osemletnega dečka; takrat je prodajal časopise po ulicah.
Pekel v ameriških kaznilnicah za mladino
V ameriški javnosti se v najnovejšem času od dne do dne množe pritožbe o strašnih razmerah, ki vladajo v ameriških kaznilnicah za mladino. Število zločinov v Ameriki stalno raste, tako da oblasti že ne vedo več, kam naj zločince spravljajo. Z jetniki pa ravnajo v jet-nišnicah silno surovo, zdravstvene razmere v jetnišuicah so pa kar grozne. Zato zahteva vsa javnost vedno odločnejše korenito reformo razmer v kaznilnicah.
Posebno hudo pa je v ameriških kaznilnicah za mladino. V kaznilnice prihajajo že otroci, ki so dopolnili komaj svoje 12. leto. Na povelje predsednika Hoovra je posebna komisija preiskovala, kaj se vse dogaja v kaznilnicah za mladino in kako ravnajo tam z jetniki. O uspehih preiskave je komisija izdala posebno poročilo, vsebina tega poročila pa je zelo podobna najbolj krvavi povesti. Otroke pretepajo, da je groza in jih mučijo na vse mogoče načine. Otroci morajo stradati, polivajo jih nalašč z mrzlo vodo, tb kruhu in vodi jih zapirajo v temne celice. Bolniški oddelki na kaznilnicah so vedno prenapolnjeni, bolnike pa zavijajo v umazane cape. Na neki kaznilnici morajo otroci, ki so le količkaj pregrešili zoper hišni red, prebiti v temnih celicah tudi po 10 dni, spati pa morajo tam na golh tleh. V drugih kaznilnicah imajo tla, ki jih sploh ni mogoče več čistiti, ker so že vsa trhla; če taka tla snažijo, prodira voda skozi pod v klet, kjer se sceja na živila, ki jih hranijo v kleteh. V drugi polovici lanskega leta so pa obsodili nad 2200 otrok, da so morali prestajati svoje »domače kazni« v takih mokrih kleteh. Zaprtih pa je najve# otrok, ki so stari od 12—16 let.
Nova radio-palača v Londonu.
nik pa je skočil iz drvečega vlaka sredi vožnje. Ubil se na srečo ni; pozneje pa je pripovedoval, da se mu je zdelo, da je doma in da je le hotel iti iz ene sobe v drugo.
Veliki modrec Schoppenhauer se je vedno prepiral s svojo gospodinjo zaradi računov za perilo, filozof Kant pa 5 let ni šel iz svoje hiše, ker ga je neki njegov prijatelj pustil nekoč četrt ure čakati.
Mož, ki je hotel plačati državni dolg svoje domovine
Mož, ki bi hotel plačati ves državni dolg svoje države, je gotovo redek pojem. Pred 100 leti pa je res živel tak mož in sicer v Mehiki. Pisal se je Pedro Alvorado. Amerikanski državni dolg takrat res ni bil tako velik, kakor so današnji dolgovi raznih držav, toda 60 milijonov nemških zlatih“mark je bilo tudi v tedanjih časih dovolj denarja. Pedro Alvarado, ki je hotel ta dolg poravnati, je bil v svoji mladosti pri-prost rudar, ki je kopal rudo za visoko mezdo do dveh mark na dan. To je trajalo tako dolgo, dakler ni postal lastnik rudnika Polmilla. Ta rudnik pa mu je kasneje donašal na leto po 40 milijonov mark dobička. Tisto ozemlje, kjer se nahaja današnji rudnik, je hotel že Pedrov oče vzeti od države v najem za 160 mark na leto, seveda s pravico, da sme tam iskati ru-
do. Dovoljenje pa je dobil šele po dolgih bojih. Ko pa je država enkrat pristala na njegovo pouudbo, sta kopala oče in sin dolgo brez uspeha. Oče je že umiral, toda sinu je še na smrtni postelji naročal, naj z delom ne preneha. Sin je svojega očeta res ubogal in s svojo vztrajnostjo je res dobil nekaj denarja na posodo, da je mogel, nadaljevati svoje delo. Tri leta je še trajalo trpljenje in skrb, potem pa se je vse nepričakovano obrnilo na bolje: zadeli so namreč na bogato žilo zlate in srebrne rude, ki je Pedru omogočila, da je plačal v 40 dneh svoj dolg v znesku 720.000 mark, in še je v banko lahko naložil nad 800.000 mark. Žila je nesla Pedru kmalu že po 60.000 mark dohodkov na dan, dohodki pa so še vedno rastli. Ko so pa odkrili v rudniku zopet novo, še ogatejšo žilo zlata, je Pedro ponudil vladi, da plača ves državni dolg. Vlada pa njegove ponudbe ni sprejela, češ da zahteva ugled države in njenega kredita, da sama plača, kar se je zadolžila.
Voda v kristalih
V rudninah se nahaja sicer malolcedaj kakšna kapljica vode, ampak zgodi se pa tudi lo. V opalih se nahajajo silno drobne kapljice vode. Nedavno pa so našli v nekem svinčenem rudniku v Zedinjenih državah velik kristal, ki ima v svoji sredini votlino. V to votlino bi lahko natočili eno dvajsetinko litra vode. V votlini se res tudi nahaja neka tekočina, bržkone voda, a ta voda mora biti v kristalu zaprta po mnenju učenjakov že najmanj 1 milijon let. Kristal je kupila akademija znanosti v Filadelfiji.
Bazslava	“Božida
99
Božidar Jakac je znan popotnik. Njegov nemirni duh ga je gnal, kakor le malokaterega drugega slovenskega slikarja, daleč v širni svet, da bi si tam pridobil novih impulzov, novih vtisov za svoje delo. Vsem je znana že njegova razstava slik iz Afrike, zdaj pa je razstavil čez 200 del, z redkimi izjemami same Pastele, v katerih je ujel najmlajši kontinent sveta: Ameriko.
Pred kratkim desetletjem je bila Amerika za nas, posebno pa za naše podeželsko prebivalstvo, obljubljena dežela Koromandija, kjer si lahko vsakdo prisluži bogastvo, da se potem vrne v domovino in zaživi novo, boljše življenje. Kmalu po svetovni vojni pa so se oglasili prvi glasovi, spočetka bolj rahlo, pozneje pa vedno močneje, da je nastopila v tej obljubljeni deželi težka gospodarska kriza, ki je vrgla polno ljudi brezusmiljeno na cesto v najstrašnejšo bedo. Razni evropski pisatelji in publicisti (n. pr. E. E. Kisch), Hollitscher, grof Kav-serling) pa tudi ameriški pisatelji (n. pr. oba Sinclaira, Dreyser) so nam pokazali z neizprosno odkritostjo vse rane tega visokocivilizirane-ga in do kraja mehaniziranega sveta, ki nima za človeka ne pravice, ne srca in ne duše. Culi smo mnogo tudi o strašnih parijah tamkajšnjega življenja: Črncih in Indijancih.
O vsem tem nam je govoril ob priliki otvoritve svoje razstave tudi Jakac, ki je končal svoje predavanje s hvalnico naši rodni slovenski zemlji, kateri hoče zdaj, ko je spoznal do dna mrzio tujino, posvetiti vse svoje moči.
Jakac je na svojem dveletnem potovanju prepotoval Ameriko od vzhoda od zahoda. Tako je tudi uredil katalog svoje razstave, malo nenavadno sicer, po raznih krajih, ki jih je prepotoval, ter tako poudaril nekako folklorističen in popotno-geografski značaj razstavljeni del. Naslovi si slede v naslednjem redu: Tja grede — Newyork — Cleveland — Niagara — VVashing-Bm D. C. — Pittsburgh Pa. — Gallovvstone Nat. Park — Portland Obregon — San Francisco Ca-hfornia — Monteray California — Hollywood — "Užna California — Grand Canyon Arizona — Nazaj grede; potem pa še Risbe, Portretne risbe, Grafika in za kontrast Domači motivi, da bi bolje občutil razliko med tujino in domovino. V osredje razstave pa je postavil avtoportret v °lju, ki je odličen v tehniki, spominjajoč malo na siare mojstre, vendar pa Jakcu malce premalo podoben. Zdi se, da sta ga tudi tu bolj zanimala pozicija in pa barvni problemi kot notranji izraz. (Opozarjam pa na roke, ki so pri vseh Jakčevih portretih tako psihološko zanimive). Poleg tega pa sta obiskovalcem na razpolago se dva albuma fotografij slik, predvsem portretov, ki so ostale v Ameriki. V barvno in motivno malce romantično eksotičnost njegove razstave, ki je okrašena z raznimi indijanskimi deli ljudske umetnosti, pa se mešajo zvoki gramofonskih plošč z zamorskimi in indijanskimi pesmimi, ki nam odkrivajo nov, nam do zdaj popolnoma neznan svet, iz katerega diha globoka in zatrta človečnost.
V podrobno označbo razstavljenih del se ne bomo spuščali, ugotoviti pa hočemo nekaj sploš-noveljavnih dejstev, ki nam označujejo tako Jakčevo sedanje delo, kakor tudi njegovo umetniško osebnost. Že ob priliki njegove »Afriške razstave« smo imeli priliko ugotoviti, da ni Jakac v tujini ničesar pridobil in še celo raje izgubil na svoji neposrednosti in globini, ki je bna tako značilna za njegova zgodnja dela, jer mu nista j,jja gjaVno zanimivost motiva in rvni problemi predmeta, temveč njegova no-anjost, njegova duša. Zato je dihala iz njegovih pokrajin res naša zemlja, zato so nas not6 'n nam Pos*a*e ljube. Njegove slike s nosr *)a P°grešai° Prav tega, ki je bistvo umet-eov *n ^ naJ podaja življenje in svet v nje-fp 1 notranjosti, ne pa njegovo zunanjo podobo, tud S^0 P°gre^at' Pr* »Afriki« in pogrešamo 1 Pri »Ameriki«. Kljub virtuozni tehniki, ki 1 ,u omogoča v pastelu najjačje slikarske efekte, tub sijajni risbi in kljub njegovemu izrednemu čutu za perspektivo (n. pr. št. 7. čolnički v asu) nas ostavljajo njegove slike hladne. Si-ej- občudujemo vso to mnogolikost, ki jo je ™le* slikar od divjih canyonov, gejzerjev, ekso-icnih pokrajin in Hollywoodskih lepotic pa do orjaških mostov, fantastičnih velemestnih zgradb nebotičnikov in industrijskih naprav, vendar e dobimo tistega vtisa, ki ga je napravilo na
3Imerika
nas nejgovo predavanje, kjer je označil ves ta svet kot brez duše in brez srca. Preveč je v njegvoih slikah zunanjosti, vse preveč gole romantično pobarvane barvitosti, da ne vidimo potem nikjer pravega notranjega obraza sveta pred naišmi očmi. Popolnoma pravilno je povedal Jakac v svojem predavanju, da je potoval spočetka širom Amerike kot naiven popotnik, ki je sprejemal vase nekritično brezštevilne in za našega človeka nenavadne vtise, dokler ni spoznal, da se za vsem tem skrivata brezmejen hlad in brezsrčnost. Takrat pa je moral že odpotovati v domovino.
Prepričani smo, da se bo Jakac v domovini kmalu znašel in nadaljeval svoje delo tam, kjer ga je pred svojimi potovanji prekinil, in nam vedno znova odkrival lepote naše zemlje, njeno bolest in veselje, kjer bosta dihala iz del notranjost predmeta in umetnikova duša. Želimo mu, da bi dosegla njegova sedanja razstava popoln materijalni uspeh in tako omogočila umetniku svobodno delovanje, ki ga bo vodilo do novih umetniških uspehov.	Vek.
Bfl koncertii liarfa Rupla
Jutri nastopi v Unionu v veliki koncertni dvorani najboljši slovenski violinist Karlo Rupel, ki nas je že ponovno prepričal o svojih umetniških kvalitetah, zlasti pa o svojem izbranem okusu pri sestavi sporedov. Mnogi umetniki, zlasti violinisti, prav radi pokažejo svoje virtuozne vrline, pri tem pa pozabljajo, da je v Ljubljani mnogo ljudi, ki jih zanimajo tudi skladbe programa. Nekatere celo bolj, kot izvajanje samo. Rupel ima na vseh svojih sporedih pretežno muzikalno globoke skladbe, ki poleg tehničnih zahtev stavijo na izvajajočega umetnika še večje interpretacijske zahteve. Tokrat sta glavni točki sporeda Bachov koncert v a-molu in Tartinijeva sonata, znana pod imenom vražji trilček. Opazil sem, da Rupel zelo rad izvaja Bacha. Vprašal sem ga, kako to. Pravi, da mu je Bacha prvi odkril profesor Šlajs že na ljubljanskem konservatoriju. Ljubezen do Bachovih skladb se je pri Ruplu v Parizu še stopnjevala. Hodil je iz opere v opero, v opereto, tonfilm — naposled se je znašel v koncertni dvorani, ker vidi najbolj čisto umetnost v absolutni glasbi, ki ne pretirava sentimenta, ampak gradi na temelju trdne forme. In tukaj je Bach vzoren. Poleg tega pa je pisal Bach tudi za instrument tako, da prihaja res vsak ton do polne veljave. Tartinijeva sonata pa ima poleg idealne forme in globoke koncepcije za nastopajočega umetnika še to prednost, da je izredno težka. Vrhunec tehnike zahteva Kreislerjeva kadenca, ki jo izvajajo danes v tej sonati vsi pomembni violinisti. Poleg domače novosti ima Rupel na sporedu še Debussyja, Ravela, Dalcrozeja, Wieniaw-skega in Tartini - Kreislerjeve varijacije na Corellijev tema. Poslušal sem skušnjo za koncert, ki me je prepričala, da bo nastop obeh umetnikov (pri klavirju je Lipovšek) res prvovrsten umetniški dogodek. — Slavko Osterc.
Iz srboSirva^ke književnosti
Upravnik beograjskega gledališča Milan Pre-dič je bil koncem lanske sezone od strani urednika novosadskega »Letopisa Matice srp-ske« g. Todora Manojloviča, ki je leto preie še aktivno delal v beograjskem gledališču in ki je tudi na dramatskem polju dosegel lep uspeh, ostro napaden in njegova pozicija radi tega v srbohrvaški javnosti deloma omajana. Morda je tudi to delen vzrok, da je beograjsko gledališče z novo sezono sorazmerno aktivno in proti pričakovanju živo zaživelo. Posebej opera, ki je lani več ko životarila, bo v novi sezoni najskrbneje negovana. V programu ima celo vrsto domačih in tujih premijer. Tudi drama je repertoarsko dobro založena. Slovenska dramska književnost je zastopana z Golarjevo »Vdovo Rošlinko«. Lahko rečem, da je že skrajni čas, da sc tudi prestolniško gledališče enkrat zave svojo dolžnosti napram slovenskim dramatskim delom. Ljubljansko in mariborsko) gledališče je v sedanjih sezonah
zelo dobro nakazalo pot v to smer. Od domačih premijer bodo najbolj zanimale v drami Mladenovičev »Strah od vernosti«, Nušičeva »Miss Dolar«, v operi pa Gotovčeva »Morana«, ki je lani v inozemstvu žela ogromne uspehe. Posebej moram omeniti napredek beograjskega baleta v novi sezoni, ki je čisto prenovljen in ki je pod vodstvom ge. Kirsanove že dal eno zelo uspelo premijero.
Znani beograjski arhitekt dr. M. Borisavljevič je objavil zelo zanimivo knjigo, kakršnih na našem knjižnem trgu skoraj nismo vajeni. Izdal je namreč tehnično izbrano sestavljeno zbirko svojih arhitetonskih načrtov, jih opremil s tehtnim uvodom in pod naslovom »Arhitektonski problemi« dal široki publiki. To je na vsak način zelo iznajdljiva rešitev popularizacije med širšim občinstvom tako malo znane in spoštovane arhitekture. Delo je založil znani Geza Kohn. Knjiga je razdeljena v sedem predelkov z odgovarjajočimi naslovi: Monumentalna arhitektura, nadgrobna arhitektura, cerkvena arhitektura, dekorativna, javna, privatna in industrijska arhitektura. Dr. Borisavljevič je eden naj-agilnejših beograjskih arhitektov in po svojem teoretičnem delu, po študijah in članskih, bolj znan v tujimi ko doma. Je sotrudnik znanih evropskih strokovnih revij: »La Construction Moderne«, L’architecture«, »Le Maitre d’Oeuvre«. V samostojnih knjigah so izšle študije: »Per-spective lineaire reduite A un seul principe« (Pariš 1926.), »La Science de 1’armonie arohi-teoturale« (Pariš 1925.), »Prolegomenes A une esthčtique scientifique de 1’architecture (Pariš 1923.), v tisku pa ima »Essai sur la nature du pheuomene esthetique« in pripravlja delo »Esthetique de 1’arhitecture«, ko bo izšlo v Parizu. Sodeloval je tudi pri »Bulletin de 1’ Amicale de 1’ Eoole Speciale »d’ Archi-tecture« in »Bulletin du Cenaele Lyrique«. V srbščini je izšla pomembna študija »Perspektiva« (1928. zasebno) in nekaj člankov o reviji »Misao«. Lani je g. dr. Borisavljevič v Beogradu izdajal mesečnik z naslovom »Neimar«, ki je bil predvsem posvečen arhitektonskim vprašanjem.
Članica beograjskega gledališča, znana igralka Desa Dugalič je letošnje poletje porabila za potovanje po Orijentu. Obšla je Palestino, Sirijo in Egipt. Svoje vtise je zelo toplo podala v posebni knjigi, ki je pred nekaj dnevi izšla v Beogradu.
Novo, XXXIV. kolo popularne »Srpske književne zadrugo« izide v kratkem dn bo obsegalo naslednja pomembna dela: »Pripovetke« Ste-vana Sremca (uredila Uroš Džonič in D. Bogo-savljevič), »Misli« znanega originalnega srbskega filozofa Bože Kneževina ki so bile v ponatisu že krvavo potrebne, »Pesmi« St. Beševiča, Še-noino prozo »Čuvaj se senjske ruke« (uredil in predgovor napisal A. Barac), eseje briljantnega stilista Slobodana Jovanoviča z naslovom »Iz naše istorije i književnosti«, ki bodo zanimivost zase, prevod Goethejevega »Egmonta« (prevel V. Živojinovič, predgovor napisal dr. Miloš Tri-vunac) in 3. knjigo obširnega dela Milutina D. Lazareviča »Naši ratovi za oslobodenje i uje-dinjenje.«
Mih. S. Petrovič, ki se že dolgo peča z raz-iskavanjem naše današnje prestolnice, je zopet izdal pomembno delo na 157 straneh z naslovom »Kako je postan Beograd«. Knjiga je napisana preprosto, vendar v marsičem osvetli prve začetke velemesta na izlivu Save v Donavo, časovno sega do 1. 441., ko so Huni vdrli čez Donavo. Knjiga je sodobno opremljena in stane 30 Din.
V Sarajevu je izšla v zasebni knjigi študija fra Otona Knezoviča o fra Grgi Martiču, katerega petindvajsetletnico smrti smo lani proslavljali.
Slikar Marino Tartaglia, ki je v zadnjih letih žel polno uspehov ia posameznih razstavah, je imenovan za profesorja zagrebške umetniške šole in se je že preselil v Zagreb. Doslej je pripadal beograjskemu umetniškemu klubu »Oblik«.	T.	P.
lorski
vrag
eden najlepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20-—. vezan izvod Din 30—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana
Agonija Beograda
Pred kratkim je v Beogradu v založbi »grupe živih branilaca Beograda iz 1914. i 1915. go-dine« izšla obsežna, okusno opremljena in bogato ilustrirana knjiga Agonija Beograda u svetskom ratu. Knjiga je svojevrstno delo v naši narodno-zgodovinski književnosti: napisali so jo skoraj sami očividci in udeleženci slavnih bojev za Beograd v letih 1914. in 1915. in tako so vsi njeni številni, izčrpni prispevki sami dragoceni dokumenti, s katerimi se bodo mogli naši zgodopisci še dragoceno okoristiti, ki pa so vsi od prvega do zadnjega pisani tako neposredno in tako živo, da bo knjiga lahko prav lepo čtivo za vsakogar, ki ima kaj smisla in interesa za našo najnovejšo zgodovino. In kdo ne bi imel interesa za žive, resnične like iz dni, ki so bili med najtežjimi, zato pa tudi med naj večjimi naše mlade zgodovine!
Knjiga je razdeljena v več delov. Uvodom sledita osrednja dela — tragedija, agonija sama: Leto 1914. in leto 1915. Zbirko prispevkov zaključujejo feljtoni, skice in pa seznam častnikov, podčastnikov, kaplarjev in prostih vojakov, ki so padli pri obrambi prestolice. Med pisci knjige so imena kakor: general Stefanovič, ki je bil leta 1914. vojni minister Srbije, pokojni general M. Živkovič, tedaj komandant obrambe Beograda itd. Kot eden izmed Slovencev, ki so se udeležili teh velikih bojev, je tudi kapetan Djordje Roš iz znane in ugledne narodne familije v Hrastniku, zdaj norveški konzul v Beogradu, prispeval članek Na Dunav-skom keju septembra 1915. god., iz katerega bomo o prvi priliki prinesli nekaj zanimivih odlomkov. Knjiga obsega blizu 600 strani, med tekstom je brezštevila zanimivih fotografij, čisti dobiček knjige je namenjen za podporo svojcem padlih braniteljev Beograda. Ne moremo je dovolj priporočiti čitajočemu občinstvu — vsaj vsaka boljša knjižnica bi si jo morala omisliti.
Gledališče
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer Nedelja, 4. oktobra: Takšna je prava, veseloigra, premijera Izven.
Ponedeljek, 5. oktobra: zaprto.
Torek, 6. oktobra: Kralj na Betajnovi Red D. Sreda, 7. oktobra: Dogodek v mestu Gogi Red E,
Takšna je prava. Opozarjamo na četrto dramsko premijero letošnje sezone, ki bo v nedeljo dne 4. t. m. ob 20. url v dramskem gledališču. V režiji prof. Šesta se vprizori Hirsch-feldova veseloigra »Takšna je prava«. Zasedba: ge. Nablocka, Medvedova, gna Kukčeva ter gg. Gradiš, Železnik in Plut in gna Slavčeva. Režija in zasedba jamčijo v vsakem pogledu za popoln uspeh veseloigre, ki je repertoarna igra vseh zunanjih gledališču. — Gdč. Kukčeva, ta naša najmlajša igralka, ki je izšla iz Skrbin-šlcove šole, bo po nekaterih vidnejših vlogah, v katerih je že z uspehom nastopila v drami in opereti (kuharček v Golievi Princeska in pastirček, grofica Liza v Grofici Marici), tokrat z vlogo Hele v središču igre. Premijera se bo vršila pri običajnih cenah izven abonmaja.
Prvi simfonični koncert letošnje sezone be definitivno v ponedeljek dne 12. t. m. v veliki unionski dvorani. Priredi ga uprava Narodnega gledališča s svojim opernim orkestrom in pod vodstvom dirigenta g. Lucijana-Marie škrjanca. V orkestru so poleg članov opernega orkestra, še člani orkestralnega društva Glasbene Matice in gojenci državnega konzervatorija. Na programu pa so skladbe: Bach: Druga simfonija, Lajovio: Caprice, škrjanc: Lirična overtura in Čajkovski: Klavirski koncert, katerega izvaja s sprem-ljevanjem orkestra priznani koncertni pianist Ivan Noč. Program je v resnici lep, dobro naštudiran in upravičeno pričakujemo velik umetniški uspeh. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Matičini knjigarni.
Švicarske šole
Znano je, da ima Švica zelo dober šolski sistem. Koristno je, da ga spoznamo in primerjamo z našim. Kot vsaka civilizirana država ima seveda tudi Švica tri stopnje šol: osnovne, srednje in visoke. Toda kljub temu je švicarsko šolstvo razdeljeno še nekoliko drugače. Preden namreč pride dijak na univerzo, gre skozi tri šole, in te so sledeče:
1.	Osnovne šole Naši osnovni ali narodni šoli odgovarja v Švici prva šola (Ecole Priinaire, Primarschule), ki ima osem razredov. Brez ozira na to, da 11 noče učenec prestopiti pozneje na srednjo šolo a*i ne, mora obiskovati osnovno šolo najmanj ®est let. Zanimivo je, da se učenci šele po sed-hieni, večina celo šele po osmem letu odloči, a gre na srednjo šolo. Ta skupni pouk učencev vseh slojev naroda tekom sedem ali osem Prvih šolskih let ima nekaj zdravega v sebi.
drugih državah, in to tudi pri nas, pa se ndadina loči že po četrtem letu in tako nastane zgodnji silno jaki abčutek razlike med starej-s*mi in mlajšimi ali bolje rečeno med učenci različnih šol, in ta občutek spremlja ljudi skozi vse življenje. Prednost dolgega pohajanja v osnovno šolo pa obstoji tudi v tem, da je po sed-khh ali osmih šolskih letih mladina že tako razvita, da se more s popolno točnostjo odločiti, al* naj nadalje študira v srednji šoli, ali pa P® drugam, med tem ko pri nas, po štirih etih osnovne šole, dobimo v prvi razred sredini šol veliko množino učencev, ki vanjo ne Padajo in samo radi tega, ker ne vedo, kam bi vdelali, stopijo v srednjo šolo, a tu po eno ali ' etnih poskusih žalostno končajo in izstopijo, nadlego so sebi, učiteljem in součencem.
Ako učenec v Švici ne misli oditi na srednjo šolo, mora ostati osem let v osnovni šoli.
2.	Srednje šole
Švicarska srednja šola (Ecole secondaire, Se-kundarschule) je neke vrste realka. Vsako večje švicarsko mesto ima svojo srednjo šolo. Večkrat se dve ali tri večje podeželske občine združijo v »šolsko občino«, z namenom, da si ustanovijo skupno srednjo šolo. Prednost obstoji med drugim v tem, da otrokom tako ni treba študirati v drugih mestih v srednji šoli, temveč ostanejo doma pri starših do svoje zrelosti. S tem si stariši prihranijo denar za vzdržava-nje otrok izven doma, a jih imajo razen tega vedno pod svojim nadzorstvom. Te medobčinske srednje šole so tako nameščene, da otroci nimajo več kot pol ure, ali v najslabšem slučaju eno uro do šole.
Pripomniti je treba, da ta švicarska srednja šola ne odgovarja popolnoma temu, kar mi razumemo pod tem imenom, ima namreč samo tri razrede. Vsak razred se deli na dva oddelka, namreč na matematično-prirodoslovni in na jezikovno-zgodovinski. Seveda se poučujejo tudi realije, državoznanstvo, enostavno knjigovodstvo in nauk o gospodarstvu.
Brez ozira na to, da li je učenec prišel iz šestega, sedmega ali osmega razreda osnovne šole, mora obiskovati toliko časa srednjo šolo, da ima vsega skupaj najmanj osem šolskih let. Velika večina učencev ostane v srednji šoli do konca in ima tako, ko jo zapusti, devet do deset šolskih let.
Pretežna večina švicarskega naroda je končala srednjo šolo in to daje temu narodu visoko povprečno zrelost. Skoraj vsak švicarski obrtnik kakor tudi kmet je bil dijak srednje šole. Ko so to končali, so potem še dobili strokovno
izobrazbo v obrtni, trgovski ali kakšni drugi specialni šoli, preden so se posvetili svojemu poklicu. Tako dobivata oba največja prometna sistema, pošta in železnica, v Švici svoje ljudi iz praktičnega življenja, med tem ko prihajajo pri nas s srednješolsko maturo, nezreli za posel, v katerem so najbolj potrebne praktične izkušnje.
Po švicarski statistiki stane eden učenec srednje šole kanton ali občino na leto 500 švicarskih frankov ali 5500 dinarjev. Ni mi znana naša statistika, koliko stane en srednješolec našo državo na leto”, ali v primeri z Nemčijo je švicarsko šolstvo po ceni, kajti nemško državo stane en srednješolec tisoč mark ali 13.500 dinarjev letno, torej še enkrat toliko, kakor v Švici, in vendar ne moremo nikakor reči, da se je švicarski srednješolec manj učil ali pa da je manj pripravljen na življenjski boj kot nemški.
Ta sistem srednje šole v Švici ima pa še eno prednost. Dijak se namreč šele v poslednjem šolskem letu lahko odloči, ali ostane pri »srednji zrelosti« (po naše bi rekli, da se zadovolji z malo maturo), ki mu jo daje srednja šola, ali pa gre dalje na kantonsko šolo, ki traja tri leta in se konča z veliko maturo (Abiturium).
3.	Kantonska šola
Kantonska šola odgovarja našim realnim in humanističnim gimnazijam. Ima pa samo šest razredov. Glavno mesto vsakega švicarskega kantona ima svojo kantonsko šolo. Gimnazij ali realk Švica nima. Njih mesto zavzema kantonska šola. Glavni oddelek kantonske šole je realno-gimnazijski oddelek z matematiko, zgodovino, nemščino, latinščino in dvema živima jezikoma. V tem oddelku se poučujejo dijaki skupno v matematiki, zgodovini iu nemščini. Iz
tega oddelka prihajajo zdravniki, pravniki in uredniki listov. Razen tega imamo v isti hiši tudi oddelek za humanistiko. Ako želi eden izmed dijakov študirati staro filologijo, obiskuje grške ali hebrejske ure v onem času, ko se vrši v realno-gimnazijskem oddelku pouk živih jezikov ali matematike.
Potem pa obstoja na vsaki kantonski šoli še tretji odedlek, v katerega hodijo oni dijaki, ki se hočejo pozneje posvetiti tehničnemu študiju. V tem oddelku se poučuje več matematike, a pouk zgodovine in živih jezikov imajo dijaki tega oddelka skupno z onimi prvega oddelka.
Iz vsega tega je razvidno, da ima Švica v tem približno enak sistem trideljenja višjih razredov srednje šole kot je v obratu v zadnjem času v Franciji.
Lahko bi bil kdo mnenja, da kantonski dijak v Švici s šestimi šolskimi leti ne more imeti iste podlage in zrelosti kakor naš srednješoleo z osmimi leti, toda temu ni tako. Direktor neke nemške gimnazije mi je dejal, da znajo kantonski švicarski dijaki s svojimi šestimi šolskimi leti ravno toliko latinščine in grščine, kakor nemški abturienti, ki so hodili devet let v gmnazijo, a matematike in naravoslovja znajo še več. To si je mogoče razlagati na ta način, da pride dijak na kantonsko šolo pozneje, ko je že bolj razvit in pameten, in ko je bilo že z večjo sigurnostjo mogoče ugotoviti, ako ima nagnjenje in nadarjenost za ta študij. Pri nas je to drugače. Dejal sem že zgoraj, da prihaja pri nas mnogo učencev v srednjo šolo, za katere bi bilo bolje, da so ostali v osnovni šoli.
In dokaz, da je švicarski šolski sistem dober? To je Švica sama s svojo idealno administracijo, s svojimi svetovno znanimi inženjerji, politiki, novinarji itd.	Dr.	P.	B.
filaša žena v bigi jenski službi
Nedavno smo čitali zanimivo statistiko o tuberkulozi pri nas. Iz podatkov o posameznih poklicih je bilo razvidno žalostno dejstvo, da uinre pri nas od te zavratne bolezni največ ljudi, ki so zaposleni v zdravstveni službi in da so pri tem najhuje prizadete ženske. Iz tega dejstva je poročevalec sklepal, da so ženske manj odporne in zato manj primerne za te poklice nego moški.
Higijenska služba je ponavadi res zelo naporna, posebno izčrpa nočna služba pri otrokih in težkih bolnikih. Ne vidimo pa nobene možnosti, da bi se iz teh služb izločile ženske. Ne moremo si misliti mp-ške postrežbe v ženskih niti v otroških bolnicah ali v dečjih domovih. In naj bi bila ta služba še tako naporna, opravljale jo bodo slej ko prej ženske.
Dobro in umestno bi pa bilo. da bi se dobro preštudiral položaj žene v higijenski službi pri nas.
Naša mlada država se z vso pravico postavlja za vzgled v pogledu socijalno-higi-jenskega skrbstva. Število higijenskih zavodov, dispanzerjev, dečjih domov itd. je zrastlo pri nas s čudovito naglico. Kar smo videli drugod lepega in koristnega v tem pogledu, smo takoj posneli tudi mi; da, v marsikaterem oziru smo celo prekosili druge, močnejše in linancijelno trdnejše narode. Po vsej pravici se torej lahko ponašamo pred tujci s svojimi socijalno-higi-jenskitni napravami in domovi in ti so, za katere se posebno ženske obiskovalke naše domovin' navadno najbolj zanimajo.
Če bi pa mi hoteli nekoliko natančneje preštudirati to vprašanje, če bi hoteli malo primerjati, kako imajo urejeno drugod in kako pri nas, bi opazili, da nam manjka še mnogo, posebno z ozirom na osebje, ki je zaposleno v higijenski službi. Najlepši dom nam nič ne pomaga, če ni v njem
dobro izurjenega in zdravega osebja. Naše higijenske šole so prvovrstne, osebje, ki se rekrutira iz njih, posebno naša dekleta, so po veliki večini takšna, da smemo biti ponosni na nje.
Opažati je pa, da higijenska služba pri nas dekleta silno hitro izčrpa. Treba bi bilo, da se čimprej in čim temeljitejše preiščejo vzroki tega neizpodbitnega dejstva. V začetku smo pač imeli silno pomanjkanje strokovno izobraženih moči in dekleta, ki so se posvetila tej službi, so morale, kakor prave pionirke prenesti mnogo napora, ki bo njihovim poznejšim koleginjam prihranjen. V premnogih zavodih se pa še vedno — čestokrat po sili — izkoriščajo moči radi nezadostnih sredstev.
Kje se pa pri nas misli, ko ustanavljamo naše higijenske in slične zavode, na udobnost osobja, na kake družabne prostore, ki bi jim bili v razvedrilo, na športne priložnosti itd.? K sreči če je spalnica zračna in solnčna, kopalnica za skupno uporabo in skupna obednica — to je vse. Pa bi malo pogledali, kako je drugod v tem oziru: na Angleškem, na Češkoslovaškem.
Higijenska služba je sila naporna, izčrpa ne le telesno, ampak tudi duševno. Zato je nujno potrebna ne le zadostna hrana in primeren počitek, marveč tudi duševno razvedrilo. Od dobrega in zdravega osebja je odviseji uspeh higijenskih akcij. Ako ne bomo imeli v resnici dobrega osebja, nam vsi naši lepi domovi ne bodo pomagali. Če hočemo imeti dobro osebje, mu pa moramo tudi nekaj nuditi. Higijenska služba ne sme biti samo pribežališče obupank, ki ne morejo dobiti službe drugje, marveč moramo imeti možnost izbire, da dobimo samo osebje, ki se čuti res poklicano za ta težavni posel. Pripravljeni pa moramo biti tudi na žrtve, da si to osebje ohranimo telesno in duševno zdravo.
NIZOZEMSKA
Po zadnji izpreinembi občinskega prava more biti tudi žena imenovana za občinskega tajnika. V Utrechtu je za začetek nadomestovala dotičnega uradnika za časa njegovih počitnic Mej. T e 11 e g e n , hčerka vodilnega amsterdamskega mestnega načelnika.
ROMUNIJA
Kralj je podelil soprogi ministrskega predsednika, Katerini J o r g a, red »Meritul cul-tural« za pomoč, ki jo je gospa nudila svojemu možu pri njegovih znanstvenih delih.
še kaj uporabili od tistega, kar smo shranili; za otroke in za vnuke se pa danes ne hrani
nič več.
Odlikovana babica
Neki danski list je razpisal tekmo za babice, ki se je seveda vrSila v drugačnem smislu nego se vrše lepotne tekme med krasoticami. List je pozval čitatelje, naj imenujejo med svojimi sorodniki in znanci posebno znamenito babico, ki se je na katerikoli način izkazala v kakoršnem-koli oziru. Prvo nagrado, 200 danskih kron jo dobila 831etna starka, katera je še predkratkim potovala k svojemu sinu v Grenlandsko. Starka je preživela na Grenlandskem 32 let svojega življenja in se je tam tudi poročila. 831etna starka vstaja dnevno ob 6. uri zjutraj in gre takoj pod mrzlo prho. Zvečer igra bridge pozno v noč. Lansko leto je padla po stopnicah ter si je pri Vem pretresla možgane; ležala je tri dni, uporabila je pa ta prisiljeni počitek v to, da je vezla fine žepne robčke. Zena slika, riše, kuha in opravlja večji del poslov v svojem stanovanju čisto sama. Govori tudi več jezikov; v prejšnjih letih je posebno ljubila lov in smučanje.
Škotka — sultanova žena
Nedavno temu je vzbudil pri sprejemu na angleškem dvoru silno občudovanje sijajen nakit neke dame, ki je bila predstavljena dvoru. Lastnica nakita je bila neka lepa Škotka, Helen W 11 s o n, ki je imela na sebi državne dragulje sultanata iz Johore. Škotka se je omožila s sultanom iz Johore ter je došla ob strani svojega ■oproga, ki je blestel v svoji svetlomodri, z riatom obšiti uniformi, okrašen z vsemi svojimi redovi. Sultanova žena je imela na glavi tijaro iz dijamantov z grbom johorske države, katera vrednost je neprecenljiva; vrat ji je krasila ogrlica iz najdragocenejših dragih kamenov; dve dolgi verižici dijamantov sta ji viseli do pasu, dijamantni uhani so segali skoro do ramen, zapestja so bila pokrita s širokimi dija-mantnimi zapestnicami. Ta državni nakit ogromne vrednosti so prinesli v London pod posebnim varstvom. Ko ga je sultanova žena odlo-lila, so ga takoj spravili v jeklene oboke neke banke, dokler se ne povrne s svojim možem nazaj v Indijo.
Arabske vladarice
Neki mladi arabski znanstvenik je predaval v arabskem društvu v Londonu o dveh kraljicah iz Jemena; predavanje je vzbudilo mnogo pozornosti, ker dokazuje, da tudi v gospodstvu Islama ni manjkalo močnih in pomembnih ženskih osebnosti. Mnenje, da je bila arabska žena vedno zastrta in strogo ločena od sveta, se ne strinja vedno z zgodovino, kajti ta nam odkriva, da je sredi enajstega stoletja živela kralica A s m a, katera se je ob strani svojega kraljevega soproga zelo zanimala za usodo svojega naroda. Delila je ž njim vse kraljeve časti in prednosti in je nosila vso odgovornost samo-vlade, ko je kralj odšel v boj. Pesniki opevajo njeno radodarnost, njeno veliko modrost pa tudi njeno literarno nadarjenost in razumevanje umetnosti. Omenja, da je Asma ob zmagoslavni vrnitvi armade in kralja pričakovala zmagovalce nezastrta na oknu ter jih pozdravljala. V svoji modrosti in skrbi za bodočnost dinastije je poročila svojega sina s S a i j d o, katere odlične lastnosti so ji bile znane. Ko je Saijda stopila na prestol, je igrala važno vlogo, poseb no potem, ko se je kralj vrnil hrom z bojnih pohodov, ga je popolnoma nadomestovala. Zeljo, da bi se podala s svojim možem iz prestolice, je odločno odbila in vzela sama vlado v roke. Imela je mnogo nasprotnikov, proti katerim se
e morala boriti vse svoje življenje. Vendar si e znala priboriti naklonjenost svojih podanikov ter si izbirati iz njihove srede svoje najboljše služabnike in ministre. Po smrti njenega soproga so se borili za njeno roko najmogočnejši ve-likaši v deželi, toda ona je cenila prostost nad vse ter se je znala z veliko diplomatsko zmožnostjo in prepričevalnostjo iznebiti celo takih, ki so hoteli uveljaviti svoje želje pri kraljici z oboroženo roko. Tudi pozneje je morala večkrat poseči po orožju. Neki vojskovodja, ki je vsled svojih bojnih uspehov postal popularen in mogočen, je rovaril proti kraljici ter jo črnil, da je že stara in šibka ter nezmožna, da bi še nadalje vladala. Hotel jo je tako prisiliti, da bi se odpovedala prestolu. Saijda je bila pa še vedno dovolj močna, da je obrekovalca premagala. Posrečilo se ji je dobiti prijatelje celo med prejšnjimi nasprotniki in tako je vedno zmagovala. Umrla je 1. 1138. v starosti 76 let kot mogočna vladarica Jemena ter znala obvarovati prestol svojim sinovom.
Zvočna plošča kot priča
Prvič v zgodovini Avstralije nastopi kot priča v nekem procesu — zvočna plošča. Neka gospa v Caulfieldu (Victoria) je zahtevala od svojega soseda 1000 funtov odškodnine vsled motenja nočnega miru s kričanjem, govorjenjem, žvižganjem in petjem. Ta nočni šum je pustila iznajdljiva gospa reproducirati z zvočnim filmom in ga bo zdaj ponovila pred sodiščem.
Razgled po ženskem svetfu
ANGLEŠKA
Angleško prosvetno ministrstvo je odredilo, da se morajo v posebnih šolah izobraziti učne moči, katerih naloga bo seznanjati gospodinje z vsakovrstnimi tehničnimi pripomočki, katerih namen je poenostavljanje in olajševanje dela v domačem gospodinjstvu
FINSKA
1.	oktober je v zgodovini ženskega gibanja v Finski važen spominski dan: tega dne je letos preteklo 25 let, odkar je bila vpeljana enaka volilna pravica za moške in ženske. Bilo je to 1. 5907. in par mesecev kasneje, marca 1908. je bilo finskim ženam — kot prvim med svojimi evropskimi sestrami — dano, da so volile svoje zastopnike v parlament in so bile same voljene v razmerju 12 in pol odstotkov, t. j. skupno 25 žen, ki so bile poslane v parlament kot narodne zastopnice. Ta zmaga je bila sad neumornega in požrtvovalnega dela ženskih organizacij na prosvetnem in vzgojnem polju, deloma pa tudi posledica razumevanja, ki so ga izkazovali ženskim zahtevam na vodilnih mestih stoječi možje.
ITALIJA
Na željo italijanskega prestolonaslednika je bila imenovana za telesno zdravnico prestolonaslednikove soproge zdravnica dr. Elizabeta Bruni. To imenovanje je vzbudilo veliko zadovoljstvo v ženskih krogih, ker pomeni visoko priznanje mlade kirurginje, ki je srečno izvršila že več težavnih operacij.
TURŠKA
Turške žene so že davno delale na tem, da bi dobile dostop v trgovinsko mornarico. Sedaj se je trgovinsko-inornariška šola v Stam-bulu odločila, da odpre poseben oddelek za ženske. Prve dijakinje so se že vpisale.
Moda
Kakšna je nova linija?
Ako dobro preštudiramo najzadnje modele velikih pariških tvrdk, opazimo, da se moda sicer trudi dati ženskim oblekam nekoliko tiste ženskosti iz dobrih starih časov, toda to večinoma le v detajlih. Glavna črta je še vedno moška: široke rame, širje nego jih na splošno imajo ženske, toraj jih treba razširiti s krojem obleke; ozek pas, ozki boki, ravna črta krila doli do roba. Vendar krilo ne sme biti tako ozko, da ovira korak. Največkrat je zlikano v gube, preko celega krila ali samo v spodnjem delu. Na ta način se krilo zdi ozko, je ravno, vendar se gube odpirajo pri hoji.
Kroj obleke in plaščev se je nekoliko poenostavil. Ni več tako zelo razrezanih oblek, kakor smo jih videli lansko leto, kar nas mora le veseliti. Čimbolj je obleka komplicirana v kroju, tem težje se da prenoviti. In kdo dandanes ne dela rad iz starega novo?
Velikih kontrastov v barvah se sedanja sezona izogiba. Tudi toliko vezenin ne vidimo več na oblekah. Najinteresantnejše točke so: rokavi, ovratniki, pasovi; tem posvečajo modni mojstri največjo pažnjo. Rokavi so redkokdaj ravni in enostavni od vrha do roba. Ovratniki so najrazličnejši; prevladujejo pa za enkrat' nizke oblike.
Plašči imajo letos često obliko »redingote«, so zapeti križem, ali pa tudi ne, mnogi imajo pas. Čestokrat je plašč sestavljen iz blaga in iz krzna z nizko dlako; večinoma je pri teh plaščih život iz kožuhovine. Kožuhovine je sploh mnogo povsod, na kostimih in na oblekah. Vidimo tudi* kožuhovinaste pasove, robove na klobukih in celo — torbice. — Kratke kožuhovinaste jopice, ki so se začele nositi preteklo leto, so tudi letos ravno tako priljubljene.
Prenavljanje oblek
Ako iz kateregakoli vzroka odložimo obleko, navadno ne pride več tako hitro na po-vršje. Imamo pač najboljši namen, da jo enkrat prenaredimo, prebarvamo, sploh na ka terikoll način uporabimo, pa večkrat ostane pri dobrem namenu in je obleka toliko časa >spravljena«, da jo uničijo molji. Vedno moramo imeti pred očmi, da se moda ne povrne tako hitro; če se tudi čez leta pojavi nekaj sličnega, čisto enako vendar le ni. — Ali menja vzorec, ali je tkanina povsem različna, tako da se stara stvar vedno v nečem razlikuje od nove. Priporočljivo je toraj, da se nobena obleka ne odloži za dolgo, marveč da se čimprej popravi in spremeni, da se lahko nosi zaporedoma, da ne pride preveč iz mode Raje skušajmo napraviti iz dveh oblek eno ali prenaredimo za otroke, le ne preveč stvari spravljati, kar je dandanes, ko nam povsod primanjkuje prostora, naravnost potrata, ki si je ne moremo privoščiti. Včasih se zgodi, da obleko ali bluzo lahko nosimo nespremenjeno dalje, toda to je redka sreča, ker navadno se tudi spreminjamo v životu. Svila se lomi, ako leži predolgo, v volni se rede molji, marsikaj zapade pozabljenju, ako predolgo hranimo. Ako kaj spravimo, je najbolje, da slabe dele takoj odparamo in zavržemo. Kar se da količkaj oprati, naj se opere, madeži naj se skrbno odstranijo, vsak zmečkan kos naj se zlika. Nikar ne puščajmo v nemar, kar shranimo, da lahko takoj uporabimo, kadar nam je česa treba. Skrbimo za dobra sredstva proti moljem; najbolje sredstvo proti moljem je pa često zračenje in iztrepavanje ter sploh pogost pregled vseh shranjenih reči. Samo tako bomo lahko
Jabolčno pecivo. 1 kg lepih jabolk očisti in zreži na tanke rezine. V eno osminko litra mleka dobro zmešaj žlico ruma, 3 rumenjake,
6 žlic presejane moke in 3 žlice sladkorja. Temu lahko še dodaš malo ostrganega limonovega olupka. Ostale 3 beljake stepi v gost sneg ter jih dodaj nazadnje. V formi za torte ali drugi gladki posodi raztopi malo masla, namaži ž njim posodo ter jo potrosi s presejanimi drobtinicami. Vlij vanjo polovico testa, nato vloži vsa zrezana jabolka, potresi jih z dvema žlicama sladkorja; na jabolka zlij še ostalo teslo, pristavi v vročo peč ter peci kake % ure. Ko je pečen-o, stresi iz posode na krožnik, pazi pa, da se ti ne razpade, posuj s sladkorno moko ter serviraj celo ali zrezano. Pecivo je zelo ekonomično in zahteva prav malo časa.
Škofov kruh. Stepi 10 rumenjakov s toliko sladkorja, kolikor tehtajo jajca, primešaj moke, kolikor tehta 7 jajc, in dobro tolči. Dodaj K kg sesekljanih orehov in Yk kg rozin, nazadnje še sneg 10 beljakov. Stresi v nanmuno formo in speci.
Kako hranimo sadje za zimo. Sadje, ki ga hočemo hraniti za zimo, ne smemo tresti z drevesa, marveč ga moramo lepo previdno odtrgati, da ostane popolnoma nepoškodovano. Odbrati moramo za zimo samo lepo, zd • ivo sadje. Ne smemo trgati še nezrelo sadje, ako ga hočemo dalj časa ohrantii, marveč ga moramo pustiti na drevesu, da popolnoma dozori; ako ga poberemo prerano, nam ovene in nima dobrega okusa. Ako je vlažno vreme, pustimo sadje na drevesu do srede oktobra. Kraj, kjer hranimo sadje, mora bitisuh in ako je le mogoče, obrnjen proti severu. Kdor nima prostornih Meti ali sob, ki so primerne pa spravljanje sadja, naj zavije vsak sad posebej v tanek, v žganju namočen papir. Tako zavita jabolka ali hruške zložimo lepo v zaboje ali v sode, na vsakovrsto sadja natresemo plast suhega peska ali žaganja.
Zamazane klobuke iz klobučevine čistimo na ta način: zmešamo 5 žlic močnega vinskega kisa, 5 žlic salmijaka in 1% žlice soli ter pustimo, da se sol raztopi. V to mešanico namočimo volneno krpo ter drgnemo ž njo klobuk, nakar ga odrgnemo še s 6uho krpo. To ponovimo, dokler ni klobuk popolnoma čist, Klobuk moramo potem obesiti na zrak, da se posuši.
Kako se uveljavljajo gospodinjske organizacije
V Hanovru ima delavska zbornica poseben urad, ki ima nalogo, da posreduje med delavci in delodajalci v vseh sporih in pritožbah. Tamkajšnja gospodinjska zveza priporoča svojim članom, naj se vedno obrnejo na ta urad pri vseh sporih, ki jih imajo z delavci pri popravah v gospodinjstvu, bodisi radi cen ali radi nepovoljno izvršenega dela. O priliki rokodelskega tedna je državna nemška gospodinjska zveza tejavila, da je današnje delavske krize deloma vzrok v mezdni politiki. To velja posebno za ključavničarje, kleparje in inštalaterje. Cene, ki jih zaračunajo v Nemčiji ti rokodelci, so tako visoke, da znatno obremenjujejo gospodinjstvo, tako da je treba često opustiti tudi najnujnejše poprave. V mnogih nemških pokrajinah so delavske zbornice izjavile željo po skupnem delovanju z gospodinjskimi društvi.
Posnemanja vredno
Zveza gospodinjskih društev v Eisenachu je vpeljala zelo plodonosno akcijo. Zbrala je med svojimi mestnim,! članicami take, ki so se obvezale darovati tedensko po 1 funt živil v nabiralnice. Zbrale so na ta način 1070 darovalk, ki so držale svojo obljubo ter so nosile 10 tednov po 1, nekatere aelo po 2 in 3 funte raznih živil v društveno nabiralnico, Tako so omogočile, da je dobil vsak prosilec po 4 funte tedensko, nekatere številnejše družine tudi več. Skupno je bilo obdarovanih 510 po-trebi.ui družin, k; so bile naznačene deloma od urada za socijalno skrbstvo, deloma pa priporočene od raznih ženskih društev.
Jesenska
moda
»Srečna sva tudi tu, kjer sva doma, kjer nama zibka mladosti je tekla!«
»Naj tudi vsi so počeli tako — jaz se odpravim še danes na tuje!« sklenil je vrabček in jezno dejal:
»Osel je vsakdo, kdor tukaj zmrzuje.«
Svoje peroti je male razprl, dvignil se naglo nad megle je bele, vrabko zapustil, svoj dom in svoj rod — zletel tja daleč v neznane dežele ...
Ali povrnil se nikdar ni več: sinrt ga pobrala v tujine je kraju... Vrabiča pa je spomladi že spet pela vesela v razcvetenem gaju.
Iran Albreht:
Odkar je Bojan prvič prestopil prag tistega poslopja, ki ga krasi napis Državna narodna Šola, je vse drugo umrlo zanj. Igrač niti ne pogleda več, savno svinčnik, knjiga in zvezki so zdaj njegovo orožje. Kot mak rdeč se vrača iz šole in vsak dan prinese kakšno novico. Najbolj imenitno se mu zdi, kadar pride domov z naročilom, da je treba drugi dan za karkoli že prinesti v šolo kaj denarja.
»Zdaj sem tudi jaz nekaj vreden«, se razkorači pred mamo.
»Seveda si«, ga hvali ona. »Ali misliš, da doslej nisi nič veljal?«
Bojan važno pomisli. Potem:
»Ne vem, kaj bi dejal. Odkar hodim v šolo, sem na vsak način več vreden!«
»Zakaj?« je mama radovedna.
Bojan je zelo resen:
»Kako le moreš vprašati kaj takega? Saj ml moraš vendar vedno dajati zdaj kaj denarja s seboj 1 Ali ni to nič?«
Mama prikima in se smeje, a Bojan nejevoljno skima z glavo, češ:
»Kako le moreš biti tako otročja, mama? Ali ne čutiš, da govori resno?«
Nič ne pomaga: mama mora biti resnaI Drugače bi se še utegnila Bojanu zameriti, a tega noče. Nak, tega pa ne! Mali učenjak ima že itak toliko skrbi, da Je joj! Včeraj je ves potrt in obupan prišel iz šole; skoraj na jok mu je šlo.
»Kaj pa ti je, Bojanček?« je zaskrbelo mamo. »Ali te kaj boli?«
»Oh, saj vidiš, da sem zdrav«, je mali komaj zadrževal solze.
Mama je vpraševala sem in tja ter poizvedovala, dokler se ni Bojan omehčal:
»Pomisli, mama, šola —«
»Ali mogoče nisi bil miren?« se je zbala mama, toda Bojan je odločno odkimal. Skrb, ki ga je trla, je bila vse hujša.
»Pomisli«, se je stisnil k materi, »komaj smo dobro začeli hoditi v šolo, nam je že premajhna!«
Vsi smo debelo pogledali skrbnega šolarja in se čudili, kako je to mogoče, ko je vendar šolsko poslopje čisto novo in res prostrano.
»Že vem«, nam je zaupal Bojan, »a šola je vzlic temu premajhna!«
»Zakaj?«
Ivan Matelič:
Dečko
Pisanih vrtov bajne povesti,
Vse te sladkosti, vse te prelesti duša vesela naj doživi.
Naj ti zapoje pesemce svoje pomlad in jutro, v zarji oboje, srce v razkošju naj zakipi.
In ko pogledaš tja čez ravnine, ko spet ozreš se v mlade spomine, naj se oko ti vse zaiskri.
Danilo Gorinšek:
Papigi
Soba je bila ozka in temna. Okno je bilo majhno in kdor je pogledal skozenj, je zagledal ogromen in od saj črn zid. Zato ni moglo v sobo soince in je ob poletnih dnevih kmalu po peti uri popoldne padala vanjo noč... V tej 8obi, temačni in neprijazni, je moral stanovati prvošolec Matej. Moral — ker mu revni starši v mestu niso mogli plačevati boljše sobe. — Ko se je že prve dni šole jelo temačnosti Matejeve sobe pridruževati še domotožje, se je zjokal. In ves v solzah je planil kvišku, zbasal svojih pet knjig, dvoje srajc in obleko v nahrbtnik in pobegnil iz mesta. Domov, domov, kjer je soince, kjer valove prostrana žitna polja in kjer pojo Svobodne ptice ...
Prišedšega domov je oče okaral. Niso poma-gale ne materine prošnje, ne njegove solze — Vrniti se je moral v mesto. — Ko se je poslavljal in se je že bližal vratom sobe, mu je hipno
zažarelo v očeh. Skozi solze, ki so mu še vrele iz oči, je motno zagledal v kletki dve drobni, zeleni papigi. Čisto je že bil pozabil nanji. Ko je še hodil v domačo šolo, se je pogovarjal ž njima sleherno jutro, preden je vstal in sleherni večer, preden je zaspal. Prirasli sta mu k srcu, da se ni mogel brez njiju niti več učiti...
Zjasnil se mu je obraz in lažje mu je bilo v srcu. Morda je moja soba zato tako temna, tako tuja in neprijazna«, je dejal sam pri sebi.
Poprosil je starše za papigi in dovolili so mu, “a ju vzame s seboj. Ves srečen je prispel v niesto. — Nemalo se je začudila njegova gospodinja, ko se je vračal Matej z dvema drobnima, zelenima pticama. —
Odslej je bila Matejeva soba vsa jasna, solnč-n» in prijazna, dasi ozka in je bilo okno
majhno, da si skozenj lahko zagledal samo ogromen in sajast zid ...
Papigi — samec in samica — sta bili vzor spravnega in srečnega življenja. Nista sicer govorili, aii tudi živalskega lezika neveščemu ušesu so nioiali prijati njuni prisrčni pogovori. Tičala sta ves dan skupaj; — liki dva goloba sta nosila drug drugemu hrano v kljunček in na večer drug brez drugega ni šel k počitku.
Matej se je sam razveseljeval ob njunem ve-sei;u in teko so minili Jnevi in tedni tihe sreče in zadovoljstva.
Ali — kot je Matej bil vajen svetlobe in zraka in je bil spočetka nesrečen v temni sobi, — tako sta tudi papigi začeli kmalu povešati glavici. Matej ni vedel, odkod njuna žalost. Prej tako veseli in srečni živalci sta skoro brezgibno prečepeli vse dni in na večer nista hoteli zaspati. — Mateju je bilo, ko da se njegova soba
spet čimdalje bolj temni-----------------Neznan	strah
mu je zapiral grlo — — Papigi kmalu nista hoteli več sprejemati hrane in nekega jutra, ko se je Matej prebudil, je ležala samica — mrtva v kletki.
Samec je čepel kot kamenit kip ob njej in Matej je začutil, da se mu hoče razpočiti srce...
Nosil mu je hrane, hotel ga je pitati, vlival mu je vode v kljunček — samec ni odprl kljunčka.
Dva dni pozneje je poginil tudi on —• — —
Matej se je bridko zjokal, zazdelo se mu je, da je padla globoka noč v sobo, da ni zraka več v njej in da ga hoče zadušiti----------------
V najgloblji bolečini se je domislil, da je moralo biti papigama, ko sta prispeli iz solnčne in zračne sobe semkaj, prav tako, kot sedaj njemu-------------
Ni več vzdržal — — — Odpravil se je spet domov. Vso pot je jokal in ko je stopil v domačo izbo, so mu solze udušile besede. Le »moji papigi« je mogel povedati in starši 80 razumeli vse.
Marij Skalan:
Pesem o vrabcu
Neke jeseni zgodilo se je, da sta se skregala vrabčka dva mlada; samček bi rad bil poletel na jug, tukaj ostala samička bi rada.
»Kmalu nastala bo zima in mraz rezal naB v naše bo gole nožiče«, rekel je samček, »zato pa na jug lčtiva kakor letž lastavice!«
»Ustvaril tako nas pač ljubi ni Bog!« mu odvrnila je vrabka in rekla:
»No, zato, ker nimamo vsi prostora v klopeh«, je žalostno pojasnil naš šolar. »Danes sta v našem razredu dva stala v kotu.«
Prasnili smo v smeh in še Bojan sam se je z nami vred smejal, ko smo mu pojasnili, da je stanje v kotu odlika za poredneže in da ni temu krivo pomanjkanje prostora.
»Hvala Bogul« je končno olajšano vzdihnil. »Tista dva sta sedela čisto blizu mene in sem se bal, da pridem zdaj kmalu še sam na vrsto.« »Le pazil« ga je pobožala mama, nakar sta
sedla in svečano začela premlevati učenost: i, u, i, u.
Čim sta malo prenehala, nas je Bojan zapored premeril z resnim pogledom in nas pokaral:
»Nič se ne smejte! Šola je šola!«
Ko zapihajo jesenski vetrovi
Uganka
Železne noge po cesti železni gredo, nad njimi je živo — kaj neki je to?
Rešitev prejšnje uganke: most in reka. Pravilnih rešitev je uredništvo prejelo samo 12. Nagrado je žreb določil Tilčki Tonijevi v Mariboru. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24 do srede, dne 7. t. m. opoldne.
Gustav Strniša:
Lokvanj
Lokvanj je kralj vodnih cvetic. Globoko v dnu poganja njegova korenina mesnata, rjavkasta stebla. Iz stebel se razbohoti cvetje, ki bi-sernobelo zažari na površini. Krasni, dišeči cveti se smehljajo v objemu štirih smaragdno zelenih, znotraj belih čašnih listov, dočim so venčni listi snežno beli.
Sedeli smo z babico ob jezeru. Njene dobre oči so nas ljubeče objele s prijaznim pogledom. Lahno je zakašljala in nam povedala pravljico:
»Živela je vdova z ljubko hčerko Velenčico. Deklica je imela zlate lase in jasne, modre oči. Bila je velika prijateljica cvetic, ki so jo vedno vabile na zeleno livado.
Velenčica je stanovala z mamico blizu kraljevega gradu, ki ga je mejil prostran vrt.
Velenčica se ni menila za zagrajen kraljev vrt. Najrajši Je bila pri svojih poljskih cvetkah. Božala jih je kakor ljubljene sestrice, poljubljala žametne cvetove in se z njimi pogovarjala.
Kakor eo se cvetke veselile male Velenčice, tako so se bale njene mamice. Bila je pač dobra ženica. Toda trgala je zdravilno cvetje in ga sušila. Najlepše cvetke je pa natrgala, da jih je dala kraljevemu vrtnarju, ki jih je dobro Plačal. Te cvetke je postavil v dragoceni vazi med drugimi vrtnimi rožami na kraljevo mizo.
Kralj je imel na vrtu dovolj krasnih rož. Vendar je ljubil tudi skromne poljske cvetke, ki so tako ponižne in domače.
Kralj je imel ljubkega sina Tihomirja, ki se je vedno sprehajal po vrtu in sviral na zlato Piščalko mile pesmi.
*
Blizu kraljevega gradu se je zrcalilo lepo je-zerce. V njegovem dnu se je rodil mladi lokanj. Stebelce je imel čudovito tenko in nežno,
skoro prozorno. Njegov biserni cvet se je počasi razvijal.
Ko je lokvanj prvič zagledal površino vode, so ga valovi veselo pozdravili. Takoj ga je objelo hrepenenje, da bi splaval še dlje. Najrajši bi se dvignil pod rožnate oblake, ki jih je zazrl nad seboj.
Razodel je svoj željo bratcem, ki so se ponosno šopirili okoli njega. Branili so mu. Vsak mu je šepetal o nevarnosti, ki ga čaka.
Preko valov je prihitela nežna čebela in občepela na mladem lokvanju.
Pričel ji je šepetati in Jo prositi, naj mu pomaga, da bo mogel od tod.
»Pogumni zmaga vsako zapreko!« ga je pohvalila čebela, ki se tudi ni prestrašila poti preko valov, samo, da je dobila pri lokvanjih dišeči med. Obljubila mu je, da bo naprosila koga, naj vzame lokvanj s seboj.
Ko se je prihodnje jutro kopal v valovih beli labod, ga je čebela nagovorila.
Povedal ji je, da bo splaval visoko pod nebo.
Prosila ga je, naj vzame s seboj mladega lokvanja.
Labod jo je uslišal. Njegova krila so zaprhu-tala. Roženi kljun se je dotaknil lokvanja. Cvet je začutil silno bolečino. Labod ga je odtrgal. Naslednji hip je že plaval z lokvanjem v kljunu visoko pod oblaki.
*
Tedaj je zbolel kraljev sinček. Pala je nepričakovana slana, ki je pomorila vse rože na kraljevem vrtu. Tihomir se je tako vžalostil, da je zbolel.
Prišel je kraljev zdravnik. Povedal je vladarju, da inora dobiti razcvelo cvetko, ki bo cvetela pred mladim bolnikom. Razveselil se je bo in bo ozdravel.
Ker so ovenele vse rože na kraljevem vrtu, je prišel njegov vrtnar po mater male Velenčice in jo odvedel pred kralja. Vladar ji je obljubil bogato nagrado, če prinese razcvelo cvet-
ko, a sicer ji je zažugal, da jo bo vrgel v ječo.
Ženica je poznala v gozdu skrito kotanjo polno cvetja. Tjekaj se je napotila.
Pa je bila nanjo jezna kraljica cvetic, ker ji je vedno odnašala njene ljubljenke. Ukazala je cvetkam, naj se skrijejo globoko v zemljo in zasanjajo zimski sen.
Zena je zaman stikala za cvetjem. Naposled se je preplašena in trudna vrnila domov.
Mladi lokvanj je potoval v labodovem kljunu visoko pod oblaki.
»Kaj hoče labod s to svojo blestečo skledico? Ali se želi napiti naše biserne vodice?« so se povpraševali oblaki. Drugi so trdili, da nese labod v kljunu prelestno rožo.
Lokvanj jih je samo radovedno opazoval.
Vse cvetke so čule ukaz kraljice vile. Tudi
lokvanji na jezeru so ga čuli. Zaprli so cvete in se potopili.
Le mladi lokvanj ni slišal ukaza, saj Je plaval visoko pod oblaki.
Labod je dolgo veslal po nebeški sinjini. Naposled se je utrudil. Spustil se je niže. Zagledal *
Je svojo ljubljeno Velenčico, ki mu je često prinesla krušnih drobtinic.
Hotel ji je darovati svoj lokvanj.
Ko je deklica opazila laboda, je zaploskala z rokicama.
Ptič je zaveslal k nji in se spustil tik nje na zemljo.
Pričela ga je gladiti po mehkem perju. Pa je dvignil glavo in ji spustil na dlan cvetoči lokvanj.
»Kakšna krasna rožica!« je vzkliknila deklica in hitela v hišo, da bi ga pokazala mamici, ki se je vrnila iz gozda vsa žalostna.
Ko je mati zgledala cvet, je od samega veselja prebledela. Vzela je lokvanj in odhitela c njim v kraljevo palačo.
Kralj je poklical svojega sina in mu pokazal beli cvet. Lokvanj je zadehtel in kraljevič se jo nasmehnil. Bil je ozdravljen.
»Povej mi, kje si dobila ta cvet?« je vprašal kralj ženico.
In povedal mu je vse po resnici.
»Privedi semkaj hčerko!« je ukazal.
In prišla je Velenčica z labodom v naročju.
Kralju j<< deklica ugajala.
Odslej se je Velenčica vedno igrala s kraljevim sinom ob jezercu. Po valovih je pa plaval labod in ju prijazno opazoval.
Ko je Velenčica z ras tla, je postala Tihomiro-va nevesta. Sa^n stari kralj je tako hotel, ker je deklica njegovemu dobremu sinu rešila življenje.
Krasna in mila se je peljala s svojim ženinom k poroki. Nal njima je pa prhutal labod in se lesketal v s.»Incu.
Al Jennings:	1
Pesnik in bandit
Rojstvo sredi snežne divjine. — Beg v neznano.
— Prvi strel.
Sama divjina, sam sneg. Veter kakor besen nori skozi beli molk. Bledi borovci tulijo žalostno, da sega v dno srca. Zenska in štirje otroci hitijo skozi pustinjo.
Nenadoma se ženska spotakne in vsa izčrpana v kotu nekakšnega plota omahne na tla, vsi štirji otroci pa začnejo kričati od groze nad novo nesrečo, ki je prišla nanje.
Ta ženska je bila moja mati, štirje otroci, izmed katerih je bilo naj starejšemu osem, naj mlajšemu pa dve leti, so bili moji bratje. V tistem kotu ob plotu sem se v visokem snegu rodil jaz. To je bilo v okrožju Tazwell v Virginiji dne 25. novembra 1863. Moji bratje so kakor divji dirjali skozi »veliki bazen« »Burkejevih vrtov« in kričali na pomoč. Moja mati je ležala v topi nezavesti, za seboj je imela že pet dni bega s plantaže v Tennessee.
Vojaki so bili napadli našo plantažo. Moj oče, John-Jennigs, je bil polkovnik v zavezniški armadi. Poslal je bil sla na naš dom in naročil moji materi, naj z otroki zbeži in naj poizkusi doseči virginsko mejo. Naš stari dom da bodo uporniki obstreljevali, da bi tako preprečili njega zavzetje po četah Unije.
Nekateri njenih starih črncev so bežali z njo. Bili so že kakšno uro na poti. Ozrli so se. Vsa plantaža je bila v plamenih. Ob tem pogledu so črnci preplašeni pobegnili. Moja mati in štirje otroci so bežali dalje, šestdeset angleških milj, napol v teku, neprestano z desne in z leve spremljani po alarmu. Frank je bil tako majhen, da so ga morali nositi. Pogostoma so se
do kolen vdirali v sneženo brozgo, pogostoma jim je spodrsavalo na razmočeni ilovki. Veter je rezal kakor z nožem. To je bila pač najtežje, nasfcrašnejše potovanje, kar jih je kdaj napravila kakšna ženska pod solncem.
Jaz sem bil rojen na kupu snega in sem zrasel na hlevu. Mojo mater so pobrali in so jo na nekakšni stari, polomljeni samokolnici prepeljali v gore. Moja dva najstarejša brata, Jack in Zeb, sta svoj strah izkričala v divjino. Drvar nekje daleč je čul njun krik.
Podstrešje na stari leseni kapeli v gorovju Blue Ridge je bilo v lakotnih letih državljanske vojne naš dom. Za nič drugega nismo vedeli kakor za bedo. Nikoli nismo imeli dovolj jesti. O očetu nismo čuli nobene besede. Tedaj se je v letu 1865. nenadoma vrnil k nam in preselili smo se v Mariontown, v državo Illinois.
Dobro se spominjam našega tamošnjega doma. Spominjam se našega večnega gladovanja. Stanovali smo na praznem zapuščenem skednju za tobak. Premogli nismo niti enega kosa pohištva. Frank in jaz sva divjala po praznih prostorih. Dobro vem, da je bil moj edini sen, vse moje hrepenenje — nekaj dobrega jesti.
Pred vojno je bil moj oče zdravnik. Na naši hiši je visel majhen napis, ki je marsikdaj privabil kakšnega pacijenta, da je poizkusil njegovo umetnost, fn polagoma si je moj oče pridobil majhno prakso. Potem pa je — čisto nenadoma — zrasel njegov sloves in postal je zelo ugledna osebnost v mestu. Nikoli ni študiral prava, pa je bil vendar izvoljen za okrožnega pravdnika.
živeli smo kakor očarani. Tedaj je umrla moja mati in ves čar se je razblinil v nič.
Nekaj strogega in neupogljivega je bilo na nji. Bila je borbene narave. V vsej bedi naših tesnih dni je niti enkrat nisem slišal, da bi tožila. Bila je pre-
močna. Njena smrt je bila, kakor da se je zrušil najmočnejši steber. Naš dom se je sesul na kosce.
Frank in jaz sva bila najmlajša. Bila sva kakor dva psa brez gospodarja, podila sva se po ulicah, spala sva na skednju na tleh, služila sva denarje s tem, da sva na sipinah reke Ohio nabirala premog. Prodajala sva ga mernik za dvajset centov. Pogostem sva celo po trideset centov zaslužila na dan. Potem sva se do vrha natrpala s kolači in belim kruhom. Najini obedi so bili čisto neredna, negotova stvar. Nihče se ni brigal za naju. Nihče ni nama nikoli dejal, kaj naj počneva in kaj naj opustiva. Midva sama sva si delala svoje lastne zakone.
Kakor dva majhna divjaka sva se borila za obstanek. Nič naju ni v najinem življenju učilo, da imava do kogarkoli kakšne dolžnosti. To, v čemer sva živela, bi se pač ne moglo imenovati ravno idealne okoliščine, v kakršnih naj bi doraščali državljani, ki ljubijo red in spoštujejo zakon.
Moj oče si je prizadeval, da bi nam ustvaril neke vrste dom, toda pogostoma ga po cele tedne ni bilo k nam. Nekega večera sva se s Frankom srečala ob reki. Njegove oči so se svetile v temi kakor mačje oči. Zgrabil me je za plašč in me je vlekel s seboj. Nenadoma je obstal in pokazal na nekakšen velik črn kup, ki je napol čepel, napol slonel ob vratih Shrieberjeve prodajalne.
— To je papa, Je rekel. Tukaj zunaj spi!
Meni je sramota skeleče udarila v obraz. Hotel sem ga spraviti kamorkoli stran. Zelo sem ga spoštoval in nisem maral, da bi ga drugi ljudje v tem malem mestu našli tam. Stekel sem k njemu in sem ga stresel za rame. — Vstani, pa, vstani, sem šepetal.
Ves neprespan se je vzravnal. Ko me je zagledal, se je stegnil in me tako besno udaril v obraz, da sem se opotekel v kanal. Bled od togote in od razžaljene otroške ljubezni sem planil na noge in sem kakor nor dirjal k reki.
pisalnih
strojev
NDERwOOD
ker je neprekosljiv v trpežnosti tudi najcenejši.
losti, zato H E	jffi - II.
Zaloga: LudlY. I§£IFfii<§«a - SjfiBlMffiŠilcI
Šelenburgova 6 Telefon 29—80
lil 1
■
\\D.
$
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1025 5/31—1.	2760
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Kocuvana Ferda, davčnega inšpektorja v pokoju v Mariboru, tolmačem za nemški jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 25. septembra 1931.
$
T 62/31—3.	2771
Amortizacija.
Na prošnjo tvrdke Ivan Ogorelec & Co., d. z o. z., izvoz lesa v Ljubljani, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi v teku 6 mesecev počenši s tem razglasom svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Reverz Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani št. 233 od 9. februarja 1931 v vrednosti Din 7000-— in Din 25.000-—, glaseč se na ime Ivan Ogorelec & Co., d. z
i.	z., izvoz lesa v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 22. septembra 1931.
•j*
Nc I. 155/31—1.	2767
Oklic.
Na predlog Rozmana Franceta, posestnika v Hrašah št. 3. pri Preddvoru, je dovolilo podpisano sodišče s sklpom z dne :50. septembra 1931., opr. št. Nc I 155/31—1, amortizacijo naslednjih, pri njegovih zemljiščih, vi. št. 127 ko. Bela in 141 ko. Babui vrt, zastavnopravno zavarovanih terjatev:
1. Rozmana Janeza, Mihaela, Marije, Martina, Uršule, Petra in Luke iz dolžnega )isma z dne 20. aprila 1864 a po 234 gl 12 Vi kr. konv. velj. s prip.;
2. Rozmana Marije, Matevža, Marjane, Helene in Janža iz ženitne pogodbe z dne 21. maja 1852, opremljene s posojilno klavzulo po 150 gl.;
objave
3. Majdiča Ivana v Kranju iz dolžnega pisma z dne 12. julija 1881. v znesku 300 gl. s prip.;
4. Studena Petra v Žabljah iz dolžnega pisuna z dne 7. julija 1873. v znesku 125 gl. s prip.;
5. Stareta Franca v Laborah iz poravnave z dne 13. oktobra 1873., št. 5328, v zne-aku 200 gl. s prip. in iz poravnave z dne 19. maja 1874., št. 2741, v znesku 100 gl s prip-?
6. Hudobivnika Janeza iz zakupne pogodbe z dne 23. decembra 1874 v znesku 150 gl. s prip.;
7. Tomažiča Jurija na Visokem iz poravnave z dne 9. junija 1874, št. 3174, v znesku 53 gl. s prip. in iz poravnave z dne
18.	januarja 1875, št. 364, v znesku 62 gl. s prip. ter
8. Stareta Franca v Laborah iz poravnave z dne 17. februarja 1875, št. 899, v znesku 150 gl. s prip.
Vsi, ki mislijo, da imajo kakšne pravice do teh terjatev, se poživljajo, da jo priglase pri podpisanem sodišču najkesneje do dne 15. oktobra 193 2, ker se bo sicer po brezuspešnem preteku tega roka na zopetno prošnjo predlagatelja dovolila amortizacija vknjižbe za te terjatve bremeneče zastavne pravice in njen izbris
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I.,
dne 30. septembra 1931.
•g;
E 796/31-6.	2764
Dražbeni oklio.
Dne 16. novembra 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2fc dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Melinci, vi. št. 19, in to polovica paš-niške pravice pare. štev. 373, zdaj stav-bišče s hišo.
Cenilna vrednost: Din 3-500-—; najmanjši ponudek: 2.334'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dohri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 29. septembra 1931.
E 755/31-6.	2769
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. novembra 1931. ob pol-desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jarše, V* vi. št. 40 in 181.
Cenilna vrdnost: Din 21.124-62; vrednost pritikline: Din 1.375-—; najmanjši ponudek: Din 14.083-08.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ne premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 28. septembra 1931.
E 1514/31—14.	2743
Dražbeni oklic In poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Tischler Riharda, trgovca v Velenju bo dne 6. novembra 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga: Studence vi. št. 182, označba nepremičnin: hiša z gospodarskimi poslopji cenilna vrednost: 7800'— Din, zemljišča (njive, vrtovi, travniki, gozd) 69.839-40 Din skupaj 77.639-40 Din, manj na ocenjene stanovanjske in prevžitne pravice Jezernik Ivane Din 12.000-—, skupna cenilna vrednost 65.639-40 Din; najmanjši ponudek: 43.759-60 Din. Vadij 6564-— Din.
K nepremičnini zemljiška knijaga k. o. Studenci vi. št. 182 ne spadajo nobene pritikline.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
To sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka.
Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 11. septembra 1931.
Kps 114/31—17.	2725
Razglas.
Okrajno sodišče v Kranju je s sodbo z dne 14. sept. 1931, opr. št. Kps 114/31—15, po § 55 k. z. prepovedalo Rozmanu Antonu, roj. 12. junija 1910 v Stražišču, srez Kranj, tja pristojnemu, samskemu, delavcu v Stražišču št. 79, nezak. sinu Rozman Antonije, zahajati v krčme za dobo 6 mesecev.
Prepoved stopi v veljavo dne 9. oktobra 1931 in traja do dne 8. aprila 1932.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. III., dne 25. septembra 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme;
1065. Sedež: Jurški vrh Št. 6.
Dan vpisa: 17. septembra 1931.
Besedilo: Hlade Franc.
Obratni predmet: trgovina s sadjem na debelo.
Imetnik: Hlade Franc, posestnik na Jurskem vrhu št. 6.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 17. septembra 1931.
Firm 818/31 — Rg A III 194/31.
*
1066. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. septembra 1931.
Besedilo: »Dalmacija — veletrgovina z vinom, družba z o. z.«
Obratni predmet: Veletrgovina z dalmatinskim in drugim vinom ter alkoholnimi pijačami na drobno in debelo.
Družbena pogodba z dne 25. septembra 1931.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas Visokost osnovne glavnice: 25.000 Din.
Na to^lačani zneski v gotovini: 25.000 dinarjev.
Poslovodje: Skarpa Viktor, bančni ravnatelj v Ljubljani, Bleiweisova cesta 20.
Poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje zanjo na ta način, da pisanemu, tiskanemu ali štampiliranem besedilu firme pristavi lastnoročno svoj podpis. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 26. septembra 1931.
Firm 866/31 — Rg C V 12/1.
*
1067. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. septembra 1931.
Besedilo: Ingenieur architekt Fatur-Kos-Platner, družba z o. z.
Obratni predmet: Naprava načrtov za vse nadzemne stavbe, vodstvo in nadzorstvo takih stavb, izdelava osnov in načrtov iz stroke arhitekture tako interijerja kakor eksterijerja. Prevzemanje zastopstva za vsa stavbena gradiva in posamezne stavbne dele in atelijeske in pisarniške potrebščine in stroje.
Družbena pogodba z dne 29. avgusta 1931.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 30.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini- 30.000 dinarjev.
Poslovodje: ing. arch. Fatur Dragotin v Ljubljani, Stritarjeva ul. 7, ing. arch. Kos Miroslav v Ljubljani, Zidovska ulica 5, ing. arch. Platner Jože v Ljubljani, Šubičeva ulica 3.
Službene
Družbo zastopata vedno po dva poslovodji kolektivno.
Tvrdka družbe, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana, s strojem ali štampiljo odtisnjena, se podpisuje na ta način, da ved-op po dva poslovodji pristavita pod besedilo tvrdke kolektivno svoj lastnoročni Podpis.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. septembra 1931.
Firm. 805. — Reg. C V. 10/1.
*
1068. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. septembra 1931.
Besedilo: Špedicija Turk.
Obratni predmet: prevažanje blaga in vsakovrstnih premičnin s tovornimi vozili, bodisi na motorni pogon ali s konjsko vprego in izvrševanje vseh kakršnihkoli špedi-®ljskih poslov.
Imetnik: Turk Ljudmila roj. Mlakar v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 17.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. septembra 1931.
Firm 795/31 — Rg A VII 69/1.
•j*
1069. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 17. septembra 1931.
Besedilo: Inž. Ferluga Ivan.
Obratni predmet: stavbeno podjetje. Imetnik: inž. Ferluga Ivan v Mariboru, Wildenrajnerjeva ulica št. 15.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 17. septembra 1931.
Firm 821/31 — Rg A III 191/1.
*
1070. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 24. septembra 1931.
Besedilo: »Morava«, lastnik Tlialmann Kurt.
Obratni predmet: trgovina z industrijskimi potrebščinami.
Imetnik: Thalinann Kurt, trgovec v Mariboru, Krekova ulica št. 18.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 24. septembra 1931.
Firm. 845/31 — Rg A III 196/1.
*
1071. Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 17. septembra 1931.
Besedilo: Cvetič Janez in drug.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in izdelovalnica perila.
Družbena oblika: javna trgovska družba °d 28. avgusta 1931.
Družabniki: Cvetič Janez in Cvetič Irma roj. Hreško, trg. v Murski Soboti, Cerkvena ulica št. 7.
Za namestovanje upravičena sta oba družabnika vsak za se samostojno.
Besedilo firme podpisujeta družabnika vsak zase samostojno na ta način, da pri-etavi eden izmed njiju pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 17. septembra 1931.
Firm 749/31 — Rg A III 192/1.
. „ *
^072. Sedež: Pobrežje pri Mariboru.
Dan vpisa: 17. septembra 1931.
Besedilo: Cerinšek Alojz.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi Pridelki in sadjem ter izvoz.
Imetnik: Cerinšek Alojz, trgovec z deželnimi pridelki v Pobrežju pri Mariboru, Cesta na Brezje št. 12.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 17. septembra 1931.
Firm 819/31 — Rg A III 195/1.
H*
1073. Sedež: Rogaška Slatina.
Dan vpisa: 16. septembra 1931. Besedilo: Čoh Štefan.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki.
Imetnik: Čoh Štefan, trgovec v Rogaški Slatini.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 17. septembra 1931. Firm. 472/31 — Rg A.
*
1074. Sedež: Žiberci srez Ljutomer.
Dan vpisa: 17. septembra 1931.
Besedilo: Semlitsch Anton.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Imetnik: Semlitsch Anton, trgovec v 2i-bercih št. 45.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 17. septembra 1931.
Finn 817/31 — Rg A III 193/31.
Vpisale so selzpremembe ln dodatki pri nastopnih firmah:
1075.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. septembra 1931.
Besedilo:	Ljubljanska luščilnica riža
družba z o. z.
Na občnem zboru dne 19. septembra 1931 8e je spremenil § 2 družabne pogodbe^
Firma družbe odslej:
Luščilnica riža družba z o. z. ali srbo-hrvatsko: Luštionica pirinča društvo s o. j.
Zaznamuje se ustanovitev podružnice v Beogradu pod enako firmo z dostavkom podružnica odnosno filiala u Beogradu.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 26. septembra 1931. Firm. 864 — Rg C IV 89/4.
H«
1076.	Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 24. septembra 1931.
Besedilo: Romanca Škof, »Jugoekta«, tovarna pletenin, koinanditna družba.
Vstopil je v družbo kot nov družabnik Škof Franc, trgovec v Mariboru, Krčevina.
Pravico družbo zastopati in firmo podpisovati imata odslej družabnika Škof Romanca in Škof Franc, vsak samostojno.
Podpis firme se vrši na ta način, da pristavi eden izmed družabnikov pod s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 24. septembra 1931.
Firm 833/31 — Rg A III 171/3.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
1077. Sedež: Dolenja vas pri Ribnici.
Dan vpisa: 29. septembra 1931.
Besedilo: Mlekarska nakupna in prodajna zadruga v Dolenji vasi, r. z. z o. z.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, podpirati kmetijstvo, zlasti živinorejo, s tem, da pomaga članom in nečlanom vnov-čevati kmetijske, predvsem pa mlečne produkte, kar poskuša dosegati z ustanovitvijo mlečnih pivnic in mlekarn, kjer oddaja robo tudi nečlanom ter oskrbuje svojim članom gospodarske potrebščine vsake vrste.
Opravilni delež znaša 10 Din in se mora plačati ali takoj ob podpisu izjave, ali pa v od načelstva določenih obrokih.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem ob-javljenju v glasilu Zadružne zveze »Narodni Gospodar« ali »Domoljub«, ki izhajata v Ljubljani.
Načelstvo obstoji iz 4 zadružnikov, člani načelstva so:
Karol Škulj, župnik v Dolenji vasi, Karol Hribar, posestnik v Prigorici 14, Janez Oberstar, posestnik v Rakitnici 69, Janez Grebenc, pos. sin v Rakitnici 13. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Besedilo firme podpisujejo skupno po dva člana načelstva.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 29. septembra 1931.
Firm. 306/31 — Zadr. IV. 38/1.
*
1078. Sedež: Sela pri šumberku.
Dan vpisa: 29. septembra 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga na Selih pri Šumberku, r. z. z o. z.
Namen zadruge je: povzdigniti kmetsko gospodarstvo.
Zadruga hoče v dosego tega namena:
a) gojiti pri članih pravilno govedorejo, prašičerejo, rejo male živine in perutninarstvo;
b) preskrbeti dobre plemene živali vseh vrst in dati pravilni poduk za dobro rejo ln napredek;
c) dobavljati krmila, gnojila in vse kmetijske potrebščine;
č) vnovčevati živino, živinske in druge kmetijske pridelke in izdelke, tudi jajca in perutnino;
d) skrbeti za potrebni pouk in napredek gospodarstva.
Opravilni delež znaša 20 Din in se mora plačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opra\il-niin deležem in pa s petkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo na razglasni deski zadruge, nadalje po prevdarku načelstva z okrožnico na člane ali na drug običajen način.
Načelstvo obstoji iz treh zadružnikov, člani načelstva so:
Rozina Franc, posestnika sin na Selih 10, Rojec Jožef, posestnik ondi 18,
Zaletel Jožef, posestnik ondi 24.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujejo skupno po dva člana načelstva.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 29. septembra 1931.
Firm. 302/31 — Zadr. IV. 40/1.
*
1079. Sedež: Selnica ob Dravi.
Dan vpisa: 17. septembra 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Selnici ob Dravi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1.	Združevati kmetei v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropri-irani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanje, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 26. avgusta 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so:
1. Kraner Jakob, posestnik v Selnici ob Dravi, načelnik,
2. Verdonik Josip, posstnik v Selnici, podnačelnik,
3. Rakovffi Josip, delavec v Selnici,
4. Pečovnik Josip, posestnika sin v Selnici,
5. Bari Alojz, posestnik v Selnici.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Besedilo firme podpisujejo skupno po
dva člana načelstva.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 17. septembra 1931.
Firm 803/31 — Zadr. V 21/1.
*
1080.	Sedež: Vurberg.
Dan vpisa: 24. septembra 1931.
Besedilo: Pašniška in gospodarska zadruga v Vurbergu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen Zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropri-irani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospeš 'e travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanje, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba z dne 17. avgusta 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo, po potrebi tudi s pismenimi obvestili.
Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov.
Člani načelstva so:
1. Kranjc Blaž, najemnik v Krčevini pri Vurbergu št. 141 (načelnik),
2. Sakelšek Franc, viničar v Vurbergu št. 7, podnačelnik,
3. Strgar Ivan, posestnik v Vurbergu štev. 117,
4. Kac Vincenc, posestnik v Vurbergu štev. 66,
5. Lešnik Jožef, posestnik v Vurbergu
štev. 21.
Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 24. septembra 1931.
Firm 759/31 — Zadr. V 22/1.
Vpisale so selzpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1081.	Sedež: Ambrus.
Dan vpisa: 1. oktobra 1931.
Besedilo: Živinorejska in svinjerejska zadruga v Ambrusu, r. z. z o. z.
Tvrdka zadruge se glasi odslej: Živinorejska selekcijska zadruga v Ambrusu, reg. z. z o. z.
Namen zadruge je, pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji has-
novitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
V dosego tega namena zadruga:
1. preskrbuje dobre plemenjake one pasme, ki je v njenem okolišu določena, oziroma daje podpore za njih nakup ali vzdrževanje;
2. skrbi, da rodovna komisija redno odreja izbane plemenjake za oploditev po-edimh ženskih plemenskih živali zadružnikov;
3. skrbi, da rodovna komisija redno vsako leto klasificira celokupni zarod zadružne živine z ocenami o njeni plemenski vrednosti in s pripombami o njenih dobrih in nepovoljnih lastnostih;
4. vodi rodovno (matično) knjigo;
5. označuje živino z vidnimi znaki;
6. skrbi za umno vzrejo telet, ki izvirajo od živali, vpisanih v rodovno knjigo;
7. varuje živino kužnih bolezni in v ta namen kar najstrože uporablja predpise o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni; skrbi, da se živina cepi zoper nalezljive bolezni in oskrbuje zdravljenje živine;
8. skrbi za umno travništvo, za skupne pašnike za plemensko živino in po možnosti za zavarovanje živine, kar se uredi s posebnim pravilnikom;
9. dobavlja članom potrebščine za plemensko živino, toda le proti takojšnjemu plačilu;
10. posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živine s tem, da objavlja od časa do časa podatke iz rodovne knjige in vodi seznam živali, ki so na prodaj; dalje posreduje pri prodaji žive ali zaklane živine;
11. širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine;
12. se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovno knjigo.
Zadružni delež znaša 50 Din.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 1. oktobra 1931.
Firm. 304/31 — Zadr. II. 158/6.
*
1082. Sedež: Dolenja vas.
Dan vpisa: 29. septembra 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Dolenji vasi, r. z. z o. z.
Izbrisali so se izstopivši načelstveni člani Kaplan Janez, Oražem Marko in Klun Anton, vpisali pa novoizvoljeni načelstveni člani: Trdan Anton, posestnik v Prigorici št. 10, Oražem Franc, posestnik v Dolenji vasi št. 3 in Oražem Janez, posestnik v Prigorici št. 41.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 29. septembra 1931.
*
1083. Sedež: Hinje.
Dan vpisa: 1. oktobra 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Hinjah, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Perko Franc star., vpisal pa novi načelstveni član Perko Franc ml. s Hriba št. 5.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 1. oktobra 1931.
Firm. 265/31 — Zadr. II 16/21.
&
1084. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 24. septembra 1931.
Besedilo: Radio Maribor, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva dr. Kovačec Franjo in Muraus Rupert, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Kramberger Franjo, višji magistratni ofi-cijal v Mariboru, in Meznarič Rado poslovodja v Mariboru, Glavni trg.
Dosedanji Član načelstva Geč Franjo je načelnik zadruge.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 24. septembra 1931.
Firm. 835/31 — Zadr. IV 43/6.
Hi
1085. Sedež: Sodražica.
Dan vpisa: 1. oktobra 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Sodražici, r. z. z o. z.
Vpiše se sledeča izprememba:
a) da sta iz načelstva izstopila Lovrenčič Anton in Ilc Anton, vstopila pa Gregorič Anton, posestnik v Sodražici štev. 13, in Brimšek Franc, posestnik v Zamostecu štev. 35;
b) da so se izpremenila pravila v toliko, da se zadruga odslej naziva »Živinorejska selekcijska zadruga za Sodražico in okolico, r. z. z o. z.« in da zadružni delež znaša odslej po 50 Din.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 1. oktobra 1931.
Firm. 303/31 — Zadr. II 134/33.
*
1086. Sedež: Št. Peter pri Novem mestu. Dan vpisa: 1. oktobra 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica ▼ Št. Petru pri Novem mestu, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Švelc Anton, opisal pa novi član načelstva Kovačič Anton, kaplan v Št. Petru.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 1. oktobra 1931.
Firm. 307/31 — Zadr. II 46/16
1087.	Sedež: Vinica.
Dan vpisa: 15. septembra 1931.
Besedilo: Kmetska posojilnica in hranilnica na Vinici, Bela krajina, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Trempus Jurij, vpisal pa novoizvoljeni načelstveni član Kavčič Rudolf, šolski upravitelj na Vinici.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 15. septembra 1931.
Konkurzni razglasi
S 28/31—2.	2748
1088. Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Cesarja Valentina, posestnika in trgovca v Jereki 30 p. Boh. Bistrica.
Konkurzni sodnik dr. Stular Josip, starešina okrajnega sodišča v Radovljici.
Upravnik mase Kobler Franc, odvetnik v Radovljici.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 8. oktobra 1931. ob desetih.
Oglasitveni rok do 12. novembra 1931 pri sodišču v Radovljici. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 19. novembra 1931 ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. septembra 1931.
Sa 13/31—4.	2765
1089.	Oklic.
S tus. sklepom od 28. maja 1931., opr. št. Sa 13/31—1, otvorjni poravnalni postopek o imovini Hotkota Alojzija, trgovca v Žužemberku, se ustavlja v smislu § 56. t.
4.	in 5. zakona o prisilni poravnavi. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 4. septembra 1931.
2770
Sa 16/31—4.
1090.	Sklep.
V poravnalnem postopanju, uvedenem o imovini dolžnika Belantiča Bruna, lastnika specijalnega nitroličanja in tapeciranja avtomobilov v Ljubljani VII, Jernejeva oesta št. 29, se dosedanji poravlnalni upravnik dr. Tavčar Ivo, odvetnik v Ljubljani, razreši tega posla, ter postavi na mesto njega g. dr. Klepec Josip, odvetnik v Ljubljani, za poravnalnega upravnika.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. oktobra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
2752 a 2—1
V. Nc. Pov. 701/1.
Razpis.
Na osnovi čl. 2. in 3. uredbe ministrstva za gradbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih se razpisuje mesto državnega cestarja delavca na progi od km 561 do km 566*5 drž. ceste št. 2 s sedežem v Ponikvah z mesečno plačo Din 750’— in mesečno stanovanjsko doklado Din 100*—. Pravilno opremljene prošnje je vlagati do 2 4. oktobra 1931. pri tehn. razdelku sreskega načelstva v Novem mestu.
Natančnejša pojasnila glej »Službene objave« v »Jugoslc -nu« št. 229 z dne 3. oktobra 1931.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 1. oktobra 1931.
*
No. 7234/1-31.	2707
Razglas
V smislu § 53 uredbe o izvrševanju oču-valnih odredb, Uradni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 28/125 od 6. febru-
arja 1930, se razglaša, da je glasom sodbe sreskega sodišča v Rogatcu z dne 1. avgusta 1931, Kps 83/31, prepovedano čonč Vincencu, pos. sinu, roj. 4. decembra 1893 v Cerovcu, pristojnemu v občino okolica Slatina, srez Šmarje pri Jelšah, Dravska banovina, in tam stanujočemu zahajati v krčmo za dobo 1 leta od dne 18. septembra 1931. do 18. septembra 1932.
Po § 268 kaz. zak. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa vendarle postreže taki osebi z opojilom.
Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 23. septembra 1931.
Štev. 3422/11.
Razglas.
2772
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno licitacijo za prodajo circa 669 plm8 v režiji izdelanega hrastovega tehnično po-rabnega lesa loko gozd Krakovo v področju šumske uprave v Kostanjevici.
Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe, opremljene s 100 Din kolekom in 10%-nim vadijem je vložiti najkesneje do dne
19.	oktobra 1931 do enajste ure dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleivveisova cesta 1, kjer se bo tega dne vršila licitacija.
Obrazci ponudb, splošni prodajni pogoji in vsa pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Kostanjevici.
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 2. oktobra 1931.
*
Razpis.
2768
Županstvo trške občine Sevnica ob Savi razpisuje mesto občinskega tajnika.
Zahteva se najmanj dovršna nižja srednja šola in praksa v knjigovodstvu.
Plača je Din 1.500*— mesečno.
Pravilno kolkovane prošnje naj se pošljejo na naslov podpisanega županstva najkasneje do 15. oktobra 1931.
Županstvo trške občine Svnica, dne 2. oktobra 1931.
*
Št. 495.	2773
Razglas
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo vodovoda za banovinsko zdravilišče v Rogaški Slatini.
Ravnateljstvo ban. zdravilišča v Rogaški Slatini razpisuje na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih sprememb, odnosno spo-polnitev za prevzem in izvršitev
vodovoda za Rogaško Slatino prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
2.	novembra 1931. ob enajstih dop.
v prostorih ravnateljstva pisarne v Rogaški Slatini.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih ravnateljske pisarne v Rogaški Slatini.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša:
1, 838.342*— dinarjev z besedami: enmilijonosemstotridesetosem-tisočtristoštiridesetdva dinarjev.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, vsako prilogo s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za zgradbo vodovoda za Rogaško Slatino« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vza-
mejo pod pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Na poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za vse vrste del 142.000 dinarjev, odnosno 284.000 dinarjev za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dop. pri blagajni zdraviliške uprave v Rogaški Slatini ali banovin. blagajni v Ljubljani, Erjavčeva c. 13, v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobre-nje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Zdraviliška uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote, ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Ravnateljstvo banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, dne 1. oktobra 1931.
Razne objave
2763
Razglas.
Štiriintrideseto žrebanje 4% komunalnih zadolžnic »Kranjske deželne banke« se bo vršilo dn 15. oktobra 1931. Izžrebalo se bo nominale K 11.200*— 4%% komunalnih zadolžnic.
Ljubljana, dn 1. oktobra 1931. Hipotekarna banka Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, prej, »Kranjska deželna banka«.
*
Kranjska industrijska družba.
Vabilo
2766
na šestdesetdrugo redno glavno skupščino delničarjev,
ki bo
v četrtek dne 22. oktobra 1931, s pričetkom ob osemnajstih v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo za leto 1930/31.
2. Poročilo pregledniškega odbora in sklepanje po njegovem predlogu o razrešnici, ki naj se izreče upravnemu svetu.
3. Sklepanju o računskem zaključku in o uporabi čistega dobička.
4. Volitev pregledniškega odbora.
5. Volitev članov upravnega sveta.
6. Povišanje delniške glavnice.
7. Zamenjava starih delnic z novimi.
8. Izprememba družbenih pravil v zvezi s točkami 6. in 7.
Gospodje delničarji se naprošajo, da poleže svoje delnice najkesneje do 15. oktobra 1931 v polog pri Kranjski indu-
strijski družbi na Jesenicah ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri Dunavski banki v Beogradu, Kralja Petra ulica 47, ter da si isto-tam dado izročiti svoje izkaznice.
Upravni svet.
“Radio
Ljubljana, nedelja, 4. oktobra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.30 M. Humek: Nekaj o vsakdanjem kruhu. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Poročila, plošče. 15.15 Praznične ure, gdč. Lebarjeva. 15.45 Slovenske narodne s salonskim kvintetom pojejo: gdč. Št. Korenčan in gg. Likovič in Gostič. 16.45 Thoma »Lokalna železnica«, veseloigra (Šentjakobski gledališki oder). 20.00 Pojoča žaga, izvaja proi. Noč. 20.45 Citre solo, g. Mezgolits. 21.30 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, nedelja, 4. oktobra. 9.00 Pravoslavna služba božja. 10.00 Blagoslovitev zastav* Zveze prostovoljcev. 11.30 Ciganska glasba.
12.30 Radio orkester. 13.30 Filmsko poročilo.
13.35	Novice. 16.00 Narodne melodije. 17.00 Medicinsko predavanje. 17.30 Jazz. 19.30 Predava nje. 20.00 Radio orkester. 21.00 Pester program.
21.30 »Boheme«, opera. 22.15 Dnevne m športne vesti.
Zagreb, nedelja, 4. oktobra. 11.30 Plošč«.
12.30	Kuhinja. 17.00 Jugoslov. ciganska glasba. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Operetni večer. 21.50 Dnevne novice in vreme.
22.00 Nadaljevanje operetnega večera.
Praga, nedelja, 4. oktobra. 7.30 Jutranji koncert iz Karlovih Varov. 8.30 Orgelski koncert.
10.00 Brno. 12.05 Opoldanski koncert. 14.30 Prenos iz Parduhic. 15.80 PJošče. 16.00 Brno. 19.00 Bratislava. 21.00 Večerni koncert. 22.20 Lahka
Ljubljana, ponedeljek, 5. oktobra. 12.15 Plošče.
12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
17.30 Salonski kvintet. 18.30 Jože Premrov: Med brati in sestrami v Westfaliji. 19.00 Prof. Pengov. Polipeptidi. 19.30 Higijenska ura: dr. Petrič: se o tuberkulozi. 20.00 Opera »Tristan in Izolda« (plošče). 21.00 Salonski kvinte-t. 22.00 Čas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, ponedeljek, 5. oktobra. 11.05 Plošče. 12.05 Radio orkester. 18.36 Dnevne vesiti.
16.00 Plošče. 17.00 Kino. 19.30 Francoska ura.
20.00 Vokalni koncert. 20.30 Komedija. 21.00 Klasična glasba. 22.00 Dnevne vesti. 22.30 Radio orkester.
Zagreb, ponedeljek, 5. oktobra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Kino. 18.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Rezervirano za prenos.
22.30 Novice in vreme. 22.40 Sprehod po Evropi. Praga, ponedeljek, 5. oktobra. 11.00 Plošče.
12.35	Moravska Ostrava. 14.10 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.35 Mladinska ura. 17.55 Plošče. 20.20 Violinski koncert. 22.20 Bratislava.
Ljubljana, torek, 6. oktobra, 12.15 Ploščo.
12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
17.30 Otroški kotiček. 18.00 Plošče. 18.30 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev. 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 19.30 Pirenoe opere z Dunaja. 22.30 Čas, in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Boograd, torek, 6. oktobra. 11.06 Plošče. 12.05 Radio orkester. 18.35 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Harmonika. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Zabavna glasba. 19.00 Nemška ura. 19.30 Dunaj — radio orkester.
Zagreb, torek, 6. oktobra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.30 Radio orkester. 18.80 Novice. 19.15 Kulturne in društvene vesti. 19.30 Dunaj.
FRANIC BOGEL
Ljubljana, Bleiweisova 52
Tel. 27-75 (poleg garaže Kopač) se priporoča cen|. občinstvu za vsa
kleparska in vodovodno instalacijska dela
Specl|allteta:	497
izdelovanj« kovlnnitih krst In vloihov
OJ Jobrega najboljše je le
šivalni sivci *n bele
2208
Elegantna
Izvedba
najboljši materijal!
NOVOSTI
Šivalni siroj
kol Jamska pisalna miza Le pri
Jos. f>efcllnc
Ljubljana (za vodo)
Zmerne cene tudi na obroke! Tel. Int. 2913
Tovarna pohištva IVAN M AT HI AN
arhitekt za interiere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14,
priporoča svojo veliko zalogo najmodernej-
šega pohištva s priznano prvovrstno Izdelavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po naj*
mižilh ftonnh.
GROZDJE
prvovrstno, Iz lastnih ljutomerskih gorio. bo razpošiljal, čim dozori, po Din 8*50 za kg, franko postaja Središče,
vinogradnik H. Košar
Sv. BoUenk pri Središču.
Naročite takoj I
187»
Albin Šifrer,
puškar
LJUBLJANA, Gosposvetska oesta 12
Poleg reilorraclle „Nori (Tet"
Potrebščine sa lovski In ribarskl šport. Delavnica za popravila, montiranja daljnogledov. Cene nainlžje, postrežba točna I
1521
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
e*e****«*a«eeeee*eaa***a*e*a*eeaaeeeeoeao*eaeeeeaaesea*eaae»
L KVAS
»IBS
modni salon za dame in gospode
LJUBLJANA
s* vljudno priporoča
Wttll«va ulic« f
za naročila po meri po najnovejših pariških modelih
eli zobje: Chlorodon
prijetno osvežujoča, zobna pasta s poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.—
jedelja, 4. oktobra 1931.______________ JUGOSLOVAN
Stran 15
ANTON KOZINA
matematična mehanična 2215 delavn.ca
Ljubljana
»martinska cesta 8
(Martinova c.) SPE CIJALIST za popravo GEODETSKIH FOTO-
aparato
in precizno mehaniko Priporoča se
Josip Bajde
Gosposvetska cesta 12
Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, politiranje, uglaševanje priznano najboljSe.
_	 1436
Ustanovljeno leta 1855
Makso Ferjan
Ljubljana Zvonarska ulica št. 7. Izdelovatelj tehtnic In ”laRajniško ključavničarstvo — Strokovno popravlja tehtnice V9e vrst po najnižjih cenah 1475
Airfogenično i5i5	varjenje
aluminija, železa in vseh kovinskih predmetov. Ključavničarstvo. Najfinejša izdelava. Solidne cene.
Mirko Kosirnik
Ljubljana VII. Sp. Šiška Frankopanska c. 26
Telefon 34-77.
Izdelava vsakovrstnih železnih konstrukcij
(ostrešie, podpore, nosilce) ter
popravila strojnih delov
po najnovejših in najcenejših metodah
Unger & Ko.
elektrovarilnica LJUBLJANA VII
kepo dvorska ul. 20
Pojasnila in proračuni brezplačno
•evlje
, , - trstne, ročno
Je,°- Gojzerce
oevlje za turiste in za *Port. Moške, damske
ikornje
najboljše delo, solidne nizke cene Vam nudi čevljarna
Josip Omejc
Ljubljana 'lorijanska ul. S.
1688
AUTO GARAŽE MOTOR
bencin, olje, pneuanaOka
IVAH KOPAČ
mehanična delavnica
Ljubljana
Bieiweisova 52 Telefon 2775  1626
Telefon št.
26-79
y A Q A, cementni izdelki Ljubljana, Kožna dolina.
1687
Splošno mizarstvo
stavbeno, pohištveno, zlasti za vse pisarniške opreme za tape-cirarsko stroko.
Specijalnl oddelek za vsakovrstne zaboje, trgovske zaboje, zaboje za premog, pod nožnice (prukce), tudi najmanjša naročila izvršujem po zmernih cenah. Albert Čeme, miz. mojster, Ljubljana Zg. Šiška (poleg re-mize).	' JG75
Dna, tleske, stavbni les
Po najnižjih cenah Ljubljana-Šiška
»ubčeva ulica štev. 23 relefon 32-52	1829
Savine
nasvet«
tehnični biro ti(hna“, Ljubljana, testni trg 25-1.	507
• (| Sil
x Srn
W ,$.s<
- Ss
O
■ • a s“ - »o S
" e s!b : 4»
•	«_s>	m	•->	«
' -5 S.
> Jv C0
I g ~ J !5Uq
1	©	•
> %
O £
0 c ®> H* C * . *
— Al cs ~ ® O ® *
t 2*5 z X
a ® m o 03 S .2 a v « c
og
>
Škornje
damske in moške
čevlje
vsakovrstno, najmodernejše mode
gojzerce
za turiste in sportiste Vsa popravila po nai-nižjih cenah 1703
A. IUNTES
Ljubljana, Dunajska 15
(na dvorišču)
Vsa pleskarska in soboslikarska dela, najmodernejši zadnji vzorci, izvršuje točno, solidno in po nizki ceni z garancijo trajnosti 1714
JUG JOSIP
slikar in pleskar Ljubljana, Gajeva ul. št. 2 Naročila za slikarska dela se sprejemajo Gajeva ul. št. 2 ‘
Mreže za postelje
dobite najcenejše in solidno Izdelane pri tvrdki
Pavel Strgulec
Gosposvetska c. 13 (Kollzej) — Ljubljana Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih In železnih okvirjih ter železne z loži Ive postelje. — Zahtevajte brezplačni cenik 1705
Spalnice
smrekove, poljubno pleskane
E o Din 2.600'— in rastove spalic e, polirane po Din 5700 nudi v najsoiidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo
Anton Bizovliar
Ljubljana
Glince, cesta ll./l postaja cestne železn.
Kleparstvo
Franc Koinik
Ljubljana VII.
Celovška cesta 42 se priporoča p. n. avtomobilistom za popravila blatnikov in hladilnikov. Prevzema vsa v kleparsko stroko spadajoča dela.
Kartonaia
izdelovanje vsakovrstnih kartonov Točno — Solidno delo Nizke cene
Ižanc Maltso
Ljubljana, Mirje št. 4 2091
Prva specijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. — Postrežba točna, cene nizke, delo garantirano 30°/„ ce neje kot pri nestro kovnjaku.
Se priporoča
Emil Kloblaver
specijalni mehanik Ljubljana
Sv. Petra cesta 47 1709
Vse vrste
HARMONIK
kakor tudi kromatič ne, najbolje in naj ceneje kupite pri iz-delovatelju harmonik
Franc Kucler
postajaDrenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija Priznano najboljfia domača Izdelovalnim. • Nizke cene.
Novo ustanovljeni kiparski, pozlatarski in rezbarski atelje
STANE VIDMAR
Ljubljana
Galusovo nabrežje 33
Izdeluje vsakovrstne altarje, kipe. okvirje, okraske pohištva in ra/na druga rez-barska deia po nainižiih cenah 1797
Stavbno pod etie
Rudolf Tertelj
pri novi šišenski cerkvi, Ljubljana VII. se toplo priporoča ter izvršuje točno, hitro in solidno po nizkih cenah vsakovrstne nove druiinske hiše, restavriranje in popravila stavb. Načrti in proračuni za to brezplačno.
1784
Izdelujejo se otroški vozički, razna dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. — „Tri-buna“ F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška c 4
Brivski I salon
za gospode. Solidna postrežba. Striženje bubifrizur.
Mirko Zaleteli
Brivski salon la gospode. Ljubljana, Rimska cesta 24
na križišču Blelweisove, Rimske 'in Tržaške ceste.
Gojzerji, cevlie za turiste
in čevlji za razni šport
I0SIP PEKLENIK
izdelovanje in
eksport Čevljev
ročnega izdelka. I.J0BLJANA Kolizejska 20 Popravila točna in so lidne cene.
 ____________1627
Vreče 1758
nakup in prodaja Alojz Grebenc
Ljubljana, Dunajska cesta 36
Mizarstvo
za vsa pohiitvena izložbena dela in vsakovrstne proda* JalniSke, pisarni«
ike ln razne druge opreme.
Solidno delo, nizke c en el Proračuni ln načrti brezplačno
Goljar Ivan
LJUBLJANA Linhartova ul. štev. 31 1750
Modni atelje
Prvovrstni kroj Točna postrežba Solidne nizke cene
Kossi Franjo
Ljubljana
Streliška ulica št. 24 1361
Irobeirfe
rogove
(Blechinstrumente) Izdeluje ln popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka Alfonz Breznik, Aleksandrova c. 7.
2156
Tapetniška
dela
vsake vrste po naročilu in vsa popravila izvršuje točno in po nizki ceni
KOLESA Anton
tapelnik 2157 Ljubljana
Florjanska ulica 23
1
1604
000 Hin plačam
ako ne odstranite z »Radio Balzamom«: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. v 3 dneh. Petnajst let sem trpela na trdi koži na podplatih, vse sem poskusila; edino Vaš R. B. me je ozdravil. Zato se Vam najtopleje zahvaljujem, ter Vaše mazilo vsakomur priporočam. Zinka Dralka, Ljubljana, Gosposvetska 10. Zahtevajte povsod samo: »Radio Balzam«! Lonček 10 Din (predplačilo). Na povzetje 18, dva 28, tri 38 Din pošlje:
R. Codič, UOUIUII,
F
e r
d o
erenz
m
stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov podjetje za izvrševanje lesnocemenfnih streh ter kritje z lepljenim papirjem
Ljubljana
1845 Mirje 2 Račun pošt. hr. 13.439 Telefon 32-68
 ...»
Ustanovljeno I. 1852
Teodor Kom
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Kom) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov ; kopališke in klosetne naprave 792
<008 ZALOGA
KOLES
pnevmatike in rezervnih delov. Vsa popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov izvršuje točno in solidno tvrdka
Stane italtoš
mehanična delavnica
LJUBLJANA-MOSTE Društvena ulica št. 2
Stavbeno, galanterijsko n umetno kleparstvo
flHKO 1MEMEK
LJUBLJANA Kolodvorska ul. 18
Pocinkanje in pocinjenje vsakovrstnih železnih izdelkov
Točna postrežba Cene solidne 1«« .
mr
izdeluje vse vrste pletenin po najnižjih dnevnih cenah
KrojaStvo
za dame in gospode, po najnovejši modi in kroju — nizke cene, solidna postrežba. — Vzorci češkega in angleškega blaga vedno na razpolago. Jakob Smerajc modna krojačnica 1710 Ljubljana Tržaška cesta št. 5
kovinska industrija
JAKŠA & Co.
Ljubljana VII
Izdeluje rinčice, kljukice In
Eodkvice za čevlje, vlasnlce, ovlnaste gumbe, rlnčlce za nahrbtnike, naramnice, bičev nike, okovice za trakove, plombe in kr«mpone za gra* vuro firme spojite, sponke, ploščice, zaklopke za regi* strator]e ln mape i. t. d.
Korio rožno tavamo
izdelu e škatle za zaklopnfce. In pomične, signature, tekture, kuverte za recepte, vrečice Iz papirja, kartone za zalogo, bonboniere, konfeti, korto-nnžno embalažo za industrije, lekarne, drogerije, parfumerije itd. Na zalogi razne mupe Dobava točna.
Telefon 31-42
Harmonike
in vsa glasbila popravlja najceneje in solidno 1849
Karol Janc
Ljubljana
Bohoričeva ulica 9.
Gonilna jermena
In lagln« lista prvovrstni kakovosti kupite najugodnaj« pri tvrdki Rudolf Deriaj
agentura in komisija Ljubljana »os Kolodvorska ulica 28
Kolesa Šivalni stroji OtroSki vozički
se kupijo najbolj« pri tvrdki
LJUBLJANA
Florjanska ulica 22
2085
Čevljarstvo
gojzerice
smutarce
fine damske In moške čevlje ter vsa popravila izvršuje najceneje
SEŠEK IVAN
Ljubljana
Gerbičeva ul. 9
2092
Modni krojaški atelje
za civilne obleke, uniforme in dežne plašče
Julij Šemrl
Ljubljana
Kolodvorska ul. 26, dvorišče. — Točna postrežba. — Cene zmerne. 2099
Cevšji!
Moški tempianci Din 24 ženski tempianci Oln 18
Rudolf Tobias
Ljubljana, Kolodvorska ulica 27, dvorišče. 2113
PREMOG
DRVA
najceneje
v Ljubljani
PEČENKO
Celovška 37 Prepričajte se!
„11A M A D“
prašek
Sigurna smrt ščurkom, stenicam, ušem, mravljam, muham, bolham Pazite na zakonito rdečo etiketo z muho! Dobi se na pismeno naročilo — Glavno zastopstvo za Dravsko banovino:
Ciril StramšeL
Dev. Marija v Polju pri liiubljani
3821
Sološno
Čevljarstvo
za izdelovanje vsakovrstnih čevljev, goj-zerc, škorenj kakor tudi za vsa popravila se priporoča
Anton Brecelj Ljubljana
Vodovodna cesta št. 5 nasproti topniške vojašnice v lastni hiši. 185« Cene najnižje 1
Kolesa,
šivalni siroji, gramofoni
Avgusi Pečnik
Stožice 47, p. Jeiioe pri Ljubljani
1401
Kušar-Vič
Dolgi most
8172
Vinski -
špiritov kis
Splošno
ključavničarstvo
Specijalna popravila durnih zapiračev (TUrschllefler)
ln stalno na zalogi konsole za zastave
(FahnenstUtzen)
Nizke cene!
Matzelle Rudolf
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 45 2114
E
vseh vrst izdeluje, vse uniformske potrebščine in dežne plašče v zalogi Simon Klima-nek, Ljubljana, šelen-burgova ul. 6.	2198
UŠijT
vsakovrstno in vse 1872 čevljarske potrebščine najnižje cene — nudi
FRANC == EEEEERgAVEC
LJUBLJANO, Stari trg 11 a
Za vsaki dom
Vam napravimo primerne dekoracije,
lepo,
prožno,
udobno oblaiineno puhiilvo
(buch-zofe, postelje, ofomane i. t. d. 2107
Dragotin Puc
Ljubljana, Kolodvorska 18
(drugo dvorišče)
izdelava in popravilo krznenih plaščev ln vseh vrst izdelkov lz krzna po naj nižji ceni nudi
KRASNA MIRKO
Ljubljana
Wolfova ulica 12 (dvorišče).
2144
Pozor!
— Oddati imam lepe dekoracijske rastline, lovorje, palme, in veliko množino manjših rastlin. Se priporoča Pavel Šimenc, vrtnarsko podjetje Sv. Križ-Ljubljana, cvetličarna Sv. Petra cesta 33, Telefon št. 27-29. 1910
U ■	2199
Modno
krojašivo
garantirano
najelegantneje kroj
— izdelava —
(osip Novak
LJUBLJANA, Breg ii.2
Nizko cene. Točna in hitra postrežba Kolekcija vsakovrstn. blaga na razpolago 1
Oddajo se
modama stano* vanja s tremi, štirimi in petimi sobami, vsako s kopalnico in pritiklinami v središču mesta, Beethovnova in Gledališka ulica. Ponudbe na upravo Usta pod: Stanovanje 7+16.
«817
IUOPUAONA
S
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta — Vošnjakova ulica št. 3
(» bližini restavracije „Novl mt“)
Zaloga, izdelovanje In popravilo vsakovrstnih pil (turpija) ln raš-pel. Delo so izvršuje strokovno po najniž 1ih cenah.
Pri vetjem naro-tilu primeren popast. Plažam eno* stransko 1742 tovornino.
Vsi ed smrti
oddam ženski šivalni stroj, nerabljen, na katerega sem plačala že 600 Din na račun in ne zahtevam povračila. Garancija 30 let.
Daljno plačevanje Din 150-— mesečno. Naslov v upravi lista pod ..Ugodnost" 2149
Holandske
gomolje
hiaclnt, tulipanov itd. v 130 vrstah po imenih nudi
Sever & Kornp.
Ljubljana, Gosposvetska 5
Pralnica
likalnico
Ljubljana
Mestni trg štev. 8 Telefon 3493
1290
Barvamo
in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i Vi pri nas A. KollaS, Kranj
1154
150 Ao 300
dinarjev
dnevno
zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko I Kosrnos, Ljubljana Poštni prodal 307 889
Sobo
malo In večjo opremljeno, oddam mirnim strankam takoj v vlil sredi velikega vrta. Naslov v oglasnem oddelku lista. 2210
Naprodaj
sta dvo- ln tristano-vanjskl hiši, popolnoma novi, prva na Kodeljevem, druga na Selu. Istotako tudi nova enonadstropna pekarija na zelo prometnem kraju na Selu. Vse tri hiše se lahko plačajo z vložno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske in drugih domačih denarnih zavodov. Poizve se pri Josipu Oražem, Moste pri Ljubljani. 2193
Nogavice, rokavice, volna in bombai
■ajoeneje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG LJubliaim, Židovska «ki» to filui irs
<S?Ž€tff šivalne slvcje %™?„b'Zustnjo
z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke ■jpvi tvrdki
Pazitfe pri nakupu šivalnih strojev na naj-bol So znamko, in <o je PFAfF I
Voh, Ejubljana, Tavčarjeva uL 7
Poduk v vezenju brezplačen
Poduk v vezenju brezplačen
mesto
1964
Drva - premog - tfrante
in deske dobite pri
Josip Prelesnik nasl. Drobniča
LJUBLJANA, Janševa ulica. • Telefon 8389 Državni in samoupravni uradniki dobijo tudi obroke. Dostavljeno na dom. Cene ugodne.
1519 H
Pš
domač
samo od
/*£&■ Bn&ES/STdfH producentov kupuje
in mlinom
prodaja
za račun
»Prizada«
Gospodarska zveza, Ljubljana
Za stavbno sezono
se priporoča slavnemu občinstvu in cenjenim zavodom nt.nra renomirana splošno kleparska in vodovodno inštalacijska tvrdka Delo solidno I	Cene konkurenčne!
Poslovalnica: Novi trg St. 5 Delavnica: Rimska c.2. in Gregorčičeva ul.5 S spoštovanjem	Telefon	3358
JAKOB FLIGL dediči
LJUBLJANA 1439
¥mT
BUTIK
prva gorenjska Industrija za k ošarstvo Radovljica-Ljubljana, Miklošičeva 30
Dobavi solidno in skrbno izdelane vrtne garniture, sestoječe iz 3 foteljev in 1 mize, že od Din 450*— naprej. Izdeluje salonske garniture, garniture za predsobe, verande, restavracije po najnižjih cenah. Zaloga kopalnih čeveljčkov in šlap ter torbic za kopalno obleko. Kitajske in japonske preproge in tekače Najbogaiejša izbera raznovrstnih Lo-Sarsltčh izdelkov od preprosta do naj-
-JUI
a»e
15G6
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
zrcalno <5—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster iti
SPECTMJM D. D.
LJUBLJANA VII — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA Sl OSIJEK
Drva, premog
deske, trame, ves stavbni les dobite najceneje pri novo otvorjeni podružnici
IVAI BOHIIC ml.
Sv. Petra cesta 85	2183
Sl
ovenia
Transport
Žolezniško-carinsko, špedicijsko
in transportno podjetje	Ljubljana, Miklošičeva cesta 21
tSt	Mednarodni transporti
Telefon 27-18 Prevozi — Preselitve I
Josip "i&casmtan.
izdclovati-lj in ekipoii priviuili Lianjiiiih klobas
Razpošilja od 5 kg naprej po poštnem povzetju	2179
Ljubljana, <$v. Ž*cfr« c. S5
SIR© JI® PO»|Er|E
K- Willmann, Ljubljana
SLOMSkOU UL 5
1G21
Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jarmeniki, krožne žage, nihalne žage, transmisijski deli
rni papir
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
>1
Presene <ljiv je učinek
Vašega	; lasje niso več mastni
in mi ne izpadajo, prhljaj je izginil" ...»
Tako nam piše gdč. H. K. z Bleda.
1 lonček „Inesa“ stane Din 38. — Zastopstvo „INES“, Ljubljana, Merosodna 1/12.	2128
vscbvfsLirq<n>ske, uradne ,r£klam-TjjfirV časopise, knjige ,večbcui hilv<y in ficrceni!
TISKARNA MERKUR
LJUB LIANA,GREGORČIČEVA««
cJei2S-52 fJ&gvam.TskarnallUrkur.
&
N
o
a
h
O
NI
0
&
VSEH VRST AKUMULATORJE
strokovno polni in popravlja
1473
A SOM® Oblastveno dovoljena akumulatorska delavnica vhod Miklošičeva cesta poleg palače Delavske Ljubljana zbornice
kmetijska družba v Ljubljani
Turjaški trgr št. 3
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini In šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Oin in dobivajo za to brezplačno strokovni list
j
Ta list jim nudi strokovni pouk ln navodila za umno gospodarstvo, ©ss Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine.
Vsak kmet mora biti član Kmetijske družbe!
KMETOVALEC«
459
Ppcselžfcv 1
Pisarna
2083
zastopnik
FRANCOSKE LINIJE (FRENCH LINE) IVAN KRAKER
se presolil dne 1. oktobra t. I. Iz KOLODVORSKE ULICE STEV. 35 na
Masavykovo ceslo sl. 1$
v palačo Grafika, nasproti izhoda glavnega kolodvora
LUTZ-ove PECI
po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi
Ing. Guzelj Ljubljana — Šiška
Bcljaška ulica iiev. 4
Lastna tovarna „EMAJL“
za emajlirane peči za galvanično poniklanje in izdelavo emajliranih predmetov kakor: hišne Številke, občinske in uradne napise i. t. d. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252	Inf/o ve peli
Brzojav
DoSla Je nova PORTUGALKA in tudi v n° °d Kni,ica- Toči se v gostilni in kavarni »LEON«. — Vsak četrtek in nedeljo divjačin* Se priporočata
Leon in Fani Pogačnik Ljubljana, Kolodvorska ulica Stev. 89.
Za soboslikarska,
pleskarska in {rkoslikarska dela so priporoCa
419 Tone Malgaj
družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska uL C
Delniška družba pivovarne »Union", Ljubljana
Pivovarna in sladarna. Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I., poštni predal št. 45 - Podruina PlVOVama V Mariboru
T'W“' {	S”	“	25,1	!>■*.*«-	U.I..	{	Xt{,
ana
or
Priporoča svoje izborne izdelke in sicer
svetlo fn Srno pivo. v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisto rafin. in gorilni špirit
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ul. 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar MichAlek. — Urednik Milan Zadnek, — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani.