PoStnfna plačan«
Leto IX, St. 299 a
Ljubljana, sobota 22. decembra 1928
Cena 2 Din
NaročDina znaša mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knaflova ulica 5. Telefon
št 8122. 3123. 3124. 3125 in 8126 Maribor: Aleksandrova cesta 13. Tele!, št. 440.
Celje: Kocenova ulica 2. Telelon št 190.
Rokopisi se oe vračajo. — Oglasi po tarifu. _
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
(Jprarništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. Telefon št 3122, 3123, 8124, 3125 in 3126.
(nseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. Telefon št 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova e*-sta 13. Telefon št 455.
Podružnica Celie: Kocenova ulica X Telefon št 190.
Računi pri po^t ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78.180; Wien Nr. 105.241.
Dr, Korošec čaka na odločitev demokratov
Popolna neizvestnost v režimskih krogih. — Sestanek poslanika Kennarda z dr. Korošcem. — Davidovičevci so baje še
vedno nepopustljivi
Beograd, 21. decembra, n. Danes priznavajo tudi že v vrstah vladne večine, da so docela na nejasnem o situaciji sedanje vlade. Še opoldne so se trdovratno vzdrževale vesti, da bo vlada že tekom današnjega dne podala ostavko. Zanimivo je, da tudi ministri sami v razgovorih z novinarji niso demanti-rali teh vesti. Dr Korošec je bil ves dopoldne v finančnem odboru, kjer je prisostvoval podrobni razpravi o proračunu vrhovne državne uprave. Šele popoldne se je pripeljal v svoi kabinet, od koder se je napotil na dvor in se dopoldan v finančnem odboru, kjer je pripeljal v svoj kabinet, odkoder se je napotil na dvor in se tamkaj mudil nad eno uro. Po povratku iz dvora se je pri njem oglasil angleški poslanik. Kennard.
Obisk ang'eškega poslanika je vzbudil v vseh političnih krogih veliko senzacijo ker je znano, da je angleški poslanik obiska! dr. Korošca tudi pred odhodom v Zagreb. Po povratku iz Zagreba se je g. Kennard ponovno napotil k dr Korošcu, kar spravljajo v političnih krogih v zvezo z obsežnimi informativnimi političnimi razgovori, ki jih je imel angleški poslanik z voditelji KDK v Zagrebu.
Iz okolice dr. Korošca se Je nocoj trdilo, da ne bo podal ostavke vlade, dokler demokratski klub ne zavzame
svojega stališča. Demokratski klub bo imel jutri sejo. ki bo odločilnega pomena za obstoj sedanje četvorne koalicije. Davidovič vztraja na tem. da demokratska stranka izstopi iz sedanje vlade in da državna politika zavzame drugo smer. Demokrati izjavljajo, da to pot ne bodo popustili, temveč da bodo vztrajali na svoji liniji. Opaženo je bilo, da so imeli demokratski voditelji dopoldne in popoldne sestanke v kabinetu ministrstva za javna dela.
V vladnih krogih so danes mnogo komentirali tudi bivanje zemljoradni-škega poslanca dr. Cubriloviča v Zagrebu Smatra se. da je dr. Cubrilovič odšel v Zagreb po nalogu zemljoradni-ške stranke, da ugladi pot sporazumu med KDK in zemljoradniki.
Dr. Korošec odpotuje po današnjih dispozicijah iz Beograda v nedeljo popoldne in ostane v Sloveniji do torka zvečer.
Komunike demokratskega kluba
Beograd, 21. decembra p. Iz pisarne demokratskega poslanskega kluba je bil izdam nocoj naslednji komunike:
Pooblaščeni smo objaviti, da niso točne vesti o pogojih, pod katerimi bi demokratska stranka sprejela nadaljno odgovornost za vladno politiko, ki so se pojavile v listih, tudr; v »Odjeku«.
Informiranost inozemstva o borbi KDK
Evropska javnost ne naseda več tendencijoznim režimskim vestem, temveč vedno ©bjektivneje presoja položaj v Jugoslaviji
Maršal Luigi Caderna umrl
Včeraj popoldne je podlegel možganski kapi maršal Cadorna, ki je bil vrhovni poveljnik italijanske armade ob vstopu Italije v
svetovno vojno Rim, 21. decembra, s. Ravnokar je prispela vest, da je maršal Cadorna uanes popo.ane umri. Vest se je biisko. vito razstriia po Italiji in je povsod izzvala velijo potrtost in žalost Cadorna je dajai še v zadnjib urah navodila za svoj pogreb, ki naj bo čimbolj prl-prost.
Maršal Cadorna je že deij časa bolehal. Lečii se je na italijanski rivijeri. V torek ga je zadela možganska kap, ki ji je danes podlegel.
Luigj Cadorna je bil rojen 4. avgusta 1. 1850 v Gaianzi nad Lago Maggiore kot sin grofa Rafaela Cadorne. znanega iz bojev za udinjenje Italije in iz krimske vojne. Luigj Cadorna je vstopij v vojaško službo 1. 1866., služil ie po vrsti v pehoti, topništvu in generalnemu šiabu Poikovmk je postal 1 1892 Leta 1905 je postaj divizijski general, leta 1910 pa poveljnik genovskega arrnadnega zbora in bil je določen za poveljnika italijanske vojake za slučaj vojne. Toda i. 1911 so se vršili veliki manevri, na katerih je bila zmaga puznana Cadomove-mu nasprotniku generalu Canevu in tako v tripolskj vojni ni bil poveljnik italijanske armade Cadorna. marveč Caneva.
V juliju 1914 ie postal Cadorna načelnik italijanskega generalnega štaba. Spoznal je. da ie treba Italijansko armado temeljito reformirati in z vso vnemo se je lotil dela. Izrabil }e čas, ko ie bila Italija nevtralna, da je reorganiziral armado, zlasti topništvo. Celih 29 mesecev je vodil Cadorna italijansko armado in mnogo ofenziv, s katerimi je skušal prodreti utrjene avstrijske pozicije na Soči Leta 1916 je zasedel Gorico Njegovi slavi pa ie zadal hud udarec avstro-ogrski uspeh na Arsie-ro-Asiago Poleg tega je brezobzirno odstranil vse generale, ki jih ie smatral za nesposobne, kar je tudi znatno omajalo njegov položaj. S tem ie italijanska armada izgubila mnogo odličnih višiib častnikov, obenem Da se je med vojaštvom omajalo zaupanje v vrhovno komando Odločilnega uspeha ni bilo pa tudi zavezniške armade niso mogle zmagati in tako ie nastalo v
Italiji razočaranje ki ga je spretno Izkoriščala protivojna propaganda. Cadorna je pritiskal na vlado, da bi se oaiočila za energično politiko, ki b^ napravila red v vojski in ljudstvu Diagnoza ie bila pravilna, teda kritika opozarja na to. da je bilo moralne depresije v vojski krivo tudi Cadornovo poveljstvo Cadorna ni znal navdušiti vojaštva za vojno.
Prišla je katastrofa pri Kobaridu. Ta poraz je Pretresel vso Italijo Cadorna je organiziraj italijanski odpor na Piavi, toda kmalu ie bil s svojega mesta odpoklican. Njegov naslednik ie posta' general Diaz in razočarani Cadorna ie odšel v Francijo kot italijanski zastopnik v zavezniškem vojaškem svetu v Versaillesu. ki ie bil takrat baš ustanovljen Tu ie pribori1 odlično mesto v prid Italije. toda zavzemal ga nI dolgo Ko je bila odrejena kobaridska preiskovalna komisiia v februariu 1918. ie bil Cadorna iz Versaillesa odpoklican, da bi odgovarjal pred komisijo Začetkom avgusta 1928 je Cadorna zapusti! armado in stopil v pokoj
Svoje delovanje na Čelu italijanske armade ie Cadorna branil v svoiem spisu »La guerra alla fronte Italiana«. ki ie izšel začetkom leta 1921 To delo ie znatno izpre-menilo sodbo o Cadorni kot vrhovnem poveljniku V očeh Italije je bi' rehabilitiran in Mussolini mu ie Podeli! 1 1924 maršal-sko žezlo Vendar pa le lasno. da Cadorna ni bi' mož na svojem mestu 'n da ni znal ustvariti med moštvom in oficirji one harmonije. kj je nujno potrebna za uspešne vojne operaciie Mož le bil prever nestrpen in brezobziren kar ie povzročilo mnogo konfliktov General Cadorna le spadal med tragične postave svetovne vojne, med vojskovodje, ki so se obrabili v t>rvi polovici vojnesra konfHMa in ki so morali svo.ie funkcije odložiti v času. ko je bila domovina v največji nevarnosti Cadornova tragedija je v tem. da ni mogel zaieziti avstrijske ofenziv? s sijajnim uspehom kakor Joffre na Marni. Cadorna ie vodil italijansko armado nad dve leti na avstro-ogrskem ozemlju, pa je moral prepustiti Avstrijcem znaten del italijinskega ozemlja, in s;cer v času, ko so zavezniške države preživljale najtežjo moralno krizo.
Atentat na pariškega državnega pravilnika
Maščevanje alzaških avtonomistov — Težko ranjeni državni pravdnik je zvečer oodlegel ranam, atentator pa se je sam javil policiji. — Razburjenje v Parizu.
Pariz, 21. decembra, g. Neki neznani Al-Zflfan je danes s tremi revolverskimi dr^li smrtno nevarno ranil bivšesa d^živn^ga pravdnika Fachota, ki je nastopal v znani av-tondmistični razpravi v Kolm.iriu kot javni obtožitelj. Splošno domnevajo, i? gre za čin maščevanja. Atentator je neki 251etni moški, ki je po narečju brez dvoma i? Alzacije. Tekom dopoldneva je prišel napadalec v Fa-cbotovo stanovanje. Komaj je državni pravdnik odprl vrata, ea je vprašal, ali je on bivši državni pravdnik. Ko je Fachot pritrdil, je oddal atentator brez besede tri «trele nanj. Zdravniki imajo malo upanja, da bi ohranili Fachota živega. O atentatorju ni do-sedaj nobenega sledu. Revolverski napad ie izzval v Parizu veliko senzacijo.
Pariz, 21. decembra g. O stanju ranjenega državnega pravdnika Fachota je bilo izdano sledeče poročilo: Oddani trije streli so povzročili 7 ran v okolici slepiča, vsled česar se je razlila velika množina krvi. O zdravljenju ni mogoče izreči prognoze. Za enkrat so zdravniki prepovedali vsak obisk bolnika Buletin so podpisali 4 pariški kirurgi.
Vest o atentatu na državnega pravdnika se je bliskovito razširila po Parizu in izzvala v javnosti veliko razburjenje. Atentator ie skušal dvakrat priti do državnega pravdnika. kar se mu je obakrat ponesrečilo. Ob 10. dopoldne se je iavil tretjič in Fachot je šel v odsotnosti sluge sam odpirat. Predno je mogel zapreti vrata, je že atentator trikrat ustrelil nanj. Napadalca so te-
kom dopoldneva videle v hiši razne osebe, s katerimi je Izmenjal tudi nekai besed. Vse priče izjavljajo, da je moral biti rodom iz Alzacije, ker je govoril z alzaščino pomešano francoščino. Storilec je pustil Fachotu pismo, v katerem piše: VisokospoštovanI g. državni pravdnik! Jutri dopoldne vas povabim na rendezvous v hotel »Moderne«. Vaša prijateljica. Atentator je hotel na ta način zvabiti državnega pravdnika v past, če bi se mu atentat v stanovanju ne bil posrečil. Preiskovalni uradniki so ugotovili, pri hišnem vratarju, da se atentator ni informiral niti za stopnjlšče, niti za nadstrop. je, v katerem stanuje Fachot. Policija je strogo zastražila vse pariške kolodvore, posebno pa vzhodnega, da bi dobila storilca.
Kakor poroča »Instransigent« je Fachot takoj po atentatu izdihoval: »Izgubljen sem. Nekdo izmed Kolmarskih avtonomistov me je usmrtil.«
Svetnik apelaciiskega sodišča Fachot Je bil deceotbra 1925. imenovan za državnega pravdnika v Kolmarju. kjer je v znanem avtonomističnem procesu nastopal zelo ostro zaradi česar ga je takrat alzaško časopisje ostro napadalo.
Pariz, 21. decembra g. Državni pravdnik Fachot je zvečer podlegel poškodbam. Morilec se je zvečer prostovoljno prilavil policiji. Podrobnosti o njegovem zaslišanju, kakor tudi njegovo Ime. še niso znane.
Aretacija bivšega madžarskega vojnega
ministra
Tajinstvena aretacija bivšega madžarskega vojnega ministra
Bar te v Antwen>enu
Bruselj, 21. decembra (be.) Kakor poroča »Soir«, je bi! v Antwerpenu aretiran na zahtevo madžarske vlade bivši madžarski vojni minister Barta.
Budimpešta, 21. decembra s. O aretaciji bivšega vojnega ministra Alberta Barte se doznava: Vojni minister Barta je bi! v zadnjib mesecih vojne generalšrabni Set kora Nekaj dni pred raz-sulom se Je osamosvojil ter proglasil s svojimi četami banatsko republiko Pozneje ga le Karo-lyjeva vlada pozvala v Budimpešto, kjer mu je bilo po odstopu prvega vojnega ministra Linder-Ja poverjeno vodstvo madžarskega vojnega mi-
nistra. Nekaj tednov pozneje je posta! žrtev revolucije komunističnega ljudskega komisarja Poganjka. Nato se je Barta umaknil iz političnega življenja ter pričel gospodarsko izkoriščati zapletene razmere. Organiziral Je tudi protirevolu-cijonarne akcije in končno izginil iz Budimpešte, dokler se ni za časa Štefana Friderika zopet po-avil v prestolnici. Poiitično se Barta ni več udej-stvoval, pač pa je bil udeležen pri raznih tajnih poslih Njegova aretacija |e po zatrdilu poučenih krogov v zveri z nekimi tajnimi akcijami, o katerih pa ni mogoče izvedeti še nič podrobnejšega.
Ljubljana, 21. decembra.
Francoski proračun za 1. 1929. je bil sprejet v poslanski zbornici, zdaj ga z veliko naglico pretresa še senat. Pričakovati je z vso gotovostjo, da bo do konca leta pod streho in da torej ne zadene Francije nevarni režim dvanaj-stin. S tem bi bil dosežen prvi. najvažnejši notranje-politični cilj novega Poin-carejevega kabineta, iz katerega so po kongresu v Angersu izstopili socijali-stični radikali in ki vsled tega razpolaga v zbornici z dokaj šibkejšo večino nego v časih narodne sloge in reševanja franka.
Proračun je imel dokaj gladko cesto, zlasti zato, ker je vlada izločila iz njega famozna člena 70 in 71, ki tvorita zdaj člene 33 do 43 tako zvanega decembrskega kolektiva Po sklepu finančne komisije pa se o njih letos sploh ne bo razpravljalo Potemtakem je pričakovati šele začetkom januaria prihod njega leta izčrpnejše debate o zakonskem načrtu glede misijonskih kongre-gacij, ki je dvignil toliko prahu v francoski politični javnosti. Ker se ie tudi pri nas skušala zadeva spraviti v napačno luč. ne bo odveč, če si jo natančneje ogledamo.
Gre za devet imenoma naštetih misijonskih redov, ki že zdaj delujejo v raznih francoskih in tujih prekomorskih deželah in tam poleg verskih smotrov širijo tudi francosko kulturo in s tem seveda politični vpliv Francije. Tem kongregacijam so vse francoske vlade, kar se jih ie zvrstilo v desetletjih republike. dajale vsako leto znatne podpore za vzdrževanje učilišč. Po vojni jih je denarno podpirala ne samo vlada desničarskega nacijonalnega bloka, marveč pozneje tudi razni kabineti levičarskega kartela. Tako so pod Her-riotom 1. 1915. dobile francoske misijonske kongregacije 7,100.000 frankov. Ista vsota jim je bila dodeljena tudi letos. Ker gre torej izključno za redove, ki delujejo v prekomorskih deželah in tam širijo francoski vpliv, ni v Franciji proti njim sovražnosti. Kot povdarja poročilo finančnega ministra, «so vse po itične stranke brez izjeme priznale na svojih kongresih potrebo, da se vzdržuje oblika vpliva v inozemstvu, ki jo predstavljajo misijoni».
Dejstvo pa je, da ti redovi vedno bolj hirajo in njihove ustanove ugašajo, ker nimajo naraščaja iz Francije. Na njihovo mesto stopajo redovniki iz Italije, Nemčije, Amerike. Hoiandije, Španske, Irske. Poljske. Švice itd., ki jih rabijo njihove vlade kot nosilce kulturnega, pa tudi političnega vpliva. V Koreji, na Japonskem, na Kitajskem, v Južni Ameriki. Mehiki, pa celo v Afriki in v dosiej izključno francoskih domenah se opaža isti pojav. Vladno poročilo pravi naravnost: »Francoske misije v inozemstvu so v smrtni nevarnosti* in ugotavlja, da znaša danes povprečna starost redovniških profesorjev, ki uče v velikih kolegijih v Egiptu, Tunisu in latinski Ameriki, čez 50 let, dočim je znašala 1. 1904. samo 35. Dovolj jasen znak. da ni naraščaja.
Da bi se omogočila pridobitev naraščaja, bi v smislu zakonskega predloga dobilo 9 misijonskih kongregacij pravico ustanoviti vzgojevališča in hos-pitale z izrecnim pridržkom, da bodo služili samo za de^vanie teh kongregacij izven Francije. Posebni pravilnik bo določil, koliko sme biti takih zavodov, koliko smejo imeti osobja in kakšnemu nadzorstvu bodo podvrženi. Da pa bi se omogočila ustanovitev in zdrževanje zavodov, bi se vrnil tem redovom dei nekdanjega premoženja. Gre dejansko samo za vrednost 20 miliionov frankov, zakaj ogromna večina nekdanjega cerkvenega premoženja v znesku 450 milijonov ie bila že oddana raznim javnim in dobrodelnim ustanovam in jim tudi v bodoče ostane.
Tako je bistvo predlaganega zakona o kongregacijah. Kot se vidi, ne more biti govora o kakem propadu laicizma ali celo o zmagovitem prodiranju francoskega klerikalizma. Ce bo zakon sprejet, bo dobila katoliška cerkev samo to, kar so ji nudili v času najhujšega kulturnega boja pod vladami Wal-deck-Rousseauja in Combesa. Da, še veliko več bi bila tedaj dobila, da ni papež z visoko gesto odklanjal pogajanja. Če je torej kdo sedai odnehal, to niso pristaši laicizma. marveč francoski katoliki in Sveta stolica Slednja kaže zadnia leta Franciji in republikanskemu režimu prijaznejše Hce. pokazala ie to z obsodbo katolišk;h fašistov okoli «Action francaise« in te dni z obsodbo one alzaške duhovščine, ki neti sovraštvo do Francije. Do tako izpreobrn.ie-rega Rima ie smatra! tudi Pariz za umestno, zavzeti pomirlfvo stališče.
Zaninrvo je. da ie oče sedanjega zakonskega načrta zunanji minister Ari-stide Briand ki je bil tudi oče zakona o ločitvi cerkve od države Njegova pri-vrženost laicizmti ?e še danes prav tako vzvišena nad vsaki dvom. kakor laiško prenričanie Lew Brnhla Svl-va;na Levija. Georges Dumasa in 39 drugih znanstvenikov, ki so se zavzeli
Zagreb, 22 decembra, n. V krogih KDK gledajo na sedanji položaj takole:
»Počasi ali zanesljivo se bliža polom politike »trdnega grada«. Vodila se je in vodi se težka borba med vlado in Kmečko-deruo-kratsko koalicijo na vseh področjih, doma in v inozemstvu G Voja Marinkovič, ideolog srbijanskega hegemonizma se je pre-varal, ko ie mislil, da je na vrhuncu svoje politične aktivnosti Že sest mesecev veliki evropski tisk pazljivo spremlja razvoj političnih dogodkov v naši državi. Prve čase ie bil navezan na službo vladnega presbiro-ia, ali po žilavi akciji KDK smo dosegli, da svetovni tisk sedaj sam proučuje, v čem ie iedro državne krize v Jugoslaviji. Tuja javnost se vedno boli postavlja na odločno stališče, da ie potrebno pri nas izvesti reorganizacijo države in političnih razmer G. Marinkovič ie precenjeval informativno moč vladnega presbiroja in vpliv naših poslaništev v tujih državah. Resnica ie morala priti na dan.
Najprej le služil v informacijo inozemstvu nastop poslanca dr. Krnjeviča v Berlinu na konferenci Interparlamentarne unije. Temu ie sledil poset poslanca Vilderja, dr Mačka in Predavca v Pragi. V posledniem času je b'l v Parizu in Londonu dr. Trumbič. Znano je čeprav to ni bilo tedaj objavlieno. da ie dr Maček, akoravno se ni sestal z Mac Donaldom v Pragi, vendarle popolnoma Informiral Mac Donalda o akciji KDK.
Poznejši dogodki so se razvijali polagoma. ali vedno bolj nepovolino za srbiian-ske hegemoniste, a povolino za KDK. Med
Razprava o šolskem zakonu
Beograd, 21 decembra p. Nocoj je skupščinski odbor ki razpravlja o liudsko-šol-skem zako-nu. nadaljeval razpravo in sprejel člena 122 in 123 brez izpremembe Pri čl 124., ki govori o zdravju učiteljev in učencev ter o ustanavljanju šolskih poliklinik, je bil sprejet izpreminievalni predlog, glasom katerega se siromašne občine opro-ščajo plačevanja prispevkov za šolske poliklinike Ci. 125 je bil sprejet brez izpremem-be. Cl. 126, ki govori o manjšinskih šolah, je bil rezerviran. Čl. 127 je bil sprejet brez izpremembe. Po čl. 128 je bil sprejet dodatek. da upravitelj ne sme na svojo roko ne sprejemati, ne odstavijati šolskega osobja, temveč le v soglasju s krajevnim šolskim odborom Po sprejemu členov 129 in 130 brez izprememb. ie bil čl. 131 izpopolnjen s tem. da je lahko Imenovana za šolskega nadzornika tndi oseba, ki je završila pedagoško stroko na vseučilišču. Cl 132. ki govori o reševanju sporov med učitelji In predstavniki šolskih odborov ie bil sprejet predlog, da se reš;tev takih sporov prepušča šolskim oblastem. Disciplinarno kaznovanje učiteljev ie pridržano prosvetnim inšpektorjem. Cl 133. je bil izpremenjen tako da se zmanišahv dodatki šolskim nadzorni-
že 17. decembra 1926. v javnem pozivu za one francoske kongrenacije. ki iim ni svrha širiti klerikalizem v Franciji. marveč poleg vere vp'iv in razmah francoske civilizacije v svetu. Vsi kul-turno-boini redovi ostanejo tudi iz novega zakona striktno izvzeti. Njim ie povratek v Francijo nemogoč-
prvimi se zdi, da je minister Hodža o priliki bivanja dr. Mačka in Predavca v Pragi uvi-del vso važnost današnje državne krize v Jugoslaviji. Njegovemu vnlivu se je podal dr. Beneš in tako je nedavno prišlo do sestanka med dr. Benešem in dr. Trumbičem v Parizu. Pred kratkim se je mudil v Zagrebu francoski parlamentarec Bastide, podpredsednik francoskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Prišel ie celo na Hrvatsko, da prouči agrarno vprašanje, vendar se je opetovano sešel z dr. Mačkom in Predavcem in se ob teh prilikah z njima razgovarjai o politiki.
Vse te informačije so podrle prikazovanje srbskih hegemonistov. češ. da Je borba HSS odnosno KDK nekak bcljševiški pokret. Naposled se ie zadnia dva dni mudil v Zagrebu angleški poslanik Kennard. ki se ie opetovano v nevezanih razgovorih sestal z obema predsednikoma KDK in potem ponovno konferiral z vsakim posebej med štirimi očmi. Tudi on je kakor Bastide orosil. da ga informirajo o pomenu in ciljih bnrbe KDK. ter sta mu Svetozar Pribičevič in dr. Maček razložila in pojasnila stal:šce Kmečko-demokratske koalicije. V krogih KDK se trdi. da se bo tudi v Jugoslaviji ?ačelo s saniranjem in z ureditvijo prilik, kakor ie to bilo na Rumunskem Upati ie. da bodo tudi pri nas začeli uvidevati, da ie okrajni čas, da se vodstvo državne politike orepusti zdravejšlm in sposobnejšim elementom. kakor so oni. ki so zdaj na krmilu države.«
kom lz druge kategorije od 20% na 10%. (pavšalne doklade). Cl. 134 govori o namestnikih sreskih nadzornikov, ki morajo imeti potrebno kvalifikacijo.
S tem je bila današnja razprava zaključena, prihodnja seja odbora bo sklicana pismenim potom. To sporočilo predsednika je izzvalo živahne komentarje, ker ga mnogi smatrajo za dokaz, da se sedanja vlada nahaja že v krizi in da zato predsednik odbora ne ve, kdaj naj skliče prihodnjo sejo.
Nova praksa pri preganjanju tiska
Zagreb, 21. decembra, č. Banski stol je potrdil preiskovalni zapor nad odgovornim urednikom tNarodnega Vala* Krešimirom Devčičem. Doznava se, da je banski stol utemeljil preiskovalni zapor s tem, da je Kre-šimir Devčič ponovil svoje dejanje in s tem zaslužil kazen preiskovalnega zapora.
Zagoneten napad na predsednika zagrebške TOI
Zagreb, 21. decembra, n. Pred dnevi je bil izvršen na predsednika Trgovske zbornice v Zagrebu. Vladimirja Arka, ate-nfat. Predsednik Arko se je vozil v Beograd in ie hotel na postaji v Brodu prestopiti h svojega voza v rentavrariiski voz Tu se mu je iznenada od zadaj približal neznanec in ga hotel sunili i nožem ▼ vrat Sljčalno prisdni »prevodnik le atentatorju v zadnjem hinu orestrijrel zamah in na ta na2in rešil Arkotu življenje. Pač pa je nato atentator, da pobegne. težje ranil sprevodnika Sodi se. da ie imel atentator še nekega sokrivca, ki pa je tudi pobegnil. Policija je uvedla obširno preiskavo, da izsledi atentatorje in ugotovi motiv njihovega dejanja.
Ozadje ramunsko-poljske vojaške zveze
BukareSta, 21. dec. d. Zunanji minister Mironeacu je pri včerajšnjem sprejemu no* vinarjev podal med drugim tudi izjave gle* de rumunsko«poljske vojaške zveze in na-glasil glede posledic te zveze na romunsko* ruske odnošaje in glede možnosti pritegnitve Rumuniic v volno p^ori Rusiji, da ob^ veruje ta vojaška zveza Rumunijo samo v primeru ruskega napada za skupno pošto*
panje s Poljsko. Za vse druge primere Ru* munija ni vezana in ima popolno svobodo postopanja
Kralj Jurij na potu okrevanja
London, 21. dec. s. Izdatno spanje brez sredstev za spanec in oiačenje srca brez zdravil s samo masažo so znaki, da je okre< vanje kralja Jurija tudi danes napredovalo. Rekonvalescenca bo dolgotrajna Telesni zdravniki hočejo spraviti kralja za kakih 6 mesecev t ugodnejSe podnebje.
Proračunska razprava v finančnem odboru
Dva avtomobila in dva dispozicijska fonda dr. Korošca. — Ostri napadi radikalov na oblastne samouprave. — Državne dotacije oblastem v nevarnosti. — Uredba za izvedbo davčnega
zakona
Beograd, 21. decembra. Danes le finančni odbor prešel v specijelno debato o državnem proračunu. Po otvoritvi seje le minister financ iodgovoril na vprašanje, ki ga Je stavil pred dnevi posl. Selič. Minister fi-«anc dr. Subotid Je enenrično zavrni! na-pade, navedene v tem vprašanju
proti Industrljcn Tesličn ▼ Slslkti.
čeJ da je oškodoval državo za težke milijone na carini Minister financ je izjavil, da sta tako glavni svet ministrstva financ, kakor glavni carinski svet izdala soglasen sklep, da je Teslič nedolžen in da Je postopal povsem korektno. Posl. Selič se ni zadovoljil s tem odgovorom in le porabil to priliko, da skrit za svojo imuniteto ponovno napade industrijca Tesliča.
Poslanec Tupanjanin Je nato protestira! proti ministru za socijalno politiko Stjepanu Bariču ter ogorčeno
opozarjal na strahovito gospodarsko krizo, ki vlada v pasivnih krailh.
Skupščina je že pred enim mesecem sklenila zakon o javnih delih v pasivnih krajih, minister socijalne politike pa še vedno noče izvesti zakona ter otvoriti v zakonu določenih kreditov.
Minister za socijalno politiko Barlč se Je opravičeval, da je moral stopiti v stike % lokalnimi činiteln in državnimi organi v pasivnih krajih ter nabirati podatke o ta-mošnjih potrebah. Tudi je minister financ zavračal izplačilo potrebnih kreditov Naposled je obljubil, da bo sedai pospešil izvedbo tega zakona, ker ima že pri roki vse potrebne podatke in mu je tudi minister financ že nakaz 1 prvi obrok 20 milijonov dinarjev.
Finančni odbor le nato prešel
E podrobni razpravi o budžetu vrhovne državne uprave
Dr. Korošec je mesto ekspozeja izrekel par stavkov, češ da je budžet dober, ker je zmanjšan za 146.000 Din.
Posl. Joca Jovanovič Je v svojem govoru grajal, ker je predsednik vlade dr. Korošec podal tako kratko izjavo, kakor da bi bil v ostavki. Njegova ugotovitev je izzvala med člani finančnega odbora mnogo veselosti.
Jovanovič Je nadaljeval: Proračun Narodne skupščine bi se mogel reducirati za 20 odst. Dnevnice poslancev res niso velike In so mnogim poslancem edino sredstvo za življenje, vendar pa se v sedanji finančni krizi lahko napravi žrtev, da se znižajo dnevnice za 20 odst. Nepotrebno Je nadalje, da ima ministrski predsednik na razpolago kar dva avtomobila, za katere se troši na leto 120.000 Din. Dr. Korošec je dal en avtomobil na razpolago Velji Vukičeviču. ki nima nobene pravice do državnega avtomobila. Predsednik francoske vlade PotncaTČ Ima na leto za svoj avtomobil na razpolago samo 4500 Din, njegov beograjski tovariš pa troši po 120.000 Din. Soproga Poincarč-ja uporablja avtotaksi, kadar se kam pelje, z avtomobilom predsednika naše vlade pa se vozijo vsi njegovi prijatelji.
Posl. Jovanovič dalje zahteva črtanje dl-spozicijskega fonda. Kritikoval je tudi nezadostno poslovanje državnega sveta, ki ima j>remalo osobja in zato ne more zmagati prevelikega števila svoji poslov. V državnem svetu Je nad 10.000 nerešenih aktov.
Posl. Radko Parežanin je grajal, ker se že 20 let zida poslopje nove Narodne skupščine, ki še danes ni gotovo.
Posl. S m o d e j je kritikova! poslovanje državnega sveta, da izvršuje svoie posle zelo počasi. Zahteval Je. naj se dalo državnemu svetu na razpolago ljudje z večjo strokovno sposobnostjo.
Zemljoradnik Dimitrije VuHč le v svojem govoru trdil, da so v Narodni skupščini uradniki, ki ničesar ne delajo, žive v Inozemstvu ter prejemajo plače.
Musliman Gavran Kapetanovič Je zahteval r>oiasnilo o vzrokih, zakaj se iz Bosne in Hercegovine izseljuje prekomerno število prebivalstva ter zapušča našo drŽavo.
Radikal Ghira Jankovič le istotako kritiziral poslovanje državnega sveta ter je zahteval njegovo zboljšanje.
Radikal Dragoljub Obradovič je protestiral proti kreditu 190 milijonov dinarjev kot dotacija oblastnim samoupravam. Samouprave ne smejo biti v breme državnega proračuna. Oblastne samouprave, ki« že itak izterjujejo strahovito velike doklade, odirajo narod in zato ni prav, da jih še država podpira.
Zanimivo je, da so se na Obradovičevo stališče proti oblastnim samoupravam postavili tudi drugi radikali, zlasti posl. Gju-ra jankovič kakor tudi demokrat dr. Sečerov. Radikali so zlastj protestirali proti poslovanju onih oblastnih samouprav, v katerih nimajo večine. Radikali zavzemajo stališče, naj se oblastnim samoupravam ne daje več denar iz državne blagajne.
Dr. Korošec Je nato odgovarjal na Izvajanja posameznih govornikov ter dedal, da je prevzel že od svojih prednikov dva avtomobila in da bo obdržal oba, ker ju hoče izročiti svojemu nasledniku, kakor j« le dobil. Prav isto je z dispozicijskimd fondi, ki jih ima na razpolago. Glede očitkov proti državnemu svetu In glavni kontroli je izjavil, da je hvaležen za nasvete in da bo skušal popraviti napake, ako bo »Bog dal življenje njegovj vladi«. Kar se tiče izseljevanja Iz Bosne !n Hercegovine, mu je to znano, in je že izdal odredbe pristojnim čin i tel jem, da ga preprečijo.
Posl. Joca Jovanovič: Kateri so ti pristojni činitelji?
Dr. Korošec: Vse se ne more red.
Dr. Korošec Je nadalje branil postavko
190 milijonov dinarjev, Za oblastne samouprave.
Za njim Je govor« predsednik Narodne skupščine Ilija Mihajlovič, ki je pristal na predlog Joče Jovanoviča, da se zmanjšajo poslanske dnevnice za 20 %. Izjavil je, da bo predlog takoj izvišil, ko bo sprejet v Narodni skupščini. Glede nove zgradbe Narodne skupščine je izjavil, da je zares žalostno, ker še doslej ni gotova. Finančni minister mu je obljubil, da bo v najkrajšem času tudi to gotovo. Nadalje je izjavil, da ni v skupščini nobenega uradnika, ki bi ne delal. Bili so kaki 3 ali 4, pa jih je reduciral.
Finančni minister dr. SubotIČ
je v zaključnem govoru branil nove postavke, ki so bile postavljene v proračun. Predvsem so bil« vstavljene vsote za vzdrževanje kulturnih in šolskih zvez med naio državo in Češkoslovaško. O vsoti 190 milijonov, ki je določena za oblastne samouprave, je izjavil, da je namenjena za kmetijske potrebe. Cital je nato obširen spis, iz katerega je razvidno, kako bo ta denar razdeljen. Ljubljanska oblastna samouprava dobi 19,664.000 Din. mariborska pa 11 milijonov 139 000 Din. Zatem je v svojem govoru zelo ostro nastopil proti poslovanju samoupravnih teles, zlasti z ozirom na upokojevanje uradništva, ki so ga prevzele od države. Ker z upokojitvijo prevzetih uradnikov nalagajo oblastne samouprave državi breme plačevanja pokojnin, mora ta praksa prenehati..
Posl. dr. Sečerov.: Ne dajajte J!m denarja!
Muslimani so protestiral} proti dr. Seče-rovu. pri čemer je došlo do ostrega prepira, nakar je finančni minister zaključil svoj govor s kritiko poslovanja oblastnih samouprav.
Nato se Je vršilo glasovanje o proračunu vrhovne državne uprave, prj čemer je bila postavka 190 milijonov dinarjev za oblastne samouprave na predlog dr. Sečerova rezervirana. dočim je bil ostali del proračuna sprejet.
Na popoldanski seji
je finančni odbor razpravlja! o ureditvi za zagotovitev plačevanja davkov, t j. za pri« silno plačevanje davkov.
Posl. Joc§ Selič je protestiral proti tej uredbi, češ da bodo prizadeti od nje samo kmetje, ker se ž njo priznava pravica pro= dati jim celo srajco in obleko, da se izpre« šajo davki. Povdarjal je, da se v Beogradu davki ne pobirajo in da je več kot poh> vica Beograjčanov neobdavčenih Spraševal je, zakaj se ne kaznujejo organi davčnih oblasti, ki ne vrše svojih dolžnosti.
Državni podtajnik Letica je pojasnil, da so drakonske določbe uredbe omiljene.
Tudi posl. Dimitrije Vujič je protestiral proti tej uredbi s trditvijo, da se seljaki samo odirajo, dočim se nobena banka ne kaznuje zaradi neplačevanja davkov.
Vladna večina je predlagano uredbo spre* jela, nakar je prišla v razpravo uredba o postopanju pri davčnih prestopkih.
Državni podtajnik Letica je izjavil, da je to poslednja uredba v smislu izvrševa« nja zakona za izenačenje neposrednih dav« kov in da predstavlja zadnjo reformo, ker stopi novi davčni zakon v veljavo že z no« vim letom.
Z 21 glasovi proti 2 je bila sprejeta tudi ta uredba.
S tem je bil dnevni red današnje seje izčrpan. Na jutrišnji seji pride na vrsto proračun državnih dolgov.
Proračun ljubljanske mestne občine
Z ozirom na to, da proračun ljubljanske mestne občine za prihodnje leto še ni odobren, kakor tudi z ozirom na vesti. da bo zaradi tega nastopilo po novem letu na mestnem magistratu ex lex stanje, ugotavljamo na podlagi dobljenih informacij, da so te vesti netočne, ker je po tozadevnih zakonitih predpisih in uredbah za odobritev novega proračuna od občinskega sveta časa še 3 mesece do 31. marca, do pričetka državnega upravnega leta. Po obstoječih predpisih je namreč integralni del proračuna računski zaključek preteklega leta. Do sprejema novega občinskega proračuna se ima gospodariti v okviru starega proračuna, to se pravi, da se do 1. aprila bodočega leta avtomatično podaljšajo vse občinske davščine, ne da bi bil zato potreben kak sklep občinskega sveta. Vsled tega ne more biti govora o kakem ex lex stanju na mestnem magistratu po novem letu.
Beograjska raca
Zagreb, 21. dec. č. Današnji »Jutarnji Iist» poroča, da je objavila režimska «Pravda» v Beogradu brzojavno poročilo o nekakšnem nakupu večine delnic podjetja •Tipografija«, ki izdaja «Jutarnji list», «Ob« zor», «Večer» in še nekatere liste. Po po» ročihi «Pravde» je večino delnic kupila sku« pima radikalnih poslancev. Beograjski list pristavlja, da je s tem prešlo tudi časopis* je Tipografije v območje nove večinske skupine.
»Jutamji list zatrjuje, da je to čisto na« vadna laž in da ▼ Zagrebu ni človeka, ki bi mogel nasesti taki raci režimskega lista.
Naša država in kultura
Piše nam ljubitelj knjig: Pred Štirinajsti« mi dnevi sem naročil Iz inozemstva več knjig, ki tehtajo 5 kg. Na te knjige znaša carina 50 par. To ni mnogo, kajne? A k tej carini sem moral plačati Se statistične tak« se 4 pare, kaldermine 10 par, tehtarine 1 Din ažije 10 Din, taksn marke 9.20 Din, takse za ocarinjen je 5 Din, skupno 27.20 Din.
Carina znaša torej 50 par, raznovrstne doklade pa skoro 27 Din. Ali ni to divna skrb za kulturo?
Presenetljiv zaključek celovškega procesa
Izločitev Vicijeve afere, ki se bo obravnavala za sebe. -Koroški propagandni poleti nad Ljubljano
Celovec, 21. decembra, e. Na snočnji večerni razpravi, ki je trajala še do 21.15, je prišlo ponovno do hudega spopada med predsednikom senata in zagovornikom dr. Otirtlerjem ker je predsednik zabranil dr. GOrtlerju več vprašanj na priče. Ko je dr. GOrtler proti takemu postopanju protestiral in ga označil za pristranskega, ga je sodni senat kaznoval z clobo 60 šilingov. V nadaljnjem poteku razprave je dr. Giirtler zahteval za svojega klijenta Vicija, ki je Italijan in ne zna nemškega jezika, naj se mu prizna pravica, ki mu gre po kazenskopravd-nem redu ter naj se mu vse izpovedi prič in ves dosedanji potek razprave prevede v italijanski jezik. Sploh naj bi se vsa razprava obnovila, tako da bi bil Vici točno poučen o vsem, kar se je govorilo in razpravljalo, zlasti pa, kaj bo izpovedale jx>samezne priče in obtoženci. Končno je zahteval, da se namesti uradni stenograf, ker se je izkazalo, da se posamezne izpovedi protokolirajo napačno in netočno. Predsednik senata je zadnji zahtevi ugodil in odredil, da se na današnjo sejo pokličejo vladni stenografi, druge zahteve pa je odklonil.
Danes je bila razprava po skoraj celodnevnem trajanju brez rezultata zaključena. Senat ie odločil, izločiti Vicijev slučaj iz celotnega procesa, dočim se bo proces proti ostalim obtožencem, v kolikor se nanaša na očitke elede neupravičene internacije Durch-srhlaga in izsekavanja lesa, nadaljeval šele 28. t. m. Zdi se, da se ie hotelo sodišče z izločitvijo Vicijevega slučaja izogniti nadaljnjim neprijetnostim in razkritjem, do katerih bi morali dovesti predlogi, ki jih je tekom današnjega dne stavil dr. Giirtler v dokaz resnice glede poneverbe. ">dnosno »ško-iovanja koroške deželne blagajne s strani Schumyja in njegovih tovarišev.
Na današnji razpravi je dr. Giirtler ponovil svojo včerajšnjo zahtevo, naj se priznajo Viriju zakonite pravice ter prevede vsa raz-' prava potom tolmača v italijanski jezik. Državni pravdnik je izjavil, da smatra to zahtevo dr GOrtlerja za nekako obstrukcijo. Enakega naziranje je bil tudi predsednik senata, dr. Giirtler pa je vztrajal pri srvoji za-
Seja Narodne banke
Beograd, 21. dec. p. Glavni upravni od« bor Narodne banke je imel danes plenarno sejo pod predsedstvom guvernerja Ignata Bajlonija. Seji so prisostvovali tudi ravna« tel ji bančnih podružnic, med drugimi iz Ljubljane g. Gregorič. Guverner Narodne banke je sporočii, da je prejel od guver« nerja angleške banke sporočilo, da bo po novm letu posetil našo Narodno banko nje« go\ pomočnik v svrho pogajanj zaradi obo« jestranskih emisijskih poslov.
Guverner Bajloni je poročal o delu za razdolžitev seljakov ter je izjavil, da bi se Narodna banka mogla pri tem angažirati, ako bi se to vprašanje pravilno in smotre« no rešilo.
Seja se jutri nadaljuje.
Zakon o veleposestvih
Beograd, 21. decembra p. Nocoj se je vršila seja vladne večine, ki je razpravljala o zakonskem načrtu glede veleposestev. Večina je sprejela predlog posl. dr. Šeče-rova, naj odkupna cena znaša 160-kratni iznos čistega katastrskega dohodka. Istotako je bil sprejet predlog dr Šečerova, da se ustanovi agrarna banka, kj bo urejevala agrarne odnošaje napram dobrovoljcem.
Razveljavljena zaplemba
»Riječi«
Zagreb, 21. decembra č Pred dvema dnevoma je bila zaplenjena »Riječ« zaradi Članka, ki ga je prinesla v prevodu iz »Near Easta« in zaradi beležke velikesa angleškega publicista Steeda v »Revievv of Re-view«. Sodišče ie s sklepom od 20. decembra razveljavilo zaplembo.
Konferenca vojvodinskih radikalov
Subotica, 21. dec. n. Snoči se je tu vršila konferenca okrožnega odbora radikalske stranke, ki ji je predsedoval bivši minister dr. Žarko Miladinovič. Zanimivo je. da na tej seji oc.bora ni nihče protestiral proti dr. Ivu Miliču, poslancu SDS, ki je bil izvo« Ijen na radikalski listi, a je pozneje zapustil radikalno stranko in pristopil k SDS.
Odmev madžarske tihotapske afere v čsl. parlamentu
Praga, 21. decembra, d. V zunanjem .>dbo-ru zbornice je govoril včeraj poslanec dr. Czech o madžarski tihotapski aferi •* ^rr>žiem in izjavil, da spada ta tihotapska afera v isto kategorijo kot svoječasna afera v Monoširu. Afera je ponovno dokazala, da se Madžarska brez ozira na Društvo narodov stalno oboro-žuje ter slej kot prej ograža evropski mir. Pomen te afere sega daleč preko interesnih sfer Avstrije in Madžarske, ker pomeni be-logardijska Madžarska eno imed največjih nevarnosti v Evropi. Govornik .je zahteval razčiščen je afere do zadnjih podrobnosti in predlagal, naj se pozove zunanji minister, da takoj po prevratu poroča v plenumu zbornice o tej zadevi. Po daljši debati je bil predlog sprejet s spremembo, da 'naj dr. Beneš poda zahtevano izjavo v odboru, ne pa v plenumu zbornice.
Nevarne plinske eksplozije v Londonu
London, 21. dec. g. Včeraj popoldne je eksplodirala v centralnem delu mesta plin« ska cev. Eksplozija je povzročila veliko škodo. Vso noč so se ponavljale manjše eksplozije. Štiristo družin je izpraznilo svo« ja stanovanja. Nekaj ljudi je na lastno od« govornost ostalo ▼ ogroženih hišah Stro* kovnjaki m boje, da se bodo na raznih kra« jih nabrale pod cestnim tlakom večje mno* žine plina, ki bodo vdrle v kleti in od tam v stanovanja, kjer bi lahko ogrožale ljudi Vsa okolica je zasmrajena s plinom. Na cestnih svetiljkah vise table z napisi, da je kajenje prepovedano Posebno ogrožena je High Street, kjer se boje, da se poruši tamoSnji največji hotel Sedaj je Izbruhnil oster prepir, kdo je kriv katastrofe. Ker valijo razne družbe odgovornost druga na drugo, bo zelo težko najti pravega krivca.
htevi, češ da bi sicer ne mogel dopustiti nadaljevanja nezakonite razprave. Sodni rtvor je zato po daljšem posvetovanju ugodil tej zahtevi.
V nadaljnjem dokazovanju je dr. GOrtler izvajal, da je pismo Petra Ax nanna, ki zatrjuje, da je bil denar uporabljen v patri-jotične namene, falzifikat. Med drugim se
navaja v tem pismu, da so bili s tem denarjem financirani trije poleti z aeropiani v Ljubljano in Zagreb, da so tam metali propagandne letake. Za vsak polet se je baje plačalo po 60.000 K. Ker to ni res, predlaga dr. Giirtler zaslišanje letalskega majorja Wil-msnna, ki je bil takrat poveljnik letalcev in je še danes poveljnik celovškega letališča. Predsednik je zopet hotel proglasiti razpravo za tajno, proti čemur pa je dr. Giirtler najodločneje protestiral ter zahteval, da se dopusti v javni razpravi dokaz resnice.
Nato sta bila zaslišana še Hiitter in zastoj> nik Schumyja dr. Dorflinger, ki je moral na vprašanja dr. Gurtlerja naposled sam priznati, da oostoj>anje Schumvia ni bilo pravilno ter da je Schumy delal privatne kupčije brez vednosti deželne vlade. Proti poldnevu se je sodni dvor umaknil k posvetovanju glede predlogov, ki jih je stavil dr. Giirtler. Po dolgem posvetovanju je sodišče objavilo sklep, da se Vicijev slučaj, izloči iz celotnega procesa in da se naknadno zaslišijo priče, ki jih je predlagala obramba. Ostali proces pa naj se nadaljuje. Dr. Giirtler je proti tej odgoditvi protestiral in zahteval, naj se porota v nadaljevanje razprave sestane takoj po praznikih
Na popoldanski razpravi so tudi ostali bra-nitelji obtožencev protestirali proti izločitvi Vicijeve zadeve, toda sodišče je odklonilo vse njihove predloge. Ob 4. popoldne je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala šele 28. decembra, v kolikor se nanaša na Purchschlagovo zadevo in na zadevo izse-kavapja gozdov. V javnosti se splošno sodi, da ima izločitev Vicijeve zadeve v glavnpm Eamen, razbliniti in zavleči ves proces do skrajnosti, tako da bi se afera kolikor mogoče potlačila.__
Nagrada za kraljevo glavo
Alahabad, 21. dec. d. Afganistanski upor« niki so se po vesteh iz Pešavarja utaborili med Kabulom in Jalabadom Zdi se, da ni« majo namena prodirati dalje, temveč se bo« do zadovoljili s tem, da so Jalabad odre« zali od zunanjega sveta. Vodja upornikov Bacha Saqua, na čigar glavo je kralj Aman« ulah razpisal nagrado 20.000 rupijev, je raz, pisal še višjo nagr-.do za onega, ki ujame kralja.
Afganistanski nemiri - delo Anglije?
Moskva, 21. dec s. Sovjetski tisk zatrjuje, da hoče Anglija napraviti tudi neodvisni napredni Afganistan s pomočjo upornih re« akcijonarnih elementov za svojega vazala
Konflikt med nemško vlado in vrhovnim sodiščem
Berlin, 21. dec. (be.) Predsednik najvišje« ga državnega sodišča dr. Simons je demisi« joniral, ker so bili imenovani v upravo dr« žavnih železnic novi ravnatelji, predno so bili dani za to pravni pogoji. Do pravnega spora je prišlo, ker zahteva več nemških držav zastopstvo v ravnateljstvu železnic. Predsednik Hindenburg je v posebnem pis« mu predsedniku državnega sodišča izrazil mnenje, da je vlada pri imenovanju uprav« nih svetnikov državnih železnic pravilno postopala. Prdsednik je povabil dr. Simon« sa, naj pride v Berlin na privaten razgovor o niegovi prošnji za ostavko.
Razsodiščni izrek v porurskem konfliktu
Dortmund, 21. dec. (be.) Danes opoldne je državni notranji minister Severing obja« vil razsodiščni izrek v sporu med deloda« jalci in delojemalci v železni industriji. Raz« sodiščni izrek urejuje enotno vprašanje trajanja dela, mezd in akordnega dela in velja za dobo enega leta. Vse represalije so prepovedane. Kakor znano, sta se obe stran« ki že preje obvezali, da sprejema razso* diščni izrek.
Neosnovani napadi na dr. Hodžo
Praga, 21. dec. g. Bolgarski tisk je ob to« ževal vodjo čeških agrarcev in prosvetne* ga ministra dr. Hodžo, da financijelno pod* pira agrarno g;banje v Bolgariji. Minister dr. Hodža je prosil namestnika ministrske« ga predsednika msg. Sramka, naj vpraša bolgarsko vlado, ali se identificira s temi obdolžitvami, nakar bo dr. Hodža odgovo« ril na te napade
Ogromen plaz v Franciji
Pariz, 21. decembra s. Kakor poroča »Journal« iz Embrunga v departmanu Hautes Alpes, se }• tamkaj utrgal hrib z več tisoč kubičnimi metri prostornine. Na južnem delu mesta Je nastal vsled tega 90 metrov visok stožec. Zemlja je odnesla več poslopij, mnogim pa grozi, da se bodo podrla.
Brat Litvinova aretiran
Pariz, 21. decembra, d. Včeraj so *ukaj aretirali brata ruskega ljudskega komisarja Litvinova. Kakor znano, je Litvinov obdol-žen, da je ponaredil menice v skupnem znesku 2000 funtov.
Nesreče po vsem svetu
Mexico City, 21. dec. (lo.) V mestu je eksplodirala zaloga umetalnih ognjev, ki so bili namenjeni za proslavo božičnih praz« nikov. Ubitih je bilo 6 oseb in 10 ranjenih.
Singapore, 21. dec. (lo) Tu je zgorela velikanska zaloga kopre. Škoda se ceni na četrt milijona dolarjev. Le požrtvovalnemu naporu gasilcev se je zahvaliti, da so bili rešeni milijoni dragocenega blaga.
London, 21. dec. (lo.) Nevarnost eksplo« zij plina bo tTajals toliko časa, dokler ne bo škoda wolnoma popravljena. V okrož« ju katastrofe, ne gori nobena luč, ker se bo* ie oblasti nadaljnih eksplozij.
Karachi, 21. d?c. (be.) Tu je izbruhnil ve« likanski požar petrolejske zaloge. Ubitih je bilo 10 oseb in več težko ranjenih.
Newyork, 21. dec. (ri.) V mestu Hasard v državi Kentucki je zgorel velik hotel V plamenih je poginilo 30 oseb
Kopališče »Tabor"
odprt o pred prazniki:
Sobota 22. t m. ves dan od 8. ure zjutraj preko
opoldne do 7. ure zvečer. ■ Nedelja 23. t m. samo dopoldne od 7. ure do
12. ure dopoldne. Ponedeljek 24. t. m. ves dan od 8. ure zjutraj preko opoldne do 7. ure zvečer.
156S5a
Seja KDK
Zagreb, 2l- decembra, i. Danes porvoldne ob 4. se j/e pričela plenarna seja poslovnega odbora KDK, za katero je vladalo veliko zanimanje. Trajala je do 8. zvečer. O seji se doznava, da je bila razprava izredno važna in da o njej ne bo izdan nikak komunike Navzoči so bili vsi člani vodstva.
Predavanje posl. dr. Wilfana v Beogradu
Beograd, 21. dec. p. Nocoj je v novinan skem klubu predaval slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr. Vilfan o manjšin* skem vprašanju. Za njegovo predavanje je vladalo veliko zanimanje in se ga je udele« žilo tudi večje število poslancev, politikov, diplomatov in raznih kulturnih delavcev. Dr. Vilfan je v s-vojem predavanju razprav, ljal načelno o manjšinskem problemu. Po« vdarja! je težke razmere narodnostnih m^nj šin v vseh državah, kakor tudi potrebo, da postopajo posamezne države napram svo* jim manjšinam vedno dobrohotno, ker se nasilna asimilacija manjšin ne more izve* sti. Asimilacijska politika ne prinaša niko* mur koristi, temveč izviTa nasprotno sovra* štvo med narodi. Kot primer je navaja! po« ložaj manjšin, ki obstoje v Nemčiji. Zlasti pa je treba biti pozoren napram manjšinam, ki ne morejo škodovati državi in kjer so nacijonalni elementi v veliki večini.
Odlikovanje pri policiji v Sloveniji
Beograd, 21. decembra, p. Podpisan fe ukaz, s katerim so odlikovani z zlato sveti-ujo za državljanske zasluge okrajni nadzornik varnostne straže v Ptuiu Ivan Doričič, okr. nadzornik varnostne straže Fran J^d-retič, agenti policijskega komisarijata v Mariboru: Fran Bezjak. Josip Rogina Hogumil Stožir, okr. nadzornika policij, komisarijata v Mariboru Josip Konič, Ljudevit Mohorčič; policijska agenta' v Celju Matija Čuk in Ivan Madon; višji stražniki v Mariboru: Andrej Gruden, Karel Pavšič, Jurij Cigoj, višji stražnik varnostne službe v Celju Anton Kr-stič, okr nadzornik policij, varnostne službe v Mariboru Ivan Kadunc, okr. nadzornik varnostne straže v Celju Peter Franc, okr. nadzornik varnostne straže v Mariboru Jakob Gotič, višji stražnik v Mariboru Fran Lujec, okr. nadzornika v Mariboru Fran Lukežič in Josip Ozmin; policijski agensi v Ljubljani: Ivan Podobnik, Matko Ujčič, Josip Hausman, Ivan Stenojičič, višji stražniki v Ljubljani: Josip Butkovič, Josip Jazbec, Ciril Razpot-nik, Gregor Rogel, Fran Tomše, Ivan Gec. Fran Grošelj; okr. nadzorniki v Ljubljani: Gvidon Pevec, Valentin Gradišek, Fran Raz-bornik, Anton Rusjan, Rudolf Ogrič, Fran Krušič, Fran Prešern, Alojzij Serga, Anton Pavlovič, Josip Šenčur, Fraa Benčič, Peter Pavlovič, Marko Gerzinič, Bernard Počkar, Ivan Skale, Anton Zabukovšek, Ivan Obreza, Anton Trlep in Fran Vrečar.
Poštni direktor, ki je kradel
denarna pisma
Praga, 21. dec. g. Svoječasno so bila iz* ropana tri denarna pisma, ki so bila odpo* slana iz Prage v Bukarešo. Kljub preiskavi z zasebne strani, se ni posrečilo dobiti sto* rilca, ker je policija sama povzročila teža* ve pri iskanju Policijski prefekt se je iz* govarjal na polic, ravnatelja, ta na držav* nega pravdnika in pravdnik zopet na pre* iskovalnega sodnika. Po padcu Bratianove vlade je bil odstavljen tudi polic, prefekt in takoj nato je bilo mogoče ugotoviti, da je neki Joan Lazar. Bratianov pristaš, ki je postal 26 let star poštni direktor, z d ra* gim sokrivcem Konstantinom Boleo, viš. poštnim uradnikom izropal iskana pisma, Lazar je dejanie priznal. V pismih je bilo dvakrat po 10.000 dolarjev in 50.000 Kč.
Pomlaievanie človeka
Zanimivo predavanje ZKD.
Pod okriljem Zveze kulturnih društev Je snoči predaval univ. profesor i?osp. dr. Boris Zarnik iz Zssrreba v kazinski dvorani o aktualnem problemu pomlajevanja človeka. Udeležba je bila prav odlična. Prisotni so bili zlfsti mnogri zdravniki in profpsorii. Predavatelj je s pomočjo skioptičnih slik znanstveno ponazoril dosedanje eksperimete. ki se nanašajo na pomlaievanie. Navajal ie vzroke staranja organizma in se dotaknil tudi znane Mečnikove teorije. Prešel je nato na Steinachovo pomlajevalno metodo in na njegove eksperimente z morskimi prašički in |>odganami. Podgana, ki je bila pred pomladitvijo ponolnoma apatična in ki ji je že dlaka izpadala, ije postala po eksTvrim^ntu živahna in je bila zopet srolno zmožna. Toda to je trajalo samo tri mesece. Drusračno metodo kot Steinach je uporabil Rus dr. Voro-nov. Ta je novo spolno žlezo prenesel potom operacije na ono mesto, kier se je nahajala stara. Izvršil ie najprei, poizkusa pri domačih živalih, zlasti pri starih ovnih in bikih. Pozneje je pričel s poizkusi pri Človeku. Pri teh operacijah je uporabil spolne žleze mladega šimpanza. Posrečilo se mu je najpreje, da je jiomlrdil nekega 731etnega starca iz ubožnice v Parizu, zatem nekega Angleža. Tudi več Beotrrndčanov ie pomladil, ki so plačali za operacijo do fiO.OOO Din. Pomladitev pa je učinkovala najdalj tri leta in pol, potem pa se je pričelo rapidno propadanje. Dosežen je bil torej le trenuten uspeh.
Ob zaključku svojega predavanja je prof. Zarnik povdarjal, da je sploh veliko vprašanje. če more pomlajeni človek dalj časa živeti nego nepomlajeni. On sam je prepričan o nasprotnem. Vse to pomlajevanje zato nima večjega pomena za človeštvo kot celoto. To pomlajevanje ni ono, ki ga opazuieio biologi. Vsak Človek nosi v sebi neumrljivost Če človek ustvarja otroke, vidi v njih samega sebe mladega in čvrstega. To ie -'•ava pomladitev.
Za svoja popularno - znanstvena izvajanja i« žel gosp. predavatelj najiskreneiše odobravanje in ZKD gre zasluga, da je Ljubljančanom pridobila tako odličnega predavate^ lja, ki naj bi še večkrat prišel v našo sredo