faitnina plačana v gotovini. Posamezna Številka Din 1*— ŠTI5V. 39. V LJUBLJANI, petek. 17. februana 1928. LETO V. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: '' Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CvKAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifm Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu. štev. 13.833. Čudna hipnoza. > ... Dr. Korošec sploh ne pozna razmer v celi državi in mu manjka za ta resor tudi strokovna sposobnost, ker je samo teolog. (»Marinkovičev demokrat« o dr. Korošcu v »Slov. Narodu« dne 15. t. m.). S temi besedami je »pozdravil« ne dr. Marinkovičev, ampak Pribičevičev demokrat iz Slovenije za slovensko SDS pretužno in naravnost obupno vest, da utegne dr. Korošec postati minister za notranje zadevo. Da zgoraj omenjenih besed ni izrekel dr. Marinkovičev demokrat, ampak čisto navaden pristaš SDS iz Slovenije, pa sklepamo iz tona, ki veje iz omenjene izjave in ki je tipično slo-_ venskega značaja. V Srbiji in v samem Beogradu namreč še ne poznajo tiste ogabne nadutosti in ošabnosti, s katero gleda v celi državi samo slovenski esdeesar na svoje 'politične nasprotnike, ker v Srbiji se še toliko demokratični ljudje, da jim noben socialni stalež in nobena politična stranka ne velja za »nobel« ali za »manj nobel«, ampak smatrajo vse stanove in vse stranke brez razlike za enakopravne in za enakovredne. V Sloveniji ipa stoji ta stvar drugače. Pri nas velja za »nobel« - stranko samo SD.S. To naziranje ima svoje zgodovinsko ozadje, in sicer iz dobe našega narodnega preporoda, ko si je pri,presti nekdanji »narodnjak (na drugi strani pa zopet nemškutar) štel v veliko čast, če je smel na račun svojega »narodnjaštva« sedeti pri isti mizi z gospodi doktorji in jim prepevati narodne pesmi. To razmerje se še do danes ni izpremenilo, in zato si štejejo pripresti ljudje z dežele, ki jih je obrt ali trgovina zanesla v mesto, še dandanes v posebno odlikovanje, če smeje sedeti za isto mizo skupaj s pravimi ali nepravimi nasledniki nekdanjih narodnjakov, t. j. z našimi esdeesarji. Je že človemra narava taka, da se rada baha in da se ljudje brez akademskih naslovov in časti le preradi čutijo visoko počaščene, če smejo delali štnlažo »no-bek-gespodi. Avtoriteta takezvanega »višjega družabnega staleža, ki je bila zlasti v fevdalni Avstriji silno razvita je delovala na takozvane »nižje« sloje nar.vnost sugestivno in vera in prepričanje, da so »rihtni« gospodje ali pa oni od »becirka« ali pa odvetniki itd. vse nekaj višjega, je ostala do danes med pri-prostim ljudstvom v Sloveniji globoko vkore-ninjena. Če ljudje tako visokega gospoda le vidijo, so kar hipnotizirani in izgube ob navzočnosti take gospode kar nevede in nehote ves svoj ponos in vso svojo samozavest. To 'nesrečno slovensko 'ponižnost so anali neki vodilni politiki med nami jako spretno izrabiti v svojo korist in za podvig svoje avtoritete. Namesto da bi vzbujali v ljudstvu in v nepoučeni masi ponos in samozavest, ki ga je Avstrija s svojo fevdalnostjo že skoraj zatrla, so znali z vsemi sredstvi ljudsko vero v avtoriteto »pervakovc ne samo vzdr-žavati, ampak jo še povečati. Najbolj enostavno sredstvo je bil apel na modo z ‘besedami, »da je »nebel« samo to in to, vse drugo pa je manj .vredno.« In ker je malo ali nič izobraženi svet komandi usode najbolj dostopen, je ta beseda res zalegla tako, da se danes vse, kar hoče biti. »nobel« brez posebne pameti v glavi, na komando usode prišteva k — SDS, kajti to je dandanes modna politična borba. Jasno je, da imajo današnji politični voditelji SDS ves interes na tem, da to modo kolikor mogoče dolgo vzdrže. Dokler bo trajala. ta moda, je zasigurana tudi njihova politična veljava in politična avtoriteta. Najlažje pa so da vzdržati vsaka moda z baha-rijo in z nadutostjo. Le bahaško poštavi samega sebe na visoki oder in videl boš, kako bodo puhloglavci takoj začeli padati na kolena pred teboj. Ni treba imeti ne posebne pameti in še manj znanja, samo predrzen moraš biti, kolikor mogoče predrzen in kričav, pa pojde. To dokazujejo neštevilni zgledi. Hudo pa bo, če se bo začela ta hipnoza med ljudmi enkrat trgati. Zadosti bo, če se bo našel le eden, ki bo dovolj glasno zakričal: »Kdo pa so ti voditelji SDS pravzaprav? Kaj pa so? Odkod pa so? Cegavi pa so? Evo vam: eden je odvetnik, vsaj vpisan je v odvetniško listo — kaj pa je to? Ali je to kaj posebnega? Manjka se odvetnikov! In drugi, kaj pa je ta? Časnikar je, kakoršnih je na svetu na tisoče, ne na stotisoče! In kdo in kuj je tretji in četrti? Cisto navadni ljudje so to, in na vse zadnje še prav malo prevdarni politiki, kajti če bi bili kaj dalekovidni, ne bi danes visoko v nebo povzdigovali vsega, kar se komaj pred 7 leti preklinjali na dno peklal Pred 7 leti je Pribičevič Radiča zaprl — danes leži pred njim ponižno na kolenih! Pred 7 leti so kovali gospodje centralizem v sedma nebesa, danes pa pojejo slavo — avtonomiji! Pred 7 leti je bil 'Beograd za te gospode najvišje nebo, danes pa pravijo, da nas hočejo rešiti iz tega pekla! Danes bo sestavljena nova vlada. SPORAZUM MED VUKIČEVIČEM IN DAVIDOVIČEM DOSEŽEN. Beograd, 17. februarja. Včeraj popoldne se je politična situacija pričela razvijati v precej hitrem tempu. V demokratskem klubu je konieriral Ljuba Davidovič s svojimi prijatelji. To je bilo nadaljevanje konferenc, ki so se vršile v stanovanju Ljube Davidoviča. Razpravljalo se je o predlogu, ki ga je stavil Velja Vukičevič, da pride za ministra notranjih del dr. Korošec. Kakor se je v demokratskih vrstah zahtevalo, se je skušal Davidovič glede na celo situacijo poprej z Vukičevičem sporazumeti o ostalih pogojih, ki jih je Davidovič predložil. Ako bi se v vseh teh vprašanjih dosegel sporazum, potem bi ne bila oseba ministra notranjih del nobena ovira. Seja demokratskega in radikalnega kluba bi se naj bila vršila včeraj ob 9. popoldne. Politični krogi so z napetostjo pričakovali odrejeno sejo demokratskega kluba, na kateri naj bi se to vprašanje razčistilo. Toda v tem času do seje ni prišlo, ker je imel Ljuba Davidovič ob 5. sestanek s Pribičevičem. Glede razvoja cele situacije še Davidovič vedno ni opustil svoje ideje, da vstopijo v vlado predstavniki seljaško-demokratske koalicije. Kakor se trdi, je vplival Davidovič na Pribičeviča, da tudi ta s svoje strani popusti in da sprejme osebo Vukičeviča kot šefa te razširjene koalicijske vlade. V zvezi s tem prizadevanjem Ljube Davidoviča, se pričakuje prihod Stjepa-na Radiča za danes dopoldne, da bi se to vprašanje lahko rešilo. Sestanek med Pribičevičem in Davidovičem je trajal do 5. in pol. Po tem sestanku je Pribičevič izjavil novinarjem: Davidovič mi je stavil vprašanje, ali bi mogel pristati na to, da bi vstopil obenem z njim v vlado Velje Vukičeviča. Odgovoril sem mu, da je seljaško - demokratska koalicija že večkrat na usta Stjepana Radiča in na moja naglasila izjavo, da se seljaško-de-mokratska koalicija ne bi mogla udeležiti nobene vlade, katerih bi bil na čelu Vukičevič. Takoj po sestanku med Davidovičem in Pribičevičem je prišlo do sestanka med Vukičevičem in Davidovičem. Ta sestanek je trajal do 6. Na vsa vprašanja novinarjev po tem sestanku ni hotel Davidovič nič odgovoriti. Rekel je samo toliko, da še ni vse gotovo in da sedaj pojde v klub in da naj se novinarji obrnejo na Veljo Vukičeviča. Po sestanku je bil Vukičevič prav dobro razpoložen in je izjavil novinarjem: Mislim, da bomo imeli jutri zvečer vlado. Novinarji so ga vprašali, ali morda že sinoči. Vukičevič je nato dejal: Mislim, da se bo jutri vse zgodilo. Vukičevič je po kratki konferenci, ki jo je imel v predsedništvu radikalnega kluba, odšel v klub, kjer so ‘bili vsi poslanci zbrani. Sporočil je poslancem, da je sporazum med njim in Davidovičem v glavnem že dosežen in se nadeja, da bo dosežen tudi v podrobnostih. Poslance prosi, da ostanejo zbrani, da jih bo mogel obvestiti o razvoju situacije. > la ne bo dolgo trajalo, ko se bo tudi tista modna masa, ki danes še slavo poje svojim političnim komandantom, toliko osvestila. da se bo vprašala: »Kakšni generali pa so to, ki kar naenkrat kapitulirajo in.pljujejo na vse, kar so preje oznanjali? Ali so to še kakšni generali? General, ki hoče »stati general, mora zmagati! Kdor pa pada pred svojim nasprotnikom na kolena, je navplen kapitulant in premaganec, ki naj gleda, da čimproj izgine z javne pozornice! To je treba ljudem povedati na ve« glas in mt dne hipnoze bo konec, ž njo vred pa bo konec tudi politične glorije današnjih na celi črti premaganih političnih generalov SDS! Davidovič je odšel v predsedništvo demokratskega kluba in imel konferenco s svojimi prijatelji. Na tej konferenci je bil tudi minister Aca Mijovič. Davidovič je poročal svojim prijateljem o poteku razgovora, ki ga je imel z Vukičevičem. Nato je odšel v demokratski klub, kjer so ga pričakovali narodni poslanci. Vršila se je kratka seja, na kateri je Davidovič dejal, da se s te in one strani po-kazuje dobra volja, da se pride do sporazuma, pa upa, da se bodo v teku današnjega dne dogodki v tem pravcu dalje razvijali. Dokler sta trajali seji radikalnega in demokratskega kluba, se je vršila seja seljačko-demokratske koalicije pod predsedstvom Svetozarja Pribičeviča, ki je referiral o situaciji in o svojem razgovoru s šefi skupin. Seljaško-demokrat-ska koalicija je sprejela Pribičevičevo stališče, ki je izraženo v izjavi, katera je bila takoj izdana. Pred tem je odšel Pribičevič v predsedništvo demokratskega kluba, kjer ga je pričakoval Davidovič. Medpotoma so ga novinarji vprašali, ali gre morda na dvor. Odgovoril je, da ne. Na vprašanje, da so čuli, da je dobil tak poziv, je dejal, da mu to še ni znano. Kot je prišel Pribičevič v demokratski klub, je imel Davidovič konferenco z Vojo Veljkovičem in nekaterimi drugimi svojimi prijatelji. Po vseh razgovorih je odšel Vukičevič včeraj popoldne na dvor, da obvesti kralja o momentani situaciji. Ob 7. in pol je poklical Davidovič v predsedništvo demokratskega kluba Pribičeviča in mu ponudil, da pojde selja-ško-demokratska koalieija v vlado, ki bi jo sestavljali radikali, muslimani, demokrati, SLS in SDkoalicija. Davidovič je rekel, da je v razgovoru z Vukičevičem vedno stavil ta pogoj in je Vukičevič končno načelno pristal na ta predlog. Zato je pozval Davidovič Pribičeviča, da pojde v vlado. Pribičevič pa je to zopet odklonil in izjavil: Kadar so na dnevnem redu tako važni problemi in interesi države in ako se zahteva njegovo sodelovanje in je torej potreben, potem se ne more gledati na osebe. Šel bi v tako vlado, kakor je, samo ne z Vukičevičem, ampak s kakim drugim radikalnim prvakom na čelu. Ta odgovor Pribičevičev se mora smatrati kot definitiven. Vladni krogi trde, da bo danes dosežen končni sporazum in da bo Davidovič morda še enkrat pozval Pribičeviča, da vstopi v vlado. Ako ne pristane na to, potem se bo vlada sestavila brez Pribi-potem se bo vlada sestavila brez SDko-alicije. Marinkovičevi pristaši smatrajo, da je bil Davidovič popolnoam lojalen, da je s svojim odgovorom Pribičevič dobil proste roke in da lahko vstopi v vlado. Zdi se, da radikalni klub ni voljan sprejeti Pribičevičevo zahtevo, da se delegira kaka druga oseba. Radikali pravijo, da ne bodo dopustili, da bi jim kdorkoli, najmanj pa Pribičevič diktiral, koga naj oni iz svoje sredine delegirajo za šefa vlade. Vladni krogi verujejo, da bo danes popoldne sestavljena vlada, ker je v glavnem že dosežen sporazum med Davidovičem in Vukičevičem. Kot nov kandidat za ministra notranjih del prihaja v najresnejšo kombinacijo Kosta Timo-tijevič. Dr. Korušec bi prevzel resor sa-tno v slučaju, ako bi vstopila v vlado SDkoalicija. Beograd, 17. februarja. Po sestanku Davidoviča s Pribičevičem je ta na vprašanje, kako je z vprašanjem vstopa SD-koalicije v vlado, odgovoril: Davidovič je insistiral na tem, da gremo v vlado. Likvidacija ..Edinstva". Po doseženem sporazumu zastopnikov UJU in Edinstva na upravni seji 16. februarja t. 1. je »Edinstvo« likvidiralo. List »Edinstvo« je prenehalo izhajati. S tem je uspešno zaključen boj za depolitizacijo učiteljske stanovske organizacije. K temu uspehu učiteljstvu iskreno častitamo. STJEPAN RADIČ BO DANES POKLICAN V AVDIENCO. Beograd, 17. februarja. Včeraj se je v političnih krogih poudarjala možnost, da bo 'Stjepan Radič danes takoj po svojem prihodu v Beograd poklican v avdienco pri kralju. MARINKOVIČEVO ZDRAVJE SE ZBOLJŠALO. Beograd, 17. februarja. Po avdienci na dvoru se je Vukičevič odpeljal v stanovanje dr. Voje Marinkoviča in se mudil pri njem od 7. in pol do 8. ure. Ko je prišel od Marinkoviča, so ga novinarji'vprašali: »Kako se počuti Marinkovič?« Vukičevič: Počuti se sedaj mnogo boljše. »Bo Marinkovič vstopil v vlado?« Na to vprašanje Vukičevič ni odgovoril, temveč je odšel v predsedništvo vlade, kjer šta ga pričakovala dr, Korošec in dr. Hrasnica. Vukičevič pa je informiral o razgovorih, ki jih je imel z Davidovičem in o sporazumu, ki je kolikor toliko že dosežen. RAZSODBA V KOMUNISTIČNEM PROCESU. Beograd, 17. februarja. Včeraj je bila razglašena razsodba v komunističnem procesu. Po členu 2. zakona o zaščiti države jih je kaznovanih na 5 let pet, na 6 mesecev devet, na tri mesece 4. V kazen se jim šteje preiskovalni zapor. Zato so bili na tri mesece kaznovani komunisti takoj spuščeni na svobodo. DR. BENEŠEVE IZJAVE. Praga, 17. februarja. V zunanjem odboru parlamenta je včeraj dr. Beneš v svojem ekspozeju najodločnejše zavrnil trditev bivšega vojnega ministra Stri-brny-a, da on pripravlja aktroa. Resnica je, da je Stčibny pristaš izrednih in protizakonitih akcij. Enako neresnična je izjava bivšega generala Gajde, da je on pripravljal udar proti državi. Glede od-nošajev z Vatikanom je dr. Beneš poudarjal, da je vedno zastopal mnenje, da se more izvesti ločitev države od cerkve samo v mirni obliki in sporazumno z Vatikanom. GRŠKO - KITAJSKA POGODBA. Atene, 17 februarja. Grška vlada je pooblastila svojega poslanika v Parizu, da začne pogajanja s kitajskim poslaništvom v Parizu zaradi sklenitve grško-kitajske prijateljske pogodbe. V tej pogodbi naj bi se dala vzajemna jamstva za premoženje in življenje podanikov. BERLINSKI TURNIR. Berlin, 17. februarja. V včerajšnjem kolu je Schlage izgubil proti Brinckman-nu, Ahnes je premagal Kocha, Leonhardt Steinerja, Johnez Siimischa in Bogoljubov Helinga. Partiji Stoltz—Tartakower in Niemcovič—Reti sta se končali remis. Stanje je sedaj takole: Niemcovič 6 (1), Bogoljubov, Jahnez 6, Ahnes, Reti 5J4, Helling, Tartakower 5, Samisch 4'A, Steiner 4, Stoltz 8, Koch, Leonhardt 2M, Schlage 2. Štev. 39. ■■—■■Ul 'ml' Lord Asguith and Oxford London, 15. febi\ Danes zjutraj je umrl lord Asquith. Zadnji veliki liberalec, zadnji veliki državnik velike viktorianske dobe je umrl s pokojnim dolgoletnim angleškim premierom. Tako pišejo vsi veliki listi, po vsej pravici pa bi tudi morali napisati, da je z njim umrl največji nasprotnik vsake demagogije in eden najbolj otmenih politikov, kar jih je poznal svet. Za nobeno ceno se ni Asquith nikdar ponižal do prazne obljube in nikdar ni iskal cenih efektov, temveč govoril je le to, kar je bilo res, pa če je to bilo popularno ali ne. Prve velike socialne zakone je poklonil pred gleškim delavcem Asquith, zagovarjal pred sodiščem s krasno zgovornostjo njih voditelje, a vendar ni nikdar vžival v delavskih krogih posebnih simpatij, ker je smatral z? ponižanje, če bi jih iskal. Bil je pravi tip plemenitega meščanskega politika, ki se zaveda svoje vrednosti in ki že zalo ne more biti demagog. Popolno nasprotje Asquitha je bil njegov tekmec v liberalni stranki Lloyd George, ki je upal in ki še upa, da bo z uslužljivostjo demagogiji zadržal nazadovanje liberalne stranke. Toda vsaka doba ima svojo stranko in imperialistična ter meščanska Angleško je imela liberalno, na katere mesto stopa sedaj delavska stranka. Da pa je še vedno spomin na slavno dobo liberalne stranke živ, je zasluga lorda Asquitha, po Gladstonu njenega največjega moža in največjega nasprotnika demagogije. Asauith je bil rojen dne 12. septembra 1852 v malem mestecu Morley, kot sin malega posestnika. Njegov stric mu je omogočil študij v Londonu, nakar je dobil štipendijo v Ox-fordu, kjer je na slavnem Balliol-College-u dobil prvovrstno izobrazbo. S 25. 1. se je oženil in živel v začetku zelo borno, ker ni hotel sprejti drugih, ko samo velikih procesov. »Skoraj je zaslovel advokat in vstopil v politično življenje. Vsled svojih sposobnosti je vzbudil pozornost Gladstona in s 84. letom prišel v parlament, ko je zaporedoma odklonil 17 ponujanih kandidatur. Po padcu Salisburyja je postal 1. 1882. notranji mi- nister v Gladstoncvem kabinetu ter zlasti mnogo storil na socialnem polju. Zboljšal je tudi usodo kaznencev. Po smrti svoje prve žene se je kmalu nato drugič poročil z bogato in pametno pisateljico mis Tennent. L. 1906 je postal zakladni minister, 1. 1908 pa ministrski predsednik in ostal na tem mestu do decembra 1. 1916. Kot minister je izvedel Homerule za Irsko, kljub silovitemu odporu nacionaleev in konservativcev, ločitev cerkve od države in zlomil premoč gornje zbornice. L. 1911 je bila uničena veto-pravica lordov. V nasprotju z večino angleških politikov je bil odločen nasprotnik ženske volivne pravice. Asquithov vpliv je bil tudi merodajen, da je Anglija vstopila v vojno. Predvsem je k temu pripomogla njegova žena, ki je bila vedno za senzacionalne dogodke. L. 1915 pa mu je podelil angleški kralj dedno plemstvo. Velik mož, odličen značaj je bil Asquith in zato bo ostal spomin nanj v angleškem narodu vedno živ. Politične vesti. — Vladna kriza. Danes je deseti dan, od- I kar imamo vladno krizo. Ves njen potek do- ' kazuje, da se je postopalo popolnoma parlamentarno, da se pride do njene rešitve. Rešitev krize je odvisna edino le od parlamentarnih klubov in danes so bile prav vse možnosti, ki jih je odkrivala koncentracijska vlada. Če kljub temu ni prišlo do rešitve vladne krize, potem zadeva krivda samo parlamentarne klube in naše stranke. Zlasti pa takozvano seljačko in združeno demokracijo, ki je pokazala samo velik apetit in mesto čisto določenega programa nudila le prazne fraze. Če parlamentarni klubi ne bodo znali rešiti vladne krize, potem se seveda ni čudili, če bo prešla situacija na izvenparlamen-tarne kroge, ker eno rešitev končno moramo dobiti. — Značilno za naše razmere je, da se je vse nasprotje na vse zadnje reduciralo na vprašanje: kdo bo notranji minister. Iz tega se vidi najjasnejše, da gre slavni »demokraciji« samo za oblast. Važnejše od osebe so pač norme, mesto pa, da bi združena demokrcaija nastopila v tem oziru s programom, ji gredo po glavi le veliki župani in notranji minister. Toda sistem je glavno, ne pa osebe. = Volivni boj na Poljskem Volivna borba postaja na Poljskem vodno bolj ogorčena. Padle so tudi že prve žrtve in sicer je bil neki meščanski volivec pretepen do smrti, neki komunist pa je bil ubit. Vladne stranice delujejo z vsemi sredstvi, policijskimi in tudi najbolj modernimi. Cela vrsta socialističnih in opozicionalnih agitatorjev sedi v joči in čaka na sodno obsodbo vsled proti-državnih govorov. Shode opozicije ovira policija na vse načine in svoboda govora je ome- jena do skrajnosti. Na drugi strani pa razvijajo vladne stranke največjo agitacijo. Z lepaki in letaki je dežela naravnost preplav-ljona, ves ne strogo cpozicionalni tisk je v službi vlade. Silno pa deluje za vlado tudi radio. Govore ministrov o uspehih Pilsudski-jeve vlade razširja radio. Po vaseh vrše vladni agitatorji agitacijo z radijem. Postavijo sredi vasi velik megafon in najprej se zaslišijo vesele legionarske poskočnice. Ko se vaščani zberejo, pa slišijo iz megafona samo agitacijo za vladne stranke. Ta način agitacije ima še to prednost, da ne tvega govornik nobenega napada in da poslušajo kmetje govor brez medklicov. — Silno vlogo igra v volivnem boju tudi cerkveno geslo. Po vrsti vse stranke zagotavljajo, da so na verski podlagi. Zlasti ogorčen boj pa se vodi med desničarskim in vladnim blokom. Kršč. demokrati in piastovci, ki tvcrjio desničarski blok uživajo simpatije nekaterih škofov, toda vse višje plemstvo in nadškof - kardinal je za vlado. V listih izjavlja knez Radzivil, da je tudi papež za Pilsudskega. V nekaterih krajih so že plačale mašo za zmago vlade. Na dan maše so vse prejele obhajilo. — Boj se torej vodi z vsemi sredstvi in danes je še čisto negotovo, kdo bo zmagal. Pri prejšnjih volitvah je bil desničarski blok najmočnejši in je dobil v prvem in drugem skrutiniju 163 mandatov. Kmečka stranka »Wyzwole-nie< jih je dobila 49, piastovci pa 70. Od tedaj pa je minilo že pet let in razmere so se temeljito spremenile. Velik del desničarjev je prestopil v vladni tabor, piastovci so razbiti in vladna skupina se je močno okrepila, ker so se vsi veleposestniki in plemiči izrekli za njo, svoje najzvestejše pristaše pa ima v dobrovoljcih, bivših vojakih ter v javnih nameščencih. Močno upliva tudi osebnost Pilsudskega, čegar velike zasluge za Poljsko so nesporne in ki je znan kot kremenit poštenjak. Tudi ima Pilsudskijeva vlada velike uspehe. In da ni Pilsudski z državnim udarom zagrabil državno krmilo v svoje roke, še danes ne bi prišlo do konsolidacije poljskih razmer. = Razpad nemške vladne koalicije. Razpust parlamenta 31. marca. Po posvetovanjih med vlado in strankami je nastala situacija: Šolski zakon je čisto propadel in je izključen vsak sporazum. Vladna koalicija je raz- i padla in med strankami je dosežen samo ta j sporazum, da sprejme sedanji parlament še ■ proračun in pa one zakonske načrte, ki jih je omenil v svojem pismu predsednik Hindenburg. Proračunska debata bo čim najbolj skrčena in uvedene bodo tudi nočne seje, da bo proračun sprejet. Najbolj so se upirali razpustu parlamenta nemški nacionalci, ki bi radi še zadovoljili svoje podeželske volivce z raznimi kmetijskimi zakoni. Da pa ne bodo mogli nemški nacionalci izigrati druge stranke, je bilo sklenjeno, da mora biti parlament razpuščen najkasneje do 31. marca, volitve pa se bodo vršile prvo nedeljo maja meseca. — Razorožitvena debata v angleški gornji zbornici. V gornji zbornici je utemeljeval lord Cecil resolucijo, ki poživlja vlado, da vodi uspešno razorožitveno politiko in da po sporazumu z dominioni podpiše fakultativno klavzulo haaškega razsodišča. Samo troje sredstev je za rešitev političnega konflikta: 1. vojna, ki jo splošno vsi obsojajo, 2. umetno odlašanje rešitve, postopanje, ki je privedlo do svetovne vojne in ki sedaj tako nevarno poostruje odnošaje med Italijo in Jugoslavijo ter med Poljsko in Litvo, ter 3. redno razsodiščno postopanje. Za ta tretji način bosta Francija in Nemčija skoraj dala svetu vzoren primer, ker sta z Loearnsko pogodbo podvrgle vse sporne točke razsodišču. — Lordu Cecilu je ugovarjal v imenu vlade lord Cushendum, ki je naglašal, da angleška vlada ravno tako resno deta za raz-oroževanje ko lord Cecil. Ta le izrablja angleško Ligo za Zvezo narodov, da propagira svoje posebno mnenje glede razorožitve. Prosveta. ODGOVOR UPRAVE. Svoje dni smo vprašali upravo ljubljanskega gledališča, če je res, da je bila g. Betettu odpovedana pogodba. Na to naše vprašanje nam je odgovorila uprava ljubljanskega gledališča s posebnim dopisom, s katerim naše vprašanje v polnem obsegu potrjuje. S 30. januarjem je uprava odpovedala g. Betettu službeni dogovor ter ga obenem zaprosila, da obnovi z njo pogodbo, ki bi bila »sprejemljiva za obe strani«. V svojem dopisu objavlja uprava tudi besedilo vseh sklenjenih pogodb med njo in g. Betettom. •Da varujemo sveje objektivno stališče, smo hoteli objaviti vse pismo uprave. Zal pa tega nismo mogli storiti, ker smo mnenja, da je mogoče tako delikatne stvari objavljali le z izrecnim dovoljenjem vseh prizadetih oseb. Mislimo tudi, da našemu gledališču ne more biti v korist, če se po listih pričenja javna diskusija, koliko sme imeti kak član gledališča plače. Če bi se taka debata začela, potem pač ne bi preostalo za ljudi z okusom nič drugega, ko da se lepo umaknejo in da si poiščejo mesto, kjer se morejo posvetili svojemu delu, ne da bi morali javno zagovarjali svoj honorar. Nekaj čuta za take delikatne stvari je vendar treba imeti. Vestno pa smo prečitali vse pismo in vse podalke uprave in reči moramo, da nas odgovor uprave ni zadovoljil. Na znižanje svoje novisoke plače je g. Betetto enkrat že pristal, da pa ne more pristati na to, da bi se to zniževanje ponavljalo vsako leto, je jasno. To pa je nad vse verjetno, ker je presneto malo upanja, da bi se prihodnje leto razmere zboljšale. Sicer pa je to le postransko vprašanje. Glavno vprašanje je: kako si predstavlja uprava opero brez g. Betetta? Ali ve more- biti le za primerno tako dobrega pevca in igralca, ki ne bi bil dražji ko g. Betetto? Ali naj navedemo že vse slabe izkušnje, ki smo jih imeli. Kdaj pa smo doživeli še kako dobro? Boli nas, da moramo vse to napisati ob petindvajsetletnici g. Betetta. Ali naj postane iz zasluženega jubileja — odhodnica?1 Mnenja smo, da zna slovenski narod drugače častiti svoje može in da bodo vsi oni tisoči, katerim je dal g. Betetto toliko lepih užitkov, poskrbeli, da nam ostane g. Betetto ohranjen. »NEDELJSKI ODDIH«. Ljubljana nima kabareta, ne musie-hala, pa tudi cirkusi se na svojih turnejah ne ustavljajo redno v slovenski prestolici. Zabava brez umetniške note, kakršno si po dobri večerji zaželia bodri meščan, torej nima specializiranih hramov. Posebno v zadnji seziji dobiva vse več zavetja v Narodnem gledališču, ki postaja po svojem repertoarju vse širša javna institucija in bo, ob nadaljevanju takega napredka, moralo prepustiti umetniško specializacijo kakemu idealnemu diletantskemu odru, ki ne prejema subvencij za gojitev umetnosti. Pred časom smo videli »Boljšega gospoda« sedaj sta nam predpust in želja po polni blagajni prinesla amerikansko burlesko Noela Cowarda »Nedeljski oddih« v slabem prevodu. (»Stvar je imela v tujini uspeh« — prav kakor svfij čas »Mlinar in njegova hči«), G. profesor Šest jo je s priznanjem vredno odkritosrčnostjo izklical v »Gledališkem listu« in obetal obilo smeha. Stvar pa je taka, da je burka napisana za zelo banalne instinkte, da izbira bedasta sredstva, da torej resnične veselosti na ta način ne more zbujati. Njena »duhovitost« uprav udarja v nos. In naši igralci so se hitro akomodirali ter podali — v celoti — še manj, kot izdelek dovoljuje. O delu nisem napisal v bistvu nič takega, česar bi »Gledališki list« že naprej ne bil priznal sam. Dospeli smo torej do točke, ko je padel s težavo vzdrževani plašč umetniške institucije raz naše gledališče in to velja povedati. Zato, ker bodo morda vendar kdaj iskali krivce za propad naše drame. To pot so se sami razgalili. M. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Dram a. • Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 17. februarja: Zaprto. Sobota, 18. februarja ob 16. uri popoldne: »Snegulčira in škratje«. Otroška predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 19. februarja ob 15. uri popoldne: »Pepclka«. Mladinska predstava. — Izven. Nedelja, 19. februarja ob 20. url zvečer: »Nedeljski oddihe. — Izven. Opera. Petek, 17. februarja: »Zmagovalka oceana«, opereta. — Red C. Sobota, 18. februarja: »Marta«, ipremijera. Proslava 25-lefdice Julija Betetta. — Premierski abonma. Nedelja, 19. februarja ob 15. uri popoldne: »Bajadera«, opereta. Ljudska predstava bri znižanih cenah. — Izven. Kratke vesti. Nemški zunanji minister Stresemann se sestane ta teden v San Remo z romunskim zun. ministrom Titulescom. Za papeževega nuncija v Pragi je imenovan msgr Ciriacoi, prejšnji nuncij iMarmaggi pa odide v Varšavo. Večina delegatov panameriške konference se je izjavila za zaključitev konference, ker so se pojavila nerešljiva nesoglasja. Italija predlaga U. S. A. sklenitev razso-diščne pogodbe. Pred velikimi boji na Kitajskem. Vodja južne armade je zbral 300.000 mož in hoče z njimi pričeti energično ofenzivo proti Čang-colinu. Coolidge vztraja na ameriškem pomorske oboroževanju in pravi, da morajo U. S. A. izgraditi najmanj 25 novih križark. Ivan Hribar: 31./I. 1912. 34 MOJI SPOMINI. Od 1853. do 1910. leta. 7. »Narodna tiskarna«. Ker sem vse tiskovine dajal tiskat »Narodni tiskar-.«, bil sem z njenim upraviteljstvom v neprestani doki. Vsled prijateljstva z urednikom Josipom Jurči-nti sem bil pa v zvezi tudi z listom »Slovenski Nauk. D r. Valentin Zarnik, ki je bil tista leta edsednik »Narodne tiskarne«, naprosil me je, naj bi DR. V A LETIN ZARNIK. si kupil par delnic, češ, da bi me potem rad videl v upravnem svetu »Narodne tiskarne«. Ustregel sem tej želji in bil sem res izbran v upravni svet, kateri me je kmalu nato izvolil za podpredsednika. Upravni svet »Narodne tiskarne« je že davno vedel, da njeno gospodarstvo ni dobro, a vzroka, kje tiče neuspehi, ni mogel najti. Ta vzrok našel se je, ko je •upravni svet naprosil mene in upravnega svetnika Antona Kneza, da gospodarstvo kontrolujeva, ter naju tudi pooblastil, da sprejemava denarne pošiljatve, ki so dohajale za »Narodno tiskarno«. Posledica izkušenj, ki so se pri tem pridobile, je bila, da se je upravitelju odpovedala služba. Tedaj pa so zanj nastopili vsi stavci »Narodne tiskarne« ter so napovedali stavko. *Slo-venski Narod« bil je v nevarnosti, da preneha izhajati. Ur. Zarnik in nekateri upravni svetniki ustrašili so se tega in so hoteli že popustiti ter upravitelja še nadalje pridržati v službi. Odločno sem se temu uprl, ker sem dobro vedel, da bi bila remedura v gospodarstvu v tem slučaju nemogoča. Tudi sem naglašal, da upravni svet vendar ne sme dovoliti stavcem, da zagospodarijo nad njim. Pod težo teh argumentov je upravni svet sklenil, da — če ne bo drugače — preneha za nekaj dni izdajati list, da se pa nikakor ne uda zahtevam stavcev. Tu se je pojavil pri meni — kakor deus ex machina — »Katoliške tiskarne« stavec Dragotin Hribar s ponudbo, da, »ko je upravnemu odboru všeč, vstopi on v »Narodno tiskamo« ter prevzame poroštvo, da »Slovenskemu Narodu« ne bo potreba prenehati. Pogum mladega stavca mi je ugajal; zato sem izposloval pri upravnem svetu, da se je takoj sprejel za začasnega upravitelja tiskarne. Komaj se je to zgodilo, izjavili so tudi stavci, da odstopijo od svojih zahtev ter da bodo služili ravno tako, kakor doslej dalje. Dragotin Hribar je bil kasneje imenovan za stalnega upravitelja »Narodne tiskarne« in pokazalo se je takoj, v čem je prejšnje gospodarstvo bilo nedostatno. Dohodki pri listu in iz razprodaje knjig, ki jih je »Narodna tiskarna« imela v založbi, rastli so od meseca do meseca. Novi upravitelj upeljal je red v tiskarni, katera je od tistega časa začela lepo prospevati. Kasnejši nadzornik, član upravnega sveta Josip Lavrenčič, našel je že po Dragotinu Hribarju urejeno gospodarstvo; vendar pa Dragotin Hribar — kakor je to že sploh na svetu navada — za svoje delo v »Narodni tiskarni« in za zasluge, ki si jih je pridobil za redno gospodarstvo tega zavoda, ni žel nikake zahvale. I DRAGOTIN HRIBAR. — Krožna potovanja. Prometno ministrstvo je sklenilo z od države subvencioniranimi 'parobrodnimi družbami pogodbo, po kateri kupijo .potniki vozne listke za krožna potovanja po železnici in s parniki lahko že na postaji, kjer vstopijo. Taki potniki bodo imeli razven voznin olajšav na železnici znižano vožnjo tudi na parnikih. — Preureditev bolniškega zavarovanja. V ministrstvu za socialno politiko se izdeluje uredba o preureditvi bolniškega zavarovanja. Osrednji urad za zavarovanje delavcev se ukine, njegove agende se prenesejo na okrožne urade. — Ozkotirna zveza Beograd—Jadran. Nova ozkotirna železnica Beograd—Obrenovac bo izročena okrog Velike noči prometu. Proga bo omogočala direktno ozkotirno zvezo med Beogradom, Bosno in Južno Dalmacijo. — Ureditev naših vojaških grobov. Minister ver je odobril za ureditev naših vojaških grobov na Krfu kredit 86.000 Din, za naše vojaške grobove v Skadru pa kredit 20.000 Din. — Oficijelna lista izžrebanih serij za amortizacijo loterijske 2'A% državne rente za vojno škodo je interesentom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na vpogled ob običajnih uradnih urah v zbornični pisarni. — Društvo nameščencev »Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode«. Na zadnjem občnem zboru društva nameščencev ■Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode:, dne 5. i. m. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Javornik Tone; .podpredsednik Kure Ivan; tajnik Tavčar Ede; blagajnik Avanzini Bazilij; odborniki: Kuhar Janko Palme Ferdo, Močilnikar Franc, Rešek Franc in Tolmajner Albin. — Novomeška porota. Pri prvem letošnjem zasedanju novomeške porote se bodo obravnavali sledeči slučaji: dne 27. februarja dopoldne Franc Vesel, hudodelstvo uboja; isti dan popoldne Jožef Kočevar, hudodelstvo težke telesne poškodbe; dne 28. februarja Jože Tajčman. hudodelstvo uboja; dne 29. februarja Anton Skotr;na in Jože Slap-šak, hudodelstvo umora; dne 1. marca Anton Bchte, hudodelstvo uboja. — Iz davčne službe. V višjo skupino so pomaknjeni višji davčni upravitelji: Josip Sfiligoj, Anion Štepic, Jakob Drol, Martin Sorman, Martin Rojc in Ignacij Perhavc ter davčna upravitelja Jožef Perne an Ferdo Prelog. — Novinarska visoka šola v Pragi. Predavanja na novinarski visoka šoli v Pragi se prično dne 12. marca. Pri tej priliki bo predaval med drugim tudi znani urednik *Matina« Jules Sauervvein. — V Leningradu se podirajo hiše. Ker jih niso popravljali, je postalo v Leningradu veliko število hiš tekom časa tako defektnih, da jih morajo sedaj demolirati. Te ilo mogoče bolj pregnatno izraziti v dol-Rih razpravah; kakor hitro je izgovoril pred oltarjem ali pa na žonitovanjakom uradu lLsodepolni »da«, ki ga navadno prav ikmalu obžaluje, neha biti samostojen individij. Na družabne prireditve ga vabijo « soprogo, javiti »e mora s soprogo, .potni list mu ist-»Invijo z ieno, potuje z ženo, vse njegovo ‘Nvlie.nje poteka z ženo. Te dni sta «e pri-1'eUla na Dunaju dva dojfodka, ki sta v oz- b vesti. ki zvezi s tema dvema, usodo zakonskih mož obsegajočima besedicama. Neka zvita buča je hotela besedico »z ženo« enkrat sebi v prilog tolmačiti. Možakar se je moral namreč zagovarjati pred sodnikom, ker se je prijavil, dasi samec, v družbi ženske, v hotelski prijavni knjigi >z ženo«. Zagovarjal se je, da ni zagrešil napačne prijave, češ, dama je poročena in zato žena, da pa bi bila njegova žena, z besedicami »z ženo«, vendar ni trdil. Mož ni imel sreče: Sodnik je dejal, da sta besedici »z ženo« pri vi leg zakonskih mož ter se smeta nanašati samo na lastno zakonsko ženo in je obtoženca »za-šii: — Drugi dan pa je napravil ubog samomorilec s pomočjo besedice »z ženo« naravnost klasično kratko in precizno bilanco svojega zakonskega življenja. Predno je namreč brezposelni mehanik Panenka odprl plinsko cev, je napisal poslovilno pismo, ki se je začelo z besedami: »Dragi siar.iši! Ker mi življenje z (samt) ženo ne ugaja veo.. .€ Brezposelni je napisal na ta način, sigurno ne vede, celo Steinbergovo dramo z dvema besedama. — Gledališki kritik pozvan na dvoboj. Pariška javnost se bavi te dni s častno afero, katere junaka sita znana pisatelja Mauri-oe Rostand in Pierre Veber. Piere Veber, avtor neštevilnih gledaliških iger in mnogo-či.tanih humorističnih novel, je spisal novo veseloigro »S polno paro«. Maurice Rostand, sin velikega klasika, ugleden gledališki kritik in pesnik, je v pariškem »Le Soir-u« igro Ples »GRAFIKE" se bo vršil dne 18. februarja v »Kazini«. Igra godba Dravske divizije in Jazzband Bony. Maske dobrodošle. Maske dobrodošle! Vstopnina 15 Din. kruto raztrgal. Njegov članek konča z besedami: »Avtor kaže neprikrito namen, da bi zaslužil denar. Na njegovem mestu bi vodil rajši gostoljubno hišo, v kateri se odigrava II. akt (bordel) ali pa bi prodajal obscene slike, ki vise v hiši.« Kadi teh besed se čuti Ve.ber osebno žaljenega. Poslal je Rostaaidu zastopnike, ki so izjavili, da vztraja Veber na tem, da se uredi aJera z orožjem. Iz uljudnosti pa prepušča Rostandu, da se odloči ali za sablje ali pa za pištole. Maurice Rostand pa za dvoboj ni preveč navdušen. Izjavil je namreč, da je kritika kritike s sabljo ali pištolo nedopustna, sicer bi utegnilo priti tako daleč, da bi mogli objavljati svoja mnenja o vrednosti ali nevrednosti literarnih del samo Šampioni na polju bore-lija, mojstrski strelci in nagrajeni bokserji. — Policist linčan. V selu Ševardenovki (provinca Rjezan na Ruskem) je te dni prebivalstvo nekega policijsta linčalo. Pijani policist je bil namreč predsednika vaškega sovjeta, ker ga je hotel ‘ta razorožiti, ustrelil. Ljubljana. 1— Jubilejna predstava g. Julija Betetta v ljubljanski operi. Za to predstavo vlada med našim občinstvom tako veliko zanimanje, da je velik del mest v opernem gledališču popolnoma razprodan. Na razpolago so še balkonski sedeži III. vrste in pa nekateri galerijski sedeži. To brez dvoma kaže kako popularnost in splošno priljubljenost vživa jubilant, najodličnejši predstavnik slovenske opere. Pripominjamo le, da je opera »Marta« ki se poje ta večer tako v muzikalnem kakor tudi sceničnem oziru izvrstno pripravljena, kar nam jamčijo imena sodeloval-cev ge. Davidove on Medvedove gg. Banovca, Janka, Perka in jubilanta samega. Predstavo dirigira kapelnik g. Netfat, režira pa ravnatelj g. Polič. 1— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi vse one p. n. osebe, ki so si rezervirali pri gledališki blagajni sedeže za Betettovo slavnostno predstavo, da Iste dvignejo do petka popoldne do pete ure. Kdor v teni času ne dvigne rezerviranega sedeža nima nobene pravice do njega ter ga bode gledališka blagajna oddala drugim reflek-tantom. 1— Rumunski koncert v Ljubljani. Ponedeljkov koncert (20. februarja 1928), katerega nriredi v Unionski dvorani rumunski pevski zbor »Kaatarea - Romaniei« bo za Ljubljano zanimiv v prvi vrsti radi tega, ker prinašajo gosti s svojim nastopom glasbeno literaturo sosednega nam naroda, ki je za nas popolnoma nepoznana — nova. Na koncertnem programu je več kot polovica točk iz rumunske literature in tako bode imelo naše občinstvo najlepšo priliko spoznati bistvo glasbe Rumunov. Zbor nastopi v romunskih narodnih nošah in v impozantnem številu preko 100 pevcev in pevk pod vodstvom svojega zborovodje Marcela Bote-za, ki je generalni nadzornik vseh glaBbenošo Iških institucij v Rumuniji. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1— Abonenti se sprejemajo na dobro, tečno, domačo hrano. Mestni trg št. 13 »Grajska klet«. 1— Otroška maškerada Atene ima že evoj sloves. Odlikuje se po preprosti, neprisiljeni, otroku primerni zabavi. Vrši se 19. t. m. od 17. d (v 20. ure v Narodnem domu. Legitimacije se izdajajo istotam, v soboto od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. 1— Akademija »Abstinenčnega krožka« lil dri. real. giianaiije se bo vršila v nedeljo 19. t. m. ob pol 11. uri dop. v dvorani Akad. doma, na Miklošičevi cesti (poleg »Uniona«). Spored zelo zanimiv. Vsi prija- telji našega pokreta vabljeni. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki hvaležno sprejeti. 1— Društvo »Soča« priredi v soboto 18. t. m. ob 20'A uri društveni večer v »Ljubljanskem dvoru« s predavanjem, petjem in komičnimi nastopi. Predava odličen strokovnjak g. Bukovec, svet. v p. o temi »Kaj je in ikako nastane med«. 'Predavanju sledi petje salonskega Rozinovega kvarteta in razni komični nastopi, primerni predpustni soboti. Vabljeni društveniki in prijatelji, saj je prireditev brez vstopnine. 1 V »Grajski kleti« (prej pri Fridrihu) Mestni trg IB, toči priznano pristna štajerska vina iz I. Južnoštajerske vinarske zadruge. Celje. c— Savinjska proga. Greš na sprehod po trati ob železnici, se vstaviš in poslušaš brnenje telefonskih žic ter nehote pogledaš na progo. Nočeš verjeti. Razpadli pragovi, da ne moreš verjeti, da bi kavlji v njih trdno držali — ponekod manjka po eden vijak z matico, kjer so tračnice med seboj zvezane in to ni bas redko, posebno od križišča z Ljubljansko ceslo proti Petrovčam. Če bi ne videl naših prijaznih vasi, bi mislil, da je tu ža Balkan. Paznik pregleduje vsak dan to progo in le iiedosiatke gotovo opazi — mogoče pa, lajik tega neutegne vedeti, so oprnli pragovi boljši od celih. o— Kaj bodo napravili letos z Vrazovim trgom? Že dalj časa se govori, da bodo Vrazov trg preuredili in da se bo ondi zgradila pravoslavna cerkev. Kjer stojijo danes hlevi, ki so našemu mestu ravno tako v kras, kakor razupiti »Kreisgericht«, se je nameravalo sezidati večjo stanovanjsko hišo. Če se že ne namerava nič storiti, se naj trg vsaj očisti kamenja in opeke bivše vojaške bolnice in napravijo začasno nasadi. Do danes je trg še vedno takšen, kakor je bil in priča, da je od besed do dejanj precejšnja razdalja. c— Raznesla se je govorica, da sta gg. Westen in Rakusch od g. Majdiča kupila travnik, kjer je bilo ob otvoritvi Sokolskega doma v Gaberju javno telovadišče, da se preuredi v športni prostor. Pustimo motive in eventualno 'nemško nacionalno propagando in poglejmo na našo stran. Imamo mi športni prostor, ki bi odgovarjal načelom telesne vzgoje in pridejo-li naši premožnejši ljudje na tako misel: Žrtvovati kapital za javne interese. (Še se utegne slišati, da je ta srbski magnat zapustil beogr. univerzi premoženje, naša univerza tega menda ne bo doživela.) Tiščali denar, kakor skopulja v pripovesti, je kajpak lažje, kakor darovati. Vzgled g. \Vestena je za naše premožnejše posnemanja vreden. Železniški uradniki za zvoje pravice. Sinoči se je vršil v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani sestanek uradnikov II. kategorije Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev v Ljubljani radi protesta proti zapostavljanju pri napredovanjih uradnikov II. kategorije ljubljanske direkcije in glede protimer, ki naj jih zavzame uradništvo Slovenske železniške direkcije proti krivicam, ki se gode temu uradništvu v resoru prometnega ministrstva. Zborovanje je.otvoril in vodil ur. Ponikvar. Zakon o državnem prometnem osobju je bil sprejet in uveljavljen 1. 1923. Pri prevedbi 1. 1924 se je v splošnem popravilo prav malo krive, v območju ljubljanske železniške direkcije pa celo nič. Od prevedbe I. 1924 je napredovalo: V ljubljanski direkciji 14, v zagrebški 34, v subotiški 53, v beograjski 19 in v sarajevski GO uradnikov druge kategorije, položaja 4. Pomisliti pa moramo, da je pri nas danes zaposlenega največ uradništva II. kategorije. Že iz službenih novin z dne 1. septembra 1927 je razvidno, da je znašal stalež uradništva II. kategorije, 4 stopnje v vsi državi 723 uradnikov, v sami Sloveniji pa od lega 303 uradnike. Torej so napredovali uradniki II. kategorije: v ljubljanski direkciji v razmerju 1 : 22, v ostalih direkcijah pa v razmerju 1 : 3. V proračunu za 1. 1927-28 je ostalo za napredovanje omenjenih uradnikov neizrabljenih približno 360.000 Din, ki so zapadli v korist državne blagajne. Za julijski termin le-la 1927 je bil od strani železn. direkcije za napredovanje uradništva II. kategorije 4. stopnje stavljen zadevni predlog, ki je bil štirikrat zavrnjen od Glavne direkcije. Po odobrenem kreditu bi moglo v ljubljanski direkciji napredovati okrog 800 uradnikov, predloženih je pa bilo 86 in od teh je napredovalo faktično le 21 uradnikov. Vsi ostali so bili črtani. Po zakonu pa je bilo upravičenih za napredovanje pri nas 232 uradnikov, ki bi napram možnosti (800) lahko vsi napredovali. Dalje je generalna direkcija sklenila eksekutivne doklade, (doklade za železniško osobje, ki vrši eksekutivno prometno službo na progi), pod minimum 20 odstotkov, kar je izneslo 100—300 Din mesečno, in je bil bodoči i>otrebni kredit v proračunu za 1. 1928-29 tudi že črtan. Sklenilo se je tudi zmanjšati letne dopuste na 5 do 15 dni (do sedaj 10—45 dni). Vse te krivice so ae naprtile samo onim državnim uradnikom, ki spadajo pod prometno ministrstvo. Razpravljalo se je še o priznanju vojaških let, o priznanju službene dobe pred dovršenim 21. letom, o prevedbi starega uradništva, o avtomatičnem napredovanju, glede službene obleke, glede skupne organizacije vseh lezničnrjev itd. Končno je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija, ki bo danes potom posebne depu--tncije izročena direktorju ljublj. železniške direkcije inž. Kneževifcu in ki se glasi: »Pri zadnjem napredovanju neukaznih uradnikov v višje skupine .položajne plače je bilo cd strani ljubljanske direkcije drž. že- leznic predlaganih v I. kategorijo 5, v II. kategorijo 86 in v III. kategorijo 20 uradnikov. Odobreni predlog pa izkazuje: v II. kateg. črtanih 65 uradnikov, dečim je predlog v ostalih kategorijah povsem osvojen. S tem je uradništvo II. kategorije zapostavljeno tako napram uradništvu v ljubljanski direkciji, kakor tudi napram uradništvu iste kategorije v ostalih direkcijah. Uradništvo II. kategorije zato vpraša direkcijo, kako ona tolmači to zapostavljanje svojega uradništva II. kategorije, na katerem bremeni skero vse delo tako direkcije v centrali kakor tudi na progi. 'Naj li smatra uradništvo II. kateg. to napredovanje kot priznanje za svoje požrtvovalno in vestno delo, ki mu ga priznava vsa javnost in merodajna mesta? Prepričani smo, da je dobila s tem direkcija od strani generalne direkcije in prometnega ministrstva nepriznan'e in upamo, da bo znala ščiti svoj ugled, ki ga je z delom tega uradništva pridobila in s lem tudi pravice svojega osobja. Naprošamo g. direktorja, da nas blagovoli obvestiti o korakih, ki jih namerava ukreniti, da se storjene krivice čimpreje popravijo.« IZ URADNEGA ZDRAVSTVENEGA POROČILA ZA LETO 1927. Mestni fizikat poroča o zdravstveni statistiki in gibanju mestnega prebivalstva, o zdravstvenih zadevah in dogodkih, o sanacijah in napravah ter o svojem delovanju za leto 1927. Iz poročilo posnemamo sledeče podatke: Prebivalstva šteje mesto Ljubljana približno 57.000. Zdravstveno statistično se je gibalo takole: Porok je bilo tekom leta 1927 633 (leta 1926 667). Otrok se je rodilo 1580 (vštetih 64 mrtvorojenih), (leta 1926 — 1516); od rejencev je bilo 3150 rojenih v porodnišnici, od teh 237 takih, kojih matere stalno bivajo v Ljubljani; druge .matere so prišle z dežele v ljubljansko porodhišnico. Zakonskih novorojenčkov je bilo 1308, nezakonskih 272; dečkov se je rodilo 808. d(?khc 772. Število porok je proti lanskemu letu padlo za 14, število porodov pa naraslo za 64. 7 Ljubljančanov se je manj rodilo kot pa jih je umrlo. Izmed stalno v Ljubljani stanujočih je umrlo leta 1927 017 oseb (leta 1926 — 684). Umrljivost Ljubljančanov je bila torej 10'8 na tisoč prebivalcev. V zadnjih letih so bile številke umrljivosti za ljubljansko prebivalstvo tele: 1920 14-8%, 1921 16'2%, 1922 14’%, 1923 13'9%, 1924 13%, 1925 12’5%, 1926 12%. Splošno zdravstveno stanje prebivalstva, v kolikor se kaže v umrljivosti, je torej stalno prav ugodno; umrljivost je zadnja leta stalno padala in dosegla številko kakor jo izkazujejo le najbolj zdrava mesta; utemeljeno je predvsem v tem, da so izostala večje epidemije. V starosti do 1. leta je umrlo 136 otrok, v starosti od 0—5 let 199 otrok, v dobi 5—15 let 42 otrok, v dobi 15 do 30 let 184 oseb, od 30 do 50 let 240 oseb, v dobi 50 do 70 let 298, nad 70 let 193 oseb. Nalezljive bolezni kažejo za minulo leto 1927 naslednje številke: Jetika je. zahtevala 82 smrtnih žrtev izmed prebivalstva Ljubljane (lela 1923 145, 1924 101, 1925 104, 1926 98; od oseh umrlih je umrlo 13'25% za jetiko. Tujcev iz drugih občin je umrlo 108 za jetiko Za trebušnim tifiizom je obolelo 15 domačinov, ki so vsi ozdraveli. Tujih Občinarjev je umrlo troje. Griža se je pojavila tekom leta 1937 v osmih primerih, od katerih so trije končali smrtno. Javljeni so le bakteriološko ugotovljeni primeri tifuza in griže. Za škrlatinko je leta 1927 obolelo 42 oseb, tudi te so vse ozdravele. Umrla pa sta dva otroka iz tujih občin. Davica je bila naznanjena 39 krat, umrla sta 2 otroka, tujih pa 8. Epidemična otrpljirost tilnika je bila javljena enkrat, bolnik je umrl. Tetanus pojavil se je enkrat, bolnik je ozdravel; pet bolnikov iz drugih občin pa je umrlo. Erysipelas (ušen) je bil zglašen v 12 primerih; en bolnik je umrl, pet bolnikov iz drugih občin je tudi umrlo. Steklina. Tekom leta 1927 se je javila 49 oseb, ki so bile ugriznene .od psov; pet od teh je bilo poslanik v Pasteurjev zavod v Celju, radi suma stekline pri psu, ki jih je bil ugriznil. Zbolela ni na steklini nobena oseba. Zdravnikov, izvršujočih zdravniško privat-vatmo prakso je bilo v Ljubljani 76. Babic je bilo 27. Brezplačna ordinacija bolnim neimovitiin se vrši vsak delavnik ob 10 uri v ordinacij-ski sobi v Mestneni domu. Zglasilo se je tekom leta 844 strank za brezplačno ordina-.cijo, zdravniške obiske na dom in dobivanje zdravil. Lekarniški stroški za zdravila so znašali okoli 16.739 Din. Reševalna postaja je prepeljala 1917 bolnikov oziroma ponesrečencev, od teh 663 z rešilnim avtomobilom, druge pa z rešilnimi vozovi. _______________ Radivoj Rehar: SLOVENSKI EVANGELIČANI V PREKMURJU. Najznamaaitejši med prvimi slovenskimi prekmurskimi evangeličanskimi (pisatelji je brez dvoma Štefan Kttzmič. Rojen je bil KOzmiČ v Strukovcih pri Bodoncih 1. 1728. Osnovno šolo je dovršil pri Sv. Benediktu, srednjo šok) je pa obiskoval v šopronju, Gy8ru in v Požunu (sedanji Bratislavi). Prvo duhovniško sluibo je nastopil 1. 1751. v 'Nemescsči; dne 6. junija 1. 1765. je ipa postal Carinsko posradniiki in ipedicljtki bureati »GROM« pogoji. Širite »Narodni Dnevnik"! GREGORČIČEVA 23 Iskovin. * Tisk« i«soplso, knjio«, IOOVUNICA. * TIUSON. IT. 318» rol« m usk vsak i cenik«, taksi«, w župnik v šurdu, ki se je s tem izpremenil v središče slovenske evangeličanske kulture in literature, dasiravno je ležal izven kompaktnega slovenskega ozemlja. Prvo Ktizmi-čevo delo je bil »Slovenski mali ka-tekizmus*; sledile so mu »Abeceds-ke kni-ge> ter pozneje več knjig pesmi, molitev itd. Krena njegovega življenskega dela je pa bil 1. 1771. v Halle v Nemčiji tiskani prekmurski prevod »Svetega pisma nove zaveze«. Ta prevod Svetega pisma je doživel pozneje še tri izdaje, in sicer 1. 1817. v Po-žunu, 1. 1848. v Kdszegi in 1. 1883. na Dunaju ter je še dandanes v rabi med prekmurskim ljudstvom. Umrl je Stefan Kuzmič dne 29. oktobra 1779. in je 'poikopan v Šurdu, kjer ima lep nagrobni spomenik z napisom v latinskih verzih, katerega si je bil sam sestavil. Začetek lepega in zanimivega napisa se glasi: Quis jacet hie? quaerit {orsan de morte viator, Hic Stephani Kusmics membra sepulta jacent. Vandala quem genuit mater, nuirivit in oris Exiguum Ludavae fluminis a-tque Sztrukotz. Dne 29. junija 1923., ob dvestoletnici rojstva, mu je odkrilo slovensko Prekmurje — ne glede na versko pripadnost — na rojstni hiši v Strukovcih mramornato spominsko ploščo in se tako vsaj deloma oddolžilo njegovemu spominu. ■Kuzmiču so sledili drugi znameniti evangeličanski pisatelji in prosvetni delavci: Štefan Sijarto (1705—1833), Mihael Bakoš (umrl 1. 1803.), Mihael Barla (1778-1824), Jurij Cipot (1794—1834) in največji slovenski prekmurski pisatelj in pesnik Ivan Kar-doš. Kardoš se je rodil dne 13. februarja 1801 v Noršineih kot sin siromašnih kmečkih staršev. Bil je pastor v Sepetniki in potem v Hodošu. Kot .pisatelj je bil zelo plodovit in je spisal okrog 12 izvirnih del in približno istotoliko prevodov. Med izvirnimi deli so bila izdana sledeča: »Dr. Luther M d rt on a mali katekizmus«, »Kratki nauk krščanstva«, »Mala bi-blinska historia«, »Krščanske cerkvene pesmi«, »Pobožne molitvi«, »Novi abeced ar«, »Navod na flisanja go-vorenja za vučitele«, »Navod na vogrski jezik, L, II.«, »Navod vu slovenske AiDC-ske i začetne knige za vučiitele« in »Evangeličanske vere i-no cerkvi občinstvi prigodi«. Poleg tega je nabral in zapisal mnogo prekmurskih narodnih pesmi, prislovic, pripovedk itd. Prevedel je dela madžarskih pisateljev Goncyja, Gaaparja, Nagyja, Masza-ka, V6rosmartyja (»Szdzat«), Aranyja (»Tol- dy in Toldija večer«) itd. Njegovi pesniški prevodi se odlikujejo po tem, da popolnoma dosegajo ali celo prekašajo originale. Umrl je dne 12. avgusta 1. 1875. v Hodošu, kjer je tudi pokopan in dne 31. oktobra I. 1917. mu je bila na rojstni hiši v Noršineih vzidana marmornata spominska plošča. Poleg omenjenih so si pridobili za literaturo in evangeličansko slovensko presveto med prekmurskimi Slovenci tudi še Aleksander Terplan (1816—1858), Pavel Luthar (1839—1919), Franc Novak, Nikolaj pl. Gooi-boč (1726—1807), Adam Farkaš, profesor in ravnatelj evangeličanskega liceja v Šopro-nju (1728—1786), Štefan Gergar, Ivan Šavel, učitelj (1829—1914) in mnogi drugi posvetni in cerkveni možje. Pa tudi še sedaj imajo prekmurski evangeličani med svojimi dušnimi pastirji več zelo delavnih in široko izobraženih mož, med katerimi zavzema brez dvoma prvo mesto Franjo šašta-rec, župnik v Legradu, katerega upošteva kot znanstvenika tudi inozemstvo, posebno Nemčija, kjer je že večkrat predaval. Njegova lanska predavanja je poslušala vsa Nemčija in ostala Evropa celo potom radia. Zanimivo je to, da so prekmurski evangeličani skoro vsi Slovenci; Madžarov je komaj kakih j200. V.si ostali prekmurski Madžari so katoličani. -Novo življenje v svobodni državi, bo potom slovenskih osnovnih, srednjih in visokih šol bfez dvoma naglo in visoko dvignilo kulturni razvoj prekmurskih evangeličanov in dalo splošni slovenski kulturi še mnogo narodnih, prosvetnih in kulturnih delavcev. Danes je Prekmurje za nas še mrtev kapital, toda velik in dragocen, katerega dvigniti v prekmursko in splošno slovensko korist je dolžnost nas vseh; v prvi vrsti sta pa dolžni to storiti naši kulturni središči, Ljubljana in Maribor. Posvetiti pa bo treba našim ljudem onkraj Mure več narodnega, prosvetnega in kulturnega ter — manj strankarskega dela, kajti golo lovljenje volilnih kroglic nam Prekmurje bolj odtujuje kakor pa približuje. Šport. OTVORITEV NOGOMETNE SEZONE V LJUBLJANI. LNP ctvori v nedeljo 19. t. m. pomladansko ncgcmetno sezono v Ljubljani z izločilnimi tekmami za pedzvezni prehodni pokal. Na igrišču ASK Primorja nastopita dvojici Primorje ■ Panonija in Slavija : Slcvan, na igrišču ASK Ilirije pa Svoboda : Reka in Jadran: Krakcvo. Ilirija poseže v letošnje pokalne te- kme šele prihodnjo nedeljo v II. kolu ter dobi za nasprotnika zmagovalca iz tekme Jadran : Krakcvo. Vojaška reprezentanca ljubljanske garnizije se pogaja te dni z zagrebško vojaško reprezentanco za revanšno tekmo, najbrže se bo cdigrla ta tekma že v sobote, 18. t. m. cb 15. uri na prostoru SK Ilirije. DRUGA ZIMSKA OLIMPIADA. Letošnje olimpijske zimske igre je zadel hud udarec, ker je v torek temperatura nenadoma zelo poskočila in je nastalo južno vreme, kakoršnega ne pomnijo Švicarji v tem letnem času. Smuške proge in drsališča so se slabšala od ure do ure, tako da se je mogel absolvirati samo tek na 1500 m in pa smuški trajnostni tek, pri čemur pa so bili oni tekači, ki so pozneje startali, seveda na slabšem. Tek na 10.000 m, od katerga se je absorbiralo že nekaj tekov, pa se je moral edgediti m vže izvišeni teki so se anulirali; podali pa so nepričakovano presenečenje, ki zna imeti še prav neprijetne posledice. Ame-rikanec Ja Lee je namreč porazil Evensena. Ker je pa ta zmaga vsled anuliranja te tekme postala neveljavna, je Amerika vložila protest in zažugala za slučaj, da se vže a-bsolvirani teki anulirajo, da odstopi od celotne konkurence. Vendar se pa izvršilni odbor ni oziral na te grožnje in je protest odklonil. V ostalem pa je razpoloženje tekmovalcev in gostov zelo slabo; prvi se namreč ne morejo športno udejstvovati in imajo velike, nepredvidene stroške, ker morajo v brezdelju čakati ugodnejšega vremena; drugi pa tudi ne pridejo na svoj račun, ker St. Moritz v dežju in vedi ni ravno vabljiv, glavna atrakcija pa, namreč zimskošportne tekme, so pa v pravem pomenu besede splavale po vodi. Računati moremo tedaj s tem, da se del programa sploh ne bo izvršil, v svrho izvršitve ostalih tekem pa bo treba olimpiado podaljšati najmanj za dva ali tri dni. To in ono. SENZACIJE V PROCESU ZOPER KRANTZA Proces zoper Krantza je nenadoma prekinjen. Krantzov zagovornik dr. Frey je po izredne ostri kentroverzi s predsednikom senata zastopstvo odložil. Predsednik je določil za ex-cfto zagovornika dr. Arturja Schulza. Po silno razburljivi zadnji obravnavi je obolel Krantz na'živcih. Puls mu utriplje po 120-krat na minuto. Trese ga huda mrzlica. Prepeljali so ga v bolnico. Z ozirom na njegovo zdravstveno stanje se obravnava jutri najbrže ne bo mogla nadaljevati. Vsled tega pa se mora pričeti po določbah nemškega kazenskopravnega reda čez pol leta, oziroma čez eno leto znova pred drugim sodiščem. Ni izključeno, da je odložil dr. Frey zastopstvo nalašč zato, da se bo vršila obravnava pozneje pred drugim, mogoče Krantzu bolj naklonjenim senatom, ker je sumil, da bo dosedanji senat mladeniča obsodil. V začetku zadnje obravnave je prišlo predvsem do kentroverz med zagovornikom, državnim pravdnikem in sodiščem. Državni pravdnik je predlagal, da se izvede dokaz zato, da je bil Krantz večer po predzadnji obravnavi s svojimi stariši v neki kavarni, kjer se je občinstvo zanj živo interesiralo. S tem je hotel državni pravdnik dokazati, da ni bilo prav, da je bil Krantz iz preiskovalnega zapora izpuščen. Nato so bile zaslišane zadnje razbremenilne priče, Krantzcvi sošolci, ki so poznali tudi Giintherja Schellerja. Izpovedali so, da se Giinther ponovno izrazil, da bo izvršil samomor. Eden od njih je izpovedal, da mu je-Giinther, ki se je česal običajno tako kot ženske z bubikopfom povedal, kako se je vtihotapil nekoč, zavit v kopalni plašč v kopališču v ženski oddelek. Nato so bili zaslišani izvedenci. Njihova mnenja so bila za obtoženca deloma ugodna, deloma neugodna. Ko je izvajal eden cd izvedencev, da so mu povedali Krantzcvi sojetniki, da je bil Krantz v zaporu izredne plah in skromen ter je imel najšibkejšo voljo od vseh, ga je prekinil državni pravdnik: »Kako pa more sojetnik soditi, kdo ima močnejšo voljo.« Zato je zafrknil zagovornik državnega pravdnika z vprašanjem: »Ali priča ve, da je državni pravdnik član kazenske izvršilne komisije in ali se priči njegovo vprašanje ni zdelo čudno?« Radi tega vprašanja je prišlo med zagovornikom in predsednikom senata do ostre kontrcverze. Očitala sta drug drugemu nedostojen ton. To je bil zagovorniku povod, da je zastopstvo odložil. Ko je določil nato predsednik senata ex-offo zagovornika ter kot predpisuje za tak slučaj kazensko pravdni red, obravnavo za tri dni preložil, se je dvignil izvedenec dr. Ilirschfeld z besedami: »V svojem in v imenu ostalih zdravnikov izvedencev izjavljam, da je zdravstveno stanje obtoženca tako, da ne bo mogel dati novemu zagovorniku tekom tega časa pmtrebnih informacij niti slediti v soboto nadaljevanju obravnave.« Predsednik je odgovoril: »V tem slučaju bi morali obravnavo sistirati, kol predpisuje kazenskopravdni red, plačilo stroškov pa naložiti odvetniku dr. Freyu. O tem bo sedišče v soboto sklepalo. Iz vseh okoliščin, se da sklepati, da je dvomljivo, če pride sploh še kdaj do procesa zoper Krantza. Josip Pasztor. IZGUBA GOSPODA RAVNATELJA. Gospod ravnatelj je segel v žep po svojo listnico, pa g aie našel praznega. Prebrskal je vse žepe svojega površnika, dasi je vedel, da se skoro nikdar ne zmoti in da nosi svojo ipelno listnico v desnem žepu. Iznenaden je strmel pred se, potem je z nenadno kretnjo pritisnil na gumb v auto--mobilu. šofer je zavrl in automobil je čez par sekund ostal. Ravnatelj je nervozno zaklical šoferju: »Hitro nazaj v centralno banko!« Par minut pozneje je automobil zapeljal pred krasno, v marmor odeto palačo. Šofer je skočil in odprl vratca. Ravnatelj je izstopil in z naglimi koraki premeril stopnice bančne palče. Vratar ga je začudeno pogledal, se odkril in pozdravil z globokim poklonom. »Udani sluga, ekselenča!« Ravnatelj je površno odkimal, hitel 'k liftu in | ar trenutkov pozneje vstopil v lepo, z amefikanski morehom obloženo čakalnico, kjer mu je sluga pritekel nasprol. »Ste ekselenča kaj pozabili?« »Ta je jezno odgovoril in pokazal na vrata: rNe, je baron še notri?« Toda sluga je že odprl vrata. »Kakor ukazujete, ekselenča ... Površenik odložite, kaj ne?« Ravnatelj ni več odgovoril. Hitel je h generalnemu ravnatelju, ki je skočil s svojega stola. ,-Serviis, ekselenča! S čem vam lahko posti ežem? Izvolite sesti.« Ravnatelj je z gotovim nemirom pogledal barcnea iupričel s trdim nasmehom: »Hvala. Neprijetna stvar me je pripeljala nazaj. Ko sem bil malo .prej tu, sem pustil svej površnik v predsobi. V njem je bila moja listnica. V avtomobilu sem jo iskal, da bi pripravil svojo posetnico, ki sem jo hotel •oddati finančnemu ministru — pa opazim, da je listnica izginila ... Drugod nisem bil, torej... Oprostite... Saj je tudi meni zelo nerodne.« »In je bilo mnogo... je bila večja svota v njej?« »Sedemintrideset milijonov.« Baronov obraz se je podaljšal. Pritisnil je na gumb svojega namiznega zvonca. »Dragi prijatelj! To je nezaslišano! Toda poizkusil bom vse. Sluga v predsobi je popolnoma zanesljiv.« Z živahnim obrazom se je obrnil k ravnatelju. »Saj veš da imamo zelo spretnega privatnega detktiva? Če si denar izgubil tu, ga brezpogojno najdemo.« Skozi -mogočna, zrezljana vrata je vstopil tajnik in pozdravil ravnatelja. Baron mu je zakričal: »(Pripeljite takoj 'BulcsikaU Tajnik je izginil in baron se je obrnil k ravnatelju: »Boš videl. Bulcsik bo napravil red. Ti kar mirno opravi svoje posle. Do večera boš imel zopet v rokah svojih sedemintrideset milijonov.« Ravnatelj se je smehljal baronu. »Saj nisi hud, da te nadlegujem.« »Toda prosim 1 Sedemintrideset milijonov ni malenkost, elo me jezi, da se je zgodilo tu.« Ravnatelj je rahlo sklonil glavo: »Neskončno mi je žal.« Baron je odprl vratca fine, vložene oma- rice, vzel iz nje šatuljo za cigarete in jo ponudil ravnatelju pred nos. »Posluži se... Veš te so pripravljene le za izredne prilike.« Prižgal asta. Baron je mežikal proti vratom in dejal prijazno: Tudi o dolarskem posojilu se bova še pogovorila, i Ravnatelj ga je pogledal: Lahko bi bili popustljivejši, ekselenča. Jaz sam ne mislim ipri stvari nič zaslužiti, pač pa moja banka .,.« Tedaj je vstopil v tajnikovem spremstvu majhen mešiček. Buren mu je zaklical: No, Bclcsik, zdaj -pokažite, kaj znate!« ■Povedal mu je celo zadevo in -potem mu jo je razložil še ravnatelj. Detektiv je obljubil vse mogoče in pričel z delom. Baron se je to-plo poslovil cd ravnatelja. »Takoj te telefonično obvestim, dragi .prijatelj!« Ravnatel je odšel v finančno ministrstvo, potcem je obiskal še dve -banki. Ker je imel posla cel dan, je proti večeru telefoniral svojemu tajniku, če ga je baron klical in izvedel, da se je -baron dvakrat opravičeval, to-du o izgubljenem denarju ni niti sledu. Ko je drugo jutro preletel časopise, je opazil, da že pišejo o izgubljeni listnici. ,In ko je prišel v banko, ga je vratar gi-njen pozdravil. Strašno, eksecelnca! Sedemintrideset milijonov!« »Gotove, gatevo, Guubacsi! — To sočutje je ravnatelju dobro delo. Tajnik ga je sprejel z mrzličnim licem. »Sedemintrideset milijonov, ekselenča! To je vendar grozno!« Ravnatel je prikimal: •Zares, dragi prijatelj. Še znieram ne morem razumeti, kako se je to zgodilo.« Ravnatelji in prokuristi sc stikali glave. Vsak jo čutil po svoje, sočutje ali prepade-nest sla -pa sevala z vsakega obraza. Uradnikom je ,pala dobra misel v glavo. Da bi mu kupili lepo, redko cvetlico. V par minutah je bil denar zbran in kmalu se je (glasila -pri ravnatelju deputacija, ki mu je izročila cvetlico. Ginjen je stisnil roke deklicam. »Zares ginljiva pazljivost... Tako se izguba lažje prenaša ...« Preti poldnevu se je oglasil prijazen glas na telefonu. To je bila mala zlatolasa plesalka obuboževana ki ga že dve leti eni hotela uslišati in se je le igrala z njegovim srcem. Kakor srebrn zvonček je donel njen glasek: »DoVolite, ekselenča, da vam tudi jaz izrečem sožalje. Povejte mi: Kako dolgo potrebujete, da zaslužile sedemintrideset milijonov.« Ravnatel se je smejal: »Kakor pride. Včasih v dveh minutah, včasih pa Iraja par dni.« »Glejte, to je moja usoda, da se zanimam zmira-m za tiste, ki izgube svoj denar, bodi« si pri dirkah, pri ženah, pri kartah ali kjerkoli. Mnogo denarja zaslužiti je vsakdanje, meščansko in diši po znoju. Denar zgubiti pa je razburljivo, interesantno, romantično. Rada bi videla vašo usodo. Velja? Danes popoldne pred gledališčem!« Ravnatelj je čufil v prsih toploto, ko je šepetal v telefon: »In smem poljubiti konice vaših prstkov?« »Mogoče,« je zazvenel prijeten glasek. (Dalje prih.) tovarn« vlnsk«g« kis«, d. z o. Ljubljana itajfivtejii in najokusnejši 1 namizni kis iz vinskega kisa. laMSvaJto ponudbo. *-« Toloton »to«. 2MS. TabnKno in higiJanlCno Mjmodirniji v«r«|«n« kisam« v Jugoslaviji. Munui MhMJmm, Donu** It. 1«, M. oadotr. O MALI OGLASL Za vsako besedo se plača 5(1 par. Za debelo tiskane pa Din Proda se lepa starinska oprema iz 16. stoletja. Ogled na velesejmu. Dober zaslužek 'dobi vsakdo (moški Ln ženske), ki je pošten in hoče delati. Priložiti 2 dinarja. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 desno. Premog - Čebin \Volfova 1/11. - Tolef. 2066. m\l.l .1.1.111!: IIIH ■MII , )!! ...............M«! "II, II. I I) ..................................................... UU . '".nni| H ............................ ■■ Iadajaterlj: Aleksander %«lemikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.