CA ★ las PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE !*t0 Vl . ŠtSV 2(59 ! 19S7^ Poštnina platana v eotovlni ' / Spedlzione In abbon. post. 1. er. TRST, sreda 14. novembra 1951 Cena 20 lir Prispevajte za Kulturni dom j^jggAVLJANJE O POROČILU GLAVNEGA ODBORA PRED GLAVNO SKUPŠČINO OZN SPREJETI! NH DNEVNI RED PRITOŽBI! FLRJ Proti napadalnosti sovjetskega bloka svoj jezik - Sprejeti ostali predlogi glavnega odbora - Višinsai misli ponovno govoriti pred glavno skupščino ^ 0 Pororii,, 1 G1*vna skuščlni OZN je dame s razpravlja-odbora glede dnevnega reda. Jugoslo 'Vi r£» , Ifrotl sovjetskemu bloku je bila sprejeta na v*4ri»nj~r Pr(>ti 5 in 5 vzdržanimi. Med Štirimi sta tum Pakistan in Argentina. ! 9 , 13. — - raatH-avdjajije o tem vprašanju sta ^ ~ Zvedelo se je, zunan ji minis w]aat S? , al- naJ 56 mu šP ^oinn J~v°k govoriti med zunanji minister dčv razp PomT>e va jo, % 07m ^Vo v slavni skup. “,eSoW“"■.Domnevajo, da bo člavv! sahtevia sprejeta. t*šž®a P® ^ dianes ^odtnir3,0 poročilu glavne, ■a gieri^a Slede dnevnega reda 'Ši viS^-^0;raz^e*^ve posamez-IwT?fnaj. med odbore. ta3*avTle % skupščina brez ®s in .sPrejela vpis zahodne-A nažrta o razo. Wgoslr»„ lla ie razprava o »ls^a>-iski obtožbi proti so-Svež* iU11 delovanju Sovjetske aviif'1^*1 saltov proti o kateri je govora . Prvf1^ Poročila.' ‘e8at yL.,6Ov0T^ sovjetski (Jerani .lev> ki je kričal, da ^^ivariio ^Soslovanski korak fslovS.*i 130 j,u' voditeljih, ki se »voje da napravijo iz jo». Jv5\?aY'e ameriško kolon i-n v? cfeaal, da »Tito ! ^entaS? klika kujejo zaroto da napravijo iz 1‘opovealjudstva hrano ^rsto Naštel je nato ceJo ,e bU Si i11 ^itev, tako da toim^sednik Padilla Nervo *v»j jeZjicpozvati ga- na> brzda |? Mv, sf“? ,mu češkoslovaški Sv^r: delegat, ki. sta pač kar sta slišala od K0 r83 govornika še bolj zastrupilo odnese med Francijo in Marokom. Pobijal je trditve, da bi bila francoska politika v Marofcu kolonialna politika jn je zahteval, naj se o zadevi ne razpravlja. Filipinski dlelegat j« izjavil, dla bo glasoval za egiptovsko zahtevo, prav tako tudi sovjetski delegat. Tedaj pa je egiptovski delegat zahteval odložitev za nekaj dni, da lahko pira. uči govor francoskega zunanjega' ministra Schumama. Njegovi zahtevi je skupščina ugodila. Sledilo je vprašanje o kitajskem predstavništvu v OZN. Višinski _ se je upri odložitvi razpravljanja o tem vprašanju in je zahteval, naj se o njem takoj razpravlja. Birmanski die-legat je tudi izjavil, da j-e po- vladla sediaj sodeluje pri napadu na Koreji, zaradi tega je nemogoče raizpravljati o njenem predstavništvu v OZN. Prav tako so izjavili tudi avstralski, filipinski in britanski delegat. Nato je skupščina s 37 glasovi proti 11 in 4 vzdržanimi sklenila odložiti razpravljanj o tem na nedoločen čas. Razen sovjetskega bloka so glasovali proti Indija, Afganistan, Šved-ska, Izraej Guatemala in Burma. £>adje je skupščina odobrila sestavo posebnega političnega odbora in pomožnih odborov za drugi in tretji odbor. Začasni politični odbor bo razpravljal o poročilu Varnostnega sveta, o položaju v Grčiji, o palestinskem vprašanju, o položaju Indijcev v Južni Afriki o vprašanju svobodnih volitev v Nemčiji in P jugoslovanski pritožbi pretj sovjetskemu bloku. Zvedtefo 9^ je tudi, da je sovjetski zunanji minister Višdn- - - - . , stei zahteval, naj se rosa še en. . --------------------- trefcno o tem nu jno razpravlja- krat dovoli govoriti med sploš-1 sovi proti enemu ti. Ameriški delegat Dean Ache. I no razpravo v glavni skupščini vzdržanima, son pa je izjavil, da pekinška I OZN. Domnevajo, da bo njego. I Nato je skupščina va zahteva sprejeta. Skupščina je brez razpravlja, nja sprejela na dnevni red točke, ki se nanašajo na mednarodno nadzorstvo nad atomsko energijo, na neodvisnost Koreje, na ukrepe o kolektivni var. posti in na Libijo, Nastala pa je živahna razprava, ko je bilo govora o pritožbi Cangikajško-ve vlade proti Sovjetski zvezi. Sovjetski delegat Vilinski je zahteval, naj se to vprašanje ne vpiše na dnevni redL Toda skupščina je s 30 glasovi proti '8 in 13 vzdržanimi sklenila, da se bo o Cangkajškovi pritožbi razpravljalo. Potem, ko je bil0 brez razprave sprejeto vprašanje Palestine. je južnoafriški delegat protestiral proti vključitvi vprašanja o položaju Indijcev v Južni Afriki. Dejal je, da spada to v izključno -pristojnost južnoafriške vlade. Indijski delegat pa je odločno nastopil proti tem trditvam in vprašanje je bilo vpisano na dnevni red s 40 gla-in dvema sprejela brez razprave vse druge točke izvzemsi sledtečih, o katerih je sledila _ razprava; preiskovalna komisija v Nemčiji, ameriški in sovjetski načrt za razorožitev, jugoslovanska pritožba proti Sovjetski zvezi “a njenim satelitom, Glede tristranskega predloga o ustanovitvi mednarodne komisije v zvezi z razpisom volitev v vsej Nemčiji je prvi govoril sovjetski delegat, ki je v glavnem izjavil, da Združeni narodi; _ramajo pravice pečati se z nemškim vprašanjem, ker spada v pristojnost sveta zunanjih miTiLstrov. Govoril je nato na kratko britanski delegat. ki je zavrnil tr ditve Višinskega, za njim pa je izraelski delegat poudaril, da se v Nemčiji znova pojavlja nacizem in da tristranski predlog ne temelji na nobenem členu listine OZN; zato je nesprejemljiv. Po govoru češkoslovaškega, ameriškega in brazilskega delegata Je bila nato zadeva vpisana na dnevni red) s 47 glasovi proti 6 in dvema vzdržanima. Nakazila Unicefa PARIZ, 13. — Izvršni odbor Mednarodnega otroškega fonda Združenih narodov (UNICEF) je v soboto odobril nakazilo 5 milijonov 381 tisoč dolarjev za dobrodelne nažrte za otroke in sicer: Aziji 1 milijon 871 tisoč dolarjev, latinski Ameriki 091 tisoč dolarjev, vzhodnemu Sredozemlju 772 tisoč dolarjev in Evropi 505 tisoč dolarjev. Izvrš. ni odbor UNICEF je odobril tudi posebni nakazili 715 tisoč dolarjev za Korejo in 524 tisoč dolarjev za Palestino. Od fonda odobrenega za Ev ropo je namenjenih 330 tisoč dolarjev za delovanje mednarodnega otroškega središča v Parizu. Nakazila v znesku od 15 do 60 tisoč dolarjev pa so določena za pomoč pohabljenim otrokom v Grčiji, za pobijanje endemičnega sifilisa v Jugoslaviji in za kritje povečanih prevoznih stroškov za že dobav, ljeno hrano Jugoslaviji in Bolgariji. Posebni fond za Korejo vsebuje tudi darilo montažnih h:š, izdelanih v Jugoslaviji, katere bodo uporabljali za prenočišča, obednice, šole in bolnišnice za 1800 korejskih vojnih sirot. Izvršni ravnatelj UNICEF, Maurice Pate, je izjavil, da je bilo doslej deležnih koristi raznih podpornih načrtov te organizacije okrog 18 milijonov žena in otrok. Po sedanjih načrtih pa upajo, da se bo to število zvišalo na nad 35 milijonov. Vrednost blaga, poslanega raznim državam v drugem in tretjem četrtletju tega leta, cenijo na 4 milijone 500 tisoč do-I larjev. Ozopovei so šteli za sovražnike garibaldince, ne Nemce in fašiste «Bolla» je prosil CLN za pomoč proti garibaldincem, «edinim nevarnim sovražnikom* ■ Aldo Speccogna in govorica beneških Slovencev (Od našega dopisnika) LUCCA, lb. — Pred dopoldansko razpravo je predsednik opozoril pravne zastopnike ooeh strank, naj se pppoidtie oglasijo prj njem v sodi šeni tisami, da bi se mogli že v naprej sporazumeti glede vratnega reda odvetniških posredovanj po končnem zasli.anju pric. Predseanik je izrecno poudaril, da namerava do konca tega meseca zaključiti obravnavo in da odvetnikom ne bo mogel dovoliti še kaj veš časa zaradi izmenjave misli v tem pogledu. Za tem je prečital nekaj pisem, dospelih v teh dneh sodišču. V enem izmed teh obeta pisec, če bi bil povabljen kot priča, podati važne izjave, ki zadevajo odnese med garibaldinci in ozopovei na eni in med slednjimi in nacifašisti na drugi strani Čeprav je obramba izrazila željo, naj bi bil pošiljatelj pisma vključen v seznam prič. si je predsednik zaenkrat pridržal pravico odločitve. Kot prvi je bil zaslišan odvetnik Mario Gardi, bivši zastopnik italijanske liberalne stranke v CLN v Tarčentu. V prid poteku procesa ni prispeval s svojo izpovedjo nič novega, kakor ne naslednja pri- NAHAS PAŠA NAPOVEDUJE še odločnejšo borbo proti Angliji & Otip,. ? stopil na govorni. ■AJe; t,JV;goslovanski delegat ci-r, ga je sikupščina Tv. ? z aplavzi. g** “>• 6*_ bi] š in narode Jugcsla. i, i,, ^“*er je izjavil, da na- vlad V s!cU|P®čiin'i izvr" ■SOJ. ~ rt-s obstaja, potem je *^danti, da je zelo zgo. ilustrira napa-S^ije n 1 Protijugoslovanske Wt»vL?a katero se nanaša ju. Hi ^pritožba. Bebler je ^U. a. če sovjetski delegat dokaze, da položaj, o JlOVS)Ti . jugoslovanska " 1 K*; **az prav zdaj dal so-VnarS^at s svojim žalji-1,'Gov ■ m-a in ^ z jezillrPrK sovra-ri4todov ^anovanja svobodnih m Ooče' * Poudaril Bebler, k. Me Podi-f.-diti hegemoniji h , ■ Pri tem ni bil so. i1 nit- §at v svojih žaljiv-jeziLInai'lC> originalen. Prav k^abi; v zgodovini vedno riS , Pr°ti. onim, ki niso r Pred zahteva- w*>'viro Jevaicev. Primerjajte i 5 \jlJ“^dstavnikov Hitlerjevo med drugo sve- P^oti prav istim Jugoslavije, ki jih 5,tie predstavnik KSR % našii razlike niti v vsebini!« f .»e bi i6? j« nat° deial- ^ s ob tej priliki hotel pe-jvij: klevetami proti Jugc- ?vi.®0 lih na zboi*cvanju 5* iakl!r!dstavniki ZSSR. To ker n€ bi hotel P tetiJ.1 kleveta kleve. v5 Za ,c »to, ker sploh ne kai sovjčts^ jj or\«:..i-*\rr,rr>e i manifestacije v Kairu in Aleksandriji - Izrael bo verjetno sodelovat v obrambi Srednjega vzhoda O jugoslovanski no KAIRO, 13. — Po vsem Egiptu so od danes uvedli stanje pripravljenosti, ki bo veljalo tri dni ob priliki »dneva narodne borbe«, ko proslavljajo obletnico poziva iz leta 1618 za osvoboditev Egipta izpod britanskega protektorata. V Kairu je ministrski predsednik Naha$ paša govoril pred vsemi člani parlamenta in pred večtisočglavo množico. Med drugim je izjavil, da skušajo zahodne države odvzeti Egiptu s spletkami podporo vseh arabskih držav, ter je dodal: »Arabske države vedo, da ne morejo živeti, ne da bi bile združene. Ce zahodne države nočejo upoštevati skupine aiabskih držav, bodo odgovorne za to napako! kater«. posledice se bodo prej ali alej čutile. Prihodnji dnevi bodo polni dogodkov, ki bodo jasno pokazali, da politika pre. ziranja do arabskih in islamskih dežel, politika obstrukcije 'y organizacije miru in neupo števanje narodnih zahtev teh dežel vodi do katastrofe onih dežel, ki polagajo vse svoje zaupanje v lastne sile». Poudaril jP nato, da teži Egipt samo po neodvisnosti Nilove nižine in do njene združitve pod ustanovitev obrambnega sistema za Srednji vzhod. Na koncu je Nahas paša poudaril, da je Egipt zaradi sv

a sovjet-J? ostalih vlad so-D? v proti J“Sosla- * 4li ““«tu 2 listino OZN? h li 1 • h** ohmi^matitno ors»n'zl-h >ncideniov, ko-b Ioni rc. . huj- organizacija subver-nteoretičnega delo-Nla propaganda iViK J“ sovraštva ^ iisbl’. S°^POdarSka h Civ^r^nJe Posebne u alskc namene, Mha-. o orpani-z^i c« 4 ,j',"1fi4U.vrastva Proti Jugo-kV(Hno Je enaka hujskanju T-al' so vse to miro-*^"J«,.Da ali nc? Inednarodni odnosi, tru*¥ človeštvo danes J^tii Ali tako ravnanje ne Pomeni vira r JtSi? "vpetosti, vira no-<5 Da ali ne? ki že po ” >jT‘r3Vi J h>o^i,\kl,i«hajajo iz kr-letine, v kateri naiS2° ri m načela so ??aiodov». Wložh ^VriptPraXlial I o prlpo. h C Wlbwa’ nai W StijMka r2 e delegacije E-fc Sirije ^Tona' Saudove » J »PriUV^-a, in ki ^.4 ufni FrSŽS?. 2&radl krši-1 V ftlaVe *“^iJe nt,čel listi ^h PravI- uPTl v Parizu • Vojaški proračun ZDA za prihodnje leto znižan za 10 milijard dolarjev WASHlNGTON, 13. — Pred, sednik odbora načelnikov glav. nih stanov general Omar Brad-ley, je danes z letalom odpotoval v Evropo. V Londonu se bo sestal z britanskimi načelniki glavnih stanov, v Parizu pa bo imel razgovore z vrhovnim poveljnikom zavezniških sil v Evropi, generalom Eisenhowerjom, in z načelniki «Agenciie za vzajemno varnost«, W. Averellom Harri-manom, ki se mudi zdaj na obisku. v Evropi. Nato se bo udeležil sestanka »stalne skupine* in vojaškega odbora severnoatlantske obrambne organizacije, ki se začne 20. novembra. Kakor znano, se mudita na inšpekcijskem potovanju v Evropi, ki ga bosta zaključila z udeležbo na konferenci atlantskega sveta v Rimu, ‘udi nrr.eri-ška ministra za vojsko i za obrambo Frank Faos in Robert Lovett. \ Rim bo šel tudi geneial Bradley, ki ga bo spremljal aii-gleški letalski maršal Sir Wil. liam Elliot. Ameriški obrambni minister Lovett je predložil pred dnevi predsedniku Trumanu načrt za ameriški vojaški proračun z« leto 1952-1953, ki je približno za 10 milijard dolarjev nižji kot sedanji jr znaša trej 54 milijard. Ko b0 proračun odobril Truman, ga bodo predložili kongresu. V obveščenih krogih komentirajo znižanje vojaškega proračun« s strahom, da bi ogromne vsote, ki jih ZDA izdajajo v vojaške namene, v doglednem času utegnile porušiti go. spodarsko tavnotežje v Ameriki Doslej oboroževalni napor ni’ prizadel življenjske ravni prebivalstva in tudi civilna proizvodnja ni trila znižana. Vprašanje pa je, koliko časa bi bilo moRoče tako vzdržati. Nadalje pravijo, da pričakuje Lovett. da bodo ZDA po Ei- senhowerjevemu obisku v Wa- shingtonu povečale vojaško pomoč svojim evropskim zavez- nikom. ki so se znašli v težki gospodarski krizi. Znižani ameriški vojaški proračun bi omogočil, če bi bilo potrebno, večje vsote za utrditev atlantskega pakta na gospodarskem in vojaškem področju. Trdijo tudi, da obrambno ministrstvo zandi zamud v izvajanju produkcijskih načrtov ni moglo izkoristiti vseh kreditov, ki jih je imelo na razpol?gn in da trenutno razpolaga z »neuporabljenimi rezervami«, ki znašajo ve4 desetih milijard. V pooblaščenih krogih poudarjajo, da znižanje vojaške-ga proračuna ne pomeni popuščanja napora za oborožitev. Zatrjujejo, da se bo vojaška proizvodnja še naprej povečevala in da bodo v-‘i oboroževalni načrti izvedeni. Nasprotno pa na notranjepolitičnem Področju Lovettov načrt odgovarja na kritike republikanske opozicije, ki očita voj-kom, risi »uničujejo deželo*. Obenem bo Lovett vsaj deloma zadovoljil zagovornike «atomskega pro a-čuna«, ker So v njegovem načrtu vsote za atomsko orožje višje kot v preišnjem. V dobro obveščenih krogih Pa zatrjujejo, da so ZDA opu-■Hile misel dn bi si ustvarile letalsko ooorišče v Soaniji. da Pa še vedno mislijo rn e.rn-njo neka.j m?njših mo noriških op^rifč v tej deželi, od teh eno v Cadizu. Zdi se. da so do tega skleDa prišli t>o poročilu generala Jamesa Sorvja. načelnika ameriške vojaško-tehnične misije v Soinlji, ki je, k-t zatrju jeio v Istih virih, prikaz”!, da bi s>abo stinje 5pBnsk'h komunikacij zelo oviralr, gradijo letalskih oDorišč Obenem je sradnja oporiSč v Maroku no-fsnila v ozsdnj" vai!”ost Snai-■»lcega polotoka v tsrt oziru. OAKLAND (Kal fomija). 13 Vierai j« v starosti 72-1 t um 1 dr, Wilbur Sawyer, ki Je 0<^' tori] prvo učinkovito cepivo proti rumeni mrzlici. Načrt za sprejem Italije v OZN pri zadnjih vratih PARIZ. 13. — Danes so se razširili glasovi, da bi Italija mogla biii sprejeta v OZN nekako pri zadnjih vratih, skozi komisijo za zaupno uprava Nekatere delegacije so izdelale načrt, ki bi morda paraliziral sovjetski veto. Načrt sloni na dejstvu, da je Italija, ki je dobila Somalijo za 10 let y zaupniško upravo, že članica komisije za zaupno u-pravo s posvetovalno pravico in brez pravice glasovanja. Ce bi Italija bila članica OZN. bi imela v tej komisiji enak položaj kot ostale države, Procedura bi se opirala na neko že predloženo resolucijo in na danes sprejeti sklep v glavni skupščini, in bi potekala takole: 1. Argentina je predložila resolucijo, ki predlaga popolno sodelovanje Italije v komisiji za zaupno upravo. 2. Na zahtevo Sira Gladwyna Jebba je glavna skupščina danes brez debate odobrila vpis te resolucije na dnevni red komisije za zaupno upravo, čeprav bi normalno morala priti pred politič. j no komisijo. 3. Delegacije, ki so i skovale načrt, bodo zahtevale I od komisije za zaupno upravo. ] nato pa od skupščine, naj odobri argentinsko resolucijo, ki zahteva polnopravno članstvo Italije v komisiji za zaupno u-pravo. Na ta način Italija nekako postala članica OZN. Nekatere druge delegacije pa se zavzemajo za drugačno proceduro. Peru, ki ga podpirajo še nekatere druge delegacije iz Latinske Amerike, je predložil načrt resolucije, ki predlaga sprejem novih članov, kj So dokazali, da so zadovoljili pogojem, ki jih zahteva čl 4 ustanovne listine. Vendar bi se ta procedura težko izognila sovjetskemu vetu. Odstop predsednika norveške vlade OSLO, 13. — Norveški ministrski predsednik Einar Ger-hardsen je danes odstopil. Priporočil je kralju, naj imenuje za njegovega naslednika Oscar-ja Torpa, parlamentarnega voditelja laburistične stranke. Gerhardsen je opravičil svoi sklep z zatrdilom, da je sprejel funkcijo ministrskega pred. sednika pred šestimi leti in poj in da meni, da ima pravico, da se po tako dolgi službeni dobi spočije. Oscar Torp pa je izjavil, da je Gerhardsenov odstop ne pomeni nobene spremembe v norveški zunanji ali notranji politiki. Prosil je vse ministre, nai ostanejo na svojem mestu, in si pridržal pravico, da kasneje morebiti spremeni sestavo vlade. Gerhardsena pa je laburistična parlamentarna skupina izvolila za svojega predsednika Predsednik francoohg republike Vincent lAriol je ob otvoritvi VI. zasedanja glavne skuoščine OZN izrekel delegatom dobrodošlico. Sovjetski sateli ti nadaliuieio s provokacijami g roti Jugoslaviji Napadalno ravnanje madžarskih kominiormistov - Eieanor Roosevelt o zagrebškem zborovanju za mir in sodelovanje • Sporazum med FLRJ in 1L0 o strokovni pomoči Jugoslaviji - Pisatelj Viktor Car Emin o ponovnem oživljanju danuncijevstva v Italiji BONN. 13. . Zahodnonemški kancler Adenauer je bil povabljen, naj prisostvuje seji zunanjih ministrov šestih držav za organizacijo evropske obrambe. Seja bo v Parizu 15. novembra. Ker Adenauer ta teden ne more zapustiti prest 1 nice. je pooblastil glavnega tajnika zunanjega ministrstva vvalterja Halhteina, naj ga na domestuje tla pariški sejfi | “ Tudi " dunajski list «Neue i staro ^t^ impTrialističnih p£ (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 13. — Medtem ko se v glavni skupščini OZN sovjetski delegati trudijo, da bi dokazali, da so obtožbe jugoslovanske delegacije o napadalnem ravnanju ZSSR in njenih satelitov proti Jugoslaviji neresnične. na jugoslovanskih mejah s sovjetskimi satelitskimi državami ne prenehajo ziočin-sKi napadi na jugoslovanske graničarje. Kot tudi doslej, so madžarski kominformisti najbolj vneti v provokacijah, v pošiljanju vohunov in v vonjno-hujskaški propagandi proti Jugoslaviji. Na MadžarsKi meji z Jugoslavijo pride vsak dan do kakega dogodka, ki Je preračunan na izzivanje nemira in negotovosti med obmejnim prebivalstvom »n na ustvarjanje vojne psihoze. V zadnjih dneh so madžarski kominformisti izvršili več provokacij na jugoslovanski meji. V enem samem dnevu, 4-novembra, so na ozkem obmejnem pasu. dolgem pribUžno 20 km Pri karavli Udvar madžarski vojaki, ki jih je na tem odseku mnogo vec, kot bi bilo potrebno za normalnp varovanje meje, večkrat streljali na jugoslovansko stran, istega dne Je pri karavli Zeleno polje 'madžarska konjeniška patrola prešla jugoslovansko mejo. Tega dne Je b-lo na vsej meji o-paziti veliko delavnost madžarskih obmejnih organov, inšpekcijo visokih oficirjev in premike čet. Eieanor Roosevelt je objavila v ameriškem listu «Chicago Sun* članek o zborovanju za mir in mednarodno sodelovanje, ki je bilo nedavno v Zagrebu. Gospa Roosevelt poudarja, da pomeni zagrebško zborovanje za mir zelo pomembno pobudo v naporih, da se ljudje v svetu zainteresirajo za stvar miru. in nadaljuje, da so v Zagrebu razpravljali o nesporazumih med narodi, od katerih mnogi predstavljajo vzroke vojne. Eieanor Roosevelt govori nato o ameriški delegaciji in pravi, da je v njej bilo nekaj Amerikancev, ki so iskreni pacifisti in od katerih eden ali dva simpatizirata za ideje, ki se v ZDA mnogim zdijo zelo levičarske Wiener Tageszeitumg* posveča članek zagrebškemu zborovanju za mir in piše, da je poteklo v znamenju splošne in svobodne izmenjave mnenj. O tem. so se lahko prepričali številni tuji novinarji, ki so zborovanju pri. sostvovali. List dodaja, da se je okoli 60 tujih dopisnikov moglo seznaniti z. mnenjem o Jugoslaviji brez »spremstva«, ki je tako karakteristično za nedavni kominformistični mirov-r.l na Dunaju. V raz- govorih s tujimi dopisniki se jugoslovanski delegati in službeni predstavniki pokazali širok . tolerantnost za mnenja, ki se ne strinjajo z njihovim., list na koncu zelo hvali tehnično organizacijo zagrebškega zbo. rovanja. I?i Jugoslavije bQ v kratkem poslano v Avstrijo in v Nemčijo 416 otrok nemške narodnosti, katerih starši so med zadnjo vojno ali po njej zapustili Jugoslavijo in zdaj stanujejo v teh deželah. Otroci bodo potovali v dveh skupinah, predajo pa bodo izvršili na Bledu v prisotnosti komisije, ki jo sestavljajo predstavniki mednarodne, ga, jugoslovanskega, nemškega in avstrijskega Rdečega križa. Otroci so zdaj po dečjih domovih ali pri bližnjih sorodnikih. Jugoslovanski Rdeči križ je doslej vrnil staršem v Avstriji in v Nemčiji 357 otrok. Med Jugoslavijo in mednarodno organizacijo za delo je bil danes v 2enevi podpisan sporazum, po katerem bo v Jugoslavijo poslanih 44 inštruktorjev, ki bodo pomagali pri strokovni izobrazbi kvalificiranih delavcev. 377 jugoslovan. skih delavcev pa bo poslanih v industrijske centre v inozemstvo, kjer se bodo strokovno izpopolnili. Inštruktorji bodo v Jugoslaviji imeli praktične in teoretične kurze iz elektrotehnike, petrolejskih virov in izdelovanja inuporabljanja orodnah strojev. Jugoslovanski delavci, ki bodo odšli na uk v inozemstvo pa bodo delali v tovamih celuloze, kemičnih proizvodov, medicinskih instrumentov itd. Znani jugoslovanski Književnik iz Istre Viktor Car Emir pile v »Borbi*, da oživljanje ianuncijevske atmosfere v da-Mšnji irrotijugoslovanski kampanji v Italiji zasleduje cilj, da nove generacije vname za dvigov pod parolo Trst-Reka-Istra-Dalmacija. Viktor Car E-min dodaja, da hočejo z dvigovanje aanuncijevskih legionarjev na piedestal «najlepšega cveta italijanskega patriotizma» omogočiti nadaljnje izvajanje zakrinkane fašistične politike in izigravati zaveznike. Car Emin opozarja, da je italijanski radio 4. novembra, na 33. obletnico premirja z Avstrijo, poročal, da so tega dne v vsej Italiji klicali »hočemo Trst, Reko, lisJsiaeija! Hočemo Julijske Alpe, naša naravno mejo na Vzhodu«, in poudarja da danuncijevsko atmosfero v Italiji ustvarjajo oni. ki bi hoteli vprašanje Trsta rešiti s silo. r. n. , ča, bivši ozopovec Eugenio [ Falumba, razen morda novice, da je bil ozopovski komandant »Bolla* svoje dni tuij španski borec, seveda na Francovi sira-ni. Pri tem se je obramba sicer nekoliko razgibala, toda zastopstvo civilne strsnke jo je takoj paraliziralo z ugotovitvi, jo, da ima trenutni direktor lista »lUnita« še pestrejšo preteklost. Predsednik pa je likvidiral spor s pripombo, dq je bil končno Mussolini prej socialist, predgn se je pričel ukvarjati s fašizmom. Same garjave ovce torej, kakor koli se človek obrne, in nori obeše-njalc. kakor vidimo, predstavlja še vedno odločujoč zgled v reševanju tovrstnih sporov. Vse do zaključka popoldanske razprave je imel potem besedo neki ozopovski komandant čedadske cone, v isti mah pa tudj podkomlsar na prefekturi v Vidmu Aldo Speccogna. Kadar se pojavi priča iz te skupine, se je treba običajno sprijazniti tudi s podrobnostmi n. pr. o vremenu in podobno ter potrpežljivo čakati, kdaj se bo priča vendarle dotaknila dogodkov, ki prihajajo v poštev pri tem procesu. Tako tudi Spehonja. Z razliko od ostalih pa je on prinesel s seboj celo lično mapo, bržčas zato, da bi še bolj na dolgo moril sodišče s svojimi zapiski in dal s tem poudarka svoji osebi. K sreči mu je predsednik ni dovolil niti odpreti in ga nenadno odslovil, in sicer prav v trenutku, ko je Spehonja menda kanil prikazati porotnikom pomembni vpliv ezopovske strategije na uspešni zaključek vojne in politično dalekovid-nost takratnih ozopovskih voditeljev. In v resnici se je dalo tudi iz njegovega pripovedovanja spoznati, da so imele ozopovske skupine le namen previdno preriti se skozi vojni metei in se izkazati po možnosti le ob zaključku. ko bi se dalo brez večje nevarnosti zaslužiti celo kakšno medaljo. Tako se je tudi Spehonja kakor ostali ozo-povci s «bollo« na čelu skrbno ! ogibal vezati se z garibaldinci i in še manj z IX. Korpusom, j kajti ti so jemali vojno vse preresno in niso štedili s krvjo. Da pa bi to ne postalo preočitno v teku pripovedovanja, skušajo te vrste priče opravičiti svoje ne preveč junaško obnašanje z domnevno slovensko nevarnostjo. Tudi Spehonja je odklonil sodelovanje z garibaldinci, češ da so se s tem podredili slovenskim partizanom, ki imajo namen zasesti Beneško Slovenijo in Furlanijo do Tagliamenta. Garibaldinec «Andrea» je v tem smislu in v imenu italijanske KP sklenil 1944 leta baje celo poseben sporazum s KPJ. Z druge strani pa so prihajale po 1943 letu okrožnice od CLN, da je Benečija italijansko ozemlje in jo je treba braniti. Spehonja se ie nekaj krat sestal garibaldinskimi in slovenski-mi partizanskimi predstavniki, se razgovarjal z njimi o tem vprašanju in prišel vedno do zaključka, da imajo Slovenci res namen zasesti Benečijo ter Jo po vojni priključiti k Jugoslaviji. To so dokazali po razsulu italijanske vojske, ko so vdrli v one kraje ter vsilili tamkajšnjemu prebivalstvu slovenski pouk v šolah in uradovanje na občinah, ako ravno ti ljudje niso znali ne pisati ne čitati slovenščine. Ko je predsednik omenil, da govore tam vendarle tudi slovensko, je Speccogna z omalovaževanjem odvrnil, da govore pač v Benečiji nekakšno mešanico slovenščine, »avstrijščine* in italijanščine. do česar ga je menda dovedlo razmišljanje o poreklu njegovega zmaličenega priimka. Po Dorčinjskih dogodkih je Spehonja sam iskal stike z garibaldinci in se proti koncu a-prila sestal v Sv. Petru z Ric- ciottijem in še z nekaterimi. Čeprav je bilo na tem sestanku stisnjeno, Oa garibaiamci ne bodo podvzeii nobene akcije, ne da Di prej obvestili ozopovce, so že isti večer sami napadli Ceaad, kjer so bili Nemci. Zaradi tega napada so se Nemci potem kruto maščevali s pobijanj t ni talcev in požiganjem. Pripovedovanje Spehonje je razgibalo obtožence, ki so. majajoč z glavo, očitno kazali da se priča vse prevečkrat oddaljuje od resnice in tolmači porotnikom dogodke docela po lastni volji. Naslednja priča, duhovnik Beilo Bedente, je bil nekaj časa ozopovski in garibaldinski kaplan in je zato nosil rdece^e-leno ruto okoli vratu. Prisostvoval je pokopu petih žrtev iz porčinja ter pokazal, kot vsi doslei zaslišani duhovniki, da mu je politika ljubša od verskih skrbi. Na trenja med ozo-povci in garibaldinci je kajpada gledal z očrni škofijskega ordinariata v Vidmu, ki garibaldincem niti na izrecno proš. njo ni privoščil dušnega pastirja. Za osvetlitev odnosa do osvobodilnega gibanja pa je vsekakor značilna izjava »Bol-le», ki je duhovniku Bellu zaupal. da je prosil CLN za pomoč proti garibaldincem, od katerih edinih da preti nevarnost, s čimer bi se torej reklo, da za ozopovce nemška in fašistična nevarnost sploh ni obstojala. Priče Corrado Alino, Franj-o Giorgini in Edoardo ToffoTato bi morali s svojimi izpovedi do. končno razčistiti vprašanje, ali je prišel nalog za poboj ozo-povcev od tako imenovanega «komisarja treh Benečija. Vendar se tega ni dalo dokazati. Komisar je bil prisoten na enem izmed sestankov garibaldinskih komandatov v onih dneh. nikakor pa ni mogoče ugotoviti, ali je bil ta sestanek pred ali po porčinjski akciji. Razprava se nadaljuje jutri. M. U Morrison obtožuje Ch urchilloi/u rai/nanje izjavil je, da vlada nalašč slika gospodarski položaj Anqlije v bolj temnih barvah, ia(o da bi imela izgovor, če ne bi izpolnila svojih obvernosti - Nova zaupnica vladi • Churchill pojde tudi v Kanado Osiri ameriški komentarji ob Peronovi zmagi v Argentini NEW VORK, 13. — Rezultati argentinskih volitev so povzročili y newyorškem tisku ostre protiper onistiene komentarje. Listi izražajo bojazen zaradi vpliva, k- ga utegne imeti zma-ga generala Perona na zahodno poloblo. «New York Times« našteva strahovatne metode, ki se jih je posluževal Peron, da bi dosegel volilno zmago, in nada, ijuje: «Neizprosno sovraštvo pe-ronistov proti ZDA, skrajni na. c-orializem nekaterih oficirjev, fašistična napadalnost, ki se je polastila bogate dežele, vse to skupaj daje grozljivo podobo.« «Ntw York Herald Tribune« pa poudarja, dla so opozicijske stranke uspele izvesti volilno kampanjo kljub vsemu ustrahovanju in da je znaten diel volil, cev podprl to prot-peronistično kampanjo c. Končaj volilni rezultati so sledeči; peronisrti 4.457.891 glasov, radikali pa 2,456.128 glasov. LONDON, 13. — V krogih blizu ministrskega predsednika so mnenja, da bo Churchill ob svojem bivanju v ZDA govoril tudi v ameriškem kongresu, če bo povabljen. V političnih kro. gih izjavljajo, da bo finančni minister Butler nadomeščal Churchilla in Edena v njuni odsotnosti. Danes so uradno javili, da je Churchill sprejel vabilo kanad. ske vlade In da bo po končanih razgovorih s Trumanom odšel za dva ali tri dni v Ot-tawo. V ponedeljek in torek bo v spodnji zbornici prva razprava o zunanji politiki. Minister za vojno Anthony Head pa je napovedal, da bo vlada prihodnji teden podala izjavo glede na-črta za obnovitev »Home Gard«, Danes so v spodnji zbornici razpravljali o laburistični reso. luciji proti sklepu vlade, da se delo parlamenta odloži od 7. decembra na 29. januarja zaradi božičnih počitnic. Prvj ie govoril bivši zunanji minister Morrison, ki je opozoril vlado, naj ne slika gospodarskega položaja v Angliji z bolj temnimi barvami, kakor bi dejstva to opravičevala. Morrison je dejal, da morda konservativci tako ravnajo, da pripravijo pot za izvajanje reakcionarne politike, ali pa da bodo imeli izgovor, če ne bodo uspeli izpolniti obveznosti, ki so jih prevzeli med volilno kampanjo. Obtožil je nato Churchilla, da ravna s parlamentom, kakor da bi šlo »za kako nadležno stvar*. Zvečer so glasovali o laburistični resoluciji, ki Je bila zavrnjena s 318 glasovi proti 281. BERKELEY (Kalifornija), 13. Seizmografi kalifornijske univerze so registrirali «precej močan« potresni sunek, katere* ga epicenter bi moral biti pri Kurdskem otočju. 15 o farmacevtski industriji (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Medtem ko jt zbornica danes še vedno razpravljala v glavnem o škodi, ki so jo povzročile nedavne povodnji v Južni Italiji in o vlad. nih ukrepih za pomoč prebivalstvu, ki jih vlada kuje v nebo, opozicija pa skoraj sploh zanikuje, je senat nadaljeval razpravo o italijanski farmacevtski industriji. V razpravo so danes aktivno posegli — po nekaterih, večinoma liberalnih senatorjev — interesi prizadete industrije, ki hoče preprečiti, da bi se na trgu pojavila konkurenca cenenih zdravil iz državne proizvodnje. Zdi se, da je socialdemokrat, ski senator Pieraccini — podobno kot pred dnevi vlada, na pritisk od zunaj, z liberalizacijo uvoza — dregnil v sršenje gnezdo skrivnostno zamotanih velikih industrijskih in finančnih interesov, ki se očitno bojijo. da bi napad na monopolistične pozicije farmacevtike industrije, ki pomeni sicer le majhen procent v sklopu celotne italijanske industrije, u-tegnil pomeniti načelni prece-dens za druge, vse večje in višje interese. Glavni napad proti Pieracci-nijevemu predlogu je vodil de-mokristjanski senator Caron, ki je govoril v imenu senatne večine. Vendar se zdi. da ta večina ni tako trdna, kajti več demokristjanskih senatorjev se je zavzemalo za Pieraccinijev predlog. Skupina liberalnih senatorjev pa je predložilo resolucijo, naj se diskusija o Pie-racclnljevem predlogu ustavi in predlog odbije še pred podrobnim pretresom. Zvečer je parlament razpravljal o italijansko-brazil-skem sporazumu o izseljevanju. Opozicij^ očita temu sporazumu. da ne ščiti italijanskih izseljencev v Braziliji. A. P. BERLIN, 13. — Britanski urad. ni predstavnik je sporočiC da ie skupina 150 častnikov vzhod, no-nemške policije odpotovala v ZSSR, kjer jih bodo irvežbalj v zvezi s pripravami za ustanovitev vrhovnega poveljstv* vzhodnonemške vojske. PRIMORSKI DNEVNIK 14. novembra 1931 TR2AŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, sreda 14. novembra Serapijon, Borislava Sonce vzide ob 7.01, zatone o» 16.37. Dolžina dneva 9.36. Luna vzide ob 16.35, zatone ob 8.05. Jutri, četrtek 15. novembra Leopold, Ovčica Z VČERAJŠNJE OBČINSKE SEJE POLIliE RESOLUCIJE Sl JHBr i M mn Minili v .M" nWM Z OBČINSKIH SEJ V NABREŽINI IN ZGONIKU V Zgoniku sprejeli proračun Neuspela kominformovska špekulacija z otroško božičnico Po mnenju župana morajo Tržačani z veseljem sprejeti vsak zakon pa čeprav predvideva 200% povišanja najemnin samo zato, ker je italijanski Preden je bil ponovno potrjen mandat že odstavljenemu občin. skem.ii svetu, so njegovi člani (pripadniki večine seveda), z županom vred na vse pretege govorili, kako važno je sklicati ponovno občinske seje. Poudar. jali so, da je treba nujno rešiti nešteto problemov v korist tržaškega prebivalstva. Sedaj, ko so končno svoj namen dosegli ter postali ponovno predstavniki občinskega sveta (brez volje in potrdil tržaških voliv-cev) so pa pokazali, v čem pravzaprav obstajajo ta zelo važma vprašanja in kaj mislijo oni predvsem «reševati» Tako so si zbrali včerajšnjo občinsko sejo za predložitev take vrste resolucije, ki naj bi v imenu večine svetovalcev, ob. sodila napsd na koprskega župnika dona Brunija preteklo ne. deljo v bližini Krkavč. Resolucijo je predložil občinski odbor, ki je tudi poudaril, naj bi bila ta poslana Svetu Združenih narodov. Z resolucijo so se seveda še pray postimo strinjali kom-informistični svetovalci, ki so kar uživali ob divjanju svetovalcev večine proti «terorju v coni B». »Harmonijo« med kominformisti in predstavniki ostalih italijanskih skupin je zmotila opomba predstavnika Slovenske demokratske zveze dr. Agneletta, ki je izjavil, da sicer z vso odločnostjo obsoja napad na omenjenega župnika, da pa se z resolucijo ne more strinjati, ker je preiskava o incidentu tr teku ter torej ni še znano, kdo je to dejanje zakrivil in bi bilo zato nesmiselno pošiljati takšno resolucijo Združenim narodom. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi predstavnik indipendentistov dr. Giampiccoli, ki je v imenu svoje skupine izjavil, da se bo glasovanja za resolucijo vzdržal. Resolucijo so tako odobrili le člani večine ter kominformisti, drugi so se pa vzdržali. Ostali del občinske seje je bil posvečen v glavnem raznim vprašanjem popolnoma upravnega značaja. Ker niso prišli na pretekli občinski seji na vrsto še vsi svetovalci, ki so želeli postaviti razna vprašanja so to točko včeraj vključili tudi v dnevni red. Med vprašanji. ki so jih svetovalci stavili, je bilo tudi vprašanje otroških vrtcev, ali boli točno rečeno vprašanje otvoritve otroškega vrtca v Padričah, kier so tudi že prostori na razpolaso. Vprašanje je postavi] kominformist Košuta, ki je ponovno pokazal, da je v šolskim problemih kaj malo podkovan, saj ni vedel odgovoriti Sdolisu, ki je izjavil da slovenski otroškj vrtci pač niso mogli biti še otvorjeni, ker ni denarja ter da čakajo tudi italijanski otroci na svoje vrtce. Kot da bi Slovenci tega starega izgovora n pomanjkanju denarja že dobro ne poznali! Svetovalec Delise je sprožil vprašanje nadaljnjega obstoja Od-eka za ekonomska dela (Di. visione dei lavori in econo-mia), katereea namerava baie ZVU že v kratkem likvidirati. Kot Se širijo novice, so, uradniki tega podjetja že prejeli nih delavcev bilo odpuščenih šele proti koncu decembra. Kominformist Radich. ki je za Delisejem sprožil isto vprašanje, ni vedel kot »sindikalist« nič boljšega predlagati, kot da bi o tem vprašanju šele vsakdo povedal svoje mnenje ter bi o tem še skupno na prihodnjih občinskih sejah razpravljali. Kaj pa delavci, ki bi bili medtem že ob službo? Na to seveda »sindikalist« Radich ni imel časa pomisliti. Radich je postavil še drugo vprašanje in sicer vprašanje uveljavitve italijanskega zakona na našem ozemlju, ki predvideva 200-odstotno povišanje najemnin. Ni se hotel sicer zaleteti v dejstvo, da so Tržačani sploh proti temu, da bi ®e na našem ozemlju uveljavljali tržaški zakoni, ker bi se to pač ne strinjalo s politično linijo kominformistov, temveč je samo omenil, da je položaj našega delavstva tako težak, da bi ne smelo priti do povišanja na. jemnin. Zupan Bartoli je Izjavil, da je to vprašanje zelo «delikatno». ker gre namreč za italijanski zakon, ki bi ga morali Tržačani že v naprej za- udaril, da gre tu za povišanje, ki bi ga Tržačani zelo občutili, -toda ker je to italijanski zakon, bi ne kazalo upirati se rnu. Mislimo, da so Tržačani lahko takega župana in svetovalcev, ki tako «skrbijo» za njihove interese, zelo veseli. Po končanih vprašanjih, so odborniki odgovorili nekaterim svetovalcem. Tako je odbornik Vi-sintin obširno odgovoril svetovalcu dr. Agnelettu glede klavnice na Opčinah, ki je vzbudila toliko ogorčenja in nezadovoljstva med samim prebivalstvom. Čeprav je bil njegov govor zelo izčrpen, ni mogel prepričati niti dr. Agneletta, kot ne bo prebivalcev Opčin, da bi se to vprašanje ne bilo dalo rešiti drugače, če bi bila občina le hotela. Zupan je nato prečita! pismo predstavnika MSI svetovalca Bruggerija. ki je podal demisi-jo kot občinski svetovalec, to pa zato, ker je baje izstopil iz stranke, katero je do sedaj v občinskem svetu zastopal. Ob koncu seje so odborniki prečitali še vrsto določb, izmed katerih so nekatere že sprejeli,, o drugih bodo pa razpravljali dovoljino sprejeti. Res je, je po- na seji, ki bo v torek ob 18. Predvčerajšnjim je bila seja i občinskega sveta v Nabrežini, včeraj zvečer pa v Zgoniku. Na seji natorežinskega, občinskega, sveta je- v imenu komisi, k- za sklepanje pogodb svetovalec Gratt&n predložil občinskemu svetu načrt nove pogodbe s kaannolomniškiani podjetjem Ca-ve Romane. Pogodba naj bi se sklenila za največ 15 let Do seda; je to podjetje plače vajo samo 250.000 lir letne najemni, tte. Po novem, načrtu pa bj moralo plačevati 400.000 lir najemnine n® leto in 600.000 lir odškodnine do 300 kubičnih metrov nalomljenega kamenja ter 2.400 lir za vsa^ nadaljnji kub. rmeter kamenja nad' 300 kuib. m na leto. Sedanji letni izkaz znaša- 400 kub. m. PQ dolgem razpravljanju so vsj svetovalci soglasno sprejeli predlog. Svetovalec Terčon je nato dejal, da pripovedujejo da postanejo v Trstu hiše IACp po desetih letih la,st otočine, če sto. je na dbčin-skem zemljišču. Predlagal je, naj uprava po?zve, ali jP to točno, nakar naj svet zahteva da bodo veljali isti pogoji tudi za Nabrežino. Na včerajšnji seji zgoniškega občinskega sveta, je bila glavna točka dnevnega reda proračun za leto 1952. Odbornik tcv. Budin je prebral izvleček oiroraSu-na in pojasnjeval posamezne točke. Proračun kaže, dia ni u-panja, da bj se finančni položaj občine popravil. Dohodki so MORILEC GOSTILNIČARJA V1TT0RA PRED POROTNIM SODIŠČEM C let in 0 mesecev ječe zaradi nasilja ponoči 1. septembra se je v Ul. Sv.Justa pripetil dogodek, ki je presunil celo mesto. Nasilno vedenje 25-letnega Fran-cesca Achilla, stanujočega v Domus Civica štev. 3 pri Sv. Soboti je spravilo 55-letnega lastnika gostilne «A1 Castello* v Ul. Sv. Justa, Michela Vit-tora, v grob. Mož je namreč pod udarcem nasilnega mladeniča padel na tla. si prebil lo-be.njo in kasneje posledicam podlegel. O tem dogodku je včeraj razpravljalo porotno sodišče. Po prečitanju obtožnice, ki ob-dolžuje Achilla nepremišljenega umora, težkih groženj in kaljenja nočneea miru, so začeli' razpravljati o zadevi. 1. septembra zvečer so se nogometaši ki so sodelovali pri notranjem nogometnem turnirju ladjedelnic, udeležili v «Ba-stione fiorito« na gladil razdeljevanja dani. Achille je bil seveda ob tej priliki vesel in je popil kar 10 kozarce*. prose-kega vina. S preostalimi steklenicami se je Achille skuono Vittoriom Del Zio R" giom Novgrom in Dariom M niuttl-jem odpravil z gradu in cpla družba se je zatekla v gostilno «A1 Ostello«. Naročili so si 5 obloženih kruhov in 5 kozarcev, na kar so začeli piti. Ve'e-lje se je stopnjevalo, ko je eden izmed njih začel polglasno peti neko napolefcansk0 popevko. Drugi so se mu seveda grajanje ni hotelo poleči, jim | čarja, Amleto in njegova žena, je gospodar zagrozil s policijo ki pa je živela šg 11 let ločena’ pridružili. Gosti nič^r Vittor jih je prijazn0 napro-il, da bi obvestilo o odpustu z dela, med- j utihnili. To opozorilo je razka-tem ko bi 800 tamkaj zaposle-1 čilo veselo družbo. Ker se raz- ter hotel svojo grožnjo uresničiti. Dei Zi0 je tedaj vstal in dvakrat udaril po gostilničar^ jevih rokah, medtem ko se je Achille z besedami »podlež, nocoj te uničim« zagnal vanj. Naveličani gostilničar je jezng zapustil svojo gostilno, medtem ko so razgrajači tedaj dvignili od mize in mu sledili. Dva sta se ustavila na vratih, Achille Pa je stekel za njim, ga "a vo-golu hiše prijel od zadaj za roko ter ga sunkovto obinil-Presenečeni gostilničar je bil tako obrnjen z obrazom proti Achillu, vendar je imel prekrižane noge. Achille, ki je jezno momljal nekaj nerazumljivih besed, je dvignil roko in moža udaril. Udarec je bil tako močan, da je gostilfiičpr že prej v nerodnem položaju, padel in obležal. Sprva mu je napadalec skušal pomagati, vendar se je kasneie ustrašil ter zbežal, medtem ko so vsi prisotni kričali nanj. K sreči je tedaj prihajal m cesti policijski agent G. Pertot, ki je fanta ustavil in ga vprašal, kam je namenjen. Prestrašeni Achil-le ni znal dati točnega odttovo-ra ter se je izeovarjsl, da hoče na filobus, oziroma na tramvaj. Ker se je policaju zdelo vedenje mladeniča precej sumljivo, ga je pridržal in kasneje aretiral. Pred sodiščem je Achille seveda zanikal in dal tri povsem različne izjave o dogodku. Vrstile so e priče, med katerimi je bil tudi 31-letni sin gostilni- GORIŠKEGA Sovražni odnos kominformistične Delavske zbornice do Slovencev Brezposelnost, ki se je pojavila po vojni, je po razmejitvi zajela tretjino dela zmožnih prebivalcev našega mesta. Od približno 4.000 brezposelnih je več kot 3.000 delavcev slovenske narodnosti. Znano je, da imajo do dela in zaslužka pred. nost esuli in državljani italijanske narodnosti. Za slovenskega delavca, enakopravnega državljana, v Itailji ni kruha. Cim se nekomu posreči preriniti se do dela. že italijanski šovinisti in begunci kažejo s prstom nanj toliko časa, da ga je delodajalec prisiljen nadomestiti s pri-bežnikom ali vnetim šovinistom. Takih primerov je bilo v zadnji letih nešteto in se še vadno ponavljajo. Lakomnost in sovraštvo italijanskih šovinistov ne prizanaša niti mladim slovenskim vajencem, ki, čeprav so marljivi, vestni in pošteni. morajo zapustiti delo, čim šovinisti izsledijo, da je zaposlen. Slovenski dclavci so si v zadnjih letih nabrali dosti izkušenj in dobro vedo, da je ita. lijanski šovinizem zmožen odtrgati njim in njihovim družinam še tako boren košček kruha. Šovinistično gonjo proti zaposlitvi slovenskega delavca Pa vodi tudi kominform-stična delavska organizacija, tista organizacija, ki je delavstvo svarila pred prevaro «krščanske usmiljenosti* demokristjanov in se sama ovijala v »plač pravičnosti in socialne enakopravnosti*. Prav ta ie sedaj pokazala svoj pravi obraz. V sovraštvu do Slovencev se je zvezala s šovinisti in z njimi nadaljuje bor. bo za izgon z dela slehernega slovenskega delavca. Komlnformovsko glasilo »De-lo», v svoji zadnji Številki, prav tako kot je že mnogokrat storilo glasilo istrskih pribežnikov, _ ščuva vodstvo podgorske pre- j vi: «V podgorski predilnici se je že pokazalo, da je nekaterim titovskim elementom uspelo vriniti se med delavce tega podjetja. kakor tudi jim je omogočeno izvrševati izdajalsko delovanje med delavskim razredom«. S tem stavkom kominfor-movci jasno dokazujejo svoje začudenje, da je mogel slovenski delavec priti do zaposlitve in opozarjajo šoviniste na njihovo nedopustno pomoto. Svoje začudenje pa hočejo v istem stavku prikriti z izjavo, da so slovenski delavci izdajalci delavskega razreda. Z blatenjem slovenskega delavca in z s šovinističnim hujskanjem delodajalcev proti njihovi razpolitvi, si «močna» Delavska zbornica, ki dan za dnem bolj očitno kaže svoje izdajstvo delavskega razreda, prav gotovo ne bo pridobila na »moči«. S hujskanjem proti slovenskemu delavcu in kratenju njegovih že itak pičlih pravic si ne bo niti med svojimi maloštevilnimi člani rešila izgublje-nega ugleda. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da je visoki komisariat v zvezi z izrednim širjenjem slinavke na živini, ki so jo uvozili iz Danske, začasno odgodil vsa zdravniška dovoljenja za uvoz živine iz zgoraj omenjene dežele. Obvezna prodaja v stekleničenega kisa Kot znano, je z 8. avgustom 1951 stopil v veljavo zakon, ki določa obvezno prodajo vstekle-ničenega kisa. Visoki komisariat za higieno dilnice proti slovenskim delav- I in zdravstvo je te dni poslal cera. ki ao tara zaposleni in pra-1 okrožnice goriški prefekturi in pooblastil pristojne oblasti za nadziranje trgovcev pri prodaji kisa v steklenicah. Proti kršiteljem tega zakona bodo oblasti zavzele potrebne ukrepe. * * * Pokrajinska uprava v Gorici obvešča vse interesente, da ima na prodaj dva parna kotla «Comovaglia» pri pokrajinski umobolnici v Ul. Vittorio Vene-to. Za podrobnejša pojasnila se interesirane tvrdke lahko obrnejo na Zvezo trgovcev za goriško pokrajino v Ul. IX. Avgusta 11. Padec ženice Rešilni avto Zelenega križa je pred dnevi pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia 76-letno Marijo Barnabo iz Morara. Ko se je Barnabo igrala s svojim malim nečakom po kuhinji, je nerodno padla na tla in si ranila desno noga V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da s^i je ženska pri padcu zlomila nogo. Ozdravela bo v 2 mesecih, če ne bodo nastale komplikacije. SEJA občinske*)« upravnega odbora Sinoči je bila v beli dvorani goriškega županstva seja občinskega upravnega odbora pod predsedstvom župana dr. Ber-nardisa. Na seji so razpravljali o raznih vprašanjih navadnega upravnega značaja in obenem določili dan prihodnjega zasedanja občinskega sveta, ki bo v ponedeljek. 19. t. m. ob 20.30 v dvorani deželnih stanov na gradu. Podrobnejše poročilo bomo objavili jutri. Izgubljeni listnici Goriški policiji je 18-letni Kvirin Bertossi jz Tržaške ulice 18 prijavil izgubo listnice, osebne izkaznice in majhne vsote denarja. 43-letnl Dominik Botta ’z Trsta je tudi prijavil policiji, da je izgubil denarnico. 3170 lir. vozno dovoljenje in dva v zlasta uhana. O stvari niti prvi niti etru ga nista znala ničesar. Nasprotno pa je Antonia Barnaba vd. Cimadori, ki je zadnje čase živela s pokojnikom in mu pomagala v njegovem obratu, jasno izpovedala, kako se je cela stvar dogodila, ker je bila tedaj samo en meter oddeljena od besnega Achilla. Razločno ie tudi slišala besede «podlež, nocoj te uničim« j ter videla udarec. Isito je potr- j dila tudi Luigia Tomaselli, por. ! Calzavara. ki j« tedaj čakala moža prod- goHilno. Tudi ta je 1 odločno potrdila, da je Achille udaril gostilničarji po glavi.t Njen mož pa Luigi Calzavara, ki je bil v notranjosti gostilne, je potrdil ostale izjave. Po zr-‘•lišanju policijskega ag=nta. k: | je ustavil bežečega Achilla. je sodišče prečitalo zdravniško poročilo, ki potrjuje udare", ker je imel pokojnik zateklo in plavo oko. Smrt pa je nastopila zaradi padoa. pri čemer si je pokojn; gostilničar prebil lobanjo. Odvetnik puecher je sodišču predložil zahtevo o zaslišanju novih prič v korist obtoženca. Ti naj bi po njegovem mnenju potrdili težko finančno stanje obtoženca, njegovo neoporečno vedenje in kot posebnost njegovo neutrudno delovanje pri odseku 'ocialistične stranke pr; Sv. Soboti. V kakšni zvezi je njegovo «neutrudno» delovanje pri socialistični stranki «della Venezia Giulia* z obrambo Pa nam. kakor tudi zelo verjetno sodnikom, ni bilo docela jasno. Sodišče j* od štirih navedenih prič zaslišalo samo dva in sicer Giuseppa Antoniuttija in Vittoria Lovera, ki sta povedala. da je obtoženčeva mati brez ene noge in da ji meti tudi nevarnost, da ji odrežejo še drugo, medtem ko je oče. bivši čevljar, skoraj slep. Med pričevanjem zadnjih dveh se je Achille spustil v jok kljub temu, da ni nikoli med razpravo pokazal niti trohice kesanja, potrtosti, še manj pa žalosti Po končanem zasliševanju prič se je dvignil odv. Kezich, zastopnik koristi civilne stranke, bo je sorodnikov pokojnega, in zahteval, da se na vsak način dokaže odgovornost in obsodi obtoženca na plačilo stroškov. Javni tožilec Colotti je v svojem dolgem govoru popolnoma dokazal odgovornost obtoženca. Zdravniško poročilo, ki po. udarja poškodbo na očesu kot posledico udarca, jasna izpoved očividke Calzavarajeve, ki je z bližine točno videla udarec in končno tri različne, med seboj si popolnoma nasprotujoče izjave obtoženca, to njegovo tezo Se potrjuje, Zat-i te zahteval po členu 584, kazenskega zakonska najnižjo predvideno kazen in sicer 10 let zapora zaradi umora. 3 mesece za grožnje in 4.000 lir globe zaradi kaljenja nočnega miru. Obramba, sestavljena iz odv. Morgere in Puecherja je po skoro triurnem govoru zahtevala ublažitev obtožnice, po fctteri bi Achille moral biti obsojen na podlagi člena 589. k. z. na zaporno kazen od 8 mesecev do največ S let. Sodišče je po dolgotrajni razpravi spoznalo Francesca Achilla za krivega premišljenega umora m ga z vsemi olajševalnimi okolnostimi obsodilo na 6 let in 8 mesecev zaporne kazni, na plačilo 1000 lir globe zaradi kaljenja nočnega miru, medtem ko so ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili obtožbe groženj. Poleg tega Je bil obsojen na plačilo stroškov zastopniku civilne stranke v višini 35 tlcos lir in na plačilo vseh sodnih stroškov, medtem Jto bodo višino odškodnine do-i ločili na drugem mestu. približno vedno enaki, izdatki pa se večajo, ker se vsp občin, sik-o obratovanje veča in spopol-njuje. Nastali so novi izdatki, kakor prispevek za vzdrževanje električna napeljave, novega županstva, novi bodoči izdatki za občinska otroška vrtca* ki ju bodo zgradili v občini, itd. Skupni redni in izredni dohodki naj ti znašaii 7,248.700 l.ir, redni in izredni izdatki pa 19,419.039 s primanjkljajem 12,134.339 lir. Medi dohodki donaša najemnina zemljišč zavezniškim četam 186.000, najemnina lovišč 103.000, pričakovano povračilo bolniških »troskov 420.000. trošarina 2.5 milijona občinski davki, in sicer družinski davek in daveic na živino 1,514.630 lir. Stroški znašajo med drugim 515.000 lir za vzdrževanje nove šole v Saležu in županstva, za uipravno osebje 2,029.268. za pisarniške potrebščine in drugo 300.000 lir, za trešarimki urad 615.000, za novo pestrežnieo in paznico županstva 337.000, za poljskega- čuvaja 337.000. za javno razsvetljavo 294.000 za olepšanje pokopališča 70.000, za živinozdtavnika 300.000. za o-skrbo z vodo 530.000, za SEL VEG 432.000, za cestarja 345.000; za nov^ otroška vrtca v Gabrovcu in Zgoniku pa predvidkrva proračun skoraj _ 2 milijona lir. Med izrednimi izdatki so nabava opreme za o-menjenai vrtca, popravilo šolske strehe v Zgoniku in drugo. Svetovalci so se v glavnem strinjali s proračunom. Svetovalec SDZ Grillanc je tožil, da je preveč 70.000 lir za pokopališče, tov. Obad pa je dejal, da so stroški za pobiran jo trošarine mnogo previsoki sorazmerno z vsoto trošarine saj predstavljajo 20 odstotkov te vsote. Končno so proračun soglasno sprejeli. Ugotovili so tudi, da ne more občin® plačati več milijonov lir za bolniške stroške, saj je bolnišnica poslala samo za en« osebo nad milijon lir računa. Le čerr.u ne plača teh stroškov pro. tituberkulozn; konsorcij, ko gre za človeka, ki boleha za tbc. Pri slučajnostih je župan povedal da so si ž* nabavili 19 dvojezičnih tabel z imeni vasi, —t----------- ki jih bodo postavili na križ-potja in na zidiove. Konično je knminfOTmov sid svetovalec Furlan predlagal, nat bi skupno z dru-gimi prispevki naibiralj enotno prispevke za božičnico po vsej občini nakar bj. cbč-nska p-odipcmna u. stanova obdarila v;e otroke. Ta predlog je pirav po jezuitsko podprl zlasti keminformovee Just Pegan. Tovarišai Budin in Obad se temu predlogu seveda nista pridružila, ker so se hoteli kominformisti, jd imajo ob. činsko podporno ustanov^, popolnoma, v svojih rokah, tfflfiti s tujim perjem v svoje propagandistične namene. Seja je trajala približno tri ure. Borba „Demokracije” proti odgoditvi volitev Pod naslovom čez tri kolone vOkcličani proti odgoditvi voli-tev» objavlja «Demokracija» v stv?>n zadnji številki poročila s sej občinskih svetov podeželskih občin. Iz tega naslova bi člov&k sodil, da so predi nedemokratičnemu ukrepu ZVU nastopili v prvi vrsti občinski svetovalci SDZ in da je zlasti zasluoa SDZ. da se na našem podeželju sploh dvigne kak alas proti mnogoštevilnim samovoljnim aktom okupacijske oblasti. Iz poročila o poteku sej podeželskih občinskih svetitjpa v.gotoviš. da je naše ljudstvo po svojih voljenih zastopnikih res protestiralo preti tej novi krivici, da pa to ni zasluga SDZ niti svetovalcev, izvoljenih na listi SDZ. kajti ti so v borbi za naše osnovne pravice popolnoma pasivni, saj s0 se v najboljšem primeru le pr;dru-žili pobudam drug!h političnih skupin, če se celo niso vzdržali glasovanja ter molče rotrd li nedemolrratični vkrrp. Da vsaj v neki meri Opraviči f-> hlapčevska zadržanje nienih nnj-vtdnejših zastopnikov na pode-želju. »Demokracijai) celo po. tvatfa dejstva, kar vam najjasnejše nvkače p^očito s seje občinskega meta v Zgoniku, ko svojim možem stavi v usta izjave, ki jih ti nilcoH niso ro-dali. «Demokracijan trdi. da je občinski svetovalec Ščuka v VOLILNI UPRAVICENCI POZOR! SAMO SE DANES IN JUTRI JE CAS ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA VPIS V VOLILNE IMENIKE. DOLŽNOST JE VSAKEGA VOLIVCA, KI JE BIL DOSLEJ IZ IMENIKOV IZPUŠČEN, DA TAKOJ VLOŽI PROŠNJO NA VOLILNEM URADU V UL. SS. MAR-TIRI STEV. 3. imenu demokratične skupine podal izjavo da se oni vzdržijo glasovanja, ker se ne strinjajo ne s resolucijo, ki jo je predložil kominformist Pegan ne 9 resolucijo, ki jo je predložil svetovalec LF Oba. V resnici sta svetovalca SDZ — edina, prisotna — glasovala proti resoluciji kominform.is.ta Pegana, dočim je za resolucijo svetovalca LF Obada glasoval predsednik organizacije SDZ ta zgomško občino in občinski svetovalec SDZ. g. Milič Josip, medtem ko se, je svetovalec SDZ, g. Ščuka, vzdržal glasovanja, a to najbrže le, kcr je bil s hrbtom obrnjen proti svojemu somišljeniku ter ni videl, dn je ta dvignil roko, ko se je glasovalo za resoluciio svetovalca LF Obada. Upamo, da bosta svetovalca SDZ sama zahtevala, da «Demokrdcijan poročilo popravi kajti občatii njihovi volilci, ki so seji r-riso-stvovali, bodo le raje videli, da so njihovi za*toPn:ki možaki. Križu novo šolo! V Križu pri Trstu so slovenska in italijanska osnovna šola in slovenska in italijanska nižja strokovna šola. Staro šolsko poslopje v vasi ima le 4 učilnice in imajo v njem pouk lahko le 4 razredi slovenske in italijanske cenovne šole. Učenci petega razreda obeh šole. Učenci petega razreda obeh šol pa morata gostovati v poslopju Lege nazionale, ki leži na pol noti med Križem in Nabrežino. Tam imata pouk tudi obe industrijski šoli. na praktični pouk pa hodijo učenci slovenske industrijske strokovne šole v Nabrežino. Strokovna šola v Križu ima na razpolago Ie eno učilnico, z enim razredom pa mora gostovati v 5. rfizredu osnovne šole: Strokovna šola ima pouk do-jjoldne in popoldne. Učni načrt je obsežen, zato se tudi popoldanski pouk zavleče v pozne večerne ure. Tako se morajo v zimskem času vračati dijak; in dijakinje domov že v trdni temi. Staro poslopje v Križu nikakor ne ustreza potrebam. Število učencev je veliko, razredi, predvsem slovenski, so številčno močni in tako nastaja vprašanje, kako bo drugo leto, ko bo dobila slovenska strokovna šola še tretji razred. Kam bodo ti dijaki šli? Saj se že sedaj komaj stiskajo v prostorih in gostujejo drugod. Nujno bi bilo potrebno, da bi Križ dobil novo šolo; zasilna rešitev bi bila tudi v tem, če bi staro poslopje zvišali za eno nad- Gledališče V Brdi Pri gledališki blagajni se nadaljuje do četrtka razdeijev^e abonmajev «A» in «D»- J se prione razdeljevanje majev «B». Seja CK KP STO V soboto 17. t. m. ob 15. ^ bo seja CK KP STO S dnevnim redom: ^ 1. Pregled politične*3 žaja. _ 2. Organizacijska vprašal OF III. okraj sejo danes v v običajnih prostorih. OF ima odboro^ sredo PROSVETNA DRUŠJ3 Prispevajte za KULTURNI DOM strepje. s čimer bi dobili le dve učilnici in bi zato morali še prizidati, če bi hoteli, da bi bilo učilnic dovolj. Nujno bi bilo. da bi občina zgradila novo šolsko poslopje sredi vasi. da bi se mogel pouk razvijati nemoteno in da bi vse šole. ki so v Križu, dosegale lahko najboljše uspehe. 2e drugo leto bo ostalo vpra. šanje namestitve razredov pereče. zato je potrebno, da občina že letos napravi vse potrebno, da dobi Križ čimprej novo šolsko poslopje. Das Koma meta v Borštu Danes ob 16.30 bo lutkovno gledališče obiskalo otroke Bor- IZPRED VIŠJEGA Zfll/EZflllŠKEGfl VOJAŠKEGA SODIŠČA točno ob 16.30 v Borštu. Vabimo vse otroke iz Boršta in Ric-I manj, da se udeležijo predstave, j kii jim bo nudila mnogo zaba-! ve in razvedrila. Na sporedu | je več zanimivih in šaljivih j prizorov, v katerih seveda na-j stopa tudi priljubljeni Pavliha. Cim večji bo obisk, tem prej vas bo Pavliha zopet obiskal: zaito se potrudite in pridite prav vsi! Danes bo izrečena obsodba nad tremi skrivalci orožja Precej zamotano zadevo o skrivanju orožja, pri kateri so obtoženi Fullin Vittor.o in Bruno, oče in sin, ter Gerosi-mo Artelli. so včeraj končno obravnavali pred višjim zavezniškim vojaškim sodiščem. Obtoženci, ki so bili na začasni svobodi, so zavzeli svoja mesta in stoje poslušali obtožnico, ki jih je obtoževala kršitve proglasa Zavezniške vojaške uprave štev. 2 čl. III, odst. A o nedovoljenem skrivanju in noš-eoju orožja. Na vprašanje sodnika, če se obtoženci čutijo krive, so odv. Presti za Artel-lij3 ter Uglesich in C.iccagna za oba Fullina' izjavili, da se nikakor ne čutijo krive. Major Grabb }e njihovo izjavo vzel na znenje in pričel z zasliševanjem prič. Prva sta pričala policijska agenta kpl. Torelli in Forte, ki sta obrazložila. kak0 je prišlo do odkritja. Policija Je bila namreč ponoči 24. oktobra t. 1. poklicana na Scala Santa *t. 167, kjer se je vnel požar. Ko so agenti prišli tja, je bilo že vse poga-šeno, vendar je Torelli zasumil. da je bil požar podtaknjen, za kar je uvedel preiskavo. V enem delu podstrešja, last Fullina Vittoria je policija našla spečega Giuseppa Zaiza, katerega je začela zasliševati. Tedaj je kaplar opazil bajonet. Iz radovednosti ga je hotel pogledati in ker je bil stropni-zek. se je oprijel za tram ter pod roko začutil nek predmet. Ko ga je potegnil na svetlo, je opazil, da je bil v kosu platna zavit samokres znamke »Brow-ning». Med nadaljnjo preiskavo pa so odkrili te povabilu Pavlihe, ki vami kliče. Na veselo svidenje Jutri ob 17. v Ul. Roma 15. Prosvetno društvo Smuc« bo imelo odb°r0 y|, danes 14. i. m. ob 20 uri v Ruggero Martna št. ZH. * * * v. Prosvetno društvo v ljah ima v petek 16- ^ sko vajo. SINDIKALNE VESTI Sindikalno vodstvo °^(Va vse delavce, da je cJan ju-E RS Trsta na razpolago i ^ formacije članom vse “p u), 18. do 20. ure na sedežu Machiavelli št. 13. H- Tovariiu Slanku % niku Osvobodilne ’ včeraj umrl oče. „ Tajništvo OF izreka *v0 članu najgloblje sožalje. Prav tako izražata tov. Boletu uredništvo W va Primorskega dnevni a- Skupščina Zveze prosvetnih delavcev fc ^ Zveza prosvetnih Enotnih razrednih s® «951 o& b0 imela v nedeljo I8--'' ]etno 8.30 v Ul. Roma 15 skupščino s sledečim redom: 1. otvoritev, zanedeljek so dobili gasilci v Kopru poziv iz Umaga, da pridejo na petnoč s svojo črpalko tajskim gasilcem, ki niso mogli obvladati vode, ki je vdiirala v nov0 tiskamo. V vseh prostorih v pri. tličju voda dosegala višino 35 cm. Tam so bili tiskarski stroji in papdr Se pred' prihodom koprskih gasilcev so prišli na pomoč vojaki JA in člani narodne zaščite, ki so spravljali iz skladišča parpiir in drugo, ker je hilo v nevarnosti, ds bo vse zalila naraščajoča voda. Skupnim naporom bujskih in koprskih gasilcev se je posrečilo, da so izpraznili zalite prostore in jih tako obvarovali še večje škode. Kljub temu cenijo škodo na papirju in strojih na 200.000 din. V Kopru So gasilcj intervenirali s svojimi črpalkami tudi pri podjetju »Fructus«, kjer je voda začela vdirati v spodnje prostore. Podjetje trpi okoli 30.000 dinarjev škode. Na pomolu ob pristanišču je morje odneslo okoli en vagen premoga kljub temu. da je bil zavarovan z deskami. V obaiKiih mestih je voda vdirala v hiše in zalivala snodnje. Prostore. Valovi so ra-zfbtili več manjših čolnov, veter je poško. doval več nasadov, vendar je sedaj že vse izven nevarnosti. Bila pa je še nevarnost v preteki) noči, da se bo visoka plima ponovila in da bo prišlo do novih poplav. V ta namen je opvelstvo Jugoslovanske arma- dalo na razpolago 400 vo>a kov, ki so skupaj s prebivalci opravljali zaAčitna dela. Najbolj p« so prizadete soline, kjer je vedla predrla nasipe in zalila bazene in naprave. V Sečjolah je vodb predrla nasip vodo, promet j« možen samo s čolni. Doseda j še ni bilo mogo. če preprečiti nadaljnjega rušil-neg-a dela vode. Po neuradnih podatkih direkcije solin, znaša škoda na solinah okoli 4 milijone dinarjev. Velik uspeh razstav slovenske knjige V tednu proslav 400-letnice slovenske knjige so taile knj;i-nie razstave v Kopru, Dekanih, Smarijah, IznAi in Piranu. Razstave so vzbujale veliko zanimanje. Zelo lepo je bila urejena razstava v Piranu, v Izoli je bilo na raizstav! veliko število knjig primorskega pisatelja Franceta Bevka. V Dekanih si je razstavo ogledalo poleg domačinov še 1500 Hudi iz drugih vasi Iz zadruge na Krogu Te <3«ii so člani kmečke delov>-ne zadruge na Krogu začel; s preoravanjem starih vinogradov in zapuščenih površin. Preorali bodo okoli pet hektarjev površine en meter globoko s traktor jenu ki ima moč 90 konjskih sil. Vso površino bodlo potem pioravrnali ir» še letos nasadili z novimi trtami. Za izboljšanje stanovanjskega vprašam ja bodo tudi v tem letu začeli graditi dve stanovanjski hiši. Delo nove knjigarne LI PA v Kopru Nova knjigama v Kopru, ki je bila odprta meseca avgusta, opravlja svojo kulturno nalogo nadvse zadovoljivo. Samo v mesgeu oktobru je prodala več knjig kot prej v stari knjigarni v enem letu. Do meseca julija je znašal povprečni promet _____________ 75.000 dinarjev. Avgusta, ko je v dolžini 50 metrov. Ceste, ki i bila knjigama ie reorganizira, pelje iz Sečjoi k upravnemu po- I na in s« Je preselila v nove slopju solin, je pol metra pod I prostore, je znašal promet že 630.000 dinarjev. Mesec kasneje je tali promet knjigarne že 750.000 dinarjev. Rekord v pr o. daji knjig je bil dosežen v ok. tobru, ko je nova knjigama prodala za 1,200.000 din knjig. Knjigarna dobavlja nove in antikvarične knjige v vseh treh tukajšnjih jezikih na vsem področju Jugoslavije. Za večjo izbiro italijanskih knjig, šolskih in leposlovnih, je v zadnjem času prejela nad štir; milijone lir. Za ta- znesek je knjigarna naku. pila knjige v Trstu in v Italiji, Protest Združenja Italijanov proti procesu v Lucci Na svojem izrednem zasedanju, ki ga je imel izvršnj edber Zveze Italijanov Istrskega o-krožja v P-ranu, je po poročilu o uspehih kulturnega festivalu Zveze, ki ga je poda* tovariš Agarinis, sledila debata, v kateri so sodelovali številni tovariši. Italijanski krožek «AnV.nlr, Grair.sei« iz Kopra je kot najboljši krožek v tem letu pre jel prehodno zastavico. Ob koncu zasedanja so vsi prisotnj v imenu Italijanov Istrskega okrožja poslali jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu protestno noto, v kateri izražajo svoje ogorčenje zaradi očitno protijugoslovanskega in protidemokratičnega značaja procesa v Lucci. Klub mladih Istranov V višjih razredih učiteljske šoie v Zagrebu je tudi dvajset učencev iz Bujskega okraja. Ti so zadnje čase ustanovili Klub mladih Istranov. V tem klubu bodb mladi učenci, prihodnji u-Čiteljl še posebej gledali na to, da bodo naloge pri učenju dobre opravljali. Klub jim bo v pomoč, dk se bodlo kot bodoči prosvetni delavci dobro usposobili za poiklic in naJoge, ki jih bodo opravljali med Hrvati na Bujskem. Smučarski Tudi letos priredi m , na v s ek PDT smučarski V«10 renjskem. Podrobnost kratkem objavJjerie, OBJAVA^ Mestna občina fn vj ifl^L javljata vsem tistim. ot)1-jje^ namen graditi, da CenoVf.e na ACEGAT v Ul. “ da si že v naprej ngpeijave plina, elektrike v poslopl"- ________ ROJSTVA, SMHTI lN ^ je ^ Dne 13. novembra ®0][e Trstu rodilo S otrok. bile 3 in umrlo je ,j Cerkvene porok«. e si o Budihma in «*.•*,, n e!. Arina Nives 'Jota ^ nik ameriške voj«K , b* coli in študentka gej ul rini, uradnik MaCIlirovec' /V-spodinja Enima ivl \lana tu* Umrli so: 67-letna » fersin por. G^a^r. Domenica 82-ietni Osvalde• Cap ni Edoardo Giordano Tordes Maria Ravnik va. ^ 30-let ni TullioMora ,fl ^ na Francesca Abram ^ na Carolina Forte nazzo. '"“Marija FerW^ Žalostno vest na* ‘padi1® |0 Josip, sinovi Jos!P- w o* mer, snahe, vnuki ^ sorodstvo. „itojnice,n« llzmi vodilnih vrhov. W au, Smo dobili pet zvez- vjetelr ^ .rzd^jo «Velike sc-'949 i! ®!^Wopedaje» »z leta teju tP, 195°. Druga izdaja je rW 5a prvo- najvea za- italiiis ® d’a bi sistemizirala -■ sovjetskega vodstva in voosiva in gledanje na razne pro-ttt i80 kartali po reso tnjlia. ter. zaradi splošnega vVta _sovjet&kih voditeljev t^Mftične, gospodarske, fcul-n druge prilike v svetu, ik’TJce »revidirane« sovjet Oj. ®anosti in politike poznali« dnevne prakse in iz član. Do J suvjetskern tisku, Poeeb-o“as bodejo v oči tako ime-iauji? sovjetska predinost v ta,?™} .na vseh področjili, goji in splošni po- :V°seb!no pomarujkanje in. f. v carski Rusiji) govo-UjčMo drugače: letala, pod- film itd. niso mogli G^unajprej tam. ,Diuro Klagarin je kratkim objavil v «Bor-«Pet sovjetskih ocen e svetovne vojne ——mo delavsko giba-Oeišjh . ttevaja pet najrazlič-sPtotuir«?kvfejsih povsem naštete! 81 ccen ?ovjetskib t; J?'1 O drugi svetovni voj-čanej začetka vojne do a6*® sile, zdaj pia zopet po- Zdaj vojne napadalci na- ar‘ibelj i napadalci, W zmešnjava poj- iiljl . tedcija je postala napa-Snvi!ie, takraL ko je napadL tiik zvezo, medtem ko Prej, ko je SZ z njo napadalci oni drugi, ^■"»nčija - ZSSR je bii Sa h,, zem brez primere, ki g^jbvckovečila zgodovina, ti cenzuri ni ušel ni sa-nkT* socializem in prehod IjZjJdnizem.. objektivnosti in %;'“5j'enosti vlada tam sovjet-Jicc , ^ticizem, namesto res-kidj *až in, kleveta. Tako je kkZ«Veliko scvjetsko enci-t^ajo«. Čeprav bi morala Vv^ktopedija temeljiti na tej^^anost^ in resničnosti, ’ilpr' v novi sovjetski izdaji v zvezi z dugo Je enciklopedija polna *l%vi , fašizmu, i-mperiali- JrJ&lki itd.,, * ki zvezkih enicikloped.- Se a!!110 j,;:h dobili, je izčr-A, a B je še nedo J?. Him' v teh petih zvezkih k; drugimi naslednji poj-!5siaJ ®e tičejo direktno Ju-Beograd, beograjska SfCeo • ^944 ter Bosna In i°ra70.yin«. Poleg tega jP go-7 tiS. u8°f|laviji še ir.imogre. v* tifii* Albanija, atlant-s), t, Avstrija, Bolgarija fr- ne navaja na 2Ub®Va i? Alje.hi.na ali Bogo-k le niL ^ Pc>zna vsakdo, ki r^v ,V‘Lr' ukvarja s šahom, če- frdij J^.bjuna imena v vsaki M) ^'jlupediji, celo v leksi-V*. Al!,ir!eTva» v enem zvez-uin jP bil dolgoletni vjkvui sta enciklopedije za«o, 'etn enilgranta. To je torej U . * Ullk>V5nvii .. ...... t Jejv-Mj)1, Prvak in gotovo eden šahistov vseh časov, h- 5? Iv Sfll 1 1 ve*41oW/V V oLil O or .TU V I zmagovalec na 20 . rnLrj'^. Todia oba sta iz enciklopedije zato, k1 encPiii'111””'1 argument, p. ju! bPeh-iji ne najdeš na, j'5 * ®?®l0vanskega pisatelja W(A»ri6a- Kakšna je slika i op,pY“riXke kn jiževnosti, če Oktavi ja tj Anidriu. si ni težko pojma Beograd je f tnpjo111 °P13u geografske i * m govora o ((fašistični 5 »-a v P3 prehaja opis ta-Kati Beograd: «Na moč--> ^ * ni na levem bregu Po taiko imenovanem 1 Arartl1: P]anu začeli titov. 2 .v, Novega Beograda, vjt-idir, PP^rabi-li prisilno de-<>-' Ica”1!- beograjskih delav- z okolice Beo-(L- zvn> PNpadinikov vojske«. C>1 u2*«, str. 413) Na isti 's?* dPi.8°v°ra c- jugoslovam- vv jugoslovanskih .P^unim slu. ■"» hS^skega impena-zvezefc fn stran). nedavnim je bii VelSSSa mece! S1! Nkvd*11” v9hunom in 7'i “^Podkopa-fre*. demo. h >J !? I.,!w^ti v FLRJ Jr. ff tk‘?- leta mil v, FLRJ in v kn? resto.,1946- torej znat-N , ]°- Za Moskvo bi bhSenV najleP«em flAVt?, V ‘^Beograd spre-n« spijonažg PhL! ^a.rSava, Bu. ter ifv , ®8 in iČw^iiia‘zss« Ua 4 r,rlkazu- Slffvjetska «kon. grajske operacije 1944.»: rodnooovohodi-lno gibanje v Ju, goslaviji je- doživljalo v tej dobi težko krizo. Po nemškem zračnem napadu na Drvar, je titovska komanda zapustila Jugoslavijo in s« skrila, pri Angležih in, Amerikancih v Italiji. Partizanske edinice so bile prepuščene same sebi. Nekatere izmed nj-th so po lastni iniciativi težile . da se spoje s sovjetsko armado in, so ji šle iz Bosrte in. Cme gore naproti. V -boju z Nemci so bili ti odredi v Srbijf ske-ro uničeni. (IV. zvezek, str. 414). V drugi izdaji ((Velike sovje L ske enciklopedije« je vloga jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske zreducirana skoro na nsič, ker je ta- armada predstavljala po sovjetski razlagi leta 1950 še kemaj «razbite in, zde-setkovane ostanke partizanskih odredtov«. Sicer pa so to vse naknadne, poresolucijske konstrukcije, Ja zanikajo ne samo objektivna dejstva, temveč tudi lastna sovjetska priznanja. To zanikajo v prvem redu osebni Stalinov; ukazi Rdeči armadi ob^ osvoboditvi Beograda. Te, daj, 1944 leta je bilo poudarjeno, da je Rdeča armada skupno s četami jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske uni-čilg Nemce in osvobodila mesto. V prvi izdaji «Ve!ikP sovjetske enciklopedije« iz leta 1948 str. 722 (poseben zvezek o Sovjetski zvezi)_ je rečeno, da so se enote Rdeče armade združile z enotami jugoslovanske na. rcdnoosvoibodiilne armade »načelu z narodnim herojem Jugoslavije Josipom Brozom Titom in 20. novem,bra skupno osvobodile prestolnico Jugoslavije — Beograd«. Tekstu je priložena tudi skica., iz katere je razvidno (čeipa-av še ne dovolj točno), dla fe tedaj jugoslovanska narodnoosvobodilna vojska igrala vsaj prav tako pomembno vlogo v osvoboditvi Beograda in Jugoslavije kot Rdeča armada. Po lastnem sovjetskem priznanju v tej enciklopediji ni šla Rdeča armada nap,rej na Zapadi od črte Niš — Kragujevac — Beograd — Srem — Donava — Drava, to je vse ozemlje za/padino od tega, vse do Trsta in Soče s<> osvobodili Jugoslovani sami. Netočno je tedaj 19*8 leta prikazana samo osvoboditev Srbije ;n Makedonije. A kaj se sedaj mahoma dogaja v 'dlrugi izdlajj te enciklopedije? Leta 1950. sarno dVe leti po resolucij; IU, ne le da deloma odstopajo od prve izdaje te enciklopedije, temveč jo popolnoma zanikajo. S tem potrjujejo sramotno stanje znanosti in -znanstvene miselnosti •v-Sovjetski zvezi. . ~ Petj zvezek, (str, 618 čte 620) govori o Bosni — Hercegovini. Tu naletimo spet na klevete, ng trditve, da je gospodarstvo Jugoslavije popolnoma podrejeno angloameriškim, interesom, ki da baje v Bosnj delajo «kar hočejo, ropaj0 deželo in pod ceno izvažajo vsa njena prlrodna bogastva« a jugoslovanska Partija da tam ((.podpira in krepi kulaštvo«. Poleg tega poudarja enciklopedija, dla je v Bosni železniška mreža silno slabo razvita, dla so ceste slabe itd'. Toda, pustimo ob strani razne druge neumnosti in ustavimo se malo na krokodilovih solzah sovjetskih «junakov« znanstvene misli nad stanjem bosanskih železniških prog in cest. Prav v Bosni sp gradi c *' Queeiulan(lu Avstraliji sladkornim trsom kom tudi posrečilo, da jz sladkorja pridobivajo nadomestke za beljakovine, kot na primer za meso. Za ta raziskavanja &e zlasti zain-majo britanski znanstveniki, ker ima britanska Zahodna Indija izdaten presežeksladkorja. Uspeh na tem torišču bi bil toliko bolj važen, ker je to podlročje preabijude-no in bi tako lahko ^zboljšali prehranjevalne razmere prebivalstva. Sladkor uporabljajo tudi za pridobivanje drožja, «tarula utilis«, ki je podobno navadnemu kvasu. Glivice tega drežja se v devetih urah ponmo žijo 64kirat. Pri poskusni postaji na Jamajki,- katero podpira britansko ministrstvo za znanstvera in industrijska raziskavanja dodajajo raztopini melase dušik. Melasa je kot znano, stranski proizvod pridobivanja sladkorja iz sladkornega trsa. Sladkorno dražje izpremeni melaso v živilo, ki vsebuje približno 50 odstotkov beljakovin in jc bogato na vitaminu B. T<> živil: ima obliko prahu mlečnobele barve, po okusu pa spominja na meso. Uporabljajo ga lahke kot primes- h krušni moki, z: razne juhe i-n za pripravljanje drugih jedf in zelenjav. Pribljž. no 17 dkg prahu vsebuje količino beljakovin in vitamina B, ki jo dnevno potrebuje odrasel človek. V br-tanski Zahodni Indiji žP obratuje nekaj tovarn, ki pri-dobivaj0 dnevno več kot 225 kg tega novega živila. Podobne tovarne zidajo tudi v Portoriku, v Južni Ameriki in v Južni Afriki Po sedanjih cenitvah bo 1 kg tega novega hranil«) stal etooli 20 centov. Širšo potrošnjo ovira trenuino njegov okus, vendar pa bodo to zapreko nedčemmo premostili Danes poznamo nekaj stotin droži j z izpremembami, k, jih je rnogo. če doseči z rentgenskimi žarki, bodo lahko poljubno izpreme-njihov okus. Sladkorno drožj-; bo potem lahko postalo svetovno važna potrošna do-bnna, ki bo odstranila nevarnost da bi človeškemu rodu primanjkovalo hrane. Ispreminjanje sladkorja v plastično snov, bencin, iošč, mesni nadomestek in druge dobrine, nam priča o mogočni ustvarjalni moči moderne znanosti,. NOVA SLOVENSKA REVIJA »ARHITEKT« Slovenski arhitekti so opravili jjo vojni ogromnega dela. pri tem pa so ostajali ves čas dokaj neopaženi. Od časa do ča. sa so se sicer pojavljali — večinoma v dnevnem časopisju — kaki načrti za javne zgradbe, a še tu je bilo ime arhitekta mogoče komaj označeno. Pisalo, se je sicer mnogo o raznih gradnjah, a večinoma s stališča prostovoljnih delovnih ur. Arhitekt, inženir, tehnik — to so bile zelo postranske osebe. Res ie, da ob veliki zaposlenosti arhitekti niti misliti niso mogli na to, da bi rezultate svojega dela zbirali v strokovni reviji. Zato nas je tembolj razveseli- la lepa nova revija ((Arhitekt«, ki nas na 60 straneh svoje prve številke do neke mere seznanja s problemi, ki jih rešujejo slovenski arhitekti. Ob nalogah, ki jih morajo opraviti bodisi pri obnovi porušenega bodisi pri postavljanju objektov, ki jih zahteva izgradnja socializma v državi, se sicer ne morejo spuščati v tvegano eksperimentiranje, vendar lahko iščejo po svoje, tako da najmodernejše izsledke aplicirajo na značaj slovenske tradicije, pokrajine in pa človeka. Uredništvo revije pravi v uvodu, da tar- ((revija stremela za tem, da postane vez med arhitekti Sl venije in arhitekti drugih jugoslovanskih republik in STO«, kar moramo mi v Trstu š'e posebej pozdraviti. V članku ((Problemi povojne urbanistične izgradnje v Sloveniji« hoče Marijan Bohinec na nekaterih primerih opozoriti na odprta vprašanja, ki se najčešče pojavljajo v praksi slovenskega urbanizma. Pri tem se avtor deloma ustavlja tudi pri pogojih, ki omejujejo izvedbo načrtov, kot so bili prvotno zamišljeni. Ti pogoji niso vedno samo objekt vnl (ekonomski) temveč tudi subjektivni (investitor). Tako ugotavlja, da sta se pri stanovanjskem naselju tovarne aluminija v Strnišču projektant in investitor vestneje (n skrbne j e brigala za gradnjo. Tudi porušena vasica Gabrovica je sezida- na na novo dosledno po urbanističnem načrtu Razen o teh dveh primerih pa ni mogoče tega reči o stanovanjskem naselju v Šiški, Novi Gorici Zagorju. Cičevju pri Guštanju in Lendavi. V zaključnem odstavku pravi avtor med drugim: «Naše zazidave bodo v splošnem kvalitetnejše, bolje organizirane in v višji fazi izvedbe tedaj, ko bedo načrti temeljiteje obdelani in predvsem z največjo objektivnostjo kritč-no ocenjevani od strokovnjakov in komisij, ki imajo v pogledu zmožnosti največja priznanja, torej kvalifikacijo. Boljše bodo dalje tudi takrat ko bodo propadla smešna stališča s t rokovn jak o v-n e ur h i t ek-tov, da so arhitekti in urbanisti le risarji in jim bo priznano ono mesto v naši tehnični in kulturni izgradnji, ki jim pripada«. Danilo Fuerst ugotavlja v svojem ((Prispevku k vprašanju razvoja standarda stanovanj v Sloveniji«, da kljub resnim naporom pri danih pogojih ni bilo mogoče doseči zaželene in potrebne kvalitete in č>a bo treba v Sloveniji realizirati stanovanja p0 povih načrtih ki bodo izraz napredka pri delu pridobljenih izkustev. Revija objavlja nadalje vrsto poročil o raznih načrtih; tako piše Marijan Šorli o «Elastič-nem hotelu na Jezeru pri Jai-cu», Emil Medvešček p ((Tekstilnem kombinatu v Stipu« in Marijan Mušič o ((Projektu mu. žeja in študijske knjižnice v Celju«. Dve strani slik sta posvečeni švicarskim stanovanjem (ob razstavi švicarske arhitekture, ki je bila tudi v Ljubljani). V članku ((Arhitekt in muzej« pravi prof. Franjo Baš,, da pripada v muzeju arhitektu osrednja umetniška vloga; on rešuje vprašanje stavbe, prostorov. opreme in pa arhitekturni del razstav. P0 vsem tem je nujno, da ima muzej svojega arhitekta kot stalnega nameščenca. Pri tem bi moral biti seveda arhitekt tudi historično šolan ter imeti čut in razumevanje za smoter muzeologije v znanstvenem in prosvetnem pogledu. France Ivanšek piše o ((Oblikovanju v industriji«, Oton Ga. spari pa «0 razvoju šolske opreme«. Na straneh stalne priloge «Iz naših fakultet za arhitekturo«, ki jih ie mogoče iztrgati in nato zbrati v posebno mapo, sta v tej številki objavljena dva prispevka iz seminarja za javne zgradbe in urbanizem, dva pa iz seminarja za proučevanje domače arhitekture. Vse to gradivo, ki obsega 40 strani, je na lepem papirju in opremljeno s številnimi slikami, risbami in fotografijami. Na zadnjih 20 straneh nekoliko slabše kakovosti pa so ((Razgledi«. En članek je posvečen š’e ži- večemu, osemdesetletnemu slovenskemu arhitektu Johnu Jagru, ki živi v Ameriki (redakcija «Arhitekta» obljublja posebno številko, ki bo posvečena njemu), drugi pa jjokojne-mu Josipu Costaperariu. Ker ga je njegova življenjska pot zanesla tudi v Trst, je prav, če ponatisnemo del članka, Costa-peraria, ki Se je roč'il na Hrvaškem. je po maturi v Zagre-mu 1. 1894 prišel prvikrat v Ljubljano, Postojno, Trsi, Reko. Odšel je na Dunaj, kjer je dovršil študij arhitekture. Svoje prvo praktičn0 znanje po diplomi si je pridobil na Dunaju v ateljeju prof. arh. dr. Maksa Fabianija, ki ga je čez nekaj časa poslal v Trst kot vodjo gradnje Narodnega doma in kasneje ' še Trgovskega doma v Gorici. L. 1905 je dobil namestitev pri gradbenem podjetju Consorzio d’ingegneri costrutori v Trstu, ki ga je za-poslilo pri gradnji palače Kreditnega zavoda v Trstu. Nekaj časa je pomagal tudi projektantu arh. prof. Nordiu, znanem italijanskem arhitektu in prvem restavratorju milanskega Duoma. L. 1907 se je prvič udeležil javne konkurence za meščansko šolo v Postojni in zmagal. Z naročilom za njeno postavitev se je postavil na lastne noge. Meščanski šoli v Postojni je sledila Ciril-Metp-dova šola v Trstu (ta šola je bila med vojno bombardirana in obnovljena za sedanjo našo tiskarno, op. ur.), palača Ziv-nostenske banke v Trstu hiša Sutej v Zagrebu, delavske hišice slovenske družbe Moj dom m š'e mnogi natečaji. L, 1914 je bila stavba 2ivnosienske banke končana, toda ko je svoj atelier preselil v nove prostore S8? ; )e.V0Jna odtrgala od v’ V je moral prekiniti za štiri in pol leta. Ves čas je preživel na srbskem bojišču, prešel vso Srbijo od Beograda do Mitroviče na Kosovem po-lju, okusil tri ofenzive in tri umike, izmenjal mnogo položajev in končal svojo neljubo vojaško kariero kot komandant Zaloga pri Ljubljani. Po vojni se v Trst ni mogel več vrniti, zato se je naselil v Ljubljani .kjer je dobil povabilo bivših tržaških kolegov in prijateljev, da stopi v službo Južne železnice, «Pod poglavji Javna tribuna, Gradbena kronika, Vzgoja arhitektov, Iz vsega sveta. Razstave, Predavanja, Knjige Revije, Humor, Obvestila je pa še marsikaj, kar ho gotovo zanimalo ne le strokovnjaka tem. več tudi laika, v kolikor ga seveda sploh zanima arhitektura tudi kot nearhitekta. Se zadnja stran platnic je izrabljena za hudomušne ((Komentarje«, ki so si tokrat «privoščili» dva lista, ki izhajata v Ljubljani. Lepo revijo moremo res samo priporočati. BIN 14. novembra 1951 BENi ZUPANČIČ ČRTICA (Nadalj. iz nedeljske številke) «Ne bo dolga,n je odvrnil Modest, esaj je konec koncev vse tako preprosto in neumno, da bi se človek še vragu smilil.« Pila sva kavo, kadila in nato je Modest pripovedoval dla. lje. Njegov obraz se m; je zazdel utrujen in postaran. Oči so mu bleščale, kakor bi bil pijan, Najbrž ga je ženska znova zapletla, v svoje mreže, sem na tihem premišljeval, le. pa je zadosti! J n se ji, revež, ne more iztrgati. eVmii sem se srečno, brez ran, poškodb ali bolezni. Le nekaj revmatizma mi je ostalo. Bil sem ves prerojen. Tisti čudoviti dnevi so mi bili kakor bolniku toplice. Rekel sem si: fant, vojno si prestal, neumno ljubezen prebolel, zdaj pm živi, začni znova! Kako bridko sem se zmotrt! Nisem pozabil rum jo. Morebiti bi bil, da je nisem dva meseca po vojni srečal, Ni me spoznala v uniformi. T’st0 noč potem nisem mogel zatisniti očesa. Proti jutru sem že sklenil, dio jo poiščem in pogledam, kako je z njo. Trdno sčm se odločil. Veš, da se človeške misli m želje najbolj bohotmo pletejo ponoči, a jutro jih vselej zopet postavi na trama tla. Obotavljal sem. se, se odločil, a komaj sem vstal, nisem mogel nikamor. Kako naj jaz, borec, oficir, kako naj jaz lazim za dekletom, ki ima na duši tako hud greh? In če bi ji odpustil nezvestobo, kako naj bi ji odpusti; Lahe? Ti si se tolkel z njimi, prodajal glavo v tisoče, rih nevarnostih, ona je ljubimkala z njimi, fi si jih streljal, ona je hodila k njim v poste. I jo. In kdo ve, za kakšno ceno? Lahko bi se ti bila maščevala za lase. lahko bi te bila izdala v drogeriji, mi je šlo Po glavi. Preklinjal sem to rešitev, ker mj je medla misli in prevračala čustva. Mar se je s tem odkupila? Ali naj ji zaradi tega odpustim? Greha se lahkQ skesaš, lahko ti ga odpuste, a vendar — greh je greh. Obleži ti na duši do smrti. Jaz vsaj tako mi-tlim. Teden dni sem preživljal peklenske muke. Nato sfm je pričel iskati in jo tudi našel. Dobil sem jo v tesni pod-strešnj sobi. Ko sem potrkal, je mislila, da je gosjx>dinja. Rekla je: , Nopre ji’ Vstopu sem že v sobo, prreden je obrnila glavo k vratom. Oblečena je j ležala na starinskem divanu in gledala skozi okno oblake. Drugega namreč ni videti, če ne zlezeš nanj. Z e pnrvi hip me je prepoznat-la, ker sem imel kapo v rokah. Planila je pokonci in se z grck zo v očeh zazrle vame, ,Dober večer, Marjanca!' sem rekel. Glas mi je trepetal, od sramu me je poli vala rdečica. .Dober večer,’ je tiho odvrnila in sedla nazaj na divan. Sam sem sedel sredi sobe na stol. Jaz sem bil vojak, prestal sem sto in sto bitk, zrel člo-tkfk, kakor pravimo, možak. Ona pa je bila še vedno tako čudovito mlada. Nič se ni bila spremenila. Pač, nekaj resnega, skoraj žalostnega sem ji razbral na obrazu. Lase ie na. sila spet do ramen, vendar so bili za spoznanje temnejši ka. kor včasih. Po poti sem si natanko zložil vse stavke, ki jih bom izrekel. Hotel sem paziti, da se rae bi osramotil. Ko Pa sem sedel tam gori ln j° glodal, sem v hipa vse pozabil; kakor šotorček pri izpitu ,Morebiti koga čakaš,, sem zlobno vprašal, jn te motim?' Jie, ne,’ je hlastno odgovorila. Ozrl sem se v zadregi po sobi. Samo tisti divan je imela pri zidu. blizu okna mizico in stopničko, da je lahko pogledala ven, v. kotu sobe u. mivalnik in za vrati črvivo omaro Na steni je bila ena sama slika — midva. Enainšttridesetega leta naju je bil pritisnil fotograf na promenadi. Držala sva se za roke in vsa razigrana stopala po soncu. Obrnil sem oči v stran, da se ne bi po nepotrebnem žaio. stil. in vprašal: ,Kako kaj žiiHš?’ , Živim-,’ je odgovorila in sklenila roke na kolenih. Včasih je imela na roki uro, sem. opazil, zdaj ni imela ničesar. Človek je v takih primerih najstrašnejša neroda na svetu. Možgani ti otrpnejo in potlej nisi za nobeno rabo več. ,K;'e si v službi?’ ,Nikjer,’ je grenko rekla. .Nimam pravice. Včasih kje šiitom.’ ,Od česa potlej živiš?' Malo potrebujem. Prodalo sem vse, kar sem imela vrednega.' Obšla me je strahotna misel: morebiti se prodaja, da živi? Kar otrpnil sem. Pogledal sem ji v obraz. Na obrazu ni bilo videti nič podobnega, saj veš, da se taka reč hitro opazi. i komu smilila!’ Cu-tii seiri, da■ m bi mogel nič več Pametnega he reči ne storiti. Ponudil sem ji roko. Plah0. mi jo je stisnila. Prste ie imela čisto hladne.)) «Tako sem. spet trpel fanta-toue muke. Bolj ko sem ;o skušaj pozabiti, bolj živa mi je prihajala pred, oči. Po posti sem ji poslal dva tisoč dinarjev, db ne bi stradala. Vrniti mi jih ni mogla, ker ni vedela, kje sem. Čedalje bolj sem premišljen val o njej. Kako. vendar soditi takšnega človeka. Ali jo jč življenje popolnoma pokvarilo? Ali je bila le zabloda neizkušenega dekleta? Kako pretehtati krivde, in zaslugo, kako razmejiti slabo od dobrega? Cez teden dni sem jo spet obiskal. ,Cernu si mi poslal tisti denar?’ je rekla in ga poiskala v predalu. ,Nikogar nisem imela rada zavoljo denarja,’ je dejala in ga položila predme. ,Saj ti ga nisem poslal jaz,’ sem se skušat zlagati. Pokazala mi je odrezek s položnice. Skomizgnil sem z ra/meni. Spet sem odšel, ne dla bi fi bil rekel, kar sem želel reči, in ne da bi izvedel, kar sem hotel izvedeti. Denarja nisem hotel vzeti. Tako sem hodil k njej do jeseni. Pred volitvami sem ji podpisal potrdilo, da me je tistikrat rešila. Z njim je debila volilno pravico in kmalu nato službo. Bolj k0 sem mislil nanjo, bolj so me obhajali spomini na nekdanje čase, na tisto prelepo pomlad, ko se 7!e pričela vojna. Ljubezen me je zajela vsega. Cc-le noči sem tuhtal, kaj mi je storiti, Alj sem še vedno tako zaljubljen? Ali imajo mladostna doživetja res takšno moč? Ali ne b{ mogel živeti brez nje? Z njo živeti, se mi je zdelo prav tako nemogoče. Kar misli si, kako bi to bilo, četudi bi jaz vse pozabil, ko pa ljudje ne pozabijo niče. sar. In jaz sem konec koncev tudi človek. Dragi moj, skušaj se vživet' v moje muke potem šele boš vedel, kaj je ljubezen! Naposled sem le prišel z besedo na dan, Ne morem pozabiti, naj mi vse natanko pove, kako je bilo, in poteni bo. va morebiti spet prijatelja. Jaz sevi pripravljen marisikaj tudi žrtvovati. Preselila bi se kam, skušal bj doseči premestitev in potem, potem ... Vse to je bilo skrajno ne-rodno, mučno in boleče. ,Ne hodi k meni,’ mi je odgovorila, ,Vse življenjg si boš pokvaril. Danes takšne stvari niso kar tako. Jaz se ne morem svojih grehov niti spoveda ti, niti ne morem prositi odpuščanja. Dobj kakšno pošteno dekle, rad jo imej in pozabi name. Zakaj bi se mučil še tA?’ Videl sem, da je trpelo-Cez teden dirij je izginila iz Ljubljane. Pol leta sem jo iskal in je nisem, mogel najti. Potem sem odnehal. Ona je zbežala, namesto da bi bil zbežal jaz! Vdal sem se pijači in pil na vse pretege, da bi pozabil in da bi se potolažil. Zaradi pijanosti sem bil kazno. van, štirinajst dni celo zaprt. Slo je tako daleč, da so me že nameravali demobilizirati.« Kaj bi ji rekel, sem premis. Ijeval, da bi se razgovorila in vsaj kaj povedala? Tako lahko govoriva v neskončnost. Da bi jo po naravnost vprašal, ne, kaj takega bj me bilo sram. Tega nisem smel. Kaj neki bi si mislila? sem ugibal. .Spcmnil sem se nate,’ sem rekel, ,in sem te prišel obiskat. Rešila si me nekoč in za to sem ti hvaležen. Ne bi rad, da bi se popolnoma izgubila zdaj, ko začenjamo novo življenje.' ,Hvala,’ je kratko odvrnila. ,Da ne prodajaš ljubezni?' sem se ujezil. ,Ne.’ ,Treba ti je bilo vsega tega,' sem bil že bolj miren. Po licih sta ji spolzeli dve cvetu solzi. Ustnice so ji drgetale. ,Ne muči me, Modest,’ je bruhnila, ,ne maram, dla bi se eClovek, ki ni nikdar doživel kuj podobnega, tega sploh ne more razumeti. Rekel sem si: človek, saj imaš vendar pamet, bistro pamet, pretehtaj in ukreni! Kje neki! Saj to je najbolj žalostno pri vsej stvari, da lahko vse razumem, pretehtam in premislim, Jdkai sem, ko so nle kaznovali. Sram me je bilo, da bi se najraje pogreznil v zemljo. Grizel sem se zaradi sramotet a naslednji dan sem se vnovič napil. Ceš, da je tako in tako in da bi moral storiti drugače, pa ne moreš. Ce bi bil prazno, veren, bi verjel v uroke in coprnice. Kazni, opomini, zapor, prezir tovarišev, ki so me poznali, slab glas, ki je. krožil o meni — vse to se je zrušilo name in mi ni moglo pomoči. Dopovedal sem si, da sem te, p ec, a neki drug glas mi je venomer prišepetaval; človek lahko pogreši in vendarle je še človek, lahko je celo dbfeer človek! V partizanih je bilo laže. Človek m imei toliko časa, vsak trenutek si moral paziti nase in na druge. Poleg tega je ni bilo blizu, tudi če bi hotel, ne b{ mogel do nje. Zdiaj pa je bila nekje tu — blizu ali daleč — to je bilo vseeno. Sedel bi na vlak in jo poiskal. Tovariša, ki dobro poznajo mojo nemirno kri, so že začeli govoriti: ,Ta Se bo lepega dne počil!' Težko te reči, kaij bi bil storil, a naključje je naneslo, da sem izvedel; kje je. Srečal sem tistega fanta, ki je bil prišel štlriinštiridlesetega v mojo četo, in on mi je nec kako mimegrede povedal, da jo je videl v Skopi ju. Se zdaj ne vem, ali je fant kaj vedel p meni po vojni ali ne. Naj je bilo kakor koli. za sporočilo bi ga bil najraje objel. Cez teden dni sem dobil dopust. S prvim vlakom sem od. potoval v Makedonijo. Dva dni sem bil doli in sem jo našel. Bila je prodajalka v neki knjigami. Ko sva prišla na njeno stanovanje, je bruhnila ,, jok. Spravil sem ji stvari skupaj, ji sam odpovedal službo, nato sva se odpeljala v. Dubrovnik. Tam sva prebila skupaj teden dnj. Lepi in bridki so bili tisti dnevi. Kako bj bilo vse drugače, če bi lahko človek pozabil. A človek ničesar ne pozabi. V takšnih primerih št malenkosti ne. .(Nadaljevale sledi). Na področje depresije, ki za-\/ jf P A/l I vzema tudi naše ozemlje, je za. Y l\LfY!L čel dotekati hladen zrak iz Francije. Prevladovala bo spre. menljiva oblačnost z izoliranimi padavinami, tudi v obliki nevihte. Temperatura upada. Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 14.9 stopinj; najmižja pa 13 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 14. NOVEMBRA 19511 I* f 1 : ¥ ...... |!|y| 1 i ' -T lil! lili . :# >d> liliiiil ;::i li ^ :::: mg ill-ltiliilii i;: 7, ii: ! 'j: i; :::: ":::i:::i: ; III! i. :::: ::1 ::ii tl ;; -v sb ■................ 1 ■ ' ,<• ..rsBsr mn mm — c* ifSffif" -v,"- - Skrivalci orožja pred sodiščem (Nadaljevanje z 2. strani) ja. Agentje so stopili tudi k Artelliju, ki jim je prostovoljno izročil lovsko puško in 1 flobert. Takoj nato se je pojavil pred sodnikom Zaiz in pričal, da je videl nekega dne mlajšega Ful-lina, ko je razstavljal na pod' strešju samokres. Na vprašanje, kje ga je dobil, mu je mladenič odgovoril, da mu ga je dala gospa Artelli osebno. Sledila sta Chermaz Guido, kateremu je starejši Fullin ob neki priliki v gostilni ponudil, bolj za šalo, na prodaj samokres in dijak Giorgio Longhi, ki je nekega dne na povabilo mlajšega Fullieia prišel na podstrešje in opazoval pokazani mu samokres. Bruno mu je tedaj kot prijatelju povedal, da je samokres potegnil iz greznice, medtem ko je on z dinge strani slišal, da mu ga je izročila Artellijeva žena, Sledila je Artellijeva 13-let-na hčerka Valerija, ki je pripovedovala precej boječe seveda. da je orožje videla že pred tremi leti na očetovi delovni mizi. Takrat je zvedela, da je oče dobil orožje od nekega novozelanskega vojaka, ki je bil 1945. leta stalni gost v njihovi hiši. Ob neki priliki je oče skril orožje v omaro, vendar ga kasneie ni več našel, ker ga je njena mati, tako je seveda zvedela od nje same, vrgla v greznico. Ko pa je bila mati v bolnici, kjer je še danes zaradi neke živčne bolezni, ji je povedala, da je samokres izročila Fullinu Brunu in to zgolj iz strahu, da jo ne bi oče ubil. Kar se tiče drugega manjšega samokresa, pa je tik pred preiskavo ona opozorila očeta nanj. Skupno sta ga vrgla v straniščno školjko, odkoder so ga že nasledni dan potegnili, nakar ga je ona po očetovem naročilu odnesla starinarju Viuttiju s prošnjo, da orožje zavrže. Kakor je kasneje tudi zvedela, je Viutti izvršil naročilo in ga vrgel v morje. Fred sodnika je tedaj stopil Artelli, ki je potrdil izjave inšp. Štefanija in dodal, da je orožje našel v bližini doma ter je samokres on posodil ntjvo zelandskemu vojaku ki mu ga je Po 15 ali 20 dneh zopet vrnil. V začetku je hotel izročiti orožje policiji, vendar se mu je na delu pripetila nezgoda, zaradi katere je bil prisiljen večkrat v bolnico, kjer le bil tudi štirikrat operiran na kolenu. Iz tega razloga ni imel nikoli časa in 'je slednič popolnoma pozabil na orožje. Lovsko puško, ki je vrhu tega še razbita, pa je našel na podstrešju in je verjetno ostala tam od nemške okupacije. Nemci so namreč rabili njegovo podstrešje kot skladišče raznovrstnega orodja. Tudi Fullin Bruno je potrdil svoje le podp:sane izjave ter dodal, da je zbiral okoli ameriških kasarn na Proseku in Op činah izstrelke, ki jih je sproti izpraznil m prazne prodajal starinarjem. Odločno pa je zanikal, da bi bil oče vedel o tej zadevi, ker bi v nasprotnem primeru ostro postopal. Odvetnik Presti, ki branj Ar-tellija je nato povzel besedo in zahteval najmanjšo kazen sž-mo zaradi skrivanja dveh samokresov. medtem ko lovske puške ne morejo šteti za orožje, nik Cuccagna pa je dokazoval, ker je pač neuporabna. Odvet-da Fullin Vittorio ni vedel ničesar o orožju in je zahteval, kakor že prej odv. Uglesich, popolno oprositev. Zaradi že pozne ure je bila razprava odložena na danes zjutraj. Sodišče bo še poslušalo odv. Uglessicha in javnega tožilca. na kar bo izreklo obsodbo. Sodnik-maj.; Grabb; javni tožile: dr. Savona; obramba: Franco Presti za Artellija, llglessich in Cuccagna za oba Fullina. Tedaj se je vmešal odv. U-glessich in na podlagi slišanih izjav in pričevanj zahteval, da se B'ullina Vittorija oprosti vsake krivde. Javni tožilec se je temu uprl, nakar se mu je pridružil tudi sodnik. POGAJANJA 0 SKLEN11V1 PREMIRJA ŠE VEDNO BREZUSPEŠNA SKI K H sovjetskega zonama ministra»OZN Od 3. do 9. novembra so imeli Ritajci in Severnokorejci nad 8.000 mrtvih MUNSAN, 13. — Uradni glas. nik poveljstva Združenih sil na Koreji gen. Nuckols je sporočil, da so predstavniki Kitajcev in severnih Korejcev na današnji dvajseti seji za sklenitev premirja v Pan Mun Jomu namigovali na precej prikrit način na nedavne izjave sovjetskega zunanjega ministra Višinskega na glavni skupščini OZN. Višinski je zahteval, naj bi se v desetih dneh sporazumeli o pre. mirju na 38. vzporedniku. Pri tem kitajski in korejski delegati niso izrecno omenili imena sovjetskega zunanjega nvmistra. Iz Tokia javlja agencija United Press, da so pogajanja o premirju, ki s0 že pred časom zašla na mrtvo točko še bol i nejasna spričo novih obtožb o «kršitvi nevtralne zračne cone s strani letalskih sil OZN». Poveljnik glavnega stana a-meriških zračnih sil gen. Vao-denberg je danes dopoldne z letalom odpotoval v Wa®hington, potem ko je pregledal položaj na Japonskem in v Koreji. Pred odhodom je izjavil, da lahko a. meriško letalstvo na Daljnem vzhodu razruši sleherno zvezo in tako onemogoči dohod novih sovražnih sil na Korejo. Vojaško poročilo sil OZN P0"-roča, da so zavezniške čete zasedle dve vzpetini jugozahodno od Kunsonga. Severozahodno odi doline Inje pa so odbili diva sovražna napada. Zaradi o-blačnega vremena je delovanje letalskih formacij skoraj popolnoma prejemalo. Poročilo VIII. armade sporoča, da so od 3. do 9. novembra Kitajci in Severnokorejci imeli 8.415 mrtvih, 3.450 ranjenih In 362 ujetnikov. Peter Krauland, ki so ga po novnp obtožili zgradi podkupovanja dela časopisja, je podal ostavko v parlamentu, ne da bi to svoje dejanje utemeljil. Pred tremi meseci je stopil iz ljudske stranke. V teku je sodni postopek proti enemu izmed časopisov, ki je največ poročal o njegovem ministrskem delovanju. Odgovor turške vlade na sovjetsko noto ANKARA, 13. — Turška vla. da je sinoči izročila sovjetskemu veleposlaniku v Ankari odgovor na sovjetsko notQ z dne 3. novembra, v kateri so Sovjeti protestirali glede vstopa Turčije v Atlantski pakt. V noti turška vlada poudarja, da je pakt popolnoma obrambnega značaja in da so koraki turške države glede njene varnosti bili podvzeti še pred njenim vstopom v atlantski pakt V odgovoru je nadalje rečeno, da je Sovjetska zveza kriva za poslabšanje turško-sovjetskih odnospv. Nepalski predsednik vlade po 104 letih iz druge družine NOVI DELHI, 13. - Nepalski ministrski predsednik ShamheT Rana je danes zjutraj podal kralju svoje ostavko in ostavko 'tirih ministrov, njegovih sorodnikov. Rana je napravil ta korak Po posvetovanju s kraljem in po krizi, ki je nastala prejšnjo nedeljo zaradi ostavke Koirala in drugih ministrov. ki so članj kongresne demokratske nepalske stranke Po 104 letih je družina Rana izgubila svojo dedno pravico Krauland podal ostavko DUNAJ. 13. — Bivši avstnj-ski zakladni minister in mini- _ ster načrtnega gospodarstva na mesto ministrskega pred- sednika, kar bo prav gotovo omogočilo, da bp nepalska republika ubrala novo pot demokratizacije. MANILA, 13. — Sest ur pred začetkom volitev na Filipinih je bil ubit liberalni voditelj Francisco Josue. Vračal se je s propagandnega potovanja v mamilskem okrožju, ko je neznanec iznenada streljal nanj in ga smrtno ranil. * * * VIESBADEN, 13. — Glavni stan ameriških letalskih sil v Nemčiji je sporočil, da letalo vrste «Flying Boxcar»_ ki je pravažalo 32 ameriških vojakov, ni prišlo na namembno letališče. Letalo je letelo nad Francijo, kjer je bilo vreme izredno slabo. Nalivi so začeli ogrožati vzhodnoalpsko področje 50.000 oseb v okolici Avignona se je moralo izseliti * iOO-milijonska škoda v okolici Genove • Se ena smrtna žrtev - Pri Piacenzi je Pad narasel na 10.21 m AVIGNON. 13. — Neprestano deževje v Južni Franciji že nekaj dni ograža vasi in mesta ter' življenja desettisočev prebivalcev, ki so si prisiljeni zato iskati zavetišče. V današnjem dnevu je voda preplavila nove obsežne predele, porušila številne hiše in popolnoma uničila komunikacijske naprave. Nekaj po polnoči so okoli 50.000 prebivalcev mesta Avignon obvestili. da je njihovo nadaljnje bivanje ogroženo zaradi naraščanja vode in so se zato mora. li zateči drugam. Medtem pa reka Roden neprenehoma raste in se nahaja samo nekaj centimetrov pod robom velikih bra-nov. Poročevalci pravijo, da je narasla za sedem metrov od oznake «0». Ljudje se še dobro spominjajo velikih poplav leta 1935, ki so dobesedno zalile mesto Avignon in so zato v velikih skrbeh. Tedaj je vodomer Ameriško-iranski razgovori končani brez rezultata Ameriško uradno poročilo pravi, da v ,.leh razgovorih ni prišla do izraza nobena osnova za ponovni pričetek pogajanj" WASHINGTON. 13. — Iz u-radnih krogov javljajo, da med razgovori, ki jih je imel Mosa-dek v Washingtonu, ni prišlo do nobenih novih sporazumov glede anglo-iranskega petrolejskega spora. Uradno sporočilo pravi, da so imeli vrsto sestankov in govorili o različnih vprašanjih, predvsem o ureditvi spora. Zadnji del razgovorov so še posebej proučevali s predstavniki Velike Britanije. ((Združene države — nadaljuje poročilo — z žalostjo ugotavljajo, da kljub nekaterim uspehom v teh razgovorih ni prišla do izraza nobena osnova za ponovni pričetek pogajanj«. Kljub temu Amerika še nadalje goji upanje, da bosta nasprotujoči si strani našli skupno osnovo, na podlagi katere se bosta lahko sporazumeli. Združene države pa bodo še nadalje pomagale pri dosegi tega sporazuma. Nadalje izjavljajo, da so pred mesecem dni vse ameriške petrolejske družbe zagotovile državnemu departmamu, da niso imele nobenega namena poslati v Perzijo svoje tehnike, in da ostaja še nadalje to stališče družb neizpremenjeno. Ji!™ - • - PO NEUSPEHIH IŠČEJO KRIVCE \*PROLtlERo UStbŠISO ZAKLJUČIL StZOISO kazal 7,3Q metra, torej samo nekaj centimetrov več kot sedaj. V predelu okoli Camar-gua, kjer se nahajajo obsežna polja za pridelovanje riža, je voda nanesla ogromne količine blata in dobesedno uničila vse riževe nasade, ki so zavzemali več tisoč hektarov. Oblasti menijo, da je škoda na riževih poljih zelo velika in da bo potrebno precej milijonov frankov in veliko trdega dela preden bodo v takem stanju kot so bila pred poplavami. V Nizzi je znanj most Karla Alberta klonil pred vodno silo ter tako onemogočil vsako zvezo med mestom in zaledjem. Tudi Napoleonov rojstni kraj Ajaccio je deževje močno prizadelo. Nasip se je namreč podrl, pri čemer so bile številne manjše ladjice poškodovane odnosno potopljene. V Maroku pa po dolgih letih spet lahko za spremembo vidijo sneg. ki naletava skupno z močnim pišem. Nekaj palm je veter izruval, prav tako pa je polomil tudi številne telegrafske drogove. Iz Švice poročajo, da se je gladina jezera pri Luganu v dopoldanskih urah ponovno dvignila za nekaj centimetrov. Glavni trg je več kot meter na visoko pokrit z vodo in gospodinje se morajo pri nakupovanju in svojih opravkih v mestu posluževati vsakovrstnih čolnov. Medtem pa so prekinili sleherni promet po jezeru. Nekatere telegrafske in telefonske zveze so prekinjene. Železniško progo čez prelaz Sv. Gotharda so očistili in izročili prometu. Se vedno pa je v dolžini okoli 360 m zasuta proga čez prelaz Simplon, in sicer v bližini italijanske meje. Niti avstrijski predeli alpskega pogorja pri sedanjih pe-vihtah niso bili izvzeti. Zdi se, da se nalivi pomikajo proti vzhodu od koder poročajo, da so poplave napravile približno za milijon šilingov škode na gozdnem bogastvu. Iz Genove poročajo, da je razdiralno delo morske vode pustilo pogubonosne posledice zlasti pri komunikacijskih napravah. Vzdolž morske obale so polomljeni vsi telegrafski drogovi, močn0 poškodovani železniški tiri in ceste. Ro 24-umem neprenehnem delu so genovski ga ilci izvlekli izpod ruševin palače v Ul. Nino Bixio 2 truplo nekega berača. Po prvih ocenitvah znaša škoda, povzročena zaradi na-rastiega morja, nad 100 milijonov lir. Pri tem je všteta tudi škoda, ki je bila napravljena v genovskih ladjedelnicah, kjer so naprave tako močno poškodovane, da je sklenilo vodstvo za nekaj časa prekiniti z delom. Tudi v Milanu se je stanje precej zboljšalo, kajti voda je z mestnih ulic odtekla in s tem omogočila normalizacijo prometa. Se vedno nerešeno pa je stanje reke Rad. katere gladina se je v teku noči ponovno nekoliko dvignila, tako da se na nekaterih mestih nahaja samo za nekaj centimetrov pod robom nasipov. V bližini Cremo-ne so zabeležili 7,76 m višine. Na teh mestih je voda presegla bregove in poplavila okoliške predele. Pri Piacenzi so včeraj namerili 9.30 m višine, danes dopoldne ob 9 pa že 10.21. Znižanje temperature in popolna razjasnitev je v okolici Brescie dovedla do precejšnjega izboljšanja, zato Pa je močan veter ponovno povzročil precejšnjo škodo. BERLIN. 13. — Prihodnji mesec bodo začeli z letalom prevažati begunce iz Vzhodne Nemčije, ki so se zatekli v zahodne sektorje Berlina. Prepeljali jih bodo v Zahodno Nemčijo in sicer povprečno 2500 na mesec. Vseh beguncev je okoli 1Q0 tisoč, med njimi tudi več kot 1000 članov vzhodnonemške policije. Begunci se bojijo vožnje z vlakom ali z avtomobilom, ker bi morali potovati čez sovjetsko cono. Italijanski nogomeini funkcionarji v Rimu UP USPEH TAMARA V ROM FLORENCA, 13. — Ottorino Barassi. predsednik F.I.G.H. bo dopotoval drevi v Rim, kjer bo prisostvoval tajni seji visokih nogometnih funkcionarjev, Ta seja je bila potrebna zaradi slabega uspeha italijanskih reprezentanc v Florenci in Kairu. Za bližnjo tekmo proti Švici v Luganu verjetno še ne bo radi. kalnih sprememb, ker je na razpolago premalo časa. Vendar bodo preizkusili nekatere v zadnjem času zanemarjene igralce, sprememba pa bo predvsem v načinu pripravljanja enajstorice, ki je dosedaj bilo na moč površno in česar se ves italijanski tisk spominja z ogor. čenjem. V Florenci je ing. Barassi stopil v stik z zastopniki nemške nogometne zveze. Verjetno bo prišlo že v prihodnjem letu do prve tekme med italijansko in nemško reprezentanco, čeprav ni bila predvidena v že sestavljenem koledarju prireditev. Kubler kaznovan Mednarodna zveza bo dokončno odločila. RIM, 13. — Italijanska kolesarska zveza je sklenila na svojem današnjem zasedanju, da črta iz vrstnega reda kolesarske dirke «Po Lombardiji« Ferdinanda Koblerja in ga kaznuje z 3000 lirami, ker je med tekmovanjem sprejel kolo od tovariša iz istega moštva. S to kaznijo bi Kubler izgubil zmago na Desgrange-Colombo. Na prvo mesto bi prešel Bobet s 97 točkami pred Kublerjem, ki bi jih imel samo 96. Dokončno bo odločala o stvari Mednarodna kolesarska zveza. James Couttet mora počivati CHAMONIX, 13. — Francoskemu smučarskemu asu Jamesu Couttetu so ugotovili zdravniki deformiranost hrbtenice, zaradi česar ne bo mogel trenirati s svojimi kolegi pred olim-piado. Zdravniki zatrjujejo, da ope. racija ni potrebna ter da bo Couttet februarja popolnoma dober, vendar da bo moral mnogo počivati. Vsi vozači smuka in slaloma, ki so bili na odmoru v Aix en Provence se bodo zopet zbrali 17. t. m. v Serre Chevalier, kjer bodo začeli s treningom. Prav gotovo m nihče pričakoval. da bo na zaključni krite-rijski dirki v Borovu zmagal še nezreli Tamaro, ki je prvič nastopil med starejšimi. Presenetil je. gledalce in nasprotnike ter privozil pred ogromno množico zbrano na štadionu v Borovu, kjer je hla nogometna tekma za Titov pokal med Spar-takom in Borovim (2:0), prvi pred Osrečkim in Ničičem, medtem ko so ysi drugi daleč zaostali. Tamaro se je izkazal tudi v kriterijski dirki, kjer je zmagal kar dva nagradna cilja in se v končnem plasmanu uvrstil na četrto mesto pred 38. drugimi. S to prepričljivo in nepričakovano zmago svojega člana je SSD PROLETER iz Kopra zaključilo letošnjo sezono, polno uspehov in zadoščenj kot še nikdar. Rezultati: KRITERIJ: I. O. SREČKI EMIL. (Jedinstvo Zagreb), ki je prevozil 52 km. ali 50 krogov v 1 uri 34’05” in pri tem dosegel 26 točk; 2. STANKO, (Partizan Beograd), 20; 3. STRAIN (Dinamo Zagreb). 16; 4. TAMARO Lorenzo, (Prole-ter Koper). 15; 5. Bat Branko (Dinamo Zagreb), 11. Izločilna dirka na dirkališču: 1. TAMARO LORENZO (Pro-leter Koper); 2. Osrečki Emil (Jedinstvo Zagreb); 3. Mičič Zivorad (Partizan Beograd); 4. Bat Milivoj (Jedinstvo Zagreb); 5. Celešnik Gabrijel (Dinamo Zagreb; itd.. PNS Mitriju so vsilili šest mesecev počitka RIM, 13. — Centralna zdravniška komisija italijanske boksarske federacije je pregledala tržaškega boksarja Tibetria Mitri ja. Predpisala mu je šest. mesečno počivanje. Med tetn časom mfcra opustiti vsakršno boksarsko dejavnost. Po šestih mesecih bo moral ponovno na pregled. * * d PARIZ, 13. — Osrednja točka oatch večera je bil dvoboj med Martinsonom in Camero. Ze v prvi rundi je Carnera poslal svojega nasprotnika izven ringa. V drugi je Martineoma zadela nasprotnikova pest končno na pravo mesto. Dolgo časa se ni prebudil. *** BEOGRAD, 13. — Jugoslovanski tekmovalci bodo sodelo. vali na olimpiadah s štirimi jadrnicami. Kandidati bodo izbrani naknadno. V Splitu bo prihodnje leto velika regata z udeležbo najboljših francoskih, italijanskih in avstrijskih posadk. RADIJSKI APARATI oa 29.000.- lir navzgor - v 20 obrokih Ako izročite stari aparat tvrdki RADIO TRIESTE UL. XX. SEPTEMBRA 15 TEL. 95250 TELEFUNKEN PHONOLA MINERVA GELOSO UNDA-ADLER wodeli 1952 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 13.54: Fox in s>wing; 22.00: Glasbeni Pele - Mele. — Slovenija: 12.00: L. M. Škerjanc: Cazele; 21.00: Nekaj skladb P. !• Cajkovškega. — Trst II.: 13.00: Popoldanski koncert; 22.30: Chopin: Velika polaneza. — Trst It 14.10: Operna glasba; 21.00: «Ta večer ali nikoli«, trodejanka; 23.20: Plesna glasba. KINO » TltSTl Hossetti. 16.30: »Nebesa naj kar počakajo. Ezcelslor. 16.30, 18.05, 21.45: «Samson in Dalila«, H. Lamarr in V. Mature. Nazionale. 16.00: »Tereza«, Ana Marija Pierangeli. Fenlce. 16.30: »Pirati na Antilih«, D. 0’Coanor, in M. Carter. Filodrammatico. 16,00: «Jutri še ne bo«, B. Payton in J. Cagney. Arcobaleno. 15.00: «Praznik ljubezni in smrti«. Astra Rojan. 16,45: »Gospod v fraku«. Aiabarda. 15.00: »Strah«, komični film, S. Pampanini TognazZi. Armonia. 15.30: «Ta žena je moja« Aurora. 15.00: »Razkošno potovanje«, G. Brent in J. Povvell. Garibaldi. 14.30: »Plesalka«, S. Adzemova to A. Clariend. Ideale. 16.00: »Indijanska ljubica« J. Stevvart. Im pero. 15,00: »Filomena Mazu rano«, Titina in E. D Filippo. Italia. 15.00: »Hamlet«, po Sha-kespeareu, L. Olivier. Kino ob morju. 16.00: »Kratko srečanje«. Moderno. 16.00: »Maroko*. Savona. 15.: »Pristava s 3 zvonci«. Tracy in K. Hepburn. Viale. 16.00: »Komandant Johny«, G. Cooper in J. Greer. Belvedere. 16.00: »Dobrodošli, prečastiti«. A. Fabrizl in L. Careil. Marconi.' 16.00: »Tihotapstvo v Sangaju«. Massimo. 16.00: »Nedosegljiva Primula Rossa«. Novo Cine. 16.00: »Sneguljčica«. Odeon. 16.00: «Donašalka kruha«. Radio. 16.00: »Kleopatra«. Vittoria. 16.00: »Kralj Afrike«. Vozači! Bodite previdni preden vstopite v avto, na motor, na vespo itd. In se zavarujte proti nezgodam. Tako boste jamčili sebi in drugim po zakonu določeno varnost v primeru nesreče. Za proračun In nasvete kličite tel. št. 88-15, Urnik 8. - 9., 20. - 22. RADIO J DUOSbOVAšSli® C« Si K TU s TA SREDA, 14. navenibra 1Hj30i Poročila ob 7,00, 13.30, H 23.05. 7.15 Jutranja e^^nski Fox in swing. 14.00 Siov«^ skladatelji v besedi in * ^ 14.30 Od včeraj gvirr poje slovenski' sindikalni * „ tet. 18.00 Skladbe za čeio. *^ S Tržaškega ozemlja, l«1 uv#t na klavirju. 19 00 W pevci. 21.00 Literarna &]mW. 21.30 Lahka glasba 22.00 u ni Pele - Mele. 23.10 Glas°“ lahko noč. M LOV EMI J* j, 12.40 Zabavna glasba. Aistva. predalov pionirskega ure Ju, 13.20 S pesmijo in I* goslaviji. 14.10 Lahka 8* glaJ, vsega sveta. 15.15 ^^Snjajtel ba. 15.30 Želeli ste — ^‘"erniii 16.00 Koncert popularnih ov , arij. 17.10 Kaj je to - 18.00 Igra Zabavni orkester^ d(a Ljubljana. na pesmi poje Helena Pleve gtan. harmoniko spremlja Avg ke5tri. ko. 19.15 Igrajo mali o™ 19.40 Zabavna glasba. 20W NeKaj lec«, slušna igra. vt 15 la skladb . P. I. Čajkovskega.^ 22.45 Iraso sa ples ki ***** TBST I I- z, 7.30 Jutranja A«- vsakega nekaj. 12.00 SnJJJjTgclad' glija. 12.10 Dve Dvorakovi ^ bi. 12.29 Veseli ritna. U' poldanski koncert. 1«“ tem3 Variacije na originalno jjj Enigma. 17.30 Plesna glas«; K<*v Glas Amerike. 18.15 Brafuj^va cert št. 2. 18.55 Dva st™Sur«. valčka. 19.15 Operne o« ^ 19.30 Glasba iz baletov* *• -n» bavna "glasba*" ba. 1.00 Vokalni kvartet. Berliozove skladbe. 21.41 ^j. Večer« melodije. 22.00 Čajkovski: Ser®^ da v C-duru. 22.30 ChoPJ^oJnl ka poloneza. 23.35 1™”°^ glasba. TRST I. 7.45 Jutranja glasba. Amerike. 12.00 Glasba na ti niko. 12.30 Pesmi. 13.25 Gl 3* filmov. 14.10 Operna £las?mer!Ke' bbt 1 q no Glas p 8.15 tiar«*; Spored BBC. 19.00 Glas A"1 -jod 19.15 Pesmi. 20.30 Orkester.^ »Ta večer ali nikoli« trooe, Jj.jo 22.50 Glasba vaših «««• Plesna glasba. TVRDKA KERAMIKE PORCKLAS LOKtSlNE KRISTALI KOVINSKO POSODJU in pribor D A B I LA Juhi olmuho adim o Ti&tu Contrada del Corso 22 Pozori Kadar imaš raztrgane čevlj® spomni, da boš pri LUŠI zadov° ljen s ceno in prvovrstnim blo00111 Popravila v usnju, pari in vibrClina Barvamo, širimo in prenavlj0111^ točno in solidno v najkrajšem *a ZAPOMUJI S* S Trst - Ul. sv. Frančiška št Z9 m,ulitimi Da pa sem nakljub napisal to knjigo, se je zgodilo zgolj zato, ker sem hotel z i,jo zaznamovati šestdeset-litnieo svojega življenja — 1 < ko sem se ta mah ozrl za st I oj in prešel prek včerajšnjega in predvčerajšnjega dne, sem želel pogledati celo v daljno mladost, v najdragocenejši del svojega življenja. In čeprav p znam mod ro besedo francoskegu pisatelja Guya de Maupassan. ta, ki pravi, da «ni nič strahotne j šega kakor če ostarel človek vtika nos v svojo mladost«, se tega vendarle lotevam po tistem nagonu, kj utopljencu v kratkih trenutkih, ko se poslavlja od življenja, vzbuja pred očmi podobe preteklosti in celo daljne mladosti. Toda jaz se ne oziram za seboj, da bi se razjokal za tistim, kar je minilo. Nasprotno, oziram se, da bi se nasmejal s smehom, o katerem lahko tu prej ko slej rečem: »Kdor se smeje poslednji, se smeje najslajše*! Troje se nas je iz ene duše odpravilo v svet že takoj po mojem rojstvu. Cim sem se v materinem naročju prvikrat nasmehnil, sem vzrasel iz tega nasmeha in šel po svoji poti v svet; čim sem se prvikrat v materinem naročju zaskrbel, namrščil in zresnil, sem iz te resnobe spet vzrasel sam in šel po svoji poti v svet; in čim sem se prvikrat v materinem naročju razjokal, sem iz tega joka spet vzrasel jaz In šel po svoji poti v svet. Tisto, kar je vzniknilo iz mojega prvega joka, je šlo skozi življenje in se zalivalo s solzami. Videlo je v svetu zgolj zlo in nesrečo; vse mu je bilo mračno, vse turobno, vse mrko. Nebo večno zastrto z oblaki, zemlja večno orošena s solzami. Sočustvovalo je s sleherno bolečino, bolela ga je vsakršna nesreča, težila ga je vsakršna beda. Jokalo Je zaradi tujih nezgod in ihtelo nad tujimi grobovi Tisto, kar Je vzniknilo Iz trenutka moje resnobe, je šlo v življenje pod težkim bremenom in klecalo pod pezo skrbi. Menilo se Je za sonce, mar pravilno hodi svojo pot; mučilo ga je, zakaj neki se zemlja drugače ne suče, zakaj so reke krivu- lj aste, zakaj so morja globo, ka in gore visoke. Z globokimi brazdami na čelu se Je ustavljalo pred vsakršno uganko in se na vso moč trudilo, da bi jo rešilo; vtikalo se je v sleherno vprašanje, ustavilo se pred vsako težavo in je tako hodilo skozi življenje zgrbljeno pod bremenom skrbi. Tisto, kar je vzniknilo iz mojega prvega nasmeha, pa Je šlo skozi življenje z nasmehom na ustnah in je gledalo vse okoli sebe z veselimi očmi in vedro dušo. Smejalo se je napakam kakor tudi vrlinam, saj so človeške vrline pogostokrat večje slabosti kakor človeške napake. Smejalo se je vzvišenemu kakor tudi poni. žanemu, ker je vzvišeni po-gostoma bolj ozkosrčen od tistega, na katerega gleda z viška. Smejalo se je neumnosti kakor tudi modrosti, kajti človeška modrost je pogostokrat skupek človeških norij. Smejalo se je krivici kakor tudi pravici, kajti pravica je ljudem pogostokrat hujša od krivice-Smejalo se je resnici kakor MOJA BRANISLAV NUŠIČ jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii pogostokrat manj stalna kakor zabloda. Smejalo se je ljubezni kakor tudi sovraštvu, kajti ljubezen je pogostokrat bolj sebična kakor mržnja. Smejalo se je žalosti prav kakor veselju, kajti žalost ume biti pogostoma lažniva, veselje pa redkokdaj. Smejalo se je sreči kakor nesreči, kajti sreča je pač vselej goljufiva, nesreča pa ni nikoli. Smejalo se je svobodi kakor tudi nasilju, kajti svoboda je pogostokrat puhlica, nasilje pa vselej resnica. Smejalo se je znanju kakor tudi neznanju, kajti znanje ima svoje meje, nevednost jih pa nima. Smejalo se je vsemu, smejalo se je, smejalo, smejalo.... In ko je minilo šest zvrha, nlh desetletij — pravijo, da liuGti iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii tudi zmoti, kajti resnica je I Je to povprečna človeška do ba — so se sešli vsi trije popotniki, zbrali so se v taisti duši, iz katere so se bili napotili v svet, in so sešteli račune o tistem, kar so bili videli na svojem dolgem popotovanju po svetu. Pa spregovori prvi, tisti, ki ga je skrbel ves svet: «Utrudil sem možgane in zlomil dušo, ko sem bil v skrbeh za človeške skrbi«. »Pa si vsaj doskrbel In olajšal človeško usodo?« »Ne, kajti skrb je neločlji. va od človeka. V skrbi je po. goj za napredek človeštva. Spoznal sem, da bi grešil nasproti človeštvu, če bi človeku odvzel skrb«. »Pa si nemara spoznal živ. Uenje, ki si skozi njega hodil?« «Ne, kajti od samih skrbi nisem mogel dvigniti glave«. Nato spregovori tisti, ki se je jokal: «Iztopll sem zenice od Joka, iztočil sem dušo, ko sem se žalostil zaradi človeških bolečin!« »Pa si nemara odpravil človeške bolečine?« »Ne, bolečine so ljudem še ostale, kajti — pravijo — življenje je bolečina in brez bolečine ni življenja«. «Ali si vsaj spoznal in videl življenje?« »Ne, ker skozi solze nisem mogel ničesar spoznati in ničesar videti«. Tedaj je spregovoril tisti tretji, ki se je smejal: »Krč mi je lomil čeljusti, ker sem se smejal, kajti med ljudmi in v človeškem življenju je toliko smešne- ga! Cim bolj sem spoznaval življenje, tem natančneje sem spoznaval ljudi m tem slaje se smejal. In še zdaj. ko sem prišel na oddih in se oziram za seboj, ne zdržim, da bi ne prasnil v smeh«. Temu tretjemu, ki je na smehljan hodil skozi življenje, naročam, da napiše te liste moje jubilejne knjige, kajti on edini je videl živ ljen j e. Od rojstva do prvega zoba Najsi je smrt edino in naj-bolj zanesljivo dejstvo v živ. ljen ju slehernega človeka, vendar človek, ki piše lastni življenjepis, po navadi nika. kor ni voljan pričeti s tem dejstvom. Po takem se moram torej tudi Jaz sprijazniti s tem že prllaščenim načinom pisanja in moram pričeti z rojstvom, čeprav je rojstvo pogostokrat sporno dejstvo v človeškem življenju. Pri meni si na primer dolgo in dolgo niso bili na jasnem o mojem rojstnem letu in se jim je konec koncev komaj posrečilo ugoto- viti, da sem se rodil 8. oktobra 1864. leta. Prejšnje trditve mojih življenjepiscev, da sem se rodil 1866. leta, so se izjalovile po zaslugi skrbnega raziskovanja gospoda prbfe-sorja Milenkoviča. Ti prejšnji življenjepise! so trdili po svoje na podlagi najdenih podatkov, po katerih sem dovršil prvi razred gimnazije v letu 1878. Ker so sodili, da sem šel v šolo v svojem sedmem letu, sem po njihovi sodbi dopolnil štiri razre de ljudske šole in en razred gimnazije v dvanajstem letu; po takem naj bi se bil rodil 1866. leta. Da bi rešil prepir, Je začel gospod Milenkovič raziskovati stare arhive, prebrskal je vse šolske zapisnike in Je naposled dognal nedvoumno dejstvo, da sem obiskoval prvi razred gimnazije tri leta, po čemer je mogoče razločno sklepati, da sem se bil rodil 1864. leta. Hvala gospo, du profesorju tudi z moje strani, da Je to vprašanje razsvetlil; posihmal nam je ta reč vsem Jasna in nas ne bo več zavajala v zmoto. ............................................................................................................................... lin.......................................■IIIIIIIIIIIII..................................... mm........................................................................... minimumi..... Mimogrede nim, da je tlstxLr] se jaz rodil, umrl ^ radžič. To je očitr£ rU® K je, kajti jaz imel takih ,na™® 'zgolJ % v književnik ^ ise jjtf da bi meni odstoPftn^ s »“S&- 8,18 . sem jaz iliža ko poosec-zvezo, te UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCH1 št. b, fII. nad. — Telefon štev. 93-808 tri 94-638. — Postni predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefonska St 73-38 OGLASI: od 8.30 - 12 In od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnanCno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: ea vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkt tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco I-IL, Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70 i30 ^' -sečno tlsK» ——————— —.....- " - niese^ tl*8 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: lzvoa ’ e«» ^T- Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega pzO-2- ' Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaStega ^ -