Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman volja: Za eolo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesoo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na loto. Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semoniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja triatopna potit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. VrednlStvo jo v Seinoniških ulicah h. št. 2. Izlinja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»G. uri popoludne. ^tev. 83. V Ljubljani, v četrtek 14. aprila 1887. Letu lit XV. Sv. oče, knc/ mini. Bivanje izrednega papeževega poslanca monsgr. Galimbertija v Berolinu, kamor je bil dostojanstvenik sv. očeta pred nekaj časom odšel o povodu velike slavnosti na nemškem cesarskem dvoru, dalo je raznim časnikom priliko, da so sklepali tii pa tam jako čudne, včasih celo smešne reči. Vse take novice treba je jemati previdno, kajti redno jim sledijo popravki in zopet popravki. Sv. oče so hoteli nemškega cesarja ob njegovi devetdesetletnici prav posebno počastiti iu so mu za to poslali svojega najljubšega kardinala s častitko. Na nemškem dvoru so tega odličnjaka kar se da prijazno in sijajno sprejeli, kar izvestno ni veljalo tolikanj Galimbertiju, kakor tistemu, ki ga je v Be-roliu poslal, sv. očetu namreč. Tudi sv. oče smatrali so vse odlikovanje Galimbertijevo na Berolinskem dvoru v tem smislu, ktero jim je pa ob enem porok, da se bodo razmere med katoliško cerkvijo na Nemškem in med Prusijo še zdatno zboljšale, česar so vsak katolik tudi po pravici uadja. Toliko se toraj smo sklepati iz Galimbertijevega sijajnega sprejema na nemškem cesarskem dvoru, ne da bi se bilo treba bati pretiravanja ali pa kakih poznejih iznenadeb. Vse drugo pa, kar pretkani časuikarji iz Galimbertijevega popotovanja v Beroliu sklepajo, je deloma nevtemeljeno, deloma pa še celo neosnovano. Posebno kar naravnost izmišljena ali po domače rečeno, zlagana je pa novica, da je šel Galimberti v Berolin prosit nemškega cesarja, da naj bi se ta za zboljšanje razmer in koristij sv. stola pri vladarjih potegnil. Sveti oče bi namreč zopet radi ustanovili nekdanjo papeževo državo. Sami od sebe po svoji moči tega ne morejo storiti, ker ne sučejo bojnega meča, temveč svet osrečujejo z oljko mirii, kot knez miru. Kar sami nimajo, po tisto — namreč po vojno moč, naj bi bili poslali svojega prijatelja Galimbertija na Nemško k staremu Viljemu. Kakor je ta novica zanimiva, je vendar popolnoma bosa! Prav tako jo brez vse in vsake pametne podlage novica, da je šel Galimberti v Berolin s ponudbo sv. očeta, da, če bi bilo cesarju Viljemu všeč, bi se sveti oče potrudili za napravo dobrih razmer med Nemčijo in Francosko. če bi bili sv. oče res kaj takega kedaj v svojem življenji mislili, bi se izvestno ne bili ponujali za tak posel, temveč bi počakali, da bi jih ena ali druga stranka prosila za tako prijaznost. Sitneži in puhle glave se hodijo ponujat s svojimi sveti, modri možje pa z njimi navadno štedijo, ter jih še le dajo, kedar jih prosimo zanje. Prepričani smo iu z nami vsak, kdor je prijatelj resnice in pravice, da bi se sv. oče ne branili težavne naloge, med Nemčijo in med Francosko mir vtrditi; vsaj bi tega ne delali prvikrat. Vže o srednjem veku pripoveduje nam zgodovina, kako so se razni mogotci zatekali k sv. prestolu, kedar se jim ui hotlo posrečiti, te ali one imenitne stvari med seboj dognati. In tudi najnovejši čas doživeli smo nekaj takega. Saj ni še dolgo, ko ste se Nemčija in Španija prepirali za Karolinške otoke v Tihem morji. Nikakor se niste mogli zjedi-niti. Prekanjeni Bismark, vidoč, da nič ne opravi, vojskovati se pa zarad tega tudi ni ne vredno, še manj pa spodobno, obrnil se je do sv. stola in dobro je opravil. In letos, ko mu je zopet ob volitvah zarad septenata predla, je ravno tako naredil. Sv. očeta je naprosil, da naj mu pomaga z dobro besedo, in vse se mu je izteklo, kakor je želel. Sv. oče se nikjer ne brauijo, kjer se jim ponuja prilika, mir na svetu narediti ali vtrjevati, ker je to poleg ozna-novanja miru njihova velika naloga. Iz tega pa še ne gre sklepati, da bi se kot „knez miru" tu ali tam vsiljevali. Ne, tega ne bodo ne Nemci iu ne Francozi doživeli, da bi šli Leon XIII. tjekaj in bi rekli: „Ue hočete, Vama bom jaz pomagal, da se mir ohrani!" Ne, ne; kaj tacega bi bilo v živem nasprotji z vso politiko iz z vso tradicijo sv. stola. Kje pa nam je porok, da, če bi jih pri njihovi najboljši volji in najjasnejih namenih, recimo na Francoskem niti ne sprejeli ne kot posredovalca miru? Kdo nam jamči za to, da bi jim v deželi večnih prevratov ne zaklicali: „Kaj pa naše razmere Vas brigajo? Kdo Vas je naprosil? Pometajte pred svojim pragom!" Vse to je sv. očetu, kot modremu politikarju dobro znano, in zato rajši čakajo, da se ne prenaglijo. Če bo Nemcem ali Francozom treba njihovega posredovanja, ga bodo že poiskali, saj vedo, kje ja Rim in Vatikan. Mir v sedmi jem položaju. Vse države oborožene so od glave do pete, a nobena ne stori prvega koraka in ne zavzdigne roke, ker boji se nesrečnih nasledkov. Beseda „mir", ki marsikteremu širi sred, dandanes nima več svojega pravega pomena. Ne bliska se iz topa strašni grom, ne zvenči jekleno orožje, in vendar nimamo miril. Ta negotovost pa še bolj muči človeške čute. Ni še dolgo temu, ko je knez Bismark v državnem zboru povdarjal svoje zasluge pri ustanovitvi trocarske zveze. Pri mnogih prilikah pa smo trdili, da ta trocarska zveza nima prave podlage, ker ne sloni na skupuih koristih, toraj tudi ne zagotavlja narodom inir. Trocarska zveza, če sploh še obstoji, je le redarska naprava, ki mora paziti na vsako gibanje treh zvestih (?) prijateljev. Kdo plačal bo stroške, pokaže prihodnost. Primeroma izidu vojske več ali manj — vsi. Da se ne motimo, kaže preteklost. Ko se na Balkanu prične novo dejanje dolge žaloigre, zagnal je svet glas, da Rusija neti vstajo in plačuje bolgarske nemire, in pokaže se Bismarkovo mešetarstvo v pravi luči. Naravnost je rekel nemški državnik, da mu je vse jedno, kdo gospodari v Bolgariji; zarad Carigrada nemški vojak ne bo nosil svojega življenja ua javni trg. Ob enem pa se prikaže na nemškem obzorji francosko-ruska zveza. Septenat in časnikarski boj zmešala sta občinstvu glave. Od kod ta sprememba? Bismark je namreč spoznal, kako slabe posledice bi imela nova vojska proti Franciji, ko bi se ne mogel zanašati na rusko pomoč ali vsaj nevtralnost. Rusija pa je javno odgovorila, da ue pusti ponižati ter v tla pomaudrati Francije. Rusija želi le močno in krepko Francijo. Vsi merodajni krogi v Rusiji obračajo svojo oči proti Reuu, da pomagajo Franciji v odločilnem trenotku. Ko bi namreč še enkrat Bismark vrgel Francijo ob tla, potem bi se vsa Evropa morala pokoriti njegovi železni volji. LISTEK. Beli suženj. (Nemški spisal dr. Josip Sohoicher.) i. Glavnica in delo. Ne straši se, spoštovani čitatelj, tega napisa. Ne nemeravam tu podajati učene, suhoparne razprave. Pripovedovati hočem le nekaj iz življenja. Opomnim, da oni ne store svoje dolžnosti, ki nočejo nič slišati o socijalnem vprašauji. Ako si ne bodemo prizadevali ga rešiti od zgoraj doli, rešilo se bode od spodaj gori. Ta rešitev bi pa bila tako silna, tako strašna, da bi ves socijalni red prokopicnila. Da bodo v prid človeški družbi, moramo si prizadevati, da se reši to vprašauje po potu pravice. Le ako bodo tega vsi prepričani, potem bode mogočo zavestno in vspešno se dela lotiti. Da se pa vemo prav lotiti tega vprašanja, ga moramo natanko pregledati iu spoznati. Razjasniti jo treba marsiktere nazore iu misli, ki so dandanes tako splošne. Sebičnost, zastopana prav po kramarsko v liberalnem časopisji, izžema slabejše iu uboge ter še trdi, da je to dovoljeno v stoletji svobode. Res lepa svoboda to, vsled ktere smejo bogataši stiskati iu uničevati nravno iu telesno ubo/neji del prebivalstva tako zelo, da je njihovo stanje slabeji, kakor ono nekdanjih sužnjev. Popolnoma umesten je toraj pridevek beli suženj, kterega dandanes dajemo delavcu po nekterih tovarnah in drugod. * * * Krojaški mojster Sukač je prevzel obrt po svojem očetu, ki jo bil znan kot jedeu najboljših krojačev. Dobro se mu je godilo nekaj časa. Dela je imel čez glavo, mnogoštevilne svojo pomočnike je plačeval dobro iu redno. Za družico v življenji si je izbral pridno in pošteno meščansko deklico. Brezskrbno je gledal toraj v prihodnost. Toda nastopila je d6ba, ko so je liberalizem začel bolj in bolj širiti. Sukač je menil, ako hoče kaj veljati, da se mora liberalnih nazorov okleniti. Kmalo so v njegovi delavnici delali tudi ob nedeljah i* praz- nikih. Da bi svojih naročnikov ne zgubil, delal je na upanje, seveda slabeje. Priredil je velikansko okno, v kterem je razkazoval svoje blago; priporočal se je po časopisih, a vso nič ui pomagalo. Ravno nasproti se je naselil nek žid Samuel Kolin. Ta je imel vso bolj velikansko vrejeno ,kakor on. Njegove cene so bile vse nižje, kakor pri Su-kaču. Samuel Kolin ni bil krojač, ampak samo trgovec. Ni imel delavnice, ue pomočnikov, razun jednega, ki je naročnikom mero jemal. Izdelovali so mu blago krojači, ki niso imeli druzega posla. Plačeval jim je od kosa. Kolin je imel ua razpolaganje mnogo denarja. Izposojeval si ga je lahko za nizke obresti, toraj je tudi laglje čakal na plačilo. Kaj je bil Sukač proti takemu tekmecu? Vso jo drlo h Koliuu, a za Sukaca se je malokdo več zmenil.' Odpustiti je moral jednega pomočnika za drugim, slednjič moral jo še zapustiti drago stanovanje in si poiskati drugo slabejše v neki tesni ulici. Kolin jo pa napravil v izpraznjenem prostoru podružnico svoje kupčije. Sukača, nekdaj čislanega mojstra, so popol- S o y k a. Izdelana je po najnovejših iznajdbah in izkušujab. Po velikosti se ne more meriti z orjaškimi ladijami drugih pomorskih držav, a glede urnosti, moči in pripravnosti topov, strojev in oklepa nadkriljuje marsikterega velikana angležkega, francoskega in italijanskega brodovja. Oklopnica Štefanija" je dolga na površji vodne črte 85-36 metrov, široka je 17 metrov, najglobokeje sega v morje 7 09 metrov. Deplacement znaša 5152 ton. Truplo ladije je iz domačega jekla; oklep je debel 230 mm., sega T37 m. pod vodo in v visočino 2 82 m., ter tehta 890 tou. Glavno orožje ladije sta dva 30'5 cm. Kruppova topova, stoječa na Armstrongovih premah (lavetah); vsak top tehta 48-5 ton, projektil (jeklena granata) 455 kg., smodnika se potrebuje za jeden strel 141 kg. Začetna hitrost znaša 530 m., največji streljaj 16 kilometrov, pri 15° eleva-cije 9 3 kilometra. Ta dva topova sta nastavljena na krovu v oklepnem stolpu, na vsaki ladijini strani jeden. Razun teh dveh topov nosi ladija šest 15 cm. Kruppovih topov, ki tehtajo po 6-8 kg. in projektih po 51 kg. Smodnik za pojedine strele iz teh manjših topov tehta 28 5 kg., začetna hitrost znaša 610 m. — Dalje ima ladija dva 7 cm. topova in 11 hitro-strelk po vzoru Hotchkiss. Preskrbljena je ladija tudi z izvrstnimi napravami proti torpedovkam. Razsvetljena bo ladija po vseh prostorih z Gramme-jevimi in Edison-ovimi električnimi stroji, ki dajo svetlobe za 40.000 sveč. Parna moč znaša 7 kg. ua kvadratni cm.; parnih kotlov je deset, površje kotlov meri 1600 in2. Vsa parna moč znaša 11.000 konjskih močij, v eni uri bo ladija preplula nad 16 morskih milj. — Na ladiji je še mnogo drugih strojev za krmilo, sidro, parne sesalke, topove itd. Po vsi ladiji je napeljana električna zveza. Poveljnik bo lahko ua svojem mestu z razpeljanimi žicami dajal raznovrstna povelja. Iz programa za slovesen krst nove ladije povzamemo nastopne vrstice: Slovesnost se prične ob 2. uri popoludne. Najvišja gospoda in povabljeni gostje kot: ministri, člani obeh državnih zbornic, vojaški in civilni načelniki, zastopniki Tržaškega mesta, kupčijske zbornice, avstro-ogerskega Lloyda, kakor tudi druga društva in njihove družine zbero se ob določenem času pri sv. Roku. Botra je novi ladiji nadvojvodinja Marija Terezija, blagoslovi jo mornarski superijor msgr. Jurij Bačič, svira vojaška godba 61. polka „Cesar Aleksander III." Mornarska divizija brodovja že ob 8. uri dopoludne razpne svoje zastave. Drugo opravilo še vrši po običajnem redu pri tacih slovesnostih. Želimo, da bi ne bila nova ladija »Štefanija" le vzor domačega dela, marveč tudi nevarno orožje v resnem času proti sovražniku v slavo in zmago avstrijske države. Politični pregled. V Lj u b lj a ni, 14. aprila. Notranje dežele. Pisarna državne zbornice je razposlala proračun za tekoče leto 1887. Po načrtu, kterega je že v novembru predložila vlada, znašal bi nedostatek nad 16 milijonov gld. Budgetni odsek pa je sedaj zračunil: Stroški znašajo 535,922.196 gld., dohodki 508,840.624 gld., toraj primanjkljej 27,081.572 gld. K temu primanjkljeju pa niso prišteti oni milijoni, ktere ste delegaciji dovolili za vojaške potrebe. Po tem takem bi moral finančni minister zopet iskati nad 60 milijonov posojila. Pl. Dunajevski se trudi, da bi spravil v ravnotežje stroške in dohodke, toda razmere so močneje, nego ljudje. Požrešni vojaški moloh požre velik del vseh državnih dohodkov. 12. t. m. so se razdelila podrobna poročila o budgetu. Pomenljiva je opomba poročevalca doktor Czerkavvskega pri budgetu naučnega miuisterstva. Poročevalec piše, da je budgetni odsek uvaževal potrebo drugega sekeijskega načelnika. Ker pa ima država letos velike izvanredne stroške, ne more odsek priporočiti plačo 10.000 gld. za novo službo. Kakor poroča „Pr. Tagblatt" je bilo 11. t. m. vojaško posvetovanje na Dunaji. Predsedoval je cesar; pri posvetovanji so bili vojni minister, načelnik generalnemu štabu in voditelji oddelkov v vojnem ministerstvu. Kakor smo že omenili, imeli so pretečeni ponedeljek Mladodehi shod v Pragi. „Nar. Listy" trdijo, da je bilo zbranih v Sofijini dvorani nad 1500 povabljenih gostov. Shodu je predsedoval prof. Tilšer, vdeležili so se ga med drugimi: dr. Kučera, dr. Edvard Gregr, dr. Fr. Pacak, dr. Herold, posestnik Janda, Turna, dr. Koldinsky, Patočka, dr. Trojan, dr. Engel, grof Kaunic, dr. Čelakovsky in Tekly. Govorniki so povdarjali, da se širi ponem-čevanje, da se jim je prej bolje godilo, kakor pod sedanjo vlado, da je treba bolj strogo postopati v državnem zboru itd. Včeraj je prišla na Dunaj ogerska kvotna deputacija. Ustmeui dogovori z avstrijsko deputacijo se prično še-le v nekterih dneh. Vspeh posvetovanja je še vedno negotov, ker ogerska deputacija noče odjeujati. „Pester Lloyd" trdi, da se bo nagodba ponovila le s pomočjo nemških liberalcev. Se ve, nemški liberalci bi sedaj Madjarom vse dovolili, da le pridejo zopet na krmilo. Večina pa je odgovorna za državne koristi. Vitanje države. Avstrijski diplomatiški agent, pl. Burian, je zapustil Sofijo, ter so podal na Dunaj. — Bolgarski in srbski listi pričeli so nov časnikarski boj. Srbski protivladni listi očitajo Bolgarom, da škodujejo svojim koristim. Bolgarska „Svoboda" pa jim odgovarja, ter jih moško vpraša: Ali vas zopet koža srbi. — Prebivalstvo v Bolgariji se je že naveličalo vodnih nemirov, akoravno jih nadlegujejo in navdušujejo za Aleksandra vladni agitatorji. — Bolgarski emigranti v Carigradu hočejo poslati v Petrograd posebno deputacijo, da bi delali propagando za Cankova in njegovo stranko. — „Nar. L." poročajo iz Carigrada, da ste dve bolgarski stotniji pobegnili z častniki iz Kilstendjila preko Balkana. Čudno ni, da so puntajo vladi bolgarski vladi, kojgre vse narobe. —Isti list piše, da Angleži v Macedoniji hujskajo narod in da so zbrali že dve legiji prostovoljcev. Kaj Angleži nameravajo, imenovani list no ve povedati. Srbija pozua važnost balkanske zveze, ko bi se mogla kedaj vresničiti. Balkanske državice bi skupnimi močmi varovale svoje koristi. Toda koristi posameznih držav niso ene in iste in prišle bi si hitro navskriž. Srbija u. pr. bi se laglje sporazumela z Grško, kakor z Bolgarijo. Srbija hoče združiti vse Srbe v eno državo; mnogo Srbov pa prebiva tudi v Bolgariji, in tega ozemlja bi Bolgari ne hotli odstopiti. To se je pokazalo že v zadnji bol-garsko-srbski vojski. Srbska vlada se do sedaj o balkanski zvezi ni še posvetovala ne v Atenah, ne v Sofiji in tudi ne v Bukareštu. Jta.ska veleposlanika v Berolinu in na Dunaji, grof Suvalov iu knez Lobanov, sta bila te dni v Petrogradu. Svet je ugibal to in ono, kaj imata ruska državnika sporočati carskemu dvoru. Sklepali so po zadnjih dogodkih, da jeden izmed teh dveh dostojanstvenikov postane naslednik ministra Giersa. Ruska vlada mora toraj skrbeti, da se med Nemčijo in Francijo ohraui mir, iu da močna Francija mogočnega soseda obdrži v strahu. — V Petrogradu pa tudi dobro poznajo odkritosrčno (!) nemško prijateljstvo. Ko je pred devetimi leti ruska armada stala pred Carigradom, čudili so se v Berolinu, da Rusi ne stopijo v prestolnico sultanovo. Na kongresu pa je Bismark sam podajal nož, s kterirn se je obrezala Sanštefanska pogodba. Rusi tega še uiso pozabili. Vsi ruski listi, ki večinoma zastopajo pravo javno mnenje, pišejo očitno, da se Nemčija v boji proti Franciji ne more zanašati na rusko nevtralnost, kakor leta 1870. Že tedaj je Eusija skušala pregovoriti Anglijo iu Avstrijo, da Evropa ne sme Nemčiji dovoliti fraucoske dežele kot vojno odškodnino. Danes pa ima Rusija še mnogo več razlogov, da se potegne za Francijo. Omenimo le jednega in poglavitnega, in ta je: Rusom prirojeno sovraštvo do nemškega naroda. Iz tega pa vsak lahko sprevidi, da v sedanjih razmerah je edino naravna zveza med Francijo in Rusijo. Kakor piše prejšnji angležki minister Charles Dilke, bilo je v Parizu govorjenje o rusko-francoski zvezi še pred bolgarskimi homatijami. Pogodba ni podpisana, a je trdnejša, nego bi bila le na papirji. V zraku sicer visi, a v pravem trenotku pade kakor blisk z jasnega nebd. Že leta 1875 bi se bila vnela vojska ob Renu, ko bi Rusija ne bila posredovala. Ker Bismark sprevidi politični položaj, vrgel se je Rusiji pod noge ter ji ponudil prosto delovanje na Balkanu. V zadnjem trenotku spomnil se jo svojega zaveznika, namreč Avstrije. On spozna, da imate Avstrija in Eusija skupne koristi na jugu, in ravno to more kaliti mir med njima. Kakor pa se kaže, hoče in mora Rusija čakati. Tudi njen naravni prijatelj onkraj Rena bo še počakal. More li Nemčija mirno ležati v senci brezštevilnih svojih bajonetov? Ne bode li omagala pod butaro vojaškega denarnega in krvnega davka? Bismark je prestrašil svet z vojsko, in sedaj je v stiski. Puške se sprožiti ne upa, a Nemčija čakati ne moro. Francija je okrevala od smrtnega udarca leta 1871, a ni pozabila svojega napadnika. Ni še pod streho zedinjena nemška država. Na stare dni mora Bismark z mečem v roki varovati svoje, s trudom vzgrajeno poslopje. Tak je položaj nemške države. Žalosten je in negibljiv, a Bismark mora računiti ž njim. Slovesen krst oklopnice „Cesari-činja iiarivojvoriinja Štefanija". Po številu malo, a slavno je avstrijsko brodovje. V danski vojski leta 1863—64 je bilo krščeno v ognji. Slavni Tegetthof je v Zundu pokazal svoj izvanredni genij, da se je mnogo močneje dansko brodovje balo črno-rumene avstrijske zastave. Po slavni zmagi pri Visu leta 1866 je avstrijsko brodovje zaslovelo po širnem svetu. — Danes pa moramo za-bilježiti pomenljivo svečanost, ko so namreč ob 2. uri popoludne pri sv. Roku poleg Trsta krstili in spustili v morje novo bojno ladijo, oklopnico „Cesaričinja nadvojvodinja Štefanija". Pričeli so jo delati meseca aprila 1884; dolo je nadzoroval c. kr. nadinžener Josip Pegau, načrte je izdelal inžener M o r i c noma pozabili. Nobeden mu ni dal več dela. Lakota je začela trkati na vrata bornega njegovega stanovanja. Moral je sam iti iskat dela. Toda kam? Pri Samuelu Kohnu bi že dobil dela. A za to se je težko težko odločil. A zdihovanje njegove žene in otrok ga je prisililo, da se je premagal ter šel h Kohnu. Dobil je tam še druge mojstre, ki so ravno tako propadli, da so morali delati za svojega zatiralca. Slišal je Sukač, kako je grajal izdelano obleko, ktero so mu prinesli, kako se je jezil in slednjič vsakemu odtegnil že od tako najnižjega plačila. Kaj je pomagalo se pritoževati! Pretil je vsakemu, da mu ne da nič več delati. In molčati so morali sluge. Sila, lakota jih je primofala, vdati se. Dobil je Sukač pri tem Kohuu dela. Hitro nese blago domu, da bi prej ko mogoče kaj zaslužil. Pomagali so žena in otroci, da bi bilo le hitro izvršeno. Delo je bilo dobro, Kohn, ni imel kaj grajati. A plačilo bilo je tako majhno, da je komaj kruha kupil za to. Ali je pa Kohn izdelano obleko ceno prodajal? Kdor se je dal prevariti in se zadovoljil z blagom, močnim kakor pajčevina, ga je že dobil ceno. Dobro blago je pa bilo pri njem drago, kakor pri poštenih krojačih, če ne še bolj. Na tak način je imel Kohn velikanske dobičke. Saj ni hotel ves čas svojega življenja biti mali trgovec. Nabrati si je hotel mnogo denarja, izsesati ves sok iz svojih sužnjev, vso njihovo delavno moč v denar spremeniti, da bi potem lahko jedenkrat igral na borzi, kjer se tisoči in milijoni pridobe kar čez noč. Porabil je pa tudi sam in njegova družina velike svote. Kupil si je letni dvorec. Žena hodila je v toplice. V gledišči je imel ložo. Za take in jednake reči je pa treba denarja. Sam ni nič delal, žena iu otroci niso delali, zatoraj je treba uboge sužnje toliko huje skubiti. Saj so bili popolnoma od njega odvisni, izročeni mu na milost in nemilost. Takoj, ko jim ne da več delati, morajo iti beračit ali pa lakote poginiti. Bližal se je za Sukača čas, da plača najemnino za svoje borno stanovanje. Delal je vso noč. Delali so žena in otroci pri slabi luči in s praznim že- lodcem. Delo se mora dovršiti, da dobi plačilo ter moro plačati najeinščino. Vtrujen in onemogel za-dremlje sedaj jeden, sedaj drugi otrok. A takoj ga neusmiljeno vzdrami oče ter ga prisili, da dela dalje. Ko se jutranja zarja prikaže, je delo dovr-ženo in vsa Sukačeva rodbina se trudna vleže h kratkemu počitku. Zgodaj prinese Sukač izdelano obleko h Kohnu. Ta je slabe volje. Po noči ni dobro spal. Žena je zahtevala za svoje potrate prevelike svote. Ne ljubi se mu izplačati Sukaču zasluženega plačila. Ta prosi, vije roki, pravi, da mu je plačati najemščino, a brez vspeha. „Kaj to meni mar?" reče nepovoljno Kohn. „Ako vam ni prav, lahko jenjate meni delati, vsaj je krojačev dovolj na svetu". Nesrečnež gre. Bolest mu krči srce. Pride domu. Njegovi se britko zjokajo zaslišavši žalostno sporočilo. Obup so ga polasti. Drvi vun na ulice preklinjajo Boga in ljudi. Sam ne ve, kam gre. Noče, da bi bil navzoč, ko bode gospodar prišel tirjat najemščino. (Dalje prih.) Akoravno knez Lobanov vsako leto obišče ob tem času svojo domovino, vendar je letos njegovo bivanje v Petrogradu posebnega pomena. Knez se je lahko podučil osebno o ruskih domačih razmerah, ki so pred kratkim vzbujali občno pozornost ter dvigali toliko prahu. Da bi pa Lobanov prevzel ministerstvo vnanjih zadev, je jako dvomljivo. Kakor poroča „Tempsu, prinesel je Lobanov na Dunaj oljko miru ter zagotovilo, da Rusija ne bo z orožjem posegla v bolgarske homatije. — Ministerstvo za narodno prosveto je določilo, da morajo vsi vladni, delniški, zasebni iu drugi zavodi priobčevati svoje objave le v vladnih listih „Peterburgskija" in »Moskovskija Vjedomosti". Kdor tega ne stori, škoduje državnim koristim in plačal bo kazen. — »Novoje Vremja", »Novosti" in „Peterb. Vjedomosti" poročajo, da hoče finančni minister s 15. aprilom po starem koledarji vpeljati davek na potne liste v vuanje dežele. — Znani bolgarski emigranti Grujev, Benderov, Stojanov, Gudžev in Vozov bili so 9. t. m. pri ruskem caru v Gačini. Car jih je predstavil carinji. Kapitana Nobakova car ni vsprejel. Isti večpr je slavjansko društvo priredilo bolgarskim častnikom banket. Navzoč je bil general Ignatjev in do dvvajset ruskih generalov. — V ruskih pristaniščih ob črnem morji mora vsaka kupčijska ladija plačati za razsvetljavo 7 rubljev 15 kopejk. — Listi so poročali, da hoče Katkov licej v Moskvi, kterega je ustanovil, prodati vladi. Katkov temu oporeka, ker licej ni zasoben zavod. Italijanski katoliki bodo letos zborovali v Luki od 19. do 23. t. m. Kongres je razdelil svojo nalogo peterim sekcijam. Posvetovali se bodo pri prvi sekciji o delovanji in organizaciji italijanskih katolikov, dalje o petdesetletnici papeža Leona XIII. in o popotovanji v Rim. Druga sekcija se bo posvetovala o krščanskem socijalnem gospodarstvu, posebno o delavskih društvih, o poljedelskih delavcih in podpornih društvih. Tretja sekcija se bo pečala s podukom in vzgojo; kako bi se iz šol odpravile slabe knjige, vpeljal v javne šole krščanski nauk pod cerkvenim nadzorstvom, in kako bi se pospeševalo posvečevanje nedelj in praznikov. Četrta sekcija se bo posvetovala o časnikarstvu, kako bi se povzdignilo in razširilo. Peta sekcija se bo posvetovala o krščanski umetnosti, kako bi se ohranili in popravili cerkveni spomeniki umetnosti, razširila cerkvena godba in petje. — Novo italijansko ministerstvo je našlo milost celo pri svojih nasprotnikih. „Diritto", ki je vedno pobijal politiko De-pretisa in grofa Robilanta, opominja vodje opozicije, Cairoli-ja, Nicotero in Baccariui-ja, naj podpirajo nov kabinet. Ministra Crispi in Zanardelli sicer nista sodelovala, ko se je sklepala nova zveza z Nemčijo in Avstrijo, vendar ji ostaneta zvesta. Crispi je že javno pritrdil zvezi med tremi sosednimi državami. — Kedar bo grof Robilant stalno odpuščeu iz vojske, bival bo na Dunaji. Ob Rudeiem morji se Italijanom slaba godi. Pred jednim letom je emir v Harraru potolkel italijansko ekspedicijo. Laška vlada ni dobila zadostila. Nedavno so Abesiuci napadli italijanske čete, ter ji mnogo vojakov pobili. Ako Italija le odlaša, izgubila bo svoj vpliv. Novo italijansko ministerstvo hoče energičneje postopati proti Abesiniji, ter poslati nove vojaške oddelke v Masavo. — Nedavno je priplula pred Masavo ruska ladija, da si ogleda vtrdbe. General Gene tega ni dovolil, in ladija se je umaknila. V torek je angležka spodnja zbornica zopet pričela posvetovanja o irski kazenski postavi. Glad-stone iu njegova stranka povsod agitujejo proti novi postavi. Večji in manjši listi priobčujejo dolge resolucije in ugovore proti vladi. Vsi imenujejo kazensko postavo brezoziren napad na pravice irskega naroda. Ministerstvo ne more dokazati potrebe nove postave, ker glede prebivalstva zgodi se na An-gležkem več zločinov, .kakor na Irskem. Nova postava bo več škodovala Angliji, kakor irskemu narodu. Angležka vlada ravnil z Irci, kakor z IIo-tentoti. llnmunski senat je potrdil postavni načrt o podaljšanji kupčijske pogodbe z Francijo ter pooblastil vlado, da tudi z drugimi državami sklene pogodbe do konca letošnjega leta. — Zbornica se je posvetovala o vojaškem budgetu. Bratiano je trdil, da se davki ne bodo zvišali, dokler on vodi vlado. — Italijanski poslanik Toruielli je brzojavno odpoklican v Rim. Grška zbornica ima počitnice do 28. t. m. Opozicija si mnogo prizadeva, da vrže sedanjo vlado, vendar dobi vlada pri vsakem glasovanji nadpolo-vično večino. Tako je zbornica s 77 proti 38 glasovom načelno potrdila finančno politiko. Izvirni dopisi. Izpod sv. Josta pri Kranji, 12. aprila. (Prijatelju v slovo.) Vse mine na svetu. Minula je dolga, rekel bi trojua zima; skril je nagajivi sušeč letos nenavadno opletajoč svoj rep iu ljubko se nam nasproti smehljil prijazna spomlad z bujnim svojim cvetjem. Vrh tega pa še pomenljivo lep praznik Vstajenja Gospodovega — kdo bi ne bil iz vse duše vesel? Toda k vsemu temu veselju, ki ga tudi jaz v rajsko lepem kraji vživam, vsiljujejo se mi vendar močno besede: „Quam jucundum, habitare fratres in unum". Jaz hočem reči: če je prijetno, živeti v epi slogi s prijateljem, koliko neprijetniše je še le, 5iti ločenemu od njega, ki ga ljubimo, ki nam je odkritosrčen prijatelj. In pravo prijateljstvo — kako redko je?! Tako težko se mi je bilo ločiti od preblagega prijatelja g. Ivana Mer veča, bivšega mestnega kaplana v Kranji, ki se je te dni poslavljal od mno-gobrojnih prijateljev ter nastopil podeljeno mu župnijo Stopiče pri Novem mestu. Ne bom opisoval njegovega vspešnega petletnega delovanja v Kranji kot kaplan in katehet na čveterorazrednici, ker nočem v zadrego spraviti njegove ponižnosti in skromnosti. Dandaues, če hočemo biti odkritosrčni, je delovanje duhovnika v mestih jako težavno. V naših dneh, ko jih je toliko oblizanih od novošegnega liberalizma, ko često-krat z zaničevanjem gledajo na duhovski stan, mi bo pač vsakdo prav dal, če rečem, da duhovnikom v mestih ui postlano s cvetlicami. Pa duhovnik, vnet za blagor svojega bližnjega, pozabi vse težave, pričakujoč plačila ne od tega sveti, marveč trajnega, večnega. Tako je ravnal ves čas naš ljubljeni prijatelj in prav zato nam je žal po njem. Vzor je bil pravega prijatelja; prijazno zgovoren v pošteni druščini iu ljubljen od vseh — od nežne šolske mladine gori do postavnega mestnega veljaka. Zaliti pa koga — to našim Dolenjcem na ves glas povem — nikdar ni znal. Pač pa je bil odločen, kedar je šlo za verska in narodna načela, naj bi to bilo tudi nevšečno narodnemu ali nenaroduemu gospodu. Prav tako! „Tvrd bodi, neizprosen . . ." tudi tukaj velja. Tacega gospoda bomo težko pogrešali, a privoščimo ga tudi ljubim Dolenjcem, ker smo prepričani, da bo z enakim veseljem deloval v vinorodni strani naše lepe škofije, da bo povsod cel mož ! Odšel si nam, predragi, a zginil nam nikdar ne bodeš iz spomina. Ljubezen in prijateljstvo, ktero si nam skazoval v toliki meri ves čas, hranimo Ti podvojeno z iskreno željo, da deluješ prav mnogo let v prid cerkvi iu domovini! —č. Iz savinjske doline, 13. aprila. (Podoba sv. Cirila in Metoda v šoli prepovedana.) Nek prijatelj šole na Zgornji Ponikvi — blizu Celja — jo preskrbel lično sliko naših slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda ter jo izročil g. Koschutuiku, učitelju na imenovani učilnici, da jo obesi na steno v šoli. Ta vzgojitelj mladine pa se brani sprejeti to sliko ter vpraša okrajni šolski svet v Celji, kaj mu je storiti. Kakoršen odgovor je Koschutuik želel, takošnjega je tudi dobil. Celjski okrajni šolski svet odgovori, da „podoba ,0 y r i 11 in Method' ni sposobna kot kinč za šolsko sobano, ker ta podoba ni posebne važnosti za učence, in tudi ne služi niti pod učnemu, niti vzgo j e v al n e m u namenu." Jaz sem dotična dopisa slavnega okr. šolskega sveta v Celji in prestavnega šolskega vodstva v Zgornji Ponikvi v rokah imel in oe čudim, da govorijo ti šolski vzgojitelji le o Cirilu in Metodu, ne pa o svetem Cirilu in Metodu! Dotični dobrotnik šole bi bil najbrž moral bolj na drobno povedati, kdo sta ta dva moža Ciril in Metod. Čudno pa je, da tudi udje Celjskega okrajnega šolskega sveta ne vedo, da sta to dva svetnika katoliške cerkve in da imata za človeka, ki se je vsaj nekoliko zgodovine učil, že nekoliko važnosti, ker sta pred tisoč leti oznanovala pri naših pradedih vero Kristusovo. Slišim, da je Zgornje-Ponikovski šolski svet deželnemu šolskemu svetu razložil, da je po nauku katoliške vere dovoljeno podobe svetnikov častiti in da svetnikom, ktere častimo, sta prišteta tudi sv. Ciril in Metod; nadalje, da smo posebno mi Slovenci iz hvaležnosti dolžni, ta dva svetnika častiti. — Sicer je pa današnja šola resnično storila že velikansk napredek, da se podobe svetnikov ne smatrajo več kot kinč v šolski sobani, in da po mnenji današnjih pedagogov no pospešujejo niti podučnih, uiti vzgojevalnih/namenov!! Domače novice. (Občni zbor »Slovenske Matice") vršil se je, kakor je bilo napovedano, včeraj 13. t. m. Sešlo se je bilo mnogo članov svetnega in duhovskega stanu. Ko je bilo navzočih za zborovanje postavno število Matičarjev, otvori predsednik g. prof. Marn sejo. Ker „Matica" tako priobčuje uradno poročilo, hočemo danes omeniti le toliko, da se je zborovanje mirno, dostojno in stvarno vršilo. Predseduik omenja pri nagovoru družbe sv. Mohorja, ktera se je leta 1860 postavila na cerkvena tla in ki sedaj tako vspešuo in veselo napreduje, da ima že nad 34.000 udov, dočim ima hrvaško Jeronimovo društvo, ki ima enak namen, le nad 8000 udov. Potem omeni še začetka »Slovenske Matice" ter spominja nje ustanoviteljev. Spominja se tudi sv. očeta papeža Leona XIII. kot velikega prijatelja Slovanom in kot učenjaka, ki je otvoril Vatikansko biblioteko učenemu svetu. Konečno pravi, vse človeško delovanje je nepopolno in tako naj se tudi Matično delovanje presoja pravično. — Račun in proračun je bil udom tiskan na razpolaganje, zato se ni še posebej razkladal. Predsednik omeni, da so lansko leto račune pregledali gg. Ž a g a r, R a i č in S t a r e. Za letošnje pregledovalce računov pa imenuje gg. Z a-garja, Valentiučiča in K a d i I n i k a. Zbor sprejme imenovanje z dobro-klici na znanje. Tajnik g. Lah bere obširno poročilo »Matičnega" lanskega občnega zbora od 31. marca do današnjega dne. Poročilo nam je podajalo na vse strani pregledno sliko »Matičnega" delovanja in marljivega prizadevanja njenih odsekov, namreč gospodarskega in literarnega odseka. Zbor se zahvaljuje g. tajniku za marljivost iu trud, ter v znamenje priznanja vstane. Gospod Trstenjak nasvetuje, naj se tudi g. J. Lego tu izreče zahvala občnega zbora. Nasvetu se pritrdi. Gosp. Rajč tudi nasvetuje, naj se češke in druge šolske knjige podare učiteljskim bukvaruam na srednjih šolah. Gospod predsednik je sicer tudi tega mnenja, a pri odborovi seji je odbornik g. H. na-svetoval, naj se te knjige raji shranijo v bukvami. Gosp. predsednik vpraša zbor, kaj on o tem misli? Z večino glasov se je sklenilo, naj se češke knjige le še ohranijo. Seja se sklene ob s/i na 6. Potem, ko so oddali navzoči volitvene listke za izvolitev desetih novih odbornikov, sklene gospod predseduik občni zbor. (Pri včerajšnji dopolnilni volitvi v odbor »Matice Slovenske") so dobili gg.: Fr. H u b a d in Fr. Leveč po 400, L. R o b i č in J. Š u b i c po 399, J. F1 i s in dr. A. Gregorčič po 398, dr. L. Požar, A. S e n e k o v i č iu Fr. \V i e s-thaler po 397 in A. Kržič 394 glasov ter so toraj izvoljeni za dobo štirih let v smislu § 12. društvenih pravil. (C. kr. kmetijske družbe odsek za konjerejo) nasvetoval je c. kr. kmetijskemu ministerstvu, naj bode letos obdarovanje konj v sledečih krajih in ob sledečem času: 1. septembra v Radovljici, 2. septembra v Mengšu, 3. septembra na Vrhniki, 5. septembra v Ribnici in 7. septembra v Št. Jerneju. (Knjigo o sadjarstvu), ktero je spisal gospod B. Dolenc, vodja kmetijske šole v Grmu pri Novem mestu, izdal bo v kratkem g. J. Krajec v Novem mestu. Knjigo je spisal gospod, ki je kot večletni sadjerejec vešeak v tej stroki. (Dr. J. Križanič) nam je naznanil, da je drugi natis njegove zanimljive knjižice »Lurška božja pot" že davno pošel in tretjega natisa ne namerava pripraviti. (O delavcih), ki jih je južna železnica v Mariboru o Velikinoči zarad pomanjkanja dela iz svojih delalnic izpustila, čujemo, da jih ni bilo 300, temveč le 44. Novico so prvi prinesli Dunajski listi in so menda po stari navadi iz komarja slona napravili. Tembolje, da novica ni resničua ter žalostna osoda le tako pičlo, če tudi še vedno zadosti veliko število delavcev zadeva. (Rop.) Lansko leto (1886) dne 19. decembra napadel je nekdo že bolj priletnega Jakoba Plohe 1 j n a v gozdu pri sv. Tomažu, Ormužkega okraja na Štajarskem, ga je vrgel ob tla ter mu je pobral za 12 gld. iu 8 kr. gotovine. Do sedaj se ni vedelo, kdo da je bil tisti lopov, ker Plohelj ni ničesa gosposki objavil. To zarad tega ui storil, ker mu domil ni nihče verjel, da bi bil res napaden. Sedaj zvedeli so pa orožniki o tistem ropu iu kmalo so tiča imeli v osebi Petra Š t i b e r c a. Ob enem. prijeli so pa tudi njegovega prijatelja Franca Stiha, ker se je dokazalo, da mu je bil rop znan, in da je takoj po doprinešenem hudodelstvu šel vpleDjeni desetak menjat. Oba so odgnali k c. kr. okrajni sodniji v Ormož, od koder pojdeta v Celje pred porotnike. (V spomin Ivanu Doliuarju.) Odbor za Do-liuarjev spomenik je v nedeljo, 3. t. m., postavil lep mramoren križ na gomilo prezgodaj umrlega rodoljuba. O tej priliki zbralo se je precejšnje število rodoljubov na pokopališči sv. Ane. Grob je bil okrašen z lepimi cvetlicami iu venci. Napis na grobnem spomeniku je: IVAN DOLIN AR, narodni boritelj, rojen v Škofji Loki dne 26. avgusta 1S40, umrl v Trstu 6. junija 1886. Postavili rodoljubi 1887. V poletji bode odbor z nabranimi doneski postavil spominsko ploščo v rojstni hiši ranjkega Ivana. Kdor želi še kaj žrtvovati v čast neutrudljivega boritelja, naj izvoli poslati denarničarju odbora g. K. Kalistru, ulica Coroneo, št. 17. „Ed.". (Dr. Aleš Rojic), deželni poslanec Goriški, razposlal je knjižico „Svojim volilcem", v kteri je ponatisnjena interpelacija z dne 10. januvarija 1887 o Goriški bolnišnici in norišnici usmiljenih bratov. (Amerikanskih dobrih trt) dobi se še nekaj tisočev pri Josipu R u č n a , posestniku v Starem-selu, pošta Kobarid na Primorskem. Sto komadov stane 1 gold. (Delavsko podporno društvo v Trstu) je razposlalo poročilo za 1. 1886. Društvo šteje 1112 rednih udov in 318 rednih družabnic. L. 18S0 je znašalo skupno premoženje 1876 gld. 36 kr., koncem 1. 1886 pa 17.366 gld. 90 kr. Želimo, da se to v Trstu toliko važno društvo vedno bolj širi in prospeva. (Dr. Franc Spevec), po svojih predavanjih o krščanski veri znani profesor na vseučilišči v Zagrebu zapusti svojo dosedanjo službo in postane podžupan (vice-gespau) mesto Adalberta Chlupa. (Razstava konj na Dunaji) bode, kakor vsako leto, tudi letos. Razstava trajala bode od 14. do 22. maja. Z razstavo vred bode veliko srečkauje; dobitki so: konji, konjska oprava itd. Podrobuosti se izvedo pri konjerejskem odseku c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. Razne reči. — Iz smeti denar. (Konec.) Večji del cunjarjev ni imel nikdar druzega posla, nego tega. Cunje je pobiral oče, cunje pobira sin in vnuk. Delo je težavno, treba je nositi težka bremena, noč spremeniti v dan, po svojem opravku iti v dežji iu viharji. Prihodki so majhni, a vendar dan na dan je nekaj, sicer manj kakor pri drugih obrtih, kjer se zasluži o dobrem času, kedar ne primanjkuje posla, po 10 do 12 frankov na dan. Z redarstvom se prav dobro porazumljajo. Sicer niso posebne hvale vredni, kar se nravnosti tiče; malokedaj pred svetno gosposko zakone sklepajo; ne drže se kacega veroizpo-vedovanja, rodijo se in mrjo, ne da bi se natanko zapisovalo, vendar zločinstev ni med njimi in sploh so najmirnejši in najbolj pokorni prebivalci nemirnega mesta Parižkega. Vstaj, ki se v Parizu ponavljajo, se ne vdeležujejo; še leta 1871, ko se je Pa-rižka občina vzdignila in je ena polovica mesta pogorela, po drugi polovici pa so se komunardi in vojaki iz Versailles besno podili in napadali, celo v tem času so ti mirni ljudje po smeteh brskali, kakor o mirnem času. Vse to nam daje sliko mirnega moža, ki pobira, kar drugi zavržejo in marsikteremu obrtu donaša surovih snovi, ter tako koristi človeški družbi, sebi pa s tem težavnim opravilom potrebni živež pridobiva. Tak rokotvor je silno prozaičen; a kako to, da so si ravno življenje teh ljudi romanopisci vzeli za predmet svojih pripovedek? — To nam kaže ravno človeško naravo, ki išče zmirom kaj nenavadnega; vsakdanje delo pri svitlem solncu ne podaja toliko domišljije, kakor ponočno delo cunjarja, ki pride kakor netopir po noči iz svojega brloga, pri jutranjem mraku pa zopet zgine. Prodajalci, ki o sejmeh raznovrstno blago ponujajo občinstvu, romanopisca ne zanimivajo toliko, kakor cigani, ki na vaškem travniku ob kraji gozda postavijo šotore, v vas pa hodijo — beračit, lagat in krast; isto tako cunjar, ki v nočni temi s pomočjo brljave svetilnice svoj posel opravlja s tem vzbuja domišljijo pisateljevo in mu daje gradivo za romantiko. — Ruska ekspedicija na sever. Dne 31. marca se je povrnila ekspedicija, ktero je poslala carska akademija znanosti na severno ledeno morje. Namen ji je bil, da preiskuje otočje ob ustji vzhodno sibirskih rek. Ekspedicijo sta vodila dr. Buuge in baron E. Tal. Prinesla je seboj bogato zbirko za znanost in vedo. Pri ekspediciji je bilo nekaj Jakutčanov in Tunguzov in dva kozaka. Naloga ekspediciji je bila, da preišče skupine novosi-birskega otočja v ledenem morji. Stala je ta ekspedicija 26.000 rubljev. Odpotovali so o poletji 1885. S seboj so vzeli veliko zalogo živeža, kajti na pustih otocih ni ničesa dobiti. Svoje blago in drugo robo so pustili na ustji Lene, od tod so se vozili na saueh, ktere so vlekli severni jeleni in psi. V zimi dospela je ekspedicija do sela Kazacije ob ustji Jane na ledenem morji. Selo ima kakih 158 stanovalcev. Šest mesecev so tičali v ledu in snegu. Zimsko dobo so porabili za vremenoslovska opazovanja in za preiskovanje okolice. Proti koncu marca potovala je ekspedicija- na 19 saneh, ktere je vleklo 240 psov poleg pregorja. Od tod šla je dalje po zmrznjenem morju; ta del potovanja bil je med vsemi najbolj nevaren. Morje ni pokrito z gladkim ledom, marveč nahajajo se tu cele gore ledu. Termometer je kazal 32° pod ničlo. Tako je prišla ekspedicija na otok Ljahovskij. Tega sveta še ni nihče preiskaval; na tem otoku so se razšli. Dr. Buuge je na otoku ostal in ostrov preiskoval; baron Tal se je napotil na otok Kutelny in v novo Sibirijo. Na otocih so našli muogo slonovih kosti. Otok Ljahovskij preiskovalcem ni bil nič kaj všeč, ker je preveč hribovit. Vzhodni iu zahodni vetrovi, ki tam vladajo, prineso najprej dež, potem hud mraz, tako, da so ljudje ta čas mnogo trpeli zarad mraza. Akoravno je poletje, pride vsak čas burja, sneg in mraz. Z otoka Kotelnega proti severu so zapazili zemljo, kakih 150 vrst dolgo, kamor se mislijo podati o svojem času. Največa toplota na otoku Ljahovskem je bila osem stopinj. S početkom meseca junija so opazili, da sneg kopni. V vodi vse mrgoli žival, in severna narava se za kratek čas hitro zbuja. Na otoku nahajajo se divji jeleni, volkovi, miši in tiči, a jako redko se nahaja tamkaj lisica ali zajec, te živali pa na otoku ne prezi-mujejo; opazili so preiskovalci tudi neko novo vrsto rib. S silnim težavami se je imel boriti dr. Bunge, ko se je vračal. Najhuje je bilo, da jim je pitne vode zmanjkalo in popotniki so prišli na kopno vsi onemogli. Preko Sibirije se je vrnil dr. Bunge z bogato zbirko prirodnin z otokov, kterih dosihdob še nihče ui preiskoval. — Kakor znauo, je vzhodna Sibirija najmrzlejši kraj svetil; vzhodni bregovi kontinenta so povsod v starem in novem svetu mrzlejši od zapaduega. To pride od morskih tokov, kteri do-našajo ali toplote iz južnega morja, ali pa mraz iz severnega ledeuega morja. Umrli no: V bolnišnici: 7. aprila. .Jera Grablovic, dninarica, 51 let, jetika. 8. aprila. Blaž Šifrer, dninar, 73 let, ostarelost. — Marija Pogačar, gostija, 83 let, ostarelost. 10. aprila. Lenka Žerjal, delavka, 33 let, otrpnenje možgan. — Marija Stare, gostija, 58 let, vsled raka. — Tomaž Nakerst, gostač, 69 let, oslabljenje moči. 11. aprila. Marija Merhar, delavčeva hči, 3 leta, jetika. Tuj c i. 12. aprila. Pri Mali&u: Ludovik Miller, zasebnik s soprogo, iz Monakovega. — Markus in Gruner, inženirja, z Dunaja. — Bauerinann in Kellennann, trgovca, z Dunaja. — C. Anton, tajnik, iz Gradca. — Viljem Misero\vsky, zasebni uradnik, iz Gradca. — Karol Zier, trgovec, s soprogo, iz Celovca. — V. Rozina, c. k. bilježnik, iz Novega mesta. — Rupperi in Ziihrer, lekarja, iz Breze. — A. Kaus, cesarski sovetnik, s soprogo, iz Trsta. Pri Slonu: pl. Viranos, Ferenehich, Groner in dr. Hautsch, zasebniki, z Dunaja. — Weinberger in Hochsinger, potovalea, z Dunaja. — Rihard Kollar, potovalec, iz Gradca. — Gizela Wessiak, zasebnica, iz Štajarskega. — F. Kastelie, c. k. stotnik, iz Topusko. — Jožef Bergmann, potovalec, iz Češkega. — Otilija Pfeflerer, soproga okrajnega sodnika, iz Mokronoga. — Dr. E. Volčič, c. k. sodnijski pristav, iz Žužemberka. — Emanuel Rubritius, zasebnik, iz Kamnika. — Janoz Ažman, župnik, iz Dovja. — Ilinko Kavčič, dež. poslanec, iz Razdortega. — Egidij Jeglič, posestnik, iz Sela. — M. Horvat, posestnik, iz Kranja. — Janez Vari, župnik, iz Trsta. — A. Saoehi, trgovec, iz Sušaka. — A. Tomasi, veleposestnik, iz Montovuna. — Prane Sehassler, lekar, iz Ajdovščino. — G. Lobnig, pivovar, iz Senožeč. — M. Torkar, župnik, iz Košane. Pri Južnem kolodvoru: Janez Mayr, inženir, iz Gradca. — Janez Suppan, zasebnik s soprogo, iz Celovca. — Karol Proschek, tovarnar, iz Moravskega. — Henrik Kestler, posestnik, iz Koprivnice. — Jožef Goljivšak, kupoc, iz Gorice. Vremensko »poročilo. M " g čas Stanje S g ---Veter Vreme | „„.>..„,.„.,;„ irakoinera toplomera ° opazovanja T ram ro'Co|ziju 53 g 17. u. zjut.l 737 20 I +241 si. svzh. jasno 13.2. u. pop. 734 13 +16 4 si. jzap. dol. jasno 0 00 9. u. zveč. 733 81 + 8 4 „ jasno I>unajHka borza. (Telegratično poročilo.) 14. aprila. Papirna renta 5% po J00 gl. (s 10% davka) 80 gl. 95 kr. Sreberna „ o% „ 100 „ (s 16% davka) 82 „ 05 „ 4 % avstr. zlata renta, davka prosta 113 .. 15 „ Papirna renta, davka prosta 97 „ 15 „ Akcije avstr.-ogersko banke 875 , — „ Kreditne akcije . 283 „ 40 London.......127 „ — „ Srebro.......— n — „ Francoski napoleond......10 „ 04 „ Ces. cekini.......5 „ 96 „ Nemške marke . . 62 „ 30 Naznanilo. Prihodnjo sredo, 20. aprila, prične se po prostovoljni javni dražbi prodaja raznega blaga iz zapuščine ranjkega prosta Daniela Trčeka, kakor: hišno, gospodarsko in sobno orodje; daljo vino, žito i. t. d. proti gotovi plači. Slavno občinstvo se k tej dražbi vljudno vabi. Oskrbništvo Metliške komende 13. aprila 1887. (1) M. Kamenček, oskrbnik. Zjutraj slana in jasno, čez dan veterno in nekoliko oblačno, zvečer jasno. Srednja temperatura 91° C., enaka normalu. Išče se v gostilničnih kuhinjskih opravilih in v pospravljanji sob izurjena M t dobrimi spričevali. Služba se odda začasno za pol leta, ako bi so pa ista v vsestransko zadovoljnost izvrševala, postala bi trajna. — Več o tem pove vredništvo „Slovonca". (2) HJT Prosim čestite bralce, največjo pozornost na tu priobčeno naznanilo obračati. za nakup! O moji poslednji navzočnosti v Lyonu imel sein priliko, pridobiti si za tretjino znižano tovarniško ceno velik del snknenih in svilnatih izdelkov, kalmi omogoči, prodati