Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Lucchesi - Gorica SAATAJ UR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. II gruppo NAROČNINA : Za Italijo: polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30 lir Leto XV - Štev. 6 (2991 Udine, 1. aprila 1964 Izhaja vsakih 15 dni NASI PROBLEMI Treba je vztrajati, posebno v tem živahnem predvolilnem času, ko so vsi radodarni z obljubami, in vztrajamo, ker mislimo, da je prišel pravi trenutek, da zahtevamo za naše ljudi boljše živi jenske pogoje in ker se jih ne more vec poniževati in puščati v revščini, nezaupanju in zapuščenosti. Vztrajamo pa tudi zato, da še enkrat potrdimo, da je skrajni čas, da že enkrat izgine iz Beneške Slovenije, dolme Rezije in Kanalske doline fizično in moralno ponižanje naše delavne in lojalne skupnosti, da se izvedejo čimprej izboljševalna dela v naših dolinah in hribih; da obilno vodovje preneha predstavljati stalne in vznemirljive pretnje; da se zopet na noge postavi živinorejsko bogastvo in nič manj važni gozdni patrimoni j, ob katerega so prišle posebno nekatere občine zaradi slabe uprave in pomanjkanja potrebnega nadzorstva s strani državnih šumskih organov ; da se enkrat za vselej reši v Kanalski dolini kmetom domačinom problem starih gozdnih pravic (servitutne), ki jim dovoljujejo izsekavati vsako leto določene količine lesa za kurivo in gradnjo; da se omejijo sorazmerno z novo strategijo vojaške služnosti (servitù militari) pod katere je podvržen skoraj ves teritorij Beneške Slovenije ; da se zaščiti ubogega kmeta pred prevelikimi dajatvami; da se izkoristijo vse naše vode v hidroe-lektrične namene (naj mimogrede omenimo, da bi Furlanija lahko dobavljala električno energijo še goriški in tržaški pokrajini, ki jo morata uvažati iz Jugoslavije) ; da se izboljšajo higijensko-sanitarne razmere v hišah, šolah in vaseh; in je tudi čas, da se zakon o slovenskih šolah raztegne še na tiste kraje videmske pokrajine, kjer žive slovensko govoreči ljudje; in nazadnje, da se podpre razvoj turizma, kakor tudi gradnja ustreznih hotelov, klimatskih postojank in da se ustvarijo primerni industrijski objekti. («I-stituto di Medio Credito» v Vidmu je za razvoj turizma, gradnjo hotelov in za postavitev industrij razdelil v Furlaniji in Kat ni ji desetine milijard, medtem ko na Šim krajem, ki so najbolj revni, najbolj pasivni in ki so že zaradi vojaških uslužnosti toliko prizadeti, ni bilo dano ničesar). Prepričani smo, da so Slovenci videmske pokrajine pripravljeni dati z iskreno voljo, v kolikor jim dopuščajo njihove moči, velik prispevek, da bi se s pomočjo, hi ne bo smela manjkati s strani uPravnih in izvršnih organov avtonomne dežele Furlanija-Ju-hjska Benečija, moglo pričeti z izvajanjem zgoraj navedenega Programa, ki bi moral imeti na-Jpgo, da spremeni iz vseh vidikov nce naših dolinskih in gorskih vasi in da odpravi vse to, kar diši po nepravičnosti in fevdalnem izkoriščanju; skratka vse ki ovira skupni korak proti tistim ciljem socialne pravice, napredka in bratskega sožitja, po katerem hrepene danes vsi narodi sveta, svobodni in še nesvobodni. Treba se je torej zganiti in delati v pravi smeri in zadostni nteri. Gre predvsem za dobro voljo KATASTROFALNI ZAKLJUČKI statističnega urada »Province" Hribovski in gričeviti predeli Furlanije izgubili v 40 letih 21 do 25 procent prebivalstva - Ali držijo glede Nadiske doline in sodolin podatki zadnjega ljudskega štetja ? Na podlagi podatkov pokrajinske ustanove »Ente di Economia Montana«« (Inštitut za hribovsko gospodarstvo) v Vidmu je v 19. komunih področja Julijskih predalp (Prealpi Giulie), ki se raztega jo od Venzona do Prapot-nega v Idrijski dolini in kjer ležijo skoraj vse vasi s slovenskim prebivalstvom, 58.335 hektarjev površine. Ta površina je razdeljena na 32.118 lastnikov, tako da pride povprečno na enega lastnika 1,8 ha zemlje. Nad 90% lastnikov, ali točno 29.892 lastnikov ima pod pet hektarjev zemlje. Samo 105 lastnikov ima nad 20 ha zemlje, kar komaj zadostuje za samostojno kmetijo v hribih. Glavna ovira za razvoj kmetijskih posestev v hribih in gričih je torej premajhen obseg kmeč- kih posestev.. Poglavitni dohodek v hribih in gričih ni več kmetijstvo, ampak zaslužek v industriji, trgovini, prometu, turizmu in drugih službah. Kmetijstvo ne more zadostovati, da bi se ljudje z njim preživljali niti tri mesece v letu, kje so pa še ostali stroški. Kmetje tega področja iščejo torej drugih lažjih poti, da bi prišli do zaslužka in zato zapuščajo posestva in odhajajo v ravnino, mesta ali v tujino. Mogoče bi se pa moglo nekaj vseeno rešiti, če bi izboljšali sedanja silno razdeljena posestva, če bi komasirali in sestavili posestva z zadružnim obdelovanjem, ker bi se na ta način znatno zmanjšali obdelovalni stroški in bi mogli konkurirati na domačem trgu. V hribih bi se morali pa seveda tudi specializirati v tistem llllllllllllllllllllll!lllllllilllllllll!lllllll!lll!l!lll!l!l!lll,l;l lili l l lll 1 l l l llill l l i rillM I I III I LI I.I I III I IIIIIIMIItlll |;l lil l |:| t;lll t I ■ I 11 llltlillll Aktivnosti, ki niso agrarnega značaja v slovenskih linah videmske pokrajine v letih 1951 in 11 Zaposleni v industriji, trgovini in drugih aktivnosti terciarnega značaja v industrijskih popisih (censimenti) leta 1951 in 1961 1951 1 1961 OBČINE (Comuni) ! -o Trgovina Druge aktivnosti Skupno Industrija Trgovina Druge aktivnosti Skupno Rezi j'a (Resia) 39 79 9 127 26 99 14 139 Špeter (S. Pietro) 111 104 34 249 76 92 18 186 Dreka (Drenchia) 17 15 — 32 5 25 5 35 Grmek (Grimacco) 19 43 4 66 14 45 15 74 Brdo (Lusevera) 42 67 16 125 69 70 20 159 Podbonesec (Pilifero) Sv. Lenart 36 104 7 147 103 125 7 235 (S. Leonardo) 70 79 9 158 69 92 13 174 Sovodnje (Savogna) 23 32 14 69 11 68 4 83 Sredne (Stregna) 13 16 — 29 6 17 2 25 Tipana (Taipana) 23 76 14 113 38 88 10 136 Skupno 393 615 107 1115 417 711 108 1246 Značilno za nepomemben obseg industrije, za neznatno število o-seb, zaposlenih v industriji, je fakt, da je skoraj še enkrat toliko ljudi zaposlenih v trgovini kakor v industriji. Gre seveda za čisto male trgovine, za take, ki spadajo v terciarno delavnost, kakor so tudi drugod po svetu v hribovskih vaseh. Kdor pozna občino Grmek, si lahko predstavlja, kako sploh more biti zaposlenih v tistih hribovskih vaseh 43 oseb, ali pa v Dreki 15, ali v Sovodnjah 32 in tako naprej. Izven trgovine skoro ni drugih aktivnosti, kakor bi bilo n. pr. delo v turizmu. Številke za vse te neagrame dejavnosti se v enem desetletju niso dosti spremenile, ker se pač te aktivnosti ne morejo razviti : industrija zato ne, ker to ni prava industrija, trgovina zato ne, ker je že presegla svoje možnosti in jo nekje le nekoliko podpira mali obmejni promet, ki prihaja iz zgornjega Soškega področja. IllllllllllllllllinilllllllllllllllllillllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllirllllllllllllllllllllllllllllillllllllllUl,,,!!,!,!!, mniiniiH,,,!, in za moralno dolžnost in obvez- nost oblasti nap ram najbolj prT zadetemu in pozabljenemu, a delavnemu, lojalnemu in poštenemu ljudstvu. Vsi bomo seveda z veseljem pozdravili dan, ko bo postavljen temelj splošnega preporoda Beneške Slovenije, dan, ki bo tudi kot nagrada našemu skromnemu listu, ki se je vedno boril in se bo boril še naprej za dobrobit, napredek in za vse pravice slovenske jezikovne skupnosti videmske pokrajine. PORAVNAJTE NAROČNINO Administracija «Matajurja» se zahvaljuje vsem čitateljem, ki so že poravnali naročnino za leto 1964 in obenem naproša, da bi to čimprej storili še ostali. PAGARE L’ABBONAMENTO L’Amministrazione del «Matajur» ringrazia i lettori che hanno rinnovato l’abbonamento e invita coloro che non l avessero ancora fatto a provvedere. kmetijstvu, ki je za te kraje najbolj primerno. Do tega pa seveda ne more priti kar naenkrat, preteči bo moralo nekaj časa. Vodja raziskovalnega urada pri pokrajini dr. Mattioni pripominja, da je pričakovati še drugih posledic zaradi padanja števila prebivalstva in gospodarskega propadanja hribov, ker bo zemlja rodila vedno manj in še tisto, kar je bilo vloženo vanjo, bo propadlo. Zato smo prišli do neizpodbitnega zaključka: naši ljudje bodo morali najprej popolnoma opustiti nedonosna mala posestva, zamisliti zadružno obdelovanje velikih posestev z estenzivno gozdno kolturo v hribih, v gričih pa razviti živinorejo z izgradnjo velikih zadružnih hlevov, kakršne so že postavili v Kamiji in nekaterih naših vaseh (Viskorša in Ronec), modernizirati vinogradništvo in gojiti žlahtne vrste trt, pospešiti vrtnarstvo in zopet postaviti na noge stare sadovnjake, ki so danes propadli prav zaradi nesodobnega obdelovanja in je sadje izgubilo ceno, ker ni več prvovrstno. Kar se tiče padca prebivalstva je bilo ugotovljeno, da je največji v videmski pokrajini v komunih dolin Celline in Medune, v drugi vrsti je Dolina Bele in Rezije, a tretje po padcu prebivalstva je področje Julijskih Predalp, to je področje, kjer so naseljeni prebivalci slovenskega jezika. Morfološki značaj in struktura Furlanske Slovenije sta zelo podobna razmeram v gornjih dolinah Medune in Celline. Tudi v naših komunih manjka, ker so izolirani kot oni v dolini Celline in Medune, sleherna oblika znatnejšega ekonomskega in industrijskega udejstvovanja. V Furlanski Sloveniji vlada zato popolni zastoj kakršnegakoli živahnejšega življenja.. »V tem okolišu (pisatelj misli namreč na kraje s slovensko govorečim prebivalstvom) ni padlo število naseljenega prebivalstva tako nizko kakor v dolinah Celline in Medune ter v Dolini Bele (Canal di Ferro)«. Zakaj? »Edino zato, ker so Slovenci Furlanije bolj navezani na domače ognjišče in na ambjent domačih vasi, kjer so se rodili in kjer so doraščali«. Res je, ljubezen do domačih krajev je vedno nekoliko zavirala naše ljudi, da se niso vrgli v permanentne emigrante, kakor prebivalci drugih hribovskih področij, in da niso iskali kako bi našli ravnotežje med številom prebivalstva in tem kar bi jim mogla nuditi narava. Kar zares se moramo čuditi, kako se v Nadiških dolinah ljudje nekaterih komunov upirajo permanentni emigraciji (če držijo podatki zadnjega ljudskega štetja). Grmek je na primer po podatkih ljudskega štetja 1961 izgubil v 40 letih samo 7,6% svojih občanov, kar človeka še bolj začudi, če pomisli, da so povprečno v vseh furlanskih hribovskih krajih izgubili 21%, a v gričevitih predelih celo 24,5% prebivalstva. In pri tem šteje Provincia Nadi- ško dolino in sodoline med najrevnejše v vseh furlanskih hribih. Tudi druge doline (vedno po objavljenih statistikah) niso utrpele velikih izgub, ako izvzamemo komune v dolinah Tera in Krnahte (Brdo in Tipana), v katerih je število prebivalstva v 40 letih u-padlo približno kar za tretjino. Anton Kos Umrl je VII.IEM UMIT Po dolgi in mučni bolezni, katero je vseskozi ravnodušno prenašal, je v soboto pred veliko nočjo preminul v go-riški bolnišnici »S. Giusto« Viljem Nanut, med slovenskim življem tu in onkraj meje zelo ugledna in dobro poznana osebnost kot antifašist, šolnik in dobrotnik. Pokojni se je rodil v štandrežu pred 64 leti in je že v rani mladosti kazal čut humanosti, katerega je spremljala še goreča želja po študiju, da bi mogel bolje koristiti slovenski skupnosti. Odprtih načel in prežet z naprednimi ideali je vse svoje življenje delal le za dobrobit svojega bližnjega, katerega je ljubil kot samega sebe. Kot visoko naobražen in svojemu narodu zvest mož ni nikdar klonil pred nobeno sladko vabo in pred nobeno grožnjo in zato je bil tudi interniran na otoku Rabu kot nešteto drugih slovenskih borcev za svobodo ter bil pozneje ujet od Nemcev in bil odpeljan v zloglasno uničevalno taborišče Dachau, kjer je ostal celih 18 mesecev. Zaradi svojih izrednih darov kot šolnik, kot borec za svobodo in za pravice slovenske jezikovne skupnosti v Italiji in zaradi svoje dobrosrčnosti in altruizma je bil priljubljen povsod in spoštovan od vseh, tudi od nasprotnikov Zelo mu je stala pri srcu tudi naša zapostavljena in zapuščena Beneška Slovenija, o kateri je leta 1950 spisal dragoceno knjigo, ki resnično slavi njegov spomin. Njegova zasluga je, da so se izšolali v Gorici nešteti naši dijaki, saj je marsikaterega sprejel celo pod lastno streho, ko še ni bilo dijaškega doma in bil tako več kot kateremu ne samo vzgojitelj in prijatelj, ampak tudi oče. K zadnjemu počitku, ki so ga položili v rojstni vasi, ga je spremila nepregledno dolga reka ljudi, saj so se hoteli oddolžiti njegovemu spominu vsi, ki so ga ljubili in spoštovali. Ob tej hudi izgubi velikega prijatelja beneških Slovencev izreka »Matajur« soprogi Angeli, ki mu je bila zvesta družica v vseh okoliščinah, in sinu Vilku najiskrenejše sožalje, pokojnika Viljema Nanuta bomo pa, ki nam j« začrtal tako svetle smernice, ohranili v večnem spominu OB DESNEM BREGU NADIŽE Urediti zelo važno cesto Treba je pohiteti, da se tudi ob desnem bregu Nadiže okrepi turizem in valorizira znamenito Landarsko jamo - Zapotokn grozi nevaren plaz Poslovilne besede in žalostinke nb odprtem grobo V počastitev spomina Viljema Nanuta so ob odprtem grobu na štandreškem pokopališču govorili razni govorniki iz Gorice, Beneške Slovenije in Trsta. Tu spodaj prinašamo nekaj izvlečkov. Viljemu Nanutu prijatelja, dobrotnika in buditelja, človeka, ki se ni strašil terjati naših pravic v mnogo bolj težavnih časih, kot so današnji. Lahko bi napisali debelo knjigo o tem, kar je tov. Nanut napravil za beneške Slo- ] vence in težko nam je, da v tem žalostnem trenutku ne moremo najti primernih besed, s katerimi bi se mu zahvalili. Zato ! < mu iskreno rečemo: »Hvala, stokrat hvala za vse, kar si storil za nas«. I Tu pred odprtim grobom mu obljubljamo, da bomo sveto spoštovali njegove nau- j f ke in hodili po poti, ki nam jo je začrtal, da bi prišli do svojih pravic. Svečano mu obljubljamo tudi, da bomo ohranili njegovo ime, ime pravičnega borca, zavednega Slovenca in poštenega človeka v trajnem spominu. Večna slava tov. Viljemu Nanutu. POGREB VILJEMA NANUTA v s F i; PODBONESEC — Marec 1964. Kdor krene iz državne ceste pri Mestu Sv. Kvirina (Ponte S. Quirino) na levo, more takoj opaziti, potem ko je zapustil Dolenji Brnas (Vernasso), da je cesta, katero so zgradili še vojaki med prvo svetovno vojno (prej je bil le slab kolovoz), ki poteka ob desnem bregu Nadiže in povezuje vasi Nokula (Oculis), Bjača (Biacis), Tarčent ( Tarcetta ), Kras (Cras), Ščigle (Cicigolis), Dorbolò, Flormi - Čedermaci ( Flormi - Cedermas ), Kocjančiči (Coceanci), Koleše (Collessa), Landar (Antro), Sošnji Sosgne), Španjud (Spanjut), Vrh (Spi-gnon), Laze (Lasiz) in Podbone-sec, kjer je sedež komuna, v zelo slabem stanju in da že zdavnaj ne odgovarja prometu tolikih vasi in zaselkov. To cesto, ki pelje preko slikovitih vasic, zavitih v nežno zelenje in kjer se čuje odmev žuborenja bistrih potokov, ki razveseljujejo dolino, katero skoraj ljubavno spremljajo nič nevarne, ampak samo vabljive in romantične gore, nihče ne popravlja že leta in leta. Zato smo mnenja, da nam ne preostaja drugega, kot da zaprosimo oblasti m odgovorne ustanove, da to zadevo čimprej urede. Do tega bo prišlo le, če bodo cesto razširili, asfaltirali in jo zadostno uredili posebno kar zadeva dele, ki potekajo skozi vasi Bjača in Tarčent Če bi izboljšali to važno cesto, kot smo svetovali, bi po njej čisto lahko vozili tudi avtobusi in bi bila na ta način vsa dolga vrsta vasi ob desnem bregu Nadiže prometno medsebojno povezana. Dobra cesta bi pa tudi privabila večji dotok domačih in tujih turistov v znamenito zgodovinsko Landarsko jamo, ki leži v prijazni okolici Tarčeta. Ta vas, ki je bila do leta 1928 sedež istoimenskega komuna, pod katerega so spadale vse vasi desnega brega Nadiže, od Črnega vrha do Bjač, ima tudi svojo zelo bogato zgodovino. Tu se hrani namreč še danes znana »laštra« (kamenita miza), okoli katere so se nekdaj zbirali odposlanci 21 komunov (vicinie) »Landarske Banke«, da so javno razpravljali o zadevah, ki so se tikale domačega prebivalstva; in ta »Landarska Banka«, ki ni bila drugega kot parlament Nadiške in Sovodenjske doline, je z »Mjer-sko Banko« (pod katero je spadalo 15 komunov Šenlenarške doline) tvorila »Arengo« (Parlamento della Schiavonia Veneta), oziroma parlament Beneške Slovenije, ki se je sestajal enkrat na leto (običajno 29. junija), in če je bilo potrebno še bolj pogosto, pod lipami pred cerkvijo Sv. Kvirina pri Šempetru. Že samo dejstvo, da nihče ne valorizira teh zgodovinskih vrednot, ki jih imajo te naše skromne vasice ob Nadiži in znamenite Landarske jame, kjer stoji najstarejša in umetniško najoomem-bnejša cerkvica, posvečena sv. Ivanu («Sovraintendenza« za varstvo spomenikov jo je proglasila za narodni spomenik), je velika napaka, prepričani pa smo, da se bo moral najti kdo — ali komun, provinca, nova dežela ali kakšna turistična ustanova — ki bo poskrbel, da bo mogel ta edinstveni spomenik predstavljati atrakcijo za tiste, ki ljubijo redkosti, lepe in zgodovinsko važne stvari. Da je Landarska jama res znamenita so obširno pisali tudi nešteti italijanski in furlanski zgodovinarji. Imenujejo jo »la fortezza degli Slavi« in mislijo, da je bil v njej zaprt Pemmo, čedadski vojvoda, ko je bil pregnan z langobardskega prestola. Čeprav je Landarska jama v tako težko dostopnem kraju (mislimo na slabo urejeno pot in na 115 stopnic, ki vodi do nje) jo je obiskalo že zelo mnogo ljudi iz to in onstran meje. Turisti, domači in tuji, ki bi prišli v te kraje, bi si mogli ogledati v prijazni vasi Bjača, tudi NOV KONSIL KOPERATIVNE MLEKARNE V TARČETU U Podbonescu so se riunii na u-sakoljetnem shodu membri koperativne mlekarne u Tarčetu, de so sprejel obračun (consuntivo) an obnovili koperativne inkarike. Čeglih je blo entrata zlo malo an so speže za uzdržavanje perzona-la narastle, je bilanca pari. Za nove konsilirje so bili imenovani : Anton Costaperaria, Luigi Puller, Lino Gubana, Renzo Gubana, Evgen Melissa, Peter Bankič an Avgust Suber. NOV ZVON V RONCU Prejšnji tjedan je blo u Roncu use veselo : dobil so nou zvon an ta dan so ga žegnal. Ljudje so kontribuil 360.000 lir, ostale stroške pa so krili zvonovi botri, ki jih je blo kar 15. Sv. len CESTA V PIRONE Cjesta, ki peje iz doline pri Če-murju v Pikone, bo u kratkem si-stemirana an dokončana. Tisto djelo bo nareto potom konzorcija, katjerega komitat se je riuniu glih prejšnji tjedan an so bli pre-žent tud funkcionarji provincialnega inšpektorata za kmetijstvo (Ispettorato dell'Agricoltura) iz Vidma. Stato bo dau 590.000 lir kontributa. POROKA. Poročila sta se Gidi-jo Cendon an Sara Chiabai. Vaščani an par j atei ji jima želijo dosti sreče na skupni življenjski poti. Sv. Peter SISTEMACI JA ABORNE Te dni so začeli z djeli parvega lota za sistemacijo Aborne. Zaenkrat bojo poglobil strugo na usjeh krajih, kjer poplavlja an zgradili obrečni nasip. »Ente Provinciale dell'Economia Montana« je naka- kraj, kjer se je nekdaj sestajalo sodišče »Landarske Banke«. Tu se še hranijo ostanki kamenite mize (laštra) tega domačega sodišča. In v teh krajih — naj omenimo mimogrede — je Nadiža izredno bogata na postrvi. Pa še nekaj. Severno od Pod-bonesca, vedno na desnem bregu Nadiže in sicer med vasmi Arbeč in Črni vrh, je med tem zadnjim dežjem zagrozil velik plaz, da se odtrga in odnese s seboj vas Zapotok. Stanje se je nekoliko izboljšalo, ko je zopet posijalo sonce, a ljudje so prestrašeni in se boje, posebno ponoči, vsakega šuma. Na vsak način bo treba tudi tukaj ukreniti, da bodo ljudje po trdem delu zvečer vsaj lahko zaspali brez skrbi in strahu, da jih med spanjem zaloti zu za parvi lot tjeh djel 15 milijonov lir, za nadaljnja djela so pa prožeti tud že prežentani. NESREČA. 63 ljetna Elena Speccogna iz Špetra je padla u domači hiši an par padcu zadobila hude poškodbe po glavi, parsili an nogi. Ozdravila bo u treh tjednih. PREM J ANI OŠTIRJI Na svoji zadnji seji je provincialno turistično društvo (Ente Provinciale per il Turismo) podelilo p rem j e tistim oštirjem, ki so izbuojšal svoje lokale. Prem j al so ošterijo »Par Oskarju« u Dolenjem Brnasu, »Planinsko kočo Matajur« v Matajurju an ošterijo »Melissa« par obmejnem bloku u Stupici. Gospodarjem tjeh ošterij so dal po 100 taužent lir. OBMEJNI PREHOD V SKALAH. Z dnem 31. marca so spet odprli u Skalah obmejni blok za dvolastnike. Zaprli ga bojo 8. a-prila ob 18. uri. IVO MARINČIČ, POKRAJINSKI SVETOVALEC V GORICI Zakaj nam, nenasitni grobovi, mnogo prezgodaj odvzamete može, ki so nam tako potrebni v naši borbi? Zakaj se moramo danes posloviti od Viljema Nanuta — tega vzornega moža, poštenjaka In vztrajnega borca za narodne in človečanske pravice našega človeka? Dragi Viljem! Kdor je delal dolga leta s Teboj za narod, kdor je delal kot Ti v najtežjih časih, ko je bil fašizem še na vrhuncu in potem ko je fašistični duh še dolgo živel v dobi po njegovem materialnem zlomu, ta bo znal ceniti Tvoje delo. Rojstvo Ti je dal Štandrež, ena izmed najbolj ogroženih slovenskih vasi na Goriškem, in zato je razumljivo, da si bil že iz mladih let tudi Ti ves prežet z duhom odpora proti krivici in nasilju; ta duh je dal potem pečat vsemu Tvojemu življenju. Posvetil si se učiteljskemu stanu, da bi vzgajal našo mladino v odločne, pravične in poštene člane človeške družbe. Po drugi svetovni vojni si se z vsem mladostnim ognjem, ki je bil v Tebi, posvetil vzgoji in delu v korist vse slovenske skupnosti na Goriškem. Ne bom tu našteval vsega ogromnega dela in vseh naporov, ki si jih vložil v ta cilj, omenim naj samo Tvoja prizadevanja za slovenske šole in dijake v okviru Dijaške Matice v tistih težkih dneh, ko so štandre-ške žene morale skrivati naše dijake po skednjih in kaščah, ko so nasprotni elementi z vsemi silami ovirali Tvoje delo in hoteli v Tebi uničiti tudi človeka. Ce imamo danes primeren dijaški dom v Gorici, je to predvsem Tvoja zasluga. Zato Ti bo naša mladina iz štandreža in vse Goriške hvaležna za Tvoje delo. Najbolj pa Ti bo izkazala svojo hvaležnost s tem, da se bo držala Tvojih naukov in sledila Tvojemu zgledu. Dragi Viljem, ko se danes poslavljamo od Tebe, vemo, da nisi umrl ves in da je Tvoj duh živ med nami. Zato nas bo na naši nadaljnji poti krepila zavest, da narod, ki ima take može, ni umrl in ne bo umrl nikoli. IZIDOR PREDAN, TAJNIK PROSVETNEGA DRUŠTVA »I. TRINKO« V ČEDADU Upravičeno se danes joče Goriška, jočejo se goriški Slovenci, saj so izgubili svojega velikega rojaka, svojega neustrašnega borca za narodnostne pravice in za narod- nostno samobitnost Slovencev v Italiji. Jočejo se tudi napredni in zavedni beneški Slovenci, ker so izgubili v tovarišu iiiiiiirirriiiinii'iiiiiiliiii'inmiii'l iioiiii ii i ■ i niiriiiiiitiriuiiiiiii Izidor Predan, tajnik Prosvetnega društva »I. Trinko« se v imenu beneških Slovencev poslavlja od pokojnega Viljema Nanuta. katastrofa. — Jos — « 11 inni 11111 m i. 11111.1111111111 niiiiiiiiniMiiHi iiimim n u 1111 n ti ' m iiiiiiiiiiiiiiiiinm m Hlinili 11 milili limili • i n Iz Nadiške BORIS RACE, PODPREDSEDNIK S.K.G.Z. Ko Te danes, dragi Viljem, polagamo v zemljo, na kateri si se rodil, vidimo pred seboj vso pot, ki si jo prehodil, pot, ki bi bila lahko daljša, saj te polagamo v mnogo prerani grob, pot, ki je bila s cvetlicami postlana toliko, kolikor si jo postelje mlad človek sam s svojo mladostjo, vedrostjo in z upi v bodočnost. Toda Tvoja mladost je bila tako kratka! Tmova pot se je začela z bobnenjem topov, ki so nosili smrt do teh lepih domačih polj in prinesli pomanjkanje in stisko, pregnanstvo in fronto. Ko si — sicer še mlad — bil po prvi vojni že zrel mož, si kljub bolečim ranam, ki jih je zadal konec vojne našim krajem, začel delati za svoje ljudstvo z zate značilnim navdušenjem v svojem poklicu in izven njega. Ni Ti bilo dano, da bi to delo dolgo opravljal. Slovencem sovražne sile so Te pregnale iz domačih krajev v tujino, kjer nisi mogel vzdržati in si raje zagotovljen kruh opustil, se vrnil in šel v negotovost sicer, toda med svoje brate. Preizkusil si trdote partizanskega življenja, kruto in nečloveško ravnanje fašistov na Rabu in nacistov v Dachauu. Preoblikovan in utrjen v trpljenju in bojih, ! toda s še večjo ljubeznijo do lastne zemlje, si se vrnil med ta lepa domača polja, med te domačije, med svoje drage rojake, čakala je nate domače besede lačna šolska mladina. Kot bi hotel povrniti nekaj tega, kar je bilo oropano vsem tistim Tvojim rojakom, ki so šli v 20 letih fašizma skozi šolske klopi, ne da bi slišali besede v materinem jeziku, si prepustil drugim delo na šoli — podobno kakor si storil 20 let prej — zapustil zagotovljen kruh in stopil na pot negotovega, na pot poklicnega javnega delavca, ki je ljudstvu in njegovim organizacijam v določenih obdobjih tako potrebna, a je hkrati nehvaležna in tudi kruta. Polnih petnajst let si opravljal najodgovornejše naloge v političnih .prosvetnih in i kulturnih organizacijah goriških Slovencev in v skupnih organizacijah Slovencev v Italiji. V tem obdobju so bila leta, ko ni bilo lahko, in je bilo pogumno dejanje, biti funkcionar demokratičnih in slovenskih ustanov in organizacij. In v tem si vzornik mladim, ki prihajajo in bodo še prišli prevzemat odgovorne naloge v javnem delu med slovensko skupnostjo na Goriškem, v Beneški Sloveniji in na Tržaškem. Hudo nam je, ko se poslavljamo od Te- i be, sodelavca in dobrega tovariša, ki si z vedro besedo in šalo razjasnil obraze nam vsem v najtežjih trenutkih in ko je bilo treba razreševati najtežje naloge. Hudo je Tvojim najdražjim ,ki jih zapuščaš prav v dobi, ko si se pripravljal na to, da boF prvič v življenju užival nekaj mirnih let Slovenska skupnost v Italiji visoko cen1 vse, kar si storil zanjo in Te bo ohranil* v trajnem in hvaležnem spominu. Po končanih govorih so ob odprtem gr m bu združeni pevci pod vodstvom Franc* Lupina iz štandreža zapeli pokojniku žalostinko »Blagor mu«. SLOVENSKI VIKARIJAT TERSKE DOLINE DOPIS IZ FRANCIJE rravioe: terjajo ii. Kljub vidnemu podcenjevanju slovenskega jezika so dušni pastirji primorani poznati slovenski jedk in se v tem pogovarjati s farani. Polagoma so tudi določbe iz leta 1607 postale nevšečne; predvsem ona, ki je določala, da mora slovenski kaplan bivati v Centi. Razumljivo je namreč, da edini ■zvcljeni vikar ni zmogel uprav- 2A POSPEŠITEV TURIZMA V JUGOSLAVIJI DOLOČILI INVESTICIJE ZA 36 MILIJARD Jugoslavija postaja ta zadnja leta Vedno bolj privlačna turistična država. Statistike kažejo, da jo obiskujejo turisti vseh držav v vedno večjem številu. Samo lansko leto se je pritok tujcev povečal * ozirom na leto 1962 za 44 odstotkov in | so tako zabeležili nad 1,7 milijona inozem-vtv. s tem v zvezi so se seveda povečali tudi dohodki tujskega prometa. Uspešni razvoj tujskega prometa je torej velikega pomena tudi za gospodarstvo h je zato razumljivo, da mu posvečajo j Vso skrb. V okvir teh prizadevanj spada Nedvomno tudi skrb za prometne zveze tn smo v našem listu pred nedavnim poro čali o načrtih, ki jih imajo letos na področju gradnje in modernizacije cestnega Ooirežja. Veliko pažnjo pa polagajo tudi 11(1 izboljšanje neposrednih turističnih zmogljivosti. Letos bodo v Jugoslaviji u-varili 15.000 novih turističnih ležišč in ! Je bilo za zgraditev turističnih objektov namenjenih okoli 36 milijard dinarjev. V okviru teh gradenj bodo že do 1. julija letos zgradili nove hotele, motele in druge turistične objekte ob jadranski obali. kjer bo prostora za blizu 10.000 oseb. betežni del teh zgradb bo nastal na hrvaškem delu jadranske obale, medtem ko nameravajo v Srbiji Sgraditi bencinske (rPalke in mehanične delavnice ob glav-nih prometnih žilah. Pa tudi v drugih predalih Jugoslavije nastajajo novi objekti, ki bodo povečali turistične zmogljivosti in Privabili še večje število gostov. Hkrati pa hočejo pristojne jugoslovanske ustanove izboljšati svojo turistično Propagando, ki naj bi tujim gostom predvsem nudila podrobnejše podatke o pogojih za bivanje v posameznih turističnih centrih in objektih. Nadalje je v načrtu razširitev lovskega turizma, proučujejo pa tudi možnosti za povečanje turistično za-j rimi va križarenja po morju, že lani je namreč obiskalo dalmatinsko obalo 900 lujih jaht in 150 tujih turističnih ladij s skupaj 150.000 ljudmi, število teh obiskov Hotovo tudi letos ne bo manjše in bo torej treba skrbeti za boljši sprejem teh gostov *er za boljšo oskrbo jaht in ladij. Leta tš65 pa bo ižšel veliki hotelski vodič, ki bo interesentom nudil vse potrebne podatke 0 Pogojih tujskega prometa v Jugoslaviji. ljati vseh poslov, kajti vasi so bile preoddaljene, prebivalstvo pa se je kar podvojilo. Kaplan ni mogel nuditi vsem potrebnim duhovnih pomoči. Neštetokrat se je pripetilo, da so farani umrli nespovedani, je kaplan dospel prepozno. Previsoko število nebogljenih dojenčkov je preminilo na poti do župne fare v Centi, kamer so se podali, da o-troka krstijo, ker samo tu je bila krstna kapela. Oddaljenost krajev in posledice neustreznega upravnega stanja so prisilile prebivalce vasi Brda, Tera, Podbrda in Sedlišč, da so se na ponedeljek 9. oktobra 1737 zbrali v Brdu. Na prigovarjanje obveščevalca Adreja, Bjazja Mikottisa Brika so sestavili odločno prošnjo. V zahtevi so pre-določili, da kaplankurat ni nikdar izpolnil predpisanih dolžnosti. Zato naj se izvoli »un Sacerdote Cooperatore che aiuti a prestar all’anime di esse Ville li spirituali Sussidi.« Zato so složno naprosili župnika Antona iz Montenja-ka (supplicar il Nob. e Rev. Sig. Antonio di Montegnacco Loro pievano), da jim dovoli pridržati stalnega kaplana v Brdu, ki bo obhajal in nudil potrebne zakramente po cerkvah omenjenih vasi. Po vsem tem pa se niso popolnoma ločili od matične cerkve v Centi, ker so se sami obvezali »d’intervenire a tutte le funzioni e processioni come per il passato e come l’altre ville schiave.« 0-stale »ville schiave«, kakor Se-digla, Kuja, Štela, Smrdenca, Zomeais, Cizerje in Zavrh so še upravno odvisele od čentske župnije, ki jim je pripustila neke olajšave. Predstavniki teh sedmero vasi so se dne 7. maja 1738 sestali in na nevo pobotali s čentskim župnikom (Contratto di S. Terli-cher), ki jim je za dokazano zvestobo in nadaljno podrejenost dopustil, da »Sarà tenuto insegnare La Dottrina Cristiana ogni festa di Precetto per le dette Ville Schiave in Lingua Schiavona, o secondo la qualità delle ville, con carità, secondo che viene ordinato nel Sinodo Patriarcale di Aquile ja«. Nezadovoljnost pa je ostala, zlasti ker se je večkrat ponavljalo, da duhovnik ni bil vedno prisoten, da ni obhajal, učil, pridigal, krstil. Mnogo otrok je bilo nekrščenih. Znova in s čudovito vztrajnostjo so ti slovenski prebivalci zaprosili prevzvišenega kneza, da jim dovoli ločiti se od matične župne cerkve in si sami vzpostaviti svojo cerkev. V tem razdobju je župnikoval v Centi plemič Friderik iz Varma (Friderico di Varmo), ki se je zaobljubil ne popustiti. Zaradi tega je tudi »Serenissimo Colleg-gio« v Benetkah dovolil le drobtinico, ko je 2. februarja 1780 dopustil onim sedmim vasem vzpostaviti v »zakramentalno« ono izmed cerkva, ki se jim zdi pri-kladnejša. Stare določbe so bile le malo iz-premenjene. Pot v preteklosti, so si prebivalci volili vikarja za dogovorjen čas (durabile a loro piacere). Vikar je v potrebi imenoval sodelavca, ki pa je moral znati slovenski, kakor kaplan sam. Šesti člen določuje namreč, »Che possa esso Rev. • Vicario al caso di bisogno elegersi un Cooperatore da essere pagato dal medesimo, quale saper dovrà come anche esso Rev. Vicario la lingua Schiava«. Ta odlok prevzvišenega beneškega Zbora nadalje ni dovoljeval razkosanja matične cerkve v Centi. Le v poznejših časih so terski Slovenci dosegli samoupravo v verski službi in si priborili pravico imeti v vasi skrbnega duhovnika. Do večje cerkvene samouprave je sicer prišlo, a jezik vernikov je, žal postal še bolj ogrožen. C. V. Konec Zahteve italijanskih emigrantov Ob priliki, ko je obiskal predsednik italijanske republike Segni Francijo, je «Comitato d'U-nione per il rispetto della dignità degli Italiani emigrati in Francia» (Zvezni odbor za spoštovanje u-gleda italijanskih emigrantov v Franciji), h kateremu so pristopili tudi nešteti emigranti iz naših krajev, razdelil in tudi odposlal vsem parlamentarcem spomenico o žalostnem položaju italijanskih emigrantov v tej državi. V spomenici so dani tudi nekateri konkretni predlogi, ki jih tu spodaj objavljamo in ki bi jih morale oblasti upoštevati, da se življenje emigrantov resnično izboljša na vseh področjih. 1. Obe vladi (francoska in italijanska) bi morali poskrbeti v svojih pogodbah o emigraciji za posebno finansiranje, da bi emigranti in njihove družine prišli lažje do stanovanja. 2. Dati posebne olajšave tistim italijanskim delavcem, ki ne morejo klicati k sebi svojih družin (premio di grande spostamento). 3. Naj se organizirajo posebni domovi (foyer) in tisti, ki bodo v Tipa na IZ KOMUNSKEGA KONSEJA’ Dne 1. aprila se je riuniu u Ti-pani komunski konsèj, tikeremu je predsedoval sindik Vittorio Noacco an mu bi ob strani komunski sekretar Dante Cudicio. Na dnevnem redti (ordine del giorno) je blo 9 puntov, od tike-rih so jih aprovali samo 8. O devetem puntu, ki je riguardou ce-sion komunskega terena »aSsesn sorju« Vigiju Sedola (Žvanočo) iz Platišč, se ni diskutiralo, zaki je interveniu konsilir od opozicije Tedoldi, rekoč ke u je ta punto inkompatibil, zaki ne more kupiti od komuna majedne reči te človek ali njega parantat, ki o ami-nistra ali ki o ma druge inkarike od komuna. Riunion ne bà sklicana še dan bòt prej (pet dni pred zadnjo riunion), a konséj o se ni mogu dar-žati, zaki e mankou legalni numer konsilirjev, zatuò ke u je konsilir Tedoldi zapustou iz protesta aulo konsiliar. (Začeli so diskusjon brez legalnega numerja konsilir-jeu). Zavoj pomanjkanja prostora bomo o buj natančnem potekanju te riunioni pisali drugikrat. Pisali bomo še zatuò, zaki te jušto, de usi naši j udje pravilno izvjedo kuò to se djela u tipanskem ko- rnunu. Iz Terske UMAR JE MARIO DI LENARDO Uso Tersko dolino je globoko pretresla žalostna noticija, de je neparčakevano umar komaj 35 ljetni Mario di Lenardo iz Njivice. Na velikonuočno nedejo zju-tra so ga obrjetli usegà mokrega pod dežam na neki njivi u kraju Totenih. Poklicali so sobeto mje-diha, ki mu pa na žalost nje mogu nič pomagati, zaki Di Lenardo je biu že martu zavoj sarčne parar lize. POROKA. Vaščani anu znanci augurajo dosti srenče u skupnem živenju Elsi Micottis iz Sedlišč anu Lucianu Sturma iz Brezej. Au-gurjem no se univajo še znanci anu parjatelji iz Krnahte, Viskor-še anu Platišč. njih stanovali, naj imajo najmanj 60% popusta. 4. V vsakem «foyer» naj bo tudi menza. 5. Emigranti naj bi imeli pravico sprejemati v teh domovih (foyer) sorodnike in prijatelje. 6. Sindikati naj bi imeli pravico združevati delavce v teh domovih. 7. Izvoliti kontrolno komisijo. 8. Brezplačno potovanje v Italijo enkrat v letu. Spomenica nadalje govori o vojni odškodnini Italijanom, ki so se borili, v Franciji in italijanskim deportirancem v Franciji. Odbor zahteva, naj italijanska vlada intervenira pri francoski vladi, da bodo Italijani, ki so se borili za osvoboditev Francije, dobili pokojnino in odškodnino, ki jim pri-tiče. Potem govori dokument še o volilnih pravicah. Med drugim pravi : »Ker se številni italijanski državljani zanimajo za vsake volitve, ki se vrše v Italiji, zahtevajo ti, da se obe vladi pogodita, da bodo mogli iti zainteresirani vršiti svojo volilno dolžnost z zagotovilom, da ne bodo izgubili, ko se po vrnejo, svojega delavnega mesta v Franciji. Ob tej priliki, to se pravi ob vsakih volitvah v Italiji, naj bi imeli brezplačno vožnjo«. Zahtevali pa so še druge pravice in sicer: »naj se dovoli itali- janskim delavcem, da si ustanove svoja društva, ne da bi pri tem trpeli kakšno diskriminacijo; da bi mogli čitati v Franciji tisk, ki je dovoljen v Italiji, kakor tudi, da bi imeli v Franciji svobodno izdajanje časopisov v tujem jeziku. - ' - - t ■ Poleg tega naj bi italijanske o-blasti dale večjo pomoč, da bi se italijanski delavci mogli srečavati v prostorih, ki so odprti vsem Italijanom, ki jih financira italijanska država, a jih upravljajo emigranti sami. Ti prostori, ki bi bili odprti vsem, brez diskriminacije, bi bili nekaka vez, ki bi jo italijanski delavci obdržali z rodnim krajem, s svojimi običaji, svojo folkloro in s svojo kulturo«. Vse to je mogoče izvesti, saj dobiva italijanska država mnogo milijard lir s pošiljkami emigrantov. Robert Tomasin BERITE AN STORITE DRUGIM PREBJERATI „MATAJUR“ stanka vilhar Sence pod Matajurjem IV. Tonka je bila v službi že dru-§o leto. Včasih si je mislila, da to neznansko dolgo, včasih pa, °t da bi bila prišla včeraj. Pogosto je obiskovala mater, ji vse-eJ kaj kupila, ostali del plače TT tistih nekaj bornih lir — pa jtì stisnila v pest, da bi imela *a davke ali kak priboljšek. Ali V1 priboljškov si Černejka ni T*kdar privoščila. Prihranke je skrivaj spravljala za Tonko in si tem govorila: To naj bo zan-ko pride njen čas, krvavo jih 0 Potrebovala. v K° je prihajala domov, se je jj eJ prikazal na pragu tudi To-in tedaj se je Černejki zaz-Vj °- da je prišlo z njima polo-§jC° njenih otrok. Nekajkrat sta a v bližnjo vas plesat, a najraje a posedala kar doma. Gledala a se pomenljivo, se kot v šali Bernala za roke, in to je bilo (ODLOMEK) vse. Tonka je bila sramežljiva in če je le ujela na sebi Tonačev pogled, se ji je zdelo, kot bi bila napravila greh. Ta mir, ta tišina in ta plahost so še v sami Cernejki zbujali nemir. Ce je odšla po delu, po vodo ali pokladat živini in se zatem kmalu vrnila, je menila, da medtem nista spregovorila besede več. Čudni so ti otroci ! Tvoji so, a jih dodobra vendar ne poznaš. Gigi je komaj čakal ure, da bi se obabil, tale dva pa ne vesta, kako bi se gledala in kaj bi govorila. Take in podobne misli je večkrat razpredala Černejka. Naslednjega dne, ko je Tonka zgodaj zjutraj odhajala v mesto, jo je Tonac spremil kos poti in se nato vrnil na Osredek čez gmajno, da bi ga nihče ne videl. Tonka je stopila v sedemnajsto. V službi ji je šlo delo dobro od rok. Stari Schober se je držal resno in užaljeno, za kar pa mu je bila še hvaležna. Z njim vsaj ni imela več besed. Sedemnajst let ! Vse prepeva okrog tebe, se ti smeje in šepeta, vse te ima rado. Tudi Tonka je imela take občutke in je bila srečna. Na pol za šalo in na pol zares se je nekega dne ustavila pred gospejinim ogledalom, se počesala, kot je to delala gospa, si nadela njeno ovratnico, a je takoj vzela vse raz sebe. Sem pa že lepša, če nisem gospa! Si je je dejala in smeje se potegnila lase zopet nazaj. Ni dolgo tako postajala. Vedeìa je, da je lepa, saj ji je bil Tonac to že stokrat povedal, in to je bilo zanjo dovolj Ni se več igrala gospo, toda odkrivala je v sebi, da postaja vsak dan drugačna, da v njej prekipeva nekaj novega in vznemirja njeno notranjost. Vedno bolj se je zavedala, da ima v srcu zdaj prostora le za mater in vse tiste majhne skrbi in nežnosti, ki jih je gojila do nje in Tonaca. Ta pa se je zdaj razrasel, se širil na vse strani, segal od stropa do tal in počasi, a vztrajno potiskal mater v stran. Čeprav se je upirala in hrepenela tudi po njej, je Tonac že zagospodaril nad njo, zajel skoraj ves prostor in se preril v vse njene misli in želje. Z njo je bil v sanjah in ob njej je stal že rano zjutraj, ko je odpirala oči in se budila iz sna, ter potlej ves dan do poznega večera. Vse se je vrtelo okoli njega, ona sama, kozice in metle in ko je zvečer legala, se ji je zdelo, da je tudi on v sobi, prav na drugi strani postelje, in jo gleda. Vedno bolj je čutila, da je Tonac tam, kjer bi moralo biti srce. Večkrat je sodila, da bi morala te verige zrahljati, toda preveč so bile tople in sladke, kajti ves dan jo je spremljala ena sama misel, in ta misel je bil Tonac. V službi so bili z njo zadovoljni, kot niso bili še z nobeno. »Tako pridne nismo še imeli nikdar,« je večkrat poudarjala gospa Schober celo pri mizi, ko je Tonka stregla kosilo. »Seveda, seveda,« ji je hitro pritrdil tudi stari in jel prižigati pipo. Tonki pa ni odpustil, ker ga ni pustila blizu, a pred ženo tega ni smel pokazati. »Povišali ji bomo plačo, to zasluži.« »Dobro, prav, kar ti opravi,« je pripomnil gospod in se tako skušal iznebiti pogovora o njej. »In kakšno dekle se je naredilo!« je nadaljevala gospa, kakor da še ne bi povedala vsega. »Če bi se znala nositi, bi bila prava mestna gospodična. Niti mestna hči, ki je vedno zavita v svilo, ni taka, ko ji je dvajset let!« Oto je v hipu odložil časnik in prisluhnil. Zdelo se mu je čudno in smešno, kako da more mati to trditi o služkinji. Da je pridna, no, to je že res. In tudi ubogljiva je, a v tem je tudi vsa njena lepota, ki jo vidi samo mati. Da bi bila vredna pogleda? Kàj še ! Taka je bila njegova sodba o služkinjah. Vselej jim je ukazoval zviška in surovo. Prizanesljivo se je posmehnil : Kaj ti veš, kaj je lepo, mati ! Vzel je ponovno časnik v roke in nadaljeval z branjem. Iz vseh novic je sumljivo dišalo po vojni. Tu je bila pesem o bodočem cesarstvu, tam zopet resolucija o pravici Italije do kotička pod afriškim soncem. Neprijeten mraz mu je švigal čez hrbet. Oficir z epoletami je lepa stvar, a samo takrat, ko paradiraš po mestu in ti dame mahajo z robčki, ali pa, če pohajaš zvečer po zabaviščih v ženski družbi. Se nadaljuje Stran 4 » MATAJUR « Štev. 6 RICEVIAMO DA RESI A E’ NECESSARIO INSISTERE NEL RECLAMARE I PROPRI DIRITTI LA SLAVI A FRIULANA DEWÙBERARSI da una penosa situazione che la opprime Per mutare volto e garantire T esistenza alle nostre popolazioni bisogna provvedere per una rapida esecuzione delle opere di cui ha bisogno e assicurare, con un lavoro stabile, la sufficienza economica Resia, li 10 Marzo 19G4 Egr. Signor Direttore, ho letto l’articolo apparso sul giornale «Matajur» del l.o marzo 1964 e riferen-tesi a quella che Lei chiama «Repubbli-chetta autonoma». Poiché ci sono molte imprecisioni e fatti non veri, Le chiedo di pubblicare sul «Matajur» (sia in lingua slovena che in italiano) questa mia lettera, e ciò a norma del l.o e 2.o capoverso dell’art. 8 della Legge 8.2.1948, n. 47. Innanzi tutto non ci è mai pervenuta in Municipio lagnanza, diretta od indiretta, di qualsiasi cittadino resiano che lamenti la carenza del massimo organo deliberante, e non credo affatto che il Suo giornale possa farsi interprete e paladino di lagnanze o di desideri dei Resiani quando, per la maggior parte, non sa nemmeno dell’esistenza del giornale stesso. Comprendiamo anche noi che è anormale un Comune senza Consiglio Comunale funzionante, ma bisogna anche vedere se questa anomalia (del resto temporanea) abbia, fino ad ora, creato danno alla popolazione. Ci sembra invece il contrario, dato che 11 «Triumvirato», come Lei lo chiama, ha latto cose egregie, e tutte nell’ambito del-.a legalità. Bisogna leggerle le deliberazioni prese dalla Giunta Municipale. E il cosi detto «Triumvirato» è rimasto n carica per ragioni opposte a quelle scrit-ce. E’ rimasto per evitare spese commissariali, che sarebbero certamente sopravvenute qualora tutti gli Assessori avessero rassegnato il mandato avuto. E’ rimasto in carica perchè sapeva di poter sbrigare l’ordinaria amministrazione alla quale, d’altro canto, è costretto l’Ente per la difficile situazione finanziaria. Questo per la questioni di merito. , Per 1^ questione di legittimità è rimasto in carica in forza della precisa disposizione di cui all’ultimo capoverso dell’art. 8 T.U. 16.5.1960, n. 570. E il sottoscritto firma legittimamente per delega dell’Assessore Anziano, Capo dell’Amministrazione ,in forza dell’art. 157 del T.U. Legge Comunale e Prov. 1915. Il Suo giornale dice che la Giunta Municipale ha deliberato il Bilancio 1964: è vero. Ma ha approvato il progetto del Bilancio e ciò a norma del punto 8.o dell’art. 139 del già richiamato T.U. Bilancio che poi verrà approvato da un Commissario Prefettizio a nonna dell’art. 305 del T.U.L.C.P. .31.1934, n. 383. Ci meraviglia che Lei, Signor Direttore, che è Amministratore Comunale da molti anni non sappia il perfetto «iter» del Bilancio di previsione di un Comune. Come vede, Signor Diretore, non si fanno cose che siano fuori della legalità nella «Repubblichetta Resiana». Saranno inusitate, ma perfettamente legali. Per quanto riguarda il sottoscritto, non è certo un mistero che sia stato Commissario Prefettizio in tempo dell'ultima guerra. Ma Lei, Signor Direttore doveva anche dire che la nomina fu fatta subito dopo il 25.7.1943 (e quindi niente prefetto fascista o gaulaiter nazista), doveva anche dire delle angherie e vicissitudini che il sotto-scritto ha dovuto subire in quel tempo per detta carica, e proprio da ooloro che secondo Lei procedettero alla nomina. E nessuno di Resia mi ha mai rinfacciato quel periodo, che tra l’altro fu molto luttuoso per la mia famiglia, perchè la dirittura morale e l’onesto costume, che non sono monopolio di qualche tendenza politica, mi hanno sempre confortato sia negli atti privati che in quelli pubblici. E non intendo che siano messi in dubbio dal Suo giornale, quando scrive con sottile intento che fui nominato da prefetto fascista e da gaulaiter nazista, e dopo aver premesso che i podestà spadroneggiavano in barba a qualsiasi legge. Il mio non fu che un banalissimo fatto di cronaca, ma messo ad arte nel contesto del Suo articolo, e sotto quel tal titolo, assume un aspetto ben diverso. Vero, Signor Direttore? ! Perciò vede che a Resia non come sembra, e Lei, penso involontariamente, ci ha fatto anche un favore. Lei che è Amminisratore Comunale sa quanto sia impopolare applicare alte imposte e tasse. Ebbene noi l’abbiamo fatto, e Lei nel suo articolo ce lo ricorda (senza lode però), e mi creda, dispiace anche a noi far pagare tasse, ma se lo abbiamo fatto vuol dire che abbiamo ritenuto che il bene dell’Ente sia superiore a qualsiasi calcolo od interesse nostro personale. Prendiamo al popolo per ridare al popolo, sotto forma di servizi. Infine preciso che siamo non «ex Assessori», ma «Assessori», e che uno, il Capo dell’Amministrazione, è un muratore e non un commerciante. Distintamente Luigi PUGNETTI Assessore Comunale Non ci è possibile pubblicare il testo in lingua slovena in quanto non ci è stata rimessa la relativa traduzione letterale. Del resto il solo testo italiano supera di parecchio i limiti stabiliti dalla legge e malgrado ciò, senza obblighi di sorta, noi ben volentieri pubblichiamo integralmente. A parte che il «Matajur» è assai diffuso e letto con interesse anche nella Val Resia e che il «Matajur» è portavoce di tutti i cittadini di parlata slovena della provincia di Udine, ci riserviamo di chiarire, o meglio di ribattere, talune affermazioni allo scopo di giungere alla verità delle cose, sia passate che presenti. In particolare, ci daremo da fare senz’altro per sapere se, nella Repubblica Democratica Italiana, è permesso a degli amministratori comunali, cessati dalla carica, di mantenere comunque tale carica e di deliberare anche dopo lo scioglimento del Consiglio. Tutt’al più, pensiamo, si potrebbe permettere che in certe circostanze, a fin di bene, si possa dare una mano alla gestione commissariale, ma in semplice e pura veste di collaboratori, opera che del resto potrebbe svolgere qualsiasi cittadino cui stiano a cuore gli interessi della popolazione. Intanto, per dare modo alla popolazione della Val Resia — ed a quanti seguono lo sforzo -del giornale «Matajur» teso alla difesa dei diritti delle genti di parlata slovena della provincia di Udine — di giudicare in merito al nostro operato, riteniamo opportuno ripubblicare integralmente lo articolo che ha dato motivo alla risposta del Signor Luigi Pugnetti : «Il Comune di Resia sembra a-ver l’aria di volersi trasformare in repubblica. Diciamo subito il «percbè» anche se ne abbiamo fatto già cenno in nostri precedenti numeri. A Resia infatti succedono cose da ritenersi fuori della tradizionale consuetudine e addirittura, si potrebbe anche dire, fuori della legalità. Si vede che ancora certe leggi dello Stato e certe leggi provinciali e comunali vengono interpretate, e conseguentemente applicate, in modo elastico cioè secondo un proprio punto di vista. Decaduto per dimissioni il Consiglio comunale, Sindaco compreso, al suo posto è subentrato — e non si sa bene in base a quale disposizione — un triumvirato composto da tre ex assessori e precisamente da Galdino Madotto, Felicito Tosoni e Luigi Pugnetti. Ebbene giorni fa questo triumvirato ha predisposto e approvato il bilancio preventivo per l’anno 1964. Secondo la lege l’approvazione del bilancio preventivo deve essere fatta dal Consiglio comunale (art. 305 del Testo Unico 1934) oppure dal Commissario prefettizio qualora i membri del Consiglio o la sua maggioranza sia resa dimissionaria. E’ mai possibile una simile procedura? Non si è mica più nel clima del «ventennale» quando nelle amministrazioni comunali il Podestà o i suoi tirapiedi la facevano, e con prepotenza, da padroni, e in barba a tutte le leggi e senza riguaro verso il popolo che mal sopportava la tracotante dittatura fascista. I tre citati ex assessori sono commercianti ed esèrcenti del luogo. Luigi Pugnetti, che è il più anziano, è stato delegato — ma da chi? Non certo dalla popolazione, che ha diritto sovrano — dopo la decadenza del Consiglio, a firmare i documenti ufficiali del Comune. Il signor Pugnetti, merita ricordarlo, se non andiamo errati, durante il periodo fascista e di occupazione tedesca è stato Commissario del Comune di Resia, prima in seguito alla nomina del Prefetto fascista e poi per il benestare dato dal Gauleiter nazista. La popolazione di Resia pertanto non gradisce affatto una simile situazione al Comune, e perciò essa insiste più che mai affinchè E’ giunto il momento di presentare il quadro della Slavia Friulana, quadro non certo roseo ne incoraggiante che noi del resto doverosamente, per il compito che ci siamo assunti, abbiamo in varie circostanze fatto conoscere, sempre con la speranza che qualcuno vi ponesse mano per migliorarlo e renderlo più gradevole: cioè meno triste e amaro e quindi più accetto e rassicurante. Diciamo che è giunto il momento perchè ci si trova di fronte ad un avvenimento che ha la sua grande importanza, e precisamente le elezioni per la composizione del Consiglio regionale che farà finalmente funzionare l’organo che avrà facoltà deliberativa ed esecutiva sul Friuli - Venezia Giulia. Innanzitutto la Slavia Friulana, o meglio i cittadini di lingua slovena della provincia di Udine, vogliono richiamarsi, con il rispetto di sempre, all’articolo 3 dello Statuto Speciale sul quale fanno serio affidamento e che risulta di questo tenore : « Nella Regione è riconosciuta la parità di diritti e di trattamento a tutti i cittadini, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengano con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali ». Poi questi cittadini di lingua slovena hanno tutta una serie di quesiti e di problemi da porre e che si ricollegano tutti alla massima aspirazione di ciascuno che è quella di veder rapidamente risollevate le sorti economiche e sociali della loro terra. PIANO ORGANICO DI RINASCITA ECONOMICA Essi principalmente desiderano veder sparire rapidamente nelle loro valli e convalli lo stato di miseria e di abbandono esistenti, e all’uopo si permettono di seg-gerire la progettazione di un piano organizzativo che comprenda il miglioramento e il completamento della rete stradale ora particolarmente precaria nelle zone alpine; l’arginatura e l’imbrigliamento dei corsi d’acqua che durante le piene, specie nel tarcentino e nella Val Resia quasi periodicamente arrecano danni gravissimi alle cose ed a volte anche alle persone; la garanzia di una stabile occupazione, equamente retribuita, a tutti i lavoratori, tale cioè da creare un sostanziale benessere e nel contempo por il 11 ■ 111 n ■ m 1111111111111111111111 n m m n unii si proceda il più rapidamente possibile ad una consultazione elettorale che dia al Comune una vera, autentica democratica Amministrazione con la proporzionale rappresentanza di ciascuna borgata o frazione, che sia cioè all’altezza di tutelare sotto ogni rapporto i suoi interessi, particolari e generali. E con la nuova Amministrazione, naturalmente, anche il peso, economico di una gestione commissariale verrebbe a cessare. In quanto a noi, saremmo oltremodo lieti che l’aspirazione della popolazione resiana — aspirazione che vuol dire ritorno alla normalità, quindi alla fiducia — divenga il più presto possibile un fatto compiuto. Solo con il ritorno alla normalità, che vuol dire legalità democratica, è possibile a tutta la Comunità linguistica resiana, dal capoluogo (Prato) alle più lontane e più disagiate borgate fino a Stolviza, Coritis e Uccea, di aver voce in capitolo, attraverso i suoi rappresentanti eletti, sia nella compilazione dei bilanci preventivi, che ammontano sempre a parecchie decine di milioni, che in sede di approvazione ; e ciò per equamente soddisfare le esigenze delle varie frazioni e borgate ed in particolare per quanto riguarda la assistenza, lavori pubblici e quant'altro di pubblica utilità. Ed una sua parola, la Comunità resiana potrà pur dire qualcosa anche riguardo al sistema del pagamento delle tasse che non soddisfa affatto le famiglie che sono quasi tutte disagiate e verso le quali ben si potrebbe venire incontro sollevandole dal tributo che generalmente viene pagato con le modestissime rimesse degli emigranti.» fine al triste fenomeno emigratorio che continua a strappar via alla Slavia Friulana le migliori energie; la ricostituzione del patrimonio boschivo e di quello zootecnico parallelamente alla costruzione in ogni frazione e borgata di « stalle sociali » ; la costruzione di case, scuole, asili, ponti e quant’altro di utilità pubblica; la creazione, in zone adatte, di industrie che rispondano alle esigennze locali sfruttando le centrali elettriche esistenti; e, infine, di non trascurare di risolvere il problema delle servitù militari che impediscono il naturale sviluppo turistico e alberghiero che tanto gioverebbe alla rinascita economica generale. Ora è il caso di guardare il quadro in qualcuno dei suoi più appariscenti e significativi particolari, sia di primo piano, come si dice in gergo cinematografico, che marginali; e lo si deve fare appunto perchè a suo tempo il Consiglio regionale ne tenga il debito conto e provveda in conseguenza. RIATTIVARE LE INDUSTRIE SOPPRESSE Cominciamo dalle valle del Natisone. Pur tra le più immiserite e desolate, là, anziché aiutare di più e costruire per creare fonti di lavoro, si è dato mano al piccone per demolire quanto esisteva: la fabbrica di cemento di San Leonardo, unica risorsa locale e delle limitrofe valli, con relativa cava, e la fabbrica S.E.T.S.A. che manipolava il castagno; e così da quelle parti, in omaggio al monopolio cementifero, battistrada del « miracolo economico », la miseria divenne due volte nera. Nelle valli del Natisone e più precisa-mente nei sette comuni del Bacino del Natisone, il patrimonio zootecnico risulta falcidiato: da 14 mila capi bovini anteguerra agli attuali 4780; e sono sufficienti tali cifre, ci sembra, per illustrare il disagio economico che si è venuto a creare nella massa degli allevatori. In quanto al settore frutticolo, che dopo quello zootecnico costituiva, per quasi tutti i nuclei familiari delle Convalli, un cespite sicuro, tranquillante, tale cioè da permettere di arrotondare in discreta misura il reddito generale, esso, da perecchio, dà utili quasi insignificanti specie per gli attacchi dei parassiti di vario genere che prediligono assaltare ciliegi e castagni i quali risultano nella maggior parte semidistrutti; e la discesa della produzione ha come conseguenza portato alla perdita dei mercati di sbocco. Oltre a un forte aiuto da darsi alla zootecnia, è evidente che non bisogna trascurare nemmeno la frutticoltura la cui ripresa produttiva tornerebbe di grande vantaggio specie se verrà affiancata, cooperativisticamente, da un « Centro di raccolta e di conservazione delle frutta» e da uno stabilimento in cui detta frutta venga trasformata in marmellata e succhi. I due organismi inoltre darebbero lavoro, e quindi possibilità di vita, a parecchi lavoratori di ambo i sessi. COLLEGARE CON NUOVE STRADE LE VALLI Tutto ciò può trovare notevole vantaggio nel miglioramento della rete stradale che sola può facilitare le comunicazioni e lo sviluppo commerciale nelle Convalli; e si potrebbe cominciare, se ci è cosentito il suggerimento, con il progettare e dar corso alla costruzione di una strada che allacci finalmente la Valle del Cosizza con quella di Savogna e la Valle del Ju-drio con quella di San Leonardo. Due parole, ora, sul settore di Flaipano che comprende le borgate di Cretto di Sopra, Creto di Sotto, Fratins e Patuècina, e su quello di Pers comprendente le borgate di Mulinaris e Sgarban e da un triennio aggregato al Comune di Luseve-ra. Questi due settori non sono affatto collegati con i centri sui quali gravitano geograficamente ed 1 economicamente. Quello di Pers manca di qualsiasi raccordo stradale e soltanto un pericoloso sentiero alpestre porta a Cesariis in Val Torre (solamente da qui ci si può servire di una strada carrozzabile). Il settore di Flaipano invece per raggiungere Tarcen- to a quattro chilometri in linea d’aria — deve compiere un percorso di circa 25 chilometri in quanto non può che servirsi della strada che, salendo quasi a 1000 metri sul 1. d. m., scende poi in pianura toccando Montenars, Artegna e Magnano in Riviera. Costruendo qui sei chilometri di strada, si eviterebbe agli abitanti di Flaipano di portare a braccia o sulle spalle i loro prodoti al mercato di Tar-cento le cui frazioni di Stella, Sammar-denchia e Malamaserie (che un tempo facevano parte, con Sedilis e Coja, del Comune di Ciseriis) sono non meno trascurate e dimenticate specie Stella e Malamaserie raggiungibili soltanto per impervie mulattiere. Circa Sammardenchia, alcune sue borgate sono a loro volta sprovviste di strada, e ciò costringe gli abitanti, che hanno bisogno di recarsi a Sammardenchia, a portare tutto a spalla sia nell’andata per smerciare i prodotti che nel ritorno per trasportare le merci acquistate. Su questa falsariga si potrebbe continuare sul conto di ogni borgata e frazione dell’intera Slavia Friulana e della Va Resia, senonchè lo spazio, ahinoi, ci è tiranno. Siamo quindi costretti a tirare le vararne e concludere. Non senza però avvertire come malgrado la lotta più o meno sotterranea condota da certe forze antidemocratiche e scioviniste, da noi si continui a parlare il dialetto sloveno pur con la totale mancanza di scuole e di istituti che insegnino nella lingua materna. TAIPANA CONSIGLIO COMUNALE Si è riunito a Taipana, nella se-; de municipale, il Consiglio comunale che è stato presieduto dal Sindaco Vittorio Noacco con l’assistenza del Segretario rag. Dan-; te Cudicio. All'ordine del giorno figuravano nove «oggetti» dei quali otto sono stati approvati. Il nono oggetto invece, che riguardava U cessione di un terreno di proprietà comunale all’assessore in carica Signor Luigi Sedola di Plati-schis, è stato, su intervento moti-l vato del consigliere di minoranza Tedoldi, tolto dall’ordine del giorno data la evidente incompatibilità. La seduta andò deserta una prima volta cinque giorni prima per mancanza di numero legale (pur-tuttavia si era aperta la discussione), mentre per convalidare la seconda si è dovuto attendere il reperimento in casa di alcuni Consiglieri, Data la mancanza di spazio relazioneremo diffusamente più a-vanti; e lo faremo volentieri, edI anche perchè ci incombe l’obbligo, perchè i fatti accaduti meritano veramente di essere resi noti e il' lustrati a sufficienza. E’ morto VILIEM YWUT Tra il generale rimpianto è deceduto recentemente a Gorizia, dopo lunga malattia, stoicamente sopportata, Viljem Nanut, notissima figura di militante antifascista, di studioso e di be- , nefattore. Nato a Sant’Andrea, frazione di Gorizia, 64 anni fa, fin dalla sua giovinezza manifestò sentimenti di alta u-manità accompagnati da un vivo desiderio di studiare per rendersi utile alla collettività. Di principi aperti e animato da idear li progressisti, non operò che per il bene del prossimo che veramente ama* va come se stesso. Di elevata cultura e di fede cristallina non piegò mai di fronte a nessuna lusinga e a nessuna minaccia e per questo dovette provare anche il duro martirio dei lager nazifascisti dell'isola di Arbe e di Dachau. Per le sue rare doti di educatore e di combattente per gli ideali di libertà e per i diritti della minoranza linguistica slovena ,nonché per la sua bonarietà e per il suo altruismo, si era fatto amare e stimare da tutti, anche dagli avversari. Più che tutto gli stava a cuore la Slavia Friulana sulla quale ha scritto, nel 1950, un pregevole libro che ora veramente onora la sua memoria. A lui il merito di aver raccolto ed educato, ospitandoli anche in casa propria prima della fondazione, da lui voluta, della «Casa dello Studente», parecchi bambini figli della nostra terra. Le estreme esequie, svoltesi nel natia paese, sono riuscite imponenti: unà j indimenticabile manifestazione di str ; ma, di simpatia, di affetto, di amini' | razione e di riconoscenza. Il «Matajur» rivolge un reverenti’ commosso e fiero pensiero all« mem0' ria del grande Amico estinto e porge ai congiunti, ed in particolare alW j moglie, che gli fu degna compagna m ogni circostanza, ed al figlio, Vespri j sione del più vivo cordoglio.