Ameriška Domovina
LA_HA__JI_H..
AM€R1CAN IN- SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WŠPAP€R
NO. 104
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING. MAY 27, 1954
ŠTEV. LTV — VOL. LTV
SOSEDJE GUATEMALE VSE BOLJ VZNEMIRJENI
Nicaragua in Honduras sta dobili orožje iz Združenih držav, Kuba izdala posebne varnostne okre-pe, zganila se je tudi Mehika. Dulles pravi, da širjenje in utrjevanje komunizma na zahodni polobli ogrožata mir.
Guatemala je približno tako velika kot Ohio. Od svoje sosede Nicarague je nekaj manjša, ima pa trikrat več prebivalstva (3.2 mil.) Guatemala vzdržuje vojsko 22,000 mož in malo vojno letalstvo, Nicaragua ima narodno stražo, ki šteje nekaj nad 3,000 mož, približno s tako močjo razpolaga tudi Honduras. —Vojske srednjeameriških državic so splošno sorazmerno majhne in tudi slabo opremljene in izvežbane. Goriije številke kažejo, da je Guatemala najmočnejša. Ker je dobila sedaj iz tujine veliko količino orožja, ni nič čudno, da so se njene sosede začele vznemirjati.
'PP^
WASHINGTON, D. C. —
Združene države so poslale po zraku večjo pošiljko orožja v Nicaraguo in Honduras, sosedi Guatemale. Prvi pošiljki bodo sledile še druge, delno po zraku delno po morju.
V tej zvezi je opozoril državni tajnik John F. Dulles na nevarnost, ki preti panamskem-mu prekopu, če se komunisti dokončno utrdijo v Guatmali, ki je po zraku od njega oddaljena komaj 750 milj.
Guatemala je dobila nad 2,-000 ton orožja, vlključno nekaj lovskih letal preko Poljske verjetno iz Češkoslovaške. Vrednost tega orožja cenijo na okoli $10,000,000, med tem ko so Združene države poslale v zadnjih dneh Nicaragui in Hondurasu orožja za komaj $60,000 vsaki. Nekateri člani Kongresa se pritožujejo, da je ameriška pomoč premajhna in se zavzemajo za odločnejše korake.
HAVANA, Cuba. — Predsednik F. Batista je ukazal vojski, mornarici, policiji in obveščevalni službi, naj strogo pazijo na delovanje komunistov in jim Preprečijo vsako pripravo nemirov.
Predsednik je svoj ukaz utemeljil: “Agenti mednarodnega komunizma so pospešili v zad-, njem času delavnost na naši strani zemeljske oble in se skušajo vriniti v javno upravo ter ^azne organizacije. Vlada je Prisiljena izdati ukrepe, ki bodo preprečili te komunistične na-mere ... če ne bomo spoznali nevarnosti pravočasno, se lahko v tem delu sveta ponove dogodki, ki so prinesli nesrečo tolikim narodom v Evropi in Aziji!”
MEXICO CITY, Mehika. —
^akup orožja Guatemale v ko-n^unističnem svetu in raztoča napetost v Srednji Ameriki sta budila iz brezbrižnosti tudi to ^eželo. Od vladne strani ni bilo nobene izjave ali ukrepov, ki bi Vznemirjenje javno pokazali,
Pač pa je neki uradnik zunanjega ministrstva priznal, da so'čiji veliko središče za preiska-vtani vlade o tem vprašanju raz-j vanje atomske energije, ki bo ^navijali in da so vedno bolj stalo preko 100 milijonov dolar-Vznemirjeni. Časopisje, ki pona- jev.
Vadi sledi težnjam vlade in je I Po določbah potsdamskega do-nedavnega pisalo o Guatema- govora — Nemci ne smejo graditi posebnih naprav za preiskovanje atomske energije ne v vojne ne v mirnodobske namene. Zgleda, da Sovjetom ti dogovori ne pomenijo nič več, če so Nemcem dovolili, da jih prestopajo.
Angleški laborisli obiščejo komunistično Kitajsko
G. Attlee in sedem drugih visokih predstavnikov delavske stranke se je odzvalo komunističnemu vabilu in bodo obiskali v avgustu komunistično Kitajsko. LONDON, Vel. Brit. — .“Ljudski inštitut za zunanjo politiko” v Pekingu je povabil predstavnike delavske stranke na obisk rdeče Kitaj sike. Izvršni odbor stranke je povabilo sprejel. Med zastopniki je tudi vodja levega krila A. Bevan.
Zastopnik stranke je izjavil, da je bilo to prvo uradno vabilo vlade komunistične Kitajske, med tem ko so preje skušali navezati le neuradne stike.
Vel. Britanija je v času, ko je bila na vladi delavska stranka, priznala komunistično Kitaj siko in ima v Pekingu svojega uradnega zastopnika.
Vzhodna Nemčija gradi zavod za preiskavanje
atomske energije
BERLIN. — Iz komunističnih virov prihajajo vesti, da bodo začeli prihodnji mesec graditi v bližini Aue v Vzhodni Nem-
11 še g simpatijami, je začelo 0Pozarjati javnost na pretečo ^varnost.
Guatemala. — Guatemai-
vlada je zatrdila, da je zad-n razgovor med njenim zuna-llm ministrom in poslanikom Rženih držav postavil temelj a Medsebojno pomiritev. Zade-je a. izJ'ava zunanjega ministra e časnikarje iznenadila, poseb-^°vše, ker poslanik Združenih rzav ni hotel dati k njej nobe-6Sa pojasnila.
VTu in eru toplejše.
Vremenih
prerok
pravi:
tam dež. Proti
Amerika trguje s komunističnimi deželami
vedno manj
WASHINGTON, D. C. — Združene države so lani sicer uvozile nekaj več blaga v Sov-jetijo kot predlanskim, zato pa so ga manj izvozile.
Po poročilu Trgovinskega oddelka smo izvozili lani v Sovjeti] o blaga v celolkupni vrednosti za $1,776,000, uvozili pa smo od tam vsega skupaj za $45,597,000. Pred začetkom hladne vojne so Združene države izvozile letno v dežele onstran žel. zavese za blizu 400 milijonov dolarjev blaga in ga za blizu 300 milijonov uvozile.
Frank Lausche bo nastopal skupno z demokrati
Cleveland, O. — Vse izgleda, da bo letos Frank Lausche nastopal na volitvah v državne urade skupno z ostalimi demokratskimi kandidati. Tako vsaj pravi poročilo z zadnjega zasedanja državne demokratične organizacije.
Vse od 1. 1944, ko je postal Frank Lausche formalno glava demokratične stranke v Ohio, je nastopal v volilni borbi neodvisno.
Načelnik državne demokratične organizacije Eugene Han-hart je sporočil, da bo imel vsak kandidat za državni urad posebni kampanjski odbor, kandidati pa bodo sodelovali z državnim načelnikom stranke v pogledu enotne kampanje.
Do omenjenih sklepov je prišlo verjetno na prizadevanje Ray Millerja, ki je hotel zrušiti državnega načelnika češ, da se je državna strankina organizacija pri vseh volitvah trudila v glavnem na zmago F. Lausche-ta, ostale kandidate pa zanemarjala. Millerjev nastop proti državnemu načelniku sicer ni bil uspešen, zmagala pa je njegova zahteva, naj strankina organizacija bolj odločno podpre vse demokratske kandidate.
Župan Celebrezze proti povišanju vozarine na mestnih busih
CLEVELAND, O. — župan Anthony Celebrezze je izjavil, da je nasproten vsakemu povišanju cene za vozne listke na mestnih busih. Dejal je, da je to njegovo osebno mnenje, da pa na odločitev Cleveland Transit System nima nobenega vpliva.
Po županovem mnenju bi se moralo vodstvo CTS potruditi za izboljšanje in povečanje prometa, ne pa da z zvišanjem cen odganjati še one, ki so se doslej posluževali mestnih busov.
Nejevolja je izrazil tudi glede povečanja plač uslužbencev CTS. Po njegovem bi bili ti zadovoljni tudi z manjšim zvišanjem, ki bi bilo nekako v skladu z zvišanji v drugih mestih. Clevelandski vozniki busov bodo dobivali od 1. julija na uro 13c
Komunlslifna Kitajska S|LMA EKSPLOZIJA NA
v Združenih narodih to jesen!
Kongresnik Charles J Ker-sten sodi, da bo na pritisk Sovjeti je in njenih satelitov vlada komunistične Kitajske priznana kot zastopnica Kitajcev v Združenih narodih.
CLEVELAND. O. — Republikanski kongresnik iz Wisconsina je na letnem sestanku Zveze diplomirancev jezuitskih kolegijev dejal, da je zelo verjetno, da se bo demokratski svet udal pritisku Sovjetske zveze in njenih satelitov ter priznal na prihodnjem rednem zasedanj u zastopnike rdeče kitajske vlade kot prave zastopnike kitajskega naroda.
“Če se bo to zgodilo in se bodo Združene države s tem sprijaznile, bo tega, kar je ostalo od nacionalne Kitajske, kmalu konec. Naše priznanje rdeče kitajske vlade bo kmalu sledilo,” je rekel kongresnik.
Kersten je nato nadaljeval: “Amerika je na razpotju v svoji zunanji politiki, če se bo odločila za pot uspešnosti in po-mirjenja s komunističnimi zločini s priznavanjem njihovih vlad, bo zagrešila veliko laž in obrnila proti sebi v svojo lastno nesrečo zasužnjene narode!” Kersten je odklonil načelo uspešnosti namesto morale kot vodilo v zunanji politiki. Za načelo uspešnosti se zavzema zlasti bivši poslanik Združenih držav v Moskvi G. Kennan, ki je imel v času demokratične administracije velik vpliv na našo zunanjo politiko.
Francija in Indija se pogajata
PARIS, Francija. — Zastopniki francoske in indijske vlade se pogajajo o bodočnosti Pondi-
cherrya in treh drugih mest, ki jih je Francija do danes ohrani- ji^ obdržali"Francozi.
VOJNI LADJI: 91 MRTVIH
Silna eksplozija na letalonosilki “Bennington,” ki je nastala iz doslej neznanega vzroka, je povzročila eno največjih nesreč naše vojne mornarice v mirni dobi. Doslej je 91 mrtvih in preko 200 ranjenih.
QUONSET POINT, R. L — du, ko ga je nenadno pretresla
Ogromno letalonosilko Bennington je stresla silna eksplozija 75 milj od brega. Eksplozija in ogenj sta prinesla smrt in težke poškodbe velikemu številu mornarjev med 2,800 mož, ki so bili na ladji ob času nesreče.
Nekako 12 ur po nesreči je mornarica sporočila, da je število mrtvih doseglo 91, ranjenih 201. Poročilo pravi, da število mrtvih lahko še naraste.
To je bila ena izmed najtežjih nesreč, ki je zadela našo vojno ladjevje v mirni dobi. Več žrtev je povzročilo le trčenje rušilca Hobsona z letalonosilko Wasp sredi Atlantika 1. 1952. Tedaj je bilo mrtvih in pogrešanih 178.
Bennington, ki ima 32,000 ton, je plul v mirnem morju pod vedrim nebom po sončnem vzho-
glasna eksplozija.
“Prav kar smo končali vzlet prve Skupine letal,” je dejal kapetan ladje W. F. Raborn jr. iz Oklahoma City, “ko je nenadna eksplozija nekje na drugem ali tretjem krovu stresla! prednji del ladje. Da bi preprečili katastrofo, smo pustili v zrak vsa ostala letala in spraznili vzletišče. Letala so pristala na Quonset mornariški letalski postaji.
Predsednik Eisenhower in mornariški tajnik sta izrekla sorodnikom ponesrečencev svoje sožalje.
Po netkaterih vesteh je nastala nesreča v onem delu ladje, kjer se največ zadržujejo častniki, zato je verjetno, da bo število žrtev med njimi veliko. Preiskava bo ugotovila vzroke nesreče.
Združene države odklanjajo rdeči predlog za premirje v Indokini
Državni podtajnik Walter B. Smith je v Ženevi opozoril britanske in francoske zastopnike, da smatra vlada Združenih držav komunistični predlog za sklenitev premirja kot neprimeren za dosego častnega miru v Indokini. V delti Rdeče reke novi boji.
ŽENEVA, Švica. — Komunistična stran je v razgovorih o končanju bojev v Indokini predložila načrt, po katerem naj bi bile vse tri države in ne samo Vietnam razdeljene v področja, ki bi prišla pod nadzorstvo upornikov in v področja, ki bi
la na obali Prednje Indije.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
več, vozniki v drugih mestih pa kvečjemu do 10 centov.
Italija veže odobritev Evropske obrambne skupnosti na Trst
Predsednik vlade je v svojem govoru pred parlamentom poudaril važnost rešitve tržaškega vprašanja za Italijo in namignil, da Italija ne bo odobrila načrta o Evropski obrambni skupnosti vse dotlej, dokler ne dobi Trsta.
RIM, Italija. — Predsednik vlade Mario Scelba je v torek v , svojem govoru v parlamentu povezal odobritev načrta o Evropski obrambni skupnosti z za Italijo ugodno rešitvijo tržaškega vprašanja.
V skrbno sestavljenem govoru je Scelba poudaril “neuteš-Ijivo teženje’ Italije po Trstu in nato obljubil, da bo njegova vlada podprla načrt za združitev Evrope. Sicer ni predsednik vlade nikjer z besedami izrazil, da njegova vlada veže odobritev načrta za Evropsko obrambno skupnost na rešitev tržaškega vprašanja, toda poudarjanje važnosti enega in drugega in njuna povezava v govoru sta govorila dovolj jasno, kaj Italija misli.
Scelbova vlada se je obvezala, da bo spravila načrt o Evropski obrambni skupnosti skozi par-
lament in tudi dela v tej smeri, toda istočasno se trudi tudi za za njo ugodno rešitev tržaškega spora.
Mario Scelba je ponovno omenil 600,000 v prvi svetovni vojni padlh, ki so se borili “za pravične meje” Italije proti vzhodu. Spominjal je Jugoslovane, da so jim ti padli “pomagali” pri pridobitvi svobode. Po njegovem mnenju se od Italije ne more zahtevati novih žrtev in da je edina rešitev, če zavezniki izpolnijo dano obljubo in izroče Svobodno tržaško ozemlje njej.
Če človek bere takale izjave odgovornih državnikov, se mora v resnici vprašati: Ali je res izginila vsaka morala iz politike in to celo pri “krščanskih demokratih” ali sta res narodna nestrpnost in pohlep po tuji zemlji zatrla vsak smisel za stvarnost in pravico?
Zahod je doslej vstrajno in odločno odklanjal komunistično zahtevo po delitvi Laosa in Kambodje, med tem ko se je nekako tihe sprijaznil z odstopi-tvijo severnega dela Vietnama komunistom. Francoski zunanji minister G. Bidault je odgovoril zastopniku Vietminha, ko je zahteval, da se povabijo na razgovore tudi predstavniki “ljudskih vlad” Laosa in Kambodje, da obstojajo ti samo v njegovi glavi.
Ko je sedaj izgledalo, da sta Vel. Britanija in Francija začeli v tem oziru kolebati, ju je vodja delegacije Združenih dr-
žav Walter B. Smith opozoril na odklonilno stališče svoje vlade.
Vlada Združenih držav bi smatrala premirje, ki bi bilo sklenjeno za osnovi komunističnega predloga, za nečastno in škodljivo stvari svobodnega sveta.
HANOI, Indokina. — Enote dveh komunistični divizij so začele včeraj splošen napad na postojanko Yen Phu, ključ južne obrambe Hanoia. To je doslej največji in najpomembnejši napad po padcu Dienbienphua.
Francoske čete so se umaknile iz oddaljenih postojank na področju Hanoia, da bi se bolj strnjene lažje upirale komunističnemu pritisku. Vietminhovski uporniki pod vodstvom gen. Gi-apa hočejo pretrgati zvezo med Hanoiem in njegovim pristaniščem Haiphongom. Obe mesti sta zvezani z 58 milj dolgo cesto in železnico.
Vrhovno sodiščče odobrilo izgon bivžega komunista
Vrhovno sodišče je priznalo Kongresu pravico določiti nekdanje članstvo v komunistični stranki za vzrok izgona v tujini rojenih državljanov.
WASHINGTON, D. C. — Vrhovno sodišče je s sedmimi proti dvema glasovoma potrdilo ustavnost takozvanega McCarran zakona, ki določa med drugim pravico oblasti izgnati iz dežele v tujini rojenega državljana, če je bil kdaj v preteklosti ali če je sedaj član komunistične stranke.
Norhert Galvan je prišel v Združene države 1. 1918, poročen je s tu rojeno Amerikanko in ima štiri tu rojene otroke, nižje sodišče ga je obsodilo na izgon iz dežele na osnovi njegovega
nekdanjega članstva v komunistični stranki. Vrhovno federalno sodišče je odločitev nižjega sodišča potrdilo.
Proti potrditvi sta glasovala sodnika W. O Douglas in H. Black, ker se ne strinjata z mislijo, da bi bilo prav kaznovati danes nekoga za stvar, ki je bila tedaj, ko jo je storil, nekazniva.
Sodnik Frankfurter je sodbo utemeljil češ, da ima vlada pravico odločati, kakšne ljudi sprejme v deželo in kakšne ne. Ustava priznava to pravico zakonodaji popolnoma jasno.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Poroka—
James Viktor Drobnič, sin znane družine, ki je dalje časa vodila trgovino v naselbini in Miss Berta Leksan, hči Mr. in Mrs. Joseph Leksan iz Barber-tona, O., se bosta v soboto ob desetih dop. poročila v cerkvi Srca Jezusovega v Barbertonu, O. Bilo srečno!
Deseta obletnica—
V petdk ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. See. Lt. Laddie Zindar v spomin 10. obletnice njegove smrti.
Pogreb—
Pogreb pok. John Mlatkovica bo v petek zjutraj ob sedmih iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62. St. v cerkev sv. Vida ob 7:30 in nato na Kalvarijo.
Rusi zanikajo
MOSKVA, SSSR. — Pravda je prinesla obsežno poročilo o govoru Lazarja Kaganoviča, podpredsednika vlade, v katerem je zatrjeval svoje rojake pa tudi ves ostali svet, da se Ame-rikanci zelo motijo, če mislijo, da so železnice v Sovjetiji “Ahilova peta” obrambe.
“Po tej Ahilovi peti smo prikorakali v Berlin!” je dejal govornik.
Kaganovič se je obregnil ob pisanje ameriškega časopisja, ki večkrat poudarja, da so naj večja slabost Sovjetske zveze njene pomanjkljive železniške in cestne zveze.
Pred napadom na Formozo?
TAIPEI, Formoza. — Čankaj-škovo notranje ministrstvo poroča, da so zgradili komunisti na kopnem 200 milj od Formoze veliko letalsko oporišče, na katerem je najmanj 90 jet-letal sovjetske vrste MIG. Poročilo ne izključuje možnosti, da se Mao pripravlja na napad na Formozo, zagotavlja pa, da se tak napad ne bo posrečil.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON, D. C. — Državni oddelek je sporočil, da so ameriški cariniki natančno preiskali francoski parnik Wyoming, ko je pri Cristoba-lu zavozil v Panamski prestop. Parnik se namerava na svoji poti ustaviti v Nicaragui, Guatemali, Los Angelesu in Vancouver ju. Preiskava je hotela ugotoviti, če ni na ladji kakega orožja. WASHINGTON, D. C. — Pododbor, ki preiskuje spor senatorja McCarthya z armado je zavrnil preiskavo obdolži-tev proti pom. obrambnemu tajniku Struve Henselu in načelniku McCarthyevega odbora Francis P. Carr.
ŽENEVA, Švica. — Francozi so poklicali iz Indokine enega višjih vojaških poveljnikov, da bi sodeloval pri razgovorih o premirju.
HANOI, Indokina. — Komunistični Vietminhovci se pripravljajo na splošen napad na Hanoi. Francozi računajo da so zbrali na področju južno od tega mesta komunisti okoli dve diviziji vojaštva.
Da odločitev vrhovnega sodišča o ustavnosti McCarranovega zalkona komunistom in njihovim sopotnikom ni posebno po godu, je več kot jasno.
Ameriška Dohovi^a
6117 St. Clair Ave.
jtwvi« f Tr,nri'fTi 'rrr~’~
tfovseou
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z*»d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol. leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for i months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; ?7 for 6 months; $4 for. 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1878.
No. 104 Thurs., May 27, 1954
Pamet polagoma zmaguje
Oddaljenost od domovine in vedno daljša umesna doba sta prenekateremu rojaku v tujini zabrisala vtise iz nekdanjih dni. Stara nasprotstva polagoma ugašajo, nastajajo nova prijateljstva. To velja v privatnem življenju vsakega posameznika, velja pa tudi v njegovem javnem delu.
Čas. ki je med nami in revolucijo v domovini, ]e že tolikšen, da nam v marsičem omogoča treznejšo sodbo. Malenkostne medsebojne očitke iz pretekle dobe, grehe, ki jih je ta ali ona skupina v času revolucije zagrešila, bo treba pozabiti. Pozabiti jih je treba zato, da bo lažje skupno delo, da bo lažje sodelovanje pri naporih za rešitev domovine izpod komunističnega nasilja.
Pri nas Slovencih razcepljenost še ni tako huda. Če izvzamemo nekaj manjših skupinic, smo Slovenci v zamejstvu v pogledu odnosov do sedanjega režima v domovini in v pogledu načrtov za bodočnost precej ednini. Cilj je gotovo vsem isti: pomagati svojemu narodu do čim večje svobode in do čim boljšega življenja. Različna so le pota. Če so naše želje resnične in iskrene in naše namere v pogledu naroda poštene, potem se ne bo težko zediniti za skupno pot.
Na predavanjih, ki smo jih slišali v preteklih mesecih v okviru narodno političnih večerov Slov. ljudske stranke, smo opazili, da med slovenskimi ljudmi v Ameriki, ki se za politična vprašanja zanimajo, prevladuje polagoma trezna sodba. Ni več nobenih vročih debat, mirno se navaja razlog proti razlogu, ocenjujejo načrti po njihovi stvarni vrednosti in ne po tem, kdo jih je sestavil, oziroma predložil.
Predsednik SLS in Slov. nar. odbora v zamejstvu dr. Miha Krek, je bil razložil razmere v domovini, pokazal na največje krivice, ki jih narod trpi pod komunistično vlado, podčrtal njegovo željo po osvoboditvi, po koncu nasilja, pa poudaril, da čas, ki bo to prinesel pe zavisi toliko od nas kot od splošnega razvoja svetovnih dogodkov. Vprašanje jugoslovanskega komunizma se bo reševalo v zvezi s splošno rešitvijo spora med Zahodom in Vzhodom, čeprav posebna rešitev tudi ni čisto izključena, zlasti če pomislimo na naravnost obupno stanje jugoslovanskega gospodarstva.
O tem je govoril g. Ivan Avsenek. Pokazal je gospodarski razvoj Slovenije med obema vojnama in podčrtal prednosti, ki jih je imela naša domovina v novem gospodarskem sklopu. Slovenija je v Jugoslaviji gospodarsko dosti naglo napredovala in je imela ugodne možnosti za razvoj. Iz izvajanj predavatelja je bilo razvidna, da je v gospodarskem oziru za našo ožjo domovino jugoslovanski okvir najboljša rešitev.
Zadnji v vrsti predavateljev teh večerov g. Vinko Lipovec je obravnaval slovensjco vprašanje v luči geopolitike in zgodovine. Njegova izvajanja so vodila do zaključka, da bi Slovenci v svobodni Jugoslaviji bili v narodnem pogledu najbolje zavarovani.
Da pri tem nobeden od predavateljev ni imel v mislih kake stare predvojne Jugoslavije, je več kot jasno. Oni, ki trdijo, da si nekateri slovenski ljudje v zamejstvu iz kroga somišljenikov Slov. ljud. stranke žele povratek jugoslovanskih razmer izpred 1. 1941 ter da se za ta cilj celo vneto prizadevajo, vedo dobro, da ne govore resnice. Čemu jo ne govore, vedo samo oni, vsem ostalim pa se lahko dozdeva. . .
Vsi pametni poznavalci razmer v domovini vedo, da je povratek na staro nemogoč in tudi nesmiseln. Nihče ne bo šel uničevat sedanje federalistične ureditve in obnavljat stari centralizem. Kdor bi hotel kaj takega, bi vzbudil samo smeh. Tudi v marsičem drugem se bo treba sprijazniti z novim.
Gotovo pa je„ da se narod ne bo nikdar odrekel svoji svobodi, osebni, politični, gospodarski in verski. To bo hotel imeti zajamčeno, po bridkih izkušnjah sedanjosti in preteklosti dobro zajamčeno. Kakega načina in kakih sredstev se bo pri tem poslužil, bo povedal sam, kakor hitro bo imel za to priložnost.
Nasprotniki Jugoslovanske skupnosti radi poudarjajo, da je ra nemogoča, dokler ni rešen hrvaško-srbski spor, ta pa :e po njihovih mislih nerešljiv. Že samo možnost rešitve neradi priznajo, kaj da bi šele premišljali o tem, kaj potem,” če bi do nje le po nekem “čudežu” prišlo.
Nam se zdi, da do nekega sožitja med Srbi in Hrvati priti mora, pa naj prenapeteži na eni in drugi strani še tako kriče: Nikoli! Naroda sta soseda in je boljše za nju, da živita v miru kot pa v večnih prepirih in bojih. Ta misel mora končno zmagati nad slepimi strastmi.
V tem oziru je bilo posebno poučno predavanje, ki ga je imel pretekli petek v okviru “Krogovih” večerov ožji so-delovec dr. V. Mačka inž. Vučkovič.
Po kratkem oi^su zgodovine Hrvatske seljačke stranke in Hrvatov v zadnjem stoletju sploh je dejal, da nima prav nič proti zvezi z ostalimi jugoslovanskimi narodi, hoče imeti le zajamčeno svobodo svojega naroda. “Hrvati imajo tako kot vsak drug narod pravico do svoje svobode!” je pribil govornik.
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE* V AMERIKI
CHHICAGO
Smrt. V soboto 22. majuša je bio pokopani števan Vučko (2112 W. 23 PL). Vmro je v sredo, 19. majuša zajtra na deli.
Ti j eden dni prle je bio ešče na sprevodi svoje sestre Kate Balažič (Vučko) . Pokojni je bio rojeni na Bistrici fara Črensov-ci. Zapušča ženo s starom kraji, edno hčer, zeta i več vnukov, nadele tudi 2 brata i edno sestro. Tu v Michigani ima pa svaka i dve nečakinji i nečaka Baltizarja, šteri je bio prekesen za sprevod svoje matere, pri-šedši domov s Koreje. Vdeležili sc se vsi vujčekovoga sprevoda.
Pokojni števan bi bio meseca julijuša 69 let star. Spadao je v Društvo sv. Križa, šteroga ko-trige so ga jako lepo sprevodili na zadnjoj poti. Sprevod se'je vršo iz J. Pavlakovoga pogreb-j Wood St. noga zavoda v cerkev sv. Troj-
stva na cintor sv. Jožefa. Vsem njegovim sorodnikom izražamo svoje sožalje, pokojnomi pa naj sveti Večna Luč.
Betežniki. Betežni so John Gyorkos. So v spitali. Bili so epererani. — Ana Balich (rojena Lebar) se vrači na svojem domi. — Obema želemo skorajšnje zdravje. (Opomba vredni-štva: za preminoče Novine nam je poslala naša vrla dopisnica imeni dvej betežnikov i so ne bila objavljena. Tak mislimo, ka so se imena zgubila po našoj krivdi. Dopisa nemarno več, zato ne vemo, što *je to. želemo tudi tistima ozdravljenje.)
Ženita se 29. majuša ob 10 v cerkvi sv. Johna Cantius Martin Hozjan Jr. z Alice Kowalski Gostuvanje de ob 7 vuri večer v St. George Ballroom 917 N.
Antonia Denša.
'I
k
!
BESEDA IZ NARODA
; j
Romanje v Lemonl
Cleveland, O. — že več naših rojakov je letos z veseljem pohitelo v svojo staro domovino, da še enkrat vidijo svojo mater. Vsak dober otrok rad pohiti k svoji zemeljski materi.
Ne smemo pa pozabiti, da imamo tudi svojo nebeško mater Marijo, katera ima svoj dom v Lemontu, 111. Posebno letos, v Njenem, Marijinem letu je prav, da jo obiščemo. Letošnje skupno romane pripravlja Zveza društev Naj svetejšega Imena iz Clevelanda. Pridružite se tudi Vi in obiščite Lemontsko Marijo!
Vožnja iz Clevelanda v Le-mont in nazaj stane $18.00. Vozni listek je veljaven 8 dni. Otroci do 5. leta imajo brezplačno vožnjo, od 5. do 12. leta pa polovično. V petek 2. julija ob 11:55 zvečer bo odhod iz Clevelanda, prihod v Lemont v soboto ob 8:30 zjutraj, po sedanjem letnem času. — Odhod iz Lemonta v ponedeljek 5. julija ob 8:30 zjutraj, vrnitev v Cleveland ob 6:30 zvečer.
Priglasite se čimprej pri odbornikih društev Naj svetejšega Imena ali pa v Slovenski pisarni, 6116 Glass Ave. Železniška uprava želi vedeti do 25. junija, koliko voz naj pripravi. Kdor želi še nadaljnega pojasnila, se lahko zglasi osebno pri meni ali pa pokliče telefonsko številko VU 3-1696.
Pozdravljeni in na svidenje v soboto in nedelje, dne 3. in 4. julija pri Mariji Pomagaj v Lemontu!
Jakob Resnik.
V nedeljo v Euclid!
Cleveland, O. — Kot predsednik Kluba Ljubljana naznanjam vsem članom in prijateljem, da bomo 25. maja 1954 proslavili 25-letnico obstoja tega kluba. Ne bom opisoval klubovo zgodovino in pomen tega praznovanja, ker so to storili že naši dobri člani, za kar se jim prav lepo zahvaljujem.
Naj omenim le to, da je namen članov kluba Ljubljana delovati korist našega naroda, kjerkoli se zberejo, bodisi na sejah, veselicah in drugod. Spored te slav-
nostne predstave je zelo lep. Nastopila bosta pevska zbora Slovan in Adrija pod vodstvom Antona Šublja. Zapela nam bosta nekaj lepih naših pesmi in nas z njimi razveselila. Mlada Karen in Kenneth Ogrin, stara komaj 12 in 9 let bosta igrala na klavirju in harmoniki. Čudili se boste, kako znata! Prepričan sem, da bo vsak, ki se bo te proslave udeležil zelo zadovoljen. Na seji Pripravljalnega odbora je bilo sklenjeno, naj jaz kot predsednik, povabim potom časopisov na prireditev ustanovne člane Kluba Ljubljana in jim obenem čestitam k uspešnemu delu, ki so ga začeli pred 25 leti. Zato pridite in bodite naši častni gostje in dajte nam s tem priliko, da se Vam izkažemo hvaležne in da skupaj proslavimo ta naš veliki dan. Po končanem sporedu bo domača zabava plesom. Igral bo John Grabnerjev orkester.
Še enkrat, 30. maja ob 3. popoldne v Ameriško-jugoslovan-ski center na Recher Ave.
S pozdravom!
Ludwig Prosen, predsednik Kluba Ljubljana.
------o----
Naši mučenci
Turin, Italija. — Devet let bo te dni, kar je cvet slovenskega naroda izkrvavel pod bratomo-rilno roko domačih komunistov. Čas zna celiti tudi naj hujše rane. Po toliko letih smo ali bomo tudi ta strašni udarec pne bofeli. Ne- tako, da bi na te naše junake pozabili, marveč v tem smislu, da nehamo žalovati za njimi. Mesto žalovanja naj prevzame občudovanje teh naših mučencev in priporočanje se njih priprošnji. Začnimo misliti na nje kot na mučence, svet-nike torej.
Svetnikom pripada najodličnejše mesto pri narodu. Vsak narod je ponosen na svoje velike može in žene, na svoje spretne voditelje, na globoke učenjake, na slavne pesnike in umetnike. Postavlja jim spomenike in jih slavi v pesmi in v prozi. Oltarje pa postavlja samo svetnikom.
Slovenci smo eden izmed narodov, ki do zdaj še nimamo lastnih svetnikov. Nad tisoč let
Predavatelj je podčrtal tesne zveze med Slovenci in Hrvati v preteklosti in sedanjosti. Temelj našega sodelovanja so skupna vera, sorodnost krvi, kulture in jezika.
Govornik je na kraju svojega govora priporočil vsem, naj se pri delu za splošno narodno stvar ogibajo medsebojnih sporov, krote naj strasti, se medsebojno vedejo kot ljudje, pred tujci pa naj čuvajo svojo narodno čast!
Ko bi se le hoteli vsi po njih ravnati!
živi krščanstvo med nami, a nimamo ga še, ki bi se bil povzpel do časti oltarja. Zdi se, da Previdnost božja najrajši obuja, svetnike na važnih zgodovinskih prelomnicah: ob narodovem spreobrnenju, v hudih duhovnih stiskah, v preganjanjih. Doslej naš narod še ni doživel verskega preganjanja, ki bi zahtevalo mučeniške krvi. Hudi so bili turški vpadi, trd je bil boj s protestanti, toda mučniška kri ni tekla. Šele pred dobrimi leti smo dobili prve mučence. Ali prof. dr. Ehrlich ni padel zato, ker je vzgajal akademike v katoliški zavednosti? Pa Grozde in drugi naši idealni fantje, ki so širili katoliško miselnost ter pobijali komunistično brezbo-štvo vse do žrtve lastnega življenja? In naši domobranci, ki so na tak skrivnosten način poklonili svoje življenje v dar Bogu in domovini na oltar v prvih junijskih nočeh pred devetimi leti? Borili, šo se ker so branili svojo vero in vero vseh vernih Slovencev. Niso pa padli v boju. Takih Cerkev ne bi priznala za mučence. Ena izmed zahtev za mučeništvo je namreč potrpežljivo prenašanjie mučeniških muk. Naravno se je pač dvignil v njih srd in maščevalnost, ko so se zavedli, da so jih na tak zvit način Angleži predah titovcem. Ko so pa uvideli, da so komunistom izročeni na milost in nemilost, so se sprijaznili s svojo usodo, se vdali v voljo božjo in vdano sprejeli nasilno smrt v zaviesti, da umirajo zaradi svojega verskega prepričanja. Tega so si bili svesti tudi njihovi krvniki, kar potrjujejo okoliščine, ki so spremljale njihovo smrt: zasmehovanje njih verskih čustev, skrb, naj bi izginila sleherna sled za njihovimi trupli, itd.
Res so jim očitali izdajstvo in druge zločine, pa saj tudi prvih kristjanov niso mučili le zato, ker so verovali v pravega Boga, temveč so jim očitali vse vrste hudodelstev. Četudi so jih obsojali zaradi namišljenih in -podtaknjenih zločinov, piše Tertuli-jan, so kristjani umirali z zavestjo, da umirajo zavoljo krščanskega imena. Gerkev jim je priznala mučeniško čast od, vsega početka in vse krščanstvo se klanja njihovemu slavnemu spominu.
Končno sodbo o naših mučencih more izreči le Cerkev. Naša dolžnost pa je, da njihov spomin med nami np zamre in da storimo vse, da bodo zares čim preje povzdignjeni na oltar.
Tudi na Španskem se dolgo niso zganili, da bi začeli pravni postopek za proglasitev blaženim za mučence, ki so jih pobili komunisti. Ko pa je pred tremi, leti sv. oče izjavil, da so to resnični mučenci -in da naj zato ne pozabijo na nje, so se Španci vrgli na delo. Vsaka škofija se zanima za svoje mučence in vsaka redovna družba za svoje sobrate, ki so padli od komunistične krogle. Zbirajo dokaze za mučeništvo, hkrati pa širijo sloves njih mučeništva med verniki, s čimer dosegajo tudi usliša-nja na njihovo priprošnjo. Vse to znatno olajšuje cerkveni postopek za proglasitev blaženim Slovenski mučenci morajo pač siti naša skupna skrb. Od nas je v dobršni meri zavisno njih poveličanje. Morda se bo komu zdelo, da je vse to še preuranje-no in da še ni čas, da bi se ba-vili s to zadevo.. Gotovo, okoliščine nam ne dovoljujejo, da bi že kar lahko uvedli pravni postopek. To bo nekoč mogoče le v svobodni domovini. Kar pa že zdaj lahko storimo, ne smemo opustiti. Precej dokaznega gradiva že zdaj lahko zberemo, da ga predložimo, ko bo čas za to. Tudi priporočamo se tem našim mučencem že lahko in jih prosimo posredovanja pri Bogu vsak v svojih stiskah in potrebah. Prav tako lahko širimo slo-
fiulturna gromka
“Pri belem konjičku,,
V nedeljo je Slovenski oder pod pokroviteljstvom Lige in v njene namene zaigral na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. znano veseloigro “Pri belem konjičku.”
Lep nedeljski dan je ljudi vabil dosti bolj v prirodo kot pa v zaprto dvorano. Zato se mi zdi, da morajo biti prireditelji z udeležbo kar zadovoljni. Velika dvorana je bila primerno zasedena, čeprav ni bila polna. Prepričan sem, da bi bil le redko kateri sedež ostal prazen, če bi bili ljudje vedeli v naprej, da bo to nekaj prijetnih ur prepolnih smeha.
Po celotedenskem napornem delu si človek zaželi v nedejo malo oddiha in če le mogoče tudi zabave. Tega v nedeljo ni manjkalo.
Igra in njena vsebina je sorazmerno znana. Znani so povprečnemu obiskovalcu naših kulturnih prireditev tudi igralci Slovenskega odra, ki so nam to prijetno delce podali.
Dragico Pust, ki je igrala gostilničarko Meto dosti dobro, poznamo iz Kaplana Klemena in Rožnega venca. Janez Hauptman je menda sploh vedno na odru. Pri “Korotanu” poje, igra pa pri vseh igralskih družinah, kar jih med našimi ljudmi obstoja. Pri “Slovenskem odru” in “Liliji” je stalen član, zadnjič smo ga pa srečali tudi pri “Kovačevem študentu” v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Janez se je razvil v dobrega, vsestransko okretnega prikazovalca človeških značajev in življenj. Njegov Buček je bil res dober. Žel je kopo smeha. Tilka Pavle Ar-neževe je bila simpatična in prikupna, zato se snubljenju dr. Kovača, ki ga je prav dobro podal g. Milan Dolinar, ni nihče čudil. Milka Novakova je igrala Amalijo. Vidi se ji, da je na odru že dolgo doma. To moremo brez dvoma reči tudi o g. Ivanu Martincu. Njegov profesor Koprivar je bil odličen, čeprav tu in tam malo preveč karikiran. Odlična je bila Minka (Anica Stergar). Maksu Jerini, igral ga je g Pavle Intihar, so se gledalci smejali, če se je le prikazal na odru G. Milko Pust je igro režiral in igral prvega natakarja Žana. Dobro so bile zasedene tudi vse ostale vloge. Drugega natakarja Petra je igral g. Ivan Vidmar, Pikola Tonček Sršen, berača Tineta g. Darjan Jakopič, njegovo nečakinjo Reziko gdč. Hoška Nemec, hotelskega uslužbenca Janeza pa Zdravči Novak.
Igranje in režija sta bila dobri. Prireditev moremo šteti med večje uspehe “Slovenskega odra” in Lige.
Pred samo igro je občinstvo v imenu Lige pozdravil njen predsednik g. Matt Intihar, nato pa je prevzv. dr. G. Rožman, škof ljubljanski, otvoril namesto zadržanega msgr. J. Omana Ligi-no kampanjo in vsem toplo priporočal, naj Ligo podpro. Deklice v narodni nošah so prinesle na oder tri šopke: enega g. Antonu Grdini za 80-letnico, enega Msgr. J. Omanu za 75-letnico in enega g. Mattu Intiharju za
ves o njih mučeništvu med narodi, med katerimi živimo.
Že hvaležnost nam veleva, da jim odkažemo mesto, ki jim pripada. Darovali so, kar je čiove-cu naj dražje: svoje življenje za svojo vero, za blagor domovinei in za njeno svetlejšo bodočnost.
njih krvjo je prepojena slovenska zemlja, njih trupla poči-'Oaile n* 3. atranl.)
srebrno poroko. Poklonila jih je Liga svojim zvestim podpornikom.	Vili.
Nov kulturni vzpon med
našimi rojaki v Argentini
Koncem februarja t. 1. so ustanovili naši rojaki v Argentini novo kulturno družbo pod imenom “Slovenska kulturna akcija.” Glavni namen te družbe je pospeševanje književnosti in v to svrho bo akcija pričela izdajati dve reviji in knjige izvirne izseljenske literature. Eno revijo bo le obnovila, to so “Vrednote,” ki bodo izhajale le enkrat na leto in bodo posvečene idejnim in znanstvenim problemom, ki zanimajo Slovence v širnem svetu. Druga revija bo nosila ime “Meddobje.” Izhajala bo dvomesečno, torej šestkrat na leto, v prvem letniku — ker smo že v maju — samo štirikrat. Ta revija hoče zbrati vse umetnike ustvarjalce, v prvi vrsti pisatelje in pesnike, pa tudi slikarje, kiparje, arhitekte, glasbenike in gledališke strokovnjake. Združiti jih hoče iz vseh krajev, kjer so slovenski kulturni delavci raztreseni. Hoče biti magacin svobodne umetnosti in našim ljudem brez cenzure posredovati zgodbe in misli. Istemu cilju bo služila tudi knjižna zbirka; za to prvo leto sta predvideni 2 knjigi izvirne zamejske proze. Kot ustvarjalni člani “Slovenske kulturne akcije” so pri družbi udeleženi kulturni delavci iz obeh polovic Amerike, iz Trsta, Gorice in Koroške, pa tudi iz Rima in od drugod.
Založba ne namerava izdajati slučajno gradivo, ki bi ji došlo iz raznih krajev od ustvarjalcev, a zopet ne namerava dajati ustvarjalcem napotkov, kako naj delajo. Pač pa hoče ustvarjalce povezati z izmenjavo misli. “Slovenska kulturna akcija” ima pet odsekov: filozofskega, literarnega, glasbenega, likovnega in gledališkega. Ti odseki se v Buenos Airesu sestajajo na sestanke, na katerih obravnavajo pereča vprašanja, s svojimi izvenargentinskimi člani pa so v pismenih stikih sami in še p° tajništvu družbe. V Buenos Airesu se vršijo tudi vsakotedenski kulturni večeri, ki jih prirejajo ali posamezin odseki ali več odsekov dkupaj. Na teh večerih se člani seznanjajo s kulturnimi stvaritvami doma in v svetu in črpajo iz njih pobude; obenem se pa tudi širše občinstvo približuje ustvarjalcem-Prvi tak večer je pokazal slovensko pokrajino v delih slovenskih umetnikov, prvič je bila izvajana dramatska kantata “Balada o materi” glasbenika Lojzeta Geržniča, prof. Kraljeva je igrala slovenske klavirske sklad' be polpretekle dobe, gledališki odsek je odigral 2. dejanje Ghe-onovega misterija “Igralec in mi' lost.” Drugi večer je bil posve* čen severnoameriški sodobni 11' kovni in glasbeni umetnosti, tretji naši izseljenski literaturi’ četrti petdesetletnici Dvorakove smrti s posebnim ozirom na skladateljev vpliv med Slovenci. Večer 27. maja nosi naslov “Francoski srednji vek v umetnosti in življenju,” sledil mu ho filozofski večer s predavanjem’ koreferatom in debato, nasled' nji bo pokazal poezijo, dramsk6 odlomke in kulturni film ° Claudelu; 24. junija pa bo pP' rejena razstava slovenske izse' Ijenske grafike. Vsega je pred' videnih v tej sezoni vsaj 20 tak' šnih in podobni večerov, meC^
njimi pa bodo še tri celovečern6
gledališke predstave; prva v jh' liju bo za pisateljevo sedemd6' setletnico prinesla Pregljeve^3 “Azazela,’ druga izvirno lempartovo dramo.
Medtem pa sta že v tisku prV*1 številka “Meddobja” in knji£a ““Vrednot” in skoro bosta brani tudi že leposlovni knj^1 za 1. 1954.




Dr, Josip Grade*:
Zgodovina slovenskega naroda
II. Doba državnega absolutizma in centralizacije
Od Ferdinanda il. do Leopolda II. (1619-1792)
8. Jožef II. in jožefinizem. Vojna s Turki. Leopold II.
Da je pouk tako pomanjkljiv, prihaja odtod, ker so učitelji preslabo plačani in se zato u~ kvarjajo s privatnim poukom, zanemarjajo pa svoj redni posel. Tudi šolski prostori niso primerni. — Cesar je želel, naj ki duhovniki v pridigah priporočali novo šolo in je take govore dal natisnjene širiti med ljudstvom.
Da mora biti v ljudski šoli učni jezik materinščina, od tega načela se je Jožef II. še bolj °ddaljil, kakor njegova mati. Dotem so pa tožili, da po slovenskih krajih šolstvo ne napreduje, kakor na pr. dvorni svetnik Dorpfleld, ki je leta j789. poročal vladi, da šola v Grebinju “nič noče uspevati za-radi slovenščine, ki tam prevladuje”. Za slovensko “narodno” £°lo se jim je zdelo kvečjemu to potrebno, da je moral učitelj Pollsg nemščine znati tudi slovanski. Kje pa dobiti za pičlo Plačo takih učiteljev?
L. 1789. toži tržaški gubernij, da je na Primorskem še le deset trivijalk vštevši nunske šole v Trstu, Gorici in Kormi-nu. Na Kranjskem je ugotovil kpendov teta 1788, da šolstvo Vzlic mnogovrstnim oviram Vendar napreduje, kajti našteli s° 58 šol s 3154 učenci, med tem l<0 je imela za tretjino manjša ^°roška 157 šol z 8567 učenci ^iujerska pa celo 376 šol in 20,-^6 učencev.
v ^namenit zgled slovenskega cinika iz tedanje dobe nam je slovenski pisatelj Jurij Japelj, leta 1787. župnik in dekan du Ježici pri Ljubljani. V svo-l1 župniji se je lotil prostovolj-110 šolskega pouka in priredil svoji mali hišici šolsko sobo, ier je učil mladino čitati, pi-Sati in računat. V tepih dneh ,l0 je vodil pod milo nebo, se ^taboril s svojimi učenci pod ‘ atern drevesom ali na senčni j^Vnici za Savo in jim drobil '0ristne nauke. Ko so se mlade Slavice utrudile, so se začeli i-pati in petdesetletni gospod de-'ai1 se je sam udeleževal teh ^dolžnih veselic.
Včasih jih je vodil tudi na ^je, kjer so z njiv pobirali kanuje. To ctelo je nadomešča-0 telovadbo. Da je ohranil Sv°je učence pri dobri volji, jih
ih
zabaval z nedolžnimi šalami v. Vmes vpletal lepa nauke za ^vijenje. — Japelj je poznoje
°stal kanonik v Celovcu in šol-^ki
nadzornik za Koroško. U-biri
bil
)e nagle smrti 1. 1807. in
Pokopan na mestnem poko-nšču pri sv. Rupertu.
Ve
"ajgloblje so posegle Jotefo-
,, carkvene reforme. S svojimi Ubazi
Je
o javnih cerkvenih stva-(in publico-ecclesiasticis)
sj Ustvaril vladni sistem, čigar 1 ^ove nahajamo še pol stole-po njegovi smrti in ki ga Samujemo z imenom jože-j^Zem. Kratko lahko označi-v. ta sistem kot nadvlado in s, Zorstvo države nad vsemi ijj ^ami cerkvenega življenjh ^delovanja. Cesar Jožef ni 5^1 cerkve za zamostojno 2c°, ki ima svoj nadnaravni in primerno temu smo-tudi svoje posebno poslan-
ko t	-	-
j-;o ’ temveč jo je hotel popol-
g0^a podrediti državi. Po nje-
aajetn mnenju je bila glavna
Zav°^a cer^ve, da pospešuje dr-
korist ali “javni blagor.”
agor države pa so tedaj
iskali v mnogoštevilnem prebivalstvu, cvetoči obrti in trgovini, splošni ljudski izobrazbi. Vsi oni pojavi cerkvenega delovanja, ki niso naravnost pospeševali teh ciljev, so se jim zdeli nepotrebni, 'da cielo škodljivi. Zato je zasnoval Jožef II. celo vrsto reform (preosnov), ki so vse imele namen cerkev vdi-njati državi kot polcijski organ in hkrati iz nje iztrebiti, kar se je zdelo prosvtetljenim jožefinskim državnikom nepotrebno ali škodljivo.
Jožef II. bi pa ne bil mogel izvršiti svojih reformnih načrtov, da ni bilo na škofijskih stolicah mož, ki so ga podpirali s svojim velikim vplivom na duhovščino in ljudstvo. Med prve njegove pomočnike te vrste moramo prištevati ljubljanskega kmezoškofa, grofa Karola Herbersteina.
Herbersteini so znana štajerska plemiška rodbina. Škofov oče Ivan Ernest je bil c. kr. komornik, tajni svetnik in deželni upravitelj na Štajerskem, mati Marija Doroteja pa iz rodu grofov Dietrichsteinov. Njun sin Karol Jožef je bil rojen v Gradcu 7. julija 1. 1719. in se je posvetil duhovskemu stanu. Ko je bil 24 let star, je že dobil kanonika! v Tridientu. Pozneje je prišel kot pomožni škof (koad-jutor) h grofu Petazziju . v Ljubljano in mu po njegovi smrti 1.1772. sledil na ljubljanski škofijski stolici. Herberstein je bil med avstrijskimi škofi naj-odločnejši zastopnik “prosvetljene” smeri. Škofovsko oblast je hotel razširiti na račun pa-pieža in rimske stolice, vse Jožefove cerkvene reforme je pod-piral s toliko vnemo, da si je pridobil njegovo posebno naklonjenost, in o razmerju katoličanov do drugovercev je imiel nazore, ki so jih v Rimu obsodili kot krivoverske.
Značilno je, da je škof Herberstein že 1. 1780. v posebnem pastirskem listu razodel načrt za one prtenosnove in odredbe, ki jih je cesar še le v naslednjih letih izvršil.
Tu podajamo njegovje glavne misli. Pri cerkveni vladi, pravi škof, ureja vnanje cerkvene neči katoliški deželni knez, med tem ko so notranje stvari, to kar imenujemo vero ali religijo, poverjene škofom v njihovih okrožjih. Prvenstvo rimskega papeža ima namen, da se ohrani -edinost v cerkvenih stvareh in verski nauk ne pokvari. — Redovništvo je človeška iznajdba, ker ga Kristus ni potrdil ali priporočal (1). Zato samostani in redovi cerkvi niso neizogibno potrebni, in tudi če bi se vsi odpravili, bi s tem cerkev ne trpela škode. Tudi je upravičeno, da domači redovniki niso pokorni inozemskim predstojnikom in da še njih zveza s tujimi redovnimi generali pretrga. Škofje imajo sami oblast dajati od zakonskih zadržkov in ni treba v ta namen papeževega dovoljenja. — Vladar sme tudi nekatoliškim prebivalcem dovoliti svobodno bogoslužje, ako njihova vera vzgaja zveste in mirne državljane in nima presojati o tem, so li njihovi nauki pravi ali ne. Vsakdo ima prirojeno pravico, da se drži tiste verske stranke, ki se mu zdi po njegovih nazorih in vestni preiskavi prava.
(Dalje prihodnjič)
M. škerbec:
Pij X. — svetnik
V soboto, dne 29. maja, bo papež Pij XII kot nezmotljivi učitelj katoliškega nauka slovesno proglasil ob navzočnosti stotiso-čev vernikov, v spremstvu kardinalskega zbora in stotine katoliških škofov iz celega sveta papeža Pij a X. za svetnika.
Zadnji papež, ki je bil proglašen za svetnika, je bil Pij V., ki
ne ideje. Leon XIII. pa je to pritožbo zavrnil in odobril moderno krščansko socialne gibanje v Avstriji, za kar so tedanji vladni krogi delali krivega predvsem državnega tajnika kardinala Rampolla. V znalk protesta proti temu vmešavanju svetne oblasti v volitve papeža, je prijel sicer kardinal Rampolla
je umrl 1. 1517. Ta je takrat pri drugem skrutiniju še več gla-združil krščanski svet v borbi sov, vendar so kardinali uvideli, proti Turkom in se je po njego- da bi Rampolla ne bil najbolj vi zaslugi dosegla odločilna zma- | primeren kandidat za papeža in ga nad tedanjim poglavitnim so-| tako je bil končno izvoljen za vražnikom katoliške vere pri poglavarja katoliške cerkve be-
Lepantu.
Po 242 letih bo zopet proglašen svetnikom velik papež istega imena.
Pot k tiari Pij a X. je izrazito in očito delo božje Previdnosti.
Ko so' se zbirali v avgustovi vročini v Rimu po smrti velikega socialnega papeža in diplomata Leona XIII. kardinali, da bi izbrali novega poglavarja katoliški cerkvi, je vprašal neki francoski kardinal beneškega patrijarha in (kardinala Jožefa Sarto po francosko:
“Vaša Eminenca je gotovo nadškof v Italiji?”. Ta je nato odgovoril:	“Ne znam franco-
sko.” Nato mu je Francoz odgovoril v latinskem jeziku: “Ne govorite francoščine? Torej niste kandidat za papeža, kajti papež mora znati govoriti francosko.” Nato je beneški kardinal ponižno odvrnil: “Res je Eminenca, nisem za papeža, hvala Bogu!” Toda, kakor piše Ingino' Giordani, je že Leo XIII smatral kardinala Jožefa Sarto za sebi najbolj primernega naslednika. Ko je bil namreč Jožef Sarto kot beneški patrijarh zadnjič v av-dijenci pri Leonu XIII., mu je ta ob tej priliki rekel: “Mi čutimo, da nas bo Gospod kmalu odpoklical. Blo bi dobro, če bi
vi postali naš naslednik.”
#
Ko je nekoč mons. Primo Rossi, opat v CastelfrahcO, vprašal tedanjega kardinala Sarto, kdo bi bil po njegovem mnenju najbolj primeren naslednik Leona XIII., mu je ta odgovoril: “Odkar je razsvetljevala svet modrost Leona XIII., morete misliti kot gotovo, da bi mogel biti njegov naslednik najodličnejša osebnost, njegov naslednik bi mral biti resnično svet papež.” Mož, ki je izrekel te besede, je bil resnično svetniški kardinal in sam vreden naslednik velikemu Leonu XIII.
Še se dobro spominjam, kako so slovenski duhovniki v Istri po Leonovi smrti govorili med seboj, da bo najbrž v bodočem konklavu izvoljen za Leonovega naslednika njegov državni tajnik kardinal Rampolla, ki je bil velik diplomat, učenjak in svetniško živeči cerkveni knez. Že pri prvem skrutiniju je res dobil kardinal Rampolla 24 glasov. Tu pa je nastopil v imenu avstrijskega cesarja Franca Jožefa madžarski kardinal-primas Pu-zyna in je vložil veto (ugovor) proti izvolitvi tega kardinala. Kardinal Rampolla namreč ni bil všeč tedanji avstro-ogrski liberalni vladi. Ko se je pričelo. v Avstriji krščansko socialno gibanje, je vložila avstrijska vlada skupno z nekaterimi konservativnim škofi pri Vatikanu pritožbe zoper to gibanje, češ da se v njem skrivajo prevrat-
neški kardinal Jožef Sarto, ki pa je bil gotovo Avstro-ogrski manj naklonjen Ikot Rampolla.
Tako je po žalostni “zaslugi” cesarja Franca Jožefa dobila katoliška cerkev papeža, ki ji je bil v tedanjih časih najbolj potreben. Po velikem Leonu, odličnemu diplomatu in socialnemu reformatorju, je bilo zelo koristno in potrebno, da je prevzel v roke vajeti vlade nad katoliško cerkvijo papež, ki po mnenju sveta ni imel nikakih diplomatskih sposobnosti, popolnoma nepolitična osebnost, čigar “politika” je bila le “križ,” kakor se je izrazal o sebi Pij X., ki bi vodil Cerkev nazaj k evangeljskim čednostim in življenju prve Cerkve.
Pij X. je od zgodnje mladosti želel postati duhovnik, bil je že 23. letom posvečen in nastavljen kot podeželski kaplan v mali župnijo Tombolo, nato je postal župnik, kanonik pri stolni cerkvi v Treviso, Spiritual in ravnatelj semenišča v tem mestu in nato nadškof — patrijarh in kardinal v Benjetkah. Jožef Sarto je bil preprost dušni pastir, ki je prišel od naj nižje stopnje dušnega pastirja na papeški prestol. In takega papeža, ki je iz lastne skušne poznal vse potrebe, nalogo in težave dušnega pastirja, je potrebovala Cerkev, da so se odstranili v njej vplivi mrzlega janzenizma in plitvega liberalizma.
Pij X in Missia. Morda se bo rdo začudil, kako to, da tu primerjam delo papeža 'Pij a X. in aivšega ljubljanskega škofa tor kasnejšega kardinala Jakoba Missia. Toda na vsak način je med njima velika podobnost, neka vzporednost. Bila sta namreč kot kardinala soseda, po svojem delu pa zelo slična.
Ko je nastopil Jakob Missa kot ljubljanski škof, je izdal v svojem prvem pastirskem listu svoj program, ki ga je izrazil z besedami sv. apostola Pavla Efežanom: “Vse obnoviti v Kristusu.” Isti program in z istimi besedami si je privzel tudi novi papež Pij X. ob svojem nastopu.
V svoji prvi okrožnici vesoljni katoliški cerkvi 4. oktobra 1903. je napisal, da bo njegovo geslo: “Vse obnoviti v Kristusu.”
Kakor ljubljanski škof Missia, tako je tudi papež Pij X. skušal najprej obnoviti v Kri-istusu svojo duhovščino. V svoji prvi okrožnici piše Pij X. podobno kot Missia v svojem prvem pastirskem listu: “Mi du^ hovniki moramo rasti v svetosti življenja in v čistosti nauka, če hočemo, da bo ljudstvo prerojeno v Kristusu.”
Kakor škof Missia, se je tudi papež Pij X. predvsem trudil da bi se duhovščina redno sha-
NAŠI MUČENCI
(Nadaljevanje z a. strani)
vajo v njenem osrčju, čakajoč 3a*a na konferencah, kjer bi ob-
kot seme, da odneha nad njimi kruti mraz, da zavejejo toplejše sape in zasije močnejše sonce, ki na jih prikliče k novemu življenju. Pripravljajmo jim ta dan v svojih srcih s hvaležnim spominom in z molitvijo, naj Gospod zaradi njihove žrtve vodi našo domovino proti zarji svobode, njim samim pa nakloni čim preje častitljivo poveličanje.
Dr. Franc Blatnik.
navijala in poglobljevala svoje bogoslovno znanje. Ko je bil Pij X. še kardinal v Benetkah, je neki starejši duhovnik prosil, da bi bil oproščen od duhovniških konferenc, ker da on vsled svoje starosti ne potrebuje, da bi se še učil. Kardinal Sarto pa mu je Ijubeznjivo odgovoril; “Imenitno! Le hodite k konferencam, da bodo drugi kaj pridobili od vaših skušenj in se od Vas učili.”
Največja zasluga papeža Pija X. je, da je odpravil v katoliški cerkvi še zadnje ostanke janzenizma s svojimi okrožnicami o zgodnjem in pogostem sv. obhajilu ter da je odstranil nevarni vpliv liberalizma med kat. duhovščino, ki je udiral med njo podkrinko modernizma.
Starejši še vsi dobro vemo, kako je bilo pred Pijem X. glede prejemanja zakramentov. Ko smo bili že 12 tet ali več stari, so nas šele pustili prvič k sv. obhajilu. V najbolj vernih župnijah so prihajali ljudje enkrat, kvečjemu dvakrat ali trikrat na leto k sv. zakramentom. Ko sem še leta 1912. ob priliki evharističnega kongresa na Dunaju v Kr-kavcih v Istri, kjier je bil moj stric župnik in dekan, pridigal kot novomašnik, da je treba večkrat, če mogoče vsaki dan k sv. obhajilu, so ljudje neverno zmajevali z glavami in so šli vprašat strica, če morda njegov mladi nečak ne uči kake krive vere. “Mi smo stp učili, da se sme iti le enkrat na leto, da mora biti človek dobro pripravljen, če hoče k obhajilu . . .” so govorili. Šele, ko jih je njih župnik prepričal, da je tako prav, kot ču-ejo na prižnici od mladega duhovnika in da tako želi tudi sveti ode papež,, so bili potolaženi.
Liberalizem je s svojim racionalizmom in naturalizmom pod krinko modernizma skušal zajeti tudi katoliško duhovščino. Pij X. je uvidel to veliko nevarnost, pa je izdal znamenito o-krožnico proti modernizmu “Pa-scendi dominici gregis,” katero nekateri primerjajo po važnosti z Nicisjskim vesoljnim cerkvenim zborom, ki je v 4. stoletju premagal arijanizem.
Ta nekdanji kmečki kaplan je tako pričel v katoliški cerkvi novo dobo notranjega, zakramentalnega življenja, da je zapisal celo pariški — sedaj komunistični dnevnik — “L’ Hu-manite’,” da obstoji delo Pija X. v naporih, da bi obnovil dobrine vere z apostolsko silo.
Pij X. svetnik. Naš škof dr. G. Rožman je svoj čas napisal spomine na Pija X. pod naslovom “Srečal sem se s svetnikom,” ko ga je kot dijak imel priliko videti v Rimu. Kdor je kdaj videl papeža Pija X., je imel utis, da govori s svetnikom.. Ko sem bil 1. 1925. ob priliki svetega leta v kripti pod cerkvijo sv. Petra v Rimu, sem obstal začuden ob njegovem grobu, ki je bil vedno obložen s svežim cvetjem in ob njem vedno polno vernikov, ki so molili. Tedaj je vstopila v kripto mlada dama in me vprašala: “Kje je je Pij X.” Nemo sem ji pokazal sarkofag z rožcami in dama je padla s solzami v očeh na kolena in se zatopila v molitev. Ko sem bil 1. 1938. v Treviso v semenišču, so mi tam pokazali sedež, na katerem je nekdaj sedel svetniški njih ravnatelj in papež Pij X.
Že za časa njegovega življenja so se vršili čudeži na njegovo priprošnjo. Delal je čudeže, Kakor da bi bilo to samo po sebi umevno in nič kaj posebnega. Mlada deklica je bila hroma od, rojstva. Neki prijatelj njene družine, ki je poznal moč papeževe svetosti in prošnje, je prišel na misel, da bo deklica o-zdravela, če bo obula papeževo nogavico. Ko so to dobili in jo je deklica res nataknila na svojo bolno nogo, je popolnoma o-zdravela. Ko je Pij X. zvedel za to, sla je smejal dobrodušno na ves glas in rekel:: “Kaka šala je to. Jaz obuvam svoje nogavice vsak dan in še sedaj stalno trpim bolečine na svojih nogah. Če jih pa drugi nataknejo, pa izginejo vse bolečine . . . Čudno, čudno!”
Po njegovi smrti pa se je na njegovo prošnjo zgodilo še mnogo čudežev, ki izpričujejo njegovo svetniško priprošnjo. Dne 29. t. m. bo slovesno prištet svet-
nikom in sedanji papež Pij XII. bo prvi javno k njemu prosil: “Sveti Pij X. prosi za nas.” ----------------o------
Kmetijska zadruga na Ježici pri Ljubljani se bavi največ z vinsko trgovino
Neki dopisnik “Ljubljanskega Dnevnika” se hudo pritožuje nad “Splošno ‘kmetijsko zadrugo” na Ježici pri Ljubljani. Po pisanju lista so v vodstvu te zadruge ljudje, ki “jim je socializem tuj, če ne sovražen.”
Knjigovodja zadruge Škrlep nekemu članu nadzornega odbo-
POSEBNOSTI ZA TA TEDEN
Sveže doma očiščene kokoši 38c ft. govedina za juho 32c ft. izvrstne domače suhe klobase, lepa zaloga doma soljenega in prekajenega mesa.
Se priporoča OGRINC« MARKET
6414 St. Clair Ave.
Lonesome for lier ? Tell her with
from
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539

Re-Nu Auto Body Co,
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Weldinj.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
ra sploh ni pustil vpogleda v knjige. Dejal je, da zadruga ne potrebuje nadzorstva. Toda tako ni mislil sam, ampak je z njim soglašal tudi zadružni upravni odbor. “Razumljivo,” pravi dopisnik LD, “zadruga se ukvarja pred vsem z vinsko trgovino, le malo pa s kmetijstvom.”
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Gospodinjsko delo za angle-ško-govorečo žensko, ki lahko ostane čez noč, za prileten par. Kličite EV 2-0106.	(X)
HALI OGLASI
Hiša naprodaj
Dvostanovanjska hiša, 6 in 5, na 5715 Luther Ave., je ugodno naprodaj. Oglasite se na naslovu.	—(27,28 maj ,3,4, jun)
Stanovanje iščejo
šestčlanska družina, vsi odrasli, išče štiri ali petsobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, po možnosti v okolici St. Clair Ave. Kličite HE-1-1270 'in vprašajte za Ani Stergar.	—(104)
Slaščičarna naprodaj
Proda se slaščičarna, kjer se dobi tudi prigrizek. Dober prostor. Cena $2200 in zaloga. Kličite CE-1-9787.	(106)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo v Eu-clidu, 4*4 sobni bungalow, garaža, dovoz, dogotovljena klet, beneški zastori, traverzne zavese. $15,000. Na 20330 Wil-more Ave. ali kličite IV-1-7495.
((106)
NAPRODAJ
na Fuller Ave., blizu E. 222. ceste, lepa 6-sobna Colonial hiša, karpetirana, zimska okna, plinska kurjava, dvorišče ograjeno, garaža in dovoz.— Cena $16,900.
| ZAMENJAVA MOŽNA.
Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE-1-5030 ____________________(105)
Iščejo stanovanje
Ameriška Slovenca z dvema deklicama, pet in sedem let, iščeta štirisobno stanovanje v fari sv. Vida. Bi sami popravili. Kličite MU 1-0396 po 5. uri.	(105)
STAROKRAMA In (ALIFORNUSKA SEMENA
za pozni pridelek
RADIČ, primorski zelen širok.25c
RADIČ, goriški rudečkast visok....25c SOLATA, starokrajska fina
rudeče-pikasta ............25c
SOLATA, glavnata “Veliki čudež'’ 25c
SOLATA, poletna glavata ....15c
ENDIVJA, velika kodravka ...15c
ENDIVJA, gladka širokoperesna.,..15c
PESA, celosezonska namizna .15c
PESA, velika za krmo živine.10c
REDKEV, velika črna zimska..15c
REPA, pozna strniščna bela....15c
FIŽOL, “Krhljika” nizek zelen.15c
FIŽOL, “Superba” nizek rumen..15c
FIŽOL, “Delikatesa” visok zelen...,15c PLANINSKE ROŽE, svetovno-slavni zdravilni čaj za čiščenje želodca, ledvic, črev in mehurja. Tudi izvrstno odvajalno sredstvo. 1 šk. $1.70, 3 šk. $5.00.
ŠPANSKI ŽEFRAN, pristen iz Španije. Nova zaloga. 1 šk. 75c, 3 šk. $2.10.
Lahko kar izrežete ta oglas, podčrtate blago, katerega želite in ga nam vrnete z Money ordrom. Ako ste voijni plačati Vi poštnino, pošljemo tudi C.O.D., samo v U.S.A. Naročilom iz Canade je treba kupnini pri-djati tudi za poštnino, 45c za prvi funt in 22c za vsak nadaljni funt.
STEVE MOHORKO (0.
8810 NUEVO ST. FONTANA, CAL.
TUX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Hiša naprodaj
Hiša za 1 družino, 8 sob z malim stanovanjem na podstrešju, dvojna garaža, plinska gor-kota, lot 45x180, sadnja drevesa, v prvovrstnem stanju. Superior in E. 82 St. Kličite GA 1-5108.	—(104)
Stanovanje se išče
Zakonca z eno hčer'ko, ki pa je v šoli izven mtesta, iščeta snažno stanovanje v okolici St. Clair Ave. od 60. do 75. St. Oba sta zaposlena in ves dan odsotna. Ako ni stanovanje takoj pripravljeno, se lahko počaka nekaj tednov. Pokličite po 6. uri zvečer: LI-1-5245.	(x)
4 STANOVANJSKI APARTMENT
Mislite kupiti posestvo za investicijo? Tu je 4-stanovanjski zidan apartment, vsako stanovanje 5 sob, dohodki $300 mesečno. Ne potrebuje popravila, v dobrem stanju. 2 nova plinska furneza, 4 novi tanki za vročo vodo, na E. 90 St. severno od St. Clair. Cena $25,000.
ZA 2 DRUŽIM V EUCLID Duplex, 5 sob vsako stanovanje, posamezni kleti, plinska gorkota, v dobrem stanju, najemnina v tej o-kolici 100 za stanovanje.
ZA 2 DRUŽINI V PREDMESTJU 4 sobe na prvem, 3 sobe na dru gem, 2 kopalnici, dvojna garaža pri zidana, nov plinski furnez, idealno stanovanje za mater in hčer, ali se ahko rabi za 1 družino. $18,400 Na Ridge Road, vzhodno od Euclida.
Kličite Mrs. Janc na WI 3-3400 zvečer ali
K. V. WEBSTER CO.
28924 Euclid Ave.
WI 3-2000 pdnevi
___________________(May26,27,28)
Soba se odda
Odda se ena opremljena soba poštenemu moškemu pri mirni družini. Kličite EX 1-7730.
(104)
Vzameo mu le srebro, Id ga vozi na 60 vozovih s seboj, in topove. Pol Francije se smjeje za debelim kraljem, ki se je dal od tujih čet pospremiti v Pariz in ki se je pred četami svoje dežele zopet umaknil v Anglijo.
Pariz je miren. Že zdavnaj se je odvadil ravnati samostojno. 'V dvajsetih dneh, ki jih je cesar potreboval od izkrcanja do glavnega mesta, je kazal dnevniški barometer tele stopinje:
“Nestvor je pobegnil iz pregnanstva . . Korzičanski volk se je izkrcal v Cannesu . . . . Tiger se je pokazal v Gapu, čete so mu poslane naproti, poginil bo v gorah kot propal pustolovec . . Nestvor je zaradi izdajstva resnično dospel v Grenoble . . . Tiran je bil v Lyonu, vse je ohromelo od strahu .. . Samodržec se je drznil približati prsetolnici na 60 ur . . . Bonaparte se bliža z naglimi koraki, al iPariza ne bo dosegel nikoli. . . Jutri bo Napoleon v našem pzidju . . Nje-qgovo veličanstvo je v Fon-tainebleauju.”
Za državljanstvo potrebujete
NEOBHODNO
za prijavo k skušnji uradne vzorce N 400 s Černe ' t6vim prevodom in pojasnili, 120 običajno od sodnikov pri skušnji stavljenih vprašanj in odgovo-vorov, dalje določbe o novem vselitvenem zakonu, jugosl. kvoti, Social Security, brezpos. podpori itd. Vse skupaj $3.10 s pošt.
DALJE PRIPOROČAMO
Angleško-slov. slovar: Škerljeve, 2. izdaja $5.25 s pošt. Kernovo: Berilo. Naročite čimprej pri tvrdki:
August Kollander
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop.
Rt« 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
Nasposled vstopi cesar v Tu-ilerije, ’ki jih je zapustil pred 13 meseci. Od Elbe do Pariza ni padel niti en strel. Mesto c vladaj o njegovie čete, skupina emigrantov je pobegnila s kraljem. Vse je tiho. Cesar opazi tišino, prisluhne naokoli in na ulico ter pravi. “Dali so mi priti, kakor so dali onemu oditi.”
Prvo razočaranje! Pohod v Pariz je bil prelep, kesneje ga jie imenoval naj lepši čas svojega življenja. Odločitev pa leži tukaj, v tem mestu, ki si ga ni nikoli popolnoma pridobil, dasi se je za njegovo naklonjenost boril dalj nego za katera koli kraljestvo. Tukaj mu gre za moralno zmago. Al ičeprav ne najde prestolnice, ki jo snu-
svojim sinom. Ali bo govorila zanj?
Ali ta samarčica in lutka v rokah avstrijskega častnika rajši vzame polo papirja in svečano izjavi kongresu, da se popolnoma izroča varstvu zaveznikov. To je odgovor na tisto uro, ko je moral cesar izbirati med njo in otrokom in ko se je odločil zanjo. Šele zdaj ga proglase za brezpravnega: “Velesile izjavljajo, da je Napoleon Bonaparte prekršil vse državljanske in družabne vezi, in ga kot škodljivca in sovražnika svetovnega miru izročajo, -splošnemu maščevanju.”
Vest ga ne zadene. Trikrat ga je že doletela ista usoda: kot brezpraven je bežal s svojci že
hrepenenje: “Vse moje stremljenje gre samo za tem, da bi utrdil prestol, ki mi ga je ohranila in vrnila ljubezen mojega naroda, in da bi ga nekoč ne-
gemu možu, s katerim živi: cesarju je vse to znano! Ali na-rnestu da bi novo dobo pričel z jasno ločitvijo od vsega, kar ga je strmoglavilo in razočaralo,
omajnega zapustil svojemu si- ho začenja s slepim snubljena. Ker pa je za dosego ijega njem za prijateljstvo in sorod-važriega in svetega smotra po- stvo te stare krone, ki je slavi-treben trajni mir, si ničesar ne:la zmago nad njegovo mlado.
želim bolj, kakor ostati z vsemi velesilami v miru.’ Vzvišeno ali smešno: Napoleon se je odrekle vojni in Evropi; gre mu samo še za Francijo in to je resnica. Monarhi, ki so ga premagali, so se združili v novo zvezo. Proglasili so ga za brezpravnega in ga izročili vesoljnemu maščevanju. To je cesar Franc podpisal v svojem glavnem mestu in njegova hči je
To je anatema, to je prekletstvo, ki ga bo moralo upropasti-ti drugič.
XVII
šel ž njim v pregnanstvo, kakor: :Maret, Davoust, Caulain-court, mu stisne cesar roko in ga pomakne na staro mesto.
Kako so se vedli nehvaležni-ki, ve natančno in jih presoja po njihovih besedah: šteje jih k staremu kurzu. Pri lever-jih, na katerih sprejema sto in sto uradnikov, častnikov in dostojanstvenikov, stopi predenj neki grof starega plemstva, ki ga je svoje čase poklical iz
Pustolovec postane podganar. pregnanstva in ga naredil za senatorja. Kesnje je prestopil
s Korzike, isto besedo so mu proglas osebno avtorizirala. Po kričali v St. Cloudski oranžeri-j poslednjem porazu mu je poji, nato ga je izobčil papež, —
Bourbonec je bil dovolj u-men, da je povabil k sebi vse talente: zato je šlo vse za fanfarami kraljevske himne. Zdaj nekateri ne vedo me naprej ne nazaj, marveč čakajo. On pa, ki je vedno samo ukazoval in ki se ni nikoli potegoval za nikogar, nastavi zdaj k ustnicam
k svojemu staremu kralju. Ko
in vendar so vse tri anateme zdrsnile z njega, kakor da bi bil zakaljen zoper prekletstvo. Četrto ga bo podrlo.
Še vedno veruje v Habsburžane. Državnemu zboru, ki ga obljublja, da karolinško ime! Majsko polje, kajti tam hoče dati kronati cesarico in sina. S tem si hoče zagotoviti Avstri-
begnila, zapustila regentstvo, piščal zapeljivca; zaveda se, da na katero je prisegla, mu odve-|;e zdaj treba sugestije in smeh-dla sina, se vugla v naročje dru-'ijala. Kdor je ostal trden in je
bi, vieč v objemu njenega no- j °- Zato pige svoji ženi: vega prijatelja, jo dobi vendarle “Francija je v mojih rokah! j hladno, ka'kor da bi bila v pre-Ase ljudstvo in vsa armada ,sta veliki strasti izgubila svojo lju-,v največjem navdušenju! Le,
bezensko moč. Toda zdaj srna tako tu in treba je prijeti za delo.
Ozre se na Dunaj.
Osem dni po njegovem prihodu v Cannes leže Metternich, minister praznikov, k počitku ob treh po polnoči. Ob šestih ga prebude z brozojavko. Minister prebere glavo: “Generalni konzulat v Genovi”, se raz-] ar j en obrne na drugo stran in šele čez nekaj ur odpre dopis, ki se oglasi: “Pravkar se je tu javil angleški komisar Campbell in je vprašal, ali smo Napoleona morda videli v Genovi.
Kajti ga ni več.”
Bomba! Vse, kar je včeraj /f še intrigiralo, je danes splet zvezano na življenje in na smrt. Prisege, ki so bile tolikokrat prelomljene, se obnavljajo. Prvi, ki mu pride na misel, moža proglasiti za brezpravnega, je gospod von Stein, ki ga je Napoleon pred petimi leti udaril s progor^om. Države se posvetujejo, ali Habsburg, ki je s cesarjem v svaštvu, se ne more odločiti; treba je vprašati Marijo Luizo. Štiri leta mu jie bila srčno vdana, ne očetu ne kaki prijateljici ni nikoli potožila zaradi njega; kako tudi! Storil je vse, kar je želela, neprestano jo je snubil, jo obsipal z bogastvom, ji bil najstanovifnejši soprog; skupaj sta se igrala s
imenovani 'kralj jie pobegnil v Anglijo . . V aprilu Te pričakujem, pridi s sinom!” Misel na dinastijo živi v njem neomajna.
Ali prav to najnaravnejše ču-vstvo je zajezeno, prodal ga ije staremu svetu. Hkratu pišei tastu, ki ga je pravkar progla-1 sil za bpezpravnega: “V trenutku, ko me je .Previdnost pri-j vedla nazaj v prestolnico mojih 'držav, je moja naj večja želja, j videti ženo in sina, ki sta najbližja mojemo srcu.” Nato govori o plemeniti vladarici, ki da gotovo tudi občuti največje
Pikniške
potrebščine
SI LAHKO NABAVITE
IN
V
923 E. 222 St., vogal Miller Ave.
Dobite vse, kar je treba za dobro zabavo:
LED, 25 funtov ali več
OGLJE (Charcoal)—HLADILNIKE za pijačo PIVO - VINO - MEHKO PIJAČO itd.
Se priporočamo v naklonjenost
MAX in MARY 6ERL, lastnika
BEST CASH OFFER
on good 6-Room Duplex
at 1031 So. 8th Street
will be considered
Call “BETTER HOMES” Hilltop 2-1771 for inspection Milwaukee, Wis.
Naročile vaš premog sedaj..
Veselite se za denar,
KI GA PRIHRANITE . . .
Napolnite sedaj shrambo za premog. ... S prihrankom si lahko nabavite poletno obleko za sebe in družino. Naročite ga sedaj od prodajalca pri kateremu vidite ta rdeči, beli in plavi znak.
Cene premogu so padle
se mu zdaj cesar približa, se ozre grof v nebo in se hoče o-pravičiti z neppjmljivo božjo previdnostjo. Cesar se nasmeh' ne. Nihče ne izusti besede. Grof se ne prikaže več. Ko pa se jecljaj e drzne predenj neki general, ki je imel pred odpadom v Marmontovem bojnem posvetu odločilno besedo, se njegov gospod ne nasmehne, marveč ga nahruli:
“Kaj hočete od mene? Ali ne vidite, da vas ne poznam!” (Dalje prihodnjič)
-------o-------
EDINI NAČIN KUHANJA BREZ PLAMENA!
Preidite k avtomatičnemu brezplamnemu
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.”
mmim
ELEKTRIČNEM KUHANJU
• Kadar kuhate brez plamena, kuhate moderno, učinkovito ... z elektriko seveda.
In ker je električna vročina brez plamena, zato je 100% čista . . . tako čista kot električna svetloba sama. Zaradi tega ostane dno vaših loncev in kozic blesteče in čisto ... na pomivanje po- jedli lahko pozabite, če kuhate električno.
Še več, moderni električni štedilniklil so popolnoma avtomatični z natančno naravnavo časa in toplote. To pomeni, da lahko kuhate odlično in okusno kosilo brez skrbi, pa, čaprav ste več milj od doma.
Čemu ne bli prešli k naglemu, breziplamnemu, cenenemu električnemu kuhanju že danes! Prehod k modernemu štedilniku vam bo gotovo všeč. Tako stopite k Reddy Kilowatt prodajalcu električnih štedilnikov sedaj!
Bodite moderni
Kuhajte z elektriko!
ALV 1 ? S H TO SR
THE PILSENER BREWING CO., CLEVELAND, OHIO

a os. Zolo in Sinovi
POGREBNI Z A V O D
Tel.: ENdicoM l-®583
6502 ST. CLAIR AVENIJE
OOLLINWOODSKEURAD 452 E. 152nd STREET	TeL: IVanhoe
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
1 PROSLAVA 25. LETNICE Kluba Ljubljana
v nedeljo 30. maja 1954
V AMERIŠKEM JUGOSLOVANSKEM CENTRU
NA RECHER AVE.
začetek ob 3. uri pop.
Zvečer ples — IGRA GRABNER ORKESTER