261. številka.
Ljubljana, v torek 14. novembra 1899.
XXXII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, lzimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec t gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 5t. 12 Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga 8t. 12
Telefon št. 3~±.
Novi predsednik okrožnega sodišča v Celju.
Ko se je raznesla vest, da postane višjesodni svetnik v Gradcu Anton plem. Wurmser predsednik okrožnemu sodišču v Celju, se nam je to zdelo popolnoma neverjetno in izključeno. Rekli smo si, da si vlada ne bo upala zadati slovenskemu na rodu tacega udarca v obraz, da si ne bo upala na tak način provocirati slovenskega prebivalstva na Štajerskem.
In vender se je zgodilo, česar bi nikdar ne bili pričakovali. Anton pl. Wurmser je imenovan predsednikom okrožnega sodišča v Celju. Da spoznajo čitatelji, kaj pomeni to imenovanje, moramo novemu predsedniku celjskega okrožnega sodišča posvetiti nekoliko vrstic.
Wurmser je po svojem političnem pre pričanju nemški r a d i k a 1 e c in ni tega svojega političnega mišljenja za časa svojega službovanja na slovenskem Štajerskem nikdar prikrival, tako da mu je razupita „Deutsche Wacht" dala spričevalo, da je „ein national pflichtbewusster deutscher Beamter". Wurrnser je vselej in povsod z dejanji dokazal, da v polni meri zasluži polivalo Scbonererjanskega glasila celjskih pouličnih razgrajačev, zlasti je to dokazoval z najbrezobzirnejšira nasprotova njem slovenskemu uradovanju in s svojim postopanjem napram slovenskim sodnim uradnikom, katero je bilo svoj čas pred upravnim sodiščem tako pojasnjeno, da je takratnega zastopnika ministrstva kar zona spreletavala.
Wurmser je pač v vsakem oziru veren učenec W ase rja inHeinricherja in se ima tudi samo tej okolnosti zahvaliti, da se je povzpel do mesta, katerega bi sicer po svojih skromnih zmožnostih, in posvoji polževi počasnosti nikdar ne dosegel.
Vlada je imenovala Wurmserja, ker je prepričana, da bo vodil celjsko okrožno sodišče v AVaserjevemin Heinricherjevem duhu, da bo po njiju
tradicijah in načelih postopal napram slovenskim sodnim uradnikom in napram slovenskemu uradovanju, s Čimur bi pripravil tla za u velja vlj enj e nemškega binkoštnega programa.
Glasila nemške veleizdajske obstruk-cije pozdravljajo imenovanje \Vurmserja z veliko radostjo in se predrznejo pisati, da spada ta mož mej najpriljubljenejše sodne uradnike, in da uživa spoštovanje in za upanje vsega prebivalstva. Tako pačenje resnice je naravnost nesramno in le kaže, kako zadovoljni so s tem imenovanjem tiste stranke, ki so na svojo zastavo zapisale smrt slovenskega naroda na Štajerskem. Slovensko prebivalstvo pa pozna novega predsednika celjskega okrožnega sodišča predobro, da bi moglo zanj gojiti kaj več spoštovanja in zaupanja, kakor mu ga jamčijo zakoni
Imenovanje Antona pl. \Vurmserja je pravi casus belli, in če hočejo slovenski poslanci veljati za resne može in ne za smešne karikature, nastopili bodo v državnem zboru s primerno eneržijo in na podlagi aktov pojasnili dosedanje delovanje in nehanje tega moža. V aktih sa hrani tako dragocen material, da se more ž njim doseči velikanski moralen uspeh, da bo Anton pl. Wurmser svojega predsedovanja pri okrožnem sodišču v Celju hitro sit.
In nam se dozdeva, da je nujno potreben tak nastop, zakaj če se bodo že nemški radikaici nastavljali kot sodni predsedniki v slovenskih krajih, ne da bi se temu uprli voditelji in nositelji oficialne slovenske politike, potem bo kmalu konec še tisti mrvici narodne ravnopravnosti, katero smo si priborili in se bo kmalu tudi zadnji slovenski sodni uradnik na Štajerskem moral preseliti na Kranjsko. Na podlagi aktov je lahko dokazati, zakaj mora slovenski narod na Štajerskem proti \Vurmserju nastopiti neizprosen boj.
Machiavelli.
2. Kake nasvete daje Machiavelli vladarjem ?
(Dalje.)
Med takozvanimi čednostmi je posebno darežljivost nevarna; kajti ni stvari, ki bi sama sebe tako zatirala kakor rado-darnost, katera, dočim jo porabljaš, izgubi lastnost, porabljena biti; obubožaš in moraš naposled krut biti v dosegi drugih denarnih sredstev. Radodarnost učini le končno ljudstvu protivnega in sovražnega. Je torej previdneje, pridržati si ime skopuha, ki dela brez mržnje kako infamijo, kakor pa radi glasu radodarnosti prisiljen biti grabež-ljivcem, ki dela infamijo z mržnjo vred." Papež Julij II. se je posluževal glasu radodarnosti, da bi dosegel papeško dostojanstvo ; ko je je pa dosegel, ni več mislil na to, ta glas si ohraniti, temveč je rajši za vojne s kraljem francoskim denar izdajal. Kdor se hoče po darežljivosti napraviti popularnim, mora vsekako previden biti, da kolikor možno malo izda na radodarne namene, in da se vendar kolikor mogoče raz-trobi glas njegove radodarnosti.
V 17. poglavju razklada Machiavelli, kaj je boljše, da je vladar okruten in trdo-srčen, ali pa da je mil, da ga ljudje ljubijo ali pa da se ga bojijo, in pride do tega zaključka: „ker je ljubezen (in njena minljivost) na strani ljudij, bojazen in strah na strani vladarja, more moder vladar gledati na to, kar je njegovega, ne pa na to, kar je drugih, in mora se samo truditi, da se izogiba mržnje."
Najznačilnejše poglavje celega dela „11 Principe" je cap. 18.: „Na kak način morajo vladarji vernost in zvestobo držati." To poglavje bi zaslužilo, da bi je od besede do besede prevedli na tem mestu; vender hočemo samo vsebino podati:
Zdi se nekaj hvalevrednega, ako je vladar mož-beseda; ali skušnja kaže, da so tisti možje velike reči izvršili, ki so se z vernostjo in zvestobo igrali ter zvijačno
one goljufali, kateri se držijo zakonov. Ker so ljudje sami beštije, mora tudi vladar beštijo dobro igrati: on mora biti lisjak in lev; lisjak mora. biti, da vidi zanjke, lev pa, da prežene volke. Samo lev vladar ne sme biti; pravnih razlogov itak nikoli vladarju ne zmanjka, da verolomstvo zakrije in opraviči; on mora hinavstva in potuhe vešč biti. „Ljudje so tako priprosti ter topi in sledijo tako radi najbližnjim potrebam, da oni, ki goljufa, zmerom takih najde, ki se goljufati dajo . . . Papež Aleksander VI. ni nikdar nič drugega delal ko ljudi goljufal, in na nič drugega mislil, in vedno je našel kako tvarino, goljufijo napravljati; venđer ni bilo nikoli človeka, ki bi bil imel več uspehov v rotitvah, ki bi bil hujše prisazal in obljube manj držal. Pri vsem tem so se mu goljufije vedno posrečevale, ker je to slabo stran sveta poznal ■ Vladarju skratka čednosti imeti treba ni, ampak videz mora biti, da jih ima; navidezno mora vladar biti usmiljen, vesten, človekoljuben, religiozen in odkritosrčen, ampak v istini ni treba, da bi takošen bil; nasprotno, ko bi v resnici vedno usmiljen, vesten itd. bil, bi . mu to gotovo škodovalo ali ga celo v pogubo pripravilo. Sicer pa ljudje itak samo po videzu sodijo, in videz je pri vladanju glavna stvar. „Ljudstvo in sodrga je ve Ino na strani videza ter efekta, in na svetu nič drugega ni ko sodrga."
V 19 poglavju razvozljava naš avtor misel 17. poglavja, da je na vsak način skrbeti za to, da podaniki vladarja vsaj ne zaničujejo in ne sovražijo. Ako vladar to doseže, „priđe vedno na svoj račun in ne najde v drugih infamijah nobenih nevar-nostij. Da ga ne sovražijo, ne sme se dotikati premoženja in ženskih svojih podlož-nikov; če se v tem oziru podložnikom ni-česa ne prizadene, so ti zadovoljni, in potem ima vladar samo s častiželjem pojedinčev se bojevati, katero se na mnoge načine in lahko brzda. Pred maso mora vladar mimo že omenjenih „čednostij" kazati
LISTEK.
Na obali Natala.
(S svojega potovanja poroča ***•) iKonec.)
Kakor je torej v Darbanu podnevi velikomestno življenje, tako je ponoči uprav vaško mrtvo, da morejo Angleškinje mirno spati.
Ondi imajo sicer tudi korzo, ki pa ni dostojen tako velikega mesta. Anglež je namreč jako pietističen. Ves dan je zatopljen v svoje stanovske posle, v žensko družbo pa prihaja samo zvečer pri dineju. Obed, imenovan lunch, je le nekak drugi zajutrk. V Južni Afiiki pa je v navadi še takozvani „five oclok tea" (čaj ob 5. uri popoldne) ali pa j* človek povabljen „at homo", na dom na „južino".
Galanterija, častenje ženstva je v Na-talu in Južni Afriki sploh jako razvito. Skoraj bi rekel, da odlikujejo v Afriki ženske mnogo bolj kakor v Evropi. Gotovo mika tudi puritanskoga Angleža lepa postava ženskih, toda pobožnost prevlada navadno njegove nagone. Vendar pa je ta pobožnost in ta moralnost večkrat samo navidezna, le zunanja. (Samooskrunba je baje med obema spoloma strašno razširjena!) Javnosti med Angleži v Južni Afriki greh ne pozna, in na dolgočasnem korzu
sreča človek le kako Francozinjo ali Nemko. Sploh pa je ondi ženstvo — kakor v Ameriki — precej maloštevilno. Najmanj ženskih pa je v Transvaalu
Zvečer se zabavajo Angleži v svojih klubih in sicer gospodje zase in dame zase. Kakor da mu je izginila vsa resnoba in dolgočasnost, se napije takrat Anglež \viskyja, da je prav prozaično pijan. Meni se zdi, da je Anglež nedosežen pijanec.
Jaz se \visKyja, te po stenicah smrdeče pijače, nisem mogel privaditi, Angleži pa jo pijejo z naslado.
Nekega večera smo se seznanili z bogatim Angležem. Ker so bili hoteli že vsi zaprti, smo šli v bar in tam nam je naročil wiskyja s sodo. Nismo se smeli čutiti razžaljene, da je plačal on vse za nas. In tako smo pili wiskyja in \viskyja, prav do nezavesti, vmes pa gonili refren pivske pesmi: „Only Wisky every wherett (samo wisky povsod)! —
Drugi dan sem sedel na konja in jahal v Pereo, del mesta, kjer so same vile. Tu stanuje sekta strogo vzdržnih puritancev. Krasno je v teh tropičnih pokrajinah tako mesto, obstoječe iz samih lepih vil. Okoli vsake vile so vrtovi in travniki za lawn-tenis in druge angleške igre. Tu igrajo Angležinje, tu na javnem prostoru se shajajo gospodje in dame , seveda vse po ostrih pravilih etikete in tankočutne morale. Dekleta prihajajo v belih,
dolgih oblekah brez modrca, v dolgih nerodnih črevljih, z dolgimi, suhimi nogami in z dolgimi, suhimi, bledimi obrazi. Lasje rudečkasti. In vse to nevabljivo ženstvo skače in dirja ter se zvija v dostojni daljavi od gospodov.
Sanjavi, prozorni obraz južnoafričan-ske Angležinje se sklada s pobožnostjo teh krogov, se sklada z življenjem, vkovanim v tesne meje in s puščobo njenega suhotnega telesa.
Na dolgčas tega mesta in njegovih iger pa sem pozabil zadnji večer, ko smo se zabavali z veselimi, pikantnimi Francozinjami in Nemkami na nemškem parniku „Konig", kamor smo bili Avstrijci povab ljeni za slovo. Tam smo pili šampanjca, plesali, flirtovali, bili veseli — vse kakor na sijajnem evropskem balu . ..
Toda tudi to veselje je minilo. „Ko-nig" je odplul in mi smo se odpeljali v hotele spat. Zopet so skakali pred nami rogati Kafri pred rikshami ter se drevili po tihih ulicah drug za drugim kakor za stavo. Zanimiva dirka to s človeškimi konjički!
In tako je minul naš štiridnevni dopust ; — vrniti smo se morali na „Saldo" ... „Natal" pomeni božič, a mi smo ta dolgočasni, nepoetični „božič" prav veseli zapustili in se znova izročili zibajočim valovom Indijskega oceana, jadrajoči tja v daljno, daljno Avstralijo!
Tingelj-tangelj.
Tingelj, tangelj,
cukerkandel
fige, nagelj, gvirc —
ti boš naš pastire.
ali pa:
Pušeljčki, pangeljčki, moje veselje, štrukeljčki, nudeljčki moje življenje!
Ali ni to lepo, gospod urednk! Pojte Vi z Vašim Cankarjem in Zupančičem — z vso Vašo dekadenco! To so verzi — vredni le še Hribarjevih „Popevčic". „Po-pevčice", da, to je moda, kaj moda! — umeteljnost, „secesijon" v slovenskem pesništvu! »Županova Minka", to pa to! Ta lepemu pesniku ni napolnila samo srca, temveč — celo knjigo! — Zdaj pa naj pride kak Herman Bahr in naj reče, da je to jednoličnost — staro kopito — zvožčn tir! — VGn ga vrzite! Svetujem Vam pa, ko poštena odkritosrčna slovenska duša, vzprejmite dičnega slovenskega pesnika Antona za svojega sotrudnika — ako pride k Vara — ako ne, glejte, da ga pridobite na ta ali ta način. Na stežaj mu odprite svoja predala. „Slovenski Narod" — ,Zvon" in drugo naše „vsehajoče" časopisje more on rešiti. Vrjemite mi, da bod.e $\ pomagalo Saj ne veste, kako on lepo zna. . Čujte:
stanovitno nespremenljivost, resnobo, možatost in srčnost. „Nič pa ne prinaša vladarju takega spoštovanja kakor velikanska podvzetja in redki vzgledi samega sebe... Nad vse ima vladar za to skrbeti, da z vsakim dejanjem o sebi glas velikanskega in odličnega značaja razširi. Zato morajo najbližji svetovalci in tajniki jako dobro izbrani biti, da iščejo v modrosti zmerom le blagor vladarja; prilizovalcev se je posebno čuvati; „sploh pa so ti ljudje vedno premeteni in zli, razen da jih je kaka potrebnost poboljšala." Človek se v obče na druge ljudi ne sme preveč zanašati, najmanj pa vladar; v lastni razumnosti in sili mu je največja opora; „ta pomoč je jedino dobra, gotova in trpežna, ki je od tebe samega odvisna in od tvoje moči" (cap. 24). Lastna moč sicer vsega ne premore; odločuje skoro vselej takozvana osoda ali sreča; ali vender je tudi človek svoje sreče kovač, in dobro je, če jo prav energično kuje, bolj ko je silovit in drzen, boljše je; „kajti sreča jo ženska, in treba jo je, ako si jo hočeš podvreči, tolči in suvati; in vidi se, da se d& rajši premagati od takošnih kakor od onih, ki hladno postopajo. In zato je vedno, kot ženska, prijateljica mladeniče v, ker so manj previdni, bolj divji in jo z večjo drznostjo ovladujejo." _ (Dalje prih.)
W T^JutilJaiii, 14 novembra
K položaju.
Političen položaj je vsekakor resen in kritičen. Stališče kontrolne komisije drž. dolgov in brezuspešna pogajanja kvotnih deputacij označujejo brezupnost položaja docela. Za nagodbo ni niti zagotovljene parlamentarne veČine, niti se zanjo ne morejo ogreti volilci. Kakor hitro je stopil § 14. v začasni pokoj, je sklep nagodbe postal negotov. Vsled postopanja Clarvjevega kabineta se je negotovost položaja in nejasnost razmer v parlamentu pohujšala. Večine, ki bi bila pripravljena podpirati vlado v nagodbenem vprašanju, sedaj ni, in jako dvomljivo je, ali je Clary mož, ki si bo znal tako večino sam ustvariti. „Reichs-\vehr" priporoča vladi, naj zastavi vse sile v to, da odpravi nevarno parlamentarno negotovost s tem, da ustvari veliko koalicijsko večino, s katero bi dobila državna politika trden temelj, in s katero bi se nagodba in vse druge državne potrebe zagotovile. Konflikt, ki je nastal med vlado in med pravnim stališčem členov kontrolne komisije državnih dolgov, je še vedno ne-izpremenjen. Oficiozno, liberalno časopisje napada sklep komisije brez stvarnih argumentov in z osebnimi žalitvami in podtikanji, ki so nesramna in neumna hkratu. Obravnavanja kvotnih deputacij so ostala včeraj brezuspešna. Seje avstrijske kvotne deputacije sta se udeležila včeraj tudi Clary in finančni minister Kniažialucki. Sklenilo se je, da pojde odsek sedmih Členov v Bu-
In učiteljica Minki zali pravi: Čula sem oklice Tinetove davi.
Cilko hoče vzeti Tine, kaj porečeš? Minka ti pač kmeta V zakon vzeti nečeš ?
Prav imaš, le pusti, Jaz ne morem, Minka,
ti si pregosposka tudi ti ne kmetov,
Tineta naj vzame saj se jih ne manjka
Cilka, kmečka goska. nama boljših zetov.
No, vidite! To je dulce et utile! Dokaz: Dulce, sladki so ti verzi, te rime — in utile, koristno je spoznati te preklicane slovenske učiteljice, ki tako le kmečkim nevestam ženine odgovarjajo — poštena kmetska dekleta goske imenujejo — kmetov, katerih deco s trudom in ljubeznijo vzgojujejo — in iz katerega rodu so izšle same — ne marajo!
Da, da! \vie der Schelm ist — so denkt er von anderen. Mi ljubimo kmeta, mi, ki mu pripravljamo tako-le „izborno" hrano kuvert a 1 60 gld. Kaj to, če mu kakšno zatrobimo o kmečki goski — vesel naj bo, da se ž njim bavimo. Da pa direktno iz naših ust ne pride, položimo to v učite-Ijična usta — — naj ona sama gleda, kako si v bojih zoper kmetske predsodke komaj pridobljena in po takih nezmiselj-nostih zopet omajana tla zopet pridobi! Je-li tu več zlobnosti ali več neumnosti?! Bržčas ima ta „poezija" namen (političen?) očrniti najizobraženejše hčerke naroda v očeh prostega ljudstva? Res: blag namen in imenitna morala!
Gospod pesnik, le še kmalu kaj takega! Slovensko stvar neizmerno pospešujete! -- ....
dimpešto k novim pogajanjem. To se zgodi v četrtek ali petek.
Srbski kralj Aleksander.
Ogrski listi poročajo, da je prišel srbski kralj Aleksander snubit nadvojvo-dinjo Elizabeto, hčerko prestolonaslednice. Štefanije Ta želja Aleksandrova pa je tako razžalila vso cesarjevo družino, da cesar Aleksandra ni hotel sprejeti, nego ga je uprav demonstrativno ignoriral. Ali je ta vest resnična ali ne, ne vemo. Prinesli pa so jo tudi hrvatski listi. Zajedno se poroča, da želi Aleksander, naj bi se oče in mati, Milan in Natalija zopet sprijaznila, a da je Natalija to odklonila.
Rusija in Japonska.
Iz Londona poročajo brzojavno: „Dail Mailu" javljajo iz Schanghaja 12. t. m.: S skrbjo zasledujejo tukaj razvoj razmer Rusije z Japonsko. Japonska je nedvomno s Kitajsko dejansko zvezana. Po ukazu cesarice vdove je bil nedavno degradovan iz Japonske vrnivši se kitajski specialni poslanik; to se je zgodilo le iz taktičnih vzrokov, da je bila Rusija pomirjena. Močno rusko brodovje hoče prežimo vati v luki Nagasaki, a Japonska bo najbrž ugovarjala. — To angleško poročilo ima očiten namen spletkariti proti Rusiji. Anglija se leta in leta trudi, da bi spravila Japonsko in Kitajsko v tako nasprotje z Rusijo, da bi nastala vojna, med katero bi si Anglija utrdila svoje dokaj omajano stališče v vzhodnji Aziji. Silno naraščajoči vpliv Rusije na Kitajskem bode Anglijo nepopisno, zato pa spletkarijo vsi njeni državniki proti Rusiji kar se da. Gotovo je, da skušajo previdni japonski politiki rešiti Kitajsko razpada, ker bi prišla potem na vrsto Japonska. Zato pa je poslala Japonska več svojih častnikov, da reorganizujejo kitajsko vojsko. Da bi pa rrisliia Japonska zaplesti se z Rusijo v krvav konflikt, za kaj takega je sedaj vsaj še mnogo prezgodaj. Angleške intrige se bodo morale še precej časa nadaljevati, da bodo imele kaj uspeha. Rusija pa poskrbi med tem, da se završi angleška spletka It: njej na korist. V tem smislu se koncentruje že več let vsa pozornost in vsa skrb ruske politike na vzhodnjo Azijo. Vojna v Južni Afriki.
Jako čudno je, da se Burom še doslej ni posrečilo polastiti se utrjenih treh mest, Ladvsmitha, Mafekinga in Kimberleya, dasi divja boj okoli njihovega zidovja že več tednov. Dejstvo, da njihovo obleganje nima nobenega uspeha, napolnjuje Angleže z novimi nadami. Skoraj vsak dan dospe v Capstadt kak angleški parnik s četami, katere bode peljal general Buller proti Jou-bertu. Za parnikom „Roslin Castle" je dospel „MoorJ. Na tem so bili tudi poveljniki treh divizij pešcev, lord Methuen, sir C. Clery in sir W. Gatacre, in njihov štab. V soboto je prišlo še troje ladij s 3676 možmi in 12. t. m. ladija „Gascon". Del došlihčet so poslali takoj naprej v D urban, odkoder jih pošljejo z železnico v Pietermaritzburg in potem dalje proti Ladysmithu generalu \Vhiteju na pomoč. Nekaj vojaštva pa ostane tudi v Durbanu za obrambo. Iz Londona poročajo, da je železniška uprava v Durbanu na. vrhuncu popolnosti, in da je možno odposlati vsak dan 8—10 vojaških vlakov proti Pietermaritzburgu. Novih poročil z bojišča ni. Pruski major Reitzen-stein je stopil v bursko vojno. Iz \Vashing-ton pa poročajo, da je nekdanji američanski polkovnik Blake poveljnik burskega konjeniškega polka, ki šteje 500 američanskih Ircev. Blake je izvrsten taktik in ima velik vpliv med burskimi vojaškimi prvaki.
Dopisi.
Iz Kamnika, 13. novembra. (Kamniški salonski orkester) nam je v nedeljo nudil že peti velezabavni glasbeni večer in to s popolnoma novim, zanimivim in jako okusno sestavljenim programom. Pričakovali smo komaj trenotka, ko je dirigent, obče znani in priljubljeni slovenski skladatelj, g. V. Parma dvignil svojo palčico, na kar so nam lahno doneli na uho akordi Andrejevega valčka „Madchenlaune". Temu je sledilo veliko delo mojstra Verdija; svirala seje ouvertura k operi „Nabukodonosor". To krasno delo igralo se je od majestetič-nega začetka doli do lahnega konca tako izborno, da je natlačeno polna dvorana odmevala burnega ploskanja in klicev: „Živio Parma"! — Gospod A. Stefančič, kateri je pel Nedvedov „Pogled v nedolžno oko", je
žel burno pohvalo ter moral pesem ponavljati. Znani Handelnov „Largo" nam je prav dobro ugajal; igral se je s čutom in vso preciznostjo.
Konec prvega dela je zaključila francoska polka „Dame volijo", katero je kom-poniral člen orkestra g. J. Skorpik. Opomniti moramo, da to njegovo delo res kaže talent mladega muzika, kar svedoči priznanje in burno ploskanje veselega občinstva. Mlademu komponistu želimo, da vstraja na tem polju, in da nam skoro podari nov komad. Do vrhunca je vzkipela navduše nost, ko so zadoneli polni akordi velikega mojstra Wagnerja; slišali smo vprvič pretresljive zvoke opere „Lohengrin", katere je naš orkester izvajal naravnost umetniški. Odkrito rečeno, drzen je bil korak dirigentov, da je že v tako kratkem času posegel po Wagnerjevih kompozicijah — toda vedel je, da vztrajnost zmore vse. Z duhlim bobnenjem, nekako tajnostno vzvišenim akordom je nastopil veliki Ziehrerjev potpuri „Prikazni", kateri je trajal nad pol ure. Ta, posebno po starih domačih pesnicah se od-likujoči potpuri izvajal se je tako precizno, tako fino, da nam je bil baš prekratek. Na to je vrli domači kvartet zapel Ipavčev „Oblačku" res pretresljivo, tako da je kompozicija prodrla do popolne veljave. Občinstvo je zahtevalo z burnim ploskanjem ponavljanje krasne pesni — kar se je seveda zgodilo. Ponižno ob sklepu programa uvrščeno novo delo gospoda Parme „Ex Gal-lopp" je nas naravnost vabilo, da porabimo brhke zvoke in zaplešemo. Tudi to točko je izvajal orkester mojstrsko. Slišali smo še veliko druzega, seveda zopet tudi „Mlade vojake" — kjer „živio"-klicev ni bilo več konec. Kakor vsi koncerti, imel je tudi ta preblag namen „v korist mestnih ubožcev". Že to kaže, kako plemenito je srce našega orkestra, kako vzvišene njega misli — zatorej nam Kamničanom tisočkrat dobro došel. Orkestru, sosebno pa dirigentu, pa iz srca čestitamo, na velikih uspehih in kličemo : „ Naprej !u
Mestna davkarija.
(Dalje.)
Ko se je leta 1849. po.čolnoma odpravila desetina in tlaka, ter so se po dložni kmetje odvezali teh dolžnostij nasproti svojim graščinskim gosposkam in potemtakem tudi graščinske gosposke odvezale dolžnosti, pobirati državne davke, kar jih je pripadlo na kmetije, se je moralo misliti na to, da se odda posel pobiranja državnih davkov posebnim, za to urejenim obiasivom in uradom.
S pričetkom leta 1850., neposredno potem, ko se je s cesarskim patentom z z dne 29. oktobra 1849 vpeljal zadnji novi neposredni davek, to je dohodarina, so se ustanovili po vsi deželi c. kr. davčni uradi pod nadzorstvom c. kr. deželne davčne komisije.
S cesarskim patentom z dne 17. mar-cija 1849. se je obelodanil prvi občinski zakon, ki pa je veljal le začasno in sicer do 24. aprila 1859, ko se je izdal novi, stalni občinski zakon. V § 128. prvo imenovanega zakona je bila kratka določba, da spada mej županove dolžnosti pobiranje davkov. Na ta način bi bile morale takoj s pričetkom leta 1850. nove, po novem ob činskem zakonu konstituirane občine prevzeti posel davkarije v okviru navedene določbe. A kako naj bi se to izvelo, ko občine na podlagi tega zakona še niso bile konstituirane, oziroma ko njih območni oko liši še niso bili določeni?
V očigled temu položaju je c. kr. finančno ministrstvo z dekretom z dne 8. ja-nuvarja 1850, štev. 266 f. m. odredilo, da imajo pobiranje državnih davkov od posameznih davkozavezancev sploh prevzeti c. kr. davčni uradi, češ, da je treba tranzito-ričnih navedeb, ker je definitivna organiza cija ces. kr. davkarij odvisna od izpeljave gori navedenih določeb. § 128. občinskega zakona, ter da naj pobirajo ti davčni uradi državne davke na isti način, kakor so to storila dosedaj okrajna oblastva, oziroma dominiji in patrimonialne gosposke.
In res se je tudi v mestu Ljubljani za pobiranje državnih davkov postavil poseben c. kr. davčni urad. Ta urad je posloval od leta 1850. pa do leta 1855. in v teh letih mestni magistrat ni pobiral državnih davkov. Sploh sta bila takrat v mestu Ljubljani dva ces. kr. davčna urada, jeden za mesto, drugi za okolico mesta Ljubljane.
Prvi je imel svoje prostore v nemški hiši na nekdanjem Križanskem trgu, a drugi je bil nastanjen v Dolgih ulicah.
Dne 2. avgusta 1854. leta je tedaj p0. slujoča organizovalna deželna komisija po zvala mestni magistrat, naj pove, pod ka terimi uveti bi bil pripravljen prevzeti po biranje in oddajanje državnih neposrednih davkov za mesto Ljubljano, na kar je magistrat dne 14. istega meseca odgovoril bi bilo za opravljanje davčnih poslov namestiti jednega davkarja in dva uradnika pisarja, kar bi mestu stalo na leto 150 j gold. Da bi se pokrili ti in drugi z davčnim poslovanjem zvezani stroški, je ma<ji predlagal, da odstopi davčni erar mes:. občini   3°/o   pobranih  direktnih državni.: davkov.
Na to pa se je oglasila c. kr. davčr. i komisija z odredbo z dne 24. novemb: 1854. leta, s kojo je vsled odloka ces. kr. finančnega ministrstva z dne 11. novemb: \ 1854, št. 44769 magistrat obvestila; da se bode pobiranje in oddajanje neposredni'; državnih davkov in ž njimi spojenih pii klad za mesto Ljubljano magistratu naložil brez kake odškodnine.
Vsled te odredbe je spravil rnagistr. celo zadevo pred občinski svet, ki se pod predsedstvom tedanjega župana dr. i\J tije Burgerja o njej v seji dne 28. decembr. 1854. leta posvetoval. Občinski svet je bil mnenja, da ne gre obtežavati mestno bla-gajnico, oziroma mestno občino s st i katerih ni nikdo   prej poznal pa tudi c pričakoval, zlasti ne za leto 1855., češ, da je mestni proračun za to leto že ugotovljen in da izkazuje primanjkljeja okroglo 600 gl Ne glede na ta nedostatek pa bi tudi ravn vtem času ne šlo pomnože vat i uradniškeg osobja, ker je bilo v kratkem pričakov.v splošne organizacije mestne občine in nje nega magistrata. Venlar pa se občinski sve naravnost ni izrekel, da mestne občine n zadene   dolžnost  pobirati  in oddajati direktnih državnih davkov. (Dalje prih
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14 novembra
— Osebne   vesti. Medikamei akcesistom v reservi pri lekarni garnizijske bolnice v Gradcu   je imenovan magiate. farmacije g. Fran 3 a v n i k v Kranju.
— God umrle cesarice praznoval se bo v šolah, ker je dne 19. t m. nedelja ali dan poprej ali pa dan pozneje. Določi ta dneva je učno ministrstvo prepustilo de/ šolskim oblastvom. Dotični dan ne bo Bol skega pouka.
— Bivši  koroški dež. predsedni baron   Schmidt- Zabierow, strup-sovražnik slovenskega naroda, je na smr bolan in ni nič upanja, da bi okreval.
— Ruščina — prepovedana. Iz Idrijt se nam piše : Vlada je torej vendar našla kljuko, na katero se je obesila, da prepreč učenje  ruskega   jezika.   Hilf,  \vas helfer. kann ! V Idriji se pozna zakon, na katereg i se vlada sklicuje, poznajo se pa tudi drug zakoni. Vladna odredba je le reklama za ruske tečaje. Doslej se je učilo ruščine \ Idriji 30 oseb, vladna reklama pa je prv; dan to številko podvojila. Ako pride baron Hein čez nekoliko mesecev v Idrijo, pozdra vimo ga že v ruskem jeziku, zahvalivši B mu na skrbi za sposoone, na Bdržavni šoli za ruščino izprašane učitelje ter za posredn razširjanje ruskega jezika. Iz Idrije bo p še, mnogokrat, se nadejamo, čital v „SIov Narodu" o napredovanju znana ru-oin V kratkem bo imel  „russkij kružok" Idriji svoj   zabavni večer, h kateremu se povabi morda tudi ekscelenca baron Hein.
— Fran Naval, operni pevec na dunajski dvorni operi, je 13. t. m. nastopil lOOOkrat na odru kot pevec. Naval, rodom Ljubljančan, se je učil petja najprej pn Nedvedu, šel na dunajski konservatorij. kjer ga je učil profesor Gansbacher petji in nastopil kot Lvonel 13. svečana 1888 v Frankobrodu ob Menu prvič. Tam kakor tudi v Berolinu in na Dunaju je žel Naval — Fran Pogačnik — najsijajnejše uspehe Naval je ostal vedno dcber Slovenec, zato pa je narod ponosen nanj kot slavnega pevca-rojaka.
— Iz Trsta nam piše naš dopisnik: Pri zadnjem poročilu o slovenski deški šoli v Trstu vrinila se nam je za bivše uslužbence in družbo neljuba pomota. — Po došlih nam verodostojnih poročilih je bil radi nastavljanja nekega starega vpokoje-
nega bolebnega nadučitelja ugled šole le trenotno kršen, sicer pa je družba na pridobitev in ohranitev dobrih učnih močij, katere so bile in so v čast njenemu zavodu, vedno obračala največjo skrb in pozornost. Staviti šolo v paralelo za najslabšo gorsko jednorazredn co ni bilo na mestu.
— Konec sveta. Za nocojšnjo noč delajo radovedneži velike priprave, dasi je nebo oblačno, hočejo vendar večje množice prenočiti na Gradu in celo na Šmarni gori, da vidijo utrinjanje zvezd. Pa tudi strah se ni polegel. Nekateri kar nečejo verjeti, da bo utrinjanje zvezd ostalo brez posledic, in zlasti se govori, da je z vso zanesljivostjo pričakovati potresa V tem mnenju utrjuje ljudi vest, da se je v Lrvornu v nedeljo primeril močan potres, ki je provzročil strašno paniko mej prebivalstvom. Tam neče nihče prenočiti v hišah, dasi so bile te po potresu le neznatno poškodovane, a neka štiridesetletna šivilja je iz strahu, da bo konec sveta, zblaznela in skočila s četrtega nadstropja na cesto, kjer je obležala mrtva. Tako neumni, kakor ti sinovi 2000-letne latinske kulture v Livornu, pa slovanski barbari vender nismo.
— Kuga v Trstu. Sinoči je uradna rWiener Abendpost" prijavila vest, da se je v Trstu primeril slučaj najstrašnejše vseh nalezljivih boleznij, namreč slučaj kuge. Rečeni list pravi, da je prišel z ladjo „Folis Mvtilene" v Trst mornar, ki je bil bolan. Prenesli so ga v bolnico kjer je 4. t. m. umrl. Bakterijologična preiskava opravičuje domnevanje, da je mož umrl za kugo, vsled česar je vlada poklicala v Trst višjega sanitetnega svetnika profesorja dr. Weixelbauma. Z ozirom na tesno zvezo mej našo deželo in Trstom smo se telefo-nično informirali v Trstu in izvedeli naslednje: Dne 27. oktobra prišla je iz Carigrada ladja „Polis Mvtelenis" v Trst. Z njo se je pripeljalo 5 pasažerjev. Ladja se je mudila samo malo časa v Trstu. Mej tem je obolel mornar Nikolaj Barbaresso, 521eten mož. Ker je ladja že 31. oktobra odplula, je bil Barbaresso prepeljan v bolnico. Dne 3. novembra zvečer se je Barbaresso čutil tako slabega, da so poklicali k njemu grškega duhovnika, a naslednje jutro je mož umrl. Bolniški zdravniki so poskusili slučaj utajiti in govore, da je Barbaresso umrl vsled zastrupljenja krvi, a vlada jim ni verjela, ter je poklicala v Trst prof. \Veixelbauma z Dunaja, ki je, nezadovoljuje se s preiskavo tržaških zdravnikov, izvršil še več druzih preiskav in ves materijal vzel seboj na Dunaj. Že ta vest je prebivalstvo precej vznemirila, zdaj pa je prišla vest, da se je tudi na Llovdovem parni ku „Berenice" primeril slučaj kuge. Previdnost bi bila torej na vsak način umestna.
— Štrajk učiteljiščnikov v Kopru. Laški listi so indignirani, ker je deželni šolski svet vzlic štrajku učiteljiščnikov odredil, da se mora dognati zaradi vele-izdajske demonstracije proti štirim laškim dijakom začeto disciplinarno preiskavo in sklenil, da je tiste dijake, ki so uprizorili štrajk, kaznovati s tem, da — dobe slab red iz nravnosti in da izgube na tri mesece spadajoči del državni štipendij, katere uživajo.
— j.Lavoro", tržaški socialnodemo kratiški list, je prenehal izhajati.
— Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi 16. t. m. svoj prvi izvanredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: A. 1. Čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. sestava častnih sodov, 4. poročilo preglednikov, 5. volitve: a) predsednika, b) odbornikov, 6. slučajnosti. B. Za bavni del. Lokal: „Budjevička pivnica" VIII. Alserstrasse št. 59. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
— Konj spiašil. Jernej Novak, posestnik na Trnovskem pristanu štev. 28, je včeraj popoludne ob pol 4. uri pripeljal prazen voz po sv. Petra cesti. Ko pride na Marijin trg, se mu kar naenkrat splaši konj in zdirja proti VVolfovim ulicam. Novak ni mogel konja obdržati. V "VVolfovih ulicah ni mogel konj z vozom naprej, ker je bilo več voz v ulici in je skočil s prednjima nogama na voz, ki je bil pred njim. Z voza J9 skočil spet nazaj in je pri tem padel na tla in zlomil oje. Druga nesreča se ni pripetila,
— Truplo Antona Klopčaverja, ki je
dne 1. oktobra v Ljubljanici utonil, so
včeraj pripeljali v Ljubljano in bode tukaj pokopano. Vsled domnevanja sorodnikov, da je Anton Klopca ver šiloma smrt storil, odredilo je bilo državno pravdništvo, da se je truplo izkopalo, in da se je vršil sodni ogled in obdukcija. Vršile so se tudi poizvedbe in preiskave, ki pa niso dale nobenih podatkov za to, da bi bil Anton Klopca ver šiloma smrt storil. Državno prevdništvo je preiskavo vstavilo.
— Nepreviden voznik. Hlapec Viktor Gregorec je povozil včeraj na Dunajski cesti Matijo Bajerja, cestarja na Jezici. Vozil je naglo in neprevidno. Matija Brajer se je pri padcu na cesto poškodoval ne levi roki in na licu.
— V pojasnilo smo naprošeni, prijaviti sledeče vrste: Dne 7. t. m. sem v Ljubljani več reči nakupovala. Sešla sem se v neki trgovini s svojim bratom in njegovo nevesto in njenim bratom. Ogledovali smo si nekaj blaga, kar pride policija in nas vse skupaj aretira, ne da bi se nam povedal vzrok aretovanja, in ne da bi nas bdi vprašali, kdo in od kod da smo. Vse naše prošnje in naše povpraševanje po vzrokih takega postopanja proti nam, so bile zaman. Morali smo pod neprostovoljnim varstvom 5 policajev dopoldne, ob času najži-vahnejšega prometa korakati po glavnem trgu na magistrat, tako da nam je bilo od same sramote vse črno pred očmi, ko smo vedeli, da nas pozna veliko Ljubljančanov. Na magistratu so nas preiskali in nam končno vendar povedali, da se gre za ponarejene denarje, s katerimi je baje nevesta plačevala. Bila sem sramotno odvedena na magistrat, ko vendar o vseh teh denarjih niti vedela nisem, in sem sploh v proda-jalnico še le potem prišla, ko se je „pona-rejeni" denar že izplačal. In kakšen je bil oni ponarejeni denar? Štiri pristne avstrijske kronice in en goldinar so prišli v do-tiko z živim srebrom, kattro že skoraj vsak kmet pozna, in zaradi te velikanske zadeve sem morala tudi sramotno in skozi množico znanih ljudi k varstvenemu uradu in tam dolgo na odrešenje čakati. Kaj ta-cega celo nevesti ni bilo treba. Iz prodajalni ce se vidi k zlatarju in zlatar je tudi blizo magistrata. A dotični trgovec, kateri bi vendar moral poznati živo srebro, ki se je videzno od sumljivega denarja osipalo, je rajši svoje dobre in stare odjemalce in dobri denar, predno ga je vestno ogledal, policiji izročil, nego da bi bil, ako ne zaupa svoji trgovinski izkušenosti, brez hrupa k bližnjemu zlatarju stopil, ali nevesto vprašal, kako je prišla do tega denarja in bilo bi vse v redu. Izvolite, gospod urednik, sprejeti te vrstice v svarilo ljubljanskim trgovcem, da opuste v dvajsetem stoletju proti občinstvu z dežele takšno brezobzirnost, ki se ni spodobila niti v osemnajstem stoletju, in v zadostilo meni, da opravičim svoje poštenje pred znanci, ki so me utegnili za belega dne 7. t. m. gledati v policijskem sprevodu.
Ena izmed aretiranih.
* Nečloveški sodniki in notarji.. V Komornu se vrši sedaj sodnijska obravnava proti sodniku Szabu in notarju Molnarju iz Mocse na Ogrskem radi trpinčenja jetnikov. Štefan Kovacs je bil obdolžen, da je tat. Ker je trdil, da je nedolžen, ga je Szabo opetovano klofutal. Potem so ga sezuli in ga s palicami tepli po podplatih več ur. Potem so ga uklenili v težke verige. Drugega dne se je trpinčenje ponovilo. Prisoten je bil takrat tudi notar Gobel. Pretepali so Kovacsa, da je skoro omedlel. Nato so vlili na krožnik špirita, ga zažgali in ga držali Kovacsu pod podplate. Med tem pa so prigovarjali Kovacsu, naj pove, kje je ukradeni denar. Ker še ni hotel povedati, so mu zvezali roke na hrbtu ter ga tako obesili na železno kljuko. Naslednjega dne je tepel Molnar Kovacsa s palico po glavi ter mu [suval z nožkom pod nohte. Tri dni je dobival Kovacs le vode in kruha, tri dni pa sploh ničesar. Kovacsu so se zacelile rane šele v šestih tednih. Žena Kovacsa je morala trpinčenje soproga gledati. Končno so jo silili, naj ga tolče z lopatico. Ker ni hotela in bežala, so jo vlekli za lase k obešenemu možu ter jo primorali, da ga je tepla, dasi je tekla Kovascu kri iz ust in iz nosu. Potem so ženo privezali na cigana Nemetha ter vrgli oba na ulico. Ženi niso dali skoraj ničesar jesti. Priča Boronka je ležal v ječi 24 ur zvezan na tleh; Szabo ga je dal tepsti po golih pod-
platih ter mn niso dali pet dnij skoraj ničesar piti in jesti. Priča Vnrcz je povedal, da so tudi njega pretepali in končno je morala tepsti ga lastna žena. Priča Fer-menskv je povedal, da so ga mučili, in da mu je Molnar dejal: »Tvoje meso bom nocoj večerjal*. Tudi njega je zbadal Molnar z nožkom pod nohtovi. Priča 191etni Boronka je izpovedal, da je bil vklenjen v verige, da so ga bili s palico in ga žgal i s špiritom. 221etno služkinjo Rezo Horvath so tudi klo futali in 14 dnij so jo imeli zaprto v hlevu, Obravnava se nadaljuje.
* Razglednice za konec sveta. Neki dunajski litografski zavod je izdal za 13. november t. 1. dve razglednici. Na jedni se predstavlja strah in groza pred pretečim sodnim dnevom, na drugi pa veselje, da tega sodnega dne ni bilo. Obe razglednici so Dunajčani tako kupovali, da sta bili v par dnevih docela razprodani.
* „Trlumf resnice" se zove prekrasna skupina, katero so podarili E. Zoli pariški delavci strokovnih društev. Skupino je izdelal kiparski mojster Baume in izraža alegorično zmago resnice in pravice nad lažjo in intrigo v aferi Drevfusov;. E. Zola je bil tega darila nepopisno vesel, zlasti zato, ker so mu ga poklonili delavci.
* „Jubilej svobodnega odra" v Berolinu. Berolinska „Freie Buhne" je 12. t. m. praznovala desetletnico svojega obstanka. Ustanovitelji tega gledališča so bili sedanji ravnatelj dunajskega dvornega gledališča, dr. Pavel Schlenther, Gerhart Hauptmann, Ernest pl. Wolzogen i. dr. „Freie Buhneu pospešuje moderno dramatično slovstvo ter je dosegla uprav velikanske uspehe. Marsikateri skrit talent je pokazala svetu.
* Roparski umor. V Steinabriicklu pri Dunajskem Novem mestu so v nedeljo ponoči neznani zločinci ubili posestnika predilnice 831etnega Josipa Glantza in za* davili njegovo oskrbnico, 72Ietno Magdaleno VVeidenthaler, kakor smo že včeraj poročali na kratko. Glantza so morilci okradli vsaj za 80 000 gld.
* V cerkvi ubit. „Tir. JL'timmen" poročajo, da je v Lermoosu zblaznel neki mizar. Z motiko v roki je tekel v cerkev ter začel rušiti veliki oltar. Neki kmet, ki je slišal ropot v cerkvi, je šel gledat, kaj je in hotel blaznika ustaviti. Mizar pa ga je udaril z motiko, da je bil kmet takoj mrtev.
* Buri. „Neue Freie Presse" piše: Mali narod v Transvaalu, ki se bori sedaj za svojo neodvisnost, je za Evropejca jako zanimiv. Ko se zdani, se zbero vsi členi burske družine v jedilnici, ki je zajedno kuhinja. Glavar družine čita nekaj poglavij iz starega testamenta. Potem prinese črna dekla velik umivalnik z vodo ter brisačo, na kar si členi družine po svoji starosti umijejo obraz in roke. Ko so se umili, sedejo za mizo ter jedo kruh s surovim maslom in črno kavo. Prej pa molijo skupno. Ženske zajutrkujejo za posebno mizo. Oblečeni so Buri s hlačami in ohlapno suknjo Telovnika in zavratnice ne rabijo. Ženske se oblačijo jako priprosto; moderca seveda ne nosijo. Ako ugaja mlademu Buru kako dekle iz bližine, pove to najprej svojemu očetu. Ako je oče s tem zadovoljen, osedla svojega konja, ga pokrije z dragoceno preprogo ter jaha k starišem svoje izvoljenke. Tam pove očetu dekleta svojo željo. Oče ne odgovori pozitivno, nego ga vede k svojim sinovom. Tam se šele do dobrega zmenijo. Ako je snubec sprejet, ga peljejo v sobo, kjer biva dekle, postavijo na mizo gorečo svečo ter ju puste" sama. Ženin sme ostati pri nevesti tako dolgo, da pogori sveča. Potem gre spat v sobo svojega tasta. Gostoljubje je med Buri jako razvito. Proti pešcem pa so nezaupni. Z zamorci ravnajo prijazno.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 14. novembra. Današnja seja poslanske zbornice se je začela šele ob 1. uri in je prinesla vladi in levici veliko presenečenje. Začetkom seje je namreč Javvorski predlagal, naj se z ozirom na to, da zboruje poslanska zbornica že ves mesec, ne da bi se bila začela posvetovati o provizoričnih zakonih, uveljavljenih s § 14, mej katerimi so tudi nagodbeni zakoni, dalje z ozirom na to, da je nujno želeti, naj bi se na-
godbeno vprašanje še pred koncem letošnjega leta parlamentarnim potom dognalo in končno z ozirom na konflikt, ki je nastal mej kontrolno komisijo za državne dolgove in mej vlado — takoj izvoli odsek 48 članov, kateremu naj se odkažejo nagodbene predloge. Vlado in levičarje je ta predlog tako presenetil, da jim je kar sapa zastala, in da niso vedeli, kaj bi storili. Ker se nihče ni oglasil za besedo, je predsednik naznanil, da je predlog sprejet. Vojni svet nemške levice je imel kar sredi dvorane posvetovanje in je uganil, da je to nov korak proti vladi grofa Clarvja, ki podpre tudi pozicije desnice v kontrolni komisiji za državne dolgove. Zbornica je potem nadaljevala razpravo radi izgredov na Češkem in Moravskem Zdaj govori socialni demokrat dr. Verkauf o dogodbah v Graslicah. Ko konča, se zaključi debata. Generalnima govornikoma sta določena Šilenv in Menger.
Dunaj 14. novembra. Vlada se je v današnji seji poslanske zbornice predložila zakonski načrt, s katerim naj se z ozirom na potrebno volilno reformo za trgovske zbornice veljavnost tistih mandatov, ki potečejo 1. dec. t. 1. podaljša najkasneje do konca leta 1900.
Dunaj 14. novt-mbra. Kontrolna komisija za državne dolgove ima danes sejo. Sodi se, da komisija svojega sklepa ne bo reasumirala,  ker sta v komisiji, desnica in levica jedako močni.
Dunaj 14. novembra. Schonborn je kot načelnik avstrijske kvotne deputacije brzojavil ogrskemu ministrskemu predsedniku, da pride pododsek deputacije v četrtek v Budimpešto, da nadaljuje pogajanja.
Dunaj 14. novembra. „Vater-land" naznanja, da utegne vsled konflikta mej vlado in kontrolno komisijo za državne dolgove nastati konflikt radi nagodbe, vsled česar je ministrska kriza neizogibna.
Dunaj 14 novembra. Odsek, ki se naj posvetuje glede utesnitve § 14., je imel danes sejo. Ta se je začela ob 10. uri in je trajala do 1. ure. V teh treh urah so govorili trije govorniki, namreč Daszvnski, Kaiser in Grabmavr. Vsak je seveda stavil svoj p seben predlog. Ta seja je jasno dokazala, da nemškim strankam sploh ni za odpravo ali za utesnitev § 14. in da igrajo le komedijo, ko to na jedni strani zahtevajo, na drugi strani pa store, kar možno, da izršitev svoje zahteve preprečijo.
Dunaj 14. novembra. Nemški listi poročajo, da snuje desnica novo koalicijo, v kateri bi bili poleg Nemcev tudi Čehi in Poljaki ter pravijo, da vodi dotična pogajanja Bilinski. Predsedstvo češkega kluba izjavlja na to, da so vsa ta poročila brez podlage, in da niso druzega nego poskusi, izvedeti mnenje Čehov in Poljakov glede tega nemškega projekta.
Dunaj 14. novembra. Uradni list prijavlja umirovljenje visjesodnega predsednika Seusta v Brnu in imenovanje podpredsednika barona Mallega predsednikom moravsko-šleskega višjega sodišča. Mally je strasten nemški na-cionalec.
Budimpešta 14. novembra. V današnji seji poslanske zbornice je posl. Ugron nujno interpeliral radi konflikta mej avstrijsko vlado in kontrolno komisijo za državne dolgove.
Bruselj 14. novembra. „Indepen-dence belge" javlja, da so se Rusija, Francija in Nemčija dogovorile za skupno intervencijo vsaj za slučaj, da bi Angleška hotela Transvaal anektirati.
London 14. novembra. Z bojišča ni nikakih posebnih novic. Angleško časopisje je jako zadovoljno in sklepa iz tega, da Buri še niso zavzeli nobenega obleganih mest, da so Ladvsmith, Mafeking in Kimberlev še vedno v angleških rokah, da akcijska moč Buro v ni posebna, in da bo Angleška lahko zmagala, čim zbere zadosti vojaštva v Južni Afriki.
London 14. novembra. „Daily Maila poroča, da je mej Rusijo in Japonsko nastal konflikt.
Darila.
Za dijaško kuhinjo v Kranju so darovali namesto venca na krsto rajnega prof. dr. Janka Pajka sledeči gospodje: Župan Šavnik 2 gld.; dr. E. Šavnik, dr. Štempihar, notar Šlamberger, Peter Maver ml., ravnatelj Hubad, profesorji dr. Tomin-Sek, Maselj, Peterlin, dr. Korun, dr. Kušar, dr. Perne, Novak, Stritof, Poljanec, dr. Žmavc, dr. Riedl, Dokler po 1 gld.; Levičnik, Zupan po 50 kr.
Eno najodličnejših mest med prodajalnicami čaja zavzema za trdno znana tvrdka e Minerjev «-«J. Njena slovita mešanja so dobila v finih in najfinejših krogih priznanje, ter se priporočajo od družine do družine naprej. Zabojčki na poskus-njo a 50 kr. do 1 gld. pri Antonu Stacul-u, Ivana Luckmann-a nasledniku, ter pri J. C. Praunseiss-u v Ljubljani. IV. (1899—1)
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje
Helusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat.
,7 ettiim ziiloga (19—46)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Meteorologično poročilo,
Višina nad morjem S06-2 m. Srednji mračni tlak 736 0 mm.
Nov. ||	Čas opazovanj a	Stanje barometra v mm.	i C? a « H -2	Vetrovi	Nebo	«•2 1,1
13.	9. zvečer	745 2	13	si. sever	megla	a a o o
14. •	7. zjutraj 2. popol	7448 743 7	11 39	sr. svzh.0'1 si. jug	megla oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura  32°, nor-malo: 41'.
ZO-u-rciaLJslssL borza
đnć 14 novembra 1899. Skupni državni dolg v notah. Skupni .Iržavni dolg v srebrn Avstrijska alata renta . . . Avstrijska kronska renta 4° „. Ogerska zlata renta 48/0. . . Og^rska kronska renta 40/0 A?: rc-ogerske bančne delnice Kreditne delnice......
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark.........
80 rrankov.........
Italijanski bankovci . . , . C kr. cekini......
99	gld. 85 fer.
99	
117	g —
99	,   80 „
116	.   70 „
95	.   50 ,
904	
;i68	.   50 \
120	67V, ,
59	— n
11	.   78 „
9	.   58'/, .
44	-   90 „
5	. 69
Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečna obroka po 2, 3, 5—IO gld.
trgovski pomočnik
dobro izučen trgovine vsakovrstnega blaga in dober prodajalec, želi takoj svoje mesto premeniti.
Ponudbe pod „L. M." na upravništvo
„Slov. Naroda11. (2f59—1)
Notarski pisar
želi v Lljubljani (2050—2)
službe dobiti.
Ponudbe pod šifro ,15—25* na „SI. Narod".
Delavke
iščejo
za tovarno kovinskega blaga v Knittelfeldu
_nsc O-orjLJeiaa. Štajerslceisa..
(2058)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lz LJubljane juž. kol Prog-a čez Trbiž. On 12 nri 5 tu. po noći osobni vluk v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čes Selzthal v Ausse, Solnograd; ćez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunai via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vi.k v Trbiž, Poutabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Oz Selzthal v Solnograd, ' ez Anistelten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in pra/.nikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, B. 1 jak. Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Sotnograd, Leud-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomosl, Bregenc, Cirili, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Ht b, Fi anzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob G. uri 4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano j u ž kol. Prog-a iz Trbiža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, L pskega, Prage. Frp.neovih vaiov. Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, SoltiOgrada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Belj ka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osfbni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plutja, Budejevic, Solnograda, Linca, SteviM, Pariza, Geneve. Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Li-nd-Gastema, Ljubna, Celovca, Lieoca, Št. Mohorja, Puntabla. — Ob 4. uri ,r>7 m. popoludne osobui vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce'ovca, Fianzensfeata Pontabla. — Ob y. uri G m. zvečer osobn; vlak z Du: aja. Solnograda Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praz.nik.ib iz Linca. — Prog-a iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in -<il m. zjutraj, ob 2. uri S'd m. popoludne in ob H. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2d m. zjutraj, ob 'i uri 5 m. popoiudne, ob G uri .0 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob G. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludiie, ob G. uri 10 m. zvečer. (120G)
Plesalna izobraževalna šola.
Gospodske ulice št. 3, II. nadstropje Cuhod na desni).
Letošnji poučevalni tečaji za dečke in dekleta od 8—14 leta so se začeli
v ponedeljek 6. novembra 1833. 1.
od 5 do 6 ure popoldne. (Za odrasle početnike od 7. do 9. use zvečer.)
Specialni tečaji za častnike, uradnike, doktorje in p'rofesorje 2krat na teden. Dijaki se poučujejo v posebnih oddelkih. Zasobni pouk in pouk posameznim družbam. Plesalne vaje s klavirjem za bolj izvežbane.
Učence se sprejema in peučuje T7satir oLstn.. Pravočasne prijave se želijo, da se more razdeliti ure.
Izobraževalna plesalna umetnost je v vsakem oziru jako koristna pri odgoji mladine in vpliva blagodejno na organično življensko delovanje. Poleg tega se združuje družabni ples z gotovimi slavnostnimi čutki duha, vzbuja in pomnožuje čut fine dostojnosti in tako potrebne harmonije ter izdatno povspešuje požlahtnovanje človeka.
Plesalna umetnost odstranjuje hiranje, bolehanje, slabo držanje telesa, na znotranje zvijanje nog, splošno slabotnost, bledico, melanholijo in marsikatero druge bolehne odnošaje. Prežene malosrčnost, plašjivost in indolenco. Provzroči zavestno ravno držanje telesa, lepo kretanje, prijetno svežost unanjosti in zato je izobraževalna plesalna umetnost okrepčevalno sredstvo prijetno proti-sredstvo ter je tudi v higieničnem oziru neprecenljive važnosti posebno za dekleta. Gojitev plesa naj bode z duševnim naporom v pravi meri.
Friderik Viljem Lang
(205rJ—1) profesor koreografije, plesalni umetnik in učitelj
vesoljne estetične plesalne umetnosti.
ItJSf Učilnica: Gospodske ulice št. 3, II nadstropje. Govoriti: se more od 11—12 ure
dopoludne in od 1—2 ure popoludne. Tjjpij
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 Čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s 8imili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, Vi ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 fina Sčetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniških in naprsnih gumbov poslednje zajamčeno 3°/0 zlato, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česa-lom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej :
zaloga Ernst Buchbinder
Krakau L M.
'Poštno  predalo  štev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (2035—2)
ni.
V večjem slovenskem trgu Spodnjega Štajerja (2020-4) odda se na račun stara, dobro obiskana
gostilna
ter pod ugodnimi pogoji v najem da
mesarija
ki se že dolgo let v isti hiši izvršuje.
Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda".
Kavčič & Lilleg
Ljubljana, Prešernove (prej Slonove) ulice št. i „pri Zlatorogu" (21_261) Zaloga najboljšega
špecerijskega blaga
po nizkih cenah.
rWam flroBino in mi
Več sto hektolitrov
riiifiiizlsilt
na prodaj.
Ponudbe na (2057—1>
oskrbništvo grofa Coronini-Cronberg v Št. Petru pri Gorici, Primorsko.
in više fiiin Jlontrurisus. »imeti« .»nitju -l»<Mllo#.l4oat3   \t.   nt 1 umu.  podšivana. Ele-tcttiitiie oblek«* za kok|hmI(>  in «l«*rh. M|M*ciuli(elu EtOHtuitiov zu otroke, no-vOMti v riniiiKki konfekciji, vse po C vito nizki tovarniški ceni.
v 5,angleškem skladišču oblek'
v LJUBLJANI vogel Sv. Petra ceste
Resljeva cesta štv. 6.
Naročila po meri se izvršujejo najfinejše in najhitrejše na Dunaju. (2044—3;
VelespoStovanjem
Oroslav Bernatović.
St. 10.990.
(2< i25 :
Od Jakolm pl. Sclicllciiburg-a ustanovo za geipedl^ne izpraznjeno Jedno mesto v tačasnem znesku 114 gld. 14 kr., čegar podel:
pristoji deželnemu odboru kranjskemu.
Pravico do te ustanove imajo kranjske gospodičine plemenitega rodu, ki so lepega vedenja, in — če teh primanjkuje — tudi druge poštene deklice s Kranjskega, ki lepega vedenja. — Prosilke naj svoje prošnje
do 25. novembra 1899. 1.
pri deželnem i dboru kranjskem vlože. Izkažejo naj se v njih z lastnostmi, ki so potrebn. za to ustanovo, osobito pa s krstnim listom.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 6. novembra 1899.
-ti
4
\ 9r
#t#l kieba
Dragotin Doljan v Zagrebu.
Popolnoma renoviran hotel. Krasne prostorne sobe. Največji komfort. Omnibus pri vsakem vlaku. Cene primerno nizke. Pristna hrvatska in inozemska vina.   Prava, okusna hrvatska
kuhinja.
Rojakom Slovencem se priporočam za mnogobrojen obisk. Vsakdo, ki je obiskal moj hotel, je bil zadovoljen.
Z velespoštovanjem
(1977—5)
* Dragotin Doljan *
hotelir.
..........1IIM.II........MIIIM......«■••■•■«■,■■.■
& I*
i*
1»
11*-
i g*
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št.4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovojjnejfiih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 45
r
Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
▼ žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 45 Popravila se Izvršujejo najtočneje.
Puškar
Fran Kaiser
v Ljubljani Selenburgove ulice št. 6
se nsoja najbolje priporočati se p. n. gg. lovcem za
lovsko sezono.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. 45
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. • I
S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom
za jesensko in ** zinisto sezono.
Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk
z velespoštovanjem
Hugo Ihl.
45
Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
37