Lisí 12. :M 4 Jí vt- ' • » I *>"'#»-• --t »'I -J* t «t . V ■f#-.«J «I V Tečaj Lil i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld po četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani eto kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača na Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 23. marcija 1894. Politiški oddelek. r m rè I ————m Vstajenja dan. Nedavno se je začelo v Ljubljani zidati poslopje, ki ima svetu kazati tudi naš narodni preporod, „Narodni dom". To je dogodek velicega pomena, ker bode gotovo močno povzdignil narodno zavest in narodni ponos, ter narodno socijalno življenje. Ta dom bode pa zgrajen po-Priroda se po dolgi mrzli zimi začenja zopet pro- polnoma z našimi lastnimi močmi, in bode torej kazal, bujati v novo življenje. Cvetice poganjajo po logih in kaj premore tudi majhen narod, če se kake stvari z vso travnikih in oglaša se zopet vesela tičja pesem. Povsod odločnostjo poloti. To poslopje bode dajalo nekako jam-se kaže prerojenje in novo življenje. Povsod zmaguje živ- stvo za naše narodno življenje in naš narodni napredek, ljenje nad smrtjo. Ta vesel čas vzbuja v človeških prsih lahko rečemo, da z grajenjem „Narodnega doma" nastopi tudi novo upanje. Sveta katoliška cerkev pa praznuje ta v nekem pomenu nova doba za naš narod. Poživilo bode čas Juti praznik vstajenja našega Izveličarja in Odrešenika. nam narodne moči. popoldne oziroma v nedeljo zjutraj obhajal se bode s slovesnimi procesijami ta praznik zmage nad smrtjo Sedaj pa po vsej Evropi tudi neki drugi, ki je dolgo bil brezpraven, sili na dan in to je četrti, de-tudi našega narodnega vsta- lavski stan. Po vseh državah je začel zahtevati svojih jenja in prerojenja. Narod slovenski je tudi stoletja bil pravic do poštenega obstanka, pa tudi hoče govoriti v Ta spominja pa tako rekoč mrte o njem se ni govorilo in pisalo Sem javnem življenji. Tisti, ki so dosedaj imeli besedo v tertja so se pač našli možje, ki so ga klicali k življenju, javnem življenji to nekako čudno in boječe gledajo, drugi ali taki glasi so zopet utihnili in zopet je nastopilo sto- pa kliče po policiji in vojaški sili, da se delavski stan letje mrtvega spanja. Slovenski narod je bil že tako rekoč zopet potlači. prištet mrtvecem. Mnogi učenjaki že niso vedeli, da se sploh nahaja Slovenec na zemlji. Poslednji čas se tudi v naši Avstriji začenja to gibanje. Postalo je že tako mogočno, da so že vladni krogi Pa prišla je tudi za nas vesela pomlad, dan vsta- začeli računati njim. Bivši ministerski predsednik je jenja. Nikdo ni našemu narodu ponujal roke, da mu po- bil predložil volilno reformo, ki je odpirala delavskemu maga na noge, pač pa so mnogi tiščali kamen, ki so ga stanu široko pot v javno življenje. Toda nastal je mej ko bili navalili na grob njegov. Narodna sila je odvalila ta lovodjami nekaterih druzih stanov velik krik, ki izvira iz kamen in prikazal se je naš narod kot čvrst mládenec, strahu za dosedanje njih predpravice. Posebno se je hud vreden, da stopi v vrsto druzih narodov. Čudno in plašno krik zaslišal iz tabora plemenitašev. Iz tega strahu so se so gledali naši nasprotniki ta dogodek. Nekateri teh kot rodili novi volilni načrti, katerih namen je pa jedino na neverni Tomaži verjeti niso mogli, in ves dogodek bili kak lep način preprečiti, da bi četrti stan ne prišel do radi utajili, ali ni bilo več mogoče. Novo oživljeni narod svojih pravic. Kaka bode usoda teh načrtov, danes ne povsod zahtevati svojih pravic, jel je zahtevati da vemo. Prav lahko je mogoče, da se posreči najti kako se mu povrne zemlja, ki mu jo je vzel ošabni tujec. Naš sredstvo, da še za nekaj let odrinejo delavce od javnega narodni preporod se je vedno širil. Razširila se je slo- življenja, ali za dolgo to ne bode šlo. Ta igra pa tudi venska knjiga, razširila se je narodna govorica. Jezik slo- ni brez vse nevarnosti. Kdo ve, če se kdaj ne bodo ke- venski, ki je bil odrinjen na kmete, in v mestih v hleve sali še tisti, kateri sedaj tako tišče kamen, da bi delavec in kuhinje, mej hlapce in dekle, oglasil se je zopet Ionu i bil jednakopraven z drugimi jeziki ne vstal iz političnega groba. Z lastnimi močmi bode od- Slovenec je jel rinil kamen, ki morda stare tiste, ki sedaj hočejo pre nastopati pri raznih prilikah po svojih društvih, in milo prečiti njegovo vstajenje. slovenska pesem je jela izpodrivati tuje glasove Zgodovina nam kaže kaj žalostne posledice tacega no prizadevanja. Tudi se je skušalo preprečiti, da ne bi sedanji kmetski in meščanski stan dobil svojih pravic. Nekaj časa je to tudi šlo, ali naposled so pa po vseh kulturnih državah morali odjenjati prejšnji vladajoči stanovi. Sem- dej da se morda ta čas kako razmere zasučejo. Posebno ni verojetno, da bi skrajna levica dolgo hodila z vlado. Ce se posreči vsa vlado. stvar tako zavl t da se skrajna levica spre z pa je civilni zakon pokopan. Največja težava dela vladi tertja je tekla kri. Da so o pravem času kmetu in me- vicarji državen pogreb vprašanje zastran Košuta, aa katerega zahtevaj skraj levi Za &je to vprašanje tako važno da ščanom dali pravice, pa bi se bila odvrnila velika fran- so pripr vreči vlado, ce se ž njimi ugodno ne pogodi coska revolucija, ki je zahtevala toliko žrtev. Ta revolu- resen opomin za vse tiste, ko dandanes cija naj bode skušajo preprečiti politično in socijalno vstajenje delav skega stanu, bodi si na ta ali oni način. tej stvari. Vidi se torej, da se bode najbrž le temu zahvaliti, če pade civilni zakon, da je vprašanje o Košuta prišlo na red. Hrvaški Srbi so po sklepu karloviškega cerkvenega shoda v deželnem zboru zahtevali, da se zanje osnujejo po- dnev Sedaj je še čas. Z umno postavodajo v političnem sebne verske šole, katere bi pa plačevale občine. Vlada se je in socijalnem oziru se lahko preprečijo velike nevarnosti. Motijo se pa, če mislijo, da bodo preprečili vstajenje četrtega stanu. Vstal bode, če tudi proti njih volji, naj kamen, ki je na grobu njegovem, še tako tišče. Vstal odločno pria temu predlo Čudno je pa da ta bski predlog pobijajo nekateri, ki se naudušuj za ko šolo v tostranski di polovici. Srbi so zahtevali za svoje šole jedi to ker so zahtevali škofje v avstrijski gospodski zbo niči, da se šole podrede cerkvenim oblastvom. Mi bi bili so bode iz lastne moči in končno bode stri tiste, ki hočejo dili, da bodo ti ljudje zahtevali, da se ugodi srbskemu pred preprečiti vstajenje njegovo. Mi Slovenci smo majhen logu v se hkrati tudi katoliške ljudske šole tako podrede in nepřemožen narod in cerkvenemu oblastvu. Jedino to bi bilo dosledno, ne pa za- se zatorej moramo le veseliti vstajenja četrtega stanu. Tako bode tem stanom pridobimo novih narodnih bojevnikov. bavljati proti Srbom, zahtevajocim versko šolo. vsakdo sodil, da njim baš za versko šolo ni toliko, temveč imajo pri tem druge namene. — Sicer pa menda ta stvar ne Zato pa morajo baš naši zastopniki delovati na to, da se bode motila dobrih odnošajev mej Srbi in vladno stranko na pomore tudi temu stanu na noge, da bodo vsi sloji slo- Hrvaškem. venskega prebivalstva stali složni v boji za naše narodne pravice. Posebno pri majhnih narodih se ne sme prezirati noben stan. Kdor pa razmere v Avstriji pozna, bode tudi Guverner hrvaškega Primorja Reški guverner je poslednji čas se začel imenovati guverner ogerskega hrva škega Primorj Ta naslov je popolnoma nasproten hrvasko- potrdil ogerski nagodbi. Tudi se reški guverner vedno bolj zanima da bode zmaga četrtega stanu, tudi zmaga slo- za hrvaško Primorje. Na svojih potovanjih je ogledoval šole vanstva. Nemško in madjarsko gospodstvo v naši državi po hrvaškem Primorji sploh se obnašal, kakor bi njegova ne sloni na kaki višji kulturi, temveč le jedino na pred-pravicah nekaterih stanov, ko se te predpravice odpravijo, pa se pokaže pravo slovansko lice Avstrije. Zato pa želimo skorega političnega vstajenja četrtega stanu, ker oblast ne bila omejena samo na Reko in na morske stvari. Guverner seveda vsega tega ne dela na svoje roke, temveč po naročilu iz Budimpešte. To vidi že iz tega, da zagovarjajo postopanje njegovo vsi ogerski vladni listi Madj hočejo si počasi prilastiti vse hrvaško Primorje. Če Hrvatje ne bodo to bode tudi zmaga nad slovanstvom. Dolgo se to vsta- previdni, pa jim naposled Madjari odvzamejo še Primorj Velik jenje tako ne bode dalo odlašati, kamen na grobu se že maje in stražnike obhaja hud strah ter gledajo, kam se in zmagonosno stopi nov zma- del primorskega prebivalstva so že dobili na svojo stran, obe izognejo ko kamen odleti tajoč stvar mu razne ugodnosti ako pride pod ogersko vlaio. V govalec iz političnega groba. pa za Hrvaško velicega pomena je odvisno od tega, da ima pot do morja blagostanj Nemčija D zbor je sprejel trgovinsko po godbo z Rusijo. To je bilo tudi pričakovati, kajti vsak dobro mis nemški državljan bo menda sprevidel, da je taka po Politični pregled. Državni zbor je odšel na počitnice. Vladni listi sku- godba s sosedno rodovitno Rusijo neobhodno potrebna Bolgarija Knez je pomilostil metropolita Klementa. Kneginja je precej bolna, vendar so se izrekli zdravniki, šajo dokazati, kako blagodejno je vplivala koalicija, ali ni- da ni nevarnosti. majo kaj pokazati. Zakon o vredbi trgovine na obroke ni Srbija Razmere v Srbiji so vse pri starem Milan delo koalicije, ker se je sklenil brez nje in ravno proti zaukazuj Ker dru ve. jednfmu delu koalicije. Kar se je pa sklenilo za urejenje valute, je pa tako dvomljive vrednosti, da bi bilo pač najbolje, ko krmilo pomoči, zjedinili pa slušajo. Kam bodo s tem pritirali, se ne namen Milanov, liberalnemu ministerstvu zopet na bi molčali o tem Vprašanje o volilni reformi pa se tudi ni v edno stranko kdo ve kaj napredovalo, ker se še državnemu zboru vladna litvah preprečijo predloga predložila ni. Jedini vspeh je, da se je potrdilo iz- sednik odstopi iu da sestavi Ribarac novo, se menda radikalci in naprednjaki da ta namen Milanov pri prihodnjih vo-Govori se, da sedanji ministerski pred- čisto liberalno vlado. jemno staoje na Češkem. Na ta vspeh pa pač koalicija ne Listi prijavlj sklep koiijske sinode, po katerem se raz- more biti posebno ponosna. Nadalje se pa to proglaša za vspeh veljavlja ločitev kraljevih starišev po pokojnem metropolitu koalicije, da so Mladočehi imeli nekaj mirnejših govorov, kar Teodoz proglaša dne 5 oktobra 1875. 1. sklenjeni zakon je pa le posledica tega, da je Plener nekako se jim laskal. Lepa beseda, lepo mesto najde. Sicer pa Mladočehi od svoje politike še niso dosti odstopili. veljaven. Kraljica Natalija se pričakuje v Beligrad Rumunija. Minoli teden sklicala je narodno-liberalna stranka v Bukareštu velik shod, na katerem se je odločno go- Ogerski državni zbor šel je na velikonočne počitnice, vorilo proti kralju in sedaj vladajočemu ministerstvu. Po shodu ne da bi bil končal generaluo debato o civilnem zakonu. Gla- je ljudstvo demonstrovalo pred kraljevo palačo. Razgrajajoče občinstvo pregnali so s tem, da so zaceli iz brizgalnic brizgati sovanje bode torej še v aprilu. Ker ima pa ta načrt zakona mnogo paragrafov, bode specijalna debata trajala go- vodo nanj. Ta sicer samo na sebi brez zlih posledic minola tovo več tednov. Opozicija nalašč stvar zavlačuje, ker se na- rabuka je sicer pri kraji, toda konštatovati se more, da je jako nevaren poj to v Ce se zač#e enkrat mej ljudstvom ru bimo vati proti vladarju, potem so v dotični državi že na slabem ndigni karmin. To barvilo pa dobimo, ako tenko Amerika za to Vstaši so se V Brazilij se je bil zadnji čas boj zdrobimo indigo in jo potem sušimo v kaki prostor ste da se obnovi cesarstvo in vrže republika, je zopet mir. kleni dali republikanski vladni ki na milost in ur. posodi pri 110° stopinjah po Celziji gorkote več Na to na prašek vlijemo kadeče se žveplene kisline nemilost. Končana je torej za enkrat revolucij kaj časa še gotovo obnovila. se bo čez toliko da ga pokrije. Vsa zmes se napne in vse se pa dobro zmeša. Čez 24 ur v tekočini pridene 10 krat to in odlije od odsedline. Razstopljini se sedaj liko vode ^ tako dolgo pridevlje pepeljike, da neha šumeti HI>ailtflM«4 It»« j Obrtnija. ! m K! Nastalo Barve za lake in firneže. Barve imajo nekaj pomena za izdelovanje firnežev temnomodro odsedlino se namaže na opekarsko kamenje, kjer se puste posušiti. Če se hoče narediti firnež z in-dignim karminom, se indigni karmin stare na kamnu za trenje barve s firnežem, pri čemer se tako dolgo priliva firnež da postane tekoča masa in ta masa se zmeša z in lakov i ker je večkrat potrebno, da se doda raznim ostalim firnežem. vrstam kake barve Tako se zlatilni firnež zahteva vselej Gumijeva perčevina (Gummigut) prihaja v trgovino jako rumen. Barve ki rabijo za firneže in lake, naj v najrazličnejših oblikah. To barvilo sestoji iz kuhanega imajo pred vsem dve lastnosti. Prezorne naj bojo in svet- rudečega soka raznih dreves. Kosi so navadno rumeni in loba jim ne sme škodovati. V prvem oziru posebno ustre- P° vrhu pokriti z nekim rumenim praškom. Alkohol de- zajo anilinske barve, v poslednjem pa starejše bar dasi so anilinske lepše. loma rastopi to barvilo, eter pa popolnoma, v vodi se pa naredi neka mlečna tekočina. Rabi se ta barva za izde- Anilinske barve izdelujejo v trgovini na veliko iz lovanje tako imenovanega zlatega laka. premogovega kotrana in pridejo v trgovino v raznih Kot črno barvo za lake nuansah. Laki, katerim se pridenejo analinska barvila rabi večkrat žugel (saje) zares silno lepe barve, posebno če se ž njimi prevlečejo mora biti čisto črne bar Zugel se nabere pri gorenji tolskih olj in smol. Dobro blago pa ima kovine, samo da barve niso povsem stalne. Ravno isto napako, kakor anilinske barve, tudi kurkuma. To barvilo je jako lepo rumeno, toda mu škoduje močno svetloba. V trgovino pridete dve vrsti. se mora dati rade streti s tolskim oljem. Tudi žefran se da rabiti za barvanje lakov tem Jedna je v prst dolgih kot svinčnik debelih, zunaj rumeno sivih obročkastih kosih, druga je pa v gomolih velikih kot oreh. Najboljša je kitajska kurkuma, potem japonska, najslabša pa barbadoeska. To barvilo se v špiritu rado raz-stopi. Za tako jako dobro rudečo barvo je zmajeva kri, dobiva iz raznih dreves tropičnega pasa. V trgovino centimetre dolgih palči-cah ali pa tudi v nepravilnih oblikah Navadno je zavita barvilu smo že nekoliko govorili. Ker je pa sedaj že več nadomestil za to drago barvo, se žefran pač še le malo- kdaj rabi pri izdelavi lakov. Tudi rudeči santelnov les je Ta les pride v trgovino v večjih dobra barva za lak polenih, pa tudi v tršicah. Boljše je kupiti prvo vrsto ker je poslednja vrsta rada pomešana z drugimi lesovi. Sicer je pa še več druzih rastlinskih barv. dado porabiti za firneže, ali prihaja v majhnih krogljicah vati Posebno v listje Bar temnorudeče in se močno sveti, kj se prelomi. Rado se stere, prah je karrninskorudeče barve , ki se bi bilo preobširno popiso-špiritne firneže se da porabiti mnoga barvila, ker se razstope v njem, dočim se v tolstih oljih ne. Več barv se pa tudi s tem dobi, da se opisane barve primerno mešajo. trgovino prihaja večkrat močno pokvarj in pona rejena. Večkrat se prodajajo za zmajevo kri izdelki iz Y gumija pobarvani s sandelnovega lesa tinkturo. Ce s pristno zmajevo krvjo potegneš po gorki stekleni plošči, da črto, je jako podobna krvi, kar pa pri ponarejenem blagu ni. - Obrtnijske raznoterosti. Rojansko posojilno in konsumno društvo, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu je, kakor Modra barva za lake je najboljša indigo tej kažej sklepi računov, v letu 1893 zdatno napredovalo. Promet barvi smo že parkrat govorili y našem listu Danes znašal leta 1893 81.638 89 gld, za 43.700 gld več priporočamo, da naj se indigo zahteva le v kosih. Spra nikov 188 seno indigo je gotovo močno pomešano z drugimi barvili. Dobro blago se tudi po tem pozna, da temnomodri kosi, ako se pogledajo od neke strani kažejo lep kovinsk bakren nego leta 1892. Koncem leta 1892 je znašalo število zadruž- od 1. januvarija do 31. decembra 1893 je pristopilo 90, vkupe 278 Tekom leta 1892 je izstopilo zadruž- sta umrla, 80 ostane torej nikov 27 leta 1893 leta 1893 torej koncem leta 198 Število zadružnikov se lesk, pomnožilo v primeri z lanjskim samo za 10 oseb. Na deležih se posebno pokaže, ako kako ploskvo z oglikom in obrokih se je do 31. decembra 1893 vplačalo vkupe 8532*83 zgladimo. Samo indigo se pa ne da napraviti kot pro- gld- in sicer do 31. decembra 1892 4619 64 gld zorna barva za lak, ker se ne raztopi, da bi se razstop- ljina primešala lakom. Pač pa dobimo lepe slikarske barve, ako zdrgnemo indigo s kakim lakom ali firnežem. tekom leta 1893 pa 391319 gld. Izplačani, oziroma prodani deleži zadružnikov ali obroki zapadli v reservni zaklad znašajo 1079-87 gld. Zadružnikom dolžni deleži in obroki znašajo koncem 1893 7452 96 gld. Število vplačanih deležev znaša Indigni modri lak ali firnež se dobi samo, ako ra- koncem 1894. leta 214 ali 6420 gld. Obroki na deleže zna saj o 76. 1032 96 gld. Število deležev se je torej pomnožilo za hrana, ne vsprejemajo iz zraka, pa tudi ne samostalega, Posojila : koncem leta 1892. so znašala 307 gld., tekom leta 1893 izplačalo se je 1818 gdl., vkupe 2125 gld. Vrnilo se je pa 913 gld, ostane torej koncem leta 1893 1212 temveč spojenega z drugimi prvinami. Te dušikove spo- jine pa tudi le v mali meri nastajajo iz dušika, ki je v gld. Čisti dobiček znaša glasom računa o dobičku in zgubi zraku. 851-97, gld., torej je isti za 463 62 gld., večji nego l. 1892. Društvo ima v Rojanu pri Trstu poleg cerkve lastno' štveno kremo", v nlici Belvedere št. Koristnim ali neobhodno potrebnim tvarinam so pa n Dru- prištevati ozon, vodikov nadokis, solitrova kislina solit svojo jestvin", bogato založeno z raznim kolonijalnim blagom, v Eo- „Prodajalnico rova sokislina in amonjak. K škodljivim snovim so pa janu pa lastno ,.mesnico". Vse tri so javne ter pristopne tudi neudom. Peča se društvo z razprodajo vina in vsakovrstnega kolonijainega blaga na drobno in debelo po najnižjih cenah ter se posebno priporoča malim trgovcem in krčmarjem na deželi, katerim obeča vsikdar točno in realno postreči. Cenike in življenje. Ti snovi se delajo v prirodi same, posebno kjer Naredi se jih pa navadno tako prištevati razni oglikovi vodiki, žveplena sokislina, žveplena kislina, žvepleni vodik, klorov vodik, vodik. K sreči se pa navadno teh snovij ne nahaja toliko v prirodi, da bi znatno oviralo organično vzorce pošilja na zahtevo. Cč. duhovščini in drugim rodoljubom na deželi se posebno priporoča ter jim razne jestvine odpošilja je mnogo ognjenikov po pošti in železnici. Uradne ure so vsako nedeljo od malo, da se o njih škodljivosti govoriti skoro ne more 10 predpoludne in vsako sredo od ure zvečer. Kmetijstvo. Crtice o kmetijski kemiji (Dalje.) Ognjenikov je tako malo na zemlji, da bi ti snovi za nas niti ne prišle v poštev, da se nastajajo tudi na druge načine, v človeških podjetjih. Tako se več teh škodljivih snovij nastaja v velikih tovarnah, kjer se v pečeh kurivo dobro ne zgori. Iz mnogih, zlasti kemičnih tovarn, pa tudi fužin vzdigujejo se večkrat najnevarnejši plini, tako škodljivi snovi nastajajo tudi pri gnitji organičnih snovij. Okrog velicih tovarn in nezdrav zrak ne le za ljudi in vali, temveč tudi rastline v njem ne morajo rasti. Opa r a Stari narodi so mislili, da je mej nebom in zemljo £ ^ žilo se je, da se listje kaj rado posuši na tacih rastlinah. Poleg plinov so pa v zraku tudi še tekoče tvarine, prazen prostor. Natančneje preiskave so pa pokazale, da tako vodni mehurčki v obliki megle in oblakov, potem ta prostor napolnuje neka lahka tvarina, ki jo imenujemo je pa v zraku tudi mnogo prahu. Večina prahu pobere zrak. O nahajanji zraka se prepričaš, ako tečeš, kajti veter po suhem in ga nosi po zraku, pa tudi od morja t čutiš, da te nekaj zadržuje. Učeni ljudje so pa tudi našli prihaja pripomoček, da zrak tehtajo, ravno tako kakor tehtajo prah. morski vodi je raztopljena sol in več vodo in jo razpršijo po trde tvarine in tekočine. drugih snovij. Viharji vzdigujejo zraku. Pri tem voda shlapi, druge se v njej še nahajajoče Učenjaki so pa tudi našli, da je zrak sestavljen iz tvarine pa kakor prah krožijo dalje po zraku. več različnih tvarin, ki imajo poleg nekaterih skupnih lastnostij tudi različna svojstva. Vse take tvarine, katere sestavljajo zrak, katere niso ne trdne in ne tekoče, imenujemo pline. Kmetovalec te pline seveda opazuje z drugačnega stališča, nego učenjaki. Zanj je posebno važno, kako vplivajo na živalstvo Poleg omenjenih snovij se pa nahaja v zraku še več majhnih organičnih bitjih, ki se razvijo pri raznih gnitjih. Ta majhna telesca se hitro množe in so nekatere jako nevarna, kajti po njih se prenašajo tudi razne bolezni. Vodnega para je kaj različne množine v zraku, pač in rastlinstvo, za mnoge druge pa so drugi glavni sestavni deli vedno približno v jed-lastnosti, ki zanimajo učenjake, pa kmetu ni dosti mari. nakih množinah v zraku. Kislika je v zraku po meri Tvarine v zraku moremo razdeliti v take, ki so življenju, kacih 21, pa težji po 23 %. To razmerje je po vsej « rastlin in živalij neobhodno potrebne, potem v take, ki zemlji blizu jednako. Opazilo se je, da je pri južnih ve-so koristne ali pa nevtralne, ali neobhodno potrebne pa trovih nekoliko manjše, nego pri severnih. Kislik je jedna niso. Naposled se pa nahaja v zraku nekaj tvarin, o ka- najvažnejših, pa tudi jedna najrazširjenejših tvarin na zemlji, mešan Ne nahaja se v zraku čist, temveč samo po z dušikom, ter je v vodi kemično spojen v vodi po težji kislika terih moramo reči, da so rastlinam ali zdravju naravnost škodljive. Neobhodno potrebne snovi so kislik, dušik, vodna para in ogljikova kislina. Od teh štirih tvarin se tri naravnost udeležujejo preosnavljanja tvarin v organičnem jamo ga v kremenu," ilovci itd. V rastlinah in živalih je tudi veliko kislika. Če ne štejemo vode, ki je v rastlinah Skoro v vseh prsteh in kamnih je kislik. Naha- m ^ • « ft « w ▼ . 1 ft ft • ft 1 • « • da povišuje življenju, dočim dušik le bolj koristi s tem, zračni tlak in pa razredčuje kislik. Kislik sam bi mar- in živalih, je še vedno v rastlinah 40 v živalih sikaj uničil, kar sicer vzdržuje. Kakor sam alkohol 20 o/ o pa kislika. Večina zemlje na površini je sestavljena strup, ali zredčen z vodo, celo krepi in bodri telo, ravno tako je sam kislik škodljiv, pa celo neobhodno potreben ali edčen z dušikom iz kislikovih spojin. Kislik pa tudi igra važno vlogo v prirodnih pri življenji rastlin in živalij kaznih. Živali dušejo zrak samo zaradi tega, da iz njega je sicer, kakor bodemo še pozneje videli, dušik neizmerne dobivajo kislik. Vdihani kislik pride iz pluč v kri, in se važnosti, ali rastline in živali tega dušika, ki je njih potem s krvjo razširi po vsem telesu, proizvajujoč ke- mične preosnove, zlasti odjemajoč iz njih ogljikovo kislino, družbo je prvikrat zborovala 26. oktobra tega leta: Že Večino ogljikove kisline vzame kri sabo, pelje je do teJ Prvi se)i V Je pouk, kako pljuč, od koder se izdiha. Tako živali vdihavajo kislik in 1 .. . . . .. , . _ t . . .....„podzemeljski kostanj". Cesarica je celo ajboJje saditi krompir, ali, kakor ga je ona imenovala, „ze- izdihavajo ogljikovo kislino. Ako preneha dihanje, prenehajo te preosnove v človeškem telesu in nastopi smrt, njo pa se začno druge kemične preosnove, truplo jame azpadati. Iz povedanega je vidno, da z dihanjem ljudje in eljska jabolka ali obljubila, dva cekina darila dati vsakemu, kdor bi v štirih letih v tudi do leta 1771 toliko et posadil kak prostorček s krompirjem, če ec jeden dan prekopati. kar ga more delav Kdor je sadil krompir, si je naklonil lahko dvoj darilo živali porabljajo mnogo kislika. To se opaža v sobah j kajti leto poprej je dala cesarica razglasiti : Kdor obdela kak diše več ljudij. Zrak v njih postane tako slab da pust ali pa zboljša kak malo rodoviten kraj, bo prost 12 let jedva dišemo. Zrak î v katerem pa ni vec po 17 od vsega davka Seveda gozdov sekati ni bilo dovolj Kranjskem cesarica stotkov kislika, ni več za ne more živeti. dihanje, človek v njem nič več V ^ « I g j , _ / T { - ' 1 « , - ~ r ? Vemo, da bode čitatelj vprašal, kako da ne zmanjka kislika v zraku, ko se ga toliko porabi po dihanji. V več po tem takem že bil moral porabiti pirja je rs gosposk obetal ravno tako 3no. 1 A na dosti opravila, s priporočevanjem kromr Leta 17 88 i nova se je lotil te stvari cesar Jožef i \ • a zposlal po vsem Kranjskem poziv do deželnih in mestnih da naj priporočajo sajenje krompirj ko darilo kakor tisočih letih namreč po dva cekina; toda sedaj že samo za dve leti i Ta oklic je Marije Terezije, Čez se dv leti pi ne bo treba, ker bo med ves kislik. Priroda je pa umno preskrbela, da kislika tem vsak kmet že sam spoznal krompirjevo korist in ga sadil ne zmanjka. vendar krompir najboljši nadomestnik za žito v tacih Ogljikovo kislino, katero izdihavajo žiyali, vsrkavajo skozi listje rastline pri solnčni svetlobi in jo hitro razkrojajo in oddajajo iz sebe čisti kislik. Tako skrbe da delajo iz njega m • ' 1 ' ^KaP JE i - Hi n I ! ■ I ' 99 LAV rastline živalim za kislik, živali pa rastlinam z oglji- Mo med kruh in ga rabij kovo kislino. „Saj je letih, ko žito ne obrodi. Po Nemškem ga sade že splošno, in tudi na Češkem ima že več 100.000 ljudij velike koristi od njega, bodi si da pitajo ž njim govedo ali perutnino, bodi si škrob (Starke) puder, da ga me pri aznih kuhah in pekah Iz vsega tega se vidi, da se tekom več kot 20 let kromp Kislik pa tudi pospešuje gorenje. Brez kislika neče ni mogel prikupiti Kranjcem In tudi tedaj se n. pr. ljubljanski magistrat, kateremu je bil poslal cesar tak oklic, še nikakor ni mogel ogreti za ta novi sadež V svojem poročilu o tej goreti. Gorenje je pa namreč le združevanje ogljika, ki se nahaja v organičnih stvareh, s kislikom. V zraku, v ka- stvari je kar naravnost odsvetoval sajenje krompirja. Dejal je terem ni zadosti kislika, ne gori luč. In baš potem dobro spoznamo zrak da ni upati, da ga bo kdo nasadil, ker ljudje okoli Ljublj î Je še dober za dihanje. zraku v katerem luč ugasne, ni moč več živeti. Škodlji tudi zrak, v katerem luč tudi že slabo gori Iv je pa kar je prideluj sadež na tisti Kranjskem niso časih. žito da zemlj ni zanj, da kmetu vsak drugi vrže _ eliko več. A dolgo se pa tudi na več ustavljati krompi V francoskih običajno v prostorih, v katerih prebiva več ljudij. Ljudje, znan sadež na Kranjskem torej v početku tega stoletja, je bil krompir že obče prebivajo v takih sobah so navadno bledi, in niso zdravi. Taki prostori polagoma pripravljajo prezgodnjo smrt. Pa tudi v hlevih, kjer je mnogo živine, se zrak ■p » . ' ' i f AH tako spridi, da postane ne le ljudem, temveč tudi živalim v z Poučni in zabavni del. : « škodljiv, in je torej treba skrbeti za prevetrovanje. samem kisliku pa bi ljudje in živali tudi dolgo ne živeli. Poskusi so pokazali, da so živali, ki so jih ^JT.diTT.iiJTii.TT; *»7fi dïïti M iT,WT, šé .tj d* it. araattVf deli v čist, seveda umetno napravljen kislik. sprva bile jako vesele, ker so silno lahko dihale. V njih so se ■ « pa prehitro vršile kemične preosnove in je vsled tega njih telo se v toliko razkrojilo, da so kmalu poginile. fb' T AM^J^HJB K^KH WSĚČF l tfCSBBBmBř v TBi^KffW B7 .^SIlffať^MyMř!^ W■ • 1 ** i aj SBBI rflr UH^^HU Mnoge stvari, ki na prostem zraku ne marajo goreti, v i * ■ ( ■ • » . . : samem kisliku zgore z najsvetlejšim plamenom J mHrHjil * Neštevilno drugih preosnovanj v prirodi vrši se je- , če je Rjovenje namreč ni druzega, kakor spajanje kislika z železom. Deset let v Ameriki. Mur nik. žena, Marij Preminola je dne 20. t. m. občečislana slovenska Sokol" z zastavo, šišenska čitanica z zastavo, ljub- uzor prave rodoljubkinje, preblagorodna gospa Murnik soproga ljanska čitalnica z zastavo, pevsko društvo „Slavec" ____j_____ ______i _ i____»i.___* r • li:__„ u ui„u ces. svetnika Ivana Murnika. z zastavo, pevsko društvo „Ljubljana", klub slov. Pokojnica je bila rojena leta 1845. v Ljubljani kot biciklistov „Ljubljana", deputacija „Dramatičnega dru-hči gospoda Janez Nep. Horaka, kateri je lani umrl štva" in za temi. kar je bilo v celem sprevodu najin katerega blagodejno delovanje je še dobro v spo- lepše dolga vrsta (do 100 parov) črno oblečenih na-minu v našem mestu. Leta 1850. jej je umrla mati. rodnih dam, ki so s tem jasno pokazale, kako vedo Leta Ivanom Murnikom 870. se je poročila z gospodom namene toliko Za Pokojnica storila je za narodne krsto razvrstili so se za sorodniki razni dostojanstve- svetnikom ceniti zasluge svoje prerano umrle voditeljice. kot pred njo še nobena Slovenka ne. niki, načelniki uradov, zastopniki raznih korporacij Bila je iskrena podpirateljica vseh narodnih društev, itd. itd. itd. Tudi z dežele opazili smo več rodoljubov Pospeševala je teh blage namene ob raznih prilikah v sprevodu, kakor iz Kranja, Radovljice, Vrhnike itd. vsestranski s svetom in dejanjem. Kot ljubeznj zvedena in spretna slovenska žena pred leti do vloge voditeljice narodnega 'ženstva'ljub itd. Iz Radovljice prišla je tudi deputacija gasilnega popela se je že društva, za katero si je pokojnica stekla mnogo za- Vencev položilo se je vseh na krsto vrle slug. jih je imelo ljanskega, katerega je s svojim uzornim rodoljubjem rodoljubkinje štiriinštirideset, katerih vselej vesti. Delovanje pokojne rodoljubkinje more přav ce- Neutolažni" soprog svoji Mariji; rodbina Horáková; in povsod vspodbujala k odločni narodni za- devetindvajset krasne trakove z nastopnimi napisi: niti se tisti pred par desetletji pri nas. ki pozna, kake razmere so vladale še nepozabni teti žalujoči netjaki; poslednji pozdrav rod- ženstvo boljših sta- bina Culat; člani trgovske in obrtnijske zbornice ; nov je bilo, skoro rekli, bi skozi in skozi ponemčeno društvo „Narodni dom" neumorni pokroviteljici; hva-in je močno oviralo narodni napredek. Ženstvo je pa ležni „Sokol" prvi rodoljubkinji svoji dobrotnici ; revne v narodnem oziru silnega pomena otroku, to mu rado ostane do smrti mati vcepi učenke Št. Jakobske šole blagi dobrotnici; klub slov. Ni dolgo tega biciklistov „Ljubljana" svoji dobrotnici; „Dram. dru- ko je naš krasni spol po mestih se občno še sramo- štvo" diki slovenskih dam; čital. Ljubljanska uzorni val slovenščine. Da so se razmere izboljšale, je v ve- domorodkinji; čitalnica Šišenska svoji kumici; družba likem delu pokojnice .zasluga. Neumorno je delovala sv. Cirila in Metoda; zaveza gasilnih društev kranj- za narodno zavest mej ženstvom. Gledala je vedno da več skih ; rodbina Hribarjeva; obitelj Grasselli verni pri- mikanega ženstva pridobi za narodno stvar, jateljici; rodbina Hren; rodbina Macakova v Trstu ne-Skrbela jeza povzdigo našega narodnega društvenega pozabljeni prijateljici; rodbina Perdanova; c. kr. kme-življenja in baš mnogo pripomogla, da je naš krasni tijske družbe odborniki; Familie Dralka; Marija Pospol se vnel za našo narodno stvar in milo sloven- ljanec preblagi prijateljici; deželni uradniki v znak sčino. Ženska v tacih moški stvareh lahko več stori nego sožalovanja; rodbina Pirčeva; dem hochverehrten zato lahko rečemo, da bi brez njene pripo- Mitgliede der Studenten- und Volkskuche ; rodbina moči gotovo še ne bilo naše društveno življenje na Ferd. Souvanova; rodb. Fran Ks. Souvanova; Letzter taki stopinji, kakor sedaj Ker se je rodoljubj Gruss Balbine Smole; zadnji pozdrav rodbina 116 Homanova; rodbina Fran Kotnikova na Vrdu. Mnogo rodoljubov darovalo je na mestu vencev izdatne svote družbi sv. Cirila in Metoda in za „Narodni dom", ka- Rimski grobovi na Bledu. Na Bledu so pri na- avljali neke ceste naleteli na celo množino človeških kost-njakov, o katerih niso vedeli s početka nobenega pojasnila. Sedaj teri čin je pač posnemanja vreden in gotovo prime- se je dognalo po drugih stvareh, katere so našli tudi poleg ren češčenju pokojničinega spomina, kajti njen idejal kostnjakov, da so to rimski grobovi. Mrtvega našli so pri Opčini pri Trstu v nekem od bilo je ravno lepo prospevanje narodnih društev. Pogrebne žalostinke preskrbeli sta pevski društvi gozdiči železničnega uradnika Fr. Vašeka, katerega so že „Slavec" in „Ljubljana". Prvo pelo je pred hišo in ob začetka januvarija pogrešali. Vašek je bil menda slaboumen, grobu, drugo pa v cerkvi pri sv. Krištofa. Marsikomu se je napil neke tekočine, ki ga je omamila tako, da je obležal solzilo je oko ob odprtem grobu vrle pokojnice in iz in zmrznil. Nesrečnež zapušča ženo in sedem otrok, src vseh kipele so vroče želje, da bi duh njen plaval - Roparsk napad. Posestnika Jož Ljubica iz Spodnje vedno mej našim ženstvom in je spodbujal k narod- Slivnice pod Ljubljano je vračajočega se z Grosupljega domov nemu delu, da bi se tako vsaj deloma nadomestila minoli teden nekdo napal in mu šiloma vzel denarnico, v ka- prebritka izguba nepozabne Marije Murnikove, kateri teri je bilo 115 gld. Uboj. Na cvetno nedeljo zvečer sprla sta se v neki gostilni na Viči dva laška delavca kranjske stavbene družbe. Presvetli cesar se je vrnil minoli teden iz Mentone Pri tej priliki je eden delavcev zabodel tako nevarno drugega zopet na Dunaj, kjer ostane čez Velikonočne praznika, potem v desno stegno, da je ta kmalu na to umrl, ker mu je od-pa menda odide za nekaj dni v Opatijo. Nemški cesar peljal se je v sredo dne 21. t. bodi večna „Slava!" tekla kri. preko Ljubljane v Opatijo k svoji ondi se mudeči rodbini. Osobne vesti. Notarski kandidat g. v Celji je imenovan c. kr. notarjem v Cerknici. V eho var Profesor Simon Rutar je za daljnih pet let imenovan c. kr. konserva- torjem za Kranjsko. Pri politični upravi na Kranjskem so imenovani : Okr komisar Viljem Laseh an vladnim taj- Košut. torek je umrl v Turinu ob jednajsti uri po noči Ludovik Košut. Ob njegovi smrtni postelji stali so člani njegove rodbine in nekateri državni poslanci ogerski, ki nikom; provizorna okrajna komisarja Oton Detela in Viljem so nalašč potovali k bolniku v Turin. baron R ech bach za definitivna okrajna komisarja; vladna konci pista Ludovik pl. Schiwitz in Herman grof Attems za provizorna okr. komisarja; provizorna vladna koncipista dr. Karol M a this in Rihard Wenedikter za definitivna vladna koncipista in konceptna praktikanta Ivan Kresse in Kari grof Kiinigl za provizorna vladna koncipista. Ludovik Košut bil je rojen dne 1802. v Monoku v zemplinskem komitatu. Mlada leta je preživel na posestvu bar. Verseia, pri katerem je bil v službi oče njegov, Leta 1824. je vstopil v peštansko vseučilišče in se Koncipijent je učil prava. Po dovršenih študijah bil je nekaj časa v pri finančni prokuraturi v Ljubljani dr. Viktor Pessiak je imenovan koncipistom. Notarski kandidat v Novem mestu, gosp. Matej Bežan je imenovan za notarja v Senožečah. Imenovanje. Naučni minister je sporazumno s trgovinskim ministrom imenoval cesarskega svetnika gosp. Iv. Murnika članom centralne komisije za obrtni pouk. Dopolnilne volitve v občinski svet ljubljanski vršile se bodo letos in sicer za III razred dne 16 aprila, za II. razred 18. aprila in za I. razred 20. aprila. Izstopijo pa letos nastopni gg. odborniki : tretjem razredu Matija Kune, službi pri grofinji Szapary, katero službo je pustil iz ne povse pojasnjenih vzrokov. Leta 1832. je stopil na politično polje. Njegov prvi govor v deželnem zboru ogerskem ni napravil nobenega vtisa. Nikdo tedaj ni mislil, da bode ta mož igral kako vlogo v zgodovini svoje domovine. Začel je brez dovoljenja vlade izdajati neki list, zaradi tega je 1. 1839. bil obsojen v štiriletno ječo. Volitve drugo leto izpale so v narodnem duhu in vsi po- Filip Supančič in Jernej Žitnik, v drugem razredu Iv. Hribar, litični zločinci, tudi Košut bili so pomiloščeni. To leto Gustav Pire in Karol Žagar, v prvem razredu pa Iv Gogala, se je bil oženil s hčerjo ogerskega plemenitaša Terezijo Peter Grasselli, dr. Jos. Stare in Iv. Velkovrh. Slovenske šole v tržaški okolici. Dne 20 t. m. bila je v občinskem svetu tržaškem živahna debata glede ljudskih šol v tržaški okolici. Namestništvo ie zaukazalo, da Messlenyi. Leta 1841. ustanovil časopis Pešti Hirlap in v malo mesecih dobil za ta list 6000 naročnikov. 1844. zaradi nekih razporov popusti vrejevanje tega L. lista je v Skednji, v Rojanu itd , kjer so italjanske paralelke, te in začne snovati narodna društva. Od dne do dne je bil po ločiti od slovenskih in imenovati zanje posebne vodje Magi- strat je predlagal, naj se naprosi namestništvo, da prekliče to naredbo. Slovenski poslanci dr. Sancin, Dolenec in Nabergoj so se potegovali za naredbo, dokazujoč, da so vodje takih šol pularnejši in dne 17. oktobra 1847. ga je m^sto Pešta iz volilo za svojega poslanca. Ko je leta 1848. v Parizu v februvariji buknil z italijanskimi para'elkami le magistratovi agenti in silijo slovenske otroke v italijanski oddelek. Da je konečno laška ve- vstanek, je po vsej Evropi zapihala neka puntarska sapa Dne marca je Košut v deželnem zboru predlagal za čina občinskega sveta sprejela magistratovi predlog je ob sebi Ogersko lastno odgovorno vlado in tej želj so Dunaju umevno. Družba sv. Mohora v Celovcu, čuje se, da se je letos število udov družbe sv. Mohora prav zdatno pomnožilo, navdati. tudi ustregli tem ministerstvu je bil Košut finančni minister. Postal je kmalu duševni' vodja vsega ministerstva in je hitro delal priprave za ogersko vstajo, da Ogri septembru se je ogersko Darilo usmiljenim bratom. Od vec stranij se iz- ministerstvo razšlo, on je prevzel vso oblast v roko in na Ta vest mora vsakega zavednega Slovenca z veseljem dobe popolno samostojnost. iaža želja, da naj bi usmilj bratj na 4000-6000 gld vrednem, pod Trško goro pri Leskovcu ležečim, od opokoj nega župnika v Krškem g. sestvu napravili malo bolnico dotne kraje. Jaksiča podarjenem jim pobi bila prava dobrota za on- vso moč deloval za osnovo posebne ogerske vojne. Ko je na Dunaji buknil sestanek, je Košut poslal ogerske hon-vede na Dunaj na pomoč vstašem. Ogri so pa bili pri Schwechatu hudo tepeni in Windischgrátz je vzel Dunaj. 117 tej zadregi je Košut majorja Gorgeyu naredil za gla vnega poveljnika ogerske dunavske leta 1849 vstaj ojske Zaradi tega pa meni vlada proglasiti v začetku jemno stanje krajih so Ogri na bojiščih dosegli nekaj vspehov. V aprilu je deželni zbor na predlog Košutov sklenil, da se Košut ie dne 5. sedaj bil zopet izgubili, za Ogersko odstavi Habsburška vladajoča rodbina je sedaj postal popolen gospodar Ogerske in je junija slovesno prišel v Budimpešto. Košut Samomor iz ljubezni. Slušatelj prava v Gradcu grof Potocky se je zaljubil v neko jako lepo meščansko deklico. Dekle pa ni prav verjelo mlademu kavalirju in je zahtevalo, da nai pokaže poštene namene. Grof Potocky, ki tudi ni bil do sorodnikov. v najboljših denarnih razmenh, obrnil se na vrhun pa niso ničesa marali slišati o ženitvi z meščansko deklico svoji moči Pešto so vstaši Videč, da se nade njegove ne potem jih je nesreča preganjala povsod Ru so bili ustrelil z iČijo, se je dne 16 t. m prišli z veliko močjo Avstriji na pomoč. Košut je moral revolverjem. Nesreča na železnici očiti diktatorstvo Gorge\ Imstom arlski železnici mej dne Roppenom skočil tovorni vlak s tiru, ker je bila čez mejo v Turčijo, ko je poprej blizu Or 7. avgusta bežal velika skala priletela na tir. Sedem vagonov je bilo razbitih ogersko kraljevsko kr bil zakopal dva ta skočila v reko Inn, trije na nasip. Od osobj bil Turčiji so ga zapr še nikdo pcškodo 24 ur bila ožnj ustavljena le leta 1851. izpustili, da je šel v Anglijo. Tega leta je bil tudi v Pešti obsojen na smrt Angliji, pa tudi po Ameriki, da bi Ogersko. Pogajal Nabiral je denar po njim zopet spuntal veletrgo V blagajnico vlomili so na Dunaju po noči tatje Francu Wilchelmu Kakor se sodi so morali tatje razmere dobro poznati, ker so šli tako tiho, da niso vzbudili dveh z Napoleonom in Italijani, da bi vratih psov . V mu pomagali proti Avstriji. Ko sta pa minoli vojski 1859. da so v njej same knjige m 1866. leta, ne da bi Ogerska bila svobodna, je Košut nehal ruvati, videč, da nič ne opravi. L. 1867. je Ogerska dobila svojo ustavo. in vzeli nekaj nad pa tudi ne zvrnili dveh stolov nastavljenih pri niso lomili, ker so menda vedeli, vlomili v zgornji del bla V manjšo so 3000 gld V spodnji del, kj bilo več denarja, niso vlomili, najbrž niso časa imeli. Nedavno v domovino in pokorščino zakonom Košutu se je tudi dovolilo povrniti pogojem, da slovesno priseže zvestobo kralju bilo temu trgovcu mnogo blaga pokradene po načinu, ki je kazal, da store je pa magacina tudi jeden tatov dobro pozna pro- njego Tega do smrti živel v pregnanstvu let in je celo Jjanstvo. hotel storiti in je rajši tem je minolo čez 40 Za steklino umrl je policist Ladislav Kocher v Kraljevem dvoril dne 1 t. m Dne 11. t. m. ga je bil po po o erskih zakonih gubil svoje držav padel stekel pes Steklina se je pa pokazala čez dobre tri dni po dvanajsturnih strašnih bolečinah končal življ Vidno je, da je bil do zadnjega nasprotnik vladarj Samomor. Na Dunaji se je te dni .skušal obesiti m poslavljanje tacega moža od vseh strank kaže kak duh 721etni trgovec Janez Altenburge ga opazili in samomor preprečili veje mej Mažari. Ob smrti njegovi izšli so črnoobrobljeni starec z nožem prořezal grlo in bil takoj mrtev vsi listi v Budimpešti in s poslopij vise črne zastave. ~ Dinamit. Na neko brezimno ovadbo o sreči so o pravem času uri pozneje si je pa napad v Budimpešti preiskala st zaboja dinamita tri še lavca in polnj kega delav policij v našli dva bombe. Zaprli so de Zopet dinamitni Parizu. Dne 15. t. m. je bil zopet dinamitni atentat v Pa- Uaterwegerja, ki je 18 deklet osleparil za večje ali manjše eč druzih oseb, ki so zadnje dni k njemu prihajale. Slepar. Na Dunaji zaprli so te dni nekega Petra Sedaj se pa napadovalec za svoje zločinstvo ni izbral pa kakega hotela, temveč cerkev kakega gledališča, ali Magdalene. Ko je bila v cerkvi božja služba se pred kvijo razletela bomba in neki človek je ležal 3000 zneske, obetajoč jim, da jih vzame. Poleg tega je svojim ljubicam tudi kradel. Ovadila ga je neka kuharica, kateri je skušal 600 gld. ukrasti, ko mu je že poprej dalo 150 gld. Kolikor je dosedaj znano, je ženske osleparil za nekaj čez vbit, dva sta pa bežala. Ljudstvo je prihitelo iz cerkve Cerkven rop. Slavno romarsko cerkev v Castel- in beguna kar hotelo pobiti da zaprečila tega policija ki je bežeče osebi prijela in odpeljala v zapor. Kakor se je pokazalo, je človek, ki 4e bil ubit ? franciju so neznani zločinci popolnoma oropali. Mej uropanimi stvarmi je tudi srebrna podoba Marije Device, nedosežno cizelirno dn enoenula Cellinija, in več zlatih stvarij. sam prinesel bombo jo je hotel nesti v cerkev kjer Poljub kulisami. Igralka Lilian Nordica je vrgel mej ljudij. Zadel se je pa v duri na oboje jo bomba zadnje dni igrala v Novem Jorku. Ko je mej tretjim dejanjem prišla za kulise, objel jo je starec in zaklical : „Dajte se se razletela, predno je prišel v cerkev in njega telo Poljubiti ! Vi ste jedina? Nedosegljiva! in solze so ginjenemn razmesarila, da ga skoi bilo nič spoznati Pr ná- padníku je našla policija fotografijo Ravacholovo in več možu tekle po licih. Nordica je bila ginjena od navdušenja stapa bila, ko je opazila, pisem aznih histov. Iz teh rega gospoda. Še bolj preseneečena je da ji je mej poljubom zginil diamantni nakit, ki ga je imela pisem je mej drugim v laseh. tudi bilo razvidno, da je napadovalec imel zveze nirjem Pavlom Reclusom ali ga je nekak vodja s inže histov policija že dolgo zastonj išče Napad na zbornico v Rimu. V Rimu so aprli anarhista Yicenzanija in pet njegovih prijateljev. Svečar Pe- micelli. Nesrečni častnik je imel tracca je spoznal Vicenzanija in jednega njegovih prijatelj kot osebi Veliko izneverjenje. Član visoke poljske aristokracije v Krakovem je poneveril 60.000 gld. Oškodovano je društvo izobraževalnih umetnostij in rudniško društvo. Pone- verjevalec je pobegnil. Samomor italjanskega polkovnika. V Palermu se je iz neznanih vzrokov umoril polkovnik 57. pešpolka Re- 46 let in je bil rojen v Milanu. Polkovnik je bil dober prijatelj glavnega poveljnika v se ste mu dali bombo pred zbornico. Nekateri zaprti na Siciliji generala Mora. V pismu do svojih častnikov se od so že nekaj priznali in je jasno, da se je pripravljala velika njih poslavlja in jih prosi, da vedno varujejo slavo polka. Ljubezen protestantskega pastorja. Protestantski pastor Dide v Parizu, bivši senator, se je pred več leti bil seznanil z gospodično Alce Pinard. Obetal ji je, da se loči od svoje žene. Gospodična Pinard je dolgo čakala in čakala, pastor je le ni vzel Te dni je izvedela, da se je pastor To jo ali pač ločil od svoje žene ali se je tudi z drugo oženil, je jako užalostilo. Oblekla se je v nevestno obleko, ki si jo je bila dala napraviti, in se usmrtila z vsopenjem ogljenčevega plina Pastor sedaj zatrjuje, da že pet let ni nič občeval z njo. Vzeti pa te pretirane ženske on ni nikdar mislil. Gospodična Pinard je bila že precej postarna in je v Parizu znana po nekaterih manjših svojih skladbah. i ; h'il ! i, ■ '„"'•Jí - V;* »•'« ' V - . Neizprosna smrt mi je 20. dan uplenila mojo nepozabno soprogo Marijo dolgi in budi bolezni. svojem imenu >7. v imenu sorodnikov izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam izkazali na kteri koli način svoje sočutje o tem prežalostnem povodu. Zlasti zahvaljujem vse, ki so spremili predrago rajnico na poslednjem potu; društva, ktera so se korporativno udeležila veličastnega pogreba; prijatelje in znance, so darovali mnoge krasne vence ali zato spomniti se narodnih društev ; moška pevska zbora, ktera sta zapela za slovo pred hišo, cerkvi na pokopališči. Ljubljani 22. dan marca 1894. Ivan Murnik. ▼ • . « • • -'i. < - 1' * i »>V- . r j > ' v . - f : . Wilhelmov antiartristični in antireumatični v KRICISTILNI V od Franc Wilhelm lekarja v Neunkirchen-u na Spod. Avstrij. f a, i • dobiva se v vseh lekarnah, 9 v Ljubljani: pri Trnkoczy, Wilh. Mayr in Peter Lassnik Loterijske srečke. V Lineu dne 17. marca t. 1. : 20, 90, 40, 16, 13. V Trstu dne 17. marca t. L: 53, 57, 80, 37, 83. 4f V Pragi dne 21. marca t. 1. : 86, 35, 13, 40, 38. Tržne cene. V Ljubljani dne 14. marc. 1894. Pšenica gld 8 40 kr. rž gld. 6-40 kr., ječmen gld. 6*40 kr., oves gld. 7 30 kr T ajda gld. 8 40 kr., proso gld. 5 — kr., turšica gld 550 kr.T leča gld. 14 kr., grah gld. 15. kr., fižol gld. kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) m ?.. • .rj * • met»v t-v* ^«.i'V/ 1ř * v - . VA- • -'•■ • . - i, * 6 0 V I AC ! ' .'♦J •f •v „Ne kupuj pri branjevci, temveč pri trgovci" pravi star predgovor To se lahko uporablja na moje podjetje, kajti tako velika trgovina, kot je moja. ima vsled kupovanje Vrlikih množin blasra za gotov denar in drugih prednosti ni7ke stroške kateri so napos * d le kupovalcu v korist Klicni vzorci zasebnim kupovalcem zastonj in franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar ni bilo, za krojače nefrankovano. F V Blago obleke. Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, 7a veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za bilard in igralne mize, prevlake za vozove, loden tudi nepremočljiv aa lovske suknje, perilno blago, potni pledi od 4 do 14 glcl itd Ceno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno ne cene cunje, da se jedva splača krojač, priporoča Janez Stikarofski * Brno (avstrijski Manchester) 5 največja zaloga sukna v vredn< sti V2 milijona goldinarjev Pošilja se le proti povzetju ! Dopisuje se v nemščini, češčini, madjarščini, poljščini, lijanščini, francoščini in angleščini. ■ Lil"'-'- ■ : j> & •• • > ' . . - //-..v- * - » • •••• < ► > M ► * H k. • M >4 4 4 4 ► iacel kaplj ice 4 i ► ► izgotovljene v lekarni k „angelu varhu 4 ► BRADY-a y Kromerižu (Moravsko) 4 4 4 4 ► ► ► 4 > 4 4 4 so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna 4 4 t f i dela. (15) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. i 4 i 4 ► 4 i ► ► ► ► Cena : 1 steklenice 40 kr. _ dvojne steklenice 70 kr ^«/řt^Uy» Vsebina je naznanjena. Marijaceljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich ; v Škofji Loki : lek. Karl Fabiani ; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku: lek. < i \ i Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.