Delovanje ptujskega okrajnega zastopa. Vsaka korporacija mora ob koncu fleta polagati račun o svojem deJovanju. Ker je okrajnl zastop tudi korporacija, ki ima oskrbovati i<n upravljati okrajne potrebe, je pravična zahteva, da se orjeno delovanje pregleda, kritizira, pohvali, ikar je dobrega, graja, kar je slabega, ter nasvetuje. Za to razsojo nam služijo najbolje proračuni in racunski sMepi, iz katerih prinesemo izvlecke v skupnem poročilu. Sedaj prraašamo ^porocilo iz ptujskega okraja, želeti pa je, da tudi drugi okraji sledrjo, da si na ta način napravimo pravo sliko o resničnem položaju, zlasti pa radi tega, ker že oikrajiii zastopi od prevrata sem nimajo pravega izvoljenega zastopstva, ampak so pod vodstvom gerentov, katerim je dodeljen sosvet. Ptujski okrajni zastop je bil dolgo časa v nemških rokah, načelmiik ije bil znani Ornig. Prevrat je prinesel kakor drugod tudi tu spremembe in okrajni zastop je prišel v slovengke roke, ko je bil imenovan vladni komisar v osebi g. Mihaela Brenčič iz Spuhlje. Sosvet obstoja iz devetih oseb, ugledniih in izkušenih mož celega okraja. Vsako leto ima ta sosvet več sej, v katerih se sklepa o dkrajnih potrebah in namerah. Dohodke za okrajne potrebe tvorijo lastni dohodki, ki pa so zelo pičli, za to pobira okrajni zastop okrajne doklade. Davčna podlaga za lansko leto je znašala ©ledeče vrste davkov: hišna naj.marina 93.439 Din, hišna razredarina Din 29.561, pridobnina po II. poglavju 15.363 Din, obča pridobnina 37.367 Din, zemljarina 192.107 Din, krošnarina 110 D rentnina 2085 Din, skupaj tedaj 370.036 Din. V letu 1926 je okrajni zastop pobiral okrajne doklade in sicer 100% na hišno najmarino, 200% na pridobnino po II. poglavju ter 400% od drugih davkov, tako da je preje'1 skupaj letno na ddkladah swto 1,165.633 Din. Za leto 1927 so ,se doklade v smishi 61. 82 finančnega zakona 1927-1928 znižale na hišno majmarino na 25% in na pridobnino ,po II. poglavju tudi na 25%, med tem ko so na druge doklade znašale kot 1. 1925 400% ter je prihod na dokladah ipronaeunjen na 1,057.882 Din, torej za 100.000 Din manj kot v prošlem letu. Za samo vzdrževanje okrajniih cest je izdal okrajni za>stop leta 1925 na podlagi cestnega računsikega sklepa po 787.284 Din. Ker pobira država deželne in dinge doklade, bi morala po obveznosti iz obstoječih zalkonov priispevati k vzdrže\'anju 50%, torej najmanj svoto 390.000 Din, prispevala pa je komaj 64.076 Din, okrajni zastop pa je v svojem proraranu za leto 1926 raounal vsaj z zneskom po 250 tisoč Dki. To je velik izpadek na dohodkih ter je vzrok, da se ceste ne vzdržujejo v redu tako, da bi bile brezhibne za vsakojaki promet. Okrajni zastop gradi nove ceste, ker mora izpolniti obveze iz predvojne Ormigove dobe, to je 'Zgraditi one cestne z\reze, ki so nujno potrebne in se že čaka na izpolnitev več kot 30 let. Na ta račun izda vsako leto od 50.000 do 100.000 D. Od ileta 1918 do danes je dovrsil te-le cestne zveze: Moškanjci—^ZagojiSi—Muretinci—Borlski most, SpuMja—Podvkici, Rogoznica—Brstje—Spuhlja, Sv. Bolfenk—Traovška vas, Šikole—Sesterže—Mostečno in Župečja vas—Št. Lovrenc kolodvor (v zvezi na znano vojaško taborišče Stmlšče). Tri leta že gradi prevažno oikrajno cesto po Dravinjski dolini od Št. Vida proti Majšpergu, kjer dosedaj sploh ni bilo do/bre ceste. Največ razihodkov pade torej na ceste. Ptujski okraj lima torej 278 km okrajnih cest ter je preprežeoi ž njimi na vse straini. Noben okra'j nima toliko okrajnih cest in teih menda tudii ni drugi bolj potreben kot ptujeki, ki je eden največjih okrajev v Sloveniji. Ta oikraj nima nobene državne oeste in raora vse vzdrževati iz svojih lastiuih sredstev. Drava deli okraj na desni in levi breg. Dotoki Dravi .sta reki Pesnica in Dravinja. jPrehod preko teh rek tvorijo večji in manjši mostovi. Ptujski okraj ima čez Dravo dva v svoji lasti in sicer enega lesenega pri Ptuju, drugega pri Borlu; prvi se sicer vzdržuje z mostoviino, vendar še okraj doplača vsako leto do 90.000 D za popravilo, ker »je bil pr©j most zamemarjen in zahteTa sedaj večje investicije. Ogromino števiJo mostov, zidamih in lesenih, betonskih in drugih propustov doikazuje, da je v okraju dosti xek iin potokov, pa tudi veliko število hudournikov. Okrajni zastop mora vzdrževati 84 zidanih ali betonskih mostov, 48 lesenih mostov, 279 betonskih ali zidanih propustov ter dva lesena propusta. Lahko si je tedaj misliti, da morebitne poplave napravijo na teb zgradbah lahko katastrofalne posledice in ogromno škodo. Talkšne poplave so bile v 'zadujih letih dvakrat in te so povzročile samo na okrajnih cestah in imostovih nad poldroigi milijon dinarjev škode. Poškodbe je bilo seveda oimprej popraviti, da je bil promet mogoč in ni nastal zastoj. Mesto da bi driava takim oikrajem pomagala, je dala le samo prazne obljube. Ptujskemu okra'|u je obljubila (pod ministrom Uzunovičem) pol 'imilijona dinarjev ipodpore, a teh okraj ni videl. Na račun popravila teh viremenskih poškodb so seveda trpele druge okrajme ceste, ker se iniso nnogle v redu vzdrževati. Pod vtisom visdkih izdatkov poplave so morali stopiti v ozadje vsi večji izdatki za aiove cestne zgradbe, za kulturne potrebe itd. Kaijti okrajnih doklad tudi ni bilo mogoce zvišati, saj že itak tarejo davkoplacevalca visoke davčne dajatve, drugiih dohodkov pa ni. Ni preostalo drugega, kakor štediti in zapostaviti sicer silne kulturne potrebe o^kraja. Okrajnr zastop je izkazal koncem leta 1926 na premoženju svoto 620.000 Din. Okrajoi zastop poseduje namreč 12 lastnih prodnih jam, dva kamnoloma, borisko mitBico, zavrcki brod, smrekove in vrbove nasade v rzčrpanih prodnih jamah ter lastno veliko zidano sikladišče. Iz postavk med izdatki je razvidno, da okrajni zastop zelo podpira šolski pouk, daje štipendije in podpore ubogim učencem, prispeva k vzdrževanju meščainske šole, vodi strokovni pouk v sadjarstvu in vinarstvu po okraju, prireja kmetijske gosipodaaiiske tečaje itd. Za sirotinsko oskrbo izdaja tudi večje svote ter je s svojiin prispevkom omogočil, da se je otvorila druga hiralnica v ofcraju in ta je v Muretincih. Za živinorejo žrtvirje znatne svote ter bi živinoreja bMa v najlepšem napredku, da )e ni mokrotno leto 1925 udarilo tako silno, ko so nastopile razine bolezni pri živini. Okrajni zastop podpira svoje občLne, ki jih je 79,z deaiarniimi podporaml in načrti, ker vodi nadzorstvo nad dbHnskim gospodarstvom. Podpira se tudi obrt, zlasti trgovske in obrtne inadaljevalne šole, dalje strokovna predavanja i.n Glasbemo matioo. Iz sMepa zadnje seje sosveta je doznati, da se v Ptuju otvori dnžavna pletar3ka šola za košarst^o, seveda zopet s podpoix> okrajnega zastopa. Če sedaj pregledamo gornje podatke ln si napravimo splošen pregled, moramo ugotoviti, da je ptujsiki okrajni zastop v svojem delokrogu dobrobiten in napreden, da so mu na srcu vse okrajne potrebe brez ozira na levo aM desno. Kjer more, pomaga, če so nedostatki in pritožbe jih hoče odpraviti, hoce pa v splošnem vzdržati se vsaj na tisti stopnji, l^tkor je ibil pred vojno, ko ga je vodila nemška roka. V zadnjih dveh letih se je zelo zavzel za pospeševanje vinogradništva dn sadjarstva. S pomočjo okrajnega zastopa se je priredila v lanskem letu lepo uspela cdkrajna sadna razstava, v mesecu januair}u tega leta pa ena inajvečjih prireditev v tem obsegu, to je prva oblastna vinska razstava, združena z vinskim sejmom. Vršijo pa se priprave že za II. oblastno vinsko razstavo, ki se bo vršila v januarju prihodnjega 'leta. Ako okrajni zastop ptuiski v tem pravcu — brez primešanja politike — deluje naprej, se bo oikraj dvignil in naptredoval še boTj kakor je dosilej. Mi to želimo!