Poštnina plačana v gotovini? Posamezna itev. Din 1*—i"1 Štev« 36. "'"^i0& v Ljubljani, dne 6. septembra 1928. Leto XI. Upravništvo ..Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/IL, telefon 72 Izhaja vsak četrtek ilaročnina t> lazemstvo: četrtletno J-50 Dta, polletno 16 Sla, celoletM SO Dia; it taorematro! Četrtletno It Oln, polletno M Dla, celoletM 48 Ola. — Račon poštne Hranilnice, podružnice i LjoOlJani, it 10.HI., Ljudje, ki krvavijo pod davčno preobremenitvijo, se ne dado slepiti Številke nam dovolj jasno povedo, da je Slovenija plačala lani za 32 miijonov preveč davkov — Letošnje številke pravijo, da nas čaka še hujša obremenitev — Slovenski delavec mora plačati šestkrat več davka kakor srbijanski — Slovenijo izžemajo, po vrhu pa jo še z drugimi sredstvi, zlasti s pomanjkanjem vagonov ubijajo, tako da mora gospodarstvo popolnoma propasti Ni všeč klerikalcem, da smo na podlagi če bo kaj denarja. Če ga ne bo, bo pel boben. uradnih podatkov ugotovili, da je Slovenija lani (1.1927.) plačala za sedem milijonov dinarjev več neposrednjih davkov kakor predlanskim (leta 1926.) ter da je v primeri z ostalimi pokrajinami plačala za 32 milijonov dinarjev preveč davkov. Pri tem je treba poudariti, da je bilo lansko leto že doba klerikalnega sovladovanja. Torej so se davki povečali baš takrat, ko so prišli klerikalci na vlado in je klerikalno časopisje do nebes hvalilo dobrotljivost klero« radikalske vlade, ki da ie v svoii uvidevnosti znižala davčna bremena. Zato je res nerodno klerikalcem požirati sedaj tako bridke očitke za lansko vzhičeno hvalo. Da bi se kolikor toliko izmazali iz zagate in na^uli ljubem peska v oči. so začeli en stavno tajiti golo resnico. Nič jih ni sram zavijanja, čeprav so patentirani kristjani, ki bi se pač ne smeli nikdar zlagati. Ali pa (e morda baš patentiranim kristjanom vse dovoljeno, drugim pa ne. Tako tajenje seveda ne more nič pomagati. ker vsi davkoplačevalci čutimo, da nam teče zaradi preobremenitve voda v grlo in da vsa Slovenija zaradi davčnega preobremenjenja životari in gospodarsko propada, ker se mora v mnogih primerih davkoplačevalec naravnost z nadčloveško odločnostjo boriti, da mu oblastva ne odneseio zadnje pare iz hiše. Neprestano so že dolga leta romale prošnje. zaklinjanja, dokazovanja in moledovanja v Beograd, da Slovenijo takšni davki uničujejo. Ko so prišli klerikalci v vlado, smo mislili, čeprav jim nismo mnogo zaupali, da bodo kot večinska slovenska stranka rešili vsaj to naše slovensko življensko vprašanje, a se je zgodilo, da so težka bremena še dalje zrasla, kakor da hočejo nas in našo bedo zasmehovati. Letos slede novi udarci. Generalna direkcija neposrednih davkov je odredila, da se morajo davčni zaostanki strogo izterjavatl. in iz podatkov o davkih, vplačanih v prvi polovici tekočega leta, se že da presoditi, da bomo letos šteli še vse hujše davke kakor lani. ki že poje pri onih, kjer se imajo izterjati davčni zaostanki. Kmetsko-demokratsko koalicijo, ki vrši pošten boj za enakopravnost tudi v plačevanju davkov, so hoteli žigosati kot veleizdajniško. Borba za enakopravnost, poštenost in pravico jim je veleizdajništvo, dočim je resnica ta, da je prava jugoslovenska politična skupina le KLK. ki edina hoče državi in narodu dobro in ki edina ne pozna razlikovanja med plemeni, pokrajinami in sloji, kadar gre za dolžnosti in kadar za pravice. Kako se davki pobirajo pri nas in kako v Srbiji, nam zlasti prikazujejo rezultati dohodkov iz delavskega davka, iz katerih vidimo, da odpade na enega delavca v Sloveniji 120, a na enega v Srbiji 10 Din davka na ročno delo. To se dogaja pri davku, ki se pri nas in v Srbiji pobira že po enakih zakonih. Ali nam je takšno enakopravnost dosegla klerikalna stranka v vladi? Da je zlo po davkih še večje, se naša po* krajina v vsakem pogledu zapostavlja in sa ovira njen gospodarski razvoj. Ustanavljanju novih industrij, ki bi dajale kruha tisočim delavcem, se dela ovira. Zlasti se zapostavlja Slovenija v dostavljanju vagonov, katerih pri nas vedno zopet močno primanjkuje, tako da se od nas niti izvoz ne more vršiti nemoteno. Take razmere v državi, ki ima najlepše pogoje za vsestranski razvoj in obiluje na pri-rodnem bogastvu, kažejo na skrajno zanlkrnost odgovornih činlteljev, zlasti naših klerikalcev, ki bi si ob sklenitvi zveze z radikali pač morali izgovoriti od radikalov najmanj to, da bi nas vlada vsaj ne ubijala, če nam že pomagati ni hotela. Bič se plete že dolgo časa, da bo udaril po glavnih krivcih našega gorja. Temu biču ne bodo mogii uiti voditelji SLS, ki so doslej le farbali ljudi in niso nikdar izpolnili svojih obljub. Razočaranje med klerikalnimi pristaši Strogo izterjavanje visokih davkov, od katerih narod nima skoro Vpoklic starejših mož k orožnim vajam baš ob času, ko je največ opravila Poljanska dolina, septembra. ničesar Gospod urednik, pripustite malo prostora v «Domovini» staremu opazovalcu z dežele. Na deželi je bila doslej večina mas v klerikalnem taboru. V zadnjem času že ne več toliko zaradi duhovniškega pritiska, kakor bolj zaradi velikih obljub od strani klerikalnih voditeljev, ki so nam vedno trobili, da bodo vse moči in ves svoj vpliv zastavili za blagostanje ljudstva ter napravili red v državi. No, pa so kleripalci res prišli do oblasti, ki je pa sedaj ne vporabljajo v vaš prid. Na vse obljube so pozabili in se nam tako slabo še ni nikoli godilo kakor prav zdaj, ko imajo klerikalci moč v rokah. Davki nas pritiskajo kakor še nikoli. Izterja-viijo se brez usmiljenja in v debelih zneskih, a javne naprave, ki naj bi nam služile, so tako malenkostne, da ni vredno o njih govoriti. O tem ne tožimo le mi, ampak še bolj klerikalni volilci, ki so pričeli spregledovati in spoznavati, če tudi počasi, koliko je dati na obljube voditeljev SLS. Klerikalci menda smatrajo za svojo prvo in največjo nalogo, da spravijo svoje priganjače do lepih služb. Prav tako kakor radikali! Zato so se pa s temi tucfi tako tesno zvezali in jih točno v vsem posnemajo. Koliko je dati na klerikalne obljube, se lahko spozna tudi iz sedanjih vpoklicev k vojaškim vajam. Mi dobro vemo, da je dobra vojska čez vse potrebna, kakor tudi, da vladata v vojski red in pokorščina. Pa da se baš zdaj ob takem času kličejo stari možaki na vajo, nam ne gre v glavo. Mislimo, da bi se čez 40 let stari možje že lahko oprostili od tega. Če je pa že res treba, bi se to lahko zgodilo ob primernejšem času, ne pa ob največjem delu, ko se še v mnogih krajih niti otava ni spravila. Klerikalni krmilarji v Beogradu bi bili lahko na to dejstvo opozorili vojaško upravo. To bi bila njihova sveta dolžnost. Pa mar jim je to, samo da so oni na varnem in toplem. Kaj so vse govorili in obetali pred leti prav klerikalci glede . vojaške službe. Koliko zabavljanja je bilo! No. in zdaj niti niso smatrali za vredno, da bi bili izposlovali vsaj preložitev, če že ne oprostitev od vojaških vaj. Tu se vidi, koliko je dati na klerikalne obljube. Teh so polna usta le dotlej, dokler nimajo moči, potem pa so jim ljudske potrebe in težave deveta briga. To že spoznavajo naši kmetski tovariši na deželi, ki so bili do zdaj v klerikalnem taboru. Spoznavajo, kako so jih z obljubami vlekli za nos. Taka razočaranja! Uvidevajo. da klerikalcem nI nič verjeti. Pa so tudi prepričani, da bo Prišel kmalu dan obračuna z njimi Drzna klerikalna farbarija med Prekmurci Laž ne more izpodbiti dejstva, da je Slovenija plačala lani 32 milijonov dinarjev preveč — Po klerikalni krivdi ni državne višje gimnazije v Murski Soboti MurskaSobota, septembra. Da morejo zagovarjati naši klerikalci svojo nesrečno politiko v službi velesrbskih hegemo-nistov, morajo seveda potvarjati istino. Tako pišejo v zadnjih «Novinah», da je plačala Slovenija lani mnogo manj davkov kakor pa prej, čeprav je dokazano, da je plačala 32 milijonov dinarjev preveč v primeri z drugimi pokrajinami. Klerikalci pravijo, da je onih šest milijonov, ki jih je bile lani po izkazu več plačanih kakor prej, plačanih na davčnih zaostankih, ker «niso mogii Zerjavovci drugače izterjati davkov, kakor da so rabili.« Ta nesramnost je vredna klerikalcev. Saj vsako dete ve, da Zerjavovci niso bili na vladi že od leta 1925. Kako so mogli sedaj davke terjati? Vsakemu poštenemu človeku se mora tako klerikalno farbanje volilcev gabiti. Na drugem mestu tožijo, da še sedaj nI pre- vzela država naše višje gimnazije In da jo moramo letos zopet privatno vzdrževati. Ali niste Vi, klerikalci, v vladi? Ali ne govorite in pišete povsod, da imate vso oblast v državi v rokah (to pišejo celo zadnje «Novine»)? Zakaj pa nam ne daste državne višie gimnazije? Zakaj bodo morale zopet občine plačevati? Zakaj bodo morali dijaki plačevati letos tako visoko šolnino? Zato, ker klerikalci ob volitvah vse obljubujejo, ne izpolnijo pa ničesar. Mi smo celo prepričani, da so klerikalci proti državni gimnaziji pri nas, da bodo mogli odpreti svojo privatno gimnazijo, evangeličani pa naj študirajo, kjer hočejo. V istih »Novinah« klerikalci tudi pišejo, da so lani odprli dva privatna razreda. Istina pa je, da so klerikalci najmanj prispevali lani k privatni gimnaziji, temveč pride največ zasluge na napredne ljudi, ki jim je gimnazija res na srcu, gimnazija, ki bo dostopna vsem našim ljudem. Slovesna otvoritev pokrajinske razstave v Ljubljani Proslava 160 letnice Kmetijske družbe za Slovenijo — Nedeljski obisk je znašal gotovo do 18.0C0 ljudi — Lepo uspela revija narednik noš — Zanimiva konjska razstava — V nedeljo bo originalna tekma harmonikaijev Minulo soboto se je izvršila otvoritev XI. prireditve Ljubljanskega velesejma in jubileine kmetijske i azstave, združene s proslavo 1601etnice Kmetijske družbe za Slovenijo. Ljubljanski velesejem je s to prireditvijo ponovno pokazal, da v polni meri vrši nalogo, ki si jo je stavil. Dočim so pomladne velesejmske prireditve postale važen cinitelj za razvoj naše trgovine, industrije in obrta, imajo jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma predvsem poučen značaj ter predstav- ljajo pregled naše žilavosti, marljivosti in vztrajnosti. — Tudi na letošnjo prireditev smo lahko ponosni. Zlasti jubilejna kmeUjska razstava, ki jo je priredila Kmetijska družba za Slovenijo, je tako bogata in zanimiva, da mora vzbuditi zanimanje v najširših krogih našega občinstva. Pokrajinsko razstavo cLjubljana v jeseni> je otvoril predsednik velesejma g. Fran B o n a č, jubilejno kmetijsko pa predsednik Kmetijske družbe g. Ivo Sancin. Otvoritvi obeh važnih gospodarsko-propagandnih prireditev je prisostvovalo mnogo predstavnikov naše javnosti. Od povabljenih se poslanca KDK dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj nista udeležila otvoritve. Poslanec dr. Kramer je poslal predsedstvu velesejma pismo, v katerem mu sporoča, da se, žal, glede na znani sklep KDK otvoritve te važne prireditve osebno ne more udeležiti, ker ji prisostvujejo predstavniki današnjega hegemonističnega režima. Obenem je pa sporočil iskreno željo za najboljši uspeh jesenske prireditve našega velesejma, ki naj znova utrdi in dvigne sloves te naše važne gospodarsko-propagandne ustanove. Obisk je bil precejšen že na dan otvoritve, v nedeljo pa je bilo na sejmišču pravcato mravJjin-sko vrvenje. Iz vseh krajev Slovenije so prihiteli številni napredni kmetovalci, da si ogledajo zanimivosti iz kmetijskega gospodarstva. V nedeljo popoldne je obisk na sejmišču celo prekašal običajni naval na velesejmskih prireditvah. Ves nedeljski obisk se ceni na 18.000 posetnikov. Nedeljska razstava konj je pokazala, da ima Slovenija še mnogo izvrstnega konjskega materi-jala. Razstavljenih je bilo 108 plemenskih konj, žrebcev, kobil in žrebet večinoma kmečke reje. Najbolj so bili zastopani toplokrvni konji. Med njimi se je odlikovala lahko konjereja iz šentjer-nejskega okoliša na Dolenjskem, ki je poslala na to razstavo svoj najboljši plemenski materijah Posebno pozornost so vzbujali tudi Iipicanski konji g. Lenarčiča na Vrhniki. Gorenjska je poslala na razstavo precej noričanov, ki so odnesli prav lepe premije. Ocenjevalna komisija pod vodstvom g. Zupančiča, predsednika Konjerejskega društva za ljubljansko oblast, je primerno ocenila razstavljene živali in ra7delila 14 zlatih, 20 srebrnih in 12 bronastih kolajn ter 43 diplom. Razen tega je bilo razdeljeno premij v skupnem znesku 17.260 Dinj ki so našim konjerejcem prav dobro došle. Tudi naše ženstvo je v nedeljo praznovalo svoj praznik. Ze v zgodnjih popoldanskih urah so prišle na razstavo številne skupine pisanih narodnih noš iz raznih krajev Slovenije. V sprevodu, ki je z godbo na čelu korakal mimo ocenjevalne komisije, je bilo okrog 250 narodnih noš. Stric Janez v vojni (Po Pierre Villetardu priredil B.) (Konec.) — Dragi moj, je dejala, na svetu sta dve vrsti ljudi: eni so bedaki, drugi so pametni. Pa ti bo ugajalo, ti takoj naprej povem, da i amo sebe štejem med bedake. Nikar mi ne ugovarjaj! Prvo svojo neumnost sem napra-> la že pred mnogimi leti. To je bilo oni dan, ko sem te poročila. Ti si človek, ki sanja o r .'mogočih stvareh, namesto da bi se brigal za vsakdanje življenje... Le dobro me poslušaj, Janez! V težkih časih je popolnoma i apačno, če se človek vedno samo pritožuje. ' tisli nazaj na lepše dneve in sanja o boljši bodočnosti. So ljudje, ki se za take bedaste stvari prav nič ne brigajo, pač pa se zanimajo za sedanjost. Poglej Košakove: tretjo hišo so ':"«? kupili, odkar je vojna, trgovec Ogrič da-fios petkrat več zasluži ln marsikateremu našemu znancu denar kar leti v žep. Da, dragi moj, čevljarji, krojači, trgovci so postali kar čez noč bogataši. — To vse mi je znano. Čemu mi to razlagaš? — Čemu? Za božjo voljo, ali me ne razumeš? Ker vsi postajajo bogati, sem sklenila, da sama tudi obogatim. Le ne boj se, tvojega sodelovanja ne rabim. Naredila sem si že sama točen načrt. Teta Amalija nama je zapustila šestdeset tisoč kron. Igraje se da danes ta vsota podesetoriti. Prosim te samo, da ml podpišeš vse potrebne listine. Stric Janez se je dvignil. — Tisto pa že. Zakaj ne ... Ha, ha... torej med verižnike se hočeš zapisati... Ne, kaj takega pa še ne... moja Špeluza, pa ve-rižnica. — O le norčuj se, ko ti bom pa pokazala denar, se pa ne boš več norčeval. * V naslednjih tednih je bila Špela mnogokrat odsotna z doma, včasih se je odpeljala z domačim zapravljivčkom, včasih pa tudi z železnico. Nekega dne je prihitela domov kot vihra in dejala Janezu: — Jutri dobimo goste h kosilu. — Ooste? Koga pa? — Moje trgovske znance, gospoda in gospo Zirnikovo. Gospod Žirnik je zaslužil s prodajo usnja v pol leta tristopetdeset tisoč kron. To je možak, da mu ga ni para na vsem Kranjskem. Samo glej, da se ne boš držal kakor kisla kumara. — Računaj name, je odgovoril Janez, ki se je kar čudil, kako je postala njegova žena samozavestna. Naslednji dan opoldne se je začulo pred hišo ropotanje motorja. Žfrnik, verižnik z usnjem, se ie pripeljal s svojo ženo. Avto je vodil sam. Bil je mesarske postave in s svojo debelo pestjo je krepko stisnil Janezovo roko, rekoč: — Me veseli, gospod Tršan, da vas spoznam. Imate ženko, ki jo občudujem. — In ki se pred vsem ne da prevarati, je dodala Špela in pozdravila prišleca. Kakor je bil gospod Žirnik okrogel, trebu-šast in ogromen, tako je bila njegova žena suhljata in drobna. Imela je zagorelo kožo, v ušesih so ji tičali težki zlati uhani z briljanti in enako so bili z briljanti posejani prsti njenih rok. Stric Janez se je resno trudil, da je čim najbolje zabaval svoje goste. Pripovedoval je vse smešnice, ki jih je čul pri vojakih in žel buren smeh pri vsej družbi. Toda Janez je bil le na videz dobre volje, na tihem se je jezil, ker je spoznal, da ni za družbo verižnikov in prekupčevalcev. Ko sta gosta po obilnem kosilu in pijači odšla, ga je Špela vprašala, kako mnenje ima o njima. Ni se hotel z njo prepirati, zato ji je dejal, da mu v istini zelo ugajata. Žirnik je začel nato prihajati vsak teden večkrat v hišo. Pripelial se je sam v svojem avtomobilu. Šla sta s Špelo v sobo za pol ure ali celo uro in se pomenkovala. Večkrat je Žirnik klel, kričal številke, razlagal račune ... potem sta se pa spet pomirila. Reza se je večkrat bala, da bo gospo zadavil. In zelo se je začudila, ko je naenkrat začula točno povelje: — Reza! Prinesi kozarce! Reza je boječe uboeala. S tresočo roko je prinesla kozarce v sobo. Možak je v dušku izpil kozarec starega Ijutomerčana, med tem ko ga je Špela prav počasi srebala kakor sladkosnedna mačka. Če se je slučajno Janez pokazal, ga je Špela povabila, toda natočila mu je samo en kozarec, med tem ko jih je Žirnik izpraznil tri. Ko je možak odšel, je Janez vprašal: i— Ali si zadovoljna? — Kajpak, zelo sem zadovoljna. Več ni hotela povedati in Janez je ni spraševal. Kar hudo mu je bilo. da tako rekoS Tudi naslednje dni je bil obisk na sejmišču znaten. Pestrost, ki jo kaže ta razstava, privabi k ogledovanju vedno nove goste. Poleg resne strani pa obiskovalci, seveda, tudi ne pozabijo na zabavo na veseličnem prostoru, kjer tobogan, vrtiljaki vseh vrst, čarovniki, pojaci in podobno izvrstno služijo razvedrilu. Za praznik v soboto in za prihodnjo nedeljo se zopet obeta naval. Privlačnost v nedeljo so zlasti tekma harmonikarje^, originalna zamisel. Ta tekma bo gotovo zanimala v enaki meri po-deželane kakor meščane. Politični pregled Prejšnji teden je imela KDK v Zagrebu posvetovanja ter sprejela več slepov. Med beograjskimi hegemonisti se vedno čujejo glasovi, naj bi se vodstvo KDK obtožilo protldržavnega rovarjenja, čeprav je. seveda, vsakemu bedaku jasno, da države ne razbija KDK. nego današnje vladne stranke, današnji režim, ki je obrizgan s krvjo narodnih mučenikov, ne padlih morda v revoluciji, nego ustreljenih v borbi za čisto enostavne pravice civiliziranih ljudi, ki nočejo biti Balkanci v slabem zmislu besede. KDK se dosledno drži sklepov, da ne smejo njeni člani v ničemer sodelovati z režimovcl in ne imeti z njimi kakih stikov. Hrvatje bodo bojkotirali celo gospodarski kongres v Beogradu, češ. da nočejo biti za štafažo beograjskim gospodarskim krogom, ki niso imeli nikdar razumevanja za njihove želje in niso njihovih zahtev nikdar podpirali. Posebno pa Hrvati odklanjajo vsak razgovor z dr. Korošcem, ki ga imajo dobro zapisanega v svojih srcih. Predsednik KDK dr. Maček je deial, da so zadnjih 10 let pretrpeli Hrvatje mnoge žalitve. vendar pa jih še ni nihče tako razžalil kakor dr. Korošec. Saj je razumljivo sovraštvo Hrvatov proti dr. Korošcu, ki se ni sra- ni več gospodar v svoji hiši in da se Špela peča z velikimi opravki, pri katerih nima on ničesar govoriti. Nekega dne ji je dejal : — Špela, dolgočasim se, rad bi ti pomagal pri tvojem poslu. Ona ga je nekoliko zaničljivo pomerila, potem na je dejala: — Saj nisi navajen na nobeno pametno delo. Za tako stvar pa je treba biti soosoben. — Menda nisem popoln bedak? je jezno vprnšal Janez. Špela je kimah z glavo in razmišljala. Najrajši bi videla, da se njen mož ne vmešava v niene trgovinske zadeve, toda sledniič se ji je smilil in dejala je: — Račune mi boš vodil. In tako se je zgodilo: stric Janez je vodil račune, in sicer v popolno Špelino zadovoljstvo. Včasih mu je razlagala celo skrivnosti svojega prekupčevanja. — Ta mesec bomo nakupili jajca tri za eno krono in jih vložili... oo zimi pa prodajali komad po krono petdeset. — To je pa res imenitno, r • Špela je s svojim trgovanjem služila ogromne vsote: tega Janezu ni zakrivala. Ce se ji je posrečila kaka dobra kupčija, je bila od veselja kar vsa neumna. Smejala se le sama zase, jedla za dva in razlagala Janezu skrivnosti verižništva. Tako mu je enkrat, ko je bila dobre volje, zaupala: — Zdaj pride pa krompir na vrsto. V četrtek ga bomo začeli nakupovati na debelo. Janez se je začudil: moval kot prečan stopiti na čelo izrazito protiprečanske vlade, katere napačna politika je posredna povzročiteljica krvavih dogodkov v Narodni skupščini. Veliko senzacijo je vzbudila v ponedeljek v Beogradu in v vsej državi vest, da sta bila kot sokrivca Puniše Račiča aretirana Poslanca Toma Popovič in Jovanovič Luna. Državno pravdništvo obtožuje Toma Popo-.iča (radikal) sokrivde pri umoru Stjepana Radiča, za kateri zločin je predvidena smrtna kazen. Jovanovič Lune (Davidovičev demokrat) pa je obtožen poskušenega umora nad dr. Pernarjem, za kar je predvidena večletna kazen. Razprava proti obema obtožencema, ki sta se aretaciij sirovo upirala, bo razpisana že koncem t. m. Nenadoma, brez kakega večjega povoda je začela vlada preganjati komunistično delavstvo in je policija izvršila številne aretacije v državi. V Ljubljani so jih zaprli celo vrsto, vendar pa kmalu večino zopet izpustili. Pri nekaterih ljubljanskih komunističnih voditeljih so se vršile tudi hišne preiskave. Zakaj so S3 tako nenadoma spomnili na komuniste, ni mano. Ali morda hočejo tako okoli brezpomembnega števila komunistov preiti v kakšno strahovlado proti KDK. Res lepi časi se nam obetajo pod režimom, ki je prava nesreča za našo državo in katerega, tvorijo neresni in nesposobni ljudje, nesposobni namreč za to, da bi pametno in pravično vodili državne posle. Sposobni pa so v spletkah in častihlepnosti, ki je :>ri njih močnejša kakor ponos, sicer bi danes ne tvorili vlade, nego bi zaradi nedolžno pre-iite krvi morala biti skupščina že razpuščena. Ena posledic ratifikacije nettunskih konvencij je ta, da fašisti sedaj še bolj divjajo nad našimi rojaki in da je tržaška prefektura v torek iz vzrokov, iz trte izvitih, enostavno ustavila «Edinost», tržaški dnevnik. — Kaj? Krompir tudi? Ta je pa dobra! Ona mu ie pa odgovorila: — O ne boj se. Dovolj ga bo za vse. Toda ves bo šel skozi moje roke ... Dragi moj. kadar človek dobro služi, si lahko tudi kaj privošči. Odprla je svojo torbo in podarila Janezu krasno srebrno cigaretnico z začetnimi črkami njegovega imena. — To sem kupila zate ... za tvoj trud. Janez se je ves presenečen zahvaljeval: že več let mu Špela ni bila poklonila nobenega daru. niti za god, niti za božič ali Miklavža. Denar je Špelo čisto spremenil. Postala ie vesela, zabavna; njene sitnosti je bilo konec. Ni imela več časa prepirati se za vsako malenkost. brigati se za hišne zadeve. Reza morala sama brez njenega nadzorstva prati in likati perilo in ga devati v omaro. Špela si je kupila dve novi obleki, nov plašč, dva klobuka in več stavbnih parcel v Zabrežju. Hišo je dala temeljito popraviti in prebarvati, česar v takratnem času skoro nihče ni zmogel. Tudi Janez si je moral na Špelino zahtevo kupit dve novi obleki in nov površnik. On se je upiral, rekoč: — Veš, zame... Toda ona ga je prekinila: — Moj soprog si in hočem, da si dostojno oblečen. Teden dni pozneje je stric Janez, ki je čital časopis, začudeno vzkliknil: — Zirnika so zaprli. — Nemogoče, je dejala preplašeno Špela. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. V nedeljo 9. t m. bo zaupniški sestanek kandidatov in namestnikov ter vseh zaupnikov SDS kakor tudi obeh odborov krajevne organizacije v gostilni gosp. Zupančiča v Loki. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Prosi se, da se vsi zaupniki udeleže tega vele-važnega sestanka, na katerem se bodo obravnavale važne občinske zadeve. Sestanka se bosta udeležila tudi dva delegata SDS iz Laškega. — Volilni odbor gospodarske liste za občino Loka. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Klerikalci so s svojimi agitatorji prav pridno na delu ter skušajo nas občane pridobiti zopet na svojo stran, da bi imeli zopet moč kakor do sedaj, da bi lahko gospodarili z našim občinskim premoženjem. Ne mislite, gospodje, da smo že pozabili barantijo z občinsko hišo, ki ste jo prodali za smešno ceno. Tako je vaše delo! Zato se vas bomo tudi izogibali ter bomo volili tam, kamor spadamo kot gospodarji in davkoplačevalci. Vemo, da je edino Gospodarski klub preprečil, da ni naša občinska hiša šla rakom žvižgat ter da niso reveži, ki stanujejo v njej, padli na cesto. Zato je zasluga Gospodarskega kluba tudi napram tem revežem velika. Občani, davkoplačevalci, volilcil Sedaj jo čas, da pometemo z ljudmi okoli SLS, ki nas po vrhu še obremenjujejo z novimi davki. Zato občani, proč z njimi in na delo za napredek občine! Zato bodimo do 16. septembra vsi agitatorji samo za Gospodarsko listo, ker v moči in slogi bomo privedli občino do reda in napredka. Na dan 16. septembra je dolžnost vsakega obtana-volilca, da pohiti na volišče ter odda svojo kroglico v drugo skrinjico! TEHARJE. (Zahvala.) Prostovoljno gasilno društvo Teharje je sprejelo znesek 50 Din, katerega je daroval g. Ivan Grubar, poštni podurad-nik v Celju, namesto venca umrlemu gosp. Luki Putanu, trgovcu v Celju. ŠMARSKI OKRAJ. Tukajšnji napredni delodajalci so sklenili, da se bodo glede delavcev ravnali po vzorcu klerikalcev, če ne prenehajo z vsi- ___ ________________!________ , -a — Da, radi navijanja cen najvažnejšim življenskim potre! ščinam. Špela je iztrgala Janezu časopis iz rok. Bila je tako razburjena, da v prvem trenutku ni našla dotičnega poročila. Ko ga je pre-čitala, je začela kar ežko dihati. — To je nesramno! je zajecljala. S tem bodo uničili trgovino. — Draga moja. je dejal Jarez nr Saši, pomiri se. Žirnik ni bil dovolj Dreviden. Gotovo je uganjal svoj posel preveč očitno in brezobzirno. — Prav imaš, je dejala Špela. Sedaj se moram pa jaz zelo paziti. Šest tednov je nrenehala s kunčevani^m. Potem pa je nadaljevala, a mnogo bolj previdno. Tudi oblačila se ni več tako elegantno kot poprej, temveč je spet vzela stare, po-nošene obleke Iz omare. Na Žirnika je pozabila. Kazen, ki so mu jo prisodili, jo je precej pomirila: mesec dni zapora in deset tisoč kron globe. Možak je sede! in plačal, svoje težke stotisočake pa je obdržal In se smejal v pest. • Končala se je vojna. Avstrija se 1e zrušila in iz njenih razvalin se je dvignila mlada Jugoslavija. Zelja strica Janeza in mnogih stotisočev navdušenih rodoljubov se je po strašnih, dolgih mesecih uresničila. Danes je stric Janez župan jugosloven-skega Zabrežja in se pri rujni kaplji Štajerca v krogu svojih starih pristašev kaj rad spominja vojnih časov. Špela se je pa poboljšala in mu nič več ne greni življenja, kakor je to prej včasih rada storila ljivo agitacijo za svoje časopise med svojim delavstvom. Zob za zob! Prvi ste začeli in boste morali prvi neLati. Svojega »Slovenskega Gospodarja* celo takim ljudem vsiljujejo, ki sploh čitati ne znajo. Sramota! MALA NEDELJA. Tombola Narodnega kulturnega društva v prid Društvenega doma je dobro uspela. Moško kolo je zadela Marija Kranjčeva iz Drakovcev pri Mali Nedelji, svinjo Zaga-vec od Sv. Tomaža, moško obleko Majcen iz Mez-govcev pri Sv. Tomažu, žensko obleko Vrbnjak iz Moravcev pri Mali Nedelji, uro Marija Voršičeva iz Drakovcev pri Mali Nedelji, odejo Franc Kolbl iz Bučecovcev, kozo Zmavc od Sv. Jurija. Razen tega je bilo še 320 raznih dobitkov. Vse srečne in tudi one, ki so morali letos oditi praznih rok, vabimo že sedaj na tombolo drugo leto na angelsko nedeljo. Upajmo, da jim bo sreča bolj mila. SPUHLJE PRI PTUJU. Citatelj sem vseh časopisov in tako sem pred kratkem čital tudi zmerjajo. {Slovenskega gospodarja* čitam le, da se na smejem neumnostim. — Bog te živi cDomovina>! — R. J. MURSKA SOBOTA. Nenadoma je premeščen od nas k sreskerrra poglavarju v Šmarju pri Jelšah sreski sanitetni referent g. dr. Josip Glančnik, na njegovo mesto pa pride g. dr. Gregorc, okrožni zdravnik iz Gornje Lendave. G. dr. Glančnik je bil pri našem ljudstvu zbog svoje usmiljenosti in strokovnega znanja zelo priljubljen, zato je ta premestitev neprijetno odjeknila med narodom. Želimo mu na njegovem novem mestu vso srečo! — Naš občinski odbor je sklenil najeti posojilo deset milijonov dinarjev za stavbo okrožnega sodišča in za uradniška stanovanja. Samo je vprašanje, kje se bo ta denar dobil po primerni obrestni meri. Posojilo bi moralo biti na dolgo amortizacijsko dobo sklenjeno, sicer ga občinarji ne bodo preneslL Soteščan* V Zakotju Povest po zapiskih vaške kronike. (Dalje.) Popoldanska služba božja pri fari je minila. Ljudstvo se je kakor v slabo urejeni procesiji pomikalo iz trga proti Zakotju: vse je hitelo na slavnost, o kateri se je že tedne govorilo po dolini Za množico pa je na čilem vrancu jezdil farni gospod kaplan, povabljen, da blagoslovi kapelico. Pod gričkom pred Osolinovo hišico sta ga čakala Kotar in Roglič, pridružil se jima je Osolin, ki je prihitel naznanit duhovnikov prihod, f «Na konju prihajajo«, se je začudil, zakaj v svojem življenju še ni bil videl duhovnika na konju. ] «Lepa živalica, hihihi«, je ostrmel Roglič nad konjičem, ki se je pravkar prikazal izza > grička. •Joj, kako stopa ta mrcina», je poskočil Kotar, ki se je predvsem zanimal za svoja voliča; konjev pa ni bil vajen in za nobeno ceno bi ne trpel tudi najlepšega konja v svo-ijem hlevu. ■»Prijetno mora biti, sedeti takole na konju,« je modroval Osolin, »zraven pa je tudi nevarno. Saj pravim, konj lahko poskoči ali se nagne in jezdec pade, da sam ne v6, kdaj in kam. — Kako bodo pa doli prišli?« je nagovori! gospoda kaplana, videč, da se gospod pripravlja, razjahati konja. «Lestvico jim prinesi«, se je oglasil porogljivi glas izmed množice, ki se je med tem nabrala pod gričem.„• KRIŽEVCI. (Prekmurje). Sodni uradni dan bo ta mesec pri nas v soboto 22. t. m. ne pa 29. t. m. PUCONCI. Ker se je za našo občino rabilo več imen (Pucinci, Puconci itd.), je oblastvo odredilo, da se mora kraj nazivati odslej samo Puconci. SV. JURIJ V PREKMURJU. Sedaj, ko odide zdravnik iz Gornje Lendave, bi bilo prosto krasno mesto za zdravnika za severozapadni del Prek-murja. V naši občini je na razpolago lepa vila za stanovanje in ordinacijske prostore. Interesenti naj se javijo pri našem županstvu. DOLNJA LENDAVA. Premeščen je kot okrajni glavar v Gornji Grad naš dolgoletni sreski poglavar g. Kandrič, na njegovo mesto pa pride gospod dr. Anton Farčnik iz Celja. GOSPODARSTVO | Kmetijski pouk ODPRIMO OČI! Ako bi se malo bolj zanimali za pojave, ki se j kažejo po naših travnatih zemljiščih, bi se lahko! marsikaj obrnilo na bolje in lahko bi dosegli večje uspehe. Vsakdo se je že lahko prepričal, da je rast trave tik ob cestah vse bujnejša kakor pa malo naprej in po drugem prostoru. V bolj gostih šopih se nam razvija ob takih cestiščih. Kaj je temu vzrok in kaj nas to uči? To bujnejšo rast je pripisati gnojilnim snovem, ki prihajajo s ceste, i kajti brez gnoja ni močnejše rasti. Deževnica, izpira gnojilne tvarine (živalski odpadki) in jih' dovaja ruši, da se ta opomore. Čim več je takih! gnojilnih snovi, se lahko prepričamo o bujnejši rasti sosedne trave. To kaže, da utegne ugodno vplivati tudi apno, ki prihaja v podobi drobnega, prahu s takih cestišč med travo in deževnico' vred v zemljo. Kakor vemo, je apno velevažna: snov v zemlji in prav njegovemu vplivu je veliko j pripisati, ako se ruša po takih mestih tako ugodno razvija. Apno je že samo na sebi važna redilna' snov, ono učinkuje pa tudi posredno in sicer s tem, da pomaga vsem drugim snovem, da pridejo hitreje do svojega gnojilnega učinka. Osolin je smuknil v vežo in takoj se je vrnil z lestvico, ki jo je hotel prisloniti h konju, kar je prijazni gospod smehljaje odklonil ter se je z lahkim skokom spustil na tla. Takrat pa je pri znamenju zadonela pobožna 1 pesmica in duhovnik je, pustivši konja svojemu hlapcu, hitel na griček, za njim pa je drlo ljudstvo, navdušeno za preprosto slavnost. Slovesnost se je pričela. Nerodni Osolin je iztresel iz kadilnice malone vso žerjavico in ko je duhovnik po končanem opravilu hotel pokropiti navzoče, se je odtrgala z vodo napolnjena kroglica, pokvarjena po neprevidnosti Osoiina; padla je med zbrano množico pred Rogličevo Marto ter ji je, klečeči, oškro-pila lice, kar je smatrala ona za posebno milost, ker je bila tako med vsemi najbolj deležna blagoslova. Med tem, ko so se srca zakotskih prebivalcev topila v pobožnosti pred kapelico, je čepela na pragu svoje siromašne kočice Pogačica, umazana in raztrgana, kakor največja sirota na svetu. Pred njo na tleh se je zvijala stara, pisana mačka, njena edina prijateljica, iz veže pa se je oglašala neprijetna godba črnih in belih škripačev, ki so se, skriti v razpokanih stenah, veselili večera. Sirota je bila skregana z vso okolico in jezno je zagodrnjala, kadar se je spomnila svojih sovražnikov. Slovesnost pri kapelici ji je bila zoprna, ker je sovražila Kotarja in z njim vred vsakega, kdor mu je bil prijatelj. Ostudno se ji je zdelo petje, odmevajoče z grička, in že je vstajala, da se skrije pred neprijetnimi glasovi v temno izbo, ko jo iznenadi možak, zamišljeno stopajoč po cesti. :«Šimen je«, je zamrmrala nejevoljno ter Močnejša ruša ob cestah, s katerih prihaja apneni prah v sosedna tla, nam bodi migljaj, da je treba travniški zemlji takih snovi in da je treba tudi gnojenju z apnom posvečati vse večjo važnost, kakor smo bili dosedaj vajeni. Naši zemlji manjka namreč skoraj povsod apna. 2e s Toma-sovo žlindro, s superfosfatom in apnenim dušikom spravljamo v zemljo nekaj apna in se ugodni učinek teh gnojil povsod priznava. Marsikod bo pa kazalo, da z apnom naravnost gnojimo, da ga dobi zemlja nekoliko več, kakor ga dajemo s prej imenovanimi umetnimi gnojili. Z apnom izboljšujemo pridelke v vsakem pogledu! To nam očitno kažejo tudi košnje ob cestiščih, ^afcž&fr PRED JESENSKO SETVIJO. 5||fs|' Za jesensko setev se moramo že sedaj pripravljati Treba je, da si pripravimo potrebno orodje za obdelovanje, da si priskrbimo potrebna gnojila in semena. Važno je, da ne iščemo vsega tega zadnji trenutek, kakor je pri nas navada. Dobro domače seme je treba skrbno odbrati in očistiti. Ako bi bili pri pseničnem semenu tako izbirčni, kakor smo pri koruzi, gotovo bi bili naši pridelki še lepši kakor so. Pri žitnem semenu moramo gledati na skrajno čistoto. Vse seme mora iti na izboljšani trijer, ki čisti in obenem sortira. To pa še ni dosti. Seme moramo zavarovati tudi pred smeta-vostjo, ki dela vsako leto veliko kvaro po pše-ničnem polju. Treba je, da v ta namen seme namakamo aH pa prašimo. Danes se močno priporoča prašenje s pomočjo »Porzola«, ki bolj zanesljivo učinkuje kakor namakanje v modri galici. Prašenje pšeničnega semena proti snetja-vosti je danes vpeljano že splošno v Ameriki in tudi po drugih naprednih državah. Zaradi tega je prav, da se ga na podlagi dosedanjih dobrih izkušenj poprimemo tudi pri nas. Porzol je prah, ki ga dobimo pri Kmetijski družhi v Ljubljani v ! zavitkih po 200 gr težkih za 20 Din. Ta količina | zadostuje za 100 kg pšeničnega semena. Pšenico prašimo s tem, da jo dobro premešamo s tem ' prahom. To je najbolje delati v zaprtih posodah, v primernem sodčku, da se prah ne razkadi, ^ ker je strupen. Namesto sodčka vzamemo tudi I lahko gosto vrečo. S kotanjem in obračanjem pobožala mačko, da pokaže, da se razen zanjo ne briga za nikogar na svetu. •Meta,« jo je nagovoril Šimen s porog-liivim nasmehom, »drugi pojo, ti pa mrmraš : kakor tvoja mačka. Vesele te še nisem videl, vendar bi ti privoščil malo sreče.« »Metka,« se je namuzal, »omoži se. Ženina sem ti izbral in nalašč sem prišel, da se pogovoriva. Stvar je taka...» •Vrag«, je siknila Meta ter se je s studom obrnila od njega. •Ženina sem ti izbral«, je poudaril nagajivo. »A ne le enega, dva, tri imaš na ponudbo. Ne srdi se, Metka, sreča te išče na stara leta.« •Hudoba«, je kričala togotno. »Norec!« •In tako dalje, Metka«, se je izrazil v sva.ii izredno dobri volji z besedico, ne glede na njen pravi pomen. »Stvar je resna, radi možitve prihajam k tebi. Govoril sem z Labeto-vim France i in om — saj se poznata — rekel je, da že dolgo misli nate. Če si zadovoljna — in tako dalje — ga privedem jutri k tebi, ali pa tebe k njema. Stvar je taka ...» «Hinavec», se mu je zadrla v odgovor in iz vsake poteze njenega obraza ji je kipela jeza. , •Metka,« jo je pogovarjal navidezno prijazno, «ti in Francelj bi bila dva. Stvar je taka: ti si šepasta — ii« tako dalje — Labetov je pa tudi grbast. Zato boš ti njemu večji ponos kakor on tebi. Ej. Metka, lepota ni vse, poglavitno je, če ima človek kaj pod palcem. In on ima, ,šiče' in ,nak'», je oponašal Labeta, ki je vsako besedo le napol izgovoril. •Satan«, je zarjula, naveličana sitnega soseda. «Sita te je z menj vred vsa vas,» je vpila razjarjena, »zato mu pusti miru. Ako 3o polovice polnega sodčka, ki naj traja 10 minut, se vse zrnje oprali. Tako pripravljeno zrnje lahko takoj sejemo, kar je velika prednost pred namakanjem, pri katerem je treba še posledob-nega sušenja. Važno je tudi, da imamo za oranje dober plug, ki opravlja delo hitreje in bolje. Brazde se z/dobrim plugom bolj obračajo in bolj drobe, ivsled česar se zemlja bolj rahlja in bolj useda. Posebno na težki zemlji je gledati, da je za setev o pravem času obdelana, ko ni prevlažna niti preveč osušena. Zemlja, ki je pravočasno obdelana, nam zagotavlja že pri kalenju boljše uspehe, posebno po naših krajih, ko moramo zemljo po vsakem sadežu takoj zopet obdelati, tako da nima niti časa, da bi se za setev kaj vlegla ali usedla, kakor vidimo to po krajih, kjer ne poznajo strniščne setve in kjer jo za setev orjejo že 14 dni preje. fv KMETSKI VRT. Vrtnarstvo je po naši deželi še močno zaostalo. Imamo sicer pri vsaki hiši kos vrta, toda pridelki vrta so malenkostni. Naši gospodarji se premalo zanimajo za to stroko, ker jim premalo nese, sami pa ne čutijo potrebe za izboljšanje prehrane s pomočjo različne vrtne zelenjadi. Le v bližini mest in večjih krajev se pečajo gospodinje s pridelovanjem zelenjadi za prodajo. Povsod drugod je pa vrtnarstvo v povojih. Na povzdigo vrtnarstva se je začelo v zadnjih desetletjih polagati povsod večjo važnost. Po deželi bi morali dajati dobro urejeni «šolski vrtovi® spodbuden izgled skrbnega zelenjadar-stva in sploh vrtnarstva, toda ti vrtovi se premalo vpoštevajo in premalo pospešujejo. To je velika škoda. Izgleda, da gremo po vojni tudi s temi vrtovi rakovo pot Po kmetijskih šolah imamo lepe zglede dobrega vrtnarstva. Tu se prirejajo tudi tečaji o pridelovanju zelenjadi za kmetska dekleta. Razen tega prihajajo iz gospodinjskih Šol in tečajev gojenke, katerim je naloga, da začnejo vsaka na svojem domu izbolj-šavati to važno stroko domačega gospodinjstva. Pa vse to ni še dosti. Srečna je bila zaradi tega tudi misel, vprizo-riti na letošnji jubilejni kmetijski razstavi mali .vrt, ki naj pokaže obiskovalcem, kako je treba št. M .....- • - vrt urediti in oskrbovati. Vsled dolgotrajne suše je bilo mogoče izvesti ta načrt še le zadnji trenutek in storilo se je, kar je bilo v danem primera sploh mogoče. Iz trdih tal je zrastel tako rekoč čez noč mali vrtič z razno zelenjadjo. Ce se tudi ni dalo vsega storiti, kar se je nameravalo, smo bili vendar prijetno iznenadeni nad tem, kar se je doseglo v tem kratkem času z dobro voljo in pridnostjo. Ta vrtič nam kaže, kaj bi se dalo doseči zunaj po deželi, ako bi se naše kmetske gospodinje in dekleta zavzele za to panogo, in to tudi po krajih, kjer ni prilike za prodajo, in je treba zelenjad obračati za domačo prehrano. Trebalo bi le prave volje in potrebnega zanimanja. Kmečki vrt na letošnji velesejmski razstavi nam nazorno kaže, kako je treba urediti vrtne grede in Iešice in kako je pravilno zasajati zelenjad, kako je gojiti eno in drugo zelenjad, kako razne dišavnice in cvetlice. Vreden je, da ga pogledamo in da se navdušujemo za bodoči napredek! . Tedenski tržni pregled ŽITO. Razpoloženje za nakupovanje je bilo zadnje dni na domačih in inozemskih tržiščih mlačno, vendar ostajajo cene prilično nespremenjene. Moka se je nekoliko pocenila. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 4. t. m. naslednje cene (za ICO kg, postavljeno na postajo v Sloveniji): pšenica, baška: 28750 do 290 Din; turšči-ca, baška: 350 do 352 50 Din; a j d a: 3C0 do 305 dinarjev; ječmen, baški: 325 do 327 50 Din; oves, baški: 265 do 270 Din; r ž: 300 do 302*50 Din; moka «0>: 435 do 445 Din. ŽIVINA. Tržišče živine se kljub pomanjkanju krme še precej dobro drži brez pomembnejših sprememb v cenah. Nekaj živine se izvaža tudi v Avstrijo in Italijo. HMELJ. V Savinjski dolini se gibljejo cene med 30 in 35 Din za kilogram. Cene so tako pri nas kakor v inozemstvu precej skalne. V žateškem okolišu se prodaja hmelj po 67 do 74 Din kilo- = 7 Stran a ==. Sejmi 7. septembra: Topolovec, Šmarjeta pri Laškem, Zagradec pri Novem mestu, Vojnik, Ptujska gora, Imeno (svinjski sejem). Sv. Peter pod Sv. gorami (na Sv. gori). 8. septembra: Gornji Petrovei. 9. septembra: Gradac, Lukoviea pri Kamniku, Velike Lašče, Bušeča vas, Apače (okraj Ljutomer), Cven. 10. septembra: Št Vid pri Litiji, Pueonci, Breg pri Ptuju. 11. septembra: Šmartno pri Litiji. 12. septembra: Cermošnjice, Loka pri Zusmu. 13. septembra: Dobova, Kapla (okraj Prevalje). 14. septembra: Golobinjek - Manga, Žužemberk« Petrovče, Vitanje, Ščavniea-Sv. Ana, Rogatec. 15. septembra: Zdole, Brusnice. DOMAČE NOVOSTI Kmetski praznik na Bledu 8. septembra 1928. Vse krajevne organizacije in pristali SDS ii okrajev RadoTljiea, Kranj in Kamnik so dolžni udeležiti se polnoštevilno kmetskega pravnika, ostale krajevne organizacije se pa polivajo, d% odpošljejo čimvečje zastopstvo. Program kmetskega praznika: 1. Ob 9. uri dopoldne sv. maša na Bledu. 2. Ob 12. uri zbiranje narodnih noš, konjenikov in raznih skupin iz kmetskega življenja na okrašenih vozovih pred Blejskim domom. 3. Ob 13. uri odhod povorke z godbo na čelu na prireditveni prostor t Zako. 4. Ob 14. uri manifestacijsko zborovanj* kmetskega ljudstva. 5. Ob 16. uri velika konjska dirka. Združene kmetijske podružnice bodo priredile po dirki veliko ljudsko veselico, na kateri bo sodelovalo več godb. Zveza društev kmetskih fantov in deklet pa bo priredila velik srečolov z mnogimi krasnimi dobitki. Sirarske zadruge bodo prodajale cel dan se hočeš kratkočasiti, si kupi leseno igračko, ali pa pojdi pod Kotarjev kozolec porivat vozove ...» Izrekši zadnjo besedo je strupeno pogledala soseda ter mu požugala s pestjo. «Kakšne vozove?* je vprašal Simen poparjeno in obraz mu je obledel. «Sam veš,» mu je odgovorila z naglasom ostudnega sovraštva, «s kakšnim vozom si preskrbel Kotarju brezplačno vožnjo izpod kozolca v dolino. Ni mi zanj, ki se je zvijal v objemu pogina, a tebe sem takrat spoznala in tvojo hudobijo. Videl me nisi, ko si dovršil svoj zločin, jaz pa sem te opazovala, skrita za grmom in studilo se mi je tvoje početje. Fej», je pljunila pred šimna, ki ni imel besede za odgovor, ter je zbežala v kočo. Naenkrat je zapustila Šimna vsa razpolo-ženost; kakor priraščen je stal na mestu in na obrazu sta se mu menjavali bledost in rdečica. Niti dihniti si ni bil upal v obrambo samega sebe. Tedaj se je na gričku razhajala množica, ki je prisostvovala slovesnosti. Prve gruče so se pomikale proti vasi. Šimen se je zganil. Plašno se je ozrl naokrog, iščoč najkrajše poti do svojega doma. Pred njim se je ob cesti raztezal Rogličev vrt. obraščen z mladimi slivami in drobne vejice so se šibile pod belim cvetjem, ki se je tu in tam nsipalo na zelena tla. Zdelo se mu je, da ga vabijo drevesa ter mu ponujajo zavetje v svoji sredi. Ni se smel ustavljati vabilu svoje domišljije, zakaj ljudstvo se mu je bližalo s hitrimi koraki in pred kočo malovredne Pogačice ga ne sme videti živa duša. Nerodno se je spustil čez ograjo in že ie stopal po vrtu, kjer je bilo drevje najgostejše, da kolikor mogoče neopažen dospe domov. «Meta torej vč,» je mrmral med potjo, «in po vsej okolici me bo razvpila, ker je razdražena.* Kesal se je, da je ni pustil v miru, ubožice, ki je toliko časa molčala o njegovi hudobiji. Drevje na vrtu se je pričelo rdečiti; še nekaj korakov in moral je stopiti na pot, vo-dečo mimo Rogliča, njegovega sovražnika. Postal je ter se zamislil. Po vasi so se pri-podili otroci, ki so v svoji mladostni razposajenosti neposredno v njegovi bližini zagnali glasen krik. «Hudika, ti že vedo.* je vzdihni! globoko, «drugače bi ne vpili tako izzivalno nad mano.* — Sramežljivo je potegnil klobuk na oči, da zakrije skrb in strah, ki sta se mu razodevala v pogledu. Počasi in zamišljeno je stonal mimo Rog-ličeve hiše. Na pragu je stala teta Marta; pravkar je prišla od slovesnosti, kar je pričala debela molitvena knjiga v njeni roki. Zaradi pravkar doživete sreče je radostno zrla na cesto, kar je Šimen smatral za zloben nasmeh. «Tudi ta mora že vedeti,* se je stresel v svoji domišljiji, «zato se mi reži tako ostudno v obraz.* Rad bi bil z robatim odgovorom pokvaril nedolžno veselje rtarki, ki ni poznala sovraštva, toda jezik mu je bil preokoren in nobene besedice ni mogel spraviti iz suhega grla. Prišedši domov se je podal po stopnicah v podstrešje; izbral si je najtemnejši kot, kjer se je zaglobil v premišljevanje. Pred očmi mu je šepala Rogačica, kričeča po vasi o njegovi hudobiji; dozdevalo se mu je. da čuje Kotarjev preteči «Ja, no. ja», Roglič pa se mu roga s hudobnim «hihihi» ter se sklicuje na pravico in postavo. Stresel se je po vsem telesu ob misli, da ga na stara, siva leta čaka zaslužena kazen, dolgoletna ječa in za njo sramota, ki ga bo spremljala do groba. Pozno ponoči, ko je na vasi utihnil šum in rogoviljenje ponočnjakov, je zapustil Simen svoje skrivališče. Sedel je na klop pred hišo, odkoder se je v motni mesečini videlo na gričku Kotar je vo znamenje. Ni ga še videl od blizu in prav nocoj se ga je polotila želja, da ogleda spominek, postavljen v zahvalo za rešitev iz nevarnosti, katero je povzročila njegova roka. Prvi lunin krajec se je dotaknil zapadnih gora, ko je Simen oprezno prilezel do kapelice. Odkril se je in koleno mu je zdrknilo pred oltarčkom na kameniti tlak. «Spomni se, o premila Devica*, je vzdihnil, zroč na Marijin kip, ožarjen od svetlobe svetiljke, viseče na tanki verižici iz stropa. V tistem hipu je posvetil žarek milosti v njegovo dušo. Občutil je stud do sovraštva, čigar posledica je bila nepremišljeni zločin, in bridko se je kesal krivice, storjene svojemu sosedu. — To je bil poleg nešteto drugih milosti prvi čudež Marije, pomočnice kristjanov v Zakotj" na svojem davno izbraneni in vnovič posvečenem kraju. Od takrat je Simen ob poznih nočnih urah skoro vedno prihajal h kapelici. Tukaj je mogel vsaj trenutno odložiti breme svoje vesti, tiščoče kakor kamen na njegovo izmučeno srce. Cutll je, da je pri vsakem obisku izgubil nekaj teže svojega trpljenja in vselej se mu je pred odhodom od znamenja izvila iz duše goreča prošnja, da naj bo njegova pregreha pokopana v morje pozabljenosti. (Dalje Drih.) v svojih paviljonih razstavljeni bohinjski sir tudi na drobno. Program dirke: I. dirka za toplokrvne konje. Vozovi na štirih kolesih 30 m popusta. Tn- in štiriletni konji 40 m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. Daljava 1700 m. II. Enovprežna za amerikanske dirkače. Daljava 2550 m. Doklade in popust razsodi razsodile po rekordu in pri dirkanju. III. £a izvošeke s toplokrvnimi konji in voz->ni. ki so predpisani za izvoščbe. Daljava 1700 m. IV. Enovprežna za mrzlokrvne konje. Daljava 1700 m. Voiovi na Štirih kolesih. V. Dvovprežna. Daljava 1700 m. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. VI. Jahalna galopdirka. Daljava 2550 metrov, brez zaprek in izenačenja teže. Posebna določila: 1. Vsi dirkači se morajo nemudoma do 7. t. m. javiti g. dr. Z. Janežičit na Bledu. Prijava 20 Din. 2. Za drugo dirko je predložiti rodovnik, ki se po dirki vrne. 3. Prijave vsebujejo: a) ime in bivališče posestnika konja; b) popis konja. t. j. starost, spol in barva. Netočne prijave so neveljane. 4. Zmagovalec se določi po času. 5. V slučaju, da se sa eno vrsto dirke priglasita samo dva ali trije dirkači, se razdeli samo eno ali dve darili. 6. S prijavo se vsakdo podvrže vsakemu izreku vodstva dirke. 1. Za morebitne nesreče na dirkalnem prostoru ne prevzame odbor nikake odgovornosti. Nagrade določi vodstvo dirke. Odhod vlakov ii Ljubljane gl. kolodvor: iz Ljubljane: prihod v Lesce: 5*28 7 15 6 50 8-46 8 45 brzi 9 51 11-40 13-29 Odhod i Bleda: z Bleda-jezero iz Lesc prihod v Ljubljano 1823 19 29 20 58 10 a* 20-50 22 14 * Zaupniška shoda v Ptuju in Središču. Zaup-niška shoda, ki jih je v nedeljo priredila KDK v Ptuju in Središču, znova jasno pričata, da se po-kret KDK širi tudi v mariborski oblasti in da se kmečko ljudstvo vedno odločneje obrača od klerikalcev, ki skušajo z nikdar izpolnjenimi obljubami premamiti volilce in jih z zlorabo vere prisiliti, da bi še nadalje sledili klerikalnim zapeljivcem. Na obeh shodih, ki sta bila izredno številno obiskana, so govorili narodni poslanci dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj in dr. Ljudevit Pivko. Zbrani zaupniki so z velika pozornostjo sledili njihovim izvajanjem in jih prekinjali z vzkliki ogorčenja in odobravanja. V Ptuju se je vršil shod v prostrani dvorani Naordnega doma ob 10. dopoldne, v Središču pa ob 3. popoldne v Sokolskem domu. Poslance so pozdravili na kolodvoru z godbo in zastavami. Oba shoda sta dokazala, da narod v mariborski oblasti vsestransko odobrava akcijo KDK ter da bo zvesto vztrajal pod njenim praporom do končne zmage. Po shodu so se narodni poslanci odpeljali v Maribor, kjer se je vršila v ponedeljek konferenca KDK 7a mariborsko oblast. • Okrajni zastop laški deluje vsaj toliko, da Je popolnoma skvaril okrajno cesto Zidani most— Tremerje. Cesta je sama na sebi ozka in je pač zadostovala za promet pred 20 leti, ko še niso drčali po njej številni avtomobili. Razmere so se od takrat temeljito spremenile in danes je to naj-livahnejša proga vsega okraja, osobito kar se tiče avtomobilskega prometa. Okrajni zastop je zato hotel dati cesti širše lice in navidezno se je to tudi zgodilo. Obsekali so s travo obraščeni cestni rob, odrezali pa preveč in skopali po nekod pregloboke jarke. Izogibanje ali prehajanje voz;l je telo ote/.kočeno, če ne onemogočeno, ker je cesta radi prenapetosti postala dejansko še ožja. Trava je že za hrbti delavcev zopet porasla. Cesto bo treba znatno nasuti ob straneh, če se hoče zopet spraviti v prejšnje dobro stanje. Zaradi nevednosti dvakrat proč vržen denar I * Spominski sestanek za pokojnim Radičem v Celju. Te dni zvečer je bil v Celjskem domu sestanek somišljenikov KDK, ki je bil posvečen spominu pokojnega voditelja KDK Stjepana Radiča. Sestanek je bil zelo dobro obiskan. Govorila sta dr. Juro Hrašovec in dr. Anton Novačan. Oba govora sta podala temeljit pregled Radičevega življenja in delovanja. * Nova organizacija SDS. V Bevškem se j" pred kratkim časom sprožila ideja po ustam .itvi krajevne organizacije SDS. Izvolil se je pripia\-ljalni odbor z agilnim predsednikom g. Tr^tiv • škom na čelu. Te dni se je vršil dobro obiskar sestanek v gostilni g. Vebra. Udeležili so si ga tudi tovariši iz Zagorja. Pristopilo je večje šVjvilo članov in se je sklenilo, da se bo vršil ustanovni občni zbor v soboto 22. t. m. * Kraljevi vzorni vinogradi. Kralj Aleksander je kupil te dni v bližini Negotina zemljišče v izmeri 700 hektarov, ki je bilo doslej last Alija R-iza-begoviča. Na tem obsežnem zemljišču se bodo zasadili vzorni vinogradi. * Opozarjamo zaupnike Kmetsko-demokratske koalicije za srez Murska Sobota na zbor zaupnikov, ki se bo vršil v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri j dopoldne v hotelu Dobray v Murski Soboti. Glejte, da pridete vsi, da boste čuli poročila naših poslancev. Na zbor bo prišlo več poslancev, kakor je navedeno v vabilih. * Kongres narodnega delavstva. V dneh 8. in 9. t. m. bo proslavila Narodno-strokovna zveza kot naslednica Narodne delavske organizacije 201etnico njenega obstoja. Proslava se bo vršila pc naslednjem redu: V petek 7. t. m. sprejem češkib oelegatov in konferenca z njimi, zvečer prijateljski pozdravni večer; v soboto 8. t m. dopoldne ob 10. delegatsko zborovanje v dvorani OUZD v Ljubljani, popoldne seje odsekov, zvečer prijateljski sestanek; v nedeljo 9. t. m. dopoldne ob 9. kongres narodnega delavstva v So-kolski dvorani na Taboru, po kongresu sprevod po mestu, ob 1. popoldne skupen obed v botelu Tivoli, popoldne skupen poset \eiesejmske jesenske razstave in ogledovanje večjih industrijskih podjetij v Ljubljani. Izvrševalni odbor opozarja vse udeležence, da je dovoljena polovična vožnja in se dobč izkaznice pri tajništvu NSZ, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, 2. nadstr. Tudi za obisk velesejmske razstave je dovoljena posebna znižana vstopnina in se dobijo vstopnice za polovično ceno v tajništvu NSZ. Vstop na velesejem imajo s polovično vstopnico le udeleženci, ki imajo kongresni znak. Izvrševalni odbor vabi vse napredno delavstvo, da se tega kongresa udeleži v kar največjem številu. Vabila se dobijo pri podružnicah in centrali v Ljubljani. Tudi prosi izvrševalni odbor vse bratske organizacije in društva, ki so bila vabljena, da se sigurno po delegatih udeležijo te pomembne proslave. * Pomembna dvajsetletnica. Letos poteče 20 let, odkar se je vršila zgodovinska skupščina CM D v Ptuju, pri kateri je takratno celokupno nemšku-tarstvo Spodnje Štajerske izpadlo z oboroženo roko proti našim skupščinarjem. Po ptujskih ulicah je tekla slovenska kri. Ti dogodki so našli 6iien odmev v beli Ljubljani, kjer sta padla kot žrtvi brutalnosti takratnega nemškega režima na ljubljanskih ulicah mučenika Lunder in Adamič. Odjeknili pa so ti dogodki potem še v veliko večji meri po vsej Sloveniji in po znatnem delu slovanskega juga. Danes lahko trdimo, da so pomenjali nacionalno preroditev, ter so zaradi tega za nas velikega pomena. Dne 8. septembra t. 1. proslavljamo v Ptuju dvajsetletnico teh dogodkov. Družba priredi tam manifestacijsko zborovanje 8. t. m. ob pol 11. uri dopoldne. Vljudno vabimo podružnice ter vse člane istih, da 6e proslave dvajsetletnice v Ptuju dne 8. septembra zanesljivo udeleže. Naslove udeležencev blagovolite naznaniti na naslov: Združeni podružnici CMD v Ptuju. * Notar Anton Šlamberger t. Dne 1. t. m. \f preminul v Kranju kranjski notar g. Anton Šlamberger, po službenih notarskih letih najstarejši notar v Sloveniji. Dosegel je 48. leto notarske službe. S pokojnim notarjem Slambergerjem smo izgubili zopet enega izmed onih že silno redkih rodoljubov in borcev iz one dobe najtežjih nacionalnih borb, ko*so se borili na Štajerskem Slovenci z naraščajočo nemškutarijo. Pred 48. leti je dobil pokojni Šlamberger notarsko mesto v Ljutomera, v katerem je zapustil sadove skoro 201etnega službovanja in neumornega delovanja za okrepitev slovenskega življa v Ljutomeru in Slovenskih goricah, ki jih je začel ogrožati val nemškutarije. Pokojnik Šlamberger je leta 1898. zapustil Ljutomer ter postal notar v Kranju, kjer je ostal na mestu do svoje smrti. Pokojniku časten spomin! * Prepoved domačega kuhanja piva. Iz laškega okraja nam pišejo: V našem okraju so beda, brezposelnost in slab zaslužek prisilili osobito delavce pa tudi kmete, da so začeli za domačo rabo variti pivo. Ni čudno: Kmet nima sadjevca za svoje delavce, rudar si ne more privoščiti če-trtinke vina ali malo žganja, ker ne zasluži niti za obleko in hrano. Pa je že posegla vmes financa in ustavila varenje piva. Kdor ga hoče kuhati, naj plača takso 10.000 Din, ali pa bo kaznovan in zaprt, da bo Črn. Vidite ljudje, to so dobrote, ki jih siplje na nas klero-radikal9ka srbijanska Koroščeva vlada. PlaČuj, da se gradijo po Beogradu marmornate palače, plačuj in stradaj, da postajajo klero-radikali milijonarji, odtrgaj si od ust, da se oni mastijo, nazadnje pa glej, da boš vrgel krog- i lico zopet v klerikalno volilno skrinjico. Ljudstvo, | ubogo, kdaj boš izpregledalo? * Prireditev Olepševalnega društva v Celju je prav lepo uspela. Prav posebno sta se obnesla urad za posredovanje ženitev in tekmovanje lepotic. Miss Celje je postala gospodična Milka Sepejeva, ki je prejela prvo nagrado: zlato uro z zapestnico. Proti koncu je tvornica Pirota vžgala umetni ogenj, ki je lepo razsvetlil vse mesto. Vsa prireditev je u«po!a v najlepšem redu. * Pismo iz Nemčije. Iz Marl-Htilsa nam pišejo: Člani Jugoslovanskega delavskega društva Marl-Hiils so tudi letos sklenili prirediti vinsko trgatev s plesnim venčkom, in sieer v nedeljo 16. t. m. v gostilni Winter na Siickensmiihlestrasse. Na prireditev vabimo vsa sosednja jugoslovenska delavska društva, prijatelje in znance iz bližnjih krajev. Prireditve se bo udeležil tudi izseljeniški komisar iz Dusseldorfa. Voziti se je s cestno železnico do postajališča Koloniestrasse Brassert. — Dalje naznanjamo, da se jc poročila naša rojakinja in članica Jugoslovenskega delavskega društva, gdč. Marija Arličeva, z g. Kaltenbacherjem. Istega dne sta se zaročila z^sta člana našega društva in zavedna Jugoslovena gospodična Ana Pfajfarjeva, doma iz Kotrodeža pri Zagorju, in gospod Jožef Komatar iz Cemšenika v Kamniškem okraju. Iskrene čestitke obema parama! M. * Dalmatinski davidovičevci prehajajo v množinah v KDK. V Dalmaciji ja doslej od 39 organizacij, kolikor jih je štela Davidovičeva demokratska stranka v Dalmaciji, prenehalo obstojati 28. Vse so prešle v KDK. Obstoja samo še dvoje mestnih in 9 podeželskih organizacij, ki pa so izgubile že skoro vse članstvo. Najmočnejša organizacija je bila v Splitu, ki ima samo še 140 članov, tako da je tudi ta zadnja postojanka davidovičevcev v popolnem razsulu. * Šolska vodstva se opozarjajo, da ima mladina pri skupnem posetu pod Vodstvom učitelj-stva znižano vstopnino za obisk jesenske vele-sejemske prireditve »Ljubljana v jeseni«, ki traja do 10. t. m. Posebno znamenita je ta prireditev zaradi priključene ji jubilejne kmetijske razstave, na katere strokovno-poučni oddelek še posebno opozarjamo. Predmet velikega zani-maia šolske mladine pa je brezdvomno razstava društva Zoo »Fauna v Sloveniji«, ker so vsi plazilci, ribe in ptiči naših krajev živi razstavljeni Obisk priporočamo. * Počaščenje zaslužnega člana gasilnega društva v Celju. Pišejo nam iz Celja: Te dni smo pokopali na mestnem pokopališču uglednega celjskega trgovca g. Luko Putana. Na poslednji poti ga je spremilo mn vgo občinstva iz Celja in okolice. Zlasti je bilo častno zastopano gasilno društva mesta Celja. Iz raznih okrajev so se številne dele- gacije udeležile pogreba, saj je bil pokojnik več desetletij med najmarljivejšimi člani gasilnega društva in vedno zvest gasilskemu geslu: Bližnjemu na pomoč! * Občinski vodovod Laško. Pišejo nam iz Laškega: Občina Laško gradi svoj vodovod od studencev nad vasjo OgeČe pri Rimskih Toplicah. Daljava znaša 8 km, zato so pa tudi stroški preračunani na 1,700.000 Din, gotovo ogromna vsota, ki jo bo občina krila deloma s prihranki, deloma pa s posojili. Klerikalci so sicer od vseh strani ponujali in obljubljali subvencije, zlasti od okrajnega zastopa, oblastnega odbora in raznih ministrstev. Pa kaj so klerikalne obljube, to vsi veste: mož klerikalnih obljub ni niti toliko vreden kakor kepa lanskega snega. To so poskusili, mislim, že vsi klerikalni volilci, razen onih par, ki so se pri-rili do polnih korit. Občina Laško je v svoji dobrohotnosti hotela oddajati vodo tudi vasem Ogeče, Šmarjeta in Sevce ter je zgradila v ta namen mal rezervar, ki stane 80.000 Din. Povrnitev tega zneska zahtevajo Laščani od občine Sv. Krištof, kar je gotovo prav in pošteno. Občina Sv. Krištof pa ječi pod gerentstvom in sosvetom, ki ga je proti volji ljudstva imenoval gerent. In ta sos* et se je zoperstavil plačilu zahtevanega zneska, češ, kaj bomo plačevali, če ne dobi cela občina vodovoda! Med temi sosvetniki so tudi inteligentni ljudje, od katerih bi človek pričakoval kaj več. Zdi se nam, da bomo enkrat morali začeti posegati v to gnezdo in napraviti konec vsemu slepomišenju. So v njem možje, ki imajo naši stranki zahvaliti mnogo, pa so na to očividno pozabili. Za danes naj bo ta opomin dovolj. * Dolenjskim espcrantistoml Da se omogoči najširšim slojem dolenjskih krajev seznaniti se z mednarodnim jezikom esperantom, ki danes že koristi vsemu svetu, vljudno vabi novomeški Esperantski klub, naj interesenti javijo svoj naslov na: Esperantski klub, Novo mesto, ki je vsakemu s podrobnimi pojasnili na razpolago. * Kmetijsko - strojna razstava je priključena letošnjemu jesenskemu velesejmu. Kmetijsko-strojni oddelek obsega vse vrste kmetijskega orodja in strojev, ki jih rabimo pri kmetijstvu vseh panog. Razstave se udeležujejo domače in tuje tvrdke. Ta razstava nudi našim gospodarjem ugodno priliko za ogled in nakup najboljšega orodja in strojev. Današnje kmetijstvo je navezano na stroje, da si s tem po eni s'rani olajša delo in ga ceneje izvrši, po drugi strani pa, da različna dela izpopolni in jih hitreje opravi. * Strela zažgala kmetijo. Nedavno je strela udarila v Polšniku v hišo kmetovalca Repovža, po domače Koviča. Poleg hiše so se vnela tudi gospodarska poslopja, tako da je vse zgorelo. Repov-ževi, ki so bili zavarovani le za mal znesek, trpe veliko škodo. * Pomanjkanje vode v Mariboru. Zaradi valike suše je nastalo pomanjkanje vode v mariborskem mestnem vodovodu. Kljub nepretrganemu obratovanju črpaljk podnevi in ponoči je le težko za stiti potrebam. Poraba vode pa dnevno narašča m tako je bil mestni magistrat primoran pozvati prebivalstvo k največji štednji z vodo. Hišni posestniki so bili pozvani, naj pregledajo vse vodovodno naprave ter ukrenejo vse potrebno, da se morebitne poškodbe takoj popravijo. V lastnem interesu inj enkrat na teden kontrolirajo vodomere 'er -i zabeležijo stanje, da bo mogoče takoj dognati vso poškodbe pri ceveh. Prepovedano je škropljenje dvorišč in luksuznih vrtov in tudi pri kopanju jc treba varčevati z vodo. Prestopki proti tem loloč bam bodo kaznovani. * Požar v Vučji gomili. Pišejo nam: Dne 29. avgusta je pogorelo pri nas p >sestniku Ludo-! viku Kerčmarju gospodarsko poslopje in poljsko orodje. Kako je ogenj nasial, se ne v6. Pogorelec ima veliko škodo. * Nesreča v valjčnem mlinu. Te dni se je podala gospa Marija Aljančičeva, soproga veleposestnika in mlinarja na Bistrici pri Podbrežju, v valjčni mlin, da tdm popravi neko malenkost. Prijela je za neko vrvico, a nesrečno naključje je hotelo, da so jo v istem hipu prijeli valji in ji potegnili desno roko med valjarje. Gospa Aljančičeva je obupno zaupila na pomoč, toda v šumu, ki vlada v mlinu, je nihče ni slišal, sama pa se kljub vsem naporom ni mogla rešiti. Tako je držala roko vso zmečkano dve uri med valjarji in ležala polnezavestna, trpeča strašne bolečine, poleg valjarjev na tleh. V takšnem položaju so jo končno našli člani družine, ki so gospodinjo pogrešili. Poškodovani gospodinji so obvezali zmečkano desno roko ter ranjenko naložili na voz in jo odpeljali v Kranj k zdravniku, odtod pa z avtom v ljubljansko bolnico. Štirje prsti so popolnoma zdrobljeni. Nesreča gospe Aljančičeve je vzbudila med prebivalstvom splošno sočustvovanje. * Griža v okolici Šmarja pri Jelšah. Od Sv. Štefana pri Šmarju nam pišejo: Pri nas se zelo šir^nalezljiva bolezen griža. Posebno je okužena okolica Lekmarja. Tudi v Brezju so se že pojavili trije pri-merj. Umrlo je doslej za grižo že pet oseb, in sicer ena doma, štiri pa v bolnišnici v Celju. Tudi v sosedno občino Šmarje se je zanesla ta kužna bolezen. Storjeni so primerni zdravstveni ukrepi in upamo, da se bo posrečilo preprečiti nadaljnje širjenje. Vzrok tej bolezni je baje slaba voda, ker je suša vodnjake posušila. Bolezen pa je prinesel iz Srbije vojak Alojz Čoki, ki je bil poslan domov na zdravljenje. * Modras jo je pičil. Na Tanči gori pri Črnomlju je nedavno mirno šla po požeti njivi 281etna Marija Finkova iz Tanče gore. Nenadoma je zaradi močnega vboda zakričala od bolečine. Odškočila je in se prijela za bolno mesto ob levi nogi, misleč, da jo je pičila čebela ali osa. Toda sosed, ki je prišel za njo po njivi, je blizu nje ugledal velikega modrasa, ki se je zopet zvijal v klopčič, ker je za ta dan že našel svojo žrtev. Sosed je pomagal Fin-Kovi urno do doma, kjer so ji nogo prevezali in jo nato odpeljali z vozom v Črnomelj. Okrajni zdravnik dr. Kiissel ji je takoj nudil zdravniško pomoč in ji rešil življenje. * Mrtvec v strugi. Te dni je našla posestnikova žena Mana Prestorjeva na Gornji Beli pri Preddvoru v strugi potoka Belce moško truplo. Poklicala je vaščane, ki so truplo dvignili iz nizke vode, ga položili na obrežje in spoznali v njem 49-letnega oženjenega posestnika Franca Grilca iz Tatincev pri Predosljah. Možak je gotovo po nesreči padel v vodo in utonil. Pri padcu je dobil Grilc smrtne poškodbe na glavi, zaradi česar je takoj nastopila smrt. * Žrtev elektrike. Pri renoviranju pročelja Savv nikovega poslopja v Kranju je bil zaposlen tudi Vekoslav Ahec, 27Ietni zidarski delavec, doma iz občine Desmič ob hrvatsko-štajerski moji. Kmalu po pričetku dela je prinesel Ahec na leseni oder v prvem nadstropju zidarju Gorjancu neko orodje. Nato se je odstranil in odšel proti koncu odra. mimo katerega so bile v višini ograje napeljane tri žice električnega toka s skupno napetostjo 380 voltov. Tu se je Ahec menda sklonil naprej, pri tem pa je bržčas malo omahnil in zagrabil brez pomisleka z desno roko za žico. Prišel je v dotiko z električnim tokom, ki ga je močno pretresel, nakar je Ahec očividno v prestrašenosti pograbil še z levo roko za žico. Takoj onesveščen je obstal naslonjen na žice, katerih so se roke krčevito oklenile. Na njegov prvi krik so sodelavci spričo groznega prizora obstali kakor nemi. Truplo Aheca se je stresalo v krčevitih sunkih, zaradi prežgane kože se je kadilo izpod rok. Končno je vendar pristopil neki delavec in Aheca pograbil okrog pasu. da bi ga odtrgal od žic. Razumljivo je, da je bilo to prizadevanje brezuspešno in skrajno opasno. Poteklo je tako že več minut, spodaj pod odrom so se trumoma zbirali ljudje, ki so morali biti priče gToznemu prizoru na odru. Nato je končno na nasvet nekaterih pograbil delavec sekiro, s katero je pretrgal žico in tako ustavil električni tok. Šele sedaj se je posrečilo osvoboditi Ahca. Došli zdravnik dr. Bežek je poskušal nekaj časa z umetnim dihanjem, vendar pa je bila vsa pomoč zaman. Če v jed ti muhe silijo in ti bacile prineso če v spanju muči te stenica in bolha verna niei družica ne srdi se moj 1 ubi sini takoj si kupi „ZACHERLIN"! * Samoumor pri Kočevju. V vasici Oneku pri Kočevju se je pripetil pretresljiv dogodik, ki j« zelo razburil ondotno prebivalstvo. Ko je neka deklica pasla živino iz Oneka malo nad vasjo Mač, kovcem, je zaslišala strel in nato obupen kriki Stekla je v smeri, kjer je odjeknil strel in našla| iovskega čuvaja Leopolda Laknerja, ležečega v mlaki krvi. Glava je bila strahotno razbita. Kraj trupla je ležala lovska puška. Leopold Lakner ja bil odšel z doma, kakor se je ugotovilo, takoj po kosilu. Poznala se mu je zmedenost, ki pa ji njegova žena ni posvetila posebne pozornosti. Odšel je v gozd nad vasjo Mačkovec, si slekel čevlje in nogavice, nato se vsedel na bližnjo skalo, vzel puško, jo akomodiral tako, da je k petelinu puško dotaknil palec desne noge, puškino cev pa si nastavil naravnost v usta. Strel mu je razbil ustno duplino, izstopil blizu čela in mu odnesel zgornji del lobanje z možgani vred. Truplo pokojnika so pustili na kraju samoumora in poklicali iz mesta orožnike, ki so sestavili o dogodku zapisnik. X obup ga je spravilo neugodno gmotno stanje. ■ j * Avto se zaletel v konje. V Hrastniku goje < zadnjih letih nekateri kmetje tudi hmelj, sušit ga pa vozijo v Savinjsko dolino. Tako je tudi posest-nik g. Majdič spravljal svoj hmelj v Savinjsko dolino. Ker pa te dni sam ni utegnil, je naprosil posestnika Račka, da mu zapelje zadnji voz hmelja v sušilnico. Ko se je proti večeru vračal Raček domov, mu je med Laškim in Rimskimi toplicami pri gostilni Dolinar privozil nasproti neki avtomobil s tako brzino, da se ni mogel pravočasno ustaviti, zaradi česar se je zaletel naravnost v Maj-dičeve konje. Posledica je bila, da je avtomobil enemu konju zlomil nogo, drugega pa ranil na pr»ih. Priče pravijo, da je nesrečo zakrivil šofer, ker ni dal nobenega znamenja z hupo in ker j« vozil po levi strani. j j * Zanimiva obravnava v Novem mestu. Te dni je stal pred novomeškim senatom kot obtoženec A. E. iz Potočarske vasi, obtožen hudodelstva tatvine, ki se je izvršila v zelo zagonetnih okoliščinah. Lani meseca avgusta je prodal Anton Vov-ko, posestnik na Ratcžu, na sejmu v Novem mestu par volov. Ko se je vračal s sejmišča na Loki skozi mesto, se mu je pridružil neznan moški in ga prosil, naj gre z njim na Loko, da bi mu pomagal pri nakupu volov. Vovko je ustregel tujčevi želji, na kar sta jo mahnila na Loko. Medpotoma st^ našla denarnico, ki jo je tujec spravil, čeprav, je Vovko silil, naj bi jo takoj odnesla na policij"«. Malo pred Loko jima je prišel nasproti neznanje in ju vprašal, ali sta našla denarnico. Kljub Vov-kovem zatrdilu, da jo ima njegov spremljevalec, je tujec navalil nanj in mu izvlekel iz listnice v suknjiču 6225 Din. Ker sta oba tujca po tem ropu začela kričati nanj, naj se takoj pobere, je Vovko preplašen zbežal. Po šestih mesecih je Vovko slučajno zagledal pred «Unionom» onega neznanca, ki mu je ukradel denar. Dal ga je identificirati in je nato vložil tožbo proti njemu. Dne 21. maja letos se je obtoženec pripeljal na Ratež in vrnil Vovku ukradeni znesek. Pri obravnavi je obloŽ-Mc; izjavil, da se ne čuti krivega. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen. * Zločinski potepuh. Štirje trboveljski ot*r,cl v starosti od 8 do 13 let so se te dni podali k sorodnikom v Sela pri Zagorju po sadje. Pri Bevskein jih je došel neznan mlajši mož in se začel /. otroki prijazno pogovarjati. Trinajstletno deklico, najstarejšo med njimi, je nagovarjal, naj pojde k njemu za pestunjo, kar pa je odklonila. Tujec se je nato odpravil dalje čez hrib, a je otroke vnovič I>ričakal in jih nagovarjal, naj gredo z njim, da jim bo on dal sadja in medu, ki ga ima toliko, da kar iz panjev teče. Otroci so verjeli vabljivim besedam in šli s tujcem mimo hiše sorodnikov skozi Zagorje v samotnega naselja Strahovlja v aržiški občini. Tu pa je ostale tri otroke ostavil in jim izročil v varstvo svoj zavitek, čes, da je vreden 1000 Din. Obenem jim je dovolil, da lahko nabero sadja, kolikor hočeio. ker da okrog vse njegovo. A deklico jo i-' ' "oj so pridna obirali sadje, dol:' V posestnik Kovač. Otroci iih je izvabil tujec in da >« mino i' vrnilo. Kovač je takoj slutil zioein. Odvedel je otroke do Kisovca in o zadevi obvestil zagorske orožnik o, ge prej pa je naročil svoji ženi, naj stopi v go&d pogledat, kaj je i dekletom. Kovačeva je našla dekle na samotnem kraju v gozdu vso preplašeno. Izpovedala je, da jo je neznanec davil, da se je onesvestila in da jo boli glava in vrat Orožniki so še iifti večer odpravili vse štiri otroke k sorodnikom na Sel o, kjer so prenočili in se naslednje jutro vrnili v Trbovlje. Za zagonetnim potepuhom, ki so ga otroci opisali, da je star okrog 30 let, oblečen v rjavo suknjo, sive hlače, siv klobuk in rjave okovana čevlje, ni zaenkrat nobenega sleda. * Nesramen potepin. Ko je šel nedavno iOietu Ciril Zupančič iz Dobrave pri Javorniku v g vine» pod šifro »Seno 22*. 278» Listnica uredništva šklendrovee. Ker je brez podpisa, se ne objavi. Kdor ljubi smeh naj naroči knjigo Damir Feigel: TIK ZA FRONTO Cena Din 14*—, poštnina Din 3'— Naroči se t knjigarni Tiskovne zadruge t Ljnbljani Prešernov« ulica 54 ZANIMIVOSTI X Morile« Matteottija aretiran. V majhnem italijanskem kraju Campione ob Luganskem jezeru, ki je popolnoma obdan od švicarskega ozem. lja, je bil aretiran morilec italijanskega socialističnega vodje Matteottija Cesare Rossi z damo, ki je bila v njegovem spremstvu. Italijanski policijski organi v Campione so že teden dni pred aretacijo postavili Rossiju past. Dama, ki je bila z njim aretirana, je italijanska policijska agentka, ki ga je pregovorila, da je napravil izlet v Campione. X Trgovina z dekleti na Poljskem. Zadnje čase se je trgovina z dekleti na Poljskem zelo razvila. Ne mine skoro dan, da bi ne izginilo iz Var- šave in drugih večjih mest nekaj mladih deklet. Oblastva si na vse načine prizadevajo, najti nesrečne žrtve brezvestnih zvodnikov, toda njihov trud je večinoma zaman. Poljska javnost je ogorčena, da je zlasti Južna Amerika preplavljena s poljskimi dekleti. Tam smatrajo mlade Poljakinje brez izjeme za prostitutke. Poljakinja in prostitutka sta za južnoameriško javnost istovetna pojma. Poljska oblastva razmišljajo, kako bi se dala trgovina z dekleti preprečiti. V ta namen so poostrila nadzorstvo na vseh večjih kolodvorih in poslala v obmejne kraje celo armado detektivov, ki se jim pa le redko posreči izslediti agente in iztrgati iz njihovih krempljev nesrečne žrtve. Zdaj 6e je policija začela zanimati za lastnice javnih hiš in posredovalnic, o katerih je prepričana, da bo obenem zvodnice. Poljski listi pozivajo vlado, naj s posebnim zakonom odpravi vse javne hiše, da se omeji prostitucija in trgovina z dekleti. Policija je odredila strogo nadzorstvo nad plesnimi šolami, nočnimi lokali in filmskimi šolami, ki zadnje čase tudi zalagajo javne hiše z dekleti. X Dediščina v obliki krvniških vrvi. Krvniške vrvi, štiri po številu, je zapustil svoijm dedičem bivši turški veljak Adam paša, ki je umrl sedaj v New Yorku 100 let star. Mož je bil veljak še v onih lepih turških časih, ko je sultan pošiljal sVo-jim vezirjem in drugim veljakom, če so se mu kaj zamerili, svilene vrvice z ljubeznivim nasvetom, naj se obesijo. Če kdo takemu nasvetu ni sledil, so ga obesili drugi ali pa prikrajšali za glavo. Adam paša je bil trikrat tako počaščen. Dvakrat je prišel sultan zopet v dobro voljo ter je dal razumeti, da se je s pošiljatvijo samo pošalil, tretjič je bila pa stvar zelo resna. Ko so neke noči prišli krvniki, da ga spravijo na oni svet, ker se je sam še vedno obotavljal, so ugotovili v svoje zadovoljstvo, da je zadeva že urejena in da se je zgodila sultanova volja. Paša je namreč visel na oknu svojega dvora. Ob slabi razsvetljavi niso opazili, da ima mož noge lepo podstavljene. Zvijačo so spoznali šele potem, ko je bil paša že na varnem daleč preko meje, kjer je poprej tudi previdno naložil svoje premoženje. Krvniške vrvi je čuval starec z veliko pijeteto. X V Rusiji so se začeli resno brigati za pravice otrok. Vprašanje otrok in zasiguranje njihovih pravic spričo zelo pogostih razporok je v Rusiji neprimerno bolj pereče kakor v zapadni Evropi, kjer rodbinske vezi niso tako zrahljane in kjer ima deca v rodbini trdno oporo. Zadnje čase posvečajo v Rusiji pravicam otrok, zlasti lastninskim, vedno večjo pozornost. Kot najvažnejši ukrep v tej smeri je omeniti odredbo sovjetske vlade, s katero so dobile ženske pravico zahtevati alimente. Po novem zakonu morajo vsi j moški, ki so dolžni plačevati alimente, naznaniti podjetjem in ženskam, katerim plačujejo alimente. vsako izpremembo bivališča in povišanje plače ali dohodkov. Alimenti se računajo kakor običajno v odstotkih od plače, odnosno dohodkov. Nihče, kdor mora plačevati alimente in živi od dohodkov, ne sme prodati svojega imetja brez dovoljenja dotične ženske, ki ji plačuje alimente. Sovjetska vlada je poskrbela tudi za socijalno zaščito nedoletnih otrok in sirot brez roditeljev. Mačehe in očmi morajo skrbeti za tuje otroke, če so njihovi roditelji umrli ali če nimajo sredstev za vzdrževanje dece. Na drugi strani so pa dolžni pastorki in pastorke podpirati siromašnega očima ali mačeho, če je on ali ona skrbela za nje vsaj deset let. Sovjet ljudskih komisarjev je sprejel še en zakon, po katerem nedoletni otroci, ki še niso stari 18 let, pa so zakoniti dediči svojih roditeljev ali sorodnikov, ne morejo izgubiti dednih pravic niti v primeru, če bi roditelji ali sorodniki v oporoki to izrecno določili. Tako sovjetski zakon neposredno vpliva na voljo, izraženo v oporoki. Sovjetska vlada se peča tudi s problemom, kako podpirati deco z denarjem, brezplačnim Iečenjem, prehrano itd. Vsa krajevna oblastva morajo določiti v proračunu posebne postavke za siromašno deco. Gmotno podporo bodo dobivali v bodoče otroci, ki jih vzgajajo in rede siromašne matere, dalje otroci siromašnih rodbin s številnimi člani in deca, ki trpi pomanjkanje radi brezposelnosti, bolezni ali odsotnosti roditeljev. V splošnem si sovjetska vlada priza- „ Vsi me imajo radi" pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je RADI ON!" pere sam ! Varuje perilo! deva, da zniža število otrok brez nadzorstva, kar se je deloma že posrečilo. Malokatera država skrbi za otroke tako, kakor sovjetska Rusija, ki je na polju socijalne zakonodaje v razmeroma kratkem času dosegla presenetljive uspehe. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Bolnik. Zena prihiti k zdravniku in reče: «Ah, gospod doktor, pridite hitro k mojemu možu, ki ne more ne sedeti, ne ležati, ne stati, ne sloneti.. .> Zdravnik (jo prekine): «Kaj. če bi še poskusil, obesiti se.. .> Predavanje o oslu. Učitelj (nepazljivemu učencu): «Če govorim o oslu, nimaš gledati skozi okno, temveč naravnost v mene...> Prebrisanec. Gospod (šoferju): cKoliko stane vožnja do Cepovja?» Šofer: «Štirideset dinarjev.> Gospod: cln koliko prevoz prtljage bi jo imam s seboj?* Šofer: «To ne stane pri meni nič!> Bolha uide. Ciganček (očetu): «Ali smem vjeti in ubiti ušg če me ugrizne?» Cigan: Ciganček: Cigan: Ciganček: Cigan: «Bolha ti vendar uide, sinko.. .> Pred sodnikom. Sodnik: «Vi ste obtoženi, da ste na hrbtu svoje žene razbili stol.» Obtoženec: «Gospod sodnik, to je bil samo nesrečen slučaj.» Sodnik: «Ali niste nameravali udariti žene?» Obtoženec: «Hotel sem, samo nisem hotel razbiti stola...» Rešena prošnja. Na gospodarsko šibkega Matijo je pritisnil davčni vijak. Prijel je poziv, naj plača zaostankeg KI JC IZVRSTEN PfliC ODAftK IA KAva ANADIAN PACIFIC MMnKMMHk^. k Ai'^ ' - - r. 'r^. \ »V zil je suknjič domači kužek, ki si je v njem izbral udobno ležišče, s papirjem pa se je živahno poigraval. Pošteno ga je ogrizel in opremil z odtisi svojih umazanih krempljev. OD 1. DO 10. SEPTEMBRA. Kmetijska razstava. Kmetijski pridelki, stroji! Posebnost: V nedeljo dne 9. septembra: Razstava plemenske goveje živine. (Vse pasme Slovenije, 150 glav.) Tekma slovenskih harmonikarjev. Nastopi preko 60 harinoaikarjer. Lepe nagrade. Sijajno zabavišče. 209 Polovična vožnja. Kamenoseška industrija ustanovljena 1860. LJUBLJANA, poleg; glavmc* kolodvor« Cerkvena častna dela: altarji, prižnice, obhajilu« mize itd. Marmornate ploito za pohiitvo, elektromonterje, a troj »rje, trgovske polt«, mesnice, kopalnice, stopniiča, in vete t ▼geta barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele. Marmornati kamni sa salone in elegantna stanovanja. Kamenltl lijaki za kuhinje. 133 za modroce, najboljša in najcenejša, pri M. Masterl, tovarna žime, Stražišč« pri Kranju. PODPORE ima pričakovati Slovenija (ljubljanska in mariborska oblast) po svojih članih „Ljudske samopomoči" v Mariboru, ko bo štelo društvo 10.000 članov, katero število bo kmalu doseženo. Kdor še torej ni član tega prekoristneg-a društva, naj zahteva še danes brezplačno pristopno izjavo. »Ljudska samopomoč" v Mariboru, Aleksandrova cesta 45. i aUo kupuješ . NA>0 PRAVO DOMAČO, (laneno slamo) lcupuje v vsaki množini po zelo visokih cenah Tovarna motvoza in vmrna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. 203 Med SO. junijem in 5. avgustom za poljske delavce, služkinje ln družine poljedelcev. Samo t dui ua odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko Hamburga, Antwerpna in Cherbourga z glasovitimi parobrodi na dvojne vnake. Odhod vsako nedeljo. — tnform;ici|e glede voznih ceu, vizuma, prtljage in predpisov vseljevauja v Kanado iu USA daje: Eanadian Pacif.c, zast. za Slovenijo 3351? ZlOihl Ljubljana IV, ftiisom (Dunsjslia) c. 31. v vseh mestih kot vodjes filialk. Posebnega znanja, Bkladišča ali kapitala za podjetje ne zahtevamo. — Mesečni dohodki okrog 150 do 200 dolarjev. Vprašati na: The Novelty-Company in Valkenburg L*mburg (Holland). Trganje, zbadajoče bolečine v udih in členkih, otekline členkov, pohabljene no*B in roke, zhadanja, trganje v rainili delili telesa, da celo slabost oči ^^^ ho včasih posledice bolečin vsled revmatizina in prehlajeuja, t^Tj i^J ki se muraio o.sirauiti, ker bi bolezen v, dno bolj in boli W .^/T^Vn napredovala. mjS^sK «Jaz: Ya m nudi m j j \ {Jfl fi./LJ zdravilno pijačo, ki Vam razkraja sečno kislino, pomaga pri cžn / A V /\ \ I. . prebavi in čiščeniu. Ni to kakšno univerzalno sredstvo ali ttft / / / I \ \ j /mL I * Jll skrivnostno »dravilo, arank zdravilo, ki ga je dala dobra mati \sj\J*p/ ' | * | I/I — ll narava ga dobrobit bolnega človeštva. \kt ? ' ' /r jI J K \ Vsakemu brezplaino za psskuinlo. \\ j i // '/ \ , f J Pišite mi takoj in dobili boite iz mojih skladišč, ki so po ^ j II // I \ f / T"eh državah, popolnoma brezplačno in franko eno steklenico W II I r km za posknšn-o obenem z navodilom in poučno razpravo, lako \\ fj L \ ^^^ se boste mo^li sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu O/v*' in njegovem delovanju. fc^ V) August Marzke, Berlin-Wilmersdorf, Brnchsalerstrasse Nr. 5. Abt. 21. 21« J. STJEPUSIN ZAGREB, JURJEVSKA 57 priporoča jL^ boljše tamburice, strune, partij® titure. šole in ostale potrebščine za vsa giasjiia Odlikovan na pariški izložbi Ceniki franko