Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 2B. — Tel. štev. 25-52.
40.
kos.
V LJUBLJANI dne 20. maja 1939.
Letnik X.
VSEBINA:
223. Uredba o taksnih olajšavah pri konverziji obstoječih denarnih dolgov.
224. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah. 223. Pravilnik za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah.
Uredbe osrednje vlade.
223.
Na podstavi § 113. finančnega zakona za 1.1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo
o taksnih olajšavah pri konverziji obstoječih denarnih dolgov.*
§ 1.
Za vse listine o hipotekarnih posojilih, izvzemši menice, s katerimi se glede denarnega dolga, že izpričanega z listino, pri istem upniku spreminja samo višina obresti ali rok za plačilo ali se kapitalizirajo neplačane obresti, je treba, če je bila za ta pravni posel že v začetku plačana po zakonu predpisana taksa, plačati do zneska prvotnega dolga samo stalno takso 20 dinarjev.
Ce se napravi taka sprememba s sodno poravnavo, se za tako poravnavo ne plača 1 °/ona taksa iz tar. post. 8. oziroma 22. zakona o sodnih taksah, marveč samo zadevna taksa na zapisnik in zgoraj navedena taksa za listino v znesku 20 dinarjev.
Prednje določbe veljajo zlasti tudi za liste listine, s katerimi izdajo, da bi se znižala obrestna mera, zastavne lisle z znižanimi obrestmi tiste ustanove, ki so pooblaščene izdajati zastavne liste, in izdajo te zastavne liste radi konverzije hipotekarnih dolgov.
Ce se v teh listinah obenem zvišuje znesek prvotnega dolga, veljajo glede razlike (presežka) kot listina o novem pravnem poslu, pa se pobere na ta presežek
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29- aprila 1939., št. 9CyXXVII1/209.
redna taksa tako za pravni posel sam kakor tudi za morebitni vpis v javne knjige.
§ 2.
Upniški zavodi so dolžni voditi o opravljenih konverzijah hipotekarnih dolgov posebne zapiske (dnevnike), v katere vpisujejo posle o konverzijah, glede katerih so se koristili s taksnimi olajšavami po tej uredbi. Ti zapiski morajo vsebovati vse dejanske podatke, iz katerih se da razbrati, da so bili dejansko dani pogoji za taksne olajšave po tej uredbi.
Ti zavodi so nadalje dolžni predložiti do konca januarja vsakega leta pristojni finančni direkciji sumarne izkaze o konverzijah po prednjem odstavku, ki so bile opravljene pri njih v prejšnjem koledarskem letu.
§3.
Finančna oblastva so pooblaščena opravljati po svojih organih revizijo pri zavodih, omenjenih v tej uredbi, pregledovati te zapiske (dnevnike) in se vobče prepričevati o pravilnosti in popolnosti vseh podatkov, primer-jaje jih z izvirnimi listinami, ki jim jih morajo dati ti zavodi na vpogled.
§ 4.
Zavodi, ki sploh ne vrše ali ne vrše redno in pravilno s to uredbo predpisanih dolžnosti, se smejo kaznovati zaradi nerednosti v denarju od 50 do 5000 dinarjev, ne da bi se s tem spremenile kazenske posledice, določene po veljavnih predpisih o taksah.
§ 5.
Če se koristi kdo na neupravičen način z olajšavami po tej uredbi, jamči zavod, ki je konvertiral, za vse takse, za katere je bila s tem državna blagajna prikrajšana.
§6.
Glede vsega ostalega veljajo obstoječi predpisi o taksah. .
§ 7.
S to uredbo se razveljavljajo vse določbe in predpisi, ki ji nasprotujejo.
§ 8.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 21. aprila 1939.; M. s. št. 371.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle
Dragiša J. Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
224.
Na podstavi točke 9. § 106. finančnega zakona za
1.	1939./40. in sporazumno z ministrom za finance predpisujem tole
uredbo*
o spremembah in dopolnitvah uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah M. S. št. 1131 z dne 1. decembra 1938.**
§ !•
1. V odstavku 2. § 7. uredbe:
a) na koncu točke e) je črtati podpičje in namesto tega postaviti besedo: »in«;
b) na koncu točke f) je črtati vejico in besedo »in« in namesto tega postaviti piko;
c) točko g) je črtati.
2. V odstavku 3. § 7. uredbe:
a) na koncu točke c) je črtati podpičje in postaviti namesto tega: »in«;
b) na koncu točke č) je črtati vejico in besedo »in« ln namesto tega postaviti piko;
c) točko d) je črtati,
3. Na koncu § 7. uredbe se dodaje nov odstavek 5., ki se glasi:
»5. Vojni invalid ima pravico do zdravljenja in dobivanja protez in drugih ortopedskih pomočkov kakor tudi do brezplačne vožnje v ta namen tudi že pred izvršno sodno odločbo, če dokaže z listino vojaškega oblastva, da je dobil rano, poškodbo ali pohabo v vojni in brez svoje krivde.«
§ 2.
V § 36. se odstavka 2. in 3. spreminjata in se glasita:
»2. S to uredbo zaščitene siromašne osebe imajo pravico, dobivati iz državnih gozdov ob brezplačnem prevozu po železnici ali z ladjo brezplačno potrebni stavbeni les za zgraditev poslopja za svoje stanovanje, ostale osebe, zaščitene s to uredbo, pa po znižanih cenah. Prošnjo za dovolitev lesa je treba vložiti pri pristojni banski upravi oziroinu upravi mesta Beograda najdalj do 31. decembra
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije r, z, dne
8.	maja 1939., št. 102/XXXI/228.
** »Službeni list« št. 620/103 iz 1.1038.
1939. Po preteku tega roka vložene prošnje se zavrnejo kot nepravočasne.
3.	Natančnejše določbe o uporabi odstavka 2. tega paragrafa predpiše minister za gozdove in rudnike sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje, ministrom za finance in ministrom za promet.«
§ 3.
V odstavku 1. § 46. uredbe se v prvi vrsti za besedo »Invalidnina« dodaje: »in specialna doklada za strežbo in tujo pomoč«.
§ 4.
1. V odstavku 1. § 47. uredbe se namesto >20'— na dan« postavlja: »600'— na mesec«, namesto »16'— na dan« postavlja: »480'— na mesec«, namesto »10'— na dan« pa postavlja: »300'— na mesec«.
2. V odstavku 3. § 47. uredbe se namesto »10'— na dan« postavlja: >300'— na mesec«, namesto >8'— na dan« postavlja: >240'— na mesec«, namesto »5'— na dan« pa postavlja: »l50‘— na mesec«.
1. V odstavku 1. § 50. uredbe se v prvi vrsti za besedo . Roditelji« črtajo besedi: umrlih invalidov« in vejica za tema besedama.
2. V odstavku 3. § 50. uredbe se v drugi vrsti za besedo »padli < postavlja vejica in se dodaje: »umrli ali pogrešani«.	'	•
§ 6.
V odstavku 1. § 51. uredbe se v prvi in drugi vrsti črtajo besede: »oseb, navedenih v § 7., odstavku 3., te uredbe« in tudi vejica za temi besedami in se postavlja: »padlih, Umrlih ali pogrešanih bojnikov in oseb iz § 2., ki niso bojniki, kakor tudi umrlih vojnih invalidov od I. do vštete VII. skupine«.
§ 7.
V § 53. uredbe se dodaje nov odstavek 2. in se glasi:
»2. Pri izplačevanju invalidskih prejemkov se spremembe, ki se zgode med mesecem, ne upoštevajo, marveč je odločilno stanje na 1. dan vsakega meseca.«
§ 8-
Na koncu § 55. uredbe se dodajeta dva nova odstavka 4. in 5., ki se glasita:
»4. Uživalci invalidskih prejemkov so dolžni takoj obvestiti finančno direkcijo o vseh spremembah, ki imajo za posledico znižbo ali ustavitev invalidskih prejemkov.
5.	Opustitev prijave ima za posledico obveznost povračila nepravilno prejetih invalidskih prejemkov. O povračilu odloči finančna direkcija.«
§ 9.
V odstavku 1. § 56. uredbe se v peti vrsti za besedo »oziru« dodaje: »ali zlonamerno opuste, takoj prijaviti finančni direkciji tiste spremembe, ki imajo za posledico znižbo ali ustavitev njihovih invalidskih prejemkov,«.
§ 10.
Na koncu § 58. uredbe je namesto pike postaviti vejico in dodati: »a je zapustil otroke iz zakonitega zakona z njo, pu so le-ti izročeni njej v oskrbo, in to dotlej, do-kler imajo ti otroci pravico do invalidnine.*
§ 11.
V § 66. se odstavka 1. in 2. uredbe spreminjata in se glasita:
>1. Rodbini umrlega vojnega jnvalida gre za pogrebne stroške trimesečni znesek njegove invalidnine in doklad.
2. Če ni vojni invalid zapustil nobenega rodbinskega elana, gredo pogrebni stroški tistemu, ki ga dostojno pokoplje. Če oskrbi pogreb odbor Društva vojnih invalidov, se pogrebni stroški izplačajo njemu.«
§ 12.
V § 71. uredbe se dodaje nov odstavek 2. in se glasi:
>2. Članom in delovodji vrhovnega invalidskega sodišča kakor tudi sodnikom poedincem invalidskih sodišč pri okrožnih sodiščih določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje nagrado za delo v mejah proračunsko določenih kreditov, če pa ne zadostujejo, iz narodnega invalidskega fonda.«
§ 13.
V § 72. uredbe se odstavek 1. spreminja in se glasi:
>1. Vrhovno invalidsko sodišče sestoji iz petih
članov, od teh so štirje izmed aktivnih sodnikov višjih sodišč, predsednikov in sodnikov okrožnih sodišč, eden pa je predstavnik ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, diplomiran pravnik, vsi v kraju. Člane tega sodišča imenuje minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, in to sporazumno z ministrom za pravosodje, kolikor gre za sodnike rednih sodišč.«
§ 14.
V § 73. uredbe se na koncu odstavka 1. dodaje: »Skupna seja vrhovnega invalidskega sodišča je sklepčna, če ji prisostvuje polovica skupnega števila članov obstoječih oddelkov in še eden.«
§ 15.
V § 75. uredbe je na koncu odstavka 2. Črtati piko in dodati: »in so polnoveljavne, če se udeležijo sklepanja najmanj trije člani.«
§ 16- .
V odstavku 4. § 81. uredbe je v drugi vrsti za besedo »pogojih« dodati besede: »kakor tudi zaradi materialne kršitve zakona«.
§ 17.
V odstavku 3. § Š4. uredbe se črta točka f). Točka g) postane točka f), točka h) pa postane točka g).
§ 18.
1. V točki c) § 91. uredbe se pred besedo »pomoči« vriva: »poravnavanje stroškov za zdravljenje kakor tudi ^a dajanje«.
2. V točki č) § 91. uredbe se na koncu črta podpičje in se dodaje: »kakor tudi denarne pomoči v nujnih primerih, zlasti pa ob smrti;«.
§ 19.
§ 95. uredbe se spreminja in se glasi:
»1. Ko stopi ta uredba v veljavo, preidejo nepremič-nine dosedanjega narodnega invalidskega fonda v last narodnega invalidskega fonda.
2.	Nakupi in odsvojitve nepremične imovine fonda »o dopustni po sklepu upravnega odbora, ki jih pa mora
odobriti minister za socialno politiko in ljudsko zdravje po predpisih zakona o državnem računovodstvu in soglasno z ministrom za finance.«
§ 20.
§ 97. uredbe se spreminja in se glasi:
A. Imovino in dohodke narodnega invalidskega fonda upravlja odbor, ki sestoji iz predsednika in petih članov z enakim številom namestnikov, ki se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje na tri leta.
2. Predsednik je eden izmed bivših ministrov za vojsko in mornarico, če jih ni, pa armijski general v pokoju.
3. a) Enega člana in enega namestnika odredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje izmed uradnikov svojega resora;
b) enega člana in enega namestnika odredi minister za finance izmed uradnikov svojega resora;
c) dva člana in dva namestnika odredi osrednji odbor Društva vojnih invalidov;
č) načelnik invalidskega oddelka ali njegov namestnik, ki je istočasno tudi poročevalec uprave narodnega invalidskega fonda, pa je po svojem položaju član uprave.
4. Člani upravnega odbora odgovarjajo za svoje poslovanje kakor državni uradniki.
5. Delovodjo postavlja minister za socialno politiko in ljudsko zdravje izmed uradnikov svojega resora.
6. Člani upravnega odbora in njihovi namestniki se poslavljajo predvsem izmed oseb, zaščitenih s to uredbo, ali pa izmed bivših bojnikov.«
§ 21. •
1. V § 98. uredbe se na koncu točke b) dodaje: »kolikor imajo te odločbe za posledico izdatke ali ustvarjajo za narodni invalidski fond obveznosti v vrednosti nad 30.000'— dinarjev, jih mora odobrili minister za socialno politiko in ljudsko zdravje;«.
2. V točki c) § 98. uredbe je v prvi vrsti namesto »100.000« postaviti: »30.000«.
3. V § 98. uredbe se dodaje nov odstavek 2., ki se glasi:
»2. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje kljub točki b) odstavka 1. tega paragrafa:
a) postavlja pomožno osebje po točki f) § 91. uredbe na predlog uprave narodnega invalidskega fonda;
b) lahko sam daje iz dohodkov narodnega invalidskega fonda nujne denarne pomoči s to uredbo zaščitenim osebam v znesku do 2,000.000 dinarjev na leto.«
§ 22..
V od»ta\ku 3. § 100. uredbe se v tretji vrsti namesto »25.000« postavlja: 10.000 .
§ 28.
V odstavku 1. § 106. uredbe je za besedami »je oproščen plačevanja« postaviti: vseli državnih in ostalih taks kakor tudi plačevanja«.
§ 24.
V § 112. uredbe se na koncu odstavka 1. dodaje: »Zneski pod pol dinarja se zaokrožajo na pol dinarja, zneski nad pol dinarja pa na en dinar.«
§ 25.
V odstavku 1. § 114. uredbe:
a)	se v prvi vrsti črta beseda »Korespondenca« in se postavlja: »Medsebojna korespondenca«;
b)	v drugi vrsti se za besedo »odborov« dodaje beseda: »in«.*
§ 26.
1. V odstavku 3. § 115. uredbe se dodaje: »Finančne direkcije smejo ne glede na rok svoje odločbe o prevedbi bodisi v prid interesenta bodisi v prid države spremeniti, če naknadno ugotovijo pogreške v teh odločbah.«
2. V § 115. uredbe se dodaje nov odstavek 4., ki se glasi:
»4. Prevedba na invalidske prejemke obsega tudi priznanje pravice do ostalih vrst državne zaščite in od-mene, predvidenih s to uredbo.«
§ 27.
1. V odstavku 3. § 116. uredbe se v peti vrsti za besedami »pravico do invalidnine« dodajejo besede: »in ostale pravice«.
2. V § 116. uredbe se na koncu odstavka 4. dodaje: »Na isti način postopajo okrožna sodišča ne glede na obstoječo odločbo invalidskega divizijskega sodišča s tistimi predmeti, o katerih bi bilo moralo odločati višje invalidsko sodišče.«
§.28.
1. V odstavku 1. § 117. uredbe se v tretji in četrti vrsti za besedo »prijavo« črtajo besede: »po predpisih § 69. te uredbe« in se namesto tega postavlja: »najdalj do 31. decembra 1939.«
2. V § 117. uredbe se odstavek 2. spreminja in se glasi:
»2. Po roku iz odstavka 1. tega paragrafa vložene prošnje se zavrnejo kot nepravočasne.«
3. V § 117. se odstavka 3. in 4. črtata.
§ 29.
V odstavku 2. § 119. uredbe se v tretji vrsti za besedo »njej« črta pika, postavlja vejica in dodaje: »a so siromašni po tej uredbi«; v sedmi vrsti se pa za besedo »uredbo« postavlja pika in se črtajo v osmi vrsti besede: »za ostale osebe, ako so siromašne v smislu te uredbe.«
§ 30.
V § 120. uredbe se dodaje nov odstavek 3., ki se glasi:
»3. Dokazi, ki so pri invalidskih predmetih, a so bili priskrbljeni po prejšnjih predpisih, obdržijo formalno vrednost. Tudi te dokaze oceni sodišče po svobodnem prepričanju.«
§ 31.
V § 121. uredbe se odstavek 5. spreminja in se glasi:
»5, Krajevni draginjski razred se določa po predpisih, ki veljajo v tem pogledu za državne upokojence.«
§ 32.
V § 122. uredbe se dodaje nov odstavek 2., ki se glasi:
»2. Ta določba velja samo za reguliranje invalidskih prejemkov in pravic do ostalih vrst državne zaščite in pomoči po tej uredbi.«
§ 33.
V § 127. uredbe sc dodajeta dva nova odstavka 2. in 3., ki se glasita:
* Slovensko besedilo je treba s spremembo pod b) takole spraviti v sklad: V drugi vrsti je za »odborov« vriniti: »kakor tudi uradna«, v tretji in četrti vrsti pa črtati: »kot uradna«, — .Ur,
»2. Pri obračunavanju razlike med dosedanjimi in novimi invalidskimi prejemki vojnih invalidov I. skupine se vračuna v skupne dosedanje invalidske prejemke tudi specialna osebna doklada za strežbo, ne glede na to, ali je vojni invalid to doklado poleg državne ali samoupravne pokojnine prejemal ali ne.
3.	Osebam, katerim se po poslednjem odstavku § 102. invalidskega zakona iz 1. 1929. izplačujejo invalidski prejemki na podstavi potrdila, izdanega po § 105. istega zakona, se izplačujejo ti prejemki tudi po 1. aprilu 1939. Po opravljeni prevedbi se napravi obračun in se izplača morebitna razlika od 1. januarja 1930. dalje, in to od 1. januarja 1930. do 1. aprila 1939. po invalidskem zakonu iz 1. 1929. in njegovih spremembah in dopolnitvah, od 1. aprila 1939. pa po tej uredbi. Preveč prejeta razlika med starimi in priznanimi invalidskimi prejemki se ne izterja. Invalidske predmete teh oseb vzamejo sodišča kljub § 116. uredbe pred vsemi ostalimi v delo.«
§ 34.
V § 130. uredbe se dodaje nov odstavek 2., ki se glasi:
»2. Odločbe o potrošku dohodkov narodnega invalidskega fonda, izdane od ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, da bi se izvršila in uveljavila uredba in dajanje pomoči, in odločbe o postavitvi in razmestitvi pomožnega osebja, izdane pred ustanovitvijo upravnega odbora narodnega invalidskega fonda, se morajo izvršiti brez naknadnega sklepa tega odbora.«
§ 35.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Miloje M. Rajakovič s. r.
Ministrski svet je v seji z dne 29. aprila 1939. na podstavi točke 9. § 106. finančnega zakona za 1.1939./40. odobril prednjo uredbo.
V Beogradu dne 29. aprila 1939.; M. s. št. 446.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Drngiša Cvetkoviči s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
225.
Na podstavi § 130. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah predpisujem sporazumno z ministrom za notranje posle, ministrom za finance in ministrom za pravosodje tale
pravilnik
za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah.*
I.	Splošno določbo.
(§§ 1. do 7. uredbe.)
(*) Mirnodobni vojaški in civilni vojni invalidi niso s to uredbo zaščiteni.
* »Službeno novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	maja 1939., št. 103/XXX11/237. — Uredbo gl. »Službeni list« št. 629/103 iz 1.1938. iu št. 224/40 iz 1.1939.
(-) Ce bi se obračale take osebe do državnih oblastev ali odborov Društva vojnih invalidov, naj jih le-ti pouče, da naj se ne prijavljajo ne pri okrožnih sodiščih kot invalidskih sodiščih prve stopnje ne pri invalidskih komisijah.
Clen 2.
Z osebami iz § 2. uredbe, ki niso bojniki, se razumejo civilisti obojega spola, ki izvrševaje dolžnost za vojaške namene po naredbi pristojnega vojaškega, upravnega, samoupravnega ali katere koli vrste drugega pristojnega oblastva pridejo brez lastne krivde ob življenje ali zdravje (§§ 2. in 5. uredbe).
Clen 3.
(*) Za roditelja je treba šteti tudi tistega, ki je padlega, umrlega ali pogrešanega bojnika ali vojaškega vojnega invalida zakonito posvojil.
(-’) Ostali otroci takega roditelja se štejejo za brate in sestre po §§ 5. in 7. uredbe.
Clen 4.
Z napravami iz § 7. uredbe je trbba razumeti tiste državne, samoupravne in zasebne naprave, ki stalno skrbijo za osebe, zaščitene z uredbo.
II.	Invalidnina in doklade.
(*§ 13. do (16.. 113., 117., odst. 4., 118., 119., 121., 123.,
124.,	125., odst. 1., 127. in 133. uredbe.)
Clen 5.
Uprava invalidskega doma ali bolnice za duševne bolezni obvesti radi razvida pristojno kraljevsko bansko upravo oziroma upravo mesta Beograda (invalidski odsek) o sprejemu in nastanitvi vsakega invalida, pristojno finančno direkcijo pa radi razdelitve in izplačevanja invalidskih prejemkov tega invalida tako, kakor je določeno v odstavku 3. § 60. uredbe. Prav tako obvesti uprava invalidskega doma oziroma bolnice za duševne bolezni spredaj omenjena oblastva o odpustitvi ali smrti vojnega invalida.
Clen 6.
Invalidnina gre osebi, zaščiteni z uredbo, tudi, če prejema ta oseba kako invalidsko ali rodbinsko rento ali podporo od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, pokojninskega zavoda za zasebne nameščence, bratovskih in rudarskih skladnic ali drugih podobnih skladov, naprav ali podjetij (odst. 1. § 46. uredbe).
Clen 7.
Uprava zavoda, v katerem se brezplačno namesti otrok, ki ga omenja odstavek 3. § 55. uredbe, obvesti v členu 5. tega pravilnika omenjena oblastva, pristojna finančna direkcija pa postopa po tem predpisu.
III.	Izguba in ustavitev invalidnine in ostalih posebnih pravic.
Clen 8.
(‘) Državna in samoupravna oblastva in invalidska društva morajo poprej vsestransko preskusiti dejanstva, f*i imajo za posledico izgubo ali zmanjšbo invalidskih pravic po § 56. uredbe, iu naj vlože zoper osebe, za-
ščitene z uredbo, prijavo samo, ko se prepričajo, da je utemeljena.
(s) V vseh prednjih primerih naj invalidsko sodišče kar najskrbneje stvar preišče, oceni dejanstva in dokaze in odloči po svobodnem prepričanju (§§ 71. in 75. uredbe).
Clen 9.
(J) Kadar koli izdajo občinska oblastva na zahtevo preiskovalnih oblastev potrdila o imovinskem stanju in vedenju, obveste preiskovalno oblastvo, s katero odločbo in katerega invalidskega sodišča je bila tej osebi priznana zaščita po uredbi.
(2) Ko postane sodba kazenskega sodišča, s katero je bila kaka oseba obsojena na kazen na prostosti, pravnomočna, obvesti sodišče, ki odredi izvršitev kazni, o obsodbi pristojno invalidsko sodišče in finančno direkcijo radi nadaljnjega postopka po § 57. uredbe.
Clen 10.
C) Z uredbo zaščitenim osebam, zoper katere je izrečena izguba invalidskih prejemkov ali drugih vrst državne zaščite in podpore za določen čas, se vrnejo te pravice že s samim pretekom tega časa in brez nove sodne odločbe.
(2)	Ob povračilu izgubljenih častnih pravic in razveljavitvi obsodbe kakor tudi ob amnestiji ali pomilostitvi naj se obrne taka oseba, predloživši po možnosti potrebne dokaze, po pristojnem odboru Društva vojnih invalidov ali pa neposredno do invalidskega sodišča, da ji sodišče z odločbo vse izgubljene invalidske pravice vrne (odst. 4. § 57. uredbe).
Clen 11.
(‘) Vdove in hčere, katerih pravica do invalidskih prejemkov zaradi vnovične omožitve oziroma omožitve ugasne, so se dolžne obrniti neposredno ali po invalidskem društvu do pristojnega invalidskega sodišča prve stopnje, da jim prisodi doto po § 59. uredbe. S prošnjo je treba podati tudi dokaze o sklenitvi zakona.
(s) Za doto pristoječi znesek izplača tista blagajna, ki je izplačevala invalidske prejemke do sklenitve zakona.
Clen 12.
Ministrstvo za notranje posle — odsek za državljanska stanja — dostavi vsako odločbo o odpustitvi iz državljanstva ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki izda na podstavi take odločbe naredbo o ustavitvi invalidskih prejemkov. Ce se iz državljanstva odpuščena oseba ne vpiše v kontrolnik za izplačevanje invalidskih prejemkov, dostavi ministrstvo odločbo o odpustitvi pristojni kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku! radi razvida (§ 60. uredbe).
IV.	Invalidski domovi.
(#8 65., 85., točka a., iu 91., točka b., uredbe.)
Clen 13.
(') V invalidske domove se smejo sprejemati in tain nastanjevati ne samo vojaški vojni invalidi od 1. do IV. skupine, marveč tudi ostali invalidi in osebe, zaščitene z uredbo, če se jim zaradi njih starosti ali nesposobnosti ne moreta na drug način dajali strežba in tuja pomoč.
(*) Glede njihovega vzdrževanja v teh domovih je treba smiselno uporabljati določbe odstavka 3. S 65. uredbe.
V.	Pogrebni stroški.
Clen 14.
(‘) Oseba ali Društvo vojnih invalidov, ki je oskrbelo pogreb osebe, zaščitene z uredbo, naj predloži pristojnemu invalidskemu sodišču prve stopnje mrtvaški list in potrdilo krajevnega občinskega oblastva o preskrbljenem pogrebu (§ 66. uredbe).
(2) Ko se dobi pravnomočna odločba invalidskega sodišča o prisoji pogrebnih stroškov, jih pristojna finančna direkcija izplača.
VI. Prijavljanje.
(§§ 67. do 70., 74., S7., odst. 3., točki c. in e., uredbe.)
Clen 15.
(*) Kdor misli, da ima po uredbi pravico do državne zaščite in podpore, se lahko obrne do najbližjega odbora Društva vojnih invalidov ali do občine, v kateri stanuje, in ta ga mora poučiti o tem, kako naj vloži prijavo, in mu biti v vsem na pomoč, da doseže svoje pravice.
(’) Ta oseba se obrne lahko tudi neposredno do katerega koli invalidskega sodišča prve stopnje, ki vzame njegovo prijavo v zakoniti postopek ali pa jo dostavi za zakoniti postopek drugemu invalidskemu sodišču prve stopnje, ki je pristojno po členu 19. tega pravilnika.
Clen 16.
Odbori Društva vojnih invalidov naj si prizadevajo, da izsledijo v svojem okolišu vse osebe, rodbine in zadruge, ki imajo po uredbi invalidske pravice, in da se zberejo in otmo pozabi imena, dela, slike in drugi podatki o takih osebah (odst. 3. § 87. uredbe).
Clen 17.
(') V vseh primerih, ko nastanejo dejanstva, zaradi katerih invalidski prejemki že po uredbi sami prenehajo (§§ 55. in 60. uredbe), ustavi finančna direkcija te prejemke, ne da bi zahtevala odločbe invalidskega sodišča.
(-’) Prav tako ne zahteva finančna direkcija tudi tedaj, če uživalec invalidskih prejemkov krajevni dra-ginjski razred menja, odločbe pristojnega invalidskega sodišča, marveč sama zniža ali zviša doklade, predvidene v §§ 47. in 48. uredbe (odst. 5. § 121. uredbe).
(3) V vseh ostalih primerih, ki imajo za posledico znižbo, prenos, odvzem ali izgubo invalidskih prejemkov, se obrne finančna direkcija do pristojnega invalidskega sodišča in počaka njegove odločbe, pa odredi šele po njeni pravnomočnosti ustavitev. Izjemoma, če preti nevarnost, da bi bila državna blagajna oškodovana, ustavi finančna direkcija začasno ustrezni del ali pa tudi vse invalidske prejemke in obvesti obenem s predlogom za odločitev o tem invalidsko sodišče, ki vzame take primere pred ostalimi nujnimi stvarmi v delo (§71. uredbe).
(4) Uživalci invalidskih prejemkov so dolžni takoj obvestiti finančno direkcijo o vseh spremembah, ki imajo za posledico znižbo ali ustavitev invalidskih prejemkov.
(8)	Kolikor po	posameznih	določbah	tega pravilnika
razna oblastva ali naprave niso	zavezane,	po uradni dolž-
nosti obvestiti finančno direkcijo o nastalih spremembah, priskrbi finančna direkcija vse potrebne listine alt poročila neposredno od pristojnih oblastev ali naprav, ne pa po uživalcih invalidskih prejemkov.
(")	Podatke o	davčni obremenitvi,	ki vplivajo na
prejem	invalidskih	prejemkov,	priskrbi	finančna direk-
cija od davčnih obiaslev po opravljeni odmeri ppsnmea-
nih davčnih oblik vsaj enkrat na leto; ostale podatke pa priskrbi po potrebi in njih značaju od pristojnih oblastev.
VII. Invalidska sodišča.
(§§ 56., odst. 2., 67., odst. 1., 70., odst. 2., 71. do 79., 81. do 83., 115., odst. 3., 116. in 120. uredbe.)
, Clen 18.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje ima pravico, radi enotne uporabe uredbe zahtevati, da se skliči skupna seja vrhovnega invalidskega sodišča, kadar koli spozna to za potrebno.
Clen 19.
(*) Odločati o invalidskih zahtevkih na prvi stopnji je pristojno tisto okrožno sodišče, v čigar območju je stalno bivališče osebe, za katero se je prijava vložila. Ce te osebe med postopkom svoje stalno bivališče menjajo, ostane zanje pristojno še dalje tisto sodišče, ki je postopek započelo.
('-') Prijave, ki jih vlože naša diplomatska predstavništva za naše bivše ali	sedanje	državljane,	ki bivajo	v
inozemstvu, se pošljejo	tistemu	okrožnemu	sodišču,	v
čigar območju je bilo poslednje stalno bivališče te osebe v naši državi. Ce takega kraja ni ali če ni znan, se dostavi prijava tistemu okrožnemu sodišču, v čigar upravnem območju leži rojstni kraj te osebe.
(3)	Ce ni noben teh krajev znan, se dostavi prijava okrožnemu sodišču za mesto Beograd.
(*) Če je vložilec prijave tuj državljan, ki ima po § 124. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah invalidske pravice, je za obravnavanje njegove invalidske stvari pristojno okrožno sodišče za mesto Beograd.
Člen 20.
(’) Sodišča morajo	odločbe	v invalidskih stvareh
izdajati nujno po § 111.	sodnega	poslovnika.
(’) Ce sodišče zaradi prejema večjega števila invalidskih predmetov od divizijskih invalidskih sodišč ne more izdati vse odločbe v invalidskih stvareh v roku, predpisanem v § 111. sodnega poslovnika, vzame spise v delo v temle vrstnem redu:
1. predmete, po katerih še ni bila izdana odločba o prevedbi na invalidske prejemke po invalidskem zakonu iz 1.1929., marveč se ti začasno izplačujejo na podstavi potrdila, izdanega po § 105. invalidskega zakona iz
1.1929.;
2. predmete, po katerih je bila izdana odločba, da se zavrača pravica do prejemkov po invalidskem zakonu iz 1.1929. (odst. 2. in 3. § 116. uredbe);
3. predmete, ki jih pošljejo divizijska invalidski sodišča okrožnemu sodišču kot nerešene (odst. 4. § 116. uredbe);
4. ostale predmete.
Clen 21.
(') Sodna pisarna okrožnega sodišča vpisuje invalidske stvari v posebne razdelke občnega vpisnika K * oznako Inv.; za vsak srez okrožnega sodišča se lahko osnuje poseben razdelek tega vpisnika s potrebnim imenikom (§§ 266., odst. 1., 351. in 353. sodnega poslovnika).
(2) Za osnovanje in ureditev invalidskih spisov veljajo predpisi sodnega poslovnika.
(■’) Invalidski spisi se hranijo 30 let (§ 175., odst. 1-. št. 4., sodnega poslovnika); po tem roku se izroče pri* stojnemu odboru Društva vojnih invalidov, (točka h. § 87. uredbe).
Clen 22.
(') Invalidske stvari sme reševati kot sodnik po-edinec vsak sodnik okrožnega sodišča, ki ga določi za to predsednik okrožnega sodišča.
(2)	Če je pri kakem okrožnem sodišču število invalidskih predmetov veliko, porazdeli predsednik okrožnega sodišča te predmete na več sodnikov, da bi se vsi predmeti čimprej rešili.
Člen 23.
(') Vse dokaze, kolikor jih ni podala prizadeta oseba ali že niso pri invalidskem predmetu, priskrbi sodišče po uradni dolžnosti (odst. 2. § 70. uredbe).
(2)	Če bi v proračunu državnih razhodkov določeni krediti ne zadostovali za pokritje stroškov, nastalih zaradi priskrbljevanja dokazov v invalidskih stvareh, se pokrijejo stroški iz dohodkov narodnega invalidskega fonda (točka g- § 91. in odst. 3. § 133. uredbe).
Člen 24.
o Za poslovanje v invalidskih stvareh uporabljajo sodišča predpise zakona o nepravdnem postopku in sodnega poslovnika, kolikor ni v uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah in v tem pravilniku predpisov o tem.
(s) Dokazi, ki so pri invalidskih predmetih, a so bili priskrbljeni po prejšnjih zakonih, obdržijo svojo formalno vrednost; sodišča ocenjajo tudi te dokaze po svobodnem prepričanju (§ 75. uredbe).’
(3)	Odpravki sodnih odločb, zoper katere ima stranka pravico do pravnega sredstva, se vročajo po predpisih za vročanje tožb (modra vročilnica; odst. 2. § 128. sodnega poslovnika).
Člen 25.
(l)	Če se je prizadeta oseba z odločbo invalidskega sodišča prve stopnje zavrnila z zahtevkom, naj se ji prizna pravica do državne zaščite in podpore, ali če se ji je pravica do državne zaščite in podpore ukinila, pritožba pa ni bila vložena, izreče prvostopno invalidsko sodišče tako odločbo za pravnomočno. V prvem primeru vloži invalidsko sodišče prve stopnje odločbo k spisom; v drugem primeru, če ne gre za invalidske prejemke, pa dostavi en odpravek kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku), en odpravek pa Društvu vojnih invalidov.
(®) če imajo take odločbe za posledico ustavitev izplačevanja invalidskih prejemkov, priznanih po prejšnjih zakonih, ali če se s takimi odločbami ukinjajo pravice do invalidskih prejemkov, dostavi invalidsko sodi-i $če prve stopnje po en odpravek odločbe ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, finančni direkciji radi ustavitve, kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku) in Društvu vojnih invalidov. To velja zlasti za primere, ko se izplačujejo invalidski prejemki po §§ 102. in 105. invalidskega zakona iz 1.1929.
(3)	Odločbe o obnovi postopka vroči invalidsko sodišče prve stopnje tudi vložilcem predloga za obnovo vi Postopka.
(*) Ko predlaga invalidsko sodišče prve stopnje Predmet vrhovnemu invalidskemu sodišču na pritožbo ali po uradni dolžnosti, priloži tudi po en odpravek svoje odločbe za arhiv vrhovnega invalidskega sodišča (§ 77. Uredbej[.
Clen 26.
(') Vrhovno invalidsko sodišče izdela odločbo o priznanju pravice do invalidskih prejemkov v šestih odpravkih in dostavi ob povratku predmeta tri odpravke invalidskemu sodišču prve stopnje, ki obdrži en odpravek, po en odpravek pa dostavi kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku) in Društvu vojnih invalidov. Ostale tri odpravke dostavi vrhovno invalidsko sodišče ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki obdrži en odpravek, dva odpravka pa dostavi finančni direkciji. Finančna direkcija obdrži en odpravek, en odpravek pa pošlje neposredno ali pa po davčni upravi invalidskemu sodišču prve stopnje za vročitev prizadeti stranki.
(-) Ce vsebuje odločba priznanje pravice od ostalih vrst državne zaščite in podpore razen invalidskih prejemkov, izdela vrhovno invalidsko sodišče svojo odločbo v štirih odpravkih in jih dostavi ob povratku predmeta invalidskemu sodišču prve stopnje, ki en odpravek obdrži, en odpravek vroči prizadeti stranki, po enega pa dostavi kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku) in Društvu vojnih invalidov (§ 79. uredbe).
Clen 27.
(') Vrhovno invalidsko sodišče izdela svojo odločbo, ki ima za posledico ustavitev izplačevanja invalidskih prejemkov, priznanih po prejšnjih zakonih, ali s katero ukinja pravico do invalidskih prejemkov, v šestih odpravkih; enega dostavi ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, ostale pa ob povratku predmeta invalidskemu sodišču prve stopnje. Invalidsko sodišče prve stopnje obdrži en odpravek, en odpravek vroči prizadeti stranki, po enega pa dostavi finančni direkciji, kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku) in Društvu vojnih invalidov. To velja zlasti za primere, ko se izplačujejo invalidski prejemki po §§ 102. in 105. invalidskega zakona iz 1.1929.
(2)	Odločbo, s katero se prizadeta oseba zavrača z zahtevkom, naj se ji priznajo ostale pravice do državne zaščite in podpore, oziroma s katero se ji ostale pravice do državne zaščite in podpore ukinjajo, izdela vrhovno invalidsko sodišče v dveh oziroma v štirih odpravkih in jih dostavi ob povratku predmeta invalidskemu sodišču prve stopnje, ki obdrži en odpravek, en odpravek vroči prizadeti stranki, v drugem primeru pa poleg tega dostavi po en odpravek kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku) in Društvu vojnih invalidov.
Clen 28.
(’) Vrhovno invalidsko sodišče vroči odpravek odločbe o obnovi postopka po invalidskem sodišču prve stopnje tudi vložilcem predloga za obnovo postopka.
O Odločbe o razveljavitvi ali dopolnitvi postopka izdela vrhovno invalidsko sodišče samb v enem odpravku' za invalidsko sodišče prve stopnje.
Clen 29.
C) Vrhovno invalidsko sodišče obdrži izvirnik V3eh svojih odločb za svoj arhiv.
(') Izvirnik podpišeta predsednik senata in delovodja, ko ga je poročevalec pregledal. Odpravke podpisujeta predsednik in delovodja.
(n) Arhiv vrhovnega invalidskega sodišča vodi vložni zapisnik in register.
Člen 30.
Nepravočasno vloženo pritožbo zoper odločbo invalidskega sodišča prve stopnje zavrne z odločbo že to sodišče samo; prizadeta stranka pa ima pravico pritožbe tudi zoper tako odločbo (odst. 1. § 76. uredbe).
Clen 31.
Po roku, določenem za obnovo‘postopka, se prizadete osebe in oblastva ne morejo obračati do invalidskih sodišč prve stopnje z zahtevo za obnovo postopka; smejo pa naznaniti ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje vsak primer, ko se izpolnijo pogoji za obnovo postopka bodisi v škodo ali pa v prid prizadete osebe (odst. 4. § 81. uredbe).
Clen 32.
Glede oblike sodnih odločb veljajo predpisi nepravdnega postopka oziroma civilnega pravdnega postopka. Radi enotnega postopka in uprostitve administracije se smejo za pogostne primere predpisati obrazci in sodišča se jih morajo držati, kolikor to dopuščajo dejanske in pravne okolnosti posameznega primera.
Clen 33.
(') Invalidska sodišča prve stopnje morajo poročati vsakih šest mesecev o reševanju in stanju invalidskih predmetov, in to do 10. januarja in 10. julija po obrazcu, ki ga predpiše ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje. Ta poročila pošiljajo po ministrstvu pravosodja ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje.
(!) Vrhovno invalidsko sodišče poroča ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje vsake tri mesece.
VITI. Invalidska upravna oblastva.
Clen 34.
Ban oziroma upravnik mesta Beograda skrbi, da se ustanovi invalidski odsek, predviden v odstavku 1. § 85. uredbe.
IX. Prehodne določbe.
Clen 35.
Invalidska sodišča prve stopnje vzamejo po uradni dolžnosti v delo predmete tistih oseb, katerim so bili invalidski prejemki prisojeni po invalidskem zakonu iz
1.1929.	in njegovih spremembah in dopolnitvah, če so jim finančne direkcije pred 1. aprilom 1939. začasno ustavile izplačevanje teh prejemkov zaradi cenila (cenzusa) ali iz drugih razlogov. Finančne direkcije dostavijo invalidskim sodiščem prve stopnje seznam teh oseb z navedbo njih stalnega bivališča, številke in dneva odločbe višjega invalidskega sodišča o prisojenih invalidskih prejemkih, razloge, ki so finančne direkcije napotili, da jih začasno ustavijo, čas, za katerega so ustavljeni, kakor tudi zahteve za obnovo postopka po tistih predmetih, po katerih taka zahteva ni dopustna (odst. 1.
115. in odst. 1. § 116. uredbe).
Clen 30.
Finančne direkcije ne prevedejo oseb, ki uživajo invalidske prejemke po invalidskem zakonu iz 1. 1925., a v smislu § 115. invalidskega zakona iz 1.1929.; izplačujejo pa jim jih tudi še po 1. aprilu 1939., dokler pristojno invalidsko sodišče o tem pravnomočno ne odloči (odst. 1. § 115., odst. 4. § 116. in § 127. uredbe).
Clen 37.
Potrdila, za kateri čas so se odkupile invalidnine oziroma invalidske podpore, izdaja ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje; oblastvo, ki je odkupnino izplačalo, pa izdaja potrdila o dnevu opravljenega izplačila (odst. 2. § 119. uredbe).
Clen 38.
V § 129. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah predvidene oprostitve se nanašajo tako na šolnino kakor tudi na vse ostale takse za vpis, opravljanje izpitov, izdajanje raznih potrdil, spričeval, diplom itd.
Clen 39.
Kraljevske banske uprave oziroma uprava mesta Beograda pazijo, da se invalidska društva likvidirajo po predpisih uredbe (odst. 5. § 108. in odst. 1. § 132. uredbe).
Clen 40.
Pravico do državne zaščite in odmene po točkah a. do f. in h. odstavka 1., po točkah a. do d. in f. odstavka 2. in po točkah a., b. in č. odstavka 3. § 7. uredbe imajo od 1. aprila 1939. dalje brez nove sodne odločbe oziroma pred njo:
1. osebe, ki imajo izvršne sodne odločbe po invalidskem zakonu iz 1.1929. in njegovih spremembah in dopolnitvah in po njih prejemajo invalidske prejemke (§ 115. uredbe);
2. osebe, ki imajo izvršne sodne odločbe po invalidskem zakonu iz 1.1929. in njegovih spremembah in dopolnitvah, a so jim finančne direkcije pred 1. aprilom 1929. izplačevanje invalidskih prejemkov začasno ustavile zaradi cenila ali dokončno ustavile zaradi odkupa (odst. 1. § 116. uredbe);
3. vojni invalidi, ki so po invalidskem zakonu iz
1.1929.	in njegovih spremembah in dopolnitvah priznani za take brez pravice do invalidskih prejemkov zaradi cenila ali zato, ker so bili v državni službi (odst. 2. § 116. uredbe);
4. vojni invalidi s 30 in več odstotki nesposobnosti za pridobitno delo, ki so bili priznani po invalidskem zakonu iz 1.1925., ki so pa po istem zakonu prejeli odkupnino invalidnine ali pa invalidska sodišča še niso mogla rešiti njih predmet po invalidskem zakonu iz 1. 1929. (odst. 4. § 116. in odst. 2. § 119. uredbe);
5. osebe, ki prejemajo invalidske prejemke po §§ 102. in 105. invalidskega zakona iz 1.1929. na podstavi sodnega potrdila;
6. vojni invalidi s 30 in več odstotki nesposobnosti za pridobitno delo, ki so zaradi bolezni priznani za take po invalidskem zakonu iz 1. 1925., so pa po § 113. invalidskega zakona iz 1. 1929. obdržali pravico do brezplačnega zdravljenja in vožnje (odst. 3. § 118. uredbe).
Clen 41.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve V »Službenih novinahc.
V Beogradu dne 12. aprila 1939.; St. št. 25>336.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Miloje M. Rajakovič s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska iu zalpga tiktama Merkur d. d. v Ljubljani; credatavtuk; 0(jjjar Mjkalek v. Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 40. kosu X. letnika z dne 20. maja 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	št. 9253/1.	1502-3-2
Razpis licitacije za nabavo tiskovin.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu
javno ofertno licitacijo za nabavo tiskovin, ki se bo vršila v skrajšanem roku dne
6.	junija 1939. ob 11. uri v sobi št. 21 v II. nadstr. kraljevske banske uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% oziroma 10% po-nudene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Zapečatene ponudbe, taksirane po tar. post. 25. zakona o taksah, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov, potrdilo o dražiteljski sposobnosti in pri-znanico o položeni kavciji je izročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji znani in da nanje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati »Ponudba za nabavo tiskovin«.
Pogoje in seznam tiskovin dobe interesenti med uradnimi urami v ekono-matu kraljevske banske uprave, soba št. 34.
Iz pisarne kraljevske banske uprave
dravske banovine.
V Ljubljani dne 12. maja 1939.
*
V-No. 330/44.	1459-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in montažo protitočnih aparatov in radiatorjev v provizornem prizidku h kirurgifnemu paviljonu obče državne bolnice v Ljubljani II javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. maja 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku bancke uprave, Ljubljana, Stari trg 34/1. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: di:i 277.873— po alternativi z jeklenimi radiatorji, din 289.288'— po alternativi z litoželeznimi radiatorji.
Kavcijo v znesku din 29.000'— za naše in 58.000'— za inozemske ponudnike je položiti pri davčni upravi za mesto y Ljubljani ali pri Državni hipotekarni
banki, podružnici v Ljubljani na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. maja 1939.
H*
V-No. 346/82.	1445-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo mizarskih del pri gradnji vseuči-liške knjižnice v Ljubljani
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. junija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 260. a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 18 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna za mizarska dela, ki znaša din 1,218.605'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. maja 1939.
V-No. 91/54.	1458-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za elek-trostrojno opremo črpalne postaje ob Globočcu in rezervoarja ob Stražnem vrhu
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. junija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, Stari trg 34/1. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 384.053'-.
Kavcijo v znesku din 39.000'— za domače in din 78.000'— za inozemske ponudnike je položiti pri davčni upravi za mesto v Ljubljani ali pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani najkasneje na dan licitacije do
10.	ure.
Kralj, banska uprava dravske banovin?.
V Ljubljani due 9. maja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 67/39-3.	1558
Amortizacija.
Na prošnjo Marinčka Franceta, ravnatelja trg. šole .v Celju, se uvaja posto-
pek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Polica življenjskega zavarovanja »Sla-vije« jugoslovanske zavarovalne banke v Ljubljani, štev. 32.041, glaseča se na ime: Marinček Fran v nom. vrednosti din 50.000'—.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 11. maja 1939.
I R 184/39—4.	1539
Amortizacija.
Na predlog Novaka Janka, tovarne pletenin v Radovljici, se uvaja postopek za amortizacijo baje izgubljenega rever-za št. 419/V, ki ga je izdala 26. maja
1938.	Državna hipotekarna banka kraljevine Jugoslavije, podružnica v Zemunu, za položeno kavcijo 15.000 din 7 •/# državnega investicijskega posojila serija 12.934, št. 1:50, serija 13.137, št. 1:50, serija 13.137, št. 51:100.
Izdaje se poziv, naj se listina pokaže sodišču ali naj se podajo ugovori zoper predlog za njeno razveljavitev v roku 6 mesecev od dne objave tega oklica, ker se bo sicer listina sodno razveljavila.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I.,
dne 16. maja 1939.
I 263/38—13.	1303
Dražbeni oklic.
Dne 26. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Cerknica vi. št. 378.
Cenilna vrednost: din 14.515'—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 9.676'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici
dne 13. aprila 1939.
1 27/39-11.	1355
Dražbeni oklic.
Dne 26. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Jeršiče vi. št. 8, zemljiška knjiga k. o. Zilce vi. št. 18.
Cenilna vrednost: din 34.600'—.
Varščina: din 3.460'—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 23.066'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri drai-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici dne 18. aprila 1939.
I 84/39-5.	1489
Dražbeni oklic.
Dne 26. j u n i j a 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grahovo vi. št. 851, Otok II. vi. št. 412,! Otok I. vi. št. 508.
Cenilna vrednost: din 5.690'—.
Varščina: din 569'—.
Najmanjši ponudek: din 3.793'32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II., dne 25. aprila 1939.
3*
I 479/38-7.	1243
Dražbeni oklic.
Dne 26. junija 1939. ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Gančani vi. št. 61 B 15, V»o pare. št. 397/b — njiva, vi. št. 223 B 23, 36, Va pare. št. 506 — njiva, travnik z akacijami in grmičjem, vi. št. 284 B 12, pare. št. 115 — hiša št. 50, dvorišče in vrt, vi. št. 518 B 9/a, Va pare. št. 120 — hiša št. 92, dvorišče in vrt; sedaj sta obe parceli združeni in predstavljata stavbi-bišče, dvorišče in vrt s hišo št. 92 in gospodarskim poslopjem, vi. št. 67 B 12, 14, 16/b, s/8 pare. št. 361 — njiva.
Cenilna vrednost: din 32.500'—.
Najmanjši ponudek: din 21.669'—.
Varščina: din 3.250'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 13. aprila 1939.
$
I 111/39—4.	#	#	1337
Dražbeni oklic.
Dne 26. junija 1939. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Brezovica vi. št. 34 B 14.17/d, pare. št. 57 — njiva, pare. št. 115 — njiva, pare. št. 117 — hiša, dvor in vrt, sedaj travnik, pare. št. 146 — njiva, vi. št. 35 — B 15, 18/d pare. št. 56 — njiva, pare. št. 116 — njiva, pare. št. 118 — stavbni prostor z vrtom, sedaj travnik, pare. št.
147 — njiva, vi. št. 65 B 8.12/d, pare. št. 167 — njiva, vi. št. 138 B 8, pare. št. 158 — njiva, vi. št. 139 B 8, pare. št. 159 — njiva.
Cenilna vrednost: din 4.175'—.
Najmanjši ponudek: din 2.783'—.
Varščina: din 417'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 26. aprila 1939.
#
I 379/38-7.	1284
Dražbeni oklic.
Dne 26. j u n i j a 1939. ob enajstih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Cen-tiba vi. št. 999 B 1/b, 2/a, 73/sa pare. št. 370 — njiva.
Cenilna vrednost: din 11.910'—.
Najmanjši ponudek: din 7.040'—.
Varščina: din 1.191'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
. dne 21. aprila 1939.
&
I 799/38-36.	1550
Dražbeni oklic.
Dne 27. junija 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dovje vi. št. 589.
Cenilna vrednost: din 62.940 —.
Najmanjši ponudek: din 31.470 —.
'Varščina: din 6.294'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori dne 12. maja 1939.
•j.
1146/39-6.	1229
Dražbeni oklic.
Dne 27. junija 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hotič vi. št. 104.
Cenilna vrednost: din 36.184'—.
Najmanjši ponudek: din 24.123'—.
Varščina v gotovini: din 3.618'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri druž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 20. aprila 1939.
1 145/39-7.	1228
Dražbeni oklic.
Dne 27. junija 1939. dopoldne o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Št. Lambert vi. št. 8.
Cenilna vrednost: din 49.333'—.
Vrednost priteklin: din 250'—.
Najmanjši ponudek: din 32.889'—.
Varščina v gotovini: din 4.933'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 20. aprila 1939.
V I 4053/38-22.	1430
Dražbeni oklic.
Dne 30. j u n i j a 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k.
o.	Kašelj vi. št. 423 in zemlj. knjiga Javor vi. št. 192 (kmečko posestvo Vevče št. 56).
Cenilna vrednost: din 67.350'05.
Vrednost pritekline: din 1.700'-—.
Najmanjši ponudek: din 44.900'—.
Varščina: din 6.735'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 2. maja 1939.
IX 16423/38.	1543
Dražbeni oklic.
Dne 26. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga Vrtiče a) vi. št. 22 in b) vi. št. 41.
Cenilna vrednost: ad a) din 2.499'37, ad b) din 82.476'57.
Vrednost priteklin: din 10.714'—, ki je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 56.657'62.
Vadi j znaša din 8.497'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
I 625/38—22.	1510
Dražbeni oklic.
Dne 23. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin
zemljiška knjiga: k. o. Studeno in k. o. Dražgoše
vi. št. 180
1.	pare. št,	. 10 s hišo, hlevom,	Cenilna	Najmanjši	Varščina din
	uto, gospodarskim poslopjem, s pare. št. 1256/1 in pare.		vrednost din	ponudek din	
	št. 1256/2 ter priteklinami 39.183 —			26.122’—	3.918-30
2.	pare. št. 1229		197’20	131-46	19-72
3.		1345	428'05	285’36	42'80
4.		1232/3	470—	313-35	47'—
5.		1121 s kozolcem	1.976-80	1.317-86	197-68
6.	99	1200/2	48-80	32-52	4-88
7.	99	1206/2	394—	262’67	39-40
8.	99	1383/1	5.685'40	3.790'26	568‘54
9.	99	1383/2	79'—	52'67	7'90
10.		1506	2:175-20	1.450-12	217-52
11.		1507	2.250-40	1.500-26	22504
12.	99	1508 s kozolcem	2.762-40	1.841-60	276-24
13.		1509	1.700-40	1.133-60	170-04
14.		1510	3.402’—	2.268—	340'20
15.		152 25	4959’—	3.306’—	495'90
o Studeno vi. št. 263					
16.	pare. št.	137	3;000’—	2.000’—	300—
17.		1496	4:488-80	2.992-52	448-88
18.		1497	1.667-20	1.111-46	166-72
19.	99	1499	1.908-—	1.272"—	190-80
20.	99	1590	1.443-60	962'40	144-36
21.	11	1273/2	’ 104’—	69'34	10’40
Dražba se bo vršila po posameznih parcelah 1. do 21.
Vrednost priteklin znaša din 4.095’—, in je upoštevana pod 1.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje prt uražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	i
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 17. aprila 1939.
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 26. aprila 1939.
IX I 228/39-10.	1544
Dražbeni oklic.
Dne 26. junija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Hlapje vi. št. 4.
Cenilna vrednost: din 41.222’20.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 27.481’50.
Vadij znaša din 4.122’25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 27. aprila 1939.
11/39-9.	1188
Dražbeni oklic.
Dne 26. junija 1939. ob' osmih bo na mestu samem v Tržišču dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Tržišče vi. št. 120, zemljiška knjiga Lakenc vi. št. 871, in sicer po posameznih parcelah (21 skupin).
Cenilna vrednost: din 39.259’—.
Najmanjši ponudek: din 26.172'66.
Vrednost pritekline: din 2.985’—.
Vadij: din 3.925’90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne- mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 14. aprila 1939.
12660/38	1553
2791/38-14.
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Janžki vrh vi. št. 19.
Cenilna vrednost: din 25.998’60.
Najmanjši ponudek: din 17.332‘50.
Varščina: din 2.600’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV« due 10. maja 1939
I 1443/38-12.	1475
Dražbeni oklic.
Dne 24. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Češnjica pri Kropi vi. št. 189.
Cenilna vrednost: din 34.760’—.
Najmanjši ponudek: din 23.175’—.
Varščina: din 3.480’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni. oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Radovljici
dne 8. maja 1939.
I 174/39-9.	1549
Dražbeni oklic.
Dne 24. junija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Studor vi. št. 78.
Cenilna vrednost: din 51.942’40.
Najmanjši ponudek: din 34.628’—.
Vadij znaša din 5.195’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri drai-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Radovljici
dne 12. maja 1939.
1630/38-4.	1491
Dražbeni oklic.
Dne 26. junija 1939. dopoldne ob devetih bo pri tem sodišču soba št. 2 prisilna dražba nepremičnin hiše na Vrhniki, Stara cesta št. 23 in 4 gozdnih parcel zemljiška knjiga Vrhnika vi. št. 26 in 273.
Cenilna vrednost: din 49.550'—.
Najmanjši ponudek: din 33.03350.
Vadij: din 4.955'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beriem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.f dne 4. maja 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
501.
Sedež: Duplica pri Kamniku.
Dan vpisa: 28. aprila 1939.
Besedilo: Zadruga »Krekov delavski dom« na Duplici, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je ustanovljena na ustanovni skupščini dne 13. februarja 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja oziroma prepušča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem.
Poslovni delež znaša 100 din in se mora plačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme objavljati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbori so:
Bore Mavricij, delavec v Šmarci št. 64, predsednik,
Pogačnik Karel, delavec na Perovem št. 40,
Rojc Jože, delavec v Podgorju št. 117,
Marolt Franc, mizar na Homcu št. 32,
Bore Ivan, skladiščnik v šmarci 77 in
Urbanija Ivan, delavec v Radomljah št. 67.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. aprila 1939.
Fi 8/39—3. - Zadr. I 116/1.
*
502.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. aprila 1939.
Besedilo: »Dom cestnih železničarjev« — zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 2. marca 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, da po načelu vzajemne pomoči pospešuje gospodarstvo svojih članov:
a) s tem, da jim ob najugodnejših pogojih priskrbuje ali posreduje poceni stanovanja s tem, da zida stanovanjske hiše in daje članom posojila za zidavo hiš,
b) da za svoje člane prireja zadružna gospodarska predavanja in zborovanja,
c)	da zbira od svojih članov prispevke za zgradnjo doma cestnih železničarjev v Ljubljani.
Poslovni delež znaša 100 din in se mora plačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje sklepe in priobčitve z nabitjem v zadružni poslovalnici in z objavo v listih, ki jih določi upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta predsednik ali podpredsednik upravnega odbora in tajnik.
Člani upravnega odbora so:
Rodman Herman, sprevodnik, Dravlje 167, predsednik,
Urbanija Jernej, sprevodnik, Skopo-ljeva 6, podpredsednik,
Štefanič Franc, sprevodnik, Lepo-dvorska 33, tajnik,
Kozamernik Franc, sprevodnik, Vodnikova 173,
Kuštrin Vilibald, sprevodnik, Zg. šiška 310,
Zupančič Herman, sprevodnik, Sko-poljeva 16,
Juhant Franc, sprevodnik, Tugomer-jeva 29,
Štanfelj Alfonz, sprevodnik, Galjevi-ca 182 in
Avsec Maks, ključavničar, Tovarniška 29, vsi v Ljubijani.
Okrožno kot trg. sodišče ▼ Ljubljani, odd. III.,
dne 27. aprila 1939.
Fi 16/39-3 - Zadr. I 117/1.
*
503.
Sedež: Radomlje.
Dan vpisa: 28. aprila 1939.
Besedilo: Stavbna zadruga »Naš dom« v Radomljah, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je ustanovljena na skupščini dne 12/ marca 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja oziroma prepušča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem.
Poslovni delež znaša 100 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz pet zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo podpišeta
po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Rojc Franc, delavec v Radomljah 66, Hostnik Jožef, župnik v Radomljah št. 53,
Kladnik Gregor, posestnik na Hudem št. 8,
Škerjanc Janez, posestnik v Radomljah št. 44 in Kladnik Janez, delavec v Radomljah št. 40.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. ni.,
dne 27. aprila 1939.
Fi 17/39-3 - Zadr. I 119/1.
*
504.
Sedež: Rakek.
Dan vpisa: 28. aprila 1939.
Besedilo: Lesna zadruga na Rakeku, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovni skupščini dne 26. februarja 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s teni, da prevzema od njih les, ga obdeluje ia vnovčuje po čim ugodnejših cenah.
Poslovni delež znaša 100 din in se mora plačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Fatur Lado, posestnik na Rakeku 135, predsednik,
Mihevc Leopold, špediter na Rakeku št. 36,
Kranjc Jakob, posestnik, Topol 8, Turšič Ivan, posestnik na Rakeku št. 106,
Steržaj Vinko, posestnik na Rakeku št. 101. '
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. aprila 1939.
Fi 15/39-3 - Zadr. I 118/1.
*
505.
Sedež: Sv. Jakob v Slov. goricah. Dan vpisa: 5. maja 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Sv. Jakobu v Slov. goricah, zadruga z omejenim jamstvom.
Pravila sprejeta na ustanovni skupščini dne 19. marca 1939.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčevanje in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči ra-čnn;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10 din in se vplača ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še s stokratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu >Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatiiom odtisnjeno firmo podpišeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi eden v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Cujnik Mirko, šolski upravitelj v Sv. Jakobu v Slov. gor.,
Ornik Franc, pos. v Sp. Hlapju št. 23, • Ornik Anton, pos. v Ročici št. 34,
Diamat Janez, pos. v Spod. Jakobskem dolu št. 20,
Ketiš Franc, pos. v Spod. Jakobskem dolu št. 49.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 4. maja 1939.
Fi 13/39—2 — Zadr. I 44/2.
*
506.
Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 29. aprila 1939.
Besedilo: Obrtno čevljarstvo »Ljubelj« zadruga z omejenim jamstvom v Tržiču.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Mokorel Ivan, čevljar, Bistrica pri Tržiču št. 22, predsednik,
Štefe Ivan, čevljar, Retnje pri Križah št. 12, podpredsednik,
Breška Andrej, čevljar, Tržič, Ljubeljska cesta 48.
Zadruga je bila ustanovljena dne 18. marca 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. nabavlja za svoje zadružnike potrebne surovine,
2. izdeluje čevlje ter jih tudi ekspor-tira in prodaja.
Poslovni delež znaša din 1.000'— in se mora plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati tudi s posebnimi pismenimi vabili. V posebno važnih primerih lahko dostavlja članom pismena obvestila.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. aprila 1939.
Fi 18/39 - Zadr. I 121/1.
*
507.
•Sedež: Zagorje ob Savi.
Dan vpisa: 28. aprila 1939.
Besedilo: Kreditna zadruga z omejenim jamstvom Zagorje ob Savi.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 26. marca 1939. za nedoločen čas.
Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita,
3. daje svojim zadružnikom kredite.
Poslovni delež znaša 100 din in se
mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanim poslovnim deležem in še z njegovim enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici. V posebno važnih primerih lahko dostavlja članom pismena obvestila.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov, ki se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora.
Za zadrugo se podpisuje tako. da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Cobal Melhijor v Zagorju 148, predsednik,
Ule Anton v Zagorju št. 99,
Vahtar Alojzij v Toplicah št. 100.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. aprila 1939.
Fi 20/39—3 — Zadr. I 120/1.
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah:
508.
Sedež: Češnjica.
Dan vpisa: 25. aprila 1939.
Besedilo: Pašna zadruga za selško dolino na Češnjici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 19. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo: Pašna zadruga za selško dolino na Češnjici, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati gospodarstvo svojih zadružnikov s tem, da:
1. skrbi za dobre pašnike;
2. nabavlja potrebne stavbe in inventar;
3. priskrbuje svojim zadružnikom gospodarske potrebščine.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 1000 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljali v listu Narodni gospodar v Ljubljani in s pismenimi vabili članom.
Izbrišeta se člana načelstva Urh Joško in Urh Peter, vpišeta pa se člana upravnega odbora:
Bernard Franc, posestnik v Podlonku št. 33,
Gartner Franc, posestnik v Podlonku št. 6.
Okrožno kot tre. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. aprila 1939.
Zadr 1 110/39.
*
509.
Sedež: Češnjica.
Dan vpisa: i. maja 1939.
Besedilo: Sodarska zadruga za seUko dolino na Češnjici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru z dne 10. anrila
1939.	so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gosp. zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Resedilo: Sodarska zadruga na Češnjici. zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo podpišeta po dva
člana upravnega odbora, ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da:
a) razpečava sodarske izdelke svojih članov;
b) oskrbuje svojim članom gospodarske potrebščine, v kolikor so potrebne pri sodarstvu;
c) ustanavlja in vzdržuje zadružna skladišča v dosego pod a) in b) navedenih smotrov;
č) pospešuje vobče sodarstvo svojih članov, zlasti s tem da:
1. snuje naprave in naredbe v po-vzdigo sodarstva svojih članov,
2. daje v teh zadevah svojim članom nasvete,
d) napravi, vzdržuje in uporablja ve-necijansko žago.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 25 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. aprila 1939.
Zadr. I 126/71.
*
510.
Sedež: Gorenja vas.
Dan vpisa: 30. aprila 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Gorenji vasi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 2. aprila 1939. sc bila spredeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Gorenji vasi, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 20 din in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vso svojo imovino neomejeno.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi pred farno cerkvijo na Trati.
Izbriše se član načelstva Kržišnik Matija, vpišeta pa se člana upravnega odbora Šorli Ivo, gostilničar v Gorenji vasi in Miklavc Pavel, posestnik v Ko-pačnici 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. aprila 1939.
Zadr. I 124/48.
*
511.
Sedež: Goriče.
Dan vpisa: 26. aprila 1939.
Besedilo: Mlekarska nakupovalna in prodajna zadruga v Goričah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na obč. zboru dne 12. marca 1939. so bila sprejeta pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo: Mlekarska, nakupovalna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Goričah.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko, oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 50 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim desetkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. aprila 1939.
Zadr. I 112/8.
512.
Sedež: Izlake-Zagorje.
Dan vpisa: 26. aprila 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga Izlake-Zagorje, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Na obč. zboru dne 26. februarja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gosp. zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Izlakah.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let. *
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Od svojih članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 2'50 din in se mora plačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim devetkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. aprila 1939.
Zadr. I 111/70.
*
513.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 25. aprila 1939.
Besedilo: Delavska nnbavljalna zadruga z omejenim jamstvom v Kranju.
Na skupščini dhe 15. marca 1939. so se spremenila zadružna pravila v § 1.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1939.
Zadr. I 47/3—4.
*
514.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 29. aprila 1939.
Besedilo: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev z omejenim jamstvom v Kranju.
Izbrišeta se člana upravnega odbora dr. Dolar Simon in Planina Franc, vpi-
seta pa se člana upravnega odbora Vilfan Metod, davkar, Kmet Mirko, profesor, oba v Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. lil.,
dne 27. aprila 1939.
Zadr. I 68/31.
*
515.
Sedež: Kropa.
Dan vpisa: 25. aprila 1939.
Besedilo: Konsumno društvo v Kropi in Kamni gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 25. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Nabavna in prodajna zadruga v Kropi in Kamni gorici, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Prvo in drugo leto izstopita po dva člana, tretje leto ostali član upravnega odbora.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine, pijače in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 50 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelstva: Šmitek 'Anton, Gašperšič Franc, Lazar Matija, Toman Miha in Kapus Lovro, vpišejo pa se člani upravnega odbora:
Rajgelj Janez, zasebni uradnik v Kropi'št. 88,
Dakol Karel, tovarniški mojster v Kropi št, 31,
Pogačnik Tomaž, žebljar v Kamni gorici st: 58.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. aprila 1939.
Zadr. I 108/32.
*
516.
Sedež: Laznica.
Dan vpisa: 4. maja 1939.	_	v<
Besedilo: Zadruga za zavarovanje živino v Laznici, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Na skupščini dne 25. marca 1939. je zadruga sprejela nova pravila po zako-
nu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Zadruga za zavarovanje živine v Laznici, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 30‘— din in se vplača ob pristopu ali pa v obrokih, ki jih določi upravni odbor.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine pa tudi pismeno vsakemu članu.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo 3 let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora oz. tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo popišeta po dva člana upravnega odbora, ali po en član upravnega odbora skupno z enim v to pooblaščenim nameščencem.
Izbriše se član upravnega odbora Gla-ser Anton.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. maja 1939.
Zadr. III 11/18 — Zadr. I 42/18.
*
517.
Sedež: Leskovec pri Krškem.
Dan vpisa: 5. maja 1939.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Leskovcu, r. z. z o. z.
Izbrisal se je član načelstva Kerin Josip, vpisal pa novoizvoljeni načelstve-ni član Svetec Pavel, posestnik v Leskovcu št. 20.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 5. maja 1939.
Zadr. III 122/5.
*
518.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. aprila 1939.
Besedilo: »Bajtar« stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 2. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo: »Bajtar« stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarsko koristi svojih članov s tem,
da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja oziroma prepušča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem.
Nadalje pomaga zadruga svojim članom graditi lastne hiše s tem, da jim dobavlja zemljišča, hipot. posojila, gradbeni material itd.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 300 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. aprila 1939.
Zadr. 1 114/26.
*
519.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 29. aprila 1939.
Besedilo: Gradbena zadruga »Martuljek«, registrovana zadruga z omejena zavezo v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Golob Mihael, vpiše pa se član načelstva Šink Matija, bogoslovec v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. aprila 1939.
Zadr. VIII 298/15.
*
520.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 25. aprila 1939.
Besedilo: Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se podružnica v Kamniku zaradi prenosa poslov na centralo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1939.
Zadr. VIII 90/23.
521.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 25. aprila 1939.
Besedilo: Zdraviliška gradbena zadruga »Neptun«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Krušič Franc, vpiše pa se član načelstva Benkovič Ciril, visokošolec v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44/1.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1939.
Zadr. XI 190/3.
Konkurzni razglasi
522.	1540
Potrditev poravnave.
r Poravnalna zadeva izven konkurza Gregorca Dragota ml., neprotokolirane-ga trgovca v Toplicah pri Straži.
Odobruje se prisilna poravnava izven konkurza, dosežena v smislu § 46. zakona o prisilni poravnavi izven kon-kurza pri naroku dne 1. maja 1939. z vsebino, da plača dolžnik svojim upnikom 50% kvoto njihovih priznanih terjatev, plačljivo v poldrugem letu v tro-mesečnih šestih obrokih s poroštvom Gregorca Dragota star., šolskega upravitelja v Mokronogu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 12. maja 1939.
*' Por 3/39—38.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 1560 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. maja 1939.
Aktiva.	dinarjev
Podloga ... 1.917,621.738-31 (+	250.04S-10)
Devize, ki niso v podlogi 436,643.359-13 (—71,648.401-26) Kovani denar 302,152.520-25 \ + 5,494.952-25) Posojila . . .1.872,067.659-83 (-94,352.303-41) .Vrednostni papirji . , , 288,298.830 95 Prejšnji predjemi
državi .. .1.629,135.710-47 (—	24.166*70)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
.Vrednosti rezerva. fonda 239,363.942-83 (+ 1,012.080-50)
Vrednosti ostalih fondov ........... 37,632.310-05
Nepremičnine 	 190,957.815-03	(+	34.163-25)
Razna aktiva 2.088,068.580-56 (— 1,107.838*06)
9.601.942.467-41
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . , 180,000.000-—
Rezervni
fond .... 239,963.483-58 (+	75--)
Ostali fondi 39,433.956-72 Bankovci v
obtoku . . 7.274,315.600"—(— 114,594.500) Obveze na
pokaz . . . 1.589,984.649-79 (—36,745.877-21) Obveze z rokom ....	30.000.000-—
Razna pasiva 248,244.777-32 (— 9,001.163-12)
9.601.942.467-41
Obtok in obveze .... 8.864,300.249-79 Celotno krit je . . . . 27-79 0/o Kritje v zlatu .... 27'64 %
Obrestna mera:
po e6komptu..................  >	•	•	•	5%
po zastavah: na zlato in varante	5%
na vrednostne papirje	6%
T. No. 833/90-1939.	1471	3-3
Razglas.
Sresko načelstvo Maribor - levi breg, tehnični razdelek, razpisuje na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem
računovodstvu
drugo javno ustno zmanjševalno licitacijo za dobavo gramoza za državne ceste na dan 7. junija 1939. ob 10. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru za sledeče proge in dobavne količine: Prorač. Kavcija
a) drž. cesta št. 50:	znesek
1. km 124.000—129.500	din	din
440 m* jesen. jam. tolč.	28.160	2.900
b) drž. cesta št. 17:
2. km 11.000—18.000
420 m3 jesen, prodca . .	12.600	1,300
320 m3 poml. prodca . .	10.880	1.100
Proračuni, splošni in posebni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
Kavcijo je položiti pri davčni upravi v Mariboru za okolico najpozneje do
10.	ure na dan licitacije.
Nadrobni razglas glej v prilogi h kosu štev. 27 »Službenega lista kraljevske banske*uprave dravske banovine« z dne
5.	aprila 1939.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek, dne 11. maja 1939.
V. No. 1128/2.	1528a—2—1
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu razpisuje javne pismene ponudbene licitacije v skrajšanem roku za oddajo vzdrževalnih gradb in del ter dobavo na državni cesti št. 2 za 1. 1939./40.
na dan 9. junija 1939. ob 10. uri. Natančnejše podatke glej prilogo k 39. kosu »Službenega lista« z dne 17. maja 1939.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu
dne 19. maja 1939.
Razne objave
1555-3-1
Poziv upnikom.
Upniki Nabavljalne zadruge tekstilnih uslužbencev v Pobrežju pri Mariboru v likvidaciji se pozivajo, naj priglase po § 67. z. z. morebitne terjatve podpisanemu likvidatorju do 1. novembra
1939.,	ker se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Pobrežje pri Mariboru dne 12. maja 1939.
Partl Andrej s. r.,
likvidator.
Reg. C12.	1538
Poziv upnikom.
Tvrdka »Velika gora«, lesna trgovska in industrijska družba z o. z. v likvida-
ciji s sedežem v Ribnici na Dol., se je razdružila in prešla v likvidacijo. Morebitni upniki se pozivajo, da prijavijo v teku treh mesecev od dne te objave svoje morebitne terjatve pri likvidatorjih.
Likvidatorji.
*	1477	3-3
Poziv upnikom.
Bikorejska zadruga v Središču, r. ?„ z o. z., se je razdružila in prešla v likvidacijo. Poziva vse morebitne upnike, naj prijavijo takoj svoje terjatve.
Likvidatorja.
*
1561
Objava.
Izgubil sem dovolilo za prebivanje v kraljevini Jugoslaviji, izdano 13. marca 1935. od kraljevske banske uprave v Zagrebu št. 9550/VI—1935 na ime: Ger-ževič Anton iz Rafolč. Proglašam ga za neveljavno.
Gerževič Anton s. r.
*
1557
Objava.
Izgubil sem spričevalo I. drž. izpita juridične fakultete univerze v Ljubljani in ga proglašam za neveljavno.
Rajnar Alojzij s. r.
*
1559
Objava.
Izgubil sem spričevalo VIII. razreda in maturitetno spričevalo drž. klasične gimnazije v Ljubljani na ime: Sušnik Pavel iz Doba. Proglašam ju za neveljavni.
Sušnik Pavel s. r.
*
1546
Objava.
Izgubil spm spričevalo I. letnika tehnične srednje šole v Ljubljani za leto 1934./35. na ime: Vidovič Ivan iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Vidovič Ivan s. r.
*
1556
Objava.
Izgubila sem spričevalo II. letnika drž. obrtne šole, odd. za perilo, v Ljubljani, na ime: Zabukovšek Ruša iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Zabukovšek Ruša s. r.
*
1545
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo št. 141.610, izdano od sreskega načelstva v Radovljici in jo proglašam za neveljavno.
Ivan Žvelc s. r.,
Blejska Dobrava.
Izdaja kraljevska banska uprava draveke banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ln zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, nien predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani,