174. številka. Ljubljana, četrtek I. avgusta. XI. leto, 1878. Ithaja v!.»k dan, isvzem&i pn>rf«hlM a tloevu yo prf.aiuciu, ter velja po polti prejeman sa s v* tr o-oger l k e deiolo za celo leto 16 gld., ca pol luta 8 gld., aa čt:trt I. .a 4 »{lil. — Za Ijjacijaao tre* pošiljanja na dom sa celo leto 18 gld., %& eetrt leta 3 gld. 30 kr.. ca en meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so r*£nna H) kr. » mesec. '0 kr. p* oolrt lota. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in v:i dijake \ *-ja inilani cena in sicer L'nbljavjo xa fiotrt leta 2 gld. 50 kr. po polti prejem&n ca četrt leta U gld, — Za oznanila se plačuje od oetiriscopne petit-vrste 6 kr., če se osnanilc enkrat tiska, 6 kr., 6e se dvakrat in 4 kr. <•»• se tri- ali večkrat tisku. Dopisi naj bo izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — (Trudni štvo |o v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši i*. 3 „gledaliSka Btolba". OpraviMš vii , na katero naj se blagovolijo pošiljati Daročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Na adreso praške „Politike". Mi smo bili oni dan prinesli članek proti češkej pasivnej politiki. Zimi našega 6lanka je bila samo želja, da bi Čehi vendar uže popustili polovično svojo pasivno politiko, o katerej je zdaj jasno, da nam vtem avstrij s k i m Slovanom škoduje, ter da naj bi se Cehi postavili aktivno na čelo vsega av stiijsktga Slovanstva, in ga s tem zjediuili jNaš dotični članek so petem edobrovnje priob čili nit ravsko-ce.-ki listi, pa tudi vsi vetji protivni nemški listi so ga posneli, poslednji, to bo ve da, po svojej peifidnej nemškej šegi skrčenega in Bpaćeuega. Praška „ Politik", ki bi imela biti nemško glasilo ne le Čehov, temu č vsega avstrijskega Slovanstva, odgovarja »topniv v nedeljo 28. julija nanj. Pa kako! Kaj bolj površnega in lehkomišljenega se malo najde v slovanske} Jurnalistiki. Samo ne k da nji dunajski „Vaterland" je o slovenskih raz merah in slovenskih sodbah tačaa priuašal po dobne, nanajslališ h informacijah opne člhnke, ko je še neki Poljak P uffke uredoval ga. Kakor je nekdaj „ Vaterland" sodil nuše razmere po dopisih v dunajskih „psevdo-liberalnih" listib, tako se tudi zadnji članek v nPolitiki" opira ne prav za prav ua naš originalni m priča, da je za onega časa plačevala ta turška provinc'ja direktnih davkov 4,300.000 glM a indirektnih 000.000 gl., izmej teh je štiri milijone goldinarjev romalo vsako leto v Carigrad, dočim je v deželi ostalo za upravo le še 900.000 gld. Kristijani pla-čujeio 90% vseh davkov. Da-si pod turškim, gospodstvom, zaimgel je vendar vsak kristi-janski Bošnjak plačevati po 6 gld. 30 kr. direktnih davkov; dočim istoimenim vsota znaša v avstrijskih kronovinah samo štiri, a v og r-skih celo le 2 gld. 90 kr. /i merilo duševnega napredka ouih krajev naj nam bodo le ti podatki: mohamedani imajo 927 ljudski h šol, v katerih, kakor povsod na Turškem, učitelji podučavajo učence jedino o naukih koranovib, ne UČeČI jih ničesa, kar bi jim rabilo v praktičnem življenji. Katoliške šole, akopram jih nij do*ti, povzdignile so se na najvišjo stopinjo izmej vseh drugih. Frančiškanski sninostani v Sudinskej, Fojn ci, Kreše vem, Gor ci pri Livnem, Vučjej Gori pri Travniku in na Širokem Bregu oskr-bljujo odgojo dtee; poleg imenovanih učilnic je pak še po raznih krajih debele raztresenih 27 šol, kjer menihi podučavajo otroke. Bosna ima tri katoliške ško te sč sedeži v Serajevem, Mostaru in Trebinji, ter 79 žup- lišče, kegljišče, čitalnica, muzika, plesi, razne veselice, senčnati sprehodi — vse to človeka, miče iu vabi v ta dolenjski raj, da o splošnem, vesel ji in o občnej zabavi pozabi vsakdanjih skrbi j in težav. Iu komur bi se življenje v Toplicah kljubu zgoraj omenjenej raznovrstnosti zdelo prejedno-lično, ta ima lepo priliko, ogledati se po krasnoj okolici topliškej, katero nam g. Radič v poglavji : „Aus-lluge in die Fnigebung" slika z živimi barvami, in katera, če morda tudi nij tako veličastna in romantični«, kakor n. pr. Bied, Bohinj ali Kranjska Gora, ima na dru-gej strani to prednost, da se odlikuje sč zgodovinskimi spomini, s pi iro lopisuimi čudeži in narodopisnimi posebnosti mi. Sploh moramo pa g. Radiču hvaležni biti, da je se svojo prezauiuiivo knjigo opozoril tujce in domaČe na ta prelepi kraj naše domovine. Kakor vselej, odlikuje se g. pisatelj tudi v tej knjigi po svojej spretuej pisavi, po svojem bogatem zgodovinskem znanji, in po Vorarlberško. Tudi na Češkem se uže priprave delajo. Vil Milj«* ilrirtf«'. M ta ti/ tttti še ne to v Črnem morji, in da v srednjej Aziji zb« re tako \eliko vojno moč, da bode angleškemu goapolstvu v Indiji pretila. Ob jedn.'m mora Rusija trgovino v sred ujej Aziji v posebno varstvo vzeti. V jed ne j zadnjih sej angteSkm zbornice se je brala peticija, ki nič manjšega ne terja, nego da se minister Beaconsfield zarad veleizdaje prime, v obtožen stan dene zarad pregrehe, da je kraljici svetoval protektorat nad Malo Azijo prevzeti in obljubiti, vsako rusko vojno poskušnjo v Adji z orožjem odbijati, itd. Cipernsko vprašanje in njega na sledki peko mnogo Angleže. V spodnjej zbornici je Ilirtington ostro govoril zoper ministra Beaconshelda. Rekel je: Angleško turška pogodba je škodliiva. Pot v Indijo ne vodi skozi Mulo Azijo. Vlada Še nij dokazala, da je bila kakšna sila z veza. ti se s Turki za hrambo azijske Turčije. S tem je Anglija pohitrila za sto let vojne z Rusijo in sebi na škodo približala se Rusiji za tisoč milj Gotovo je to blazna politika. Nedeljska beseda v ljubljanskej čitalnici. Ljubljanska čitalnica je priredila z dru zimi narodnimi društvi zadnjo nedeljo zvečer soarejo, s katero se sinemo narodnjaci pono-šati. Kajti nij nam ta veselica samo pokazala, da je Ljubljana res središče Slovenije, nego osvo ločila je tudi blago srce svojega prebival 8tva, katero radostno pomaga, kjer je pomagati. Obširen, 25. točk obsegajoč program „besede" obečal nam je tuko zabavo, kakor šuo moremo v Ljubljani le malokedaj uživati. A odkrito se mora tudi prizuati, da zvršetek posamnih točk prekosil je pričakovanja. Tu nij bilo ničesar, kar bi bilo zabavo motilo, jedna točka vršila se je tako precizno, popolno, kakor druga, kar velja mnogo, ako se ozira na obširnost programa. Nivlušenje nauvzoč nega občin-tva jelo se je kazati pri govoru dr. Vošnjaka, ki je govoril zbranemu, gotovo tisoč glav omikanega sveta obsežnemu občinstvu sledečo besedo: „Slavna gospoda! „Preteklo bode skoraj 18 let, da so ro- doljubje v Ljubljani ustanovili slovensko či-talnico, kot središče snemalnega narodnega življenja. Od tega časa nij minolo ne jedno leto. v katerem ne bi b:h čitalnic* zraven svojih druzih narodnih namenov, obrnila se do biagodutoosti in dobrotljivosti svojih urlov v prid po kakej elementarnoj ali drugej nesreči zarletih naših sodeželanov. nČe je kjegod strašna ognjena moč upe-pelila nesrečnfžem hiše in shrambe ter jih pah'dla v npjhujšo bedo in revščino, kdo je mej prvimi prihitil in z milostnimi darovi svojih društvenikov tolažil in pomagal v prvej sili ? — In če je kjegod nevihta in toča uničila ves up ubozemu kmetovalcu, ali če je vsled slabe letine lakota pretila sto in sto obupajočim rodbinam, vselej je naša čitalnica združena z druzimi narodnimi društvi Btopila v kolo dobrotnikov, klicala je svoje ude, in njen glas nikoli nij bil glas vpijočeg-i v puSČavi. — Tudi de nes ne! „Denes tem menj, ker ne gre za podporo odmejeno na malo število nesrečnih, ali na mnjbeni oddelek dežele. Denes zadeta je cela kranjska dežela in morda je nij vasi, v katerej bi saj ena rodbina ne z lihovala po svojem odsočnem reditelji. „Na ukaz presvetlega našega cesarja in vladarja prihitelo je nad 8000 mladih mož iz cele dežele, da store svojo vojaško dolžnost, in če treba, s prelito svojo krvjo izvrše ukazano jim nalogo. Zbrali so ee nagloma in v najlepšem redu, ter nedavno odrinili proti jugo do bosenske meje. Cela Ljubljana je sprem-Ijevala hrabre domaČe junake pri odhodu, in solzilo seje marsikatero oko, videče ginljive prizore ločitve, ko je mladi oče še enkrat objemal ljubljeno ženo, drago dete, plakajoča mati še enkrat blagoslovila sina vojaka, ko se je ločil oče od sina, brat od brata, prijatelj odi prijatelja. „Utešila in tolažila nas je v tem bridkem trenotku samo ta nada in to prepričanje, da imajo naši slovenski sinovi izvrševati en del iste svete naloge, za katero so se pred tremi leti vzdignili naši slovanski bratje v Bosni in Hercegovini, za katero so leto pozneje v krvavi boj stopili Srbi in Črnogorci, in katero je v teku kratkih desetih mesecev sijajno v glavnih potezah rešil zmagonosni meč rusko-slovanskih bratov; to je osvobojenja Slovanovizpodbarbarskegaturškega j urinu. nikov, kateri so malne vsi dovršili duhovno semenišče v Djakovaru v Slavoniji. Pravoslavni imajo štiri eparhe, namreč v Serajevem me-tropolito, a škofe v Dolenjej Tusli, Mostam iu v Novem Bazaru. Imenoval jih je na ta častna mesta doslej patrijarh carigradski, se ve da ne brez precejšnjega plačila. Eparhom pak je bilo dovoljeno podelivati župnije ali fare, za katere so jim prosilci dajali po 20 — 2O0 zlatnikov. Dočim je katoliško duluvenstvo te meljitD izobraženo, zadostuje pravoslavnim popom, da znajo samo molitvemke čitati, iu često se dogaja, da niti čitati ue unujo, nego da so vse potrebne molitve si prisvojili samo na izust. Židje imajo v Serajevem svojega baham-bašija (nadrabinca), v Travniku in Novem Ba zarji rabinca (župnika). (Konec prihodnjič.) Politični razgledi Not nanj« «lc»ž«Me. V Lj ubijani 31. julija Stara novinarska grešnica, katera je uže mnogim gospodarjem na usluge bila, „AViener Abendpost" pripoveduje 30. t. m, da so naše vojske pri prehodu Save v Bosno vpile „hoch" in „eljen", a prebivalstvo pa „živio". Mi vemo sami in posnemljemo tudi iz privatuih pisem naših prijateljev vojakov, ki so vsi do bri Slovani, da je najbrž judovski referent „\Viener Abeudpost" imel več kot kosmata ušesa, če je slišal v vojski „hoche" in „el jene" a ne naših domaČih „ž ivi o". Čudno je, da ti nemški novinarji še slovanskih klicev hrabrih naših slovanskih vojakov ne morejo zabilježiti tako, kakor so. O prehodu naše vojske v Wlo*no se javlja iz Broda 29. jul.: Denes zjutraj ob G. so šli naši vojaki na desni breg Save. Po 2 v« uri je bil most narejen. Igrala bo je cesarska pesen. Več turških uradnikov in oficirjev se je ponudilo, da hote še dalje uradovati. — Stotnik Brasseur je prvi stopil na bosenska tla. — Na turškem bregu je bil prišel nek turški major s civilnimi uradniki in je hotel našemu poveljniku nek ovo pisanje izročiti. Filipović ga nij sprejel, Turki so hoteli pisanje na tla položiti, ali nazadnje so je Boboj vzeli. Volitve v *la£ein& «rf*»re so razpi Bane uže — razen za Štajersko in Koroško, — tudi za zgorenje Avstrijsko, Solnograško, nekakej posebno dobrodejnej ljubezni do Kranj ske dežele in do našega naroda, katere pri drugih nemško pišočih pisateljih tolikrat bridko pogrešamo. Gospod Radič je sč svojimi mnogovrstnimi spisi uže velikrat pokazal, da njemu naša dežela nij samo objekt za zgodovinska in krajepisna raziskavanja, nego da ima tudi srce za nas. Zatorej nam dobro doseli J a r o p o 1 k. O zjedinjenji italijanskega naroda. (Govor dr. V. Zamika v ljubljanskej čitalnici.) II. (Dalje.) Pa mej vsemi Garibaldijevimi čini je naj-sijajnejši pot v Sicilijo 18GO. leta. To se je pripravljalo in godilo tako tiho, da je bila vsa Evropa izneuadena, ko se je Garibaldi s svojimi 10O0 prostovoljci pri Maršali izkrcal. Cavour je bil pri tem početji svoje uradno oko zatisnil, z družim je pa dobrovoljno prikimaval. Zuano je, da je prišel Garibaldi v Regio in potem po morji v Kdlabrijo. Gari-baldija bi bili gotovo na Napolitanskem z njegovo armado v morje vrgli, ako bi mu Cavour ne bil po3lal velike armade pod vodstvom Cialdini ja na pomoč, ki je vzela takrat Marke, Bologno in Aucono, in Šla potem na jug Garibaldiju na pomoč, ki je uže z veliko težavo in velikanskimi izgubami zmogel kraljeve pri reki Volturno. Napolitanski vojaki kralja Franca bo bili mnogobrojni in dobro oboroženi, in bi bili Garibaldijeve prostovoljce končno goto/o uničili, ker s Batnim navdušenjem se ne dobivajo zmage proti izurjenim in discipliniranim vojakom, kakor jih je imel še takrat kralj Franc. V Garibaldijevih vrstah pa je bilo — mej nami rekoč — veliko sodrge. Le s Cavourjevo pomočjo je pridobil končno zmago črez kraljeve, in jug je bil še le potem pridobljen, ko je C:aldini Gaeto vzel. Tuli Cialdini-jevo ime je slavno v novejšej italijan-skej povestnici. On je Parmezan, in se je najprej bojeval ? Španiji s Kristinosi proti Kar- listom, pozneje na Portugalskem proti Don Miguelu in šel za tem v Italijo, kjer je bil 1848.1. podkraljem Albertom uže zapovednilc samostalnega oddelka. 18G1. leta v spomladi je doživel Cavour veliko veselje, ker zbral so je v Turinu prvi italijanski parlament. Reči se mora, da kakor Mojzesu nij bilo sojeno v obljubljeno deželo priti, tako tudi C*-yourju nij bilo dano, da bi bil videl celo Italijo združeno, a videl je takrat velik del naroda v Turinu zbranega. Pod njegovim raini-sterskiin predsedstvom je sklical prvi italijanski parlament italijansko kraljevino in je ob enem Rim proklamiral za glavno mesto Italije. Kmalu potem je pa umrl po tridnevne) bolezni (na pljučnici). C ivour je bil pošten in nesebičeu mož, 11 let je državi služil in nij zahteval od rje ne krajcarja plačila, kakor kn«z Čerkaski, ki je nedavno umrl v San Štefane Tudi on je služil brezplačno, edino le v čast in slavo domovini. Delal je Cavour neumorno za svoj narod, in mej vsemi italijan- Ko je pred tremi leti ravno v tem meseci doli v Hercegovini okolo GačkAin Neve-sinja potila prva vstaška puška, ko so krepki Ilrcegovci neustrašeno planili na turške trinoge b klicem: „smrt ili svoboda" ko so potem dalmatinski rodoljubi do vseh Slovanov se obrnili z gorečo prošnjo: „I)ijte, pomagajte, došla je ura osvobojenja, sada ili n:kadaw, smo sicer vs» iz srca želeli najboljši uspeh, in s svojimi skromnimi močmi pripomogli, pa bili Brno po žalostnih izkušnjah celega stoletja v opravičenem strahu, da bodo zopet naj pošte-nejšo atvar uničili in zakopali diplomatični obziri. In res skušalo in skušalo se je podrezati žile naglo raztočej vstaji, in trohnelo truplo Turčije še enkrat oživljati. „Pa narodi so močnejši od vseh nakan zvitih diplomatov, in kolo zgodovine se Ruče naprej ter ga zdrobi, kdor se ustavi j a vladajočim i d e i a m svojega veka. Kakor plamen v viharji, skočila je vstaja od hiše do hiše, od vasi do vasi, vojni krik hrab rih junakov pa je odmeval v miljonih srcih, v Brcih vsega 90 miljonnega slovanskega naroda od jadranskega do sever nega ledenega morja, od Triglava črez pol Evrope in Azije do obal daljnega tihega morja, kjer ob izlivu veličastnega Amorja na ekrajnej mejislovanstva straži ru3ko-slovanski vojak." „Mnogo britkih, skrbipolnih ur smo preživeli poslednja tri leta, bili so trenotki, da smo Bkoraj obupali, a naposled je zmagala pravična stvar: Slovanomje zasijala svetla zarja n aj si j a j n ej ših zmag, in rodila se je našim zatiranim bratom zlata Bvoboda." „V to Bvrho, da se konec stori turškemu trinoštvu tudi v sosednej Bosni in Hercego vini, da se tudi tam kakor v Bolgariji uvede red in postavnost, v to ne samo narodno ampak ob čno humanitarno svrho smo i mi Slovenci storili, kar se je dalo, in z ozirom na ta blagi namen smo prebili žalost ločitve od svojih vojakov; da še veseliti bo smemo, da je tudi nam Slovencem dana prilika vstopiti pri svetem delu osvobojenja naših bratov." „ Kakor nas, ki smo ostali na domačih tleh, tako je tudi naše vrle junake tolažila in navduševala ista misel, da so poklicani k slavnemu činu kot rešitelji in osvoboditelji. Samo ena skrb je marsikomu odhajajočih zatemnila oko ter mu zrce s tugo navdajala, skrb, kaj bode doma s samotno ubogo ženo? kaj z ne skimi delavci tudi največ dosegel, se ve da mu je bilo to le mogočo, ker mu je oče zapustil tak inu tek, da mu celo življenje nij bilo nikdar skrbeti, kaj bo drug dan jedel. Poleg njega slovi najbolj Garibaldi, ne le zaradi tega, ker je približal italijanski jug severu, temveč zavoljo svoje izredue poštenoBti. Pošten je bil kakor Aristid v starogrškej po vestnici. Koje prišel 18G0. leta kakor dikta tor s svojimi prostovoljci v Napulj, dobil je državno blagajnico na pravico, ki je takrat shranjevala črez 40 milijonov lir. Takrat bi si bil par milijonov lehko na pošten način prisvojil. Ali Garibaldi je rekel, da po svojem mnenji zasluži on kot diktator 40 lir na dan, in te si je tudi izplačal, a drug denar je izročil novej italijanskej vladi. Kucega križca ali reda nij h tel nikoli sprejeti in sploh nič, kar bi vrglo nanj najmanjšo senco sumnje, da je kaj storil iz Blavohlepnosti, ne pa iz golega rodoljubja. (Dalje pri h ) boglenimi otročiči? Odkod čejo jemati živeža, da jim ne bode stradati, ko nij doma delavne roke skrbnega očeta? Kdo se bode usmilil zapuščenih, kdo odvrnil od njih pretečo jim lakoto?" „Ne obupajte, dragi junaki in izvršujte lehkega in veselega srca svojo nalogo. Mi nij smo in ne bodemo pozabili žrtev, katere Vi doprinašate, mi čutimo z Vami, in kar je v naših slabih "močeh, hočemo pripomagati, da se saj najhujša sila odvrne ol Vaših rodbin. Prepričani smo, da tuli drŽava ne bode i zos ta la te r s torila svojo dolžnost, kakor jo morate v najobilnišej meri izpolnjevati, in da hode tudi ona izdatno podpirala zapuščene rodbine." Vsem našim slovenskim junakom, ki morda v tem trenotku u Že prekoračijo bosenske meje pa kličemo iz daljne domovine: Slava Vam! domovina gleda ponosno na Vas. in s ponosom in radostjo Vas bodemo pozdravljali, kadar Re po dokončanem delu spet vrnete na Bvoi mili dom, prepevajoči kakor nri odhodu tudi pri vrnitvi: ,,Naprej zastava Slavo"! Ko je govornik sklenil, zaklicalo je tudi vse občinstvo njemu in slavjanskim junakom navdušeno gromovito, in iz celega srca: slava in živili! lito tako navdušeno je bilo občinstvo pri v resnici izbornem petji naših čitalničnih pev cev, in pri petji g. Medena, in opernega pevca g. J. Nollija. Slišali smo glas g. Nollija uže od vseh stranij hvaliti; a v točkah : recitativ arije „Truvatore", in v recitativu in cavatini iz opere: „Sejslav ljuti" dokazal je, da vsa ona hvala izrazila je še premalo. Tudi čitalničin pevski zbor izvrševal je svojo nalogo tako, ka zasluži občnega priznanja, — vsi „filharmonikarji" smejo se pred njim skriti. „Sokolci" naši pridobili in zaslužili so tudi splošno pohvalo. Na drogu pokazali so se gibčne telovadce, in pri posamnih grupah so dokazali, da „Sokol" vredno hrani svoje s taro dobro ime. Dobitki loterije bili so jako lepi, in do-nesli so blagemu namenu precejšnjo svoto denarja. Prostori bili so vsi prenapolneni. V so banah, na vrtu, na dvorišči vse je bilo natlačeno, in kdor nij prišel točno zgodnjej 8. uri, ta je uže teško si prostora našel, ali mnogi otiti moral. Domače stvari. — (Cesar) je sprejel 29. m, m. deputacijo iz Kranja, prosečo za ohranjenje gimnazije. — (Cesarica) je darovala 1000 gold. za rodovine v vojake odšlih reservistov. — (Umor v ljubljanskej prisil-nej delavnici.) V tukajšnjej prisilnoj delavnici je 29. t. m. 17 leten korrigend svojega tovariša s črevljarskim krivcem tako globoko sunil in ranil pod rebrami, da je ranjenec druzega dneva umrl. /.(očinee je bil razsrjen, ker ga je le-ta bil izdal zarad nečega nesramnega dejanja, in uže tačas žugal, da ga bode zaklal. V pondeljek zjutraj si je prav ostro nabrusil krivec in ga skrivaj k sebi po-taknil, ko so šli korrigendi se sprehajat na vrt. Tam skoči iz vrste in plane proti pred njim idoč°mu tovarišu, ter ga je, predno je kdo videl, kaj se godi, dvakrat dregnil. — (Obesil) se je minoli ponedeljek pri Kolizeji nek črevljarsk pomočnik iz Krakovega; neredno živenje ga je baje k temu činu prignalo. — (Kanonične vizitacije) imel bode g. ljubljanski škof v sledečih farah radovljiške dekanije: 1. avgusta: v Kranjskej gori in Radečah ; 2. avguata: v Belej peči; 3. avgusta: v Dobravi, Koroškej Peli in Breznici; 4. avgusta: posvečevanje oltarja in birma v Breznici; 5. avgusta: pohod na Brezje; 0. avgusta: na Bledu in v Bohinjske)' Beli; 7. avgusta: v Gorjah in v Zaspu; 8. avgusta: v Kamnej Gorici in Dobravi; 9. avgusta: v Kropi in Ov-Šičah. — Kanonične vizitacije bile so pa uže 28 julija: v Ljubnem in Mošnjah; 29. julija: v Begunjah in Lešah; 30. julija: v Radovljici in Lescah; 31. julija: na Jesenicah in v Dovjem. — (Premembe v dubovškem stanu.) G. M. Jereb, župnik v Sorici, predložen je za faro StopiČe v Novomeškej dekani ji ; g. Janez Brence, kooperator na Brdu pri Podpeči, prestavljen je v jednnkej lastnosti v Kamnik ; g. F. Kadunec, frančiškanski redovnik, prišel je kot kooperator v Kamno Gorico. — (Izpraznene duhovske službe.) Ker je šel g. Jože Zalokar od sv. Mihaela v Polom, razpisana je dotična fara sv. Mihaela od 13. julija. Prošnje uložijo se na visokej c. kr. deželnej vladi za Kranjsko v Ljubljani. —- G. J. Kosec dobil je faro Št. Kocijan pri Turjaku, zato izpraznena je zdaj fara Št. Vid pri Cerknici od 11. julija; prošnje ulagajo se lastništvu graščine Nadlišenske. — („Blaznice (norišnice), kakor-Šne morajo biti, in kaj jo njih namen",) naslov je knjižici, katero je spisal g. primarij deželne blaznice kranjske, dr. Karel Bleiweis, založil deželni odbor kranjski. Knjižica je namenjena v poduk in pojasnilo županstvom, čest. duhovščini in v obče prijateljem človeštva, ter v jako umljivej popular-nej besedi razlaga namen in upravo dobro urejene blaznice. Toliko predsodkov je še mej prostim ljudstvom, in celo mej omikanci proti nesrečnežem, ki na umu bolehajo in vsled tega se zlasti v početku bolezni, ko se še najlože daje ozdravljati, tako napačno z blaznimi ravna, da se čestokrat pravi čas zamudi, in iz ozdravljivega postane neozdravljiv blazni. Jako mikavni so slučaji, katere g. pisatelj iz svoje lastne skušnjo navede. Kor se ravno zdaj nova deželna blaznica na Studenci, in sicer, kar se samo ob sebi razume, po najboljših vzorih sedanjega časa zida, izišel je ta poduk prav o primernem času, in želeti je le, da ga pridno prečitajo, ter se po njem ravnajo vsi, kateri imajo z blaznimi opraviti. Dr. V. — (Na koperškem učiteljišči) je razpisana služba za hrvatski jezik, zgodovino in zemljepis s hrvatskim učnim jezikom. — (Nesreča na južnoj železnici.) Piše se nam : Poštni vlak, ki prihaja ob treh po noči v Ljubljano, zdrsnil se je po noči mej 27. in 28. t. m. o pol dvanajstih mej Poliča« nami in Ponikvami na nekem, 19 metrov visokem nasipu s tira. Dasiravno nobeden potnik nij bil poškodovan, nastalo je vendar veliko vznemirjenje: mej ženskim spolom pa paničen strah, ki se je polegel še le, ko je prišla iz Poličan pomoč, ter vzdignila vozove zopet na tir. V Ljubljano je vlak dospel tri ure prekasno. — (Požari.) Iz Brežic nam piše naš poročevalec: Od spomladi sem ga nij tedna, da bi v našem okraji ne gorelo. 23. t. ni. je zopet pogorelo poslopje M. Ilodka v Dečoih selih, ko je ravno cela družina v sosedov* n> vinogradu trto ogrebati pomagala. Kako je Ogenj nastati mogel, se ne ve. 'Jli. t. m. pa je pogorelo sUmišče Marka Roglja na /Jol h, kat no je Rogljev 14 letni hin EaŽgal na ta način, da je b«.tel gorečo mast pogasiti, vlil na-njo vode. Oba poststnika sta bila zavarovana pri banki „Slaviji". — (S Krškega) se nam piše: 23. t. ni. okolo jednajste ure dopoludne zaielo je v strelu Josip Koprivnikovega gospodarskega poslopja H. 10. v Velikei vasi goreti. Ogenj seje, ker je ravno tri dni prej iu tisti dan bila htrabo vita vročina, tako hitro razširil, da na rešitev premakljivega blaga in žita niti misliti nij bilo. V?ded tega so domaći gasilci in v pomoč prihitela krfka požarna straža omejili svoje poslovanje le na obrambo sosednjih poslopij. Da-si so jako marljivo in naporno delovali, vendar nij bilo mogoče ognja lokalizirati, ampak zgorela so G. gospodarjem hišna in gospodarska poslopja. £u|ian g. V. Pfeifer bil je mej prvimi, ki so s Krškega prišli. — Pogo-relcev b la sta samo dva zavarovana pr. banki BSlaviji", vsi diugi nij so bili nikjer zavarovani, toraj jih ta nesreča tem huje zadene, ker so večjidel uže vse letošnje žitne pridelke imeli pospravljene. Konstatirano je, daje zlomiseljno poŽgano bilo, ter se zdaj poizveda po zločincu. Kastne ve-.sti. * (Nesreča na morji.) V noči 14.ju nija unesrečil se je v lagunah pri Benetkah neki čoln, in utonilo je več osob. Okolo polu-nofci peljali so se namreč v tem čolnu godci po Lido; blizo „giardini publici" pride jim parnik „Adiia" nasproti. Ker se mu čoln nij mogel hitro izogniti, šel je parnik črez njega, ter ga razdrobil in godce v morje pometal. Šest ljudij je pri tej priliki utonilo, druge so rešili. * (Vesten žandar m.) Iz Murava se poroča, da, ko je žel žandarm Anton Osvald na struženje, opazil je dva močna človeka pred soboj, ki sta hitro neke žaklje za soboj vlekla. To se je zdelo žandarmu sumnjivo, in ukaže jima ustaviti se in počakati gA. Ko pa žandarm blizu pride, sune ga stra-no jeden v trebuh, na kar oba zbežita in skočita v Muro da bi jo preplava hl. A žandarm, akopram nenevarno Itnjen, skoć 1 je za njima, in poste čilo se mu jedmga itmej mu u;eti. Ko ga pripelje k ukrajnej sodniji v Muravu, /grudi se vili /Minlariii nezavesten, ker mu je bdo uže preveč Urvi odteklo. f4a.vtn«> #»»i-r/»«*#./«*.J GtofOd Henrik liln.h r Ihln iK>i, ki si je ee svojo iznajdbo cvetu zoper trganju po udih, na vednostnein polji pridobi! dobro ime, a mnogo zahvalnic od bolnikov, imenovan jo od društva ,D£tM*ofanti* r Jftopoiji za čast-noga Odi, t< r je dobil od njega ob jed nem zlato me-didjo za umetnost in m/o. Vsem kupcem se sadjem sn dajo na znanje, da dajo oskrbnistvo graščine 1'oKuuik pri Kr*'*iii<*l vso Tržne cene ▼ Ljubljani 31 julija t. L Pšenica hektoliter 7 vid. 80 kr.; — rož B gld. 04 kr.; — jnčinon 4 gld. 0$ kr.; — oves .*! tfid 41 kr.; — ajda 4 gld. 88 kr.; — proso ti gUl. 34 kr.; — koruza ♦> gold. 20 kr.; krompir 10O kilogramov — (1, — kr.; — fižol hektoliter 9 gl. 5 J kr.j uiasL icilogram — gl. 93 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — ipoh iriaen— gl. 70 kr.; — speh povojen — gl, 75 kr. — jajco po 2 kr.; — mleka Utor 7 kr.; — govedniue kilogram 54 kr.; — telotniuo ;*>0 kr.; — •vinjaku aa'jao 70 kr.; — aena 100 kilogramov 1 gld. 7t4 kr. — slam-' l gold. 78 kr.; — drira trda 4 kv. metrov i gold '>') kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska bor,sa 31 julija. (Isvirno telografično poročilo.; :-.iiotn: dri. d< lg v bankovcih . H4 gld. Enotni drž* dolg v srebru . . tb h /'.bita renta........ 74 „ l»60 drl posojilo..... — „ Akcije narodno banke .... 823 „ kreditne akcije...... 202 „ London......... 114 „ N»pol.......... 'j n J. k., cekini....... 6 „ rirobro ......... KO „ Državne marke...... oti , — k. konj in ■ globoko kletjo, se iz proste roke proda pod ugodnimi pogoji. V hiši je tudi goNlilnicia in ii rl j h, katera se tudi za sv. fifihel odda. — Natančneje pove opravništvo ,,Slovenskega Naroda"._(jgj—4) Učenec, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme v stacuno z železom, špecerijskim bhgoin in deželnimi pridelki 1'rmun. OuierHil v Itruujf. (981—S) Karel S. Till trgoi'stvo a knjigami iti papirjem, pod Trančo St. 2t zaloga vseh potrekmostij za urado in kupeijstvo zaloga navadnega, pisom.skoga iu zavijalnoga papirja. Vso potrebnosti za inurjevco (talenirje), slikarje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilno knjige. Izdoljiijejo so tudi monogrami na pisemski papir, visitno karte in pisemsko zavitke. (158—UO) Wir empfchkn z.-—' |»ichtttit.= als Restes und Preisvvurdigstea Die Regenmantel, Waapendeoken (Plarhon), Betleiilitto, Zelisioffe ili-r k. k. pr. Pnbrik wsm von M. J. Elsinger & Sbhne '-. in Wien, Ncuban, Zollcrgasso 2, Lieferanten des k. und k. Kriersmlnisteriums, Sr. Maj. Kricgsmarine, vieler Hum«nltat»»n»t»lten etc. etc. } (159—35) Priporočilo pušk. Usojaui si si. občinstvu naznanjati, da izdelujem nove puško vsake sisteme, kakor tudi popravljam stare, in jih prenarejam prav po ceni v zadanke. Za dobro delo sem porok. Naročila izvršujem hitro' iu točno. . _ , . Anton Sodia, (230—3) puškar v Baro vi j ah (Feriach). Tujci. 30. )ulija: Evropa s II i bi iz Inomosta. Pn niouui Mates iz Celja. — Bancelj iz Železnikov. — MUller iz Dunaja. — VVilc/ek iz VVaraždina. — Duschenek iz Dunaja. — KuHer iz Kateć. — Gross iz Dunaja. Pri Hallels llijnig iz Dunaja. — Kleder iz Trsta. — Novak iz Dunaja. Koppstein iz Kočevja. — Sfein iz Berlina. Pri bavarakem dvoru t Calafati iz Trsta. — Kanz iz Gradca. — Kulka iz Prage. — Albrecht iz Trsta. ■jo> torij ne irečke. V Trstu 27. julija: G3. 28. 12. 88. 19. V L i nci 27. julija: 33. 79. 84. 28. 62. ZabaTiii i. boile vozil ob ugodnem vremenu rr :ned_eljo -fc a^gnjLstsb t. na ci'sarjovio Kudolfnvej železnici od Ljubljane t Radovljico-Lesce in na/.aj pod sledečo znižano ceno za vožnjo gori in nazaj: Od 1 j ubijane „ Vižinnrjev „ Medvod „ Loko „ Kranj a Podnnrta in n:uaj II. red gl 2-_ 1-80 1*50 l-Ki •SO red gl. 1*20 „ „ 1-80 n n W5 n „ 1-» . -'80 —•50 iz Ha< Ud Ljubljano so odpelje ob G. uri 30 minut zjutraj, vrača so dovljico ob 8. tiri L'0 minut zvečer. Otroci, stari do 3 let na naročji so prosti; za dva otroka od 2—10 let rabi naj se jedna karta za dotičon razred. Odrašeeni plača z jednim otrokom črez S loti v II. redu jedno karto za II. red in jedno karto za III, red: odraščeni z otrokom črez *2 leti plaći v 111. redu jedno karto za II. red. Vožnje karte imajo razen pri tem separatnem vlaku vezavo tudi za vožnjo nazaj z vlakom st. 2. Ako ao O d dajejo tudi potninske reči, se no dovoljuje svobodna vaga. (2j8) l3o najboljše vrste, priporoča O H špecerijsko, kolonijalno, barveno in trgovstvo z rudninskimi vodami ^ S! 8 5 FMaiic in M*ticlaew9 O v Celji, poStne ulice št. 3-4. (-235—1) O V irW* Cenilniki pošjojo so franko in zastonj na 2ahtevanjo. Cl !coz*zo:*z*z*zoz*zoz*z««*zozo! Izdatelj in urednik Josip Jurčič. I M. Lentshe jun., ^ prodajalnica Špecerijskega in materi-H jalnega blag^ J^C Prešimov trg, tik Hradeckv-jevega železnega mostu, priporoča svojo (284—1> || veliko zalogo barv ~SWE ^ 2i\ sobae mularje in mastile*', kakor tudi čopiče (pinselne), MM ^ vsake velikosti na drobno in debelo no najnižjej ceni NKJ^Q^^J^AJ^^♦AI)aVC\f*^lf*^lry^k»5^^J^I^♦^♦^J^C^a^^ Ludtuina iu ti.sii „Naredne ti&kurueu.