Posvet v Mozirju OK SZDL Velenje OK ZKS Velenje Med posvetom Šmartno ob Paki Vaja enot civilne zaščite Štaba civilne zaščite krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in občine Velenje bosta organizirala ob dnevu civilne zaščite veliko vajo na območju krajevne skupnosti Šmartno ob Paki jutri dopoldne s pričetkom ob 8. uri. Izhajali bodo iz predpostavke. da je krajevno skupnost po močnem bombnem napadu zajel ogromen požar. Z njim se bodo spopadle enote civilne zaščite krajevne skupnosti, pri gašenju požara in reševanju ljudi izpod ruševin jim bodo pomagali tudi del enot združenega odreda civilne zaščite občine Velenje. Vaja naj bi pokazala kako so usposobljene enote civilne zaščite. zlasti še gasilske, enote prve medicinske pomoči, enote za vzdrževanje reda. socialno delo. veterinarske in druge enote za posredovanje v takšnih primerih. Vaja bo trajala približno dve uri. cb koncu pa bo v središču Šmartnega ob Paki zaključek s slavnostnim mimohodom vseh sodelujočih. Stanovanjska skupnost Za ponedeljek 22. junija je ponovno sklicana seja skupščine samoupravne interesne skupnosti, ki je bila 3. junija nesklepčna. Med drugim bodo delegati obravnavali poročilo o stanovanjski gradnji ter samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzajemnost pri gradnji stanovanj v obdobju 1981 do 1985. Na dnevnem redu pa je še več pomembnih točk,med drugim bodo obravnavali še pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje. Podpora predlogu Velenje naj bi nosilo ime Josipa Broza Tita Koordinacijski odbor za obeleževanje in ohranjanje imena in dela Josipa Broza Tita pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije je na seji 12. junija obravnaval predlog predsedstva občinske konference SZDL Velenje o poimenovanju mesta Velenje v Titovo Velenje. Med razpravo na seji koordinacijskega odbora je bilo ugotovljeno, da je predlog, da naj bi Velenje nosilo ime Josipa Broza Tita v skladu s pobudo predsestev SFRJ in ZKJ, da se v vsaki republiki v Jugoslaviji poimenuje eno mesto po tovarišu Titu. Velenje pa je, bilo med drugim naglašeno, glede na zgodovinski razvoj in razvoj po vojni skupaj s prebivalci vse Šaleške doline in vse Slovenije dokazalo in z delovnimi uspehi potrdilo neomajno pripadnost v vseh naporih za izgradnjo samoupravne socialistične in Titove Jugoslavije. Člani koordinacijskega odbora za obeleževanje in ohranjanje imena in dela Josipa Broza Tita pri predsedstvu RK SZDL Slovenije so predlog, da naj bi mesto Velenje nosilo ime Josipa Broza Tita podprli in sklenili predlagati predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije, da predlog Velenja prouči. Mesto Velenje naj bi, če bo predlog sprejet, poimenovali v Titovo Velenje ob letošnjem občinskem prazniku Šaleške doline. Z dolgim ploskanjem so delegati zborov velenjske občinske skupščine na zadnji seji sprejeli predlog predsedstva občinske konference SZDL Velenje — na seji ga je obrazložil predsednik Tone Šeliga—, da se mesto Velenje poimenuje v Titovo Velenje. Ta želja je bila prisotna že dalj čcHsa: Najprej se je pojavila ob prvem obisku tovariša Tita v Velenju leta 1958, kasnejši obiski in navdušenje, ki ga je tovariš Tito pustil pri delo-i vnih ljudeh in občanih Velenja in celotne Šaleške doline, so to željo samo še stopnjevali. Znova je bila močno izražena lani. ob njegovi smrti, ko smo se tudi delovni ljudje in občani Velenja zaobljubili, da bomo nadaljevali Titovo pot. Kjerkoli, na sestankih ali drugih zborih, so razpravljali o tej pobudi, je bila sprejeta z velikim odobravanjem in ponosom obenem pa tudi z zavestjo odgovornosti, ki se mora kazati v tem, da bomo v prihodnje dosegali še večje dosežke, na vseh področjih našega življenja in dela. Delegati so sprejeli tudi sklep, da bi bilo slovesno poimenovanje v dneh letošnjega velenjskega občinskega praznika, predvidoma 10. oktobra. Ta predlog so Velenjčani poslali republiškemu koordinacijskemu odboru za obeleževanje in ohranjanje imena in dela tovariša Tita. Uspešna dejavnost V našem glavnem mestu Beogradu je bil od torka do četrtka tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Tega največjega zbora jugoslovanskih samoupravljavcev so se udeležili tudi velenjski delegati Vera Župevc, Anka Melanšek, Anica Kristan. Slavko Hudarin, Franc Trebše. Franc Druks in Srečko Meh. ki je bil tudi član . zveznega pripravljalnega odbora za pripravo kongresa. V Šaleški dolini so potekale priprave na tretji kongres in tudi razprave o osnutku resolucije zelo uspe-, šno. čeprav je bilo bolj malo časa zato. Kot je razvidno iz ocene velenjskega koordinacijskega odbora za pripravo III. kongresa je bila širina celotne dejavnosti nad pričakovano, saj so se v obravnavo vključevali samoupravni in družbenopolitični organi skorajda v vseh tozdih. pa tudi v večjih delovnih organizacijah. Tako so bile razprave organizirane v vseh temeljnih organizacijah Rudnika lignita Velenje, Tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Rudarskega šolskega centra, Elektro-strojne opreme, Ere, v vzgojno izobraževalnem zavodu in drugod. Ponekod so pripravili posebno oceno stanja v lastnem okolju, v večini primerov pa so spregovorili, tudi o trenutnih aktualnih vprašanjih. glasilo socialistične zvez š delovnega ljudstva Leto XVII ŠTEVILKA 24 (586) VELENJE. 19. JUNIJA Cena 7 din YU ISSN 0350-5561 Naši delegati Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije Nadalnji razvoj političnega sistema Včeraj. 18. junija je bila v domu družbenopolitičnih organizacij 24. seja občinske konference zveze komunistov Velenje. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o nalogah zveze komunistov v nadaljnjem razvoju političnega sistema Seji izvršnega odbora in predsedstva Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Velenje je na torkovi 19. seji obravnaval gradivo, o katerem je razpravljalo predsedstvo dan zatem na svoji 27. seji. Nadalje so govorili o začetku akcije za evidentiranje kandidatov za nosilce družbenih funkcij v občini in se seznanili s potekom obravnav aneksov o temeljih planov si-sov materialne proizvodnje za obdobje 1981 —1985. ' Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje pa je na seji 17. junija obravnavalo problematiko mladinskih delovnih akcij v Šaleški dolini, ocenilo je potek akcije NNNP Velenje 81 ter spregovorilo o varnostnopolitični problematiki v občini. Seznanilo seje s poročilom o kadrovskih rešitvah v izvršnem svetu skupščine občine Velenje in v občinskih upravnih organih in spregovorilo o problematiki pravne pomoči v Šaleški dolini. Obveščanje v oboroženih silah V sejni sobi skupščine občine Mozirje je bil konec tedna posvet, namenjen obveščanju v oboroženih silah. Poleg novinarjev iz vse Slovenije so se ga udeležili predstavniki republiškega in pokrajinskega štaba TO, inšpektorji JLA ter predstavniki krajevnih skupnosti Mozirje in Skorno. Sestanek so sklicali in vodili predstavniki republiškega štaba TO, zadolženi za obveščanje. Navzoče je najprej pozdravil predsednik komiteja za SLO in DS občine Mozirje Jože Rakun, stanje in naloge v enotah TO pa je uvodoma orisal komandant republiškega štaba TO general Miha Petrič. Med drugim je spregovoril o politični vzgoji v enotah TO, o vlogi ZK in ZSMS in poudaril nujnost vključevanja večjega števila mladink v mladinske prostovoljne enote. V nadaljevanju posveta so predstavniki TO obširno obrazložili naloge pokrajinskega štaba TO in zadolžitve za primer vojne nevarnosti. Seveda so udeleženci poglobljeno spregovorili o informativni in propagandni dejavnosti, kot pomembni sestavini siste- ma splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in o njenih nalogah v zaostrenih razmerah. Temeljito so proučili tudi sedanje stanje v sredstvih javnega obveščanja, na koncu pa so člani republiškega in pokrajinskega štaba odgovarjali na številna vprašanja prisotnih novinarjev. Na koncu so si vsi udeleženci posveta ogledali vajo enot TO velenjske in mozirske občine v krajevni skupnosti Skorno. Gostitelji so jih pri Zupanu seznanili s svojo krajevno skupnostjo, enote TO so jih pogostile s pasuljem, krajevna skupnost Skorno pa je za zaključek pri lovskem domu pripravila pester miting. J. P. Neurje z močnim grmenjem je v torek zajelo tudi velenjsko občino. Med ^rugim je strela udarila v kozolec kmeta Jana iz Skal, poln sena. Pogorelo je seno in ostrešje. Na kraj požara so zelo hitro prišli gasilci iz Skal, Velenja, Gabrk, RLV Velenje in Pesja ter preprečili, da ni kozolec v celoti zgorel. Strela je udarila tudi v eno izmed stanovanjskih hiš v Paki, vendar ni prišlo do požara. Voda pa je poplavila , med drugim transformatorsko postajo v bloku r.a Jenkovi v Velenju in. kot so nam povedali dežurni v gasilskem domu Velenje, je zalila tudi nekatere prostore Rudarskega šolskega centra in Gorenja. Naši osmošolci v šolskem letu 1980/81 8. b osnovna šole Biba Roeck Šoštanj, razredničarka Olga Stvarnik, pomočnik ravnatelja Branko Škruba prva vrsta: Dani Slemenšek, Rado Križ, Vida Goršek, Magda Komprej, Janko Špeh, Franci Ledinek; druga vrsta: Andreja Komar, Irena Lenart, Jožica Bačovnik, Danica Iršič, Martina Tajnik, Zvonka Andreje; tretja vrsta: Boris Zaveršnik, Andrej Debelak, Zdravko Sušeč, Brigita Čretnik, Irena Navodnik, Marta Skornišek, Erika Vrhovič, Vlasta Špital; četrta vrsta: Franc Prosenjak, Jože Poznič, Radivoj Meh, Kada Kavdaševič, Nevenka Perovec; peta vrsta: Bruno Podvinšek, Robert Žerdoner, Magda Hrastnik, Dora Tertinek; Manjkata: Peter Urbane, Mirjana Krajnc. 8. c. razred osnovne šole MOZIRJE: Slavko Brezovnik, Anton Časi, Roman Dobovičnik, Janko Govek, Jože Ivanovič, Jernej Jeraj, Ludvik Kočar, Andrej Krajnc, Matija Petrin, Štefko Rosenstein, Zvonko Tkavec, Sabina Bastl, Andreja Beričnik, Simona Boršnak, Milena Cigale, Nataša Cigale, Marija Dežnik, Valerija Gričar, Aleksandra Hlačun, Jožica Hlastec, Jarica Hriberšek, Nada Jeraj, Zdenka Jerina, Marija Kolar, Irena Koren, Marija Korenjak, Marjana Prislan, Saša Štiglic. Martina Vršnak, razredničarka Vika Lenovšek. 8. a razred osnovne šole MOZIRJE: Franc Beričnik, Jože Brezovnik, Peter Brezovnik, Branko Cernevšek, Anton Čopar, Radovan Gostenčnik, Stanislav Jurkovnik, Andrej Novak, Igor Oprčan, Franc Orel, Anton Podvratnik, Anton Steblovnik, Vincenc Stopar, Bojan Žerjav, Darja Es, Elizabeta Felicijan, Sonja France, Alojzija Fužinarr, Marija Gostečnik, Alojzija Herlah, Metka Hriberšek, Andreja Janžovnik, Romana Korenjak, Marjana Markuš, Elizabeta Orel, Božena Purnat, Silvestra Reberšak, Damjana Rožič, Brigita Travnar, Damjana Tisnikar, Elizabeta Weis, Nevenka Žehelj, manjka Milah Škreblin, razredničarka Anka Rakun. 8. a razred osnovne šole LJUBNO: Miroslav Ermenc, Božidar Kumprej, Alojz Podkrižnik, Iztok Podkrižnik, Milan Poličnik, Tomaž Poličnik, Miran Račnik, Ivan Štorgelj, Slavko Volovlek, Elizabeta Bogdan, Mateja Cerar, Danica Govek, Andreja Hrešan, Marjeta Hudohmet, Marija Pustoslemešek, Silva Ročnik, Amalija Vertot, manjka Barbara Bezovnak, razredničarka Marija Grohar. 8. b razred osnovne šole MOZIRJE: Roman Bider, Stanislav Bojnec, Ciril Dimec, Andrej Glušič, Martin Jurak, Stanko Kopušar, Peter Kuster, Mladen Novak, Ivan Pečnik, Marko Petrin, Peter Prislan, Niko Sedovnik, Marjan Tevž, Janko Vratnik, Marko Železnik, Jožica Blekač, Suzana Brunet, Lidija Časi, Antonija Finkšt, Stanislava Hlačun, Marja Hren, Jožica Hudournik, Martina Klemenšek, Ema Kolenc, Fanika Kos, Antonija Krivec, Poličinik Romana, Irena Remic, Marija Senica, Tatjana Žehelj, Anica Žunter, manjka Zdenka Žagar, razredničarka Tatjana Radotič. 8. b razred osnovne šole LJUBNO: Uroš Bolko, Damijan Hribernik, Anton Jeraj, Martin Lenko, Franjo Naraločnik, Uroš Naraločnik, Matjaž Nerat, Marko Orešnik, Franc Potočnik, Jožefa Brglez, Irena Jakob, Zdenka Kovač, Marjana Krajnc, Tatjana Marovt, Jožefa Mlinar, Ana Orešnik, Damjana Orešnik, Helena Orešnik, Suzana Sočič, Marija Tostovršnik, Nada Vidakovič, razredničarka Lenka Kralj. Naši kraji in ljudje Zazvonili so telefoni - nova vez s svetom .■..... ............. — . . ■■ š Krajevne skupnosti Cirkovce, Plešivec, Škale-Hrastovec Te dni so zazvonili telefoni v krajevnih skupnostih Škale, Cirkovce in Plešivec. To je bil za krajane zelo pomemben dogodek, saj so dobili na ta način še eno nadvse pomembno povezavo z mestom in seveda tudi s širšo skupnostjo. S člani gradbenih odborov za izgradnjo telefona v teh krajevnih skupnostih smo se pogovarjali o tej pridobitvi. V Plešivcu so pristopili k izgradnji telefona že leta 1977, ko so bili z RLV dogovorjeni, da jim ta odstopi eno svojih internih številk, vendar pa krajani za to niso bili preveč navdušeni in so zato z deli precej odlašali. Leta 1978 pa so se te akcije intenzivno lotili. Pričeli so zbirati telefonske drogove, naslednje leto so jih tudi že postavljali. Drogov imajo v krajevni skupnosti kar 370, telefonsko omrežje pa je dolgo 11 km. Kar največ dela so želeli krajani opraviti sami, saj so^ vedeli, da bodo tako investicijsko vrednost Alojz Klančnik telefonskega omrežja močno znižali. Vsa dela so ovrednotili in vsak telefonski naročnik pa je moral prispevati v denarju ali v delu 15-tisoč dinarjev. Kot je povedal Alojz Klančnik, član gradbenega odbora za izgradnjo telefona v krajevni skupnosti Plešivec, so se v izgradnjo telefonskega omrežja vključili tudi krajani, ki niso telefonski naročniki. Ti so prispevali tudi denarna sredstva, povprečno po tisoč dinarjev. V Plešivcu imajo 25 telefonskih priključkov, ki so razporejeni po celotni krajevni skupnosti, samo zaselek Črni potok, kjer ni bilo nikakršnega zanimanja za tele-ton, je ostal brez telefonske povezave. V Cirkovcah so pričeli delo pri napeljavi telefonskega omrežja lansko pomlad. Jame za telefonske drogove so kopali udarniško, na pomoč pa so jim nekajkrat prišli tudi mladinci občinske konference ZSMS. Že lansko leto Franc Novinšek je bilo vse pripravljeno, napeljati je bilo potrebno le še kabelj, vendar pa je delavce ptt podjetja prehitela zima. Takoj spomladi so se dela nadaljevala in te dni so priklopih vseh 12 telefonskih številk, kolikor jih imajo v kraju. »Posebej ponosni smo Cirkovča-ni,« je pripovedoval Franc Novinšek, »nsu telefonsko govorilnico, ki smo jo postavili pri osnovni šoli. Koristili jo bodo lahko krajani, ki sami nimajo "telefonskega priključka.« Krajani so za telefon prispevali po 15 tisoč dinarjev, opraviti pa so morali tudi okoli 150 udarniških ur. Krajevna skupnost Cirkovce je za telefon namenila 350 tisoč dinarjev. Za telefonsko govorilnico naj bi krajani prispevali po tisoč dinarjev, vendar pa so se mnogi tej dolžnosti izmaknili. Tako se v Cirkovcah dogovarjajo, da bi bila telefonska govorilnica zaklenjena, ključ od nje pa bi imeli le tisti, ki so za to prispevali denar. Kako bodo naredili, se še niso odločili. Na telefonsko omrežje bo ta govorilnica priključena v prihodnjih dneh. Telefon je zazvonil tudi v 35. domovih v krajevni skupnosti Škale-Hrastovec. V tej krajevni skupnosti so gradili telefon že leta 1977. Takrat sta potrebovala RLV in TEŠ pet telefonskih številk za svoje delavce, ki stanujejo na tem področju. Ker je bila ta investicija zanje predraga, so k delu pristopili v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Takratna mreža pa ni bila tehnično obdelana in krajani Škal in Hrastovca so morali počakati do lanskega leta, daje podjetje za ptt promet Celje izdelalo tehnično dokumentacijo, po kateri je lahko ta krajevna skupnost pridobila soglasje za svoje telefonske naročnike. Občinska komisija za zveze jim je dodelila 20 telefonskih šte- li * * [HV*-/4JJ Toni Tajnšek vilk. poleg tega pa je krajevna skupnost pridobila še 15 telefonskih številk preko delovnih organizacij. V lanskem letu so pričeli z gradnjo telefonskega omrežja preko Konovega do Skal, gradili pa so tudi že napeljavo v sami krajevni skupnosti. Tako so bila grobo izdelana inštalacijska dela in telefonsko omrežje v lanskem letu, letos pa so izdelali še hišne inštalacije. Pretekli teden je bila kontrola, ki je bila zadovoljiva in tako so v zadnjih dneh priključili vseh 35 telefonskih naročnikov. Telefonsko omrežje je bito finančno za krajevno skupnost Škale Hrastovec precejšnje breme. saj je znašala njegova investicijska vrednost okoli 2.3 milijonov dinarjev. Precej sredstev sta v ta namen prispevala RLV in TEŠ ter komisija za SLO in ptt podjetje. Krajani sami so zbrali 470 tisoč dinarjev in opravili blizu 1500 udarniških ur. Za telefon so naročniki prispevali po 15 tisoč dinarjev. Krajani pa so se dogovorili. da morajo telefonski naročniki dovoliti, da telefonirajo od njih tudi ostali krajani. Za to so se ob prevzemu telefona morali ob- vezati. Kot je povedal Toni Tajnšek,so krajani ob ponovljeni akciji NNNP. ki sojo izvedli preteklo soboto, že lahko spoznali, kako koristni so telefoni. Kurirsko službo in komite za SLO so takrat sklicali v rekordnem času. Mira Zakošek Rudniški reševalci Izkazali so se tudi na republiški vaji ■^DtDHERMEiiSLPP ihi jfcsea* Reševalce je na mesto »nesreče« popeljal helikopter V soboto je bila v rudniku rjavega premoga v Laškem šesta vaja slovenskih rudniških rešaval-cev, ki se je je udeležilo dvanajst ekip, med njimi tudi dve iz Rudnika lignita Velenje. Vaja seje pričela v zgodnjih jutranjih urah, ko je v enem od rovov rudnika v Laškem »eksplodiral metan«. Na »kraj nesreče« so najhitreje prispeli reševalci iz bližnjih rudnikov, zelo hitro pa sta na pomoč prišli tudi reševalni ekipi iz velenjskega rudnika, saj jih je v Laško odpeljal helikopter RSNZ. Reševalci iz devetih slovenskih rudnikov so na vaji pokazali veliko znanja in požrtvovalnosti in uspešno opravili zastavljeno nalogo. Izkazali so se tudi velenjski reševalci in s svojo aktivnostjo potrdili. da so dobro pripravljeni, strokovno usposobljeni in disciplinirani. Na Rudniku lignita Velenje imajo trenutno 180 aktivnih reševalcev, ki so stalno pripravljeni priskočiti na pomoč. Sicer pa rudniška reševalna služba deluje po načelu, da je nesreče potrebno predvsem preprečevati. Majhno število nezgod in večjih nesreč pa dokazuje, da so delo doslej dobro opravljali. L. Ojstršek Srečanje žensk iz pobratenih občin Iz Velenja so odšle polne lepih vtisov Tridnevno bivanje žena iz pobratenih občin v Velenju se je izteklo. V tem času so se spoprijateljile in zato je bilo slovo težko. Sklenile pa so, da se prihodnje leto spet srečajo. Pred odhodom so nekatere takole ocenjevale srečanje: NOEMA ŽUVALA, članica predsedstva OK SZDL Split: ,,Zelo rade smo se odzvale povabilu, da sodelujemo na srečanju žena pobratenih občin u Velenju, saj smo vedele, da bomo tako spoznale izkušnje drugih pri reševanju vprašanj družbenega položaja žena in samoupravnem delovanju. Videle smo, da so problemi več ali manj v vseh okoljih enaki, izkušnje pri njihovem reševanju pa so precej različne. Zato takšna srečanja obogatijo naša spoznanja in prepričana sem,, da smo se tudi na tem mnogo naučile in bomo to skušale uporabiti pri našem nadaljnjem delu. Tudi samo Velenje bo lahko služilo kot primer, saj menim, da ste mnogo pozornosti namenili družbenemu standardu, zelo dobro pa imate razrešena tudi vprašanja otroškega varstva." DESA SUJOLDŽIČ, predsednica sekcije za družbena vprašanja žena Pucarjevo: ,.Takšna srečanja so bogatenje bratstva in enotnosti in vsega tistega kar Jugoslavijo dela bratsko in enotno. Misli, da je potrebno takšna srečanja podpirati, gojiti in še v večji meri razvijati. Potrebno je, da bi k sodelovanju pritegnili še več mest iz vseh republik in pokrajin. Iz Velenja nosim najlepše vtise. Vaši občani so nas sprejeli tako prisrčno, tako zelo nam je bilo tu lepo, da resnično ne najdem besed, da bi opisala to ljubeznivost, ki sem jo doživela v Velenju. Moram pa tudi reči, da je Velenje čudovito mesto in da so ljudje zelo ljubeznivi." VAŠKA BOGlCEVlC, predsednica konference za družbeni položaj in aktivnost žena Vrnja-čka Banja: „Sem prvikrat v Velenju, čeprav naši mesti sodelujeta že vrsto let,. Moram reči, da je bila naša delegacija v Velenju ljubeznivo sprejeta in to je bilo izkazano prav na vsakem koraku. Ogledale smo si delovne organizacije, v prvi vrsti tovarno gospodinjske opreme Gorenje, šole, kmetijske objekte. Ta ljubeznivost, gostoljubje, ki nam je bilo izkazano, povsod je prav porok, da se bo naše prijateljstvo tudi v prihodnje krepilo. Na srečanju pa smo izmenjali tudi nekatere izkušnje. Tako smo imeli sestanek, na katerem smo spregovorili o problemih, izkušnjah in uspehih žena, ki so zaposlene. Govorili smo o tem, kako pomagati ženi, ki dela v združenem delu. Poleg tega da je še mati in gospodinja, mora pa biti tudi aktivna v družbeno političnem življenju. Ugotovile smo, da se položaj iz leta v leto izboljšuje, in da ne moremo govoriti o ženskih vprašanjih, temveč so to skupni problemi naše družbe, ki jih je potrebno skupno reševati." ZDENKA BOJNlC-TUNIČ, predsednica konference žena Su-botice: ,,Letos sodelujemo žene iz Subotice prvič na tem srečanju. Na njem smo prikazale izkušnje žena našega mesta in tudi pokrajine Vojvodine. Govorile smo o vzgoji otrok, otroškem in socialnem in zdravstvenem varstvu. Prav rade smo prisluhnile ženam drugih pobratenih mest in si tako pridobile dragocene izkušnje, ki jih bomo uporabile pri nadaljnem delu. To srečanje nas je navdušilo, saj smo spoznale žene iz rezličnih mest Jugoslavije in na ta način tudi prispevale k krepitvi bratstva in enotnosti. Bilo je zares prijetno in prav rade se bomo takšnih srečanj udeleževale tudi v prihodnje." VERA ZABAVNIK, Članica sveta za družbeno ekonomski položaj žena Ormoža: ,,V Velenju je bilo zelo lepo. Srečanje je bilo zelo dobro pripravljeno, tako da smo bile udeleženke navdušene. Zene iz Ormoža doslej še nismo sodelovale z ženami pobratenih mest Velenja. Na srečanju smo izmenjali tudi nekatere izkušnje. Jaz sem med drugim govorila o vlogi kmečke žene. Na podobnih srečanjih bomo še sodelovali, mislim, da bo prihodnje leto organizator podobnega srečanja občina Ormož." MAJDA NAGLOST, Velenje: ,,Krajevna skupnost Konovo se je obvezala, da bo poskrbela za del programa, ki smo ga pripravili ob obisku žena iz pobratenih občin v Velenju. Poskrbeli smo za organizacijo razgovora žena samoupravljalka, pripravili pa smo tudi družabno srečanje. Žene so se v Velenju dobro počutile in prepričana sem, da bodo odnesle lepe vtise. Spoznanja, ki smo jih pridobili na razgovoru pa bodo vnesle v nadaljne delo. Mira Zakošek Zdenka Bojnič Tunič Vera Zabavnik Noema Zuvala Desa Sujoldžič v Vaška Bogičevič Majda Naglost Jubilejno tekmovanje ekip prve medicinske pomoči Osnovna šola Anton Aškerc Velenje Osmošolci pred vstopom v usmerjeno izobraževanje Naši osmošolci se bodo čez nekaj dni razšli. Spominjam se lanske valete, ko so po končanem plesu pozno zvečer še stali pred šolo in kar niso mogli verjeti, da že naslednji dan ne bodo več skupaj. Skupna pot, polna dela, prizadevanj, smeha, včasih hudomušne razposajenosti, se v nekem trenutku razcepi na več poti in vsak zase se sprašuje ali je izbral pravo. Kdo — Kam? To vprašanje si učenci, starši, komisija za poklicno usmerjanje (sestavljajo jo razredniki osmih razredov in šolski pedagog) in skupina za poklicno usmerjanje pri skupnosti za zaposlovanje Velenje z vso resnostjo in odgovornostjo zastavimo na začetku 8. razreda. Zlasti letos, pred vstopom osmošolcev v srednje usmerjeno izobraževanje, smo se skrbno lotili dela: Najprej smo želeli dobiti čim več informacij o učencu, njegovih interesih, nagnjenjih, zato smo v oktobru izvedli interno anketo in dobili sliko posameznikove aktivnosti v izvenšolskih dejavnostih, preživljanja prostega časa, pomembnejših funkcij na šoli in izven nje. Z odgovori smo dopolnili podatke, ki jih dobili v matičnem listu — dokumentu, ki spremlja učenca od 1. razreda dalje. V novembru so kolegi s skupnosti za zaposlovanje izvedli anketo o izbiri poklica, ki zajema lastno oceno uspešnosti na posameznih področjih, poklice, ki bi jih želel opravljati, želje staršev . . . , razredniki pa so vpisali še učenčev splošni uspeh in uspeh po posameznih predmetih od 5. razreda dalje ter uspešnost na posameznih področjih. V januarju smo imeli posvetovalne razgovore o učencih. Sodelovali so člani komisije za PU in tovariši učitelji, ki poučujejo v oddelku, psiholog skupnosti za zaposlovanje in na osnovi izpolnjene ankete, rezultatov testiranja v 5. in 7. razredu ter družbenih potreb, smo oblikovali poklicni nasvet za vsakega učenca posebej. Z njim so osmošolce seznanili razredniki. Aktivnost smo nadaljevali v smeri individualnega svetovanja številnim učencem, ki so še iskali svojo pot, kolebali v odločitvah, nekateri so pisali še dodatni test poklicnih interesov. . . Del svetovanja smo opravili v šoli, del poglobljenih razgovorov so opravili strokovnjaki Skupnosti za zaposlovanje. Vzporedno z delom s posameznimi učenci je že od začetka šolskega leta na mladinskih in razrednih urah potekalo poklicno informiranje učencev — od uvodnega predavanja za učence in starše o samem sistemu usmerjenega izo- braževanja, do ogleda filma o usmerjenem izobraževanju. Vsi osmošolci so prejeli brošure Lažja, a ne manj premišljena odločitev, ki zajema razlago novega sistema, pregled usmeritev in programov. Na razrednih urah so učenci preko literature spoznali posamezne poklice, poslušali predavanje in si ogledali filme o šolanju na vojaških šolah. Fantje so si ogledali razstavo orožja v vojašnici v Celju. Ze pred izidom razpisa za vpis smo sklenili, da naj ne bo osmo-šolca, ki mu ne bi bilo kaj jasno ali ki ne bi znal poiskati poti svojega izobraževanja. Eno razrednih ur smo zato namenili samo pregledu razpisa za vpis, ki je izšel v dnevnem časopisju in razpisa štipendij. Sledil je še en roditeljski sestanek in skrbna udeležba učencev in staršev na informativnem dnevu 19. marca. Konec marca je vsak učenec na prijavi za vpis zabeležil šolo, kamor bo usmerjal korak v prihodnjih letih. Tovariši učitelji smo skupno oblikovali mnenje o posameznem učencu in tako opremljene prijave smo 8. aprila odposlali. Obdobje po 10. aprilu je bilo za nekatere boleče, številni fantje, ki so se prijavili na šolo za miličnike — kadete in na vojaške šole so dobili sporočilo o odklonitvi, zlasti iz zdravstvenih razlogov. Podobno je bilo z nekaterim dekleti, ki so se vpisale v pedagoški program, v program za tekstilnega konfekcio-narja in program zdravstvenega varstva in ki so sprejle predlog o preusmeritvi, ker se je na šolo prijavilo večje število kandidatov, kot pa je bilo razpisanih mest. Te šole skušajo učence preusmeriti tja kjer je še prostor. Nekatere šole kjer je kandidatov še vedno preveč, pa nas že obveščajo o omejitvi vpisa in o kriterijih, po katerih bodo opravile dokončen izbor kandidatov med 15. in 30. junijem. Najkasneje do 10. julija, obljubljajo srednje šole, bodo obvestile vse prijavljene o sprejemu. In kam so vpisani naši osmošol-ci! Največ jih bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo šole rudarskega šolskega centra Velenje. Kar 21 se jih je vpisalo v program ko-vinar-strojnik, 6 se jih je odločilo za poklic elektroenergetika, 11 elektronika, 6 pa v program računalništva. Na velenjsko gimnazijo se je vpisalo 10 naših učencev. 14 naših učencev se je vpisalo gradbeno tehniško šolo v Celje, 8 pa jih želi postati tekstilni konfekcio-nar. Na ostale šole se je vpisalo manjše število naših učencev. Ana Poles Vsako leto boljše znanje Občinski štab za civilno zaščito je preteklo nedeljo organiziral v Rdeči dvorani v Velenju tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. katerega se je udeležilo 25 ekip iz krajevnih skupnostih in delovnih organizacij. To vsakoletno tekmovanje je obenem pregled vsega, kar je bilo doseženega v občini v minulem obdobju na leni področju ter naše pripravljenosti za izpolnjevanje plemenite naloge — pomagati kičloveku v stiski. Pred začetkom letošnjega desetega tekmovanja je vse tekmovalke v imenu občinske družbeno politične skupnosti pozdravil Pankrac Semečnik. predstojnik oddelka za narodno obrambo pri skupščini občine Velenje. Dejal je. da smo tudi v naši občini v dosedanjem času dosegli pomemben napredek pri uresničevanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Dejavnosti, kijih uresničujemo v vseh strukturah naše družbe glede obrambne pripravljenosti potrjujejo, da se. v vseh nas zbuja nekaj novega — razvija se obrambna kuitura. ki temelji na zavesti vsakega posameznika, da smo družbena skupnost samoupravljalcev. ki je v vsakem trenutku pripravljena braniti naše velike pridobitve. Dokaz temu so tudi tekmovanja enot prve medicinske pomoči, ki so prostovoljna. pa se jih kljub temu vsako leto udeležuje veliko ekip. Pa n k rac Semečnikješe posebej poudaril, daje civilna zaščita, kot ena izmed sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. njen najplemenitejši del. V n jej prihaja do izraza humanost, razumevanje, zaupanje, ljubezen do sočloveka. In prav to združuje mnoge, ki se usposabljajo za nu-denje prve pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Civilna zaščita mora postati materialno in kadrovsko pripravljena bojevati svojo bitko, pa naj bo to za ranjence, /asute, poplavljence. lačne, zastrupljene. — skratka, bitko za človeka. Zato je tudi v novem srednjeročnem obdobju v naših programih namenjena (emu področju posebna pozornost in postavljena trdna materialna osnova za razvoj civilne zaščite. »Dosežena stopnja razvoja na tem področju nam že danes zagotavlja. da bi to bitko uspešno bojevali. To nam bo nedvomno pokazalo tudi današnje tekmovanje«, je dejal ob koncu Pankrac Semečnik. Ekipe, ki so se udeležile jubilejnega tekmovanja, so resnično potrdile te besede. Njihovo znanje je bilo po besedah ocenjevalcev zadovoljivo, kar najbolj potrjuje, da se člani v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah namenjajo temu veliko pozornost. Znanje ekipje bilo zelo izenačeno, saj so na koncu, ko so člani komisije sešteli vse točke, imele kar tri ekipe enako število točk — 120 možnih, in sicer ekipi TGO Gorenje. ki je bila lani najboljša; krajevne skupnosti Šoštanj in druga ekipa šoštanjskih termoelektrarn. Vse tekmovalke omenjenih ekip so morale nato odgovarjati na dodatna vprašanja, toda tudi po tem vrstni red še ni bil povsem znan. Ekipa iz Termoelektrarn je v tem prvem krogu pokazala največ znanja in zasluženo osvojila prvo mesto. Preostali ekipi sta nato odgovarjali še enkrat, spet sta pokazali povsem enako znanje, zato je moral odločiti žreb. čeprav bi bilo verjetno bolj prav. da bi si delili drugo in tretjo mesto. Tako je drugo mesto osvojila ekipa krajevne skupnosti Šoštanj, tretje pa ekipa Gorenja. Zmagovalke so po tem razburljivem »finalu« povedale. »Po tihem smo upale, da bomo oavojile prvo mesto. To se je tudi zgodilo, čeprav sta bili enako blizu prvega mesta tudi ekipi Gorenja in krajevne skupnosti Šoštanj, saj smo vse tri imele največje število možnih točk. toje 120.Tekmovanjeje tudi pokazalo, da bomo morale v prihodnje več pozornosti nameniti teoretičnemu delu. s katerim nismo tako zadovoljne kot s praktičnim delom. Na tekmovanje smo se zelo dobro pripravljale, saj smo vse razen ene letos opravile 80-urni tečaj.« Vse ekipe so za udeležbo na tekmovanju ob koncu dobile priznanja občinskega štaba za civilno zaščito, prve tri tudi pokale, prvouvrščena ekipa pa še poseben prehodni pokal in knjižna darila. Vrstni red: I. Termoelektrarne Šoštanjll 120. 2. K S Šoštanj 120. 3. I GO Gorenje 120 (te tri so morale — kot smo že omenili — odgovarjati na dodatna vprašanja). 4. KS Gabrke 119. 5. TUŠ Šoštanj 117. 5.6—7. KS Pesje II in KS Lokovica 116.5. 8.-9. TEŠ Šoštanj II in KS Pesje I 115; 10—11. KS Topolšica in DO Rudnik lignita Velenje 114: 12. KS Konovo 11.5:13,—14. KS Ravne I in KS Ravne H I 10: 15. KS Bele vode 15: 16,—17,— 18. KS Škale, KS Zavodnje in KS staro Velenje 11 105:19. KS Šmartno ob Paki 99; 20. KS Šmartno 98,5; 21. KS Gorenje 95.5; 22. KS Šentilj I 95; 23. KS Šentilj II 89; 24. KS Staro, Velenje I 72,5 in 25. Dom učencev 54. S. V. SLOVESNOSTI ZA MLADE STARŠE — Otrok je gotovo v življenju slehernega človeka eno najlepših doživetij. Težko ga pričakujemo, veselimo se vsakega njegovega napredka, radostni smo ob njegovem odraščanju. Čestitkam ob rojstvu otroka se pridružuje tudi Skupščina občine Velenje, ki je z letošnjim letom pričela organizirati svečanosti, na katere povabijo vse mlade starše. Pripravijo jim krajši kulturni program, jim čestitajo ob rojstvu njihovega otroka ter jim podelijo knjigo Naš malček, ki jim je v pomoč pri negi in vzgoji otroka. (nič) Vse ekipe so se še zlasti izkazale v praktičnem delu Iz šoštanjskih termoelektrarn sta bili kar dve ekipi 4. Ni se več zadrževal pod bukvijo. Stopil je v kočo. Iz nje je prinesel goreče poleno. Dvignil gaje pod napušč in plamen je obliznil preperelo slamo. Ogenj seje vzpel po strehi, objel kočo vse do slemena; sprva moder, nato gost bel dim je šinil pod nebo in črvivo bivališče na jasi je prasketajoče izginjalo v požaru. Ken je odtrgal oči od ognja. Stekel je v hosto in se zapodil po bregu navzdol. !\i se več oziral. Tekel je lahkotno, kot jelen je preskakoval mlado bukovje-in stare orjake, ki jih je zrušila zima. Zaganjal se je čez skale in snežene krpe na vlažnih tleh. Obstal je na poseki, streljaj pod kočo. Drevje seje tu razprlo in presenetljiv pogled seje nudil ha pokrajino pod Gorovjem. Daleč na vzhod in vse do sončnih gričev, komaj zaznavnih na severu, seje vlekla široka ravan. Po sredi ravnine je tekla rečna struga, gosto obraščena z obeh strani. Reka, kije prihajala iz hladnih sotesk na zahodu, seje v ravnini zvila kot lena kača in malo nižje, tam, kjer se je dolina široko odprla na vzhod, je voda napravila oster ovinek. Na vzpetini, v tej modri zanki, je raslo naselje! Gradišče — utrjeno, opasno z obzidji in okopi, sršeče v nebo s strmimi strehami in nezaupljivo zroče po ravnini s svojimi neštetimi linami. Ken se je zavihtel na skalo sredi poseke — videti je bilo. da ni prvič tu — in se zazrl v »Gradišče. Srce mu je pričelo silovito utripati. Zadržal seje s silo, da ni skočil s skale, zdivjal navzdol, planil v trdnjavo, zarjul sredi dvorišča ... Gradišče pod njim je bil njegov pravi dom! Ugriznil se je v ustnice. »Potrpi. Do noči potrpi!« je zaječal. Koledar Petek, 19. junija — Julijana Sobota, 20. junija — Silverij Nedelja, 21. junija — Alojz Ponedeljek, 22. junija — Ahac Torek, 23. junija — Kresnica Sreda, 24. junija — Janez Četrtek, 25. junija — Hinko Dežurstva DEŽURSTVA Zdravniki v zdravstvenem domu Velenje Petek, 19. junija — dr. Pustovrh (dnevni in nočni) Sobota, 20. junija — dr. Blatnik (dežurni), dr. Vrečkova (pomožna dežurna) Nedelja, 21. junija — dr. Blatnik (dežurni), dr. Vrečkova (pomožna dežurna) Ponedeljek, 22. junija — dr. Natkova (dnevna), dr. Lešnikova (nočna) Zobozdravniki v zdravstvenem domu Velenje Sobota, 20. junija — dr. Zora Pavlovič, Velenje, Petra Stanteta 13 Nedelja, 21. junija — dr. Zora Pavlovič, Velenje, Petra Stanteta 13 (Dežurna od 8. do 12. ure v zobni ambulanti ZD Velenje, sicer v pripravljenosti na domu). Zdravniki v zdravstveni postaji Šoštanj Petek, 19. junija — dr. Menih Sobota, 20. junija — dr. Menih Nedelja, 21. junjja — dr. Menih Ponedeljek, 22. junija — dr. Stupar Torek, 23. junija — dr. Glušičeva Sreda, 24. junija — dr. Stupar Četrtek, 25. junija — dr. Glušičeva Veterinarji v veterinarski postaji Velenje — sedež Šoštanj Od petka, 19. junija do četrtka, 25. junija — dipl. vet. Franc Blatnik, Velenje, Prešernova 22/a, telefon 852-253. Kino ski V glavni vlogi: Bud Spencer 19. 6. — petek ob 18. in 20. uri: srhljivka — MANEKENKA IN DETEKTIV — ameriška komedija V glavni vlogi: Charles Gro-din 20. , 21. 6. — sobota in nedelja ob 18. in 20. uri: ŠERIF IZ VESOLJA — italijanski akcijski 22.6. — ponedeljek ob 18. in 20. uri: ORKAN — ameriški, ljubezenski spektakel V glavni vlogi: Mia Farrow 23. 6.— torek ob 18. in 20. uri: KEGEMUSHA — japonski zgodovinski V glavni vlogi: Tatsuya Nakadai 24.. 25. 6. — sreda in četrtek ob 18. in 20. uri: KO TUJEC POKLIČE — ameriška grozljivka V glavni vlogi: Carol Kein 26. 6. — petek ob 10. uri: ŠPANSKE OLIVE - zahodno nemška seksi komedija V glavni vlogi: Margit Geisler 26. 6. — petek ob 18. in 20 . uri: ALI-BABA IN 40 RAZBOJNIKOV — indijski pustolovski V glavni vlogi: Zeinat Aman KINO DOM KULTURE VELENJE 22. 6. — ponedeljek ob 20. uri: FILMSKO GLEDALIŠČE KAGEMUSHA — japonski zgodovinski 25. 6. — četrtek ob 20. uri: ALI-BABA IN 40 RAZBOJNIKOV — indijski pustolovski KINO ŠOŠTANJ 20. 6. — sobota ob 19.30: ŽELEZNI KRIŽEC — angleško nemški vojni V glavni vlogi: Ma-ksimilian Schel 21. 6. — nedelja ob 17.30 in 19.30: srhljivka MANEKENKA IN DETEKTIV - ameriški, komedija V glavni vlogi: Charles G rod in 22. 6. — ponedeljek ob 19.30: MOŽ IZ VIRGINIJE — italijanski vestem V glavni vlogi: Guili-ano Gemma 24. 6. — sreda ob 19.30:KA-GEMUSHA — japonski zgodovinski KINO ŠMARTNO OB PAKI 19. 6. — petek ob 20. uri: ŽELEZNI KRIŽEC - angleško-nemški vojni 23. 6. — torek ob 20. uri: ORKAN — ameriški ljubezenski spektakel, V glavni vlogi: Mia Farrow 26. 6. — petek ob 20. uri: ALI-BABA IN 40 RAZBOJNIKOV — indijski pustolovski Teden kulture VABILO Vse borce Tomšičeve brigade vabimo na srečanje, ki bo V SOBOTO, 27. JUNIJA 1981 OB 10. URI DOPOLDNE v prostorih družbene prehrane REK na Kidričevi cesti v Velenju. Srečanje bo združeno s kulturnim programom in podelitvijo knjige ,,Tomšičeva brigada —uvodni del" vsem borcem naše brigade, ki živijo na območju občine Velenje. V kolikor bi bil kdo od borcev opravičeno zadržan (bolan), naj se srečanja udeleži eden od svojcev zaradi sprejema knjige. Pododbor I. SPUB Tone Tomšič, Velenje Nastop literatov KUD o. š. Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj V domu kulture v Velenju je bila v ponedeljek sklepna občinska prireditev ob tednu kulture mladih, na kateri so nastopili pevska zbora z osnovnih šol XIV. divizije in Anton Aškerc Velenje, gledališka skupina z osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, instrumentalni ansambel o. š. Miha Pintar Toledo — Velenje, skupina za izrazni ples velenjske glasbene šole, folklorna skupina o. š. Veljko Vlahovič Velenje in plesna skupina o. š. Gustav šilih Velenje. V imenu Zveze kulturnih organi- -zacij občine Velenje oziroma odbora za sodelovanje s šolami se je vsem nastopajočim in njihovim mentorjem zahvalil za sodelovanje Stane Žula. Mladi na osnovnih šolah v velenjski občini so vključeni v številne dejavnosti kulturnega ustvarjanja, in na sklepni prireditvi so pokazali delček njihove bogate ustvarjalnosti. Da je ta velika, pove podatek, da je na vseh šolah v občini 252 različnih kulturnih krožkov, v katerih sodeluje aktivno več kot tri tisoč mladih. V takšni delovni ustvarjalni vnemi je nastala tudi pobuda, da bi vso to dejavnost predstavili tudi staršem oziroma zaposlenim v posameznih delovnih organizacijah, ki imajo patronate nad šolami. Letošnji teden kulture je bil že šesti in podobno kot vsi doslej, je bil dobro obiskan, nastopajoči pa so dokazali, da so bili skupaj z mentorji nadvse delavni tudi v tem šolskem letu. REDNI KINO VELENJE ^19.6.— petek ob 10.uri:ŠERIF IZ VESOLJA — italijanski akcij- Mali oglasi ZIDARSKI OBRTNIK išče dva zidarja. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. Naslov v uredništvu. POCENI PRODAM FIAT 1300. starejši letnik. Registriran do februarja 1982. Polak, Dobrna, Pristava 9. ZA VARSTVO TREH OTROK sprejmem takoj zanesljivo žensko, do 50 let staro. Nudim hrano in stanovanje, plača po dogovoru. Naslov v uredništvu. PRODAM AVTO AM1 — 8, letnik J975, registriran do marca 1982. Štefan Kac, Šercerjeva 4, Šoštanj. PRODAM NOV VIKEND, na Lomu —Topolšica. Velikost 6x4. Štefan Kac. Šercerjeva 4, Šoštanj. PRODAM W1EHLER GOB-LENE —jesen, zima in francoski Marija. Talajič, Selo 4, Velenje. AMI - 8 PRODAM PO DELIH. Žovlje, Petra Stanteta-Skale 11, Velenje. PRODAM ŽAGO ZA RAZREZ HLODOVINE, na dva lista. Naslov v upravi lista. ZA HVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubečega moža, očka,sina in brata Štefana Rojnika šoferja iz Šmartnega ob Paki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mu poklonili cvetje in vence in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivom TOZD Avtopark in TOZD Gostinska enota, DO TGO Gorenje za pomoč, župniku za opravljeni obred in govor, govorniku Avtoparka, govorniku ZŠAM Žalec, pevcem in godbi. Hvala vsem prijateljem, šoferjem in sosedom, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Žalujoči: žena Jana, sin Gorazd, mama, brat in sestra z družinama ter ostalo sorodstvo. V ŠOŠTANJU PRODAM GARAŽO. Ogled v ponedeljek in torek. Krajšek, Aškerčeva 3a, Šoštanj. OPRAVIČUJEM SE TOV. KRISTINI GOLČAR za neresnično obtožbo. Milica Kurnik. Velenje. IZGUBIL SE JE MALI ČRNI PES. Čuje na ime Medo. Kdor kaj ve o njem. naj pokliče na telefon 850-103. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 LE - NOV. Informacije po telefonu 850-030, interna 545 dopoldne. UGODNO PRODAM PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE. Mirko Leskovšek. Podg^ra 29. Šmartno ob Paki. PRODAM R- 10. letnik 1969, registriran dojunija 1982. Telefon 850-087 ali informacije v upravi lista. PKODAM KOMBINIRAN. italijanski globok, športni voziček. temnorjave barve, rabljen 10 mesecev. Lipičnik. Lilijska 6. Pesje, Velenje. RUDNIK LIGNITA VELENJE n. sol. o., Velenje Na osnovi sklepov delavskega sveta TOZD-a JAMSKA MEHANIZACIJA bodo na JAVNI LICITACIJI odprodani naslednji elektromotorji: 1 elektro 2 elektro 3 elektro 5 elektro 1 elektro 3 elektro 4 elektro 1 elektro 6 elektro 4 elektro motor 5,5 kW motorja 6 kW motorje 11 kW motorjev 14 kW motor 15 kW motorje 23 kW motorje 26 kW motor 30 kW motorjev 40 kW motorje 42 kW izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna cena cena cena cena cena cena cena cena cena cena 1472 din 1472 din 2064 din 2650 din 2830 din 2232 din 2610 din 2770 din 3236 din 3461 din Licitacija bo 21. junija s pričetkom ob 8. uri v prostorih remontne delavnice. Ogled motorjev bo mogoč 1 uro pred pričetkom licitacije. Prednost na licitaciji imajo organizacije združenega dela. VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE Komisija za dodeljevanje štipendij RAZPISUJE za študij na PA naslednje štipendije: 3 štipendije za učitelja razrednega pouka 1 štipendijo za učitelja DMV, zgodovine in zemljepisa 1 štipendijo za učitelja glasbene vzgoje 2 štipendiji za učitelja matematike in fizike 1 štipendijo za učitelja slovenskega in angleškega jezika 1 štipendijo za učitelja likovne vzgoje 1 štipendijo za učitelja knjižničarstva Prošrjje za dodelitev kadrovske štipendije naj kandidati do 20. 8. 1981 dostavijo komisiji za dodeljevanje štipendij, VIZ Velenje, Vodnikova 3, 63320 Velenje. K prošnji morajo kandidati priložiti spričevalo o dokončani srednji šoli in izpolnjen obrazec prijave za štipendiranje (obr. 1,65). O sklepu komisije bodo kandidati obveščeni do 5. 9. 1981. ZAHVALA Ob boleči izgubi prerano umrlega moža, očeta Antona Hriberška iz l^ajš 204 Šoštanj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili besede tolažbe Zahvaljujemo se rudarski častni straži, godbi, govornikom ter duhovščini za opravljeni obred Posebna hvala dr. Menihu, ki mu je v najhujših trenutkih življenja lajšal bolečine. Žalujoča žena Gabrijela, hčerka Tonika z družino ter ostalo sorodstvo. postanite naročnik dnevnika večer in tednika 7d že danes,najkasneje pa do konca junija. v decembru vam ju bomo pošiljali brezplačno. večer in 7d naročite: - po telefonu 062/21-050 - pri raznašalcu na terenu - v prodajni službi, svetozarevska 14, maribor J VEČER 7D NAROČAM OD DNE: VEČER S TEDNIKOM 7D □ VEČER BREZ TEDNIKA 7D □ III. PROSIMO, O* OZNAČITE S KRIŽCEM. KATERO EDICbO NARdČATE PSOS1MO. VPlAfTE PODATKE l VELIKIMI ČITLJIVIMI ČRKAMI ime in priimek poštna številka kraj uuca PODPIS VEČER NAROČILNICA SVETOZAREVSKA 14 02000 MARIBOR Republiško tekmovanje Rudarski godbi zlato Na Bledu je bilo konec preteklega tedna VI. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. V soboto in v nedeljo je v tamkajšnji festivalni dvorani nasto- /: Ivan Marin pilo 16 najboljših pihalnih orkestrov, od tega devet orkestrov v prvi težavnostni stopnji, pet v drugi in dva v tretji. Sklep del tekmovanja na Bledu in prejšnja izbira tekmovanja, ki so bila v osmih slovenskih mestih, na njih pa je nastopilo kar 53 orkestrov, so bila pregled, kaj so v posameznih orkestrih dosegli v zadnjem času. Kot so ocenili tisti, ki so strokovno ocenjevali sklepni del na Bledu, so se orkestri predstavili z zelo kvalitetnim igranjem, kajti na finalnem delu tekmovanja praktično ni bilo slišati slabe godbe. Zlasti izenačeni so bile godbe v prvi težavnostni stopnji, kjer so zlate plakete prejeli Delavska godba Trbovlje, Pihalni orkester ravenskih železarjev. Papirniški orkester Vevče, Rudarska godba Velenje, Delavski pihalni orkester Zagorje in Pihalni orkester KUD Pošta Maribor, v drugi težavnostni stopnji pa je žirija podelila zlato plaketo pihalnemu orkestru Svobode Senovo. Ostali orkestri so prejeli srebrne oziroma bronaste plakete. Člani velenjske rudarske godbe, ki so na predtekmovanju bili prav tako zlati, s tem, da so med vsemi orkestri osvojili največje število točk. so bili seveda enako zadovoljni tudi z nastopom na Bledu, kjer so osvojili kar 484 točk od 500 možnih. 450 točk pa je bilo že zadosti za prvo mesto oziroma za zlato plaketo. Na finalnem delu so nekaj točk več kot Velenjčani dobili le Trboveljčani ter godbeniki z Raven in Vevč. Dirigent velenjske godbe prof. van Marin nam je po nastopu na Bledu dejal:»Povsem smo zadovoljni i. nastopom na Bledu. xTo tekmovanje je bilo v bistvu predpriprava za nastop na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov, 11. julija na Nizozemskem.«Ta uspeh jim je še toliko bolj dragocen, ker v času od nastopa na izbirnem tekmovanju v Slovenskih konjicah in do finala na Bledu niso vadili tako kot nekateri drugi, ko so imeli godbeniki na primer deset dni prosto in so dvakrat na dan vadili. »Mi načrtujejmo,« je povedal dirigent velenjske godbe prof. Ivan Marin, da nam bodo zadnji teden pred odhodom na Nizozemsko delovne organizacije toliko naklonjene, da bodo godbeniki dobili izredne plačane dopuste, da bomo lahko vadili prav tako dvakrat na dan.« Seveda pa samo to ne bo dovolj. Velenjski godbeniki upajo, da se ne bo zgodilo tako kot zadnji teden pred nastopom na republiškem finalu, ko v domu kulture praktično vselej niti prostora niso imeli za vaje in da bodo na Nizozemskem ponovili uspeh izpred treh let, ko so prav tako osvojili prvo mesto in zlato plaketo. Športna igre Nogomet Zmaga za obstanek Prvenstvo negotovosti za nogometaše Rudarja je končano. V zadnjem kolu so si Velenjčani z zmago proti Leotarju z rezultatom 1:0 zagotovili obstanek v ligi. Velenjčani so bili v prvem polčasu precej boljši in v tem delu so dosegli tudi dragoceni zadetek. Strelec je bil Narandža v 25. minuti. Po nedeljski, čeprav minimalni zmagi, so se oddahnili vsi: tako igralci, trener, člani uprave kot zvesti navijači, kajti tudi v naslednji sezoni bo v Velenju drugoligaški nogomet. Seveda si ljubitelji nogometa v Šaleški dolini želijo, da bi v prihodnje na igrišču Osvojile peto mesto Rokometašice Šmartnega so v zadnjem kolu igrale na domačem igrišču z vodečo ekipo na lestvici, Mlinotestom in tekmo izgubile z rezultatom 18:22. Ekipa Mlinotes-ta je tako z 27 točkami osvojila prvo mesto, šmarčanke pa so s 23. točkami pete. Nepozabno doživetje »Z našim delom, prizadevnostjo in požrtvovalnostjo smo dokazali, da smo delovni in zavedni člani naše skupnosti. Biloje veliko dela. še večje bilo veselja ob njem Ln nesebične pripravljenosti slehernega. kije kakorkoli sodeloval pri uresničitvi tako velikega doživetja. Upamo, da se razhajamo kot prijatelji, polni lepih vtisov, tudi spominov, upamo še posebej zato, ker je naše mlado mesto simbol vsega tistega dobrega, kar predstavlja našo družbo, nas vse . . . »Te besede je zapisal or-ganizator-predstavniki osnovne šole XIV. divizije Velenje v zadnji bilten, ki so ga izdali ob koncu XIII. republiških športnih iger učencev osnovnih šol s prilagojenim programom. Igre so bile preteklo soboto na igrišču ob jezeru, na njih pa je nastopilo blizu 300 učencev iz 50 šol iz vse republike. Jo srečanje mladih športnikov so učitelji te šole nadvse skrbno izvedli in vsi nastopajoči so se resnično vrnili domov z najlepšimi vtisi. Se\ eda so bili na šoli nadvse hvaležni vsem, ki so jim pomagali pri tako zahtevni organizaciji. Tako pokroviteljema občinski konferenci SZDL Velenje in Projektivnemu biroju Velenje. kot tudi drugim delovnim organizacijam in skupnostim v občini pa tudi izven nje. Učenci so prišli v Velenje že v petek zvečer. Na ploščadi pred domom kulture so jim gostitelji pripravili nadvse prisrčen program, v katerem so sodelovali mladi pevci, recitatorji, folkloristi z velenjskih osnovnih šol in gi- mnazije, skupina za izrazni ples glasbene šole. Rudarska godba, šaleška folklorna skupina Koleda in ansambel Šaleški fantje. Po končanem programu, ki so ga namenili tudi mednarodnemu letu invalidov, so učenci, ki so prišli' na športne jgre. odšli na domove velenjskih šolarjev, kjer so bili njihovi gostje. Velenjski šolarji so svojim gostom izkazali na vsakem koraku veliko pozornost. učenci osnovne šole XIV. divizije pa so na šoli zanje in za njihove mentorje pripravili nadvse uspelo razstavo. Organizatorje letošnjih športnih iger — predstavnike osnovne šole XIV. divizije Velenje, Centra ŠŠD pri Zavodu za šolstvo SRS in Zveze društev za pomoč duševno prizadetim SRS je sprejel tudi predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun. V soboto zjutraj se je začela zares. Po svečanem mimohodu tekmovalcev so se začela tekmovanja v tekih. kro?u, skoku v daljino. metu žogice, malem nogometu in rokometu ter plavanju. Pred tem je vse nastopajoče pozdravila ravnateljica osnovne šole XIV. divizije Janja Peterman, otvoritev pa so obogatili z nastopom tudi člani rudarske godbe, šolski pevski zbori in ansambel ŠIK Velenje. Slovesen konec iger so pripravili v prostorih družbene prehrane Rek Velenje, kjer so učenci-pevci in recitatorji z osnovne šole gostiteljice pripravili za svoje sovrstnike in njihove mentorje kub Šport - telesna kultura - rekreacija Rokomet Dosegli cilj pri jezeru videli še boljšo igro domačih igralcev, in morda tudi borbo za mesta pod vrhom, ne pa le nenehen boj za obstanek. Toda so želje eno, resničnost pa drugo. Ob neurejenem financiranju, pa tudi ob sedanjem sistemu tekmovanja, ko je pred zadnjim kolom še vedno ogroženih devet klubov, bo to gotovo zelo težko doseči. Tako so si igralci Rudarja z zmago zagotovili obstanek. Vendar samo to, saj ni rešena kopica vprašanj, med katerimi je treba predvsem omeniti neurejeno financiranje. ,,Tako kot sedaj, ko moramo na vseh koncih in krajih praktično prosjačiti za denar, seveda ne more biti v nedogled," poudarjajo v klubu. V klubski blagajni se je spet nabralo nekaj dolga in člani uprave, bodo imeli v oodobju do novega prvenstva veliko dela, da vendarle zagotovijo ustrezno financiranje in klub postavijo tudi na trdne organizacijske temelje. Pri tem pa pričakujejo tudi pomoč vseh, ki jim je do tega, da je v Velenju drugoligaško moštvo. Preteklo soboto se je končalo prvenstvo v republiški rokometni ligi. Rokometaši Šoštanja so v zadnjem kolu gostovali v Veliki Nedelji in zmagali z rezultatom 26:23(12:12). Največ zadetkov sta dosegla Potušek (10) in Stvarnik (9). S to zmago so Šoštanjčani izpolnili načrte z začetka prvenstva — to je uvrstitev v višjo ligo. Razplet na vrhu lestvice je zelo čuden. Za to je poskrbela menda republiška rokometna zveza. V tej ligi namreč tekmuje tudi druga ekipa Aera Celja. Šoštanjčani so dobili obe tekmi s Celjani, igralci Prul. skupaj s Šoštanjčani so bili v tem prvenstvu najuspešnejši, pa le eno. Ob upoštevanju rezultatov Celja so prvaki Šoštanjčani, v nasprotnem primeru rokometaši Prul iz Ljubljane. Predsedstvo rokometne zveze Slovenije je — kot so nam povedali v Šoštanju — med tekmovanjem na pritožbo Prul sprejelo sklep, da se v boju za republiški naslov upoštevajo rezultati s Celjem, za uvrstitev v višje tekmovanje pa ne. Če to drži, imamo v.slovenski ligi dve lestvici. Po eni so prvaki Šoštanjčani, po drugi Prule. Ne glede na ta čuden način izbiranja prvaka, sta se obe ekipi uvrstili v višjo ligo. Če se bodo Celjani vrnili v prvo ligo, bo dobila priložnost da se na kvalifikacijah uvrsti naprej, tudi — treljeuvrščena ekipa v slovenski ligi. Jelovica. Boj do zadnjih metrov turni program, s katerim so znova potrdili veliko ljubzen do njihovega vzornika tovariša Tita. Nastop so sklenili s pesmijo Jugoslavija, in spontano so se jim v petju pridružili tudi vsi zbrani. Doživetje vseh na XIII. športnih igrah je strnil v naslednje besede Milko Domanjko, predstavnik republiškega centra SŠD: »Igre so bile organizirane, kot še nikoli doslej in domov res odhajamo z najlepšimi vtisi. Kolektiv velenjske šoleje zelo majhen, toda pokazal je velike organizatorske sposobnosti in veliko zagnanost. Presenečen sem tudi nad pozornostjo. ki so jo pokazali do tega srečanja tudi drugi v Velenju — od kolektivov do predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Čeprav na teh igrah sodelujem že od njihovega začetka, tega doslej še nisem doživel. V imenu naših Streljanje Tri prva mesta za Velenjčane Republiškega prvenstva v streljanju s serijsko malokalibrsko pištolo »Drulov«, pištolo malega kalibra proste izbire, revolverjem velikega kalibra in na silhueto se je udeležilo tudi 11 članov strelske družine Mrož iz Velenja. Doseženi rezultati ponovno dokazujejo kvaliteto Velenjčanov v streljanju z malokalibrskim orožjem, čeprav strelci nimajo zunanjega strelišča za treninge. Velenjčani so na zadnjem tekmovanju osvojili 6 odličij, od tega 3 zlata. 2 srebrni in 1 bronasto. Rezultati: člani pištola proste izbire: 1. Olimpija 2113 krogov, 2. Mrož 2101 krog. posamezniki 2. Trstenjak Velenje 538 krogov. 5 Stuhec 530. 10. Hinko Bole 527, 11. Ivan Benko 506. Mladinci — pištola proste izbire — posamezno 1. Matjaž Šentjurc 444 krogov. Le obstali tekmovalcev se moram zahvaliti tudi velenjskim šolarjem in njihovim staršem, ki so jih sprejeli na svoje domove in jim nudili veliko lepega in dobrega, kar ti otroci ne bodo nikoli pozabili!« Rezultati — atletika: dečki—60 m: Vuka.šinovič(Lj)7.8;ekipno: 1. Cdje:kros: Koščak (Lj);ekipno 1. Gorenjska; daljava: Doljak (Gorenjska). ekipno: Celje; met žogice: Štorek (Celje), ekipno: Celje; deklice—60 m: Žižek (Pomurje), ekipno Pomurje; daljava: Kolbel (Pomurje). ekipno: Maribor; met žogice: Pungerčar (Lj), ekipno: Ljubljana; plavanje-pionirke: 1. Krško. 3. Velenje; pionirke: 1. Škofja Loka, 3. Velenje; Skupni vrstni red: I. Škofja Loka, 3. Velenje; rokomet—deklice: 1. Gorenjska. 4. Celje; nogomet: 1. Ljubljana; • u.r< iOj f «>•'-" /5/. |'.ulr, (aogo/>- bogv-•'•'I<»P /r»1 ••!?'• ir.Kibuo pištola serijske izdelave: ekipno 1. Mrož Velenje 763 krogov, posamezno 1. Ivica Jurič 302 kroga, 2. Darko Lesjak 238, 4. Zvone Kodrun 223 krogov: revolver velikega kalibra — posamezno 7. Alojz Trstenjak 536 krogov. Pionirji republiški prvaki V Šoštanju je bil preteklo soboto sklepni del republiškega pionirskega prvenstva v rokometu za pionirje. Mladi igralci Šoštanja so dosegli velik uspeh, saj so vsa srečanja dobili in tako osvojili republiški naslov. V finalni tekmi so premagali vrstnike iz Celja z rezultatom 12:10 (5:5). V predtekmovanju pa so premagali ekipo Slovana iz Ljubljane z rezultatom 18:8, vrstnike iz Hrpelj pa z 18:10. Ta uspeh so dosegli: Blagotin-šek, Zakeršnik, Zaubi, štajner, Frankovič, Stropnik, Hribernik, Palšak, Čater, Povh, Krean, Bakija. Šmarčani republiški prvaki Nogometaši Šmartnega ob Paki so v zadnjem kolu letošnjega prvenstva v slovenski nogometni ligi igrali doma z Vozili 0:0. to pa je bilo dovolj, da so dosegli doslej svoj največji uspeh — naslov republiškega prvaka. Na tem srečanju so bili Šmarčani sicer ves čas boljši nasprotnik, zlasti v drugem polčasu so povsem nadigrali nasprotnika, vendar so bili pri strelu na gol netočni. mmsm NI nama Vse blago veni hiši! Veleblagovnica 1101110 VELENJE rasi