54. številka.
Trst, v torek 7. marca 1 S99.
1 1 ' "" ■
Tečaj XXIV
EDINOST
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon M70.	4 nVČ.	V «• (Miiosti Je ,„„f«
„Edinost"
i«haja dv uli rti t nit	dan. ra/.tin nedelj in
prasni ko v, z i ilira i	in /v^cpr oh t. liri.
O ponedeljkih in	po praznikih kirnja oh !• uri zjutraj.
Nii ro^ni n ii /na*a :
Ohe i/.ltinji na leto . . Za nanio vedemo izdanje
gid. -ii
.. 12 —
Za pol leta.četrt leta in mi me*?«? raamerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hrez priložene naročnine ae uprava ne ozira.
Na drobno ae prodajajo v T ratu zjnt-ranje »tevilke po 3 nvč. 'večerne Utevilke po 4 nvČ.; ponedeljake /jutranje Številke po 2 uvč. Izven TrMlH po 1 nvč. več.
Oglasi
*e računaju po v rutah v petitu. Za »ri'' kraino naročilo « primernim popnstoiii. Toplana, osmrtnice in javne /.»hvale, domači oglaai itd. -»e računajo po pogodbi.
V«i dopiai niii"«' pošiljajo uredništvu. Nefranknvaiii dopi*i »e ne sprejemajo, Kokopini »e ne vračajo.
Naročnino reklamacije in os;lii*e »pie jeina iiprnvnistvo. Naročnino in i>irla«e je plačevati loeo Trni.
1'reilut*! t o in liskiirnn m- nahajata v ulici ('arintin »tv. 12. I pmvništvo. od-praTiiiHIvo in sprejemu nje limcrnidv
v ulici Molin piccolo >tv. .'t. II. naduti-.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
proti gibanju »Pr<»č od Kima«, je I »i 1 ogromno obisk itn in jr vsprejel resolucijo, h katero si« slovesno oporeka proti paroli, izdani od brezverske in veri sovražne struni, in se svetemu očetu v novič obljublja udanost katoliški krščanski veri. Zbor vidi v sovražnikih cerkve tudi s o v r u ž n i l< e Avstrije ter prisega neomajno zvestobo in ndnnost cesarju in domovini.
Itlldlmpo.šta (>. V današnji seji zbornice poslancev je vprvič predsedovul novi podpredsednik Tallian. Predloga o kontingentu novincev se je vsprojela v tretjem čitanju. Nn dnevnem redu prihodnje seje bodo: predlogi, tičoči ne Najvišega ročnega pisma o kvoti in nagodbenem provizoriju, kakor tudi finančni dogovor z Hrvatsko.
Madrid <5. V senatu je miuistorski predsednik Silveln prečital dekret, s katerim se zasedanje zaključuje, v komori pa dekret, v katerim se zbornica razpušča.
V konservativnih in trgovskih krogih so ^ ugodno vsprejeli iniuisterstvo Silvella, demokratje in republikanci pa pravijo, da je to ministerstvo ultramonsanska senca konservativne stranke. Vse -knže, da bodo volitve v april.; jako viharne.
Loildoil I). Reuterjeva pisarna javlja iz Pe-kinga : Glede na zahtevo Italije, da se jej v Ki-taju prepusti jedna staeija za oglje, kateri zahtevi pa Kitaj noče ugoditi, se glasi, da Rusija podpira Kitaj. Brzojavka italijanskega poslanika je sestavljena jako zmerno, ne izraža ni kake grožnje in povdarja, da bi bilo koristno za obe deželi, akti Italija dobi svojo staeijo za oglje. Tu se pričakuje o italijanskih vojnih ladij.
Bcrolhl <i. Državni zbor jo vsprejel načrt za osnutje posebnega bavarskega senata na držav-ntm vojaškem sodišču.
1*111*1 % <>. Preiskovalni sodnik je zaslišal danes polkovnika in nekaj vojakov v aferi Deroulčde.
Loildoil (i. »Times« metli, da postopanje Rusije v K i taj u ne kaže niti navadne uljudnosti
v mednarodnem občevanju. Prav sedaj, ko hoče car ruski zasnovati novo dobo miru in dobrohotnosti meti narodi, izzivlje to postopanje Rusije še posebno ogorčenje in pomuožuje izdatno težave v diplomatičnem razpravljanju o mnogih nujnih vprašanjih, katera je rešiti glede bodočnosti kitajske države.
Patentovanim ottelom Istre!
Kakor gljive po izdatnem dežju rasejo sedaj naši Istri odrešeniki. To kar dežuje nasvetov, ki se res čitajo prav lepo, ki pa imajo to malo hibo ua sebi, tla ni malo ne računajo z resničnimi, četudi žalostnimi odnošaji in tla niso — izvedljivi, ali vsaj ne v isti meri, kakor bi hoteli ti odre-seniki.
Pntentovani odrešeniki menijo, da rak-tan«, ki razjeda našo narodno posest v tužni Istri, se ne tla zdraviti polagoma s p rob lijevanje m ljudske zavesti, da se to ljudstvo samo otere svojih pijavk, marveč tu je treba operacije, ako hočemo, da »rak« ne razje še brzoj o, česar se je lotil. •
Med Slovani v deželi da ni zadostno kapitala, zato zahtevajo odrešeniki, naj pomaga kapital, razpoložen v h r a u i I n i c a h n a š i h j u ž n i h ti o-žel. Nil adreso teh naših južnih posojilnic govore pntentovani odrešeniki :
»Toda vršenja te naloge z ozirom ua Istro si pa nikakor ne moremo misliti na način, ki je nasproten humaniteti. Ako se v slučaju potrebe, kjer mora govoriti ne le človeško srce, marveč tudi globoki narodni čut in kjer je treba brze pomoči, da ni zamujeno za vselej, še na ti o 1 g o in široko poizveduje in vlečejo skupaj stroge informacije o » v r a č 1 j i v o s t i« posojila, ako kmet nima drugega kakor kos trde grude, katero zamore dati v zastavo, še pomišlja dobra roka, »ali bi, ali no bi«, tedaj to ni pomoč,
1 ,M "
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Prava (i. Pri namestniku grofu Coudenhove je bila sinoči velika soareja v prostorih namestni-štvn, odločenih za reprezentacijo. Soareje so se udeležili: deželni maršal princ Lobkovie, kardinal knezonadškof S.ihonborn z mnogimi cerkvenimi dostojanstveniki, členi deželnega odbora, mnogi deželni in tlrž. poslanci, ptuji konzuli, zastopniki tr-govine, visokih šol, novinstva in drugih odličnjakov iz mesta in dežele.
Dunaj <5. »\Viener Allg. Zeitung« javlja, tla jutršnja »\Viener Zeitung« priobči cesarski patent, sklicujoči v zasedanje deželne zbore: češkega, šle-zijskega, štnjnrskega, koroškega, k r it n j s k e g a, istrskega, go r ijš ko - g ra d i šč a n s kog a in prednrlskega. Zasedanje se prične 14. t, m.
Dunaj »Fremdenblatt« je izvedel, da se druga seiija deželnih zborov — izvzeniši tirolskega -- skliče v sredi tega meseca. O predzgotlovini sklicanju deželnega zbora češkega je izvedel isti list, da je vlada zatezala s sklicanjem, ker je hotela počakati, tla nemški zaupniki zavrže svoja dela za sestavo programa. Ta dela so sedaj dovršena in ne torej Nemci že morejo odločiti sedaj, dn-li vstopijo v deželni zbor ali ne. Vstopa Nemcev hi bilo želeti tembolj, ker se njih narodno-politiški program najbrže tiče tudi takih stvari, katere treba zastopati v deželnem zboru češkem; deželni zbor bi torej lahko postal ono mesto, kjer bi se mogel uveljaviti tak program. Seveda bi bilo dobro, tla bi se bil program priobčil, ker bi bilo potem možno že preti sklicanjem deželnega zbora kaj storiti v jezikovnem vprašanju. Ker pa je še precej daleč do oficijelnoga objavljenja programa, ni možno, da bi se že sedaj uvela pogajanja o njem ali da bi se kaj odločilo; po takem ni bilo več mogoče zatezati z sklicanjem deželnih zborov.
Dunaj H. Shod, ki se je vršil nocoj in je bil sklican od društva katoliških mladeničev v protest
p o n r, i s t e k
Iz naše vasi.*>
Spisal Poluks.
r.
To r bar če k. TorbnrČek, ta vam je znan po vsej ribniški dolini in njegova slava doni še daleč tam v kočevskih gozdih in bloških goličinah. Krog Snežnika ga imajo v čisli in še tja na hrvatsko stran ga zanaša mnogokrat njegova kupčija. Matevžek mu je pravo ime in za Kobaleta ga imajo zapisanega v župnih bukvah na Tabru, pa ne domačin ne tujec ga ne kličeta s tem imenom. On je znan pod imenom »Torbarček«. Mnogo je storil za povzdigo obrti in kupčije z svojimi torbami in krtačami.
Da si ga nihče ne predstavlja za kakega (ioljata in Samsona, to pričakujem že v naprej, ker se inače res zelo moti. Majhen jo, prav izredno majhen. Glava mu je zlezla že malo mej pleča in hrbet je postal skoro malo preokrogel. Lepo to sicer ni posebno, a čudno tudi ne. Pomislite, koliko naš Torbarček sedi dan na dan na svojem stolcu in pri pogiba in pripogiba hrbet in glavo, da bolje vidi šivati zajčje tačice in lisičje repe na svoje torbe.— *) Te sličice so hile »pinane še v mojem 17. letu.
Ob nedeljah in praznikih popoludnc pa si oprtuje vse svoje torbe, kolikor jih ima v zalogi, pobira se nekaj krtač skupaj, potem pit roma od gostilne do gostilne in hvali in ponuja svojo robo na vsa usta. Kar čudno ga je poslušati, ker vse meša skupaj, kar mu ravno prihaja v glavo. In ponujati zna — kar je res, je res! —
»K duška božja, kupi, kupi torbo, takih imam, da bi se gospoda, kar je je od Rima do Dunaja, kar pulili zanje, ko bi jih le videli«.
Tako navadno začenja svoj govor, kadar je katerega zalotil, da nima ali ima strgano torbo in ti katerem ve, da pojilo v jeseni na Hrvaško. I u naj se ga otresa še tako, Matevžek ne pusti z lepa, katerega se je enkrat polotil.
»I vzemi jo, vzemi, vsi angeljci te bodo zavidali in vse bo gledalo za teboj, kotlar jo oprtiš. Pa ceno jo dam, prijateljček božji, centi! Tebi kar na pol zastonj, zato, ker se poznava«.
In tako hodi naprej, dokler ne zagleda ka-cega drugega, ki je tudi potreben torbe.
»I no, pa vsaj eno krtačko vzemi za kami-žolo, trdnih imam in močnih, še kadar umrješ, jo lahko zapustiš komu, četudi bi sam sto let krtačil žnjo«.
Tako se trudi »duška božja«, tako ga
namreč tudi imenujejo, ker ima to besedo vedno na jeziku da bi napravil vsaj malo kupčije.
Pozna ga vse, mlado in staro, blizu in daleč. Tudi oženjen je naš Matevžek, kakor se to spodobi za tacega možaka. Majhna je, kakor on, a hujša je nego on. ('o je naš Matevžek na svoji kupčiji malo pregloboko pokukal v kupico ter so mu torbe jele nemirno skakati po hrbtu, pa prihaja njegova verna družica, ošteva ga in krega svojega »gospodarja« od peto do glave in potem ne pomaga nobena »duška božja«, nobeni nebeški angeljci« in »zlati prijateljčki božji« : treba že pobrati svoja kopita in pokorno spraviti se domov.
In tlom njegov je prav zelo podoben svojemu posestniku. Lesena kočica in majhen košček vrta zraven, to je vse Matevžkovo kraljestvo. In majhna je res ta kočica. ('e hočeš stopiti v Torlmrčkovo domovje brez bunke na čelu, moraš se prav lepo ponižno pokloniti na veznih vratih, a če hočeš dospeti do izbe, kjer živi in dela naš znanoe, zlekniti se ti je skrbno v dve gubi, drugače ti posvetijo nizki durini podboji tako, da se ti zasveti sodem solne, tri lune in vso zvezde v temni veži Ma-težkovi. Seveda tudi visokost izbe ni pomerjcua po dolgosti obiskovalca, a za njenega prebivalca je vendar dovolj prostorna.
■
ampak spekulativnog, ki se ne tla odobravati s stališču pofDoine akeije m Istro. Le poglejno v to Istro, kako delajo italijanski dobrotniki ondi? Kmet je |>otrehoval .'t(H> gld., a ui jih mogel najti nikjer. Naposled se je obrnil k Italijanu in dobil jih je! Polti 1 brez pisma, brez i u t a bit 1 a e i j e i n 11 i k d o g a niti ti i vprašal, k o 1 i k o j e vredno to, kar 1» i bil hotel dati v zastavo! Saj si je bil Italijan v svesti, da dobi vse lepo plačano in dobre obresti po vrhu! Ali se je možno proti taki moči boriti drugače, kakor z naj-plemenitejim orožjem? Ali moramo iskati porokov, pisem in kdo ve česa še, kjer bije n a duri s k r a j na sila ? Tu bi bil pa-trijotizem izigran ! Ker so vedno pripravljeni oni, ki »pomagajo« brej! porokov, brez pisem, da »rešijo« kmetu telo, a da jim ostane njegova duša !
Zato ponavljamo, da se mora storiti za Istro nekaj posebno požrtvovalnega, kar bi bilo vredno velikega slovanskega imena! Ako se nas tudi raz-ilpije za utopiste iti neplodne idealiste, ki delajo politiko v zraku, to ponavljamo, da je baš z Istro prilika, da pokaže Slovan, da je zmožen velikih rodoljubnih činov, ki mu jih nalaga rodoljubna dolžnost!
Zavodi, ki so osnovani in razupiti kakor narodna potreba in zaslomha, naj se pokažejo kakor taki, ali pa naj se odrečejo praviei imenovati se to, kar niso. V tem pogledu bi morali narodni voditelji biti bolj odločni in prišel bi, uverjeni smo, prišel bi na pomoč kapital, ki se drugače pod imenom »naroden« vrti le okoli — spekulativne osi!«
To so budit očitanja. Ali naš namen ni, da l»i branili tu postopanje naših posojilnic. Naj se le branijo same, ako -1- se jim zdi vredno. Pač pit hočemo povdariti tu, da akcija za rešenje Istre, kakor jo zahtevajo patentovani odrešeni ki, bi bila jednostavno samoubojstvo za naše denarne zavode. Patentovani odrešeniki postavljajo na glavo najprimitivneje zahteve racijonalne uprave denarnih zavodov. Cemu poizvedovanja o »vračljivosti« posojila, čemu poroki, čemu intabulacije?! Vse to so nepotrebne »sitnosti«, ki le ovirajo rešilno akcijo. Seveda se patentovani odrešeniki sklicujejo na vzvišene izglede — italijanskih oderuhov, pozabljajo pa na razne malenkosti.
Italijanski oderuhi sede tako rekoč kmetu na tilniku, da mu gledajo notri v žep, da vedo skoro za trenotek, kedaj je spravil kakov pridelek s polja na dom, in da ga tedaj s koščeno roko primejo za vrat. Ali je možno kaj taeega denarnemu zavodu z sedežem Bog ve kje! Ali bi bilo tako postopanje tudi dostojno ugleda denarnega zavoda?!
Patentovani odrešeniki ne vedo, da italijanski oderuh, poznajoči nevednost in lchkomišljeuost kmeta, navlašč pušča, da se kmet pogreza nižje in nižje v dolg! Patentovani odrešeniki ne vedo tudi tega, da je oderuh prav dobro informovan o vrednosti tega, kar poseduje kmet in tla njegova ra-dodarnost »brez intabulacije« traja le tako dolgo, dokler višina nabranega dolga ne preseza višine kmetove vrednosti. Ko je jedna višina dosegla drugo, tedaj se nehuje usmiljenje oderuhovo in je
V kotu pri oknu ima Matevžek svojo delal-nico. Na steni visi nekaj izgotovljenih in na pol izdelanih torb, na polici leži nekaj usnja, par krtač, kup ščetin, dreta, šilo, žica, lep in še druge ropotije. V drugem kotu visi zraven postelje na klinih nekaj obleke, a tam pri peči stoji pručica, na kateri navadno gospodinja lupi krompir in računa, koliko je ininolo nedeljo popil nje zakonski druže. Tudi puška visi pod stropom in Matevžek se kaj rad halta, koliko zajec v je že pihnil, četudi je zatrjeval nekdo, da se pred njegovo puško še muhe ne hoje. Dosti je že skusil naš junak. Trideset zim je prezebal v hrovaškili hostali in marsikako poletje je kosil doli na Klanem, kamor hodijo naši kosci čez poletje. Na marsikakein sejmu je že bil in marsikako pametno zinil. Zmrznil bi bil že kmalu, plju&niea ga bi bila kmalu pobrala in enkrat bi bil že kmalu utonil, a kljub vsem nezgodam in k veliki sreči svoji še vedno zdrav in gostobeseden prodaja in ponuja proizvode svojih rok.
Vi pa, dragi bralci moji, kadar potrebujete kake torbe ali krtače, pridite k nam v našo vas in zatrjujem vam, da vam da naš Torbarček take robe, da se vam bo srce smejalo.
prišel trenotek, ko siromaku - zavije vrat! Prav sedaj imamo v Šmarjah tri take »lučaje, ki so kričeči temliolj, ker so bili dotični trije siromaki celo mej najhujimi agitatorji za laško stranko.
Patentovani odrešeniki ne vedo, da način, kakor »pomagajo« kmetu laški oderuhi, le korum-puje ljudstvo. »Dobrotnik« se zadovoljuje r. obrestmi in natura«, ker s tem zavaja siromašnega kmeta, da niti ne misli na to, koliko plačuje na ta način: da plačuje po f>0, til> in tudi 100 od sto!! To zavaja nadalje kmeta, da niti ne misli na vračanje dolgov! In to je njegova poguba! Plačuje leta in leta, plačuje, da je črn, plačuje toliko, da ako bi plačeval anuitete kakemu poštenemu zavodu — bi bil poplačal že davno ves dolg, a on siromak, je dolžan — vedno več!
Kdor posoja tako, kakor posoja laški oderuh, ta hoče kmeta uničiti na zavra ten način ! In naši denarni zavodi naj bi tudi delali tako?!
Patentovani odrešeniki ne mislijo na to, <la zasebnik upravlja »v o j denar in dela žnjim kar hoče, da pa vodstva zavodov upravljajo tuj denar!! In čemu naj bi se patentovani odrešeniki brigali za take malenkosti, kakoršnje je vprašanje: kdo bo sploh ulagal še svoj denar, k ti o h i p ti v c r j a I s v o j e ime tj e z a v ti <1 o m, k i bi posojali brez tistih »sitnosti«: ne tla bi vedeli, kaj ima oni, kateremu hočejo posoditi, ne tla bi bilo poroštva in brez zcmljckiijižiiega zajamčen ja ? ! < )tl kod naj bi jemale posojilnice denar za plačevanje obresti svojim uložnikom ? ! Kaj briga to patentovane odrešenike, da sleherni uložnik zahteva dvojnega: obresti in — brezpogojne varnosti svojemu kapitalu. Ali nimamo dovolj poučnega in svarilnega izgleda na posojilnici v Lvovu?!
Naše prepričanje je celd tako-le, da ne bi bilo nič pomagano, ako bi vrgli v Istro ne vemo koliko denarja brez tistih, patentovanim odrešen i kom toli omrženih »sitnosti«. Ljudstvo bi se še bolj utrdilo v svoji lahkomišljenosti, na po vračanje dolgov ne bi mislilo in čez nekoliko let bi bilo zopet ravno isti, ali se veči revež. Faeta lotpintur, dejstva pričajo. Stoletja so laški »dobrotniki« posojali denar brez »sitnosti«, a danes je Istra — taka, ka-koršnja je!!
Le poglejmo,' kake so zemljiške knjige po Istri. Tu je vse zmedeno, uknjiženih je vse polno zastavnih pravic raznih »dobrotnikov«, o katerih lastnik zemljišča niti ne sluti, od koti in od kednj iz- ^ virajo. Kolika težava in koliko stroškov je tu, predno se uredi zcmljeknjižno stanje, katerega jasnost pa je prvi pogoj kreditu. In ako bi kmet, dobivši posojilo od kake naše posojilnice, ne imel nobene druge koristi od dobljenega posojila, je že neprecenljiva korist ta, da se mu je po tisti »sitnosti« uredilo zemljiškoknjižno stanje, tla so mu natanjčno določene anuitete, tako, da lahko računa pozitivno: ta in ta dan bodem rešen vsega dolga in posestvo bode moje!
Slovenski kapital naj pomore, kolikor je v njegovi moči, to je gotovo potrebno, ali pomaga naj potom gospodarskih organizacij, ki naj se zasnujejo v deželi in ki bodo imele informacije pri roki in bodo mogle navajati kmeta — na vrača n j e. To je racijonelno.
Zistematična vzgoja in dobrohotno nadzorovanje naj vzbujata v ljudstvu zavest ti svoji dolžnosti in nuj mu povzdigata pravni čut. V Istri bi n. pr. ogromno koristile male Reifeisetiove posojilnice. Ali velik nedo-statek je tu — kakor tudi po tržaški okolici , da nimamo za d ost 11 ti ljudi j, ki bi u meli ni-c i j o n a 1 n o u p r a v 1 j a t i take z a v o d e. V tem pogledu bo treba poskrbeti, to je nujno potrebno. Morda bi bilo dobro, ako bi se zasnovali kaki kurzi, v katerih bi se inteligentneji ljudje učili upravljanju denarnih zavodov.
Nočemo tajiti, da je morda kakov posamični zavod v posamičnih slučajih res preskupulozen, ali iz podanih pojasnil je razvidno, tla na sploh našim zavotlom ni smeti očitati »spekulativnosti«, kajti držo se le one previdnosti, ki jo zahtevajo njih pravila. Laški oderuh je grd spekulant; njemu seveda ni tlo tega, ako je tudi zgubil kakov goldinar pri kakem posamičnem kmetu, ko pa je hkratu odri sto družili! To je ravno najgrja špe-kulativnost, po kateri poti pa naši zavodi nočejo in tudi ne smejo hoditi! Njim ni namen jedino ta, tla bi kmetu pomagali le v hipu -zadrege, ampak namen jim je: radikalno in trajno zboljšanje splošnega gospodarskega stanja !
Politični pregled.
TRST. 7. marca 1H3*.
K poloi^ju. Vlada se je vendar odločila slednjič, da skliče v zasedanje še ostale deželne zbore in sicer že v tem mesecu. Izvzet je menda jedini tirolski deželni zbor zakaj? Temu so vzroki poznani. Slovenska javnost sme biti jako radovedna na predstoječo deželaogl sirsko kampanjo, kajti na razvoj stvari v bodočnosti in na sinčr splošne slovenske politike bode gotovo uplivalo dejstvo, da-li vlada pokaže kaj volje in tudi potrebne energije v to, tla se nekoliko ublažijo do skrajnosti napet«' razmere v onih deželnih zborih, v katerih so zastopniki naroda slovenskega v manjšini, sosehno pa v Pulju, v Trstu in v (ioriei. Tu je mera krivic«« polna, ki so jo storile do sedaj od vlade favorizo-vane italijanske večine. Tu je spolniti vladi sveto dolžnost, tu jej je spregovoriti odločno besedo, tla bodo vedeli objestni gospodje, tla uprava moderne in upravne države ne more in ne sme nadalje trpeti dosedanjega nasilja.
Posebne važnosti za splošno notranje politiško položenje pa je dejstvo, tla je sklican tudi deželni zbor češki. Uprav zadnje dni so se snovale razne kombinacije na podlagi govorice, tla vlada noče vstreči želji mladočeške stranke, tla bi se nemudoma sklical deželni zbor. Iz tega se je sklepalo, da sti se razmere med vlado in Cehi poslabšale. Ce bi bilo temu res tako, če bi se bila res jela križati pota grofa Thuna in pota Češka, potem ne bi bilo drugače mogoče, nego da bi to jako uplivalo na splošno notranjo politiko. Iz izjave v pol-ofieijoznem »Fremdenblattu« pa je razvidno, da je vlada čakala le na to, tla opozicijske stranke nemške določijo svoj program. Sedaj pa, ko vidi, tla je zastonj čakala na objavo tega {programa, se je nemudoma odločila za sklicanje deželnega zboru in je tako ugodila želji čeških poslancev.
Evropska borba na skrajnem Vzhodu. Tudi Italija hoče torej imeti svojo trdno postojanko tam 1111 skrajnem Vzhodu kakor podlago za povspeševanje svoje trgovine. K jer se vse gnete, tam noče zaostajati tudi Italija. Kakor je zavarovala Anglija svoje trgovske interese tam v Kitajo, kakor sti Rusija in Nemčija dobili »v najem , tako hoče imeti tudi Italija svoj zaliv, svojo postajo za oglje. To je takti tekmovanje med ev-^ ropskim vlastmi kakor tla je težišče evropske politike tjun v azijatskem Kitaju. Vse se gnete, kar je bolj velikega, razun — Avstrije. Mi seveda se moramo šele prepirati ti tem da-li je naša ustava za to tu, da se uresničuje za vse jednako in mej tem bi hoteli naši Nemei osredotočati vso našo trgovino v — Nemčiji. Ali je res tako zapisano, tla moramo biti z vsako idejo polstolctja za drugimi?!
Is Španije prihajajo vznemirljive vesti, po katerih se je bati, tla čakajo to nesrečno državo jako viharni časi. Liberalna vlada Sagasta se je morala umakniti preti viharjem splošne nevolje, a čira je nastopilo konservativno ministerstvo Silvela, že napovedujejo tudi temu najhujšo borbo. V deželi vlada splošno nezadovoljstvo, gospodarstvo propada in državne finance sti tako razsute, tla ne morejo izplačevati niti službenih plač. Mej tem kriče iz Kube povrnivši se vojaki po — kruhu in pomno-žujejti vrste upornih življev. Politična rovarstva in beda si podajejo roko in uničujejo nado, da bi prišlo tlo pomirjenju in po pomirjenju do konsolidacije. Grehi slabe uprave se utegnejo hudo maščevati nad nesrečno Špansko.
Domače vesti.
Sedaj nas je zalotil tako meni > Rdeči prapor« - ko smo sami sebi bili po zobeh. To bi bila seveda jako nespametno početje.
Mi smo bili namreč priobčili dopis, v katerem se je dopisnik čudil, tla so socijalni demokratje nesli svojo rdečo zastavo — mej Šerne na Corso. S posebno slastjo tla smo tudi beležili dejstvo, tla je bil letošnji »corso« veliko slabeji, nego so bili prejšnji. »Rdeči prapor« ne more u meti tega veselja našega, češ, da bi bilo le želeti, ako bi bogatini trošili več denarja, kar prihaja le delavcu v prid. Kar se pa dostaje rdeče zastave, nas opozarja »Rdeči prapor«, da pri sv. Ivanu rabijo tudi slovenske zastave o pokopavanju pusta, ki je
istotako šaljivo priredb« kakor tržaški iCorso«. To <la je še bolj poniževalno /a slovenske embleme.
Le par dobrohotnih besed v odgovor »Rdečemu praporju« in v pojasnilo slovenski javnosti sploh.
Iz našega lista je dovolj razvidno, da nismo nasprotni poštenemu veselju in tudi »eorsu« ne, ako je tak, kakoršeu je bil nekdaj tržaški »corso«, ko je bil še znamenitost in se je odlikoval po svoji eleganci in decentnoHti, ko so torej bogatini res trosili ogromnih svot. A kaj je sedanji »Corso«? To je priredba, v kateri so na mesto elegantnih mask stopile umazane, pohujsljive in pijane Seme, a vse drugo le gleda in —- ne trosi! Mi obžalujemo torej, da bogatini ne trosijo več!
Kar se dostaje pa slovenskih zastav na »pokopavanju pust«' pri sv. Ivanu, je znano, da tiste zastave niso emblemi ni kakega društva, ampak pri-rejevatelji tiste šale nosijo zastave, kakoršnje so jim slučajno prišle v roko. In ni malo se ne obotavljamo, da ne bi pripoznali, da bi nam bilo ljubše, ako bi se o takih prilikah ne porabljal naš častni znak. Kamo-li da hi hoteli zagovarjati tako razvado, kakor hoče »Rdeči prapor« # nošenju socijalističke zastave v »Corsu« pripisovati neka* kov pristno-resen značaj. Vemo, da je tudi o takih prilikah, kakoršna je »Corso«, res možna demonstracija prav resnega pomena, ali vsa prireditev mora biti malce drugačna, nego je sedanji tržaški »Corso«.
Iz »princa nam pišejo: Danes se je vršila volitev župana in štirih občinskih svetovalcev.
Zupanom je bil izvoljen z 17 glasovi od 1H gospod A nge lj Stiglid, pomorski kapetan in posestnik. (Torej se je vendar urezal »Pieoolo«, ki je trdil še pred par dnevi, kakor da bi bilo pribito, da bo njegov ljubljenec Andreicieh še nadalje žnpanoval občini. Ured.) O njem omenjamo le, tla je bil nekdaj člen hrvatske čitalnice v Lovranu ?! A danes? No, hujši ne bo od gospoda Andreicich-Golea, sicer pa mislimo, da je prišel le nov muzikant, ki bo svi ral — staro m a z u r k o, v kateri bode najbrže Andreicich-Golae sviral »prim*. No, pa bode tudi »sekuudov«. Možje naše stranke so mu tudi dali svoje glasove, da pokažejo narodu, da so prišli z iskreno željo, sodelovati kolikor le mogoče zložno.
Občinskimi svetovalci so bili izvoljeni: lie-nedikt Hačič, e. kr. poštar z 14 glasovi; Ivan Andretič od Tumpičev z 14 glasovi, Ivan Andrei-oich-Golac, bivši župan z 12 glasovi in Josip Andretič z 11 glasovi.
Za prva dva je oddala tudi naša manjšina svoje glasove, da-si nista ni jeden ni drugi prepričana, kaj sta, ali sta vendar — človeka.
Volitev je vodil gospod okrajni glavar Fabiani osebno in jo je zaključil, prečitavši v slovenskem jeziku italijanski napisani zapisnik.
Za italijansko vseučilišče. Kar vrstč se sklepi laskih občin, s katerimi določajo iste letne prispevke za osnutje laškega vseučilišča v Trstu. Mi niti ne beležimo vseh teh sklepov, ker nas stvar ne vznemirja [»osebno. To vprašanje naj le poravnajo med seboj Lahi in pa vlada. Tej poslednji je dolžnost, da presoja, da-li bi bilo laško vseučilišče na korist državni misli avstrijski ? ! Za nas pa je glavno le to, d a se n a m d a, česar trebamo za svoj razvoj in za osiguranje svoje narodne ekzistence. Drža v i no glavo smo si že zadosti razbivali mi Slovenci in nikdo nam ne more očitati ničesar, ako ta posel za nekoliko časa prepuščamo avstrijskim državnikom. Zanimivo pa je vsakako, da tudi laški listi navadno le beležejo sklepe občin, a ne označajo določenih prispevkov.
Naši podzemeljski zakladi. Pišejo nam: V cenjeni »Soči« od dne .!5. t. m. sem čital dopis »Z Vipavskega«, ki meje, kakor Vipavca, zanimal zelo. Dopisnik opisuje neko podzemeljsko jamo na Brjah in sicer v »Lozu«. Moji malenkosti, kakor rojaku iz teh krajev, je znana vsaka še tako mala jama, kakor tudi opisano »jezero«. Strinjam se popolnoma z dopisnikom, samo pripomnil hi, da takozvano jezero ne obstoji šele par let, ampak gotovo 50 let, kajti meni samemu je že znano nad .'JO let. Poleg podzemeljske jame, katere omenja dopisnik, se nahaja tam še druga jama in sicer prav pri cesti mej Kasovi jami in takozvanim »Nečil-eem«, ki pa je sedaj se zemljo zasuta. V ti poslednji sem bil kakor deček, toda nisem sel daleč, ker so stari ljudje govorili, da so tam notri ne
vem že kaki strahovi! Spominjam se pa dobro, da sem videl notri nekake sobe, ognji&a itd., seveda vse i/, kapnika.
Dalje sti v »Brdu« pod sv. Martinom dve jami. sedaj zakriti s kamenjem, v kateri smo otroei metali kamenje, ki je bobnelo globoko v zemljo! Vse to naj si ogleda oni, ki s»* čuti poklicanega za to — morda bi bilo hvaležno delo.
Kar se tiče »jezera« v »Dragi«, naj s<• poizveduje od slarih ljudi, da-li se spominjajo početka tega res čudnega »jezerca«. Toliko vem, da da so to vodnjaku podobno jezero skušali zasuti, da so je pokrili in pa da ni vse nič pomagalo. To »jezero« leži kakih 50 korakov od takozvane jame, kamor se steka vse vodovje ob deževnem vremenu. Jama je skalovita in precej globoka, podobna kraškim fojbam ; škoda, da je ni še nikdo preisknl, ker je skoraj gotovo, da so ta in one iz »mlake« in »laza« v podzemeljski zvezi med seboj in da se vodovje iz teh izteka v »Nečileu«.
Kaj in kako je pod zemljo, ne ve nikdo, a vendar ni krivo meneuje to, da se tu skriva nekaj, kur bi bilo v čast in srečo vsemu tamošnjemu okraju; zato tudi jaz priporočam tamošnjim veljakom, naj store vse potrebno, da nam odkrijejo to podzemeljsko zagonetko. Kedor je bil v Divači in videl naravni vhod v tamošfijo jamo, prizna gotovo, da ni bilo lahko odkriti, kar je danes odkrito in kar je Divačauom v korist, domovini slovenski pa v čast.
Ako pomislimo, da se bode v kratkem delala železnica po vipavski dolini, ki bode vozila par sto korakov od omenj. votlin, si lahko mislimo, koliko bi tako odkritje koristilo Brejcem in vipavski dolini v obče. Zganite se, da vas ne prebite — tujci.	B r e j s k i.
Kojansko posojilno iu koiisumiio društvo
naznanja, da se je izredni občni zbor dne 5. marca odložil radi nezadostnega števila udeležencev.
Isti se bode vršil v nedeljo dne 12. t. m. v lastnih prostorih v Hojami ob i). uri popoludne. Častiti udje so naprošeni, naj se vendar udeleže tega zbora, kajti sklepanje o premcmhi pravil ni možno, ako nisti navzoči dve tretjini udov.
Predstojnifitvo. Od tržaške kmetijske družbe. Oni členi vinogradniki, ki so zaprosili kolči in bilf iz trtnic tržaške kmetijske družbe, naj se blagovolijo takoj oglasiti za sprejem teh trt v pisarni kmetijske družbe, via Geppa št. 14. prvo nadstropje.
Ozlroili na grozilo nesrečo, ki se je dogodila ininolo nedeljo na morju blizu sv. Sobote — kakor smo sporočili zadnjič — treba že zabeležiti žalostno gotovost, da onih pet ponesrečencev niso več med živimi. Oni jedini, ki se je rešil, pripoveduje ua pretresujoč način prizore, ki so se godili v oni grozni uri, dokler niso ona petorica zginili v lazsrjenem mokrem elementu. Obupal je bil tudi že on in v zadnji tip še je zazrl luč na obrežju blizu Milj. Bilo je kakih 40 metrov od kopnega. Tedaj je skočil s prevrnjene barke, na kateri se je tiščal celih pet ur v razburkanem valovju; in ko je z zadnjimi napori priplaval do brega iu je stopil na kopno, zdelo se mu je, kakor da sanja.
Barko so našli blizo Milj in en dežnik, iu en klobuk. Pretresljivi prizori »o se godili v bolnici v Miljah, kamor so prihiteli stariši ponesrečencev v nadi, da jo oni rešeni ravno — njih sin. Pravi čudež pa je, da na rešenem Bucherju ni videti nikakih zlih posledic strašnim uram, ki jih je prebil. Toliko ur v vodi, oh taki burji in takem mrazu, to je moralo biti strašno telesno trpljenje. A kdo bi mogel opisati njega dušno trpljenje, strah in grozo, ko je videl, kako se mu tovariši bore se smrtjo in zginevnjo v valovih in ko tudi zanj samega ni bilo skoro niti iskre nade več, da bi se rešil : ko je videl torej okolo sebe le pogubo in — smrt.
100.000 kron, 25.000 In 10.000 so glavn dobitki velike jubilejske razstavne loterije. Opozarjamo na to naSe apo&tovaae čitatelje, tla se ti dobitki izplačajo y gotovini /. 2()°/0 odbitkom in da bode žrebanje nepreklicno dne 1». marci j a 18!»!«.
Različne vesti.
Koliko dohodkov ima predsednik francozke republike? Isti dobiva 000.000 frankov plače, 300.000 za razne potrebščine in 300.000 za potovanja. Vrhu tega ima še raznih užitkov, s katerimi sc dohodki
pomnožiijejo za več Htotiaočakov. Poleg brezplačnega stanovanja v palači elizejski dobiva tudi kurjavo in luč. Drugi prebivalci palače morajo skrheti za čiščenje in postrežbo predsedniku. Le ta plačuje i/ svojega le kuharja, svojega osebnega strežaja in sobarico za svojo ženo. Vse drugo delo v palači, na vrtih, v hlevih ne vrši na državne utroške. Mimo tega uživa predsednik Se marsikatero predpravieo, ki se je ohranila iz dobe kraljev in cesarjev.
Cesarski dar. »Agen/.ia Štefani« javlja, da je cesar Fran Josip doposlal papežu LMMHM) frankov za zgradnjo kapele v novem koptiškem semenišču (Kopti ho krščanski potomei starih Kgipča-nov. IT red.) v Talita v Egiptu.
Češke jezikovne iole na Dunaju. Praška »Po litik« javlja, da je deželni šolski svet na Dunaju ugodil prošnji šolskega društva Komenskv za osnutje čeških jezikovnih šol v toliko, da je dovolil le eno tako šolo v X. okraju. Društvo Komenskv je uložilo u tok na ininisterstvo za nauk proti temu odloku dež. šolskega sveta.
Vseslovanska razstava v Pragi. I z Prage poročajo, da tam kroži neka okrožnica, ki poživlja na priprave za vscslovansko razstavo.
Skladišče smodnika zletelo v*zrak. V La
(tauhrau na Krnncozkem nahajajoče se skladišče smodnika je zletelo v zrak in sicer dne 5. t. m. ob 2. uri in pol zjutraj. Vsi vojaki, ki so bili v službi, so ubiti, a mnogo prebivalcev v obližju je težko ranjenih. Hiše so popolnoma porušene na dva kilometra na okolo. Polje je opustošeno popolnoma. Štiri kilometre so porušene vsa okna in vrata, toli silna je bila eksplozija. Detonacijo je bilo čuti notri v Nizzo, 14(1 kilometrov daleč. V skladišču je bilo 50.000 kil smodnika. Vzrok eksploziji še ni znan, menijo pa, da je kemična razkrojitev brezdimnega smodnika v jednein sodov provzročila razstreljenje. Dosednj so izkopali 00 mrtvih, ranjenih pa je 110. Mrtva trupla so tako razmesarjena, da jih niti spoznati ni. Nekatera so uprav zmleta, druga je vrglo v morje f>0 metrov daleč.
„Prokleta rodbina". V Debrečinu so te dni postavili spomenik neki rodbini, ki je bila poznana pod imenom > prokleta rodbina«. Napis na spomeni kil se glasi:
Tu počivajo v (rospodu .Josip Moriez sta rej t, umrl v 02 letu svoje dobe. Ustrelil ga je njega sin. Gospa »Josipa Morieza, umrla v 47-letu svoje dobe. Ustrelila jo je nje hči. Erzsikc Moriez, umrla v 17. letu kakor samomorilka. Josip Moriez mlajši, umrl v 27. letu svoje dobe v ječi. Ustrelil je bil svojega očeta. Večno usmiljenje bodi milostno tem grešnim dušam.
Spomenik je stal 1500 gld., a postavilo ga je inadjarsko »kulturno« društvo na Sedmo-grajskem, kateremu je zadnji ud te nesrečne rodbine zapustil svoje premoženje, znašajoče 14000 gld.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessauflro Levi Miuzi v Trstu.
Plazza Kosario Žtev. 'i.
(šolsko poslopje).
ltoir.it izbor v tapetarljah. zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis ili franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da hi se za to kaj zaračunalo.
mšm mM* mŠm ašp mŠm mŠm mŠm mš* mŠ» aŠm ašm A mfa A A A mfa
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni his. štev. 5 (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese sredo!
^pppppL]ppppqqppppp|:
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadi^j« vesti.)
Dunaj 7. V defcelnein zboru Nižcavstrijskem •«<» antisemitski poslam-i »lanen z«>p<-t stavili predlog, naj se poročevalce lista »Neue Freie 1'resse izključi s tribine novinarjev. Deželni maršal pa ni dopustil tega predloga.
Dunaj 7. Ministerski predsednik ogerski s«-je poHvetoval danes z grofom Thunom. < >1» 11. uri je bil ministerski svet, katerega so se udeležili minister za vnanje stvari grof Ctoluho\v*ki, ukupni H na učni minister Kallav, vieeadmiral baron Spati n, grof Tltun, Koloman Nzell in finančna ministra Kaizl v liiikaes. »Neue Freie Presse« Širi vest, kakor tla se v avstrijskem ministerstvu pripravlja kriza. (Ta vir je tako moten, da treba pač le s skrajno rezervo sprejeti to vest. I'red.)
I'raga 7. Na <!eškem se jako širi odpor proti nabornim listam, sestavljenim samo v nemškem jeziku. ('leni naborne komisije v Smiliovu tudi niso hoteli podpisati le nemški sestavljenega zapisnika.
Wa*lihigtoti 7. General Otis je dovršil načrt za splošni napad iu nameruje napasti Fili-pinee od vseli strani. Z dospevšimi podkrepili znaša vsa moč Amerikunov, vštevši mornarnieo, 41 /H K) mož.
Iterolili 7. »Berlincr Politisehe Naehriehten« so izvedeli, da je zapovedujoči admiral Knorr izvršil svojo nakano, sklenjeno že minole jeseni iu je uložil prošnjo za odpuščenje.
Trgovinske vesti.
liud i mpestn 7. Pšenica za marc gold. 10\*)0—1<W>2. Pšenica za april gl. D.IM1 tlo «.K»5 Pšenica za oktober golti. H*6F> do H-II7. Rž za oktober gl. —•- do —•—. Rž za marc ghl. S* — do H-02. Koruza za maj 1 H9t>. gld. 4 6f) do 4 «ifi. Koruza za oktober gl. —• tlo —•—. Oves za marc gl. iVHl do fvvJ3. Oves za oktober gl. —•— do - '—. Koruza gl. —.— do —.—.
Pšenica: ponudbe zmerne. Povpraševanja živahna. Prodaja HOOOO. met. st. Vreme: lepo.
Hamburg 7. Trg za kavo. Hantos gootl ave-rage za mare 29.50, za maj 20'50, za september .'>()•;"»(), za december HI.—.
11»Vl*e 7. Kava Hantos gootl average za fc-bruvar 50 k. frankov 35.— za juni 50 k. frankov 515.76,
Pragu 7. Surovi sladkor I. izdelek, SH0/o Kcudcment franco Aussig. Mirno. Prointno gold. lil.—13.02V,. April gld. 13.05. Oktober-tlec. gld. 12.35 Denar.
Dunajska borza dne	7. marca.
vt'cru)	ilniiPN
Državni dolg v papirju . .	101.25	101.15
„ v Hi-ebrii . .	101.05	100.95
Avstrijska renta v zlatu . .	120.10	120.10
v kronah 4°/0	101.40	101.45
Kreditne akcije..........307.00	307.75
London 10 Lsr............120.47	120.47
20 mark..............11.79	11.78
Napoleoni..............9.55 lL	9.65 lL
100 italijanskih lir ....	44.25	44.05
St. 2341
Razglas dražbe.
Dne 27. marca 1899. oddalo se bode potom jtiMic dražbe pri podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu zdolaj navedene love s sledečimi klicnimi cenami za osemletno dobo v /akup, in sicer :
1.	Dune-Kačice .... HO gld.
2.	Nabrežina.....100 „
)>. Mavhinje ,	SO ,,
4.	Kobilaglava .... 35 ,,
5.	(iabrovica.....25 ,,
Lovi pridejo na dražbo po tej vrsti in
so začne dražba ob 10. uri predpoludne. Varščine je položiti najdalje do 10. ure predpoludne dneva dražbe.
Natančnejša pojasnila daje podpisano okrajno glavarstvo med časom uradnih ur. C. kr. okrajno glavarstvo. Sežana 28. febr. 1H99. Dr. Laharnar.
Mi Alte	Razprodaja vse
(prej Aite & Zadnik)	v /-nlo«i 1M)
Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. *»'*«»'»'
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinaSamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inaereijo se plara po 1 ni\ za ln-aedo; za večkratno inaercijo pa se cena primerno znit.&. Oglasi za vse leto zn enkrat na teden stanejo po lO gld. ter se plačujejo v četrtletnih nntenpatnih obrokih. Najmanja objava -'Ht nve.
Išče se
vajenca (grzona) za mizarsko obrt. Naslov se izve v ..TrfcaAkem pod p. in bralnem društvu" ulica Stadion it. l'.t.
"V
Čast nama jo javiti, <la sva v Nabrežini v hiši St. 76 otvorila tovarno sodine vode (sifonov in pokali«*).
Nadejava so, da bode slavno občinstvo podpiralo to zapričeto domačo industrijo, in to tem raje ker bode postrežba točna, pijača izborna po navadni eeni.
Z odličnim sp<»stova njem udana
Josip Pertot, Jakob Frankovid,
tovarnarja.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST Via Malcanton St. I - TRST
%ni<»ira pokislu* /a jedilnice, spalnice in »pre-Jrmniee, >.imtiic in peresiiic, »slediti t it železnih hlairaja, po rcmih, da se ni haO konkurence.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od »loveče avstrijske znamke
„S t y r i a" in
„Styria" oripal
— naj »e obrne do —
L. Golobi? v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in l>almaeij».
PRSNI PRAH (prah za izvoščeke)
,	(ne knšljaj).
najbolje sredstvo proti kailju, hripavosti, zasiižanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam.
Skatljica z navodilom po 30 nvfi. Dobiva se jedino v
lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih"
»Urinska palaču, Trst.
Zunanje naročhe izvršujejo se obratno posto.
MlljC nepreklicno pr edzadnji teden	i glav i i JOO.000Kt V1 2. glav. dobitek 25.000 Kl vr' a. glav. dobitek |0.000Kr vr v gotovini 20" „odbitka.
Hlinoiclfo orobilo nn KH nun priporočajo: Criaseppe Holatlio. Mandl iSt Conip., „II Mer-UUlIdJdllC 91 CtllC pU JU IIVU. curio Trieatlno", Alessandro I.evl,Oirolamo Morpurgo.Marco Nigris, Knrico Sehiit'mann, (liuseppe Zohlan.	
„THE GRE S HAM"
anglćžko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 81. decembra IH',17...........Krim 159.997,579'—
Letno vplačilo premij in obresti tlo 31, decembra 1HJI7..... » 28.828,875*—
1/plačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1H4H.) .	> 848.8U0,<N»?*—
V letu 1X«>7. i/.dnnili 74t>8 polic za glavnico t>d....... » <»7.881,851*91
Prospekti,-ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od ni'>,e imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih.
Glavno zastopstvo v Trstu.	i
Via del Teatro Stv. 1, „Tergeateo" Soala IV.	_
Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci.

„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
l/.liaja v Trstu dvakrat na dan razini nedelj in praznikov.
1
/jutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerao pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 1). uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdan i i gl. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (podeduje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: /jutranje izdanje kr., večerno 4 kr
>
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
St. 2. — Via Molin piccolo St. S. — Via S. Michele St. 7. — Poute della Fabra. —
Piazza t'asenna St. 2. — Via Molin piccolo St. 8. — Via S. Michele St. 7. — Polite della Fabra. — Via Hivo St. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caserma St. 13. — Via Belvedere St. 21. — Via Ghega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Aequedotto. — Via Istituto St. I K. — Pinzza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na (ireti pri n«>Hp. Pogortdcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri, gosp. Ani vdovi ('iaSperšir. Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v
i
Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvi tek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji iu hramlm nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, iivužujtt