PoStnina plačana V gotovini. Leto XVII., št. 9f UpravmStvo; L.juDijana, ticafije ulica &. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126T Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-curgova al i. - Tei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica §t_ 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca St. 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, V Vi en St 105.241 Llubllana, petek 17« aprila tt36 Cena i Plr Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Btaočnina znate mesečno Dto 25^ Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 6. Teiefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon St. 65._ Rokopisi se ne vračajo. Evropa na razpotju Kolikokrat so že bile na razpotja politične sile te naše celine, sedaj so praiv gotovo zopet. Če le kdaj, velja za današnjo situacijo, da je silno odločilna za bodočnost, da se mora sedaj odiločiti, ali se bo Evropa še nadalje borila v med-sel)ojni borbi ter se slabila z njo, ali pa jo bo mogoče vendarle v zadnji uri zbrati na sporazum in slogo ter ji po tej poti pokazati pot v boljšo bodočnost. Francoski načrt o organizaciji miru v vsej Evropi nam je še enkrat predočil ves idealistični zasnutek in tudi z druge strani se je prav sedaj znova povzdignil glas za Panevropo. Toda nič več se ne more zamolčati, da istočasno korekoč odmeva od oboroževalnih napovedi ter načrtov, nič več v maskirani ali tajni obliki, marveč povsem očitno, povsem brez olepševanja. Sredi vsega tega stoji še vedno Društvo narodov, v prizadevanju, da si ohrani svojo vodilno in pomirjujočo pozicijo. Toda priznati se mora, da se mu je ugled silno okrnil in nad vse je značilno, da se danes čujejo celo že od njene najbolj dosledne ter najbolj vnete zagovornice Francije, posamezni glasovi, navdani s črnim pesimizmom, ki resignira-no pravijo, da bi bilo najbolje, nič več zidati na 2enevo, marveč jo kratkomalo prepustiti usodi. Res da so to šele osamljeni glasovi, toda kljub temu so silno značilni. Evropa je na tem, da preide od sistema mednarodne mirovne organizacije, od sistema kolektivnega mirovnega prizadevanja, na stari sistem individualnih zvez in pogodb, ki so si postavile svoj najzanesljivejši temelj na — vojaško silo. Razkroj medsebojnega zaupanja je hkrati prinesel razkroj moralnega prestiža Društva narodov, povzročen po očitnih porazih v raznih področjih, zlasti izvenevropskih. Individualna akcija močnejših držav preti, da mu izpodkoplje temelje, ki so v toku povojne dobe jako trpeli. Brez pretiravanja se mora reči, da tako hude krize Ženeva &e ni preživljala kakor zadnje leto, pa da ta kriza nikakor še ni prekoračena, marveč se še veča. Evropa je tu zares na razpotju. To je objektivna kruta resnica, ki se ne da nič olepšati in nič omiliti. V zaidnji dobi so se obnovili predlogi, naj bi se Evropa omejila na lastni kontinent, češ da so izvenevropski politični r.roblemi preveliki za njeno moč. Taiki in enaki predlogi črpajo svojo idejno oporo v dejstvu, da je ravno v izvenevropskih problemih Ženeva odrekla. Saj ni mogla preprečiti oboroženega konflikta med Bolivijo in Paragvajem radi Grančaka, ni mogla zaščititi Kitajske, ko ji je Japonska jemala Mandžurijo in končno ni mogla nuditi učinkovite pomoči Abesiniji, dasi je Italijo proglasila za napadalca ter naperila in proglasila zoper njo gospodarske sankcije. Resnica je, da se je v izvenevropskih problemih pokazala najprej nemoč Ženeve, toda vprašanje je, če je v tem težišče za oceno moči Društva narodov. Zaikaj tako se suče politični razvoj, da smo prisiljeni sklepati, da bi Žeineva v specijalnih evropskih problemih ne funkcionirala nič bolj, kadar bi se postavili v enaki kritičnosti. O tem nam priča obravnavanje velikih mednarodnih vprašanj iz najnovejše dobe. Vrh tega pa bi resignacija na možnost posredovanja v izvenevropskih predelih odbila države, ki niso iz Evrope, ter nedvomno s tem položile silno težko moralno obtežitev na ves ugled DN. Vse ljudi, ki ljubijo mir, napolnjuje danes bojazen, da se res podira ona zgradba, na katero je svet naslonil svoje zaupanje in svojo vero glede bodočnosti To velja posebno še za male in srednje države, ki so po pravici gledale v Društvu narodov svoje najbolj varno zavetišče, oni forum, ki sicer nikakor ni popolno delo človeškega prizadevanja, ki pa je vendarle ogrodje mednarodne varnosti ter medsebojnega zaupanja. Zato tii bila popolna resignacija na Ženevo za velike države brez primere manjša izguba nego za ostale. Seveda je hkrati res, da bi končne katastrofalne škode, ako se prično problemi mednarodnih odnošajev reševati zopet po starem, z medsebojnim uničevanjem, velikih ne zadele manj nego ostale narode. Sodobna Evropa ima več opasnih področij, v katerih tičijo miazmi krize. Sedaj se zdi najakutnejše nevarno mesto Porenje, na področju nemško-francosko-belgijske meje, ki se je zdelo zavarovano z Locarnom. Toda drugo enako kritično področja je v vzhodnem ter iužno-vzhodnem predelni srednje Evropa v Po-dunavju. Pod vtisom remilitarizacije Porenja se sicer zdi, da je težišče preneseno tjakaj, toda nič si ne smemo prikrivati dejstva, da je situacija v celoti v srednjeevropskem področju še bolj labilna pa bi se mogla ob prvi ugodni priliki še mnogo huje pretresti, nego v zadnjih tednih na zapadiu. V zadnjem času se posveča iz Berlina posebna velika pozornost ukrajinskim zadevam, kar naj mimogrede omenimo kot znak, kako se smatra kot posebno labilno področje vse, kar leži med jedrom ruske ter nemške sfere. Ako še dodamo, da se je nevarno napelo razmerje na Sredozemskem morju, med velikima silama, ki do sedaj nista imeli med seboj sporov te vrste, smo se dotaknili najbolj znanih stvari, pri Abesinska kriza na vrhuncu: V Ženevi ne najdejo izhoda Italija je stavila pogoje, ki so do cela nesprejemljivi in so položaj do skrajnosti poostrili - Seja odbora tr inajstorice je ostala brezuspesna Ženeva, 16. aprila, r. Današnji dan je potekel v znaku mrzličnih posvetovanj in razgovorov za kulisami. Na vse strani so se vršile konference, ki pa niso spravile italijansko-abesinskega spo»-a niti za korak bliže k rešitvi. Po splošni sodbi je položaj nespremenjeno kritičen in še vedno ni izgleda. da bi se pojavil kak odrešilni predlog, ki bi mogel dovesti aTiaga poročilo o svojih razgovorih z abesinskiin in italijanskim delegatom ter o pogojih Italije. Nato je prečital piano, ki mu ga je poslal abesinski delecat Volde Manam. Abesinski delegat zahteva, naj odbor ugotovi, da je Ita'ija odklon'la poga anja v okviru DN. Zato naj se proti Italiii uvedejo vse po paktu DN predvidene Sankcije in io prisili k Spoštovanju prevzetih obveznosti. Odločno prote®tira proti temu, da bi se mirovna poga;anja vršila neposredno brez sodelovanja DN in izven Ženeve. Razvila se je nato daljša in mestoma zelo burna debata. Posebno ostro je nastopil Eden. Podrobnosti še niso znane. Ve se le toliko, da odbor trinajstorice danes še ni prišel do nobenem «k'er»a in se bo seja jutri ponoidne nadaljevala. Na pobudo francoskega delegata Bon- courja jc bife po seji odbora dogovorjeno, naprositi iltafijanskega delegata, naj do jutrišnje seje odbora skuša pridobiti Mus. solinija za to. da spremeni in omili »vojje predloge, ker je na osnovi sedanjih italijanskih pogojev nemogoče pričeti poga'a-nja. Baron Aloisi je še nocoj stopil v telefonsko zvezo z Mussolinijem. Kakšen odgovor je dob JI, ob uri. ko to poročamo, še ni znano. Tudi belgijski kralj posreduje ? Zadnjo nado polagajo v ženevskih krogih tudi na posredovanje belgijskega kralja Leopolda, ki je preko Švice odpotoval v Rim, da v sporazumu z angleškim kraljem posreduje pri italijanskem kralju ta čin prejšnjo likvidacijo abesinskega konflikte. V italijanskih krogih sicer zatrjujejo. da ni nobenih neposredn-ih pogajanj med Londonom in Rimom ter da jim o akciji belgijskega kralja ni nič znanega-Ugotovljeno pi K da je belsi^n knali zares odpotoval v Rim. Francija bo odslej v prvi vrsti mislila na svojo lastno varnost Senzacionalen govor francoskega ministrskega predsednika — Razočarana po ženevskih neuspehih bo Francija šla svojo pot Pariz, 16. aprila d V svojem govoru, ki ga je imel ministrski predsednik Sarraut na banketu glavnih urednikov francoske, ga pokrajinskega tiska in ki so ga prenašali tudi po radiu, je izjavil med drugim: Evropa preživlja se<*aj eno izmed najbolj hudih kriz v zadnjih 20 letih. Ali res ne more priti do sporazuma med evropskimi narodi? V Franciji si vsekakor vsi želimo miru. Tudi francoska vlada nima večje želje kakor po miru in *icer po var. nem ter častnem miru za vse in z vsemi. Francija neprestano poziva vse države, naj se združijo proti vojni. Francoski mirovni sistem stremi po enakopravnosti držav, prostovoljno prevzetih obveznosti, medsebojni pomoči, kakor tudi po omejitvi oboroževanja. V teku 20 let je Francija za dosego tega cilja neprestano doprina. Sala težke žrtve. V tem času ni iskala to. liko miru zase, kakor za druge. Toda po razočaranjih, ki jih je v zadnjem času doživela, se bo Francija naposled morala nekega dne odvrniti z ženevske poti ter se bo morala odreči kolektivni varnosti, da bi mogla poslej misliti na zaščito lastne varnosti. Francija lahko v«ekakor v nasprotju z drugimi državami prepreči vse možnosti napada na svoje ozemlje, toda v svojih mirovnih prizadevanjih je izčrpala že vse možnosti, da bi mogla ustvariti varnost za vse. Vsa Francija odobrava Listi obširno komentirajo snočnji govore Sarrauta in pravijo, da bo imel velik odmev v inozemstvu »Ere Nouvellec imenuje predsednikov govor moder apel, navdahnjen z najvzvišenejšim domoljubjem in najglobljo zvestobo do mim. Govor odobravajo tudi desničarski krogi, ki so sicer v opoziciji. »Ami du Peruple« priob&uje članek poslanca Taitttogerja, predsednika organizacije »Patriotske mladine«, ki pravi med drugim: Sarraut je imel govor, ki je vreden zaradi mirnosti in dostojanstvenosti vse pohvafle. želimo izkazati priznanje temu nastopu predsednika vlade, ki se popolnoma ujema z du. hom narodne sloge in s stališčem vseh res nacionalnih Francozov. Nemci nezadovoljni Berlin 16. aprila. AA. V neanSkih političnih krogih živahno komentirajo snočni ' govor predsednika francoske Vlade Sarrauta in poudarjajo, da hoče Francija ostati i pri svoji dosedanji politiki vojaSkfli Zato tudi govor predsednika vlade Sarrauta ne more izboljšati sedanjega mednarodnega položaja. Angleži razočarani Pariz, 16. aprila, g. Londonski dopisniki velikega informacijskega tiska poročajo, da so včerajšnja namigavanja ministrskega predsednika Sarrauta, da bo Francija če bo potreba, zapustila DN, izzvala v angleških vladnih krogih močno vznemirjenje. Sicer v splošnem teh francoskih groženj ne jemljejo preveč tragično, jih pa kljub temu vpoštevajo in naglašajo, da bi takšen korak zelo otežkočij angle. ško-franoosko sodelovanje. Anglija bi po morebitnem umiku Francije iz ženeve pokazala popolno nezanimanj© za evropske zadeve in bi se spet vrnila k stari politiki >splendid isolation.« V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo, da je Francija slej ko prej pripravljena sodelovati pri angleški sankcijski politiki, toda le s pogojem, da Se enake sankcije uporabijo tudi proti Nemčiji. Ker bi po splošnem nazira. nju petrolejske sankcije ne imele nobenega učinka, pridejo v poštev le še takozva. ne sanitarije pri paroplovbi, po katerih bi italijanske ladje ne smele pristajati v lu-kah držav, ki so članice DN. Na takšne sankcije pa bi Francija pristala tudi le tedaj, če bi se uporabile prav tako proti Nemčiji. Angleško posojilo Abesiniji London, 16. aprila, o. V krogih Cityja trdijo, da bo v kratkem emitirano abesinsko posojilo v višini pot milijona funtov, kakor hitro bo izvršilni odbor, ki si je zadal nalogo podpirati Abesinijo, pokazal pripravljenost, da sprejme pokroviteljstvo nad razpisom posojila Finančni krogi potrjujejo, da bo Abesinija dobila posojilo za nabavo vojnih letal v Angliji. Angleški zakladni urad je izdal dovoljenje za razpis posojila po dolgem obotavljanju in Ie s pogojem, da s posojilom ne bodo oficielno trgovali na londonski borzi. Posojilo ae bo izdalo po tečaju 95 odstotkov in 3 6°/o obrestmi, vračljivo pa bo do 1. 1042. Zasedanje bolgarskega Sofija, 16. aprila, p. Pod predsedstvom vojnega ministra generala Lukova se je danes sestal višji vojni svet. Zasedanje to trajalo *sč dni- Ras Nasibu zadnja nada Abesinije Itafijani 90 prešli sedaj tudi na južni fronti v napad, da uničijo še zadnjo neguševo armado Rim, 16. aprila, d. Po mnenju vojaških strokovnjakov bo maršal Badoglio ze ▼ doglednem času nadaljeval pohod proti abeiinski prestolnici. V italijanski javno-lti go prepričani, da je napravilo zavzetje ttrrSega neguševega glavnega stana prosto pot v Adis Abebo in da so dnevi abesm-skega cesarstva sešteti. Menijo, da bo maršal Badoglio ukazal svojim divizijam nadaljnje prodiranje za zadnji sunek v osrčje Abesinije, kakor hitro bo general Graziani z uspešno ofenzivo proti edini še intaktni abesinski vojski, južni armadi rasa Nasiba, zavaroval italijansko severno vojsko ob boku pri Hararju. Med tem bo po mnenju vojaških strokovnjakov maršal Badoglio poslal večje število motoriziranih oddelkov v Desie; razen tega bo osnoval na tamos-njem letališču novo letalsko italijansko oporišče, kjer bo zbral več eskadrilj letal za bombardiranje, ki naj bi pripravila novi sunek italijanske vojske proti Adis Abe-bi. Kot gotovo smatrajo, da bodo sedaj italijanske kolone prodirale iz Gondarja, So-kote in skrajnega vzhodnega boka pri Sar-di, glavnem mestu Ause. koncentrično proti Desiju, kjer naj bi ojačile že dospele čete. Preden bo maršal Badoglio izvedel s temi vojaškimi silami nameravani sunek proti Adis Abebi. mora izvesti general Graziani napad proti vojski rasa Nasiba ter jo pognati z njenih postojank, kajti le na ta način se moreta zavarovati oba boka italijanske severne in južne vojske proti nenadnim napadom. Italijansko vojno poročilo Rim, 16. aprila, k. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 186, v katerem sporoča maršali Badoglio: Desie je včeraj zavzel eritrejski armadni zbor, ki je pod poveljstvom Pirzia Biro!-lija zapustil Kvoram 9. aprila in izvršil z odločnostjo, vredno slavnih tradicij eri-trejskih čet, nad 200 km dolg pohod v komaj 6 dneh. Armadni zbor so odlično oskrbovale letalske eskadrflje. Včeraj so prispela v Desie tudi naša prva letala. Na somalskem bojišču se vrši gibanje prednjih čet. Nove podrobnosti o zasedbi Desija Rim, 16. aprila. AA- O prihodu italijanskih čet v Desie poročajo še naslednje podrobnosti: Mesto j« bilo popolnoma prazno. Prebivalstvo se je skrilo v sosedne vasi- Mu-nioijska poslopja, ki so jih ponovno bcmn_ bardirali, so popolnoma uničena- Obenem z italijanskimi četami so prispela v Desie tudi tri letala. Na čelu italijanskih čet je bil general Piraio Birolla. Trije francoski zdravniki, zaposleni v bolnici Rdečega križa, kjer so zdravili abesinske ranjence, in katoliški redovniki lazaristi so se prijaivilli italijanskim oblastem, ki so jih naprosile, naj nadaljujejo svoje človekoljubno delo- Italijanske oblasti so jim izročile potrebna zdraviila. Prebivalci so se začeli nato po malem vračarti v mesto, kjer jim italijanske Oblasti dele živež- Prebivalci pripovedujejo, da je aibesmskd prestolonaslednik zapustil Desie v zadnjem h!_ pu. Zaraidi tega mislijo, da se je nameravali Italijanom predalti. S prestolonaslednikom je oddelek vojakov, ki šteje tisoč mož. Odpotovali je v neznani smeri. Italijanska »prednja straža o zija vitja, da je naletela na skupino bojevnikov iz galskeg-a plemena, ki zasledujejo neguševe čete. Po_ vsod leže mnogoštevilna trupla vojakov cesarske garde, pohabljena z noži, kar je dokaz za sovražno razpoloženje domačinov pnotti negušu samemu. Itaili ianslki no-vinarji trdijo, da je cestta iz Desija v Adis Abebo v prav dobrem stanju in <$a bodo mogli motorizirani oddelki prevoziti to razdaljo še prej ko v treh dneh. Padec Adis Abebe 21. aprila ? Rim, 16. apritla- w. V Italiji pričakujejo z vso gotovostjo, da bodo italijanske čete zasedle dne 21. aprila abesinsko prestolnico. Ceste iz Desija v Adis Abebo so baje prav dobre in zato ni niti najmanj izključeno, da bodo italijanske čete v treh dneh prehodile 250 km, ki jih še loči od neguševe prestolnice. Usoda neguševih severnih armad Adis Abeba, 16. aprila, o. Nihče ne ve, kje se sedaj mudi abesinski cesar. Celo vladni krogi si o tem niso na jasnem, menijo pa, da se je s svojo gardo umaknil v gorato pokrajino zapadno od jezera Ašan-gija. Po bitki pri Ašanigijskam jezeru se je abesinska vojska umaknila v treh smereh. Cesar je s svojo gardo odšel v kraje zapadno od ašangijskega jezera, ras Azebu se je z ostankom svoje vojsike umaknil v kraje pri Debra Taboru, vzhodno od Tonskega jezera, ras Imru pa se je umaknil v gore severno od Debra Tabora. V goratih krajih je med tem pričelo močno deževje, ki bo Abesincem gotovo omogočilo boljšo obrambo proti sovražniku. Spopad južno od Ašangija Adis Abeba. 16- aprila, o. S severnega bojišča poročajo, da se je na velikonočni ponedeljek razvnela med četami abesin-skega cesarja, ki štejejo okrog 20-000 moz, in večjimi oddelki italijanske vovske jugovzhodno od jezera Ašangija velika bitka Italijani so prodirali proti Desiju. Cesarjevi vojski je uspelo premagati nasprotnika, ker mi imel na razpolago dovolj letali in je bil že precej oddaljen od svojega oporišča Na bojišču je obležalo mrtvih 2-000 askarov in nad 500 italijanskih nacionalnih vojakov, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Abesinske izgube so bile relativno majhne. Po teh poročilih sklepajo inozemski novinarji- da se nahaja med Am-bo Alagijem in Desijem, torej za tretjim armijskim zbore m, ki je pod poveljstvom generala Pirzija Biro® j a prodrl do Desa-ja, še mnogo oboroženih abesrnskih vojakov, ki se počasi zbirajo in ki bodo Italijanom povzročilo gotovo še zelo mnogo težav. Operacije v Ausi Asmara 16. aprila, o. Italijanske čete. ki so iz Asaba prodrle skozi Danakilsko puščavo in zasedle pokrajino Auso odnosno njeno glavno mesto Sargo. so doslej urejevale zvezo s svojim oporiščem v Asabu. Zveza je sedaj popolnoma urejena in je zato začela včeraj italijanska kolona prodirati dalje v dveh smereh, tako da se bo v doglednem času združila s severno in južno vojsko. Italijansko letalstvo na vzhodni fronti je zelo aktivno in neprestano oskrbuje vojaštvo s prehrano, vodo in strelivom. Grazianijeva ofenziva / Ogadenu Adis Abeba, 16. aprila, d. Po vesteh iz Hararja se je razvila na južni fronti srdita bitka. Kljub močnim italijanskim bombnim napadom so abesinske čete pod poveljstvom rasa Nasiba in turškega generala Vehiba paše doslej obdržale svoje dosedanje postojanke. Italijanski napad se je pričel južno od Sasobane in sicer po močnem bombardiranju s plinskimi bombami. Vse kaže, da hoče general Graziani armado rasa Nasiba in turškega generala Vehiba paše obkoliti. 3540 lun novih cest Asmara, 16. aprila, k. Poveljstvo inže-njerskih čet je objavilo podatke o cestah, ki so jih Italijani zgradili v zadnjih 6 mesecih na zasedenem abesinskem ozemlju. Pri cestnih delih so bili zaposleni vojaki, pa tudi domači delavci, zlasti osvobojeni sužnji, ki so dobili na ta način takoj zaslužek in zaposlitev. V tigrejski deželi in ostalih pokrajinah za severno fronto je bilo zgrajenih 2.810 km cest; 873 _ km je bilo zgrajenih za promet v obe smeri, 1.437 km cest pa je zgrajenih na naravni podlagi in služijo za promet v eno smer. Na teh cestah je bilo zgrajenih mostov v dolžini 1.114 m, v kamnu in cementu 451 m, _ v železu 238 m, lesenih mostov pa v dolžini 425 m. Tu niso všteti mostovi, ki merijo v dolžini manj kot 20 m. V Ogadenu in sosednih zasedenih pokrajinah je bilo zgrajenih 1.230 km cest za piomet v obe smeri. Tako meri dolžina na novo zgrajenih cest 3.540 km. Posamezne ceste so izpeljane prav do fronte. Poslužujejo se jih razen Italijanov tudi že domači trgovci. Stavka na univerzi v Zagrebu končana Zagreb, 16. aprila, o. Stavka, ki so jo na zagrebški univerzi vprizorili frankovci in ki je trajala polna dva in pol meseca, se je danes klavrno končala. Večina dijaštva je uvidela brezplodnost te akcije ter se je odločila za prekinitev stavke. Danes so se začeli dijaki vpisovati in se jih je že prvi dan vpisalo toliko, da so imeli na kvesturi polne roke dela. Danes je imel sejo tudi univerzitetni svet. ki je pri tej priliki odklonil ostavki rektorja dr. Hondla in prorektorja inž. Stipetiča ter obema izrazil soglasno zaupnico. Tudi veterinarska in šumarska fakulteta sta imeli seje svojih svetov, na katerih so bile prav tako odklonjene ostavke obeh dekanov in prodeka-nov. Ostali fakultetni sveti bodo na enak način še v teku tedna likvidirali vprašanje ostavk, tako da se bo s prihodnjim tednom pričelo zopet redno delo na vseh fakultetah. Zadušnica za Brkljačiča Zagreb, 16. aprila, o. Davi ob 8. je bila v katedrali zadušnica za umorjenega poslanca Brkljačiča. Maši je prisostvovalo okrog 2.000 ljudi. Dr. Mačka je zastopal njegov osebni tajnik prof. Jelašič. Prisotne so bili delegacije raznih korporacij, društev in ustanov. Po maši zadušnici so se udeleženci mirno razišli in ni prišlo do nobenega incidenta. Narodno žalovanje bo trajalo še do nedelje. Vse mesto je še vedno v črnih zastavah. Predsednik vladv zopet v Beogradu Beograd. 16- aprila, p. Ministrski predsednik dr.' Milan Stojadinovič se je davi ob 6.40 z Bleda vrnil v Beograd. Poleg drugih sta ga na postaji pričakovala tudi prosvetni minister Stošovič ter minister za šume in rudnike Djura Jankovič. Naši poslaniki v Beogradu Beograd, 16. aprila, o. V Beograd so prispeli jugoslovenski poslaniki Jovan Dučič iz Rima, dr. Aleksander Vukičevič iz Budimpešte in Momčilo Jurišič iz Sofije. Preiskava proti aretiranim narodnim poslancem Beograd, 16. aprila, p. Preiskovalni sodnik pri sodišču za zaščito države Djordje Marinkovič je v poslednjih dneh zaključil zasliševanje narodnih poslancev, ki so bili osumljeni soudeležbe pri atentatu v narodni skupščini. Čim bo docela zaključil preiskavo, bo izročil vse zbrano gradivo državnemu tožilstvu pri sodišču za zaščito države v svrho nadaljnjega postopanja. Upokojitve Beograd, 16- aprila. A'A. Na predlog pravosodnega ministra 9ta bila upokojena: predsednik upravnega sodišča v Celju dr. Janko Bedekovič in podpredsednik stola sedmorice v Zagrebu dr. Ivan Vrančič. Napredovanje Beograd. 16. aprila, p. Monopolski svetnik v I. stopnji 4. skupine Edvm Jila pri tobačni tovarni v Ljubljani je imenovan za višjega monopolskega svetnika v Isti jx>lo-žajni skupini. Beležke Konflikt med mačkovci in socialisti Voditelj jugoelovenskih socialnih demokratov dr. Zivko Topalovič se je že ponovno bridko pritožil proti dr. Mačku, čes da mu razbija enotno fronto delovnega ljudstva s snovanjem posebne, samo njemu podrejene »Hrvatske delavske zveze«. Dr. Topaloviču odgovarja sedaj »Obzor«, ki pravi, »da vodijo danes hrvatske delavce ljudje, ki so z njimi istega duha in ne več neki voditelji, ki niso imeli nobenih pravih zvez s hrvatskim delovnim ljudstvom. Ti ljudje so se pod raznimi naslovi vsiljevali hrvatskemu delavstvu. Med njimi tudi dr. Topalovič, ki & svojimi prijatelji ne zastopa niti 10 odstotkov vsega jugoslovenskega ddavstva. Takozvani socialisti so se znašli prav dobro v vsakem režimu, ter so očuvali svoje položaje v delavskih institucijah. Sedaj občutijo ti gospodje, da jim bije zadnja ura in da bo poslalo hrvatsko delavstvo pri prvih volitvah v delavske institucije samo svoje ljudi. Radi tega poskušajo s pomočjo Delavskih zbornic, ki jih imajo še v rokah, ovirati po-kret »Hrvatske delavske zveze« ter forsi-rati ustanovitev Jugoslovanske socialistične stranke. Pokret dr. Mačka pa bo storil vse potrebno, da se vse take akcije čim uspešnejše pobijejo.« Zanimiva sodna razprava Pred sodiščem v Šibeniku se vrši te dni razprava proti predsedniku šibeniške občine Marku Bačiniču radi zlorabe službenega položaja, oškodovanja tuje imovine, samovoljne prilastitve imovine in kajenja hišnega mini. Tožbo je vložila krajevna organizacija JNS v Šibeniku, katero je svoj čas g. Bačinič nasilno deložiral iz njene pisarne. Ojačenje JRZ v dravski banovini Opoldansko radikalsko glasilo »Slovenski dom« poroča z Bleda: »Zadnja dva dni je predsednik vlade prebil na Bledu v daljših političnih razgovorih z vidnejšimi predstavniki JRiZ v Sloveniji. V ponedeljek je priredil predstavnikom JRZ kosilo, zvečer istega dne pa je imel daljšo konferenoo z bivšim ministrom dr. Kuilovcem, sedanjim glavnim tajnikom JRZ za dravsko banovino. Predsednik vlade je napravil z dr. Kulovcem tudi krajši izlet v okolico Bleda, zvečer pa ga je prdržal na večerji. Biilo je opaziti zanimivo dejstvo, da je bil pri zadnjih političnih razgovorih na Bledu tudi dr. Ažrnan, prvak bivše radikalne stranke v Ljubljani. Iz tega se sklepa, da se bo o j a-čilo sodelovanje bivših radikalov v organizaciji JiRZ v dravski banovini.« Pripojitev štrigove k ljutomerskemu srezu Občina štrigova v Medjimurju pripada poli t;čno-ad m i nis tra ti vno dravski banovini in tvori del ljutomerskega sreza, sodmjsko pa je bila do zadnjega časa še v območju sreskega sodišča v Cakovcu. Nedavno je minister pravde kakor smo poročali, odredili, da se občina Štrigova priključi, tudi v sodnijskem oziru svojemu srezu in da spada v bodoče pod sresko sodišče v Ljutomeru. Ta odločitev je pri rodna in odgovarja ureditvi razmer na meji kočevskega in čabarskega sreza, kjer je nekaj občin-nele politično-administrativno. nego tudli sodniijsko pripadlo čabarskemu srezu odnos t no sodišču. Sedaj pa je 'iz Zagreba ven organizirana akcija proti »okrnjenju Me-djiimurja«, češ, Štrigova spada v hrvatsko Medjiimutrje, tam je veljalo madžarsko pravo in krivično je to občino podvreči ju-dkaturi bivšega avstrijskega pravnega področja. Povrh pa, da je Štrigova hrvatska in ne spada pod slovenski Ljutomer. To so seveda argumenti, ki bi veljali vicever-za tudi za slovenske občine, ki so pripadle čabarskemu srezu. V Varaždinu ?n Cakovcu se sedaj organizirajo protesti in od vlade se zahteva, da se pripojitev Štrigove k ljutomerskemu sodnemu srezu prekliče. Kdo je sedaj pravi ? V kratkem začne v Ljubljani izhajati tednik »Stara pravda«, ki ga bo izdajala skupina, ki se je doslej zbirala okrog »Ljudske pravice« skupno s skupino okrog »Bojevnika«. Ta list bo prenehal izhajati. Novi tednik bo zastopal politiko »slovenske fronte« in sodelovanja z dr. Mačkom. Na drugi strani priobčuje »Slovenska Zemlja« naslednjo izjavo dr. Mačka: »Somišljeniki, ki se danes zbirajo okrog »Slovenske zemlje«, so bili prvi. ki so se izjavili za pol:tično zvezo s Hrvati in pre-čanskimi Srbi pod mojim predsedstvom in ki so to politiko dosledno izvajal od volitev 5. maja dalje. Zato morem priznati samo njih kmečko-delavski pokret kot dol skupnega pokreta Hrvatov in Slovencev pod mojim vodstvom.« Zadnji avstrijski cesar — svetnik ? 5-Intem. News Service« poroča z Dunaja, da je posetila deputacija Zveze avstrijskih monarhistov dunajskega nadškofa kardinala dr. Innitzerja in mu izročila prošnjo na papeža, da bi se uvedlo kano-nizacijsko postopanje v svrho proglasitve zadnjega avstrijskega cesarja Karla Habsburškega za svetnika. To vest je posnega po imenovanem angleškem listu beograjska >Javnost« s to-le pripombo: Priznavamo: misel je vredna jezuitske in klerikalne miselnosti. Ker se slike in kult Karla Habsburškega kot cesarja in kralja ne morejo širiti širom bivših podjanreljenifa pokrajin, se mora najti druga možnost da se širijo v svojstvu — katoliškega svetnika .. .« Kaj fe s »Feniksom" v Jugoslaviji? Postavljen je vladni komisar — Premijski manko znaša skoraj 100 milijonov — Ustanovitev posebne jugoslovenske zavarovalnice — Posledice korupcijskega škandala na Dunaju O aferi dunajskega »Feniksa« prihajajo na vedno nove podrobnosti in šele polagoma postaja jasnejša tudi situacija »Feniksovega« življenjsko zavarovalnega posla v Jugoslaviji. Kakor poroča vladino »Vreme«, so denar od »Feniksa« v glavnem sprejemali prijatelji vicekancelarja kneza Starhem-bciga (o katerem se že več dni raz-.aša, da se je izselil iz Avstrije. Op. ur.) in s »Feniksovim« denarjem je bil verjetno financiran tudi klerikalni heimvvehrovski pokret v Avstriji. Danes se na Dunaju ne reče več »heimvvehrovci«, temveč >,feniks-ovci« (Fhonixsoldaten). Direktor Hanny in glavni knjigovodja dr. Nusbrecher, ki sta aretirana, vesta za vse skrivnosti »Feniksa«. Dunajski »Feniks« danes ne more več finančno držati svoje organizacije v Jugoslaviji, kjer je znašala koncem L 1935. zavarovana vsota 850 milijonov dinarjev, to je okrog 30 odstotkov vseh njegovih življenjskih polic. Komisija, ki jo je poslalo ministrstvo za trgovino in industrijo na Dunaj (o kateri smo že poročali Op. ur.), se je vrnila v Beograd, da poroča ministru dr. Vrbaniču. Premijska rezerva »Feniksa« v Jugoslaviji bi morala znašati okoli 200 milijonov, dejansko pa dosega samo 105 milijonov dinarjev. Primanjkuje torej 95 milijonov. V Jugoslaviji se nahajajočih 105 milijonov je naloženih v posojilih na police, nepremičninah, državnih in drugih vrednostnih papirjih ter v gotovini. Sem se računa tudi vsota 583.000 ameriških dolarjev v jugoslo-venskih državnih menicah, ki so bile svoj čas izstavljene firmi Losinger za gradnjo proge Požarevac—Kučevo. Te menice se sedaj nahajajo blokirane pri dveh švicarskih bankah; njihova last je sporna, ali se smatra, da bodo pripadle jugoslovenskemu »Feniksu«. »Vreme« smatra, da bo prečiščevanje portfelja jugoslovenskih podružnic »Feniksa« pokazalo, da je primanjkljaj na rezervah znatno manjši od 95 milijonov. Z ozi-rom na vesti, da bo vse zavarovance »Feniksa« prevzela neka druga zavarovalnica, ki posluje v Jugoslaviji, beleži »Vreme« tudi možnost ustanovitve novega doma- čega zavarovalnega društva, ki naj bi prevzelo »Feniksov« portfelj. »Vreme« izraža upanje, da ostane afera »Feniksa« škandal avstrijskega Heimwehra. *Z ozirom na poročilo komisije, ki jo je bil poslal minister za trgovino dr. Vrbanič v zadevi »Feniksa«, je bil včeraj postavljen poseben komisar, čigar naloga bo, da pregleda in nadzoruje posle »Feniksa« v Jugoslaviji. Za komisarja je imenovan inšpektor ministrstva trgovine in industrije dr. Kristič. Kakor javljajo z Dunaja, je zavarovalnica »Feniks« za 1. maj odpovedala vsem svojim 5400 nameščencem. Namesto »Fenik sa« bo poslovala nova zavarovalnica s-Oster-reichische Versicherungsgesellschaft«. Ceni se, da znašajo aktiva »Feniksa« samo še 10 milijonov šilingov. Pri tem ostane man-co na premijskih rezervah v inostranstvu nepokrit. Ta manco znaša v Jugoslaviji 10 milijonov šilingov, na Češkem baje 225 milijonov šilingov, avstrijski deficit se eeni na 250 milijonov šilingov, manco v drugih državah pa tudi še na mnogo milijonov, tako, da celokupni deficit dunajskega »Feniksa« presega ogromno vsoto nad 500 milijonov šilingov. Kakor javljajo češki listi, se vedno jasnejše kažejo tudi težke notranje politične posledice »Feniksovega« škandala v Avstriji. Preiskavo vodijo štirje preiskovalni sodniki. Do sedaj so aretirani štirje ravnatelji banke »Kompas«. Vznemirjenje v avstrijski javnosti je tem večje, ker afera »Feniksa« ni samo nezaslišen korupcionisti čnt škandal današnjega režima, temveč ogroža tudi finančno ravnotežje države. Seznami oseb, ki so dobivale od »Feniksa« ogromne vsote, gredo iz roke v roko. Govori se, da sta med najbolj kompromitiranimi ose-nostimi tudi bivši kancelar Vaugoin. sedanji predsednik avstrijskih državnih železnic in predsednik avstrijskega prometnega urada znani dr. Strafella. Prezident Vaugoin je dobil baje na menico 1 milijon Šilingov, dr. Strafella pa je dobil na paket brezvrednih akcij posojilo 500.000 šilingov. Vaugoin se nahaja sedaj v Švici. dr. Strafella je baje odpotoval v Dalmacijo. 0 čem se pogaja združena opozicija Dr. Andrejka — šef statističnega urada Ljubljana, 16. aprila, o. Za šefa splošnega državnega statističnega urada v Beogradu je bil imenovan dr. Rudolf Andrejka, vpekojeni načelnik pri banskr upravi v Ljubljani. Beograjsko >Vreme« poroča po informacijah, ki jih Je baje dobilo iz neposredne okolice dr. Mačkovega delegata dr. šuteja, da je srbijanska združena opozicija predlagala za sporazum s Hrvati naslednje razpravne točke: 1. o državnem edinstvu se sploh ne razpravlja; 2. osrednja vlada a sedežem v Beogradu, vojska in zunanja politika sta izven vsake razprave; 3. upravna razdelitev države naj se izvrši tako, da se država razdeli na pet pokrajin namesto dosedanjih devetih banovin. Sedeži teh pokrajin naj bi bili: Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Beograd (odnosno Novi Sad) in Skoplje. Vsaka pokrajina bi imela svoj pokrajinski zbor, ki bi bil voljen s svobodnimi volitvami. Pokrajinski zbori bi reševali brez vmeševanja osrednje vlade samoupravne zadeve svoje pokrajine. Vsaka pokrajina bi uživala široko finančno samoupravo. To naj bi bili predlogi, ki jih sedaj proučuje dr. Maček s prijatelji. V sinočnji »Pravdi« izjavlja sedaj dr. šutej, da nikomur ni dal nobenih informacij in da je o dozdevnih predlogih šele izvedel iz listov. Srbijanski del združene opozicije takih predlogov nikdar ni stavil. On, dr. šutej, se je razgovarjal z zastopniki srbijanske izvenparlamentarne opozicije samo o splošnih vprašanjih, ki se tičejo sporazuma. Kar se tiče govoric, da je sporazum takorekoč 2o*§ -fekten, izjava ja dr. šutej: Kdor se le mak) spozna na naše zadeve, bo sam vedel, kako stvari stojijo. Dosedaj smo obravnavali le splošna načela in vprašanja, o kakih podrobnostih ni bilo govora. V ostalem se bodo naši razgovori nadaljevali 23. t m. Naloga nas delegatov je, da se razgovarjamo in da poročamo dr. Mačku. Mi ne ustvarjamo nobenih sklepov m ne dajemo nobenih izjav. Na dr. Mačku je, da spregovori, kadar in kar hoče«. Sinočni »Obzor« ugotavlja v svojem uvodniku, da se sedaj vse politične skupine, vlada, parlament in izvenparlamentar-na opozicija zavzemajo za rešitev hrvatskega vprašanja. Potrebno je pa naglasiti, pravi list, da niti srbska izvenparlamentar-na opozicija, niti drugi politični faktorji doslej še niso sestavili konkretnih načrtov za rešitev hrvatskega vprašanja, odnosno jih objavili. Izjema velja le za KDK, ki je označila svoje stališče v osnovnih potezah. Niti Trifunovič, niti Davidovič, niti Joca Jova-novič do danes niso pokazali svojih načrtov za ureditev hrvatskega problema. Zaradi tega hrvatska javnost ne ve, kaj si oni o tem vprašanju stvarno mislijo in kako bi izgledala rešitev hrvatskega vprašanja, če bi jo oni izvedli. Oni pravijo, da so za rešitev hrvatskega vprašanja, toda to naglašajo tudi drugi politični faktorju Hrvatska javnost zato smatra, da so minili časi. ko je bilo dovolj ugotoviti obstoj hrvatskega vprašanja in priznati potrebo njegove rešitve. Sedaj je čas. da oni, ki iskreno mislijo z rešitvijo hrvatskega vprašanja. sestavijo svoje načrte, da se lahko presodi, kakšno je njih resnično stališče. Treba je, da vsaj v najširših potezah označijo, kako nameravajo rešiti hrvatsko vprašanje, da bi se ugotovilo, na kakšne obnove se v tem pogledu naslanjajo srbski iz-venparlamentarni faktorji. Le tako bi tudi iskreno dokazali svojo voljo za rešitev ' hrvatskega vprašanja. Na drugem mestu ugotavlja list obstoj i razlik med stališčem KDK in srbske izven- parlamentarne opozicije o notranji ur« nt v i države. Prav zaradi tega se vršijo razgovori in se proučujejo možnosti. aH bi prt*ka izvenparlamentarna opozicija lahko sprejela osnovno stališče KDK. ki je bilo formnfi-rano s sklepi 30. avgusta 1026 leta m sestanku izvršnega odbora KDK v bivši hrvatski zbornici. To stališče je splošno znano in če se sedaj kaj drugega naglaša. pomeni to le. da obstojajo gotove tendence in da na žalost srbska izvenparlamentarTra opozicija tega stališča, še ni sprejela. To potrjujejo tudi sklepi predsednika dr. Mačka. da stavi na beograjske predloge svoje protipredloge. Glede na ponovni sestanek članov delovnega odbora KDK, srbske izvenparlamentarne opozicije ter zastopnikov radikalskega glavnega odbora, v Zagrebu je potrebno ugotoviti. aJi so srbska izvenpnrlnmentarnn opozicija m staroradi-knli pripravljeni sprejeti te osnovne zaV teve KDK. ki predstavljajo njen minimahri program. Nacionalni turnir v Novem Sadu Novi Sad, 16. aprila. Deveto kolo šahovskega turnirja je prineslo več presenečenj. Popovič je premagal Pelikana, ki je zaradi tega izgubil vse izglede na prvo mesto. Za drugo senzacijo je preskrbel Vukovič, ki je porazil Opočenskega. Kostič je nasproti Nedeljkoviču dosegel le remis. Enako sta se končali partiji Schreiber—BrSder in Frvdman—Trifunovič. Konig je premagrd Tomoviča. Pire je premagal Kulžinskega. Partija Schreiber-Popovič iz osmega kola še ni končana. Danes so igrali prekinjene partije in s*-cer sta Konig in Schreiber remizirala. Po IX. kolu vodi zopet Pire g 7 m pol točke. Odmev Planice v Švici Berlin, 16. aprila. AA. (DN) Švicarska smučarska zveza je za leto dni diskvalificirala smuška- skakalca Lasseurja in Leu-bo, ker sta se kljub prepovedi udeležila skakalnih tekem na veliki skakalnici v Planici. (Po tej vesti so torej Norvežani in Fisa dobili novega zaveznika in so njeni zagovorniki doma in na tujem zmerom bolj osamljeni. Toda navsezadnje je Planica le naša in branili ter čuvali jo bomo, kakor in kjer se bo daio. Toda zato se moramo najprej sporazumeti — med seboj. Op. ur.) Premestitve v prometni službi Beograd, 16. aprila, p. K sekciji za vzdrževanje proge v Somboru je bil premeščen svetnik inženjer Emil Thaler iz Celja. Iz Maribora j>a je bil premeščen v Kraljevo železniški kontrolor Maks Pfeifer. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes* Oblačno, ponekod boli vedro, drugod začasno deževno, toplo vreme. Dunajska vremenska napoved ca Petek: Na zapadu in jugu najbrže še ponoči močne padavine in ohlajenje. drugod jutri- Padec temT>erature. V soboto naibrže zopet boljše vrema Naši kraji in ljudje Mnogo poklicanih - malo izvoljenih Po namestitvi 40 novih mitničarjev v Ljubljani Ljubljana, 16. aprila Tekma za 40 mitničarskih služb pri ljubljanski mestni občini je žarko razsvetlila naše socialne razmere. Službe so bile razpisane 17. marca in vsak dan so se javljale trume prosilcev. že po nekaj dneh so listi beležili stotine prosilcev. Vest o veliki tekmi za 40 skromnih služb je zašla tudi v druge liste in ugotavljajo se je celo, da je bilo za 40 služb nad 2000 prosilcev. Baje je obveljalo samo 827 pro_ šenj, a je tudi to zelo visoko število. Beda je spravila ob razpisu služb na noge velike trume od 21 do 40 let starih moških najrazličnejših stanov, največ pa »eveda takih, ki so že dolgo brez vsakega posla in zaslužka. Za mitničarsko službo so se potegovali brezposelni kvalificirani delavci, dijaki, absolventi meščanskih šol, a seveda tudi taki, ki komaj zadostijo v razpisu navedenemu pogoju o dobri do. vršitvi štirih razredov osnovne šole. Mno_ goštevilne revne družine so prevzele mi. sli na razpisane službe. Mnogi reveži so v razpisu videli migljaj usode za rešitev iz bede in storile so vse, da so zbrali denar, ki je bil potreben za pristojbine pri vlo_ žitvi prošnje. Te pristojbine niso bile majhne. Prošnja s koleki in taksami je stila najmanj 150 do 200 Din. Baje so vsi prosilci potrošili okrog 300.000 Din. Od 17. do 26 marca, ko je bil zadnji rok za vlo. žitev prošenj, so bili tudi največji reveži za.pieteni v drago loterijo. Tudi v zastav_ Ijalnici je bil večji promet, zakaj mnogi prosilci so nosili tja obleke, da so si pri. dobili potreben denar za kolekovanje pro. šenj. S tekmo za 40 skromnih službenih mest je bila draga loterija združena do kraja, šele 25. marca je bilo v listih objav_ Ijeno, da prosilcem ni treba več plačati pristojbin za zdravniški pregled pri mestnem fizikatu. V tej objavi je bilo navede, no: Ker so prosilci po večini zelo siromašni ljudje, je mestno predsedstvo odre. dilo, da se taka zdravniška izpričevala dajejo brezplačno. Reveži, ki so že v prvih dneh razpisa zaustavili svoje obleke, izmoledovali denar od sorodnikov in prijateljev ter se na vso moč žurili z vlaganjem prošenj, so seveda vpraševali: Zakaj se ni mestno predsedstvo prej spomnilo na zelo siromašne ljudi? Iz velike množice, ki jo je na tekmo poklicala beda, so bili na tajni seji mestnega sveta 7- t. m izvoljeni novi pogodbeni do. hodarstveni pazniki. Imena 40 izvoljencev je objavil naslednji dan »Slovenec« in z,-.vrnjeni prosilci so si seveda od vseh s:ani ogledali vsakega posameznika. Pri tem ogledovanju krožijo po mestu trditve, ki jih ni mogoče zamolčati. Od» k Ion j eni prosilci za. mitničarske sužbe so sestavili listo, na kateri je 16 srečnih ali izvoljenih tekmovalcev, o katerih ni mogoče trditi, da bi jih bilo treba upoštevati zaradi bede. Med njimi so namreč posestniki hiš in zemljišč, s:novi posestnikov in ljudje, ki nimajo baš slabe zaposlitve. So tudi taki, ki sami sicer skromno zaslužijo, a imajo premožne starše in najožje sorodnike. Morda ugotovitve niso popolnoma točne in je, recimo, tudi sin kakega po. sestnika lahko prav potreben skromne službe, upravičeno pa je vendarle vprašanje, zakaj niso služb dobili oni, ki nimajo prav ničesar. Nekateri odklonjeni prosilci vedo tudi povedati, da poznajo razne posredovalce, čeprav je bilo navedeno v raz. pisu: Vsakršne intervencije se prepoveduje in se na nje pri podelitvi službenih mest ne bo oziralo. Razpis je dalje zahteval histnoročno pisane prošnje. Zatrjuje pa se, da so nekaterim prošnje napisali drugi. Zatrjuje se tudi, da so se nekateri pred potekom roka postavljali s svojim trdnim upanjem na uspeh in da se niso zmotili. Izbrani novi mitničarji so te dni polagali nekakšne izpite iz računstva Baje nekateri prve in druge naloge niso rešili, izpit pa so vendarle vsi položili. Oni, ki so v svojih prošnjah navedli, da imajo precej več izobrazbe, kakor jo dajo štirje razredi osnovne šole, si zdaj čudijo, zakaj pri svoji izobrazbi in pri dokazani revščini niso ničesar dosegli in zakaj izbrani zdaj sploh polagajo izpite če ni bila upoštevana kvalifikacija in če se ni oziralo na dokazano revščino, bi bilo po mnenju odklonjenih prosilcev bolj umestno, če bi pri tej veliki tekmi za ne. kaj služb do kraja ostalo pri goli loteriji. Ljubše bi jim bilo, če bi o njihovi usodi odločal žreb, kakor pa neznana in nerazumljiva merila, ki so celo posestnikom pripomogla do službe. Oni, ki v krutem razočaranju niso izgubili humorja in ironije, menijo, da bo kazalo vprašati za kako delo pri posestnikih, ki imajo zdaj svoje sinove v novi mestni službi. Smrt častitljivega šolnika Petrovče, 16. aprila. Na velikonočno nedeljo popoldne smo izročili materi zemlji upokojenega šolskega upravitelja g. Ivana Jeretina, ki je v 91. letu starosti, po petletnem trpljenju, umrl pri svoji nečakinji ga. Rozi Ranči-gajevi v Drešinji vasi. Rajnki Ivan Jere-tin je po končani maturi na celjski gimnazijo študiral na filozofski fakulteti v Gradcu, a je moral zaradi pomanjkanja sredstev prekinitr študije in se posvetiti učiteljskemu poklicu. Usoda ga je napotila na Češko, kjer je takrat zelo primanjkovalo učiteljskih moči. Učiteljeva! je v Marija Kuilimi, potem v Loketu. kjer ie spoznati svojo življenjsko družico, kr mu je umrla že pred 15 leti, nato pa je bil 25 let šolski upravitelj v Tisa vi pri Kras-licah. Po 38-letnem uspešnem delovanju je stopiti leta 1910. v zasluženi pokoj. Kako zelo se je bil par tamošnjih občanih priljubil kot izvrsten vzgojitelj mladine, ie najbolj pričala velika slavnost, ki so mu jo priredili ob prilik? njegovega odhoda iz Tisave. osnovne šole, pet razredov višje narodne šale, en pomožni razred za defektno deco s pairalelko in otroški vrtec. Gosp. upravitelj Voglar si je pridobil izrednih zaslug za razvoj zavoda in za novo, veliko poslopje okoliške narodne šole v Celju, ki je bik zgrajena v letih 1926- iin 1927. V tem poslopju sta tudi nameščeni kmetska in gospodinjska nadaljevalna šola, ki ju je on ustanovili. Vodil je tudi kmetsko nadaljevalno šolo ter poučeval na trgovski in obrtni nadaljevalni šoli- Gosp. upraivtirtelj Voglar se je z veliko vnemo udejstvoval tudi izven šole. Mnogo let je bil član celjskega mestnega sveta in njegov prosvetni referent. Je član ALBUS MILO za umivanje nadomešča drago toaletno milo. Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus! bile zelo značilne in gotovo so vsem ostale khcati vnodi, da "se ^m^Ui^ve"^ | v spo^nu. S^rec^je ^reč rekel: Vi tuji strmem plazu srao se ustaivili ter začeli upravnega odbora centrale JUU v Beogradu ter član upravnega odbora ini go" sipadarskega sveta ljubljanske sekcije JuU. Kot ustanovi/tel j Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju je biil njen odbornik. tajnik in blagajnik- Tudi mnoge druge nacionalne, kullurne fci gospodarske organizacije ga cenijo kot zvestega člana in požrtvovalnega sodelavca. Delo g. upr. Voglairja je našlo priznanje tudi na najvišjem mestu in je bii! odlikovan z redom sv. Save. Sin Branko je oficir nase vojne mornarice. Gosp. upravitelju Voglarju. ki ga prebivalstvo visoko spoštuje, želimo sedaj po razrešitvi še dolgo vrsto let zdravje, zadovoljstva in uspešnega javnega udejstvo-vanja! Kako se Je Stane Dolhar ponesrečil Kranj, 16. aprila. Na članek v »Jutru« z dne 15 ni bilo odziva, smo se začdu posvetovati, aili naj se zakopljemo v sneg ali pa naj nadaljujemo pot. Lojze Furkun je izkušal napraviti luknjo v sneg; ker pa je bil sneg suh, mu jo je sproti zametavalo. Večkrat smo prišli v pas oblakov, nabiitih z električno energijo, teko da so iz nas sriaile iskre. Bilo je okrog ene pomoči, ko fmo sklenili, da se obrnemo nazaj- Le Štefan Dolhar je izjavil, da se ne vrne, in nam jc kmalu izginid izpred oči. Mri štirje smo se obrmK ter na slepo srečo stopaili med hru-menjem plazov, bliskanjem in treskan jem navzdol. Z nami je bil t udri pokojni Stene Dolhar. Nekako ob pol 4- smo v veliko veselje zagledali markacijo, kii je držala iz doline navzgor- Nov up v reš>: tev nas je neivdaJ in tipaje s svetilkama v črno noč ter pazeč na vsak korak smo prišli do druge markacije. Okrog 4. je Stene Dolhar Tekel, da mu je znana port nazaj do Staničeve koče jn da se on vrne- Md trni je smo mu branifii, češ da je to v tako visokem snegu, plazovih in div-jajočem viharju gotova poguba- Ni se dal pregovorilbL Šel je na Staniče vo kočo, Fur-lan, Pukl in jaz pa navzdol. Po čedalje južnejšem in težjem snegu smo dosoeh okolii 6 ure do koče v Zgornji Krnu />daj se je že zdanilo. Vsi premrli im ledena od mraza smo si začudeno zroč d-Tug drugega čestitali k srečni vrnitvi Ime'i smo še poldrugo uro do koče na Zasipški planina. . Po končanih nevarnostih smo bn-ln tako sestradani in izčrpani. da smo se kemaj držali na nogah. V kooi smo našli tovariša Masleta in Drnovška. Po petnajst-urnem trpljenju smo se lahko brez skrbi odipočfli Prioakovoili smo le še oba brata Dolarja. Na naše veliko presenečenje so turisti vračajo; se popoldne 6 Kredarice povedal i. da so rašM Stanka D™-harja v zadnjih zdi hI1 i« jih- Približno ob 6. je prinesla rešeni na ekspedicija Skale. sestoieča iz dr. PotočruikaL Cope, FTe" liiha in Kumpa, ponc-rrečenoevo truiplo po velikih naporih v dolino. Priipfrnrnjam še, da *mo se dobro za-vedblti drf'žiwt)i, ki vežejo p'aninca nasnro. ti tovarišu. Pokojnik ie kl-jub vsem naš>m svarilom v imanju. da doseže svoj smoter, nadaljeval pot- kar je postalo zanj usodno-« Adairtle Ko and Ljubezen do rodne grude ga je leta 1914. naj podam tole pojasnilo o ne.sreci v privedli a spet v rojstni kraj, da preživi j glavskem gorovju: t- »n. Tri med svojci zadnje dni svojega življenja. Vojna je tud' njemu zadala bridke udarce. V velikih neprilikah je bil tudi v prvih povojnih letih, ker je bil zaradi zaprtih mej brez sredstev in je trpel veliko pomanjkanje. V največji sili, ko je njegovo ženo priklenila huda bolezen na bolniško posteljo, je našel v rajnki gospe Ježovni-kovi naj izdatnejšo pomoč, dokler mu ni dala novo ustanovljena češkoslovaška država vsega, kair je zaslužil. S svojo skromnostjo in priljubnostjo je pokojn;k osvojil srca vseh, ki so ga bliže spoznali. Do zadnjega se je kljub visoki starosti še zanimali za razvoj šolstva v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem. Bodi odličnemu šolniku domača žemljica lahka! Ob odhodu upravitelja Frana Voglarja Celje, 16. aprila Gosp. Fran Voglar, upravitelj okoliške deške narodne šole v Celju, je prejel prej. šnjo sredo dekret o razrešitvi in izročil posle novemu upravitelju. Z g- Voglarjetn jc zapustil zavod adii" čen šolnik, krem eni i/t nacionalen mož in zaslužen javen delavec- Doma iz Lesk ovca pri Krškem je 1- 1899. matuniral na ljubljanskem učiteljišču in nastopil 15. septembra istega leta službo pomožnega učitelja na okoliški deški šoli v Celju. Dne 26. oktobra 1922 je bil imenovan za upravitelja te šole in ostal na njej vse do svoje razrešitve. Ko je prišel leta 1899. v Celje, se je okoliška šola pretvorila iz štiri -razredne v petrozredno, v teku let pa se je -Bol sem nonenjen na Kredarico. V Kra nju sem se pridružil seatorici Ljubljančanov, ki so imeli isti smoter kakor jaz. Med njiimii so bili oba braita Dolharja, Mirko Pukl, Milan Drnovšek, Ivan Masle in Lojze FurLan. Veseli tmo nadaljevali vožnjo proti Mojstrani ter smo takoj na. stopili pot do Spodnje Krme. Ne da bi šli v kočo na Zasipški p'anini, smo se v poleg nje stoječi leseni bajti okrepčali. Sre di poti med Spodnjo in Zgornjo Krmo je začelo deževati. Na predog, da bi spali v primeru neuflja v Zgornji Krmi, sem takoj povedal, da jc to nemogoče, ker sem pred mesecem dni na enaki turi videl, da je kočo obrnil in zasul p'az. Naito srno se napotili naprej. Kmailu za kočo v Spodnji Kitni smo si navezali smučke in v srednjem tempu nadaljevali pot. Že v začetku se je pokazalo, da so med nami ze. k> različne moči. Ped Zgornjo Krmo Rta ostela Drnovšek in Masle zada.j ter se vrnila nazaj- Vreme se ie čedalje bolj ^ab-šalo, tako da smo \t Vihair je postajal zmerom hujši, toda držeč se smeri, označene z markacijami, smo brez oklevanja Sli naprej- Kmailu pa nas je Bivši abesinskega cesarja pripoveduje Zagreb, 16. aprila. Po naši državi potuje bolgarski zdravnik dr. Jordan Sirokov, ki je hil nekaj let zdravnik abesinskega cesarja in organizator zdravstvene službe v Abesiniji. Dr. Sirokov je dosegel v abesinski vojski čin sanitetnega polkovnika. V Beogradu je pod okriljem Jugoslovensko-bolgarske lige dr. širokov že predaval prav zanimivo o Abesiniji, sedaj pa je prispel v Zagreb. Novinarjem je pripovedoval razne zanimivosti iz svojega življenja in Abesinije. Kot študent je bil dr. širokov ameriški štipendist, medicinske študije je dovršil v Chicagu in 17 let je deloval kot zdravnik v New Yorku, Chicagu in Detroitu. V domovino se je vrnil leta 1928., a zaradi političnih razmer, ki so tedaj vladale, tam m mogel ostati. Kot naprednjak in vnet pristaš pokojnega kmečkega voditelja Aleksandra Stamboliskega je moral v emigracijo. Odpotoval je v Egipt in v Aleksan-driji je izvrševal zdravniško prakso. Takrat je prišla v Aleksandrijo ameriška zdravniška misija, ki je bila namenjena v Abesinijo. Član te misije je bil tudi neki zdravnik, s katerim je dr. širokov študiral v Ameriki. Ta zdravnik mu je predlagal zdravniki imate aparate, s katerimi gledate notranjost človeškega telesa. Jaz pa bi želel imeti aparat, da bi z njim videl misli vsakega belokožca, ki prihaja k nam. Dobro bi bilo za nas, če bi poznali namene in nakane tujcev, ki nas obiskujejo. Baš tedaj, ko so prispeli ameriški zdravniki v Adis Abebo, je umrl zdravnik kraljice Zaodito in tedanjega regenta rasa Tafarija. Mnogo zdravnikov, ki so že dolgo bivali v Abesiniji, se je potegovalo za to častno mesto. Dr. širokov ni niti mislil, da bi mogla taka čast zadeti njega. Nekega dne pa je dobil obvestilo od ameriškega poslanika, naj takoj pride k njemu v svečani obleki. Bil je v zadregi, ker take obleke ni imel, skušali pa so mu pomagati tovariši. Prinesli so mu frake in smokinge, ki pa so bili preveliki ali premajhni. Naposled so ga le nekako slavnostno oblekli in javil se je ameriškemu poslaniku. Ta ga je takoj odvedel na abesinski dvor. Sprejel ga je ras Tafari, ki ga je izpraševal, odkod je doma, kje je študiral in kje je vse deloval kot zdravnik. Vprašal ga je tudi, če je bil že kdaj v kakšni državni službi Z odgovori je bil zadovoljen, segel mu je v roko in dejal: Od danes naprej ste Vi dvorski zdravnik. Naslednji dan je abesinski časopis j-Svetloba in mir« že objavil njegovo imenovanje za zdravnika na dvoru. Dr. širokov se je z abesinskim vladarjem mnogokrat zaupljivo razgovarjal o najrazličnejših predmetih, čudil se je njegovi visoki izobrazbi, zlasti pa njegovemu znanju filozofije in literature. Kadar sta govorila o odnošajih Abesinije do evropskih držav, je cesar rad poudarjal: Od tujcev ne zahtevamo ničesar drugega, kakor to, naj nas pustijo v miru. da se sami reformiramo in kultiviramo. žalosten konec domačega prepira Murska Sobota, 16- aprile Pred dnevi se je javil na orožniški postaji v Murski Soboti 21-letni Bodanec Anton iz Kroga tik Murske Sobote in izjavil, da je doma svojega starejšega brate Franca nevarno poškodova.l s sekiro po glavi. Do žalostnega dogodka je po Antonovem pripovedovanju prišlo takole: Franc, ki šteje 35 let, je strahoval vso družimo. Bodamčevd imajo agrarno zemljo, ki je prepisana na Frančevo ime, zato je Frainc pogosto domače enostavno odganjal od doma. Najvolčkrat se je prepiral z bratom Janezom, bolehajočim za jetiko, in ga tudi pretepal. Na velikonočni ponedeljek so bili malti, sestra, Franc in Anton v kuhinji Janez pa se je v bližini umival, zaradi česar je škropil vodo okrog sebe. Franca je to ujezilo, zaradi česar je nastal med njima prepir in nazadnje Sta se tendii spoprijela. V sillni jezi je Fmnc zdajci planili z nožem v roki na Janeza, a je k sreči vmes skočila mati in ju začela miriti. Ko pa je Franc ponovno dvignil nož, da bi zamahnil po Janezu, je Anton pograbil majhno sekiro, ki je ležala tik štedilnika, in udaril z nio braita po jjlam, da bi rešil Janeza. Po izvršenem dejanju je Anton zbežal k sosedu. Kma'u sta za njim pritekli tudri mati in sestra in zbegani pripovedovali, da je Franc kljub hudi rani na glavi imel še toliko mo5i, da je vse pretepel, rato r>a se sam napotil v bolnišnico v Murski Soboti - Tako je žalostno zgodbo oroisail Anton, a ranjeni Franc ie le izpovedal1, da ne ve, kateri izmed bratov ga je udaril, ker je ob udarcu izgubil zavest. Stanje ranjenega Franca je zelo resno, ker ima prebito lobanjo. pustili j utrni turisti. Po dolgem tavanju v temi je Štefan Dolhar našel še eno markacijo, katero smo zapustili v smeri puščice. Naslednje pa kljub vsem naporom in prizadevanjem nismo našli. Mraz in snežni metež sta posta Wa vedno hujša. Nismo mogli niti do okrepčil, ki 5«no jih imeli s seboj, zakaj bili smo ka. kor vkovani v led. Poizkuse, da bi po- i-zpopodimk v osemrazredno, tafco da ima | tegnili rokavice z rok smo plačali s tem, sedaj 19 razredov, in sicer 11 razredov da smo ozebli v roke. Na nekem zelo siniji drugih pojmov je dajal zemljevid. Ko so prispeli v abesinsko prestolico, je mesto na vse člane misije, zlasti pa na Bolgara napravilo močan vtisk. Vsi so občutili, da je Adis Abeba vredna svojega imena. Adis Abeba pomeni v našem jeziku »novo cvetje«. V mestu je čudovito združena stara romantika z modernimi pridobitvami. Zdravniško misijo je sprejel prav prijazno stari abesinski zunanji minister Getu Herui. Njegove besede so I Ljudem, nagnjenim k maščobi pomaga čaša naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice zjutraj na prazen želodec, da dosežejo lahko iztrebljenje •cgtftfOS •*> "S S« TSO Esperantisti pripravljajo kongres Kulturna prireditev bo obenem velik propagandni miting za lepote naše zemlje Ljubljana, 16. aprila. Kakor obetajo živahne priprave, se bo IX. jugoslovenski esperantističtni kongres, ki bo o binkoštnih praznikih zasedal v Ljubljani, razvil v širokopotezno kulturno manifestacijo, ki bo mimo ožjega strokovnega dela izvršila tudi eno najbolj dragocenih nalog naše turistične propa. gande. Organizacija prireditve je v rokah Jugoslovenske esperantistične lige v Zagrebu, vse podrobno tehnično delo pa je naloženo Klubu esperantistov v Ljubljani, pri katerem se je osnoval poseben pripravljalni odbor z mestnim svetnikom prof. Jajcem na čelu, vse interno delo pa opravlja predsednik kluba Kozlevčar. Organizatorji kongresa so si zastavili cilj, da tudi najširšo javnost opozore na pomen <5speranta za popularizacijo naravnih le. pot Slovenije, hkratu pa naj bi kongres začrtal smernice smotrno organiziranega delovanja vseh jugoslovenskih esperantistov v bližnji bodočnosti. Izmed kongresnih prireditev, ki bodo pristopne tudi širokemu občinstvu, je vsekakor posebne pozornosti vredna umetni. ,ška akademija na binkoštno soboto zvečer ki bo gostom v esperantskem jeziku prikazala slovensko duhovno življenje. Na sporedu bodo narodne pesmi ter deklama-cije in recitacije naših literarnih biserov, katerih prevode v mednarodni jezik — kakor vobče vse literarne prevode za kon- gres, pa tudi dobršen dei izvirnih tekstov — je oskrbel prof. Modrijan, najbolj za. služni slovenski kulturni delavec na po-prišču esperanta. Na večeru bosta sodelovala tudi kvartet »Dušan« in pa orkester >Zarje«, za katerega je pripravil nekaj izvirnih skladb komponist Filip Bernard iz Ptuja, ki je prav tako aktiven esperan-tist. Nekaj posebnega bo za Ljubljano na. stop mladinskega zbora iz Zagreba, ki ga tvorijo sami slepi otroci, ter gostovanje znane slepe koncertne pevke gdč. Krajnče" vičeve, ki je prav tako Zagrebčanka Ves spored akademije bo oddajala tudi naša radijska postaja V nedeljo zjutraj bo v filharmonični dvorani slavnostna otvoritev kongresa, ki ji bodo prisostvovali tudi zastopniki našega javnega življenja. Popoldne in zvečer bo zasedala skupščina Jugoslovenske esperantistične lige, na kateri bo izbrano novo vodstvo organizacije ter določen novi se. dež centrale. Vzporedno bodo zborovali tudi odseki delavcev, med katerimi pridobiva esperanto zmerom več hvaležnih tal, in pa slepcev in učiteljev. Poseben dogodek za našo kulturno javnost bo tudi uprizoritev Cankarjevega > Hlapca Jerneja« v Delakovi dramatizaciji in esperantskem. prevodu. Naslovno vlogo bo kreiral že iz prejšnjih uprizoritev znani hlapec Jernej Polde Demšar, ostale osebe pa bodo poda« čSani domačega kluba. Režijo je prevzel član Narodnega gledališča Po-tokar, originalne, za to uprizoritev posebej napravljene slike pa je prispeval Ljubivoj Ravnikar. Za~ kongres kažejo prav veliko zanimanje najrazličnejša društva in posamezni ugledni esperantistični delavci iz vse Ju. goslavije, pa tudi iz tujine. Med drugim je napovedal svojo udeležbo voditelj espe-rantske založbe »Literatura Mondo« prof. Vilmos Bleier iz Budimpešte in pa geograf dr. Bglio Migliorini iz Rima, ki se pravkar mudi na študijskem potovanju po Jugoslaviji. Svoj obisk Ljubljani je najavila tudi večja skupina Bolgarov iz Ruse, ki pri. pravljajo mimogrede celo nogometno tekmo z novim ljubljanskim klubom. Prireditvi posvečajo veliko pozornost tudi naša oblastva in ban dr. Natlačen je prevzel pokroviteljstvo, mestni župan dr. Adlešič pa častno predsedstvo kongresa. Poleg drugih so v predsedstvu zastopani tudi cerkev, vojska, kulturne, trgovske in delavske organizacije ter tujski promet. Novorojenci, ki tehtajo manj ko 1000 g Dečji in materinski dom kraljice Marije za najbednejSe izmed bednih Ljubljana, 16. aprila. V Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece je včeraj popoldne imela svoj letni občni zbor ena naših najpomembnejših humanitarnih organizacij, društvo Dečji in materinski dom kraljice Marije, ki si je nadelo prevažmo nalogo, skrbet' za najbolj ■pomoči potrebne — za siromašne, boleh ne novorojence in njihove nesrečne matere. To svoje dragoceno delo vrši, ne da bi sc kdaj obračalo na javnost za kakšno podporo, temveč skuša izpolniti svoje poslanstvo s pomočjo rednih sredstev, ki so mu na razpolaga Samo lani je ;zdaio za zdrav, ljeoje, za rejnine, za razne podpore in v druge ne manj socialne namene nič manj kakor 117.000 Din. Zborovanje je otvorila predsednica Franja Tavčarjeva. Nj. Vel. kraljici Mariji so poslali vdanostno brzo- nika Josm, gospodarica Leskovčeva in šef-zdravnik primarij dr. Dragaš. Na predlog revizorja višjega ravnatelja Abrama je b;-la odboru soglasno izrečena razrešnica. Posebne pozornosti je vredno poročilo primarija dr. Dragaša. Dom je pri največji gospodarski stiski v preteklem letu ;mel v oskrbi 160 otrok, ki so ostali pod njegovo streho 7421 dni. Strahotno velik odstotek med malimi oskrbovanci zavzemajo nedonošenci: n.ič manj kakor 96 (približno 70%) je bilo med njimi nedenoše-nilh. Tako nesorazmerno veliko število otrok, ki so prezgodaj prišli na svet. beleži zavod zdaj že četrto leto, kar priča o veliki bedi. pa tudi o veliki socialni in zdravstveni nepoučenosti velikega deia porodnic, ki pripadajo delavskemu sloju in brezposelnim. Mnogi izmed varovancev javka Podrobna delovna poročila so nato Dečjega doma tehtajo ob um svojega roj-podaR tainik dr. KieKa. namestnik biaaad- stva mani ko 1500, nekateri oa celo manj ko 1000 gramov. Kljub veliki propagandi, ki jo vrše razne zdravstvene, socialne in humanitarne instance, in kljuib možnostim, ki jih nudijo razni domovi za zaščito dece in porodnic, prihajajo matere po navadi mnogo prepozno v zavod, ko so njihovi črvičk- že do kraja shujšani, skoraj napol mrtvi, da niso redk; primeri, ko že po nekaj urah bivanja v zavodu umro. Pri takšnih razmerah se moramo skoraj da čuditi, da beleži Dečji. dom samo 4% umrljivosti med svojimi varovanci, medtem ko je po drugih sorodnih zavodih običajna umrljivost 5%. Pred kratkim so v domu uvedli nov način kopanja malih nebogljen-oev, tako da jiih namesto v kad stavi j a jo pod prho, kar mnogo bolje ustreza higienskemu smotru. Nič manj kakor bolnišnica pa je v neprestani stiski za prostor tudi (Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece. ki mora del-ti streho z množico drugih uradov, s katerimi nima ničesar skupnega, njemu pa manjka celo izolirane sobe za bolne sestre in primernih prostorov, da bi mogel svoje male paciente pravilno razdeliti, kakor to zahtevajo vrste bolezni. Dobršen del svoje pozornosti posveča Dečji in materinski dom viprašanju stalnih selških otroških kolonij, ki jih je organiziral deloma v Lukovšci, deloma pa pri Devici Mariji, v Dobrunjah, Mostah in na Viču v okolici Ljubljane. Tod se je v zaključenem letu oskrbovalo 120 otrok. Medtem ko je doslej veljalo načelo, da se v kolonijah pripuščajo samo rejeneš ck> 6. leta, nato pa jih društvo oddaja v oskrbo drugam, je bilo zdaj na predlog dr. Dra-gaša sklenjeno, da bo društvo v bodoče obdržalo varovanoe, ki so bili že poprej v njegovi oskrbi, po potrebi tudi še vse do 14. leta, ker je izkušnja pokazala, da je takšen način skrbstva najbolj ugoden za -njBtov telesni nn duševni larvoj. A Domače vesti Ka| je po sv. zakramentih najvažnejše ? Hrvatski klerikalci so jeli poleg dnevnika »Hrvatska Straža« izdajati za ljudstvo poseben list ki so mu dali enostavno ime »Tjednik«. Ža ta listič dela sedaj »Hrvatska straža« tako-le reklamo in propagando -»Tak list. kakor je »Tjednik«, le za narod za siv. zakramenti najvažnejša stvar, ki si jo je mogoče predstavljati. Tisti ljudje, ki redno čitajo ta katoliški tednik, ne morejo in ne bodo nikdar zaplavali v napačne vode, ne bodo se nikdar dali prevariti lokavim lažni ivcem. Oni bodo visoko vzvišeni nad vsemi današnjimi neumnostmi, ki jih prodajajo in širijo razni pokvarjenci. Oni bodo junaško vrgli ob tla vse laži in prevare ki se bodo razbile v prah in pepel in izginile brez sledu z lica našega katoliškega naroda...« Ako to ni blasfemija. potem ne vemo, kaj pomeni ta beseda. • Naši v Bolgariji. 18 članov jugoslovan-sko-bolgarske lige iz Ljubljane je prispe, lo v sredo ponoči z brzovlakom v Sofiji. 2e na obmejni postaji so goste prisrčno sprejeli. Pozdravil jih je predsednik občine v Dragomanu. Med postankom na postaji so gostom deliki zakusko. Na sofijski postaji so goste sprejeli in pozdravili člani upravnega odbora bolgarsko-jugoslovan-skega društva v Sofiji s predsednikom Dimom Kazasovim na čelu. Dijaška godba je odigrala jugoslovansko himno. Gostje iz Ljubljane ostanejo v Sofiji dva dni, nato pojdejo v Plovdiv. V sredo so bili v operi, sinoči pa jim je Bolgarsko.jugoslo-vansko društvo v Sofiji priredilo v hotelu »Bolgarija« banket • Konlerenca primorskih turističnih zvez se je, kakor že znano, v sredo sestala v Splitu. Na tej konferenci razpravljajo o načrtu enotnega pravilnika o ustanovitvi in delovanju občinskih turističnih odborov na področju primorske, savske in zetske banovine. Načrt takega enotnega pravilnika je izdelal načelnik oddelka za trgovino in industrijo pri savski banovini dr. Aranicki. Ce bodo vse turistične zveze, ki so zastopane na konferenci, pravilnik sprejele, bodo uprave vseh treh banovin izdale za svoja jx>dročja enake predpise o tujskem prometu in odredile tudi enake takse za gostilne in za privatnike, ki sprejemajo tujce na stanovanje in v oskrbo. • Stalni glasheui natečaj radio postaje v Beogradu na krarks valove. Radio postaja na kratke valove v Beogradu je uvrstila ^ svoj program tudi glasbeno, emisije, katerih glavni namen je, da poleg balkanske folklore neguje :udi jugoslovansko narodno glasbo. Z ozirom na to pozivlje radio postaja na kratke valo/e v Beogradu vse jugoslovenske komponiste k sodelovanju ter otvarja stalen glasbeni natečaj. Natečaja se more udeležiti vsak jugoslovenski komponist, državljan kruljevine Jugoslavije, s kratkimi deli, Sijih izvajanje bi trajalo 3 do 5 minut. Ta dela morajo biti pisana v strogo narodnem duhu in sicer za solo petje s spremljevanjem klavirja, za klavir ali solo instrument (violina, viola, čelo, klarinet, oboa, saksofon itd * s spremljevanjem klavirja. Kompoziciji morajo biti ali popolnoma originalne, tli pa obdelave narodnih pesmi, kol, plesov itd. Vsak komponist more konkurirati z več deli % toku onega leta, in sicer od 1. maja 1936 do 30. marca 1937. Radio postaja na kratke valove v Beogradu bo uvrstila v svoj program vsako kompozicijo, ki jo bo dobila ;za ta natečaj in ki bo odgovarjala umetniškim zahtevam. Za to kompozic^o uo radio postaja plačala po 200 Din (dvesto dinarjev). S tem bo kompozicija postala meni last in radio postaja dobi s tem pravice po zakonu o avtorskem pravu. Vsakega prvega v mesecu bo radio postaja predjožili posebnemu razsodišču vse komposicne. ki jih Je pretekli mesec dobila, odkupita in izvajala. Razsodišče bo od predloženih kompozicij izbralo eno, ki bo nagrajena z nagrado J500 Din (petsto dinarjev). Na k incu natečaja 30. marca 1937 to razsodišče izmed kompozicij, ki so dobile mesečno nagrado, izbralo eno. ki bo nag.fc.jena z nagrado Din 1000 (tisoč dinarjev) Vso kompozicije naj se pošiljajo na našlo/; 'odo odpirale samo za ona glasbena dela. ki bodo nagrajena in ki se bodo objavila preko radio postaje na kratke valove v Beog'adu in v dnevnih listih. • Madžari obiskujejo naš Jadran. Tz SpH-ta je odpotovala 100 članska ekskurzija Madžarov. ki so kakih 10 dni bivali ob ~.a-šem morju. Ekskurzijo je vodil ravnatelj Jugoslovensko madžarskega gospodarskega društva v Budimpešti Franjo Farkaš, ki že 6 let deluje za zbližanje Jugoslavije in Madžarske. Pred odhodom je naglasil, da je po sprejetju trgovske pogodbe in turistične konvencije med Jugoslavijo in Madžarsko, več upanja na uspeh prizadevanj, katerim se je posvetil. Jugoslovensko madžarsko gospodarsko društvo si posebno prizadeva, da bi čim več Madžarov obiskovalo naš Jadran in da bi prirejali ekskurzije tudi v druge naše kraje. Tudi pozimi je poslalo društvo Madžarski je veliko zanimanja za kr^je v več madžarskih izletnikov na Jadran. V Jugoslaviji. Društvo si bo prizadevalo organizirati vzajemne izlete Madžarov v Jugoslavijo in Jugoslovenov v Madžarsko. • Udobne aivtobuse za izlete si preskr-bilte pri *Putniku« v Ljubljani, telefon 38-79. PRI LENIVEM ČREVESJU IN SLABEM ŽELODCU Z NERAZPOLOZENJEM ZA JED ZARADI ZAPEKE naj se uporablja že od davna poznana naravna FRANZ JOSEFOVA grenčica. Zelo pogosto Je ugotovljeno, da je FRANZ JOSEFOVA grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to. da se prebavni kanal v jutro izčisti a kakim salinskim sredstvom za Iztrebljanje. Ogl. ng. 8. ot. 16485/35 * Gospa Ana Majdičeva umrla. Iz Celja so nam sporočili, da je umrla gospa Ana Majdičeva, vdova veleindustriica ln veleposestnika g. Petra Majdiča- Blaga pokojnica, ki je s svojim možem dolgo let delila skrbi in radosti življenja, je odšla v večnost po dolgi, hudi bolezni. Za njo žaluje širok krog sorodstva. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri, v soboto ob 16. Naj ji bo lahak počitek ob moževi strani, žalujočim naše iskreno sožalje! * Zbližana voznina. Prometni minister je dovolil 50% popusta na državnih železnicah vsem udeležencem proslave ob razvitju društvenega prapora pevskega društva poštnih uslužbencev v Ljubljani 28. in 29. junija. Popust bo veljai od 25. junija do 3. julija, dalje domačim in tujim članom društva »šlafarija«, ki se udeleže proslave 30-letnice društvenega obstoja v Sarajevu od 20. maja do 1. junija, popust velja od 27. maja do 12. junija, in pa članom Jugoslovanske hotelske zveze, ki bodo prisostvovali glavni skupščini in hotelirski konferenci, sklicani v Zagreb od 24. do 26. aprila. Popust velja od 20. do 30. aprila * Pojasnilo o Dirkalnem in jahalnem društvu v Št. Jerneju. V »Jutru« od 29. marca smo objavili dopis iz St. Jerneja na Dolenjskem, na katerega nam ie poslal g. Ivan Fabjan sedanji predsednik Dirkalnega in jahalnega društva v Št. Jerneju naslednje pismo: 1. Ni res, da so izpadli iz odbora dirkalnega društva kar trije župani: g. Glo-bevnik iz škocijana. g. Selak iz Dobrave in bivši šentjernejski župan g. Anton Radko-vič. Res je pa. da sta gg. Globevnik in Selak ustanovna člana in kot taka funkcionar, ja dirke in dalje je res. da bivši šentjernejski župan A. Radkovič ni bil nikdar izvoljen v društveni odbor, ker Je šele leta 1935 pristopil k društvu in plačal članarino- Nasprotno pa je res, da je g. Radkovič predsednik konjerejske podružnice v št. Jerneju. 2. Ni res, da sta izpadla iz odbora tudi župan g. Lavoslav Bučar iz Kostanjevice in pa Franc Zupančič st.. ki je bil 25 let predsednik konjerejskega društva za dravsko banovino. Res pa je, da vršita še vedno funkcijo vodstva dirke ln sta ustanovna člana. G. Zupančiča je dTuštvo izvolilo leta 1930. za svojega častnega člana-3. Dalje tudi ni res. da naj sedaj namesto njih vodijo konjerejo brivski in trgovski pomočniki, res pa je. da jo vodijo še vedno pravi konjerejci in ne tisti, ki niso v to poklicani. Res je tudi, da je društvo strogo gospodarskega značaja, ki nima popolnoma nobenega političnega obeležja. ,Cti. i; ovnicki !i«t »Du- brava« piše; Prijatelj iz Rune na Pelješcu nam je pripovedoval: Polne kleti vina, prodati pa ni mogoče ničesar. Kakih 30 odstotkov prebivalstva nima niti koščka kruha. Ko je treba kupiti žveplo in galico, je ljudstvo še v veliko večji stiski in hudih skrbeh. Za nabavo potrebnega žvepla in galice, bi morali vinogradniki prodati okrog 250 vagonov vina da bi z izkupičkom dobili potrebna denarna sredstva Ker teh sredstev ni, je tudi obstoj vinogradnikov v veliki nevarnosti. Tako, kakor ie v Kuni je na vsem polotoku Pelješcu. Oblasti bi morale na vsak način narodu pomagati. Edini izhod bi bil. če bi pričeli z graditvijo ceste preko Pelješca na ta način, da bi se zaposlili delavci iz vseh občin * Dobre želodce imajo v Preševu trije veseljaki; Davče, Stojadin in Jovanče. Zjutraj so se pri prvemu najedli djuveča in potem so do 5. popoldne v raznih gostilnah popili 135 steklenic piva. Popili bi ga bili še več, a je zmanjkalo te pijače v vsem Preševu. * Preiskava o pomladitveni operaciji v Novem Sadu, ki jo je izvršil kirurg dr. Uze-lac in o kateri so obširno pisali naši in tuji listi, še ni zaključena. Neznan je še vedno bogati 6tarec iz Beograda, katerega je skušal kirurg pomladiti na ta način, da mu je vcepil žlezo mladega delavca Marica-Maričeva mati je, kakor znano proti kirurgu vložila tožbo in sedaj je preiskovalni zdravnik odredil posebno zdravniško komisijo, ki bo preiskala operiranega Marica, da bi ugotovila način in smoter operacije, o kateri kirurg dr. Uzelac še vedno noče govoriti. * Krvna osveta v Liki. Pravilo »glava za glavo«, ki je tako močno uveljavljeno zlasti med arnavtskim prebivalstvom na našem Jugu. da se od rodu do rodu iz maščevanja izvršujejo uboji, prihaja v veljavo tudi v raznih drugih pokrajinah. Tako na primer je v sporu dveh kmečkih rodbin v Liki v 50 letih padlo že 15 glav. Sodišče v Gospiču je nedavno razpravljalo o tej stari in trdovratni maščevalnosti. Obtožen je bil 24 letni Bogdan Čopič iz Zg. Suvaje, ki je lani iz zasede ustrelil svojo sosedo Marijo Copičevo, da bi maščeval svojega brata Ste-vana. katerega je ubil Marijin mož. Obtoženi mladenič je na razpravi razložil staro sovraštvo, ki vlada med obema sorodnima rodbinama že 50 let- To sovraštvo je zahtevalo iz obeh domačij že 15 človeških življenj. Na vsaka tri leta pride ena žrtev krvne osvete. Obtoženec je tudi razložil nekatere prejšnje utoje. ni pa hotel povedati, kdo je ustrelil sosedo Marijo. Kot maščevalca prideta v po-štev samo on in njegov stari oče. Vse komisije in tudi zaslišanja vseh vaščanov niso mogla razjasniti zavratnega umora. Sodišče je Bogdana obsodilo na 12 let robi-je. ker se je sodnikom zdelo nemogoče, da bi bil dejanje izvršil njegov stari oče. + Divjaška bitka med cigani. V Narti pri Bjelovaru je v neki gostilni popivalo več ciganov in cigank iz Jovanovičevega tabora. Veseli družb' sta se pridružila iz nekega drugega taborišča cigana Janko in Pero Gjurgjevič. Veselje se je kmalu pre_ tvorilo v prepir in Janko Gjurgjevič je sunil z nožem cigana Gjura Jovanoviča. Napadalec in njegov brat sta se spustila v beg, nasprotniki pa za njima Ko sta begunca prispela dQ širokega potoka Ce. sme, sta skočila v vodo, ker ni iblo drugega izhoda. Nasprotniki pa so po njima mlatfli s krepejci in koli, dokler nista utonila. Divjaški spopad bo ime] najbrž tri smrtne žrtve, zakaj tudi ranjeni cigan Jovanovič se v bjelovarski bolnišnici bori s smrtjo. * Napad z dinamitom. Mala vas Gračani v zagrebški okolici je že drugič torišče zagonetnega napada. Pred tedni ie eksplodirala v veži neke gostilne dinamitna patrona kakršne uporabljajo v kamnolomu. Eksplozija je napravila precej škode in je le po srečnem naključju ostalo brez SoveSkih žrtev. Zasledovanje storilcev je bilo brezuspešno. Ko preiskava zaradi tega napada še ni zaključena, je zdaj eksplozija poškodovala hišo nekega kmeta. Tudi tokrat so našli ostanke dinamitne patrone. Preiskovalna oblast domneva, da so napadi z amamitom v zvezi s spori, ki jih imajo vaščani z lastnikom nekega kamnoloma. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Nemih a velillanoc v Gorici *Jutro* je že nekajkrat opozorilo na pisanje sicer precej uglednega nemškega dnevnika »Berliner Tageblatt«. ki posveča pod zaglavjem »Deutschtum im Ausland« vsako sredo eno celo stran vprašanjem nemškega življa onkraj lastnih državnih meja in se pogostokrat — po navadi na precej šovinistično površen način — dotika tudi slovenske z^nlje. To sredo je list objavil članek nekega M. Zipserja pod našlo, vom »Ostern in Gor z« (Velika noč v Gorici),v katerem pisec na čudovito originalen način proglaša sončno Gorico za — nemški kraj. »Gorica*, piše med drugim, »ki je bila nekoč glavno mesto avstrijske poknežene grofije Gorice in Gradiške in ki je bila v vojni žarišče bojev ob Soči, obstoji samo še iz zgodovine. A prav ta zgodovina, ki sta ji nemška volja in nemško bistvo vtisnila svoj pečat, dajeta mestu še dandanes neko samosvoje življenje. Način, po katerem so zgrajene ceste in hiše, ne more zatajiti nemškega značaja, smisel za čistost in red in neka plemenita umerjenost se zrcalita v njem. O veliki marljivosti Go-ričanov pričajo vzorno urejeni sadovnjaki, ki izpreminjajo Gorico v mesto vrtov. Nobeno mesto v Italiji tako očitno ne izpričuje ljubezni prebivalcev do dela na grudi. ne izpričuje tolikšne hvaležnosti do zemlje, ki nagraja to ljubezen z izredno bogato plod ovit ost jo. Tako kakor v Gorici stoje žlahtna sadna drevesa te še v Boz-nu in Meranu in tisti, ki jih g oje, so za zmerom ohranili zvestobo svoji zemlji/c Beležimo ta glas. ki predstavlja pri vsej široko razpredeni nemški propagandi po inozemstvu svojevrsten unicum. a smo piscu le hvaležni za tako topel opis prelepe Gorice. Čudimo se samo g. Zipserju, da pri tako živahno razgibani fantaziji ni segel še po najkrepkejšem argumentu in ni poizkušal nemškega značpja Gorice razlo. žiti tudi iz — njenega imena. Iz Ljubljane U— Smetana iz Plzna. Znameniti češld moški pevski zbor bo v prihodnjih dneh ze v tretje koncertiral v našem mestu. Prvič so bili Smetanovci v Ljubljani leta 1802 kmalu po ustanovitvi svojega zbora- Drugo turnejo so napravili v naše kraje leta 1920, te dni so zopet pri nas kot eden najzrelejših najboljših čeških zborovskih re-prezentantov Zbor šteje 40 članov in stoji pod umetniškim vodstvom prof. Gselhofer-ja Koncert bo v sredo 23. t.m. v Filhar-monični dvorani. Naslednji dan. v četrtek zvečer pa koncertirajo v Kranju. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Mozartov violinski koncert s spremljevanjem orkestra in eicer št. 4 bo izvajal odlični naš violinist g. Karlo Rupel na prihodnjem, to ie III. simfoničnem koncertu, ki ga priredita radio oddajna postaja Ljubljana in naša Glasbena Matica. To znamenito delo ne smemo istovetiti z Mozartovim violinskim koncertom, ki ga je g. Rupel izvajal zadnjič na svojem solističnem večeru. Je popolnoma drug opus nesmrtnega klasika in eno najlepših violinskih del vse klasične literature. Vrline violinista Rupla so splošno priznane. Zadnjič je 'mel na svojem solističnem koncertu Izredno velik uspeh. Spremlja ga pomnoženi ra^i*. orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Pijanca. Koncert bo v ponedeljek 20; t.m- ob 20. v Filharmonični dvorani. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice. u_ Klavirske variacije skladateljev H5n-dla HaYdna, Mozarta. Beethovna, Webra, Reuterja in P. Hug. Sattnerja so na sporedu III. mladinskega koncerta, ki bo v nedeljo 19. t.m. ob 11. v Filharmonični dvorani. Celotni spored izvaja prof. Marijan Lipovšek ki ima tudi uvodno besedo. Vstopnina je 3 Din- Spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. u— Na plenarnem sestanka Ljubljanske Filharmonije, sekcije Podsaveza muzičara dne 6. aprila je bil izvoljen in kostituiran naslednji odbor: predsednik kapelnik An. ton Neffat, podpredsednik prof. Fran Stanič, glavni tajnik prof. Ivan Bajda, posle-vodeči tajnik in gospodar Komac Nande, blagajnik Hafner Janko, odborniki: prof. Karlo Rupel, prof. Leon Pfeifer, komponist Matija Bravničar in inž. Josip Platt. ner, namestnik kapelnik Vinko šušteršič in Vili Hauck, nadzorni odbor dr. Ivan Karlin, prof. Vaclav Lavn in prof. Gustav Muller. u_ Za Bučarjevo igro >Na Trški gori«, ki bo v soboto 18. t.m. in v nedeljo 19. t. m-, se dobe vstopnice od sobote dalje pri dnevni blagajni v Mestnem domu. Začetek točno ob 2015. Med uverturo vstop v dvorano ne bo dovoljen. u— III. delavski prosvetni večer »Zarje« bo v soboto 18. t m. ob 20. v dvomili delavske zbornice. Večer bo prirejen v pozdrav delegatom kongresa Strokovne komisije za Slovenijo, ki bo v nedeljo 19. t. m- Spored bo lep »n pester kakor vedno. Vstopnice se dobe v Strokovni komisiji. Delavska zbornica. u— Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani bo imelo občni zbor 17. maja ob pol 10. v lovski sobi restavracije »pri Sokolu« v Ljubljani. Pred Škofijo (poleg magistrata). Članstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži občnega zbora polnoštevilno. u— Davščina na potrošnjo. V smislu § 7 pravilnika o davščini na potrošnjo poziva mestni trošarinski urad vse lastnike gostilniških, zaiutrkovalniških in vinotočnih obratov, da prijavijo oddelku VII/T (Poga-čarjev trg 3/II.) med uradnimi urami količino vina in piva, potočenega v letu 1935, lastniki kavarn pa naj prijavijo način obratovanja v svrho odmere plačila davščine n apotrošnio. u— Posestnike du vili hii opozarjamo, de I. redni občni zbor Društva posestni" novih hiš v nedeljo 19. t. m- ob 10. dopoldne v beli dvorani hotela »Unrona« Ljubljani. Na polnoštevilno udeležbo va-5 odbor. Elitni kino Matica — TeL 21-34 Hočete se nasmejati? Hočete veselja, smeha in šale? Hočete pozabiti na vse tegobe? OGLEJTE SI JUTKI SIJAJNO SALO VLASTA BURIAN — THEO LINGEN LAŽNI VITEZ REZERVIRAJTE VSTOPNICE. u— Dom Franje Tafvarjeve v Kraljeviči se odpre 1. maja. Prijave sprejema in daje tozadevna pojasnila s. Fakinova, Gledališka ulica 12-111., vsak dan od 10. do 12- Tudi piemeno. u— Kaja-k klub Ljubljana bo imel v četrtek 30. t m- IV- občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabljeni tudi oni, ki se zanimajo za kajak šport. u— Kako se kuha obed na kuhalnih ploščah, bodo vudele gospodinje danes ob 16-na Bregu 8. Vstop prost-u— v tovarni kovinskih izdelkov Eka na Tyrševi cesti je delavstvo včeraj dopoldne pričelo stavkati. (Podjetje ni hotelo pristati na neznatno zvišanje mezd, ki ga je predvčerajšnjim zahtevalo delavstvo. Lastnik tovarne je g. inž. Stare, od katerega je delavstvo zahtevalo, naj se povišajo mezde delavcem za 20 do 50 par, ker doklej zaslužijo le 2.80 Din na uro, kvalificirani delavci pa 4.50 Din. Povišanje bi povzročilo podjetju letno okrog 500 Din več izdatkov kakor doslej, vzlic temu pa podjetje ni pristalo na zahtevo delavstva ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 Na splošno željo smo podaljšali predvajanje božanskega velefilma, v katerem poje JAN KIEPURA prekrasno popevko „DAJ MI TO NOČ" Predstave SAMO še danes ob 4., 7% in 9% uri. bo kov i« i bi u— Izdaja živinskih potnih listov. Mestno poglavarstvo v Ljubljani pojasnjuje glede na notico, ki je bila v tej zadevi včeraj objavljena, da se mora namesto »meso-ogledni posli« pravilno glasiti »živinoogled-ni posli« pod katerimi ie razumeti le on«' posle, ki'so v zvezi z izdajo živinskih potnih listov. Mesoogledne posle kakor tudi ogled klavnih živali pa vrše slej ko prej na vsem teritoriju mestne občine ljubljanske le uradni mestni veterinarji. Iz Maribora a— Konferenca o finančnem gospodarstvu OUZD. Interesenti socialnega zavarovanja iz skupine delodajalcev kakor tudi predstavniki gospodarstva, javnosti ter kulturni delavci in državni funkcionarji so vabljeni, da se udeležijo L konference, ki se bo vršila v prostorih Ljudske univerze v kinu »Apolo« v Mariboru, Miklošičeva 2 v ponedeljek 20. t m. ob 11. z referatom: Ustroj in finančno gospodarstvo OUZD v Ljubljani a— Aljehin bo igral simultanko v Mariboru in sicer predvidoma v smislu obvestila tukajšnjemu šahovskemu klubu 22. oz. 24. t m. ar- Zveza mladih Intelektualcev je imele te dni v prostorih Glasbene matice svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: inž. šuškovič, predsednik, dr. L Humar, podpredsednik, An-drina Kovačičeva podpredsednica, Zora šerbakova, tajnica, Albert Murko, blagajnik. a— Nove uradne ure pri carinarnici. Do konca septembra so pri tukajšnji glavni carinarnici uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 18. razen ob sobotah, ko bo carinarnica poslovala neprekinjeno od 7. in pol do 13. in pol. Delovni čas v carinam i ških skladiščih za sprejemanje in izdajanje blaga bo od 8. do 12. in od 14. do 18. Delovni čas na carinsko poštnem odseku carinarnice bo od 1. in pol do 13. in pol neprekinjeno. a— Gledališke novice. V soboto 25. t. m. gostuje v gledališču gasilska družina iz Cirkovcev, ki bo nastopila v poljanskem dialektu s popularno ljudsko veseloigro »Micki je treba moža«. Omenjeni diletantje so v ptujskem gledališču dosegli tako sijajen uspeh, da jih je tukajšnja gledališka uprava povabila h gostovanju. — Odlična zagrebška plesalka Mercedes Goritz-Pave-ličeva bo v kratkem nastopila s svojo otroško skupino v gledališču z izvajanjem svoje »Vile z lutkami«. ar— Pobreške novice. V Poljski ulici na Pobrežju so odkrili organi javnega reda »črno gostilno«, ki je iztočila preko 30 hI vina. Ob prihodu teh organov se je neka udeleženka tako prestrašila, da je skrila sodček vina pod svoje krilo. a— Akcija mariborskih in okoliških oljarn. Včeraj dopoldne je bil pri Trgovskem gremiju sestanek lastnikov oziroma zastopnikov tovarn olja iz Maribora in mariborskega področja. Sestanek je bil informativnega značaja ter se je obravnaval načrt, da bi osnovali lastniki oljarn skupno prodajno centralo s sedežem v Mariboru. Zdi se. da bo še v kratkem mogoče ta načrt realizirati. Posvetovanja so trajala dopoldne in popoldne. a^- Relejska oddajna postaja. Danes teden se sestane odsek mestnega sveta, ki se je izvolil na zadnji seji mestnega sveta z nalogo, da izvede akcijo za postavitev relejske oddajne postaje v Mariboru. Seja bo odločilna, ker se bo kmalu zatem sklicala širSa konferenca, h kateri pride tudi prof. inž. Osana iz Ljubljane in pri kateri bodo sodelovali zastopniki vseh prizadetih krogov. a— Delo počiva. Delo na cestah Reka-Sv. Areh. Fraim-Koprivnik. Sv. Peter-Lo-žane ter pri zboljšanju zveze s Sv. Antonom v Slovenskih goricah še vedno počiva, četudi je nastopilo že ugodno vreme. Prav tako se niso še pričela dela na modernizaciji državne ceste Maribor-Št. Hj-držav-na meja, četudi bo krediti že odobreni a— Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, Rotovški trg 6, bo ime. la v soboto 18. t. m- ob 19- v mali dvorani Narodnega doma redni občni zbor, na katerega vabi člane. a— Brat zažgal bratu hišo. V Zgornjem Dobrenju je zgorela hiša posestniku Alojziju Kesaku, ki trpi škodo okoli 60.000 Din. Pesniškim gasilcem se je posrečilo, da so ogenj lokaliziralL Ogenj je zanetil slaboumni brat lastnika hiše. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. a— Okoli železniške afere. Policija nadaljuje s preiskavo, četudi je doslej izročila sodišču že 13 oseb. Včeraj je policija zaslišala nekega železničarja in dve drugi osebi, ki so jih nekateri aretiranci omenjali pri zasliševanju. Rezultate nadaljnje preiskave pa drži policija v najstrožji tajnosti. Vsekakor se zdi, da preiskave od strani policije še niso zaključene in se napovedujejo nove aretacije. Predvsem skuša policija dognati, zakaj so bratje Wudlerji in g. Velebir zatrjevali, da so kupovali belo kovino v Avstriji, četudi se je dognalo, da so kupovali odpadke bele kovine vz znanih tukajšnjih virov v večjih količinah. Iz Celia e— V Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek ob 20. g. dr. Branko Vercon o sredozemskem problemu m sedanjem mednarodnem položaju. S tem predavanjem se zaključi letošnja sezona na Ljudskem vseučilišču. — O dualizmu in staTo-slovanski veri bo predaval prihodnji četrtek ob 30. g. Makarovič v prostorih »Soče« v Narodnem domu. Predavanja, ki je bilo v sredo, se je udeležilo mnogo članstva. Adolf Reja je v "zčnpnem preda-vn-nju povedal mnogo koristnega in zanimivega o državljanstvu. Po predavanju se je razvila živahna debata. e— Hišne posestnike opozarja mestno poglavarstvo, da so 1. t. m. zapadle v plačilo občinske naklade in s;cer: najemninski vinar, vodarina, kanalska pristojbina in števnina e— Beg z doma. Na veMri petek okrog 16. je pobegnil z doma na Cesti na grad št. 53. 11-letni učenec okoliške šole Ivasi Pozinek ki ga je bila tam stanujoča Frančiška Šelihova jeseni vzela za svojega. E>e-ček je čmolas ter nosi dolge črne hlače ki pisano srajco. Javiti: Frančiški ŠeUhovi aii pa policiji. e— Naval v bolnišnico. V sredo je bilo sprejetih 48 bolnikov, od novega leta do včeraj pa je bilo vsega sprejetih že nad 2.300 boln;kov. Povprečno dnevno stanje je bilo lani 287, letos pa že 313. Zdaj je ▼ bolnišnici okrog 280 bolnikov. e— Tragična smrt otroka. Na veliki ponedeljek si je 8-letni Ignac Hnovat s Hucfi-nje pri Vitanju izpahnil desno nogo. Obenem se je ranil z žebljem, ki je štrlel tz njegovih cokelj. Hitro se je pojavilo zastrupljen je krvi. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v sredo podlegel zastrupljen ju. e— Ukradeno kolo so našli. Porirm je nekdo ukradel krojaškemu mojstru Lapor-niku kolo. Včeraj dopoldne pa je opazil mehanik Oblat pred neko trgovino v Gosposki ulici Lapornikovo kolo. Jože Zgotnc, ki se je bil s kolesom pripeljal, je ravno kupoval v trgovini. Takoj so ga aretirali', kolo pa. izročili lastniku e_ Kino Union. Danes ob 1630 m 20.30 velefilm »Rdeči sultan« in zvočni tednik. Iz Trbovelj t_ počastitev zaslužnega moža. V sredo popoldne smo pokopali urarja g. Frana žaka. Mnogoštevilni venci na njegovi krsti in velika udeležba občinstva iz Trbovelj in drugih krajev pri pogrebu so bili dokaz ugleda, ki ga je užival pokojni Moža, ki ni nikdar prikrival svojega naprednega mišljenja, so spremili poleg drugih na njegovi zadnji poti Sokoli s prapqjom in godbo, mnogoštevilni gasilci, ki so tudi nesli krsto, ter zastopniki obrtniških organizacij, med njimi več iz Ljubljane. Pred njegovim domom in pri grobu so se poslovili od pokojnika trboveljski pevci z ganljivimi žalostinkami, pa tudi soksoi-ska godba, ki je svirala med sprevodom, mu je zaigrala na pokopališču v zadnji pozdrav. Bodi možu poštenjaku in zasluž. neonu narodnemu delavcu ohranjen časten spomin! Preostalim naše iskreno sožalje! Iz Ptuja j— Iz poštne službe. Iz Ptuja so premeščeni poštni uradniki: Babnik Branimir na Sušak, Gselman Leopoldina v Šmarje pri Jelšah in Pavla Kurinčičeva v Mursko Soboto, a poštni služitelj Benčič Franc v Lendavo. K pošti v Ptuju pa so pcemeščeni poštni uradnik Rebec Ivan iz Šmarja pri Jelšah, zvaničnik Cernezel Anton iz Lendave in poštni služitelj Vodopija Josip iz Črnomlja. j— Za podpiranje siromakov je banska uprava nakazala cestnemu odboru v Ptuju 14000 Din. Cestni odbor je ta denar razdelil med občane in se bo uporabil predvsem za javna občinska dela. pri katerih bodo zaposleni le siromaki.« j— Tatvina kolesa Godini Jožefu, mesarju iz Slovenske Bistrice, ie te dni na sejmišču neznanec ukradel kolo »Waffenrad«. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob jk>1 19. in pol 21. film »Operator«. Predigra kulturni film in Foxov tednik. SOKOL Sokol Ljubljana-šfcka. Drevi ob 20- bo predaval dr Bonač o endemični sifilidi v Bosni in Hercegovini s filmom »Ikina usoda«. Po predavanju bo premiera filma »Voltaire«. Vsi sedeži po 3 Din. Sokolska lupa Kranj ima svojo redno glavno skupščino v nedeljo 19. Un. * Narodnem domu ▼ Kranju. 'Gospodarstvo Dobički borskega rudnika Ves izkupiček našega Izvoza v Francijo ne zadostuje za plačilo dividende družbe Mineš de Bor Ogromni dobički francoske družbe Mineš de Bor, ki eksploatira znane rudnike bakra v Boru pn Zaječarju. vzbujajo zlasti zadnja leta rastočo pozornost jugoslo-venske javnosti. V času, ko se vse naše privatno in državno gospodarstvo bori s težkočamr gospodarske krize, beleži ta družba dobičke, kakršni so redki tudi v kolonialnih deželah. Pravkar praha ja iz Pariza vest da bo upravni odbor družbe bor-sikih rudnikov predlagal letošnjemu občnemu zboru (14. maja) izplačilo povišane dividende- in sicer 160% na prvenstvene delnice (Lani 130%) in 157% na osnovne delnice (lani 127%). Pri nas se radi ponašamo s tem, kako ogromno bogastvo leži v naši zemlji m kakšne velike razvojne možnosti nam nudijo neizkoriščeni rudninski zakladi. Toda kaj nam vse to pomaga, ko moramo le gledati, kako to naše naravno bogastvo izkorišča skoro le tujec. Vsako leto se množijo inozemske družbe, ki prihajajo k nam, da dvigajo naše naravne zaklade, naše rudarsko delavstvo pa vrši pri tem le posle uvoženo blago v devizah, tedaj ne more nihče od nas zahtevati, da bi še dividende plačevali v težko pridobljenih devizah. V klirinška odn. kompenzacijski obračun s Francijo je treba torej prenesti še vsa finančna plačila, ki se ne nanašajo na blagovni promet (kakor je to storila Nemčija), pa bodo francoski interesenti sami našli pota za večji uvoz b'aga iz naše države, ©e bodo hoteli priti do denaTja. Milijardni tribut Glede družbe borskih rudnikov pa mora prati do revizije koncesijske pogodbe v korist naše države, ker ne gre, da bi nadalje plačevali tako ogromen tribut francoskim delničarjem, ki so od leta 1922 odnesli iz naše države na dividendah že skoro eno milijardo Din. to je več nego desetkratni znesek kapitala, ki so ga dala sami na razpolago. Izvoz bakra je treba dirigirati po potrebah naše trg. politike Končno bo treba poslovanje te družbe spraviti sploh v sklad z naš;mi gospoda r- slabo plačanih pomagačev. Vprašanje teh skimi interesi. V smislu prizadevanj gospo- aintante za poglobitev trgovinskih odnošajev med našo državo in Češkoslovaško se merodajni faktor j- v Češkoslovaški že nekaj let trudijo, da bi povečali uvoz jugoslovenskega blaga. Predvsem bi Češkoslovaška rada kupovala pri nas baker, pa ga žal ne more dobiti. V »Lidovih Novinah« je te dni nap;sal inž. O. Kap iz Bratislave o tem daljši članek, v katerem pravi, da je Češkoslovaška že ponovno skušala vzpostaviti zvezo z rudarsko družbo Mimes de Bor zaradi nakupa bakra, pa ni našla odziva pri tej družbi. Češkoslovaški interesenti so biH tudi pripravljeni zgraditi potrebne naprave za proizvodnjo elektrolitičnega bakra, če b' dobili surov baker iz Jugoslavije. Postopanje družbe Mineš de Bor je v tem vprašanju docela v nasprotju z intenc;jami naše trgovinske politike, ki gre za tem- da se čim bolj razširijo trgovinska odnošaji z bratsko češkoslovaško državo. Očitno družbi Mineš de Bor ne ugaja to, da se moral ta baker, ki bi se izvozil v češkoslovaško, obračunati v kliringu. Naš klirinški dolg v Češkoslovaški se je v zadnjem času ponovno znatno dvignili, tako da bomo v okviru novo uvedene kontrole uvoza kmalu pri-morani omejiti uvoz češkoslovaškega blaga, če nam n« bo uspelo z izvozom bakra v Češkoslovaško nadalje povečati vrednostr našega izvoza v to državo. Gornji primer nam obenem kaže. da je v nekaterih primerih tudi pri izvozu potrebno slično kontroliranje im dirigiranje, kakor smo to pred kratkim napravili glede uvoza. tujih družb, ki imajo vedno le sedež v inozemstvu (da se izognejo naši kontrolr) se razvija v problem, ki vedno nujne je kliče po rešitvi, tembolj, ker posega vzporedno vprašanje transfera rastoče vsote di-vidend v inozemstvo vedno globlje v trgovinsko politično razmerje z državami, kjer imajo te družbe svoj sedež, in povzroča rastoče težkoče plačilnega prometa s temi državami. 87 milijonov čistega dobička Čisti dobiček družbe Mineš de Bor je lani znašal preko 26 milijonov francoskih frankov, to je okrog 87 milijonov Din. Kaj pomeni ta vsota v okviru našega gospodarstva bomo približno spoznali, če upoštevamo, da je po statistiki trgovinskega ministrstva znašal skupni dobiček 350 industrijskih in trgovinskih delniških družb s sedežem v Jugoslaviji (ki niso izkazale izgube) v letu 1932. Le 189 milrjonov Din, leta 1933. pa 247 milijonov Din) čista, izguba ostalih 537 družb pa je znašala leta 1932. 339 milijonov in leta 1933. 486 milijonov. Tako je skupna bilanca vseh teh 887 družb (aktivnih in pasivnih) izkazala v letu 1932 čisto izgubo 150 milijonov, leta 1933. pa čisto izgubo 23S milijonov, i nto pri lastnih sredstvih v višini 7% milijarde Din. Le 9% dobička za davke V zvezi s to primerjavo naj še omenimo, da so industrijske delniške družbe v Jugoslaviji plačale v letu 193. skupaj 270 milijonov Din davkov. Družba borskih rudnikov pa je plačala v Jugoslaviji leta 1933. le 2.7 milijona Dim davkov in leta 1933. 6l4 milijona Din (za L 1935. nam ti podatki še niso znani). Navzlic povišanju davka ki ga je pl«r čr ia ta družba v Jugoslaviji leta 1934., je ril ta davek še vedno malenkosten v primeri z dobičkom, saj je znašal komaj 9% tistega dob;čka, dočim se giblje pri naših domačih družbah družbeni davek z dokla-dami na višini preko 50% čistega dobička, siku pa j z ostalimi vrstami davkov pa dosežejo davčne dajatve naših družb po ve-o:ni znesek čistega dobička. Ta dejstva potrjujejo znova kričeče nesorazmerje med visokimi davčnimi dajatvami domačih družb na eni strani in z velikimr dobički poslujočih inozemskih družb na drugi stra-ni. Za laani izkazuje družba Mineš de Bor. kakor rečeno, čistr dobiček v višini 26 milijonov frankov ali 87 miilčjonov Din; od tega bodo dobili delničarji 23.2 milijona frankov (77.7 milrjona Din), upravni svet te družbe v Parizu pa bo dobil na tantje-mah 2.4 milijona frankov (8 milijonov Din). Ta vsota 25.6 milijona frankov za dividende in tantjeme hudo obremenjuje našo devizno bilanco, ne predstavlja pa še celotne vsote, ki gre iz naše države v inozemstvo. Pariška tvrdka Soeiete Mirafoaud, Puera-ri et Cie, kr je soustanoviteljica družbe Mineš de Bor in ima odločilno besedo tudi v upravi družbe (Heniri Puerari je predsednik družbe, Evgen, Jean in Pierre Mi-rabaud pa so člani uiprave), si je v družbeni pogodbi zasiigurala za ves čas trajanja družbe 1% provizije od prodane rude. kar predstavlja prikriti dobiček ustanoviteljev. (Mimogrede bodi omenjeno, da imajo temeljne delnice ustanoviteljev po statutih 20-kratno glasovalno pravico na občnem zboru v primeri z ostalim/i temeljnimi delnicami). Vrhu tega je treba še upoštevati znesek 2.4 milijona frankov (8 milijonov Din), ki je potreben za plačilo obresti in amortizacijskih kvot za obligacije družbe Mčnes de Bor. Teh 8 milijonov Din je treba prav tako transferirati iz iz Jugoslavije v Francijo, kjer se izplačujejo obresti obligacijo-narjem Dividenda borskega rudnika v primeri z našim izvozom v Francijo Vsota, ki jo bo družba i-z-plačala delničarjem za leto 1935. v obliki dividende, tantjem in provizije se bo torej pnblize- Gospodarske vesti = Cementni kartel. Kakor je »Jutro« že poročalo, je biLa v Beogradu od vseh jugoslovenskih cementnih tvomic ustanovljena družba Cement d. d., ki bo pri nas vršila izključno prodajo cementa naših cementnih tvornie, ki neposredno ne bodo več prodajale. V beograjskih »Službenih novinah je že zabeležen vpis te družbe v trgovski register. Predsednik nove družbe je inž. Miloš Savič, podpredsednik pa dr. Ferdinand Gramberg. V upravnem odboru so zastopane vse cementne tvornice. Trboveljsko premogovno družbo zastopa ravnatelj dr. Vinko Vrhunc. Direktor nove družbe je g. Peter Biber, prokuristi pa so Jovan Bjeii, dr. Emil Gaj in Fran Rosen- b62 Komisar pri jugoslovenskem FenikSu. V zvezi z reorganizacijo avstrijskega fe-raiksa je naša vlada napravila vse potrebne korake, da zavaruje interese jugosdo-vensikah zavarovancev pni Feniiksu- V tej zvezii je (trgovinski minister izdal odlok, da se pri Feniiksu v Beogradu postavi komisar- Za komisarja je imenovan dr. Krastnic, uradnik bančnega oddelka trgovinskega ministrstva. aa 17.3 milijona Din. —* Jugoslovenska destilacija drva d.d- v Zagrebu izkazuje za preteklo leto pri glavnici 20 milijonov Din čisti dobiček v višini 0-66 milijona Din. s katerim se zmanjia v prejSnjih letih narasla izguba na 7.11 milijona Din. = Društvo industrijcev in trgovcev v Ljubljani bo Imelo v ponedeljek 20. aprila ob pod 10. uri dopoldne X- redni občni zbor, in sicer v društveni sejni dvorani v palači Ljubljanske kreditne banke, Tyr-ševa 1 b, II nedstr. = D°bave: Gradbeni oddelek dorekorje državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t m. ponudbe za dobavo 2.000 komadov jeklenih lopat zajemalk in 400 komadov jeldenih vil za gramoz- Dne 18. t. m. bo v intendanturi štaba dravske divi" zijske oblasti v Ljubljani otertna licitacija za dobavo 6-545 m' drv za potrebe ljubljanske garnizije. 20. t m. pa glede dobave 9.900 kg petroleja za potrebe gar-nizij Ljubljana, Maribor, Celje. Skofjn Loka, SI- Bistrica in Ptuj. Fond za gradbo stanovanjskih hriš na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani razpisuje I-javno ofertno licitacijo za zgradbo dvonadstropne stanovanjske hiše v Ljubljani. Licitacija bo 1 maja pri gradbenem oddelku direkcije drž železnic v Ljubljani. Borze 16. aprila Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni- V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi ir-gcvali po 9.15, angleški funti pa po 250 Na zagrebškem efektnem tržišču le bil premet v avstrijskih šilingih po 9-08 ( v Beogradu po 9.0523) in v španskih pezetah po 6.41. dočim so se grški toni nudili po 31. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 14 v Beogradu po lb-9466 in v Zagrebu po 13.9450 odnosno za 15. maj po 13.8550. Na zagrebškem efektnem tržišču nolira vojna škoda kakor včeraj 357-50 — 339 brez prometa. (V Beogradu promet po 358.50.) Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Devtsp Ljubljana. Amsterdam 2967-79 - 2982.39. Berlin 1755.63 - 1769.50 Bruselj 738-47— 743.53 Curih 1424.22 — 1431.29. London 215 45' - 217 51, New York 4333.22 -4369.53, Pariz 288.03 — 289.47 Praga 180.61 — 181.72- Curih. Beograd 7, Pariz 20.2250. London 15-1625, Newyork 306.875. Bruselj 51.90, Milan 24.10 Madrid 41.90. Amsterdam 208.35, Berlin 123.40 Dunaj 56-70. Stockholin 78 1750, Oslo '76.1750. Kobenhavn 67.70. Praga 12.69, Varšava 57.75. Atene 2-90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 357.50 — 359, 4 odst. agrarne 47 — 47.75, 6 odst. begluške 66 den. 7 odst. invest. 80 den., 7 odst. stabiliz. 82 bi.. 7 odst. B'air 72 — 73, 8 odst. Blair 81 den.; delnico: PAB 234 den.. Trboveljska 140 — 155, še-čerana Osijek 130 — 140 Šečerana Ve!. Beekerek 70 den Beograd. Vojna škoda 358 — 358.50 (358-50) 4 odst. agrarne 46.50 den. (47). 6 odst. begluške 66 — 66-2o (66). 7 odst. invest. 82.25 bi., 7 odst. stabiliz. 81 bL. 7 odst. Blair 72.25 — 72.75 Narodna banka 6350 - 6400, PAB 244-50 - 245.50 (245.50). gjh društvih sodeluje * veseljem to wpe- hcm. Tudi on je bil odlikovan z redom sv. Save. Gg. Wudlerju in Schmidu iskreno želimo, da bi delovala, še dolgo vredo let med narodom, ki jima a srca vrača njuno ljubezen. Iz Julijske Krajine Polj je dobil občinski svet Puljski prefekt je pred dnevi imenovali novi občinski svet, ki šteje 1« članov. Ob. činaki svetniki so predvsem že preizkušeni fašisti ter zastopniki posameznih fašističnih korporacijskih organizacij. V občinskem svetu zastopajo svobodne profesionale štirje delegati, industrijce Štirje, trgovce, kmetske posest., industrijske delavce trgovske nameščence in poljske delavce pa po dva zastopnika. Med njimi so intelektualci v veliki večini. V ostalem občinski svet pri mestni upravi v nobenem pogledu po zakonu ne bo imel odločilne besede, nego le posvetovalni glas- Tako je dobil Pulj po dolgi vrsti let svoj občinski svet, čeprav z zelo okrnjenimi pravicami Drobne novice Na Opčinah se je pripetila preteklo sredo huda nesreča. Proti večeru so se zbrali 3t;r-rje dečki zunaj vasi pri nekem prepadu, nad katerim se dviga okrog 4fl m visoka skalnata stena. Dva izmed njih, 12 letni Albin Tavčar in 16 letni Marij Sosič sta pričela za šalo plezati po skalah. Nenadoma je eden izmed njiju omahnil in potegnil za sato v 20 m globok prepad še tovariša. Po golem naključju je ostal Sosič nepoškodovan Tavčar pa si je prebil lobanjo in se hudo poškodoval po rokah in nogah. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. Njegovo stanje je resno. Zaradi bega cez mejo sta bila prijavljena sodišču 21 letni Ciril Bevčar iz Ajbe pri Kanalu in 27 letni Rafael Gabri jelčič iz Solkana. Proces proti njima se bo vršil vkrat-kem. V Dolnji Tribuši so karabinjerji preteklo sredo aretirali 20 letnega Karla Gravnerja in 26 letnega Antona Ughija (?) iz Solkana Baje sta nameravala zbežati preko meje. V Cerknem pa so aretirali 41 letnega Ivana Prezlja iz bližnjih Labinj. 2e pred n»-kaj tedni ga je sodišče zaradi protizakonitega prekoračenja meje v kontumaciji obsodilo na tri mesece in 9 dni zapora. Pred goriškim sodiščem se Je moral pre tekli petek zagovarjati 26 letni učitelj An-zelm Lojacono iz Modugna pri Bariju. Seda; je nameščen na šoli v Vrhpoljah pri Vipavi. Obtožen je bil, da ie na vrhpoljski šoli oskrunil več otrok. Bil je oproščen. Blagovna tržišča znu + Chicago, 16. aprila. Začetni tečaj': pšenica: za maj 9S.25, za julij 90.50, za sept. 88.75; koruza: za maj 60.125, za sept. 60. -f Winnipeg, 16. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za julij 82.875, za okt. 83.875. + Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca mirna. — Pšenica: baška in sremska 146—148; okolica Sombor in banatska 145—147; baška, ladja Tisa 149— 151; ladja Begej 148—150; slavonska 147 _149. Oves: baški, sremski ln slavonski 125—127.50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 132.50—135. Koruza: baška, sremska in banatska 105—107. Moka: baška in banatska »Og« in s-Ogg« 237.50—147.50; »2« 217.50—227.50; »5« 197.50—207.50; >6« i77.50_187.50; >7« 147.50—157.50; »8« 100—105; Otrobi: baški, sremski in banat-ski 98—102. Fižol: baški in sremski beli 170—175. kor znano, je ruska vlada letos izvedla devalvacijo rublja, in sicer približno na eno četrtino prejšnje nominalne vrednosti, ■tako da velllja sedaj pariteta: 1 rubelj enako trije francoski frariki. Po tej relacija se od 1. aprila obračunavajo vse valuilne transakcije v Rusiji. Sedaj je tudi ruska državna banka objavila po dolgem času prvikrat svoj izkaz (od 1- aprila), kn je že postavljen na novo relacijo, tako da se gram čistega zilata računa po 5.63 rublja, dočim se je doslej računal po 1-29 rublja. Po tej novi pariteti ima ruska državna banka za 1404 milijone rabljev zlata. V primeri s 1. aprilom lanskega leta je količina izkazanega zlata pa-dla na več nego polovico, kajiti 1. aprifla Ionskega krta. je imela ruska državna banka po takratni pariteti 858 milijonov rabljev zlata, t. j-665-000 kg, sedaj pa ima po novi par-.iteti 1404 milijonov rabljev, kar predsfavVa le 294.000 kg. Obtok bankovcev ruske državne banke se je od 1. oktobra lanskega leta, ko je bili objavljen poslednji izkaz do 1- aprila t. 1. povečali od 5 na 6 milijard rabljev. V tej vsoti pa ni upoštevan državni denar (blagajniške izkaznice), ki ga je v obtoku menda za okrog 12 milijard. = Češkoslovaški turisti, ki potujejo v Ul' i LJ ^ui » ^ • - —J - - » i . t . ; . vala znesku 100 milijonov Din, od tega f Jugoslavijo, so se lam v znatni mera po- " - . .. .,.. ____£_____ 1 « __»»Imran u IVnfn^ KnacriB nnci> nm -f Budimpeštanska termlnska borza. (16. iiiioLusivtt. t. m.) Tendenca prijazna. Promet živahen. '^DevSvacija sovjetskega rublja. Ka- I Pšenica: za maj 16.17 — 16.18; koruza: za « 1 _ J _ I__* 1 ^ Ol 1 Q A mm Mnl.i.« 1 'i Afi _ 1 ^ 4<7,. maj 1283 — 12.84, za julij 13.40 — 13.42, za avg. 13.65 — 1367. BOMBA2 -f Liverpool, 15. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.10 (prejšnji dan 6.10), za okt. 5.62 (5.63). -f Newyork, 15. aprila. Tendenca dobro vztrajna. Zaključni tečaji: za maj 11-337 (11.34), za okt. 10.43 (10.35). LZSP (Službeno). Danes ob 20. 5. redna letna skupščina LZSP v damski sobi kavarne Emone. SK Slovan. Drevi ob 20 30 strogo obve. zen sestanek za vse verificirane igralce. Na dnevnem redu je določitev postave za prvenstvene tekme Sigurno naj pride Marjan.* popoldne je reden trening. Sigurno in točno. SK Jadran. Danes ob 20. sestanek I-moštva pri M. Sokliču. Udeležite se točno in zanesljivo. SK Svoboda. Danes od 15. dalje obvezen trening za I. moštvo in juniorje. Zaradi predstoječih tekem in zaradi pranja opreme imajo vsi igralci brezpogojno vrniti vso opremo do 19. v klubovi garderobi. SK Istra — Jezica. Danes ob 20. članski sestanek pri Rebcu. Prinesite članarino in tudi opremo. Fostok rezultati za nacionalne in mednarodne tekme 12. in 13- aprila: 1, 1, 6e ni vnš:ila. se ni vršila. 1, x, 1, 1, 1, 1. x. 'Angleške in škotske tekme: x, 1, x. x, 1, 1, x, 2, x. 1, 1- Kvote: Din 1524, 1016. 511. Celjski nogomet. Prvenstveno tekmovanje rezervnih moštev se bo pričelo v nedeljo 19. t. m. ob 10. dopoldne na igrišču pri »Sikalni k'eti« s prvenstveno tekmo med rezervama Atletikov in SK Jugoslavije. Razrešitev dveh šolskih upraviteljev Celje, 16. aprila. Te dni sta bila razrešena g. Rudolf Wudler, šolski upravitelj v Petrovčah, in a- Belan Schmid, šolski upravitelj na Dobrni pri Celju, dva zgledna in priljubljena šolnika ter egilna javna delavoa. Gosp. upravitelj Wudler je rojen v Lih. nični vasi pri Cmureku- V Celju je ab" 9olvkafl nižjo gimnazijo, učiteljišče pa v Mariboru, kjer je maturirai i. 1899. Isitega leta je nastopil službo suplenita na šoli v Šport Celje: Hermes in Korotan: Primorje Zadnjč prvenstveni tekmi pred vstopom v ožje tekmovanje se vršita v skupnr prireditvi na igrišču Hermesa. Korotan je vedno, ko se je pojavil na ljubljanskih igriščih zadovo[jil vse občinstvo. Prvi njegov nastop protJ prvaku II. razreda je bil za slednjega katastrofalen, saj mu je Korotan zabili nič manj kot 11 golov. Tudi njegov nastop proti Hermesu v Ljubljani je bil nad vse časten. Hermes mu je z veliko težavo in s precej sreče zadnjo minuto odvzel obe točki. Drugi predstavnik Ljubljane igra prot; enakovrednemu nasprotniku, to je prvak Celja SK Celje. Da bo Hermesu trd oreh, priča njegov rezultat proti našemu prvaku, ki je z največjo muko in z razliko enega gola odnesel obe točki. Prepričani smo, da bodo gostje pokazali prav dober nogomet, domači pa da se zavedajo važnosti tekem in da nam ne napravijo kakih presenečenj. * Apeliramo na športno občinstvo, da v čim večjem številu poseti to prireditev. Službeno lz Kolesarskega podsave®a. Redna seja podzveze bo v ponedeljek 20. t. m. ob 19.30 v prostorih gostilne Ameri-kanec, čitajo se termini saveznih dirk: 31. maja: mednarodna dirka SK Mislinje. 7. junija: olimpijski dan za vse podzveze in Klube. 28. junija: I. olimpijski trening. 28. junija: Državno prvenstvo »B« skupi, ne. 5. julija: H. olimpijski trening. 12. julija: III. olimpijski trening, obenem kvalifikacijski. 6. sept: državno prvenstvo >A« skupine. Klube, ki še niso javili sporeda svojih prireditev za leto 1936, pozivamo, da javijo svoje termine na seji 20. t m. SK Vrhnika naj javi drug termin, ker je 5. VH. zaseden po Savezu. Kol. društvo Ljubljanica se obvešča, da se dopis od 11. t m. ne vzame na znanje. Poziva se zadnjič, da reši do 20. t. m. dopis podzveze štev. 1 od 8. t m. Za krožno dirko ZSK Hermesa 19. L m. se odreja Odrezati in takoj poslati. Zahtevajte takoj brezplačne kupone in en« brezplačno stavnico! „F O S T O K" igralnica za stave na nogometne igre BEOGRAD, PAŠICEVA 4 — Tel. 20-420 Podružnica »Fostoka« Ljubljana, BEUK KILIJAN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolt in Predallč. >Everymans« igralnica za stave je izplačala prošle tedne Din 2,317.968.— za poedine stave, ki stane vsega Din 5.— SPREJMEMO RESNE ZASTOPNIKE. SK Jugoslavija v Celju priredi v soboto, ob 20. težkoatletski nastop v dvorani v Samostanski ulici Nastopijo najiboljš; tež-koatleti iz Celja in Kamnika. Celjani se bodo najprej borili za klubsko prvenstvo, potem pa proti gostom. Prvak ter dragi ?n tretji dobijo kolajno. Kolesarska dirka pri Celju. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 19- t m. otvoritveno klubsko dirko na progi Celje - Zidani most - Laško (38 km). Start ob 14. pred gostilno Radej na Bregu pri Celju, obrat pred kolodvorom na Zidanem mostu, cilj pred hotelom Henke v Laškem. Prijave sprejema do sobote zvečer g. Bremec, Celje, Miklošičeva ulica 2. Razpsana so darila. Obenem priredi klub za prijatelje kolesarskega športa rolet v Laško. Zbirališče ob 13.30 na startu, odhod ob 14. . Prekmur«ki šport. Za praznike je bila v gosteh v Murski Soboti pri SK Mura SK Jugoslavija iz Celja. Prijateljska tekma je bila odigrana na novem stadionu. Da so bili domačini zlasti v prvem polčasu v absolutni premoči dokazuje rezultat 3:9. Krivdo za to nosi predvsem obramba Jugoslavije, ki je docela odpovedala, šele v drugem polčasu so se gostje znašli. Kljub temu pa so domačini še dvakrat pretresli nasprotnikovo mrežo. Tekma se je končala v razmerju 4:11 v korist Mure. Tekmo je prav dobro sodil g. Turk J. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: Tuje dete. Izven. Cene od 10 Din navzdol. OPERA Začetek ob 2(). Petek, 17.: Katarina Izmajlova. Red Četrtek. Sobota, 18.: Rigoletto; Gostuje baritomst • R Zupan iz Zagreba Red C. Opozarjamo, da se poje šoštakovičeva opera »Katarina Izmajlova« danes posled-niič v letošnji sezoni na našem odru. Material opere ki je imela pri nas izredno podzvezni delegat g. Gregorčič, ki mora -nai opere. ~ £ —^ 'prihodnje dni biti ob 13. pred gostilno Carman v 2g I veaK ^ • ' • - —----- Šiški. Sodniki gg. Plankar, Prešern in St. IIju v Slov. goricah, potem je srfužbo- Kociančič Pozivajo se vsi vozači in funk-vall v Grižah, Mozirju in spet v Gmzah- I J - - - - - p agre kakih 80 milrjonov samo francoskim delničarjem. Za našo plačilno bilanco s Francijo pomeni ta vsota ogromno obremenitev, saj je znašal naš izkupiček od izvoza v Francijo v lanskem letu komaj 62.8 milijona Din. Ves naš izvoz v Fran. cijo torej ne zadostuje za plačilo dividende, tantjem in provizij francoskim delničarjem te družbe. Če še upoštevamo druge dividende, ki jnih plačujemo Francozom (Trboveljska), nadalje znatne obveznosti, ki jih imamo za an-uiitetno skižbo naših posojil v Franciji (sedaj moramo plačati 15% obresti v služili posredovanja Poštne hranilnice pri nakupu dinarjev. Češkoslovaška Poštna hranilnica je namreč izstavila za 4.15 milijona Diim hranilnih knjižic naše Poš'ne hranilnice, dočim je naša Poštna hranr'1-niča izstavila turistom, namenjenim v Češkoslovaško, le za 0.76 milijona Kč hranilnih knjižic češkosl. Poštne hranilnice. = Bilance. Hrvatska banka d.d. v Zagrebu, pri kateri ima odličen vpliv Banca Com-merciale Italiana v Milanu, zaključuje bilanco za preteklo leto s čistim dobičkom 1-73 milijona Din (v prejšnjem letu 1.65) pri glavnici 20 milijonov Din. Likvidna sredstva zavoda so v bilanci izkazana z devizah), in obveznosti od uvoza franco- vsoto 30 g milijona Din (26.1). od tega od- skega blaga, ki je lani znašal 126 milijo- p^g 24.4 milijona Din na gotovino ter nov" Din (torej še enkrat toliko kakor iz- I sredstva' pri Narodni banki in Poštni hra- voz), tedaj moramo spoznati, da je nada- nilnici.'Vloge na knjižice in tekoče račune ljevanje dosedanje politike glede plačilne- so 6e zmanjšale na 95.5 milijona Din a bi mlaidi mož ali ženska, ko bi se poročila, prejela vsak po 600 dolarjev dote. Za neiimovnte 6tarše, ki ne bi mogli plačevati premij, bi premije plačevala država. Poslanec utemeljuje 6voj predlog s tem, da se premnogo mladih ljudi ne poroči s-rmo zavoljo tega, ker jim nedostaje denarja- Mesarsko maščevanje odklonjenega snubača Strašen zločin na velikonočno nedeljo Na strašen način se je mesarsiki pomočnik Franc Hegediis iz Taptoszeczoja na Madžarskem maščevali nad 19 letoo Margareto Szabojevo, ki ga ni marala za fanta- Čeprav je dekle vsa njegova snubljenja stalno zavračala, je Hegediis prišel na velikonočno nedeljo zvečer na nrjen dom-Dekte ga je spet zavrnilo, vendar so ga še po smrti mu ne dajo miru! Američani so ukradli truplo turškega Metuzalema Carigrajsko prebivalstvo je te dni raz_ burila vest, da je osmim Američanom uspelo vdreti v grob slovitega Zaro Age in odnesti njegovo truplo v Ameriko. Zaro Aga je, kakor znano. 1. 1934 umrl kot najstarejši mož na svetu. Baje je dosegel 156 let Oblasti so na govorice o tatvini trupla odredile preiskavo, dale so odpreti grob in krsto. V njej so sicer našli okostje, niso pa mogli ugotoviti, dali je res Zaro Agovo ali pa okostje kakšnega drugega trupla. Zato so krsto poslali sodno zdravniškemu zavodu, da ugotovi, ali vsebuje res telesne ostanke turškega Metuzalema. Ogrlica za 700 tisoč frankov Skrivnosten lišp na pariški dražbi Te dni so v Parizu, na pobudo omdahne I goceni lišp na javno dražbo. Njegov se_ zastavl-jalnice prodali na javni dražbi km- daniji _lastn:lk je izjavil, da ga bo pustil v sno biserno ogrlico s f mara g dnto zaponko. Boj za to ogrlico je bil hud, čeprav je šlo za stotisoče frankov. Končno jo je dobil eden izmed najbolj znanih pariških draguljarjev za 535-000 frankov, pri čemer je moral p'aičati še 140.000 frankov davščine, tako da ga je stala skoraj 680.000 frankov. Zanimivo je, da javnost rri mogla zvedeti kdo je bil to ogrlico zastavil- Časnikarji so mogli dognati le to, da jo je pred 86 leti zastavil glavar neke poljske pleme-nitaške rodbine. kri je morala pribežaiti v Francijo. Totda ta jo je dobil po vsej priliki od neke dvorne dame na dvoru Ludiovika Filipa, kajti po strokovnjaškem mnenju izvina ogrlica po svojem slogu iz tega časa. Vsako leto dvakrat je prinašal nSjprvo zastavijallec sam. potem njegov sin zastavne obresti- Šele lansko leto ni bilo nikogar več v bančni zavod, dta bi vplačal zapadle obresltn. Zastavljalnica je nekaj časa čakala, potem je postala dra- sedanji obliikii. Koptska duhovščina pri Badogliu Kakor pono6a')o iz Afmere, je maršal Badog<'£o za velikonočne praznike v svojem glavnem stanu sprejel veliko zastopstvo koptskih duhovnikov in visokih cerkvenih dostojanstvenikov iz ozemlja okrog Soflodte in jezera Ašangi. Ti duhovni so ritaiijanskomu maršal« sporočili vošSfta pne_ bivailstva iz tega ozemlja- Maršali je odvrnit naj povedo temu pre-bivaAst>w, 4a je Italija Abesincem naklonjena- Kjerkoli bo naletela na prijateljstvo, bo pokazala vso svojo velikodušnost, proti nezvestobi in barbarstvu pa bo nastopala z neizprosno strogostjo. Kopteki duhovniki so še dejatfi, da se bodo v vseh cerkvah virštfe Službe božje, pri katerih bodo prosili Boga, naj bi italijanska zaščita ostafta nad Jjudlstvom. ki je doslej živelo v težkem jarmu* Tako velijo italijanska poročila. Sneg v Londonu Kakor pri nas, je tudi v velikem delu Angleške, zlasti v grofijah Yorkshireski in Lincolnshireski ter na škotskem za praznike pošteno medlo. Celo v Londonu in na južnem Angleškem je snežilo. V nekaterih ozemljih so divjali snežni viharji kakor v pravcati zimi. Abesinski vojščak, ožgan od italijanskega metalca plamenov. Takšne aparate je italijanska vojska uporabljala na debelo na severnem bojišču Trideset m dolg top Francoski izum, ki nese 17 km daleč Pred kratkim smo poročali, da pripravljajo Nemci top s kalibrom 52 cm. Da niso samo Nemci specialisti za takšno morilno orodje, je razvidno iz nekega francoskega dela o modernem težkem topništvu, ki pravi, da so Francozi že med svetovno vojno pri Verdunu in ob Chemin des Dames uporabljali top tega kalibra. Pedaj so ga izpopolnili, pa strelja 17 km km daleč, izstrelki mu tehtajo 1570 kg. začetna brzina je 500 m na sekundo, dolžina cevi znaša 8.35 m, cev pa se da usmeriti 60 stopinj visoko. Sprememba stranske smeri je mogoča le z obračanjem vsega topa na krožnem tiru. Top je namreč železniški top s 16 osmi, vse, kar spada k njemu, tehta 263 ton in je dolgo 30 m. Tudi španski vojaški list »Memorial de Artilleria« omenja ta top in predlaga neke spremembe, ki bi povečale njegovo učinkovitost. Izstrelek bi se za dvojno podaljšal in konec bi se mu skrajšal. S tem bi sicer dosegli, da bi top ne streljal tako daleč. zato pa bi se lahko za okroglo 30 odstotkov povečal naboj. Tudi razlet bi bil potem večji in s tem sigurnost zadetka, 8 čimer bi se zmanjšali spet stroški za obratovanje s tem topom. Izstrelek bi tehtal le okrog 1400 kg, povečani naboj pa 300 kg. Isti list omenja brez podrobnejših podatkov nov 24 - centimetrski top, ki &trelja baje 250 km daleč, dvakrat toliko kakor nemška »Debela Berta«. ki je med svetovno vojno obstreljevala Pariz. Neguš je obupan povabili na večerjo. Zdelo se je ž«, da se je mltdenrč pomiril. Dejal je namreč, da se bo izseli! v Ameriko- Po večerji se je poslovil od Margaretinih staršev v dobri volji. Dekle je povabil, naj ga mak) spremi- Tega mladenka ni odklonila. Ker je pa ni bilo dolgo nazaj, so jo šli iskat. Nii bilo treba iti daleč za njo. kajti našli so jo pred vrati z razparanim trebuhem. Ugotovili so. da jo je Hegediis za vratno dvakrat sunil z nožem, ki ga je imel pripravljenega. Nekaj pozneje so ga prijeli in je svoje dejanje priznal. Eden zadnjih posnetkov abesinskega cesarja C*2II?!lt JI« paragrafi, perilo... Birokratizem in mati revnega študenta Ni vedno lahko slediti birokratskemu mišljenju. To je spoznala pred kratkim neka žena, ki je morala stopiti na carinski urad v Olomoucu, da bi se zaoovarjala zavoljo tega, ker je svojemu sinu poslala — čisto perilo. , Sin te žene namreč študira na neki uni. verzi v Nemčiji. Da bi štedil z denarjem, je poslal svoje rabljeno perilo domov. Mati ga je oprala, zlikala, spet zavila in mu ga poslala nazaj. Carinski urad pa je Prej sovražniki, zdaj prijatelji ZA SMEH IN KRATEK ČAS 2ena služkinj.: s-Hitro, odnesite paipigo . , 4. a ven' Moj mož si ne more in ne more za- AbeSinsko prebivalstva pomaga italijanskim četam graditi dobre ceste v ao Peti srajce!« nedavno zapuščenem in zanemarjenem ozemlju * perilo zadržal, češ da je perilo oplemenitila«, to je pa industrialno početje, za katero je treba imeti posebno — dovoljenje, zlasti pa, če gre za — izvoz. Torej bi morala imeti mati posebno dovoljenje, če bi hotela svojemu sinu v inostranstvo poslati oprano perilo. Kako se bo končala ta zadeva še ni znano. Češkoslovaška javnost se pa iz razumljivih vzrokov silno zanima zanjo. Neguš pripravljen na vse Kakor pišejo newyorški listi, je abesrn-ski cesar poskrbel za vse primere. Pri dveh ameriških zavarovalnicah se je visoko zavaroval za primer, da bo se moral odpo-vecati prestolu ali pa, da bi umrL Ta zavarovanja so se izvršila ločeno. Družbam ki ga je zavarovala za primer odpovedi, je zahtevala samo visoke premije, drugih pogojev nr postavila. Druga družba pa je v pogodbo vrinila izrecno klavzuilo, da izplača zavarovalnino le v primeru, če bi neguš umrl naravne smrti. V pmimeru. da bi padel na bojršču ali pa da bi ga ubile italijanske letalske bombe, bi njegovi sorodniki n. pr. ne dobili noberte zavarovalnine. Tatinska opica V indijskem mestu Cavraporeu išče vse z vnemo opico, ki je izginila z 200.000 Din v naši valuti. Opica je pobegnila iz svoje Metke v nekem cirkusu, ki gostuje ta čas v tistem mestu. Malo pozneje je prišla v neko pisarno in izmaknila 800 funtov v bankovcih z neke pisalne mize ter pobegnila pred očmi osupiega blagajnika skozi okno. Vse iskanje za štirino. gato tatico je bilo doslej zaman. Lindbergh — angleški pilot Kakor pasejo londonski listi, namerava polkovnik Lindbergh izvrševati svoj pilotski poklic na Anglešikem. Te drai so mu tam registrirali ameriško pilotsko diplomo, talko da je sedaj upravičen vodi+i letala tudi na Angleškem. Letalec Mollison za las ušel smrti Kakor te videti, zasleduje slovita letalska zakonca Mottisonova v zadnjih letih huda smola. Med tem, ko se je rekordni poskus Amy MoMisonove na progi iz Londona v Kapsko mesto izjalovil, je nje mož za las ušel grdi smnti. V Singapuru je legel v svojo hotelsko sobo spat. preden je zaspal, si je v postelji prižgal cigareto. Ni je bil še pokadil! do konca, ko so se mu od utrujenosti zaprle oči. Posteljnina se je od Kleče cigarete vnela. Letalec se ni zbudil, k sreči pa je hotelsko osobje opazilo dim, kri je uhajal iz sobe. Vdrli so vanjo in letalca zbudili- Postelja je bila že vsa v plamenih. Angleško novinstvo Neke statistike kažejo, da angleško ča-sništvo navzlic gospodarski kriza, stalno napreduje. V letih 1925. do 1935- se je osnovalo nič manj nego 740 novih družb % edinim namenom, da bi izdajale nove časnike in časopise. Kapital, ki so ga vložile v ta namen, cenijo na skoraj 30 milijonov funtov šterlingov. ANEKDOTA Princ Conti je povabil abbeja Voisenona na obed, abbe pa je pozabil. Spomnil se je šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Hitel je k princu in ga prosil oproščenja, princ pa mu je brez besede pokazal hrbet. Voisenon se je hitro zbral in vzkliknil: >Visokost, mislil sem, da ste mi zamerili. Opažam pa z veseljem, da niste hudi.« — »Kako to?« je vprašal princ presenečeno. — »Pokazali ste mi hrbet,« je dejal Voisenon, »in tega ne delate napram svojim sovražnikom nikoli!« To je princa pomirilo. VSAK DAN ENA »Ali sta tisti dve tamkaj sestri po krvi?« »To nista, ampak obe hodita v isti lepo-tilni salon«. WSart Hem«) Petek, TT. W. 1936. Sinlturni pregled Antologija bolgarske mladinske proze Za letošnjo veliko noč je dobila slovenska mladina izredne književne pirhe: Mladinska matica je izdala v oriainalno opremljeni kniigi antologijo bolgarske mladinske proze "(Pirhi. Zbirka bolgarske mladinske proze. Sestavil in iz bolgarščine prevedel Tone Pntokar. 128 strani) Knjiga je vredna pozornosti predvsem s treh vidikov; Bolgarska književnost ie v naši prevodni politiki zanemarjena v večji meri. kakor bi smela biti celo v slovenskem jezikovnem krogu, ki mora zaradi svoje majhnosti stremeti po čim strožji izbiri prevodov. Bolgarska povojna književnost je dospela že na tisto stopnjo zrelosti, ko lahko ponudi ma" sikaj klenega tudi tujemu svetu. V Času, ko se prikupno naglaša potreba jugoslov.-bol-garskega zbližanja. je ta vidik upravičen. Po nekaterih obetih, ki se niso Izvršili (napovedan je bil na pr. prevod romana Ivana Vazova -s-Pod jarmom«, a v načrtu so bili še nekateri prevodi iz sodobnega slovstva, pač pod vplivom obiska bolgarskih pisateljev), je zbirka ^Mladinske matice« dober začetek. L druge strani je bilo že večkrat poudarjeno pri nas in drugod, da imajo Bolgari zelo razvito mladinsko književnost, ki je n?; tajala zlasti pod vplivom ruskih vzorov. Zaradi tega je izbor iz bolgarske mladinske proze tem bolj upravičen. Naposled vzbujajo bolgarsko - slovenski pirhi pozornost zaradi svoje opreme, ki je po zamisli in izvedbi taka, da po vsej verjetnosti sami Bolgari nimajo nič podobnega- V knjigi je 26 sestavkov in vsakega^ .le ilustriral drus slovenski umetnik. Tako število ilustratorjev je edinstveno v slovenski knjigi in njih sodelovanje nudi poznavalcu ilustracijske grafike izredno priliko primerjave. V knjigi je zastopanih 21 imen iz bolgarske literature, med njimi so nekatera, ki sodijo med najpomembnejše pojave v bolgarski literarni sodobnosti, tako n. pr. Elin Pelin. Angel Karalijčev. pesnica Elizabeta Bagrjana tankočutna mladinska pisateljica Dora Gabe i. dr. Drugo vprašanje je, koiiko je prevajalcu Potokarju uspela izbira ne le med samimi pisatelji, marveč zlasti med niihovo mladinsko prozo- 0 tem bi mogel kajpak soditi samo kdor podrobno pozna bolgarsko mladinsko književnost. Za sedaj se moramo zanesti na Potoka rja, da je skušal izbrati med dobrim najboljše. V pogledu bi nemara bilo bolje, če bi nam predstavil manj imen in pri teh dostavil kaj več: poleg na moč prijetnega in sveže originalnega mladinskega štiva so tudi sestavki, ki nam ne povedo prav ničesar; ne po vsebini in ne po obliki. Nočemo kazati s prstom ra nje. Bolj kakor takole bežno ocenjevanje s splošnega literarnega vidika bi nas zanimala neposredna sodba mladih čitateljev in njih vzgojiteljev. Izkušnja kaže. da mladina čisto po svoje dojema neke motive in jim daje v svoji, s problemi še neobteženi fantaziji tisto vabljivo »kremo«, ki je starejšim čitateljem neznana. Z ilustracijami so tej knjigi pripomogli do zanimivosti in pestrosti Milko Bambič, Viktor Cotič. Maksim Gaspari. France uor-Božidar Jakac Elko Justin. France Kralj, Mara Kraljeva Gojmir A. Kos, Tine Kos, Miha Maleš, France Mihelič. Janko Omahen, Sktvko Pengov. Nikolaj Pirnat, France Pod-rekar, Ksenija Prunkova. Ljubo Ravnikar. Maksim Sedej. Rajko Slapernik, Hinko Smrekar. Saša ŠanteL Mirko Subic, Fran Tratnik, Janez Trpin in Drago Vidmar. Kiparji, slikarji in grafiki so se. vsak po svoje, lotili zastavljenih jim problemov, ki niso bili posebno lahki, zakaj ponekod je bilo treba v dokaj nedoločni, krhki in naivni vsebini najti čvrsta oporišča likovnemu pogledu m z ilustracijo podčrtati najbistvenejše. Nekateri so se tu prvič pokazali kot ilustratorji in nehote potrdili staro resnico da je ilustriranje knjig posebna panoga, ki zahteva tenak čut za učinkovitost ilustrira ne besede; beseda in slika se ne smeta med seboj tolči, marveč ju je treba uravnovesiti v tisto delikatno enoto, ki se imenuje vzor no ilustrirana knjiga. Pri tem je slika ved no samo spremljevalka besede, ki je pravi« gospodarica knjige. Iz tega razmerja nasta ja cela vrsta grafičnih in kniižno - tehničnih vprašanj, ki so najboljše rešena samo tedaj, če knjigo ilustrira en sam prvovrstni ilustrator. »Pirhi« so v tem pogledu — 3icer pa še izide na tem mestu strokovna ocena — bolj zanimivi kakor umetnostno tehtni m prepričevalni Velika revija slovenskih knjižnih ilustratorjev (med katerimi sotudi čisto slučajni gostje medtem ko pogrešamo na pr. tako odličnega knjižnega ilustratorja kakor Je Ivan Vavpotič) gre mimo nas z znatnimi učinki, ki pa bolj nasičajo oko ka kor duha. Duh pa je tudi v likovni umetno sti zadnja instanca Hočemo reči da je Mla dinska matica s svojim ilustracljskim pro gramom napravila bolj senzacijo kakor izvršila umetnostno poslanstvo Nedvomno pa je. da je ta opremljena mla dinska knjiga pri nas redek pojav in je le želeti da bi postala med slovensko mladim vzpodbudna propagatorica bolgarske lite-a ture Prve knjige so kakor prva ljubezen on revienne toujours & son premier amour. In prav je. če so med njimi tudi bolgarski pisatelji. — Zapiski ».Beli oro« iz Buenos Airesa. Dr. Ivo Je. lavič je pričel izdajati v Buenos Airesu Izseljeraičko biblioteko v srbohrvaščini, latinici, ekavščini. Pravkar izišli prvi zvezek prinaša Jelavi^evo prozo »Beli oro«, ki obravnava v zvezi s pokojnim kraljem in njegovo potjo v Francijo idejne probleme jugoslovenske politike- Dr. Jelavič skuša postaviti poslanstvo kralja UjediniiteLja v luč filozofsko pojtnovanega Logosa in med drugim sklepa da je »Jugoslavija dandanes prvovrstni svetovni center. BeogTaid, ki gmad. zvezan preko Sofije z Ankaro, drži čvrsto v svoji roki Srednjo Evropo. Beograd. zvezan preko Zofije z Ankaro, drži trdno v roki Balkan- Toda v tej politiki je najbolj dinamična prav zveza z Ankaro, ki se že pojavlja na obzorju kod novo središče islamijotskefa sveta v Arabiji. Iraku. Perziji in Afganistanu. Pomnite: Jugoslavija je tudi ^slamiieitska. starobogorailska deždha, Sije renegati so ustvarifc turSk® cesarstvo. . -. •« Knjižica šteje 68 s«nand. » Književni horizonti.« Pravkar raišla 4-številka dobro urejevane zagrebške lifte-rarne revije »Književni horizonti« (urednik prof. Ladislav 2imbrek) prinaša odSo-mak eseja dr. Antfcuna Borca »Pedcsetgo-dišnjtica Ljube Wisnera«, dr. Slavka Je-žiča razpravo »Ilirski pokret u hrvaitskoj po vi jesti«, novelo Angela Cerkvenika »Ser jepac i njegov brat«, S. Zupjča članek o pesniški zbirki Marijana Matijaševiča. Ladislava 2imbreka članek o Milanu Bego-viču v zvezi z njegovo novo novelistično zbirko »Kvartet«. Nadaljuje se Vkd. Nazora kritično polemični esej o Gabriehi d'Annunz*u »Faun i njegov Mlijeh«, L. Žimbrek pa priobčuje svoj razgovor z Milanom Begovičem- Liriko predstavlja Marin Frančevič. Izmed prispevkov v drobnem tislku naj omenimo Žimbrekov nekrolog nedavno umrlemu mlademu kritiku dr. Josipu. Bogneru- »-Književni horizonti« so ži; vaihria, borbena in nestrankarsko revija ki si prizadeva, da čimbolj razširi in poglobi hrvaltsko književno kulturo. Izdaja jo Društvo mladih književnika. Značilno je, da se ta zagrebška revija od 3. številke dalje tiska v Mariboru- Med i Ilustracijami je rineta Kosa »Mati rn otrok«. Nov slovaški literarni časopis. V Bratislavi je pričel z januarjem izhajati literarno—umetnostni obzornik »Pioimen« v redakciji mladega pesnika in kritika Kolo. mana K Geraldiniia, ki se je nedavno mudil dailie časa v Ljubljani. Novi časopis bo. kakor kažejo dosedanje štiri številke, posvečal posebno pozornost slovstveni kritiki. ki se je na S'ovaškem začela dvigaiti k evropskim vzorom- Tako je v doseda njih številkah izšla še nezaključena raz prava kritika J- E. Bora »Metoda titerir-nej vedy«. Značilno je, da slovaški kritik razglablja poleg teorij francoskih kritikov, F X. Salde in Arna Novaka tudi stališče slovenskega literarnega teoretika prof. dr Kelemine, kakor ga zastopa v svoji »Literarni vedi« Zanimiv je tudii daljši prispevek Jana Irmlerja. ki je takisto nekaj časa študirali na ljubljanski univerzi, o romanskih literaturah v revija »Slovenskd pohFadi«, ki je Slovakom to, kakor Slovencem »Ljubljanski Zvon«. Irmler kaže, kako so romanistične študije prodirale v slovaški kulturni svet in osvetljuje fluktua-cijo nekaterih, zlasti francoskih slovstvenih vplivov. V reviji »Pramen« je po zaslugi urednika K. K Geraldiniia nenavadno častno zastopana slovenica. Teikoj v prvem zvezku je G era Idi ni jeva pesem z gorenjskim motivom »Sava« in prevod J. Lovren-čičeve pesmi- V 2 —3 številki je izšel prevod četrti c e J. Murna Aleksandrova »Simpatij a«- Za 4 številko ie K. Geraldini pre-vel pesem Toneta Vodnika iz zbirke ^Žalostne roke«, med kritikami pa poroča o Slodnjakovem Pregledu slovenskega slovstva in dr. Debeljaka študiji o Reymomio-vih »Kmetih«. V poročilu o knjigi »Co čist z literaitur slovenskvch« polemizira J. Irmler z dir- Berkopcem o nekaterih imenih iz sodobne slovenske književnosti. Iz poljske kulture. Najnovejša številka lista »Pologne litteraire« je delno posvečena Pilsudskemu. Spomin slavnega maršala obuja članek Juljusza Kadena Ban-drovvskega, ki piše o Filsudskem v dobi legij, dalje izbor najnovejše poljske poezije, ki kaže (v francoskem prevodu), da so tudii pesniki, kakor Jan Lechon. Emil Zegadlovvicz, Kazimierz \Vierzynski posvetili" Piilsudskemu verze, ki presegajo priložnostni značaij. Zanimivi so tudi razni pokojnega V isti Stev so jzSe slike letošnjih nagrajenih lavrea-tov na Poljskem: Zofje Ndkonrefce, ki je prejela narodno nagrado za literaturo v znesku 5000 zL, S-wtsaitopoHka Kanpinskega, čigar »Trinajst spevov« je nagradilo akademija književnosti z zneskom 2000 zL (gre za nagrado, ki jo podeljujejo samo pisateljem izpod 30 fret) in Jožefa Wittlina. ka je prejel nagrado lista »Wie*4omoš& Ldte-rackie« za roman »Sofl zemlje«, o katerem smo na tem mestu že poročali. Vestnik ZKD Na zaključku letošnje prosvetne sezone Za vzgojo mladih društvenih voditeljev Smo na početku časa, ko nas privablja k sebi narava. Življenje naših društev v predavalnicah, na gledaliških deskah in v drugih društvenih panogah gre r tej sezoni h koncu. Vsaka naša ediniica hiti, da spravi pod streho program, ki si ga je začrtala ob začetku poslovnega leta. Voditelji morajo budno paziti tudi na vse pokrete izven zaupanih edinic. Saj ravno delovanje društev v soseski, njih nastopi, prireditve, predavanja m tečaji so bodrilo tudi za nas in naša društva. Omenjamo dve važni prired:tvi v poslednjem času na področju našega de1 o vanj a. Naša prosvetna matica, ljubljanska ZKD je priredila pred Veliko nočjo lepo uspel tridnevni idejni tečaj. Lepa udeležba je dokazala, kako so potrebne slične prireditve naš:m mladim društvenim delavcem in našim bodočim naprednim voditeljem. Za vsako društvo, ki je poslalo na tečaj svojega člana, je to velikega pomena. Naš fant ali mladi mož je prišel v stik z našimr voditelji in predavatelji in je navezal stike z društvenimi delavci drugih edinic. Njegovo obzorje se je s predavanji razširilo, navezal pa je prijateljske stike s funkcionarji mnogih podeželskih društev. Prepričani smo, da se bodo pokazali gotovo v vsakem našem društvu uspehi m napredek, če je poslalo na naš ljubljanski idejni tečaj svojega delegata. In ostala društva. ki so to pot izostala s prijavami?... Naj se pripravijo za naslednjo našo »ljudsko univerzo« že zdaj. Naj iščejo in poiščejo mlade, sposobne m nadarjene fante in mlade može. Če ti še nimajo, naj jim v društvih zaupajo spočetka manjše in kasneje večje važnejše posle, da jih pripravijo za bodoče vodilne društvenike. Potem ne bo več pritožb, da nekatera naša društva pešajo, ker nimajo sposobnih voditeljev. Temu je mnogokod prav lahko odpomoči: poiščite iz svojih vrat, iz vrst domačinov bodoče društvene voditelje, ki jih pripravljajte za važen vzgojni poklic postopoma, da bodo napredovali ^ se razgledali, seznanili s pravilnim delom in si obogatili svoje znanje. ZKD bo s prirejanjem razPčnih, predvsem pa z idejnimi tečaji, vedno tudi še nadalje pomagala pri vzgoji naših društvenih delavcev. Druga prireditev, ki je vzbudila zanimanje vseh naših, predvsem pa podeželsk;h dru-štvenikov, je skupni nastop vseh gorenjskih sokolskih društev, ki se je vršil ne- dbmio nedeljo v Kranju. Tlaka prireditev bi bila sicer namenjena predvsem zainteresiralim gorenjskim društvom, po zaslugi ljubljanske radijske oddajne' postaje pa so prisostvovali prireditve, društveni voditelji in član* v premnogih naših krajih. Ne bomo spuščali v podrobno oceno velike kulturne prireditve, ko ao na^i gorenjski Sokoli priredili plemenite) kulturno tekmo in so s pesmijo in glasbo dokazali, kako važen vzgojni činitelj so naši sokoi-ska društva in čete Prireditev nam je ponudila lepo misel: kar je mogoče Gorenjcem, to je mogoče doseči tudi vsem ostalim: Notranjcem, Dolenjcem, Zasavcem, Štajercem, Savinjčanom in še deseteric-ostalih pokrajin. Pa bi naprervili knvico mnogim naišim pridnim okrožjem, če bi trdili, da niso slični skupni nastopi vpeljani že tudi drugod. Vendar je namen našega današnjega razglabljanja opozoriti rudi ostale kraje na take skupne nastope, ki so velike in pomembne kulturne manifestacije za delo naših društev. Se jc cas, da se že zdaj zberejo posamezna okrožja* tudi ona. ki so bila ustanovljena šele letos na pobudo centrale ZKD v posameznih okoliših. Vodstva okrožij naj pohite m mnogokje bodo pokazali lahko lepe uspehe zimskega dela na odrih, pri harmonijih in klavirjih, nastopili bodo naš1 reci-t-atorji m solisti, zbori, kvarteti itd... skratka kakorkoli bo kje mogoče, naj pripravijo program ?n brž izberejo datum. Se je cas. da se predstavijo s skupnim nastopom vsa naša okrožja. Vemo, da se bodo pojavile mnoge ovire: nekatera društva bodo izjavljala, da jc za skupni nastop prepozno-da nimajo navežbanih točk in nimajo programa Vendar — če vestno premislimo — društvo, kr. ni držalo tekom zimske sezone rok križem, bo nastopilo lahko vsaj z dvema ali pa morda le z eno točko. In pri skupnih na-stopiih tudi ni glavno dolžina prireditve: kratek, zanimiv in pester, a dobro navežban program bo zadovoljil dalstvo bolj, kakor pa kilometerske »ka-če« In na izkušnjah letošnjega leta bodo potem lahko pripravili naši društvonn voditelj1. program za prihodnje leto. Vemo, da bo uspeh letošnjega skupnega, pa ceprav skromnega nastopa ta, da bodo po^vj svoje delo- vse edinice v okrožjih m boeto program za prihodnje leto pričele pripravljati že v jeseni, to je na začetku prosvetne sezone In to je tisto, kaT hočemo doseči z našimi okrožnimi odbori in njih nastopi: poživiti delo v vseh naših društvenih edini-cah. Močnejša, agilnejša društva bodo tako za oporo slabejšim, ki jim manjka primernega vodstva, ali pa jih teže drugačne ovne io zapreke Dramski tečaj ZKD zopet prične redno s svojim poukom danes ob pol 20. v prostorih Zveze kulturnih društev Kazino II. nadstropje. Na Jesenicah bo v nedeljo ob 10. dop. v Sokolskem domu ustanovni?. sestanek Okrožnega prosvetnega odbora ZKD. Prosimo vsa v ZD4C včlanjena društva, ki so prejela vabilo na ta sestanek, da zanesljivo pošljejo delegate. — Propagandni odsek. Posečajte kino-matineje ZKD, ker je čisti dobiček namenjen izključno kulturnemu delu na deželi. »iv-r"-- v- ' , '■-'-*' mmj Naša predraga in nadvse ljubljena mamica, sestra, tašča in on;ama, gospa gen Ana Majdi c VDOVA VELEINDUSTRIJ A LCA W VELEPOSESTNIKA, nas je danes ob 9. uri po dela in trudapolnem življenju, po dolgi in mučni bolezni zapustila za vedno. Pogreb se bo vršil v soboto dne 18. IV. 1936. ob 16. uri iz hiše žalosti, Spodnja Hudinja 4, na okoliško pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 20. IV. 1936. ob 8. uri v župni cerkvi celjski. CELJE-SP. HUDINJA, MARIBOR, JARŠE, 16. IV. 1936. Marija Rosina, sestra; Hugo Hupschel, brat; Anica dr. Robičeva, Petka Pinter, Ruša Kunejeva, Milena Bohm in Deša Paljaga, hčerke; Dr, Hugon Robič, Drago Paljaga, Rihard Bohm, Slavko Pintar, xetje; Dagmar, Peter, Jasna Kunej, Smilja in Jasna Robič, MUena Jakšič, P«*er in Drago Paljaga in Marlenka Rohni, vnuki in vnukinje - in ostali sorodniki. H H. CVETK: a7 Zadnja stran Sopotnik je bil že planil k vratom in jih naglo odiprl. V naslednjem trenutku je stal na hodniku in prepadeno gledial okol sebe. "Tudi drugi potniki so biLi menda slišali strel. In glej, tam je prihajal sprevodnik. Nato so zaškripale zavore. Brzi vlaik je punte obstal na zagrebški postaji. Mož v ornem usnjenem jopiču, ki se ni prej nihče bogvekaj menil zanj, je porabiti ta trenotek, da je jadrno odprl vrata voza in skočil na postajni pločnik. Prt tem se mu je izmuznila neka orna kovinasta reč in padla na tla. Šele to je zbudilo spre vodnikovo pozornost. Hitro je priskočil in se sklonil. Nato se je spet vzravnal in pogledal na pločnik. 0 potniku, ki je bi tako čudno naglo zapustil vlak, ni bilo v vrvežu prometa ne duha ne sluha več. »Na pomoč! — Semkaj! Razburjen moški glas je zagnal ta klic. Kaikor bi trenil, so se potniki na voznem hodniku zgrnili okolj moža, ki je z vsemi znamenji groze kazal skozi odprta vrata nekega oddelka. Sprevodnik se je razburjen preril skozi gosto gručo. »Kaj pa je---?« »Tamle — poglejte---!« Potočkov drhteči kazalec je kazail v oddelek, kjer je ležala na tleh zleknjena ženska postava. Iz rane v prsih jj je uhajal diroban cuirek krvi. Tako se je zgodilo, da je stal brzi vlak v Zagrebu dve minuti delj, kakor je določal vozni red. prišla dva sani tej ca z nosilnioo in odnesla ranjen-ko, ki ie kazala le slabotna znamenja življenja, v zadnjo sobo postajne restavracije. Hitro so poklicali zdravnika; med tem, ko je ta izkazoval ranjenki prvo skrb, je eden izmed urad- Poljcija je prišla in zaklenila oddelek. Nato sta njkov postajne policije zasliševal sprevodnika. »Tisti človek je torej neutegoma skočili iz vlaka, ko je obstal? — In to orožje je izgubil?« Sprevodnik je pokimal Malone plašno je uprl oči v čmi samokres, kii je leža' pred uradnikom na mizi. »Da —ta samokres mu je padel iz žepa--« »Alltj mi ga lahko vsaij približno opišete?« Sprevodnik je nekoliko pomislil, nato pa dejal: »Bil je v črnem usnjenem suknjiču. Obraza nisem natanko vidiel — samo veMik, oster nos in sivka-ste brike!« »Izvrstno! — Še kaj? — Dobro premislite!« »Da — v Obraz je bil močno zagorel--« »I.n starost ? — Približno?« »Nu, milad ni bil več. — Tako okoli petdeset — nemara da še starejši--« Ta mah se je oglasil zdravnik. Strelna rana je zelo nevarna — a smrtna ni. Svinčenka je oprasni-la levo pljučno krilo in obtičala na hrbtu med ■ rphrmmn — Nate W>. Izdrl sem io takoi.« Uiadnflk je Mastno vzel zdravniku svinčenko iz rok in jo primeril k orožju. Počasi je pokiimal. »Strel je bil vsekako iz tega samokresa!« »Tudi jaz tako mislim,« je potrdil zdravnik. »Sicer pa — pogledal sem v torbico, ki jo je imela ranjenka pn sebi. V torbici sem našed izkaznico na ime Nade Senčarjeve, igralke iz x x x.« Nekdo je potiskal na vnata. Takoj nato se ie Pokazal na pragu železničar in se obrnil k policistu »Policijsko predsedstvo v xxx va« kliče na telefon --« »Takoj pridem.« Cez dv3 uri je obstal pred postajnim poslopjem prašen voz. Vratca so se naglo odprla. Komisar Remec je z dolgimi skoka zdirjal čez cesto. Dr. Potnik ga je koma' dohajal. Se nekaj minut, in naša znanca sta stala v zadnji sobi postajne restavracije. En sam pogled je vrgel Remec na voščenobledi obraz Nade Sen-čareve. ki je bila še zmerom v nezavesti. Nato je pokiimal. Njegove črte so dohfle čuden izraz. »Da — ona je! — Vsak dvom je izključen!« »Gledališka igralka Nada Senčarjetva?« je vprašal uradnik postajne policitje. Remec je počasi skloni! glavo. »Da — « Nato je hitro pogledal kvišku. »In kaj pravi zdravnik?« Zdravnik mu je sam odgovoril. »Rana po sebi ni brezpogojno nevarna. A močna izguba krvi je ran.ienko tolikanj oslabila, da potrebuje kar največjega prizana sanja.« »Hm — kaj menite, ali bi bfilo moči prepeljati gospodično Senčarjevo z bolniškim a/vtomobiiom v xxx — ali se vam zdi 'bolje, da ostane za zda; tu?« »Prevozu ni oporekati, seveda., če se izvrši z vso potrebno previdnostjo. — Mislim, da vam lahko takoj naročim avtomobil, gospod komisar —« »Zelo hvaležen bi vam bil. če bi ■ukrenili, kar je treba!« S prisrčnim stiskom roke se je Remec postavil od zdravnika in se nato obrnil k zagrebškemu tovarišu, ki je čakal. »In zdaj, gospod tovariš, mi izvolite povedati, (kar vam je znanega o zločinu!« Na uradnikovo vabilo sta Remec rn dr. Potnik sedla. Da si je Remec prižgal smotko, je bilo v teh okodnostih samoumevno. »Na osnovi zapisnika, ki sem ga sestavil, vam lahko postrežem z vsema podatki,« je hitro pričel uradnik. »Dejanje se je izvršilo v trenutku, ko je vlak zavozil na postajo. Nekaj potnikov je slišalo strel in planilo na vozni hodnik. V obči zmešnjavi je.stoniftec na žalost ušeL A pri tem je izgubil orožje, s katerim je bil izvršiti zločin. — Tu je njegov samokres.« Remec je zamišljeno vzel orožje in ga poteh tal v roki. »Brovvning — množinski izdelek. Težko mu bo najti lastnika! — Škoda, da ga niso prijeli, preden je utegnil skočiti iz vlaka.« »Vendar nam ga ie sprevodnik opisal.« se je nasmehnil uradnik. »Prava tiralica to seveda še ni _ a nemara da vam lahko kafi koristi.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3,— za šifro ali dajanje naslovov plačajo okI, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dtn 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17—-> Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^dema^ut^ Dlfl j.' V Znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila la vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „JntraM, Ljubljana« smmmm Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslona 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Krojaškega pomočnika sprejme takoj Joško Gaber-šek, krojač. Griže pri Žalcu. 9SG5-1 Samsko frizerko dobro izurjeno moč, sprejme salon Mrakič, Maribor, Cankarjeva 1. 9562-1 Rudarske nadzornike »prejmemo. Prednost oni, ki so obenem jamski merilci (Marktscheider-ji). — Stanovanje, kurjava in luč prosto, hrana v menzi po režijski ceni. Obširne ponudbe s podatki o doseda-njem delu in z oznako najnižjih plačilnih pogojev na ogl odd. Jutra pod »Nadzornike. 0482-1 Natakarico kavarniško, mlado, čedno, ki tudi kasira, dober zaslužek, išče s takojšnjim nastopom soliden lokal. Ponudbe na kavarno Zdrav-liak Hercegttovi. 9693-4 Vzgojiteljico z znanjem nemščine sprejmem takoj k 3-letnemu fantku. Ponudbe pismeno ali osebno pod »Ljubeznji-vac na ogl. odd. Jutira. 9602-1 Prodajalko e svojim obrtnim listom sprejmem takoj. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Ostalo vse osebno:. 9610-'. Stalno službo dobi perfektna frizerka. Sorejme &e tudi vajenka. Na slov v vseh posl. J nt.! a. 9616-1 Brivskega pomočnika vojaščine prostega, ki je dober v moški stroki in bubištucer sprejme takoj salon »Breskvarc Domžale. 9S86-1 Kovaškega pomočnika in vajenca sprejme Ivan Verk Mesti-njn pošta Podipl.it. 9601-1 Damsko frizerko dobro izurjeno moč, sprejme salon ilrakič, Maribor, Cankarjeva i. 9563-1 Prvovrsten krojač dobi stalno mesto za veliko delo. Naslov v vseh posl. Jutra. 9578-1 Vsaka beseda 90 par; davek 3 Din za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek lž Din. Brivski pomočnik dober delavec išče službe. Nastop takoj. Anton Bin-klija. brivec Valpovo. 9390-2 Vrtnar samski, samostojen želi nameščanja. Vodnikov trg 3. Maribor. 9900-2 Boljša šivilja gre šivat na dom. Naslov v vseh posl. Jutra. 9636-3 Kuharica vajena tudi fine kuhe išče službe. Ponudbe na podr. Jutra v Trbovljah pod šifro »Poštena« 9371-2 11* r» > Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroški voziček globok, siv, dobro ohranjen naprodaj. M. D. Cesta v Rožno dolino 3. 9594-6 Naprodaj Osi, kompletne z ležišči in jermenicam premiera 50, 60. 90 m/m, centrifugalno sesalko SO m/m, sesalke stavbene, sesalke za parni stroj, opekarsko prešo 25 c.m, razni vozovi in deli vozov, in železje, pisalne mize in omare, cementne cevi v vseh profilih, stav beno podjetje in stavbeni materijal proda Stavb, družba ^Gradidom« Sredi na 15. Prule. 9681-6 Kolesa Kolesa malo rabljena in šivalne stroje vseh znamk poceni naprodaj pri -Promet« nasproti Križanske cerkve. 9596-lil G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji Lop! je udaril z orehom ob mizo; ali jo j, namesto oreha razletela lepa marmornata mizna plošča, ki jo je oreh na sredi prebil! Ropot je privabil slugo jej, jej, kaj neki poreče šejk! Goiovo jih bo hudo kaznoval! Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Di n. Kupim Diesel ov motor na vpojni plin 50-160 HP. Mamužič Ivan, Subotiea, Zrtajski trg 10. 9679-29 Živali Mali kužek črn o-beli Foksterier se je zgubil, sliši na im« Aris. Najditelj se naproša da ga izroči pri »Elektroton« Pasaža Nebotičnik proti nagradi. 9570-27 Izgubljeno Beseda 1 Din, Javek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta. Din 500 sem izgubil od Brega do glav. kolodvora. Pošten najditelj naj odda prati nagradi pri Roje Ljubljana, Tržaška cesta 9. 9689-28 Žepna ura se je našla v bližini Tyr-ševe ceste. Dobi se Ale-ševčeva c. 34. 9604-38 Kupim Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kupim kompletno mlinsko opravo 1/2-1 vagon kapacitete, motor na vpojni plin. Mamužič Iva«, Subotica. Zrinjski trg 11. 9680-7 Odpadkov paličnega železa nad 12 mm debelosti in nad 80 mm dolžine. večjo množino, kupimo in dobro plačamo. Ponudbe fco. nakladalna postaja na ogl. odd. Jutra pod »Železni odpadki«. 9S75-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Denar na hranilne vloge rseh denarnib zavodov, pre skrbi takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno komte pisarna Rudolf Zore Ljubljana, gledališka 12-Telefon 38-10. Priložite znamke! L10-16 Informacije o prodaji io nakupu aranil nih knjižic daje brezplačno koncesionirana tvrdka bani. poslov pisarna. Ljubljana, Beethovnova ul. 14/11. Tele f on 35-10. Lastniki hranil aib knjižic in dolžniki, obr nite se zaupno ae solidno tvrdko. 9039-16 Hranilne vloge vsefc denarnih zavodov vnovčuje po najvišji ceni, takoj v gotovini Trg. ag. za bančne in kreditne poste Alojzij Planinšek bančna poslov, piaanu Ljubljana, Beethovnova ul. 14/U, telefon 35-10, ki Vam jamči n pravilnost ta strogo solidno« v vseh poslih. 7470-16 Edino potom koncesio-niranega Bančno kom. zavoda Maribor lahko prodaste vlagatelji hranilne knjižice in dolžniki iste knpite za poravnavo dolgov. Za odgovor Dta 3 znamk. 7949-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro »li dajanj« naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Hišica z 3000 m! vrta ta tri stavbene parcele tri minute od kolodvora Trzin naprodaj. Dei kupnine, hipoteka ta hranil, knjižice. Podkve se pri stavb, družbi »Gradi-dom«. Sredina 16. Prule. 9582-30 Na prodaj j« travnik (stavbna parcela) ob Ižanski cesti v nt-posrednji bližini mesta v izmeri okrog 4600 m1. Po josnila v pisarni g. dr Vladimir Ravnibarja. 9354-2«' Separirano sobo sončno, opremljeno. > souporabo kopalnice, takoj oddam, ali s 1. majem. — Borštnikov trg St. l/II, pri K on čar. 9405-33 Prazno sobo sončno s posebnim vhodom oddam za 1. maj Milčin-skega 62. Ljubljana Vn. 9590-33 Prazno sobo s souporabo kopalnice v komfortnem srta.nova.nju oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 9683-33 Kupim na knjiiioo Kmetske pox jilnice in hranilnice Kmc' kili občin v Ljubljani, Za družne zveze ali članic hi šo, vilo ali parcelo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitro« M19-2" Stanovanj Beseda 1 Din. davek 3 Dn za šifro ali lajanje naslova 5 Dta. Najmanjši znes< i 17 Dta. Dvosob. stanovanjr z veliko kuhinjo in plino" oddam s 1. majeim na St-° rem trgu. 19. 9617-2' Dvosob stanovanje oddam samo odraslim os bam. Naslov v vseh posl. Jutra. 9637-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje ne preveč oddaljeno, išče boljša mala družina za maj. Plača do Din 450. Ponudbe: A. Falatov. Hntnil-niška c. lil. 91i30-31a Sobo odda Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesečno sobo s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Ogledati Knafljeva 13/11. 9352-23 Opremljeno sobo vhod iiz hodnika takoj oddam. Rožna ulica 19. 9660-53 Prijazno sobico ' dobro domačo hrano in -so oskrbo oddam solidne-nu gospodu. Naslov v vseh •osi. Jutra. 9605-33 nžj •"seda 1 Din. davek 3 Din, a šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Dta. Zračno sobo rostarno, boljšo z dvema nfteljama in otomano 5čemo. posebni vhod za-eljen. Ponudbe nujno na gl. odd. Jutra pod šifro -V>ba« 96S8-23a Prazno sobo ■ rostorno, zračno v boljši navbi g posebnim vhodom 5čem. Ponudbe n« ogl. od-"tek Jutra pod »Uradnik« 9301-23a Prazno sobo katero se lahko postavi tedilnik. iščem. Ponudbe ■>a ogl. odd. Jutra pod šif-»priprosta in čista« 901i5-33a V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Akademik, Agilen zastopnik, Bolest, Bela vrana, Brez brane, Dobrosrčen, Dobra kuharica. Delovolj-na, Energija, F. K. L. 1936, Gospodinja 3, H i po-., teka ta gotovina. Hvaležna, I. F. 500, Izredna prilika 222, Krojačica, Ljubljana 283, Lepa prilika 888, Lepa solnčna lega, Maj je tu 36, Mirno iivljenje, Maj 1036, Marljiva, Mlada ta prikupljiva. Najmanj pet-cevni, za gotovino, Oprema, Posestvo v Sloveniji, Pisalni stroj, Prima plačilni uspehi. Prijeten udoben dom, Polna kaucije, Pošteni partnerji, Prednost že vpeljam. Rentabilno 328. Razumevanje 1036, Simpatija, Slovenec, Stalen urad nik, Stalno mesto, Samo center. Trgovec 30. Tehnik, Takoj službe. Uspešno, Ugodno takoj. Vila v Ljubljani, Vpeljana tvTd-ka. Veliko prima naročil, /ianesljive moči. Zaupljiva, Za Ljubljano. 100. Trenchkoate ter vsa OBLAČILA v ogromni Izberi, odlično izde lana si nabavite najugodneie pri Preskerju St. Petra c. 14 Telefon 38-83. Iz življenja na deželi Iz Novega mesta n— Koncert slovenskih narodnih pesmi nam priredi v nedeljo 19. t.m. ob 8. zvečer v dvorani Prosvetnega doma pevski zbor Ljubljanskega Zvona- Ker so take prireditve pri nas zelo redke priporočamo meščanstvu in okoličanom da koncert v čim-večjem številu posetiio. Isti dan ob 16. zapoje pevski zbor na pokopališču žalostinko na grobu skladatelja Hladnika. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Upravno sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo razpu-ščene občinske uprave v Križevcih in je b renska uprava imenovala nastopno začasno občinsko upravo; predsednik Vaupotič Ma tija posestnik iz Lukavcev: člani Vrbnj.ik Siavko, posestnik iz Stare vasi; ban. zdravnik dr. Lebar Feliks: Bratina Alojz, trgovec iz Križevcev; Domainko Matija, posestnik iz Bučečovcev; Mavric Franc, posestnik iz Logarovcev. Nova občinska uprava je prevzela že posle. ZAHVALA RADIO domačih in ino-oa kratkih, nor najdete v ilustri-radlo, gledališče, naročnina Oin 12. brezobvezno oa Ljubljana. Knaf- Točne sporede vseh zemskih oddajnih postaj malnib io dolgih valovih rani tedenski reviji u film »Nad val«. Mesečna Zahtevajte brezplačno in ogled en izvod. Uprava: ljeva ulica 5. Izvleček ii programov Petek. 17. aprila Ljubljana 12: Baletna glasba (plošče). -12.45; Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Ameriški jazz-orkestri na ploščah. — 14; Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Kriza družine II. (ga. Angela Vode). — 18.20: Koncert na dveh klavirjih (plošče). — 18-40: Delovni čas (g. Va-lant Milan). — 19; Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Pionirji nase botanične znanosti. — 20; HI. simfonični koncert radio postaje (prenos iz Filharmonije — večer klasične glasbe). — 22. Cas. vreme, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17: Narodna glasba. — 19.50: Violinski koncert. — 20-40; Arije in pesmi. — 21-10: Prenos iz Zagreba. — 22.20; Plošče. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Klavirski koncert. — 20-30: Pesmi. — 21: Pester program — 21.30; Zborovsko petje. — 22.15: Ples. — Praga 19.20; Lahka glasba — 19.50; Zvočna iffra. — 21.30: Violinski koncert. — 22.15: Plošče. — Varšava 20: Operni večer. — 22.50: Plesna muzika — Dunaj 12; Orkester. — 15.30: Mladinski koncert. — 16.05; Plošče. — 17.20; Koncertna ura. — 19.30: Klavirski dueti. — 20: Operni večer. — 2305; Dunajski simfoniki. — 23.45: Zabaven program. — Berlin 18: Večerni koncert. — 19.20: Operetni zvoki. — 20.10; Valčkov večer. — 20.50; Brahmsova glasba. — 22.30: Orkester. — Miinchen 18: Kakor Berlin. — 19: Orkestralen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Med Munchenom in Budimpešto. — 2230: Bruckner IX. simfonija. — 23.30: Iz Stuttgarta. — Stuttgart 18: Kakor Berlin. — 20; Spomini na zimsko olimpijado.—22.30: Orkester — 24; Ecklebejeva opereta *Oe-novefa«. — Rim 20.35: Zborovski koncert. — 21.15- Godba na pihala. — 2315; Ples. IZOLIRAMO: parne napeljave, kotle, centralno kurjavo, hladilnice, ledenice itd. Dobavljamo: Plutovina-ste plošče za izolacijo, žlebnjake za izolacijo cevi, infuzorijsko prst in ves pribor „H I G I E A" prva jugoslovenska tovarna zama-škov d. d. ZAGREB, Ivkančeva 48. Poštni predal 318; telefon 44-34. ZAHVALA Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sem jih prejela ob priliki prerane in bridke izgube mojega predobrega soproga, gospoda FRANC ŽAK-A URARJA, izrekam ob tej priliki vsem najpri-srčnejšo zahvalo. Jednako se najtop-leje zahvaljujem vsem darovalcem za poklonjene vence in cvetje. Prav posebno se pa zahvaljujem za častno spremstvo Sokola Trbovlje z godbo, Gasilnemu društvu iz Trbovelj in domačim pevcem za krasne v srce segajoče žalostinke, dalje vsem korporacijam in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Trbovlje, dne 17. aprila 1936. FANI ŽAK, soproga in ostalo sorodstvo. {fCdor eglasule la napreduje! V nepričakovanem številu ste prihiteli od blizu in aaleč, da še zadnjikrat obiščete in sprejmete k večnemu počitku našega nepozabnega in 'predobrega JOŠKA TOLLAZZI Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadni smrti blagega pokojnika, kakor tudi za poklonjene krasne vence, se tem potom vsem najtoplejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni: zdravnikoma gg. dr. J. Sternadu in dr. H. Worintzu za hitro in požrtvovalno a žal brezuspešno pomoč; rodbinam škrlj, Korenčan in Serini, vrlim gasilcem iz Hotedršice, Dol. in Gor. Logatca, odposlanstvu Sokola, sreskemu načelniku g. I. Bavdeku, starešini sreskega sodišča g. K. Premersteinu, komandirju pogranične čete kapet. g. D. Slekovcu, predsednikoma občin Dol. in Gor. Logatec gg. G. Tršarju in M. Puppisu, gg. šefom državnih uradov, zastopnikom šol, častiti duhovščini, mnogoštevilnemu uradništvu, gg. orožnikom in vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem blagega pokojnika Prav posebno toplo zahvalo pa dolgujemo starešini gasilske župe logaške g. A. Rusu ml. in predsedniku gostil-ničarske zadruge g. I. Skrlju za ganlivo in iskreno slovo ob grobu, kakor tudi vrlemu pevskemu društvu >Logatec«, in njegovemu pevovodju g. J. Gučeku. Žalujoča soproga z otroci in ostala rodbina. Siahvala. Ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega, srčno ljubljenega soproga, očeta, brata, starega očeta in tasta, gospoda $etneja SteCeta se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svoje sočustvovanje. Posebej izrekamo globoko zahvalo preč. duhovščini, mestnemu fiziku g. dr. Mavriciju Rusu za veliko požrtvovalnost in oporo, g. načelniku dr. Josipu Hubadu kot zastopniku g. bana, gg. predstavnikom banske uprave, ravnateljstvu in uradništvu Ljubljanske kreditne banke, pevcem za ganljive žalostinke, odposlanstvu gasilcev in Vincencijevi konferenci ter vsem ostalim, ki so počastili blagega pokojnika s svojim spremstvom na njegovi zadnji poti in mu položili cvetje na grob. V LJUBLJANI, dne 16. aprila 1936. tvlujoči ostati. Urejuje Davorin Rarfjeo. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adotf Ofbnfk&t. — Za Narodno tiskarno d. d kot tiskarnarjs Prane Jezerdek — Zs inseratn) del je odgovoren AJoJi Novak. — Vsi v LtubUan: