ISSN 0350-5561
za konectedna
Spremenljivo do pretežno oblačno bo.
številka 6
četrtek, 12. februarja 2009
V Gorenju vse večja kriza
Proizvodnja za 20 do 25 odstotkov nižj a od lanske v enakem obdobj u
Gospodarsko krizo čutijo v Gorenju v vse večjem obsegu. Razmere na trgih se še naprej poslabšujejo. Naročila padajo. Temu seveda prilagajajo proizvodnjo, ki je vtem času kar od 20 do 25 odstotkov nižja od lanske v tem času. Eden izmed ukrepov, ki so ga s socialnimi partnerji dogovorili že konec lanskega leta, je bil prehod na 36-urni delov-nik. Naslednji, ki je aktualen v tem času, je ponudba o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja. »S tem se bomo skušali čim dlje izogibati drastičnim ukrepom, kot je odpuščanje večjega števila zaposlenih. To pa želimo reševati v aktivnem sodelovanju z zaposlenimi, « pravi Uršula Menih Dokl in dodaja, da se borijo za vsak kos gospodinjskega aparata, ki ga je mogoče na trgu
prodati. Zaradi tega racionalizirajo organizacijo dela in optimizirajo izrabo delovnega časa. Tako včasih delajo v nekaterih programih tudi šest dni v tednu, vendar pa bodo imeli zaposleni zaradi tega kasneje proste dneve. Prosti bodo tudi jutri inprihodnji teden, zato bo plačilni dan že danes.
Stroške zmanjšujejo tudi na vseh ostalih področjih, iščejo alternativne in cenejše nabavne vire in drastično zmanjšujejo stroške vseh vrst sto ri tev .
Težave imajo na celotnem trgu gospodinjskih aparatov in večina Gorenjevih konkurentov posluje z izgubo in poleg odpuščanj, ki so jih že izvedli lansko leto, napovedujejo nova.
O razsežnosti krize bo govoril na današnji seji nadzorni svet Gorenja.	■
Že tretjič, odkar od leta 1990 potekajo otroški parlamenti, so si mladi za temo izbrali spolnost in ljubezen. Gre za temi, ki jih močno zanimata, nikakor pa nista več tabu. Zato so bile razprave zelo odkritosrčne.
Velenje, 10. februarja - V torek dopoldne so klopi v sejni dvorani velenjske mestne hiše »zasedli« mladi, ki so se prelevili v parlamentarce. Otroški parlament, že 19. po vrsti, je tudi tokrat pripravila MZPM Velenje, gostitelj pa je bil velenjski župan Srečko Meh, ki vedno z veseljem prisluhne raz pravam mla dih.
Osnovnošolci višjih letnikov vseh osnovnih šol iz Šaleške doline so tokrat razpravljali o spolnosti in ljubezen. To za njih ni več tabu tema, čeprav je pred leti še bila. Ko jih v najstniških letih začne zanimati, veliko informacij poiščejo preko svetovnega spleta, še vedno pa menijo, da se o tem v šoli premalo pogovarjajo. Sploh o nezaželenih nosečnostih v zgodnjih najstniških letih ali kje poiskati pomoč ob nesrečni ljubezni, ki lahko mladega človeka spravi do obupa. Predstavniki osnovnih šol so pod vodstvom psihologinje Elen Uršič, kije spretno usmerjala razpravo, oblikovali tudi sklepe parlamenta. Predstavili jih bodo 24. februarja v Vili Mojca, kjer se jim bodo na regijskem otroškem parlamentu pridružili tudi vrstniki iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Več o razpravah mla dih parlamentarcev pa vam bomo razkrili prihodnji četrtek.
■ bš
V enem mesecu desetina brezposelnih več
V januarj u se j e med brezposelne v šestih upravnih enotah Območne službe Velenje vpisalo 850 novih
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 5. februarja - Mesec po tistem, ko smo pisali o brezposelnosti na območju pristojnosti Območne službe, je slika povsem drugačna, kot je bila takrat.
Januarja se je med iskalce zaposlitve v prostoru Območne službe (šest upravnih enot) prijavilo 850 novih brezposelnih. »V upravnih enotah Velenje in Mozirje je porast 10-odstoten glede na zadnji dan decembra, na Koroškem je povečanje še višje, 15-odstotno samo v janu-
arju, ob tem, da smo povečan priliv beležili že pred novim letom, v novembru in decembru. Skupaj seje brezposelnost od septembra 2008, ko je bila najnižja po letu 1991, dvignila za 25-odstotkov v velenjskem in za 37 odstotkov v koroškem delu,« pravi direktor Območne službe Velenje Robert Rajšter in dodaja: »To pomeni, da je v tem prostoru raven brezposelnosti takšna, kot je bila leta 2007. Uspeh, ki je bil na tem področju narejen v lanskem letu, je že mimo. Vračamo se v obdobje nazaj.«
Tistih, ki so delali za nedoločen čas in izgubili delo, je v sedanji strukturi prijavljenih iskalcev zaposlitve približno 12 odstotkov, okoli 50 odstotkov je tistih, ki izgubljajo delo za določen čas.
Temu pri mer no se je pove ča lo tudi števi lo prejemnikov denarnega nadomestila. To je pravica, ki izhaja iz dela. Čas prejemanja je odvisen od tega, koli ko mese cev ozi ro ma let so zdaj brezposelni delali pred izgubo dela, ki pa ni smela nastati po njihovi krivdi. Med prejemniki denarnega nadomestila je približno 70 odstot-
kov prijavljenih na zavodu.
Najkrajši čas prejemanja denarnega nadomestila je tri mesece (za od 12 mesecev dela v zadnjih 18 mesecih), najdaljše, do katerega so upravičeni starejši od 55 let, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, pa je 24 mesecev. Za prve tri mesece prejemanja nadomestila jim pripada 70 odstotkov, za naslednje pa 60 odstotkov poprečne mesečne plače, ki so jo prejeli v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Določena pa je tudi najnižja in najvišja možna višina.
Zaposlovanje pa se vseeno dogaja, pravijo na zavodu, a ga je seveda manj. »Priliv in odliv gresta vedno z roko v roki, enkrat sta bolj usklajena, drugič manj, ampak odliv iz brezposelnosti v zaposlitev beležimo tudi v januarju. Zaposlovanje se dogaja na področjih, ki so na krizo bolj odporna, in tam, kjer odhode zaradi upokojitev delavcev ali drugih razlogov nadomeščajo,« pravi Rajšter.
1,30 EVR
IIAIIIO
VELENJE
Dogaja se nam
MilenaK rstič- P laninc
Mediji iz dneva v dan poročajo samo o krizi, o padanju tega in onega in o tem, da temu še ni videti konca. Ce se nam je še pred nedavnim zdelo, da se to, kar se dogaja, dogaja nekje drugje in nekomu drugemu, zdaj čutimo, spoznavamo, da je vse več tega tudi tukaj, da se dogaja nam.
Vsak teden smo priča odpuščanju delavcev. Najprej so delodajalci odpuščali zaposlene za določen čas. Zdaj izgubljajo delo že tudi tisti za nedoločen čas. 130 jih bodo odpustili v slovenjegraškem Johnson Controls, so napovedali v začetku tega tedna. Vkoncernu v ameriško-nemški lasti, kjer izdelujejo vzglavnike in nekatere druge dele opreme za svetovne proizvajalce avtomobilov, so drastično upadla naročila. Za 40 odstotkov. Trend upadanja naročil pa še ni dosegel dna.
V Sloveniji se je brezposelnost od zadnjega decembra do konca januarja povečala za 11,6 odstotka (tudi v Območni službi Velenje), brezposelnih je že 74.000 ljudi. Brezposelnost je na ravni marca leta 2007. V republiškem zavodu za zaposlovanje pravijo, da tudi tu še ni doseženo dno, da se bo število brezposelnih do konca leta še precej povečalo in se ustavilo nekje pod 100.000 brezposelnih.
Mnogi delodajalci se, da bi se izognili odpuščanjem, zatekajo k različnim ukrepom. Najpogostejša sta zniževanje plač in krajšanje delovnega časa. Zavodi za zaposlovanje so samo do konca prejšnjega tedna prejeli 149 elektronskih vlog za subvencioniranje polnega delovnega časa, ki se nanašajo na skoraj 27.500 delavcev. Vloge pa na zavod prihajajo vsak dan, vsako uro.
V	velenjskem Gorenju so se odločili, da bodo delavcem, ki želijo iti na svoje in življenje nadaljevati na način, ki ni vezan na zaposlitev v podjetju, ponudili sporazumno prenehanje delovnega razmerja z odpravnino. Gre za mehko obliko zmanjševanja števila zaposlenih, za pravico vsakega zaposlenega, da ponudbo sprejme ali pa je ne.
V	to je vključen tudi razmislek, če izpolnjujejo katerega od pogojev za upokojitev, da se odločijo. Vabijo jih na razgovor, pri čemer obljubljajo, da bodo skrbno in odgovorno pretehtali vsak posamezen predlog in vsakega tudi ne bodo sprejeli. Za zdaj se je za novo pot odločilo 30 zaposlenih.
Povečujejo se tudi pritiski na socialne transferje (socialne pomoči, otroške dodatke, varstvene dodatke, družinske pokojnine...).
Povečevala se bo revščina. V letu 2007je v Sloveniji po podatkih statističnega urada pod pragom revščine (če 4-članska družina ni imela vsaj 1.040 evrov razpoložljivih dohodkov na mesec) živelo dobrih 11 odstotkov ljudi. V prihodnje jih bo najbrž več. Najbrž bo v prihodnje več tudi kriminala. Ceprav so trenutne razmere na trgu dela precej negotove, pa na zavodih za zaposlovanje menijo, da bo tudi v prihodnje primanjkovalo delavcev s področja strojništva, elektrotehnike, računalništva in informatike, gradbeništva, gostinstva, računovodstva, zdravstva ... Posebej poudarjajo dva razpisa: Zaposli me, za spodbujanje zaposlovanja za poln delovni čas, za katerega je namenjenih 15,5 milijonov evrov, in za krajši delovni čas, za katerega je na voljo milijon evrov.
Slovenija ni ravno v prijaznih časih. Že to, da nihče ne ve, do kam lahko pade, težko pade. A nekje se bo ustavilo. Slej ko prej se bo ustavilo. Res je, da tega kje in kdaj bo to, nihče več ne napoveduje, ker ne ve. A od tam, ko se bo ustavilo, bo šlo spet navzgor.
9770350556014
lokalne novice
Zemeljski plaz v Lipju priV elenju
Velenje, 9. februarja - Nad gospodarskim poslopjem Maksimi-ljana Adama v Lipju se je sprožil zemeljski plaz. Drseči plaz na strmem pobočju so sprožili obilne padavine ter taljenje snega. Zaradi padavin je močno narasel nivo podtalnih voda, ki so na površini prerasle v potok, ta pa je tekel po pobočju, ki se je zara-
di prevelike namočenosti utrgalo. Velikost plazu je približno 15 x 10 x 8 metrov. Del plazu se je ustavil, delno pa plaz še drsi. Če se bo to drsenje nadaljevalo, je lahko ogroženo gospodarsko poslopje.
Plaz so si ogledali strokovnjaki službe Mestne občine Velenje ter predstavnik Civilne zaščite Mestne občine Velenje, ki so predlagali intervencijske ukrepe za zaščito območja.
Pogodbeni izvajalec za pomoč pri intervencijah ob naravnih nesrečah, Andreje d. o. o., je takoj ukrepal in vodo s potoka preusmeril stran od plazišča. Trenutno je teren preveč razmočen za dodatne ukrepe. Takoj, ko se bodo razmere izboljšale, bo pogodbeni izvajalec nadaljeval z odpravljanjem posledic plazu.
Mladi glasbeniki tekmujejo
Celje, Velenje - Mladi glasbeniki celjskega in koroškega območja se vsako leto predstavijo na regijskem tekmovanju, ki poteka v celjski in velenjski glasbeni šoli. Letošnje je 12. po vrsti, začeli so ga včeraj v Celju, na njem pa tekmuje 79 učencev iz 12 glasbenih šol. V kategoriji orgle pa sodelujejo tudi glasbene šole iz ostalih regijskih območij: Primorske, Gorenjske, Dolenjske in Štajerske. Na predizboru za državno tekmovanje mladih glasbenikov, ki bo od srede, 12. do nedelje, 16. marca v Velenju, bo iz glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje nastopilo 23 učencev.
Včeraj so se v celjski glasbeni šoli predstavili učenci, ki igrajo na violino, violo, violončelo ter komorne skupine s pihali, danes pa v Velenju nastopajo kitaristi, harfisti in orglavci. Drevi ob 19.30 uri se bodo najboljši z regijskega tekmovanja predstavili občinstvu še na koncertu.
■ tp
Pod Pustim gradom
Zemljišče za dom krajanov in gasilski dom
1,1 i......
itt ii i »id
Dokaj umirjeno leto
V Govedorejskem društvu Šaleške doline tudi lani največ pozornosti selekcij i goveda - Kako zbuditi člane iz otopelosti? - Letos v ospredj u tudi živinorejska razstava septembra v Škalah
TatjanaP odgoršek
Gaberke, 4. februarja - »Leto 2008 je bilo dokaj umirjeno. Minilo je brez večjih pretresov, če odštejemo naravne ujme, ki so nas prizadele. Cenovna nesorazmerja so se nekako izravnala pri prireji mleka, manj pa pri prireji mesa, » je na skupščini Govedorejskega društva Šaleška dolina kratko označila minulo leto za društvo njegova predsednica Sonja Arlič, kije tudi predsednica Zveze rejcev goveda rjave pasme Slovenije.
Kot je še pove da la, so tudi lani namenili osrednjo pozornost selekciji goveda, organizirali so strokovno ekskurzijo, strokovna predavanja, aktivno so sodelovali s strokovnimi službami. »Rezultat tovrst-
nih prizadevanj so nadpovprečno kakovostne črede, kijih imajo naši člani v svojih hlevih.» Prav tako se je društvo vključilo v aktivnosti na volitvah v organe zveze in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, poskrbelo je tudi, da so člani dobili koledar za spremljanje plodnosti govejih plemenic, pomagali pa so članu, kije zaradi požara ostal brez zadostnih količin krme.
So se pa v zadnji tretjini leta 2008 že začeli pripravljati na veliko živinorejsko razstavo, ki jo bodo organizirali septembra letos na prostoru Konjeniškega kluba v Škalah pri Velenju. Po mnenju Arličeve jih bo ta zahteven projekt zaposloval dobršen del leta. Razstavo bodo spremljale bogate spremljevalne prireditve. K sodelovanju v likovni koloni-
ji je pripravljalni odbor, ki ga vodi direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev, že povabil šole in vrtce in odziv je zelo dober. »Upam, da o krizi le preveč govorimo, da odkupne cene mleka ne bodo preveč padle in da se bo popravila cena mladega pitanega goveda.« Sicer pa na letošnjem delovnem programu ostajajo naloge, kot so strokovna predavanja, strokovna ekskurzija in reševanje tekočih težav. »Zelo si želim več aktivnosti članov, da bi ti povedali, kaj jih teži, da bi lahko s skupnimi močmi reševali težave. Zato bo tudi iskanje rešitev, kako jih zbuditi iz otopelosti, eno do prednostnih vprašanj, »je še dejala Sonja Arlič.
g%
m


Tudi letos sos kupščinop ripravili vd voranigas ilskega doma vG aberkah.
Informativni dan
Velenje - Jutri (v petek) in v soboto, 14. februarja, bo po srednjih, višjih in visokih šolah pripravili informativni dan, na katerem bodo bodoči dijaki in bruci pridobili informacije iz prve roke o možnostih nadaljnjega izobraževanja.
Šole Šolskega centra Velenje ga bodo organizirale na več lokacijah.
V petek ob 9. uri: Splošna in strokovna gimnazija v dvorani kulturnega doma v Velenju; Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola, Poklicna in tehniška strojna šola na Medpodjetniškem izobraževalnem centru na Koroški ces ti; Poklic na in teh niška rudarska šola v šol ski stavbi Višje strokovne šole na Trgu mladosti v Velenju. V petek, 13. februarja, ob 15. uri in v soboto, 14. februarja, ob 9. uri: Splošna in strokovna gimnazija v šolski stavbi na Trgu mladosti 3; Poklicna in tehniška strojna šola, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola na Medpodjetniškem izobraževalnem centru na Koroški 62 a v Velenju; Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti in Poklicna in tehniška rudarska šola pa v mali predavalnici Višje strokovne šole na Trgum ladosti vV elenju.
Na Fakulteti za energetiko, enota v Velenju, bo informativni dan v prostorih fakultete na Trgu mladosti 2, in sicer ob 10. in 15. uri za redni, v soboto, 14. februarja, ob 10. uri pa za izredni študij.
Na Visoki šoli za varstvo okolja in ekotehnologijo v Velenju bodo bodoči bruci pridobili informacije v zvezi s študijem v jutri ob 10. in 15. uri, ter v soboto ob 10. uri v prostorih šole na Trgu mladosti 2. Za »zamudnike« bo informativni dan še20. in2 1.f ebruarja.
■ tp
Skicao bjekta, ki se ga vT opolšici žev eselijo.
Topolšica, 28. januarja - V občini Šoštanj si že od leta 2006 prizadevajo za gradnjo doma krajanov in gasilskega doma. Takrat je Občina Šoštanj začela iskati primerno zemljišče. Z ministrstvom za zdravje so se dogovorili za odprodajo zemljišča in po vseh zapletih konec januarja le odkupili zemljišče, ki je v lasti vlade Republike Slovenije. Skupna vrednost nepremičnine v velikosti 9.062 kvadratnih metrov s pripadajočim objektom bivše šole znaša 170.000 evrov.
Pomemben korak do izgradnje težko pričakovanega doma krajanov in gasilskega doma Topolšica je bil tako storjen.
Velika enotnost v različnostih
Na okopih pri trasah, (ne)enotni pri pokraj inah - Vsaksebi pri univerzi in razdvoj eni pri razvojni agencij i - Nas povezuj eta le škofij a in odpadki
Ce svet in države na njem zaidejo v krizo, kako ne bi človek! Včasih tudi pri idejah in ocenah. Sem te dni, ko se mnogi jezijo levo in desno, pa od zgoraj navzdol in obratno, razmišljal, kaj sploh povezuje to naše bližnje razširjeno lokalno območje. Nas res povezuje to, da jo hočemo presekati na dva dela in se bo enkrat reklo Saša, drugič pa Celjska. Nas povezuje še podobno nesojena hitra cesta. Ali stremljenja po lastni univerzi ali po res pravi regionalni razvojni agenciji. Ali enoten razvoj turizma, v katerem naj bi nas povezovala predvsem naravna zdravilišča? Pa kaže, da nič od tega ni prav naravno povezovalno. Povsod so špetiri in nedorečenosti taki, da še o enotnosti nasprotovanj ne moremo govoriti. Po tem, ko je tudi prejšnja vlada rekla: bodi Saša, so se stvari tako koalicijsko-opozicijsko zapletle, da se je v to spotaknila pokrajinska zakonodaja in iz dobrih načrtov in obljub je ostalo bore malo. Bolje rečeno - nič, saj se je kolesje na nek način odvrtelo nazaj in nekateri pravijo, da smo pri delitvi Slovenije na pokrajine spet na začetku. In na začetku je ena, ena država in vprašaj, koliko pokrajin bomo res v naši deželici dobili. Projekt, ki naj bi nas z razdelitvijo dejansko razvojno povezal, čaka novih impulzov. In novega štetja. Pri koliko pokrajinah se bo ustavilo?Pet, šest? Devet ali morda vendarle 13. Sam bog ve! Tudi hitra cesta tretje razvojne osi naj bi nas bolj povezala. Vse od avstrijske do hrvaške meje ter seveda vse dežele, mesta, trge in vasi vmes. A je zaenkrat začrtana trasa na domala vsem območju prinesla le prepire. Eni bi radi, da gre cesta čim bliže njih, drugi bi jo pregnali drugam. »Civilisti« so odprli fronto proti trasi na domala slehernem območju in marsikje tiste, ki v tej cesti vidijo možnost hitrejšega razvoja, potisnili v kot. In verjetno bo preteklo še veliko vode po Paki, Savinji in drugih rekah ter potokih, preden bo sprejeta trasa, ki bo vsem še
najbolj po volji. Popolna, se ve, ne bo nobena in nikoli. Tudi tista ne, ki je ne bo.
Tudi očitki na račun Regionalne razvojne agencije še niso povsem potihnili, čeprav je bilo »priznanje« subregij neke vrste rešitev za največja nesoglasja. Kot tudi turistično-destinacijski območji za enakomernejši in bolj prepoznaven turističnih utrip dveh delov tega območja, ki seveda oba prisegata na možnosti razvoja te gospodarske dejavnosti. »Nož v hrbet«, kot se nekateri plastično izražajo, so dobili tudi tisti, ki so videli enotnost pri ustanovitvi samostojne univerze, pa so Velenjčani čisto zadovoljni s fakultetami v okviru mariborske Univerze. Tudi nova fakulteta za glasbo, ki naj bi kmalu začela delovati v Velenju, je naravnana na te strune. Da se trga tudi po kulturnih šivih, se je najbolj pokazalo ob kandidaturi za evropsko prestolnico kulture. Celje in Velenje sta dva pola, ki se nikakor ne privlačita, ampak odbijata. Ob vseh teh primerih povezovanja in sodelovanju, da bog pomagaj, sta očitno le dva prava povezovalna primera. Celjska škofija, kjer o stvari ne odločajo v nobenem od teh dveh centrov, ampak mnogo višje, drugi povezovalni dejavnik je mnogo nižje. Kdo bi si mislil, da bodo skoraj vse to območje dejansko najbolj povezali odpadki. Zanje res vse bolj velja, da vse poti vodijo v Celje.
Tako je torej to naše območje, ki se vsaj statistično še vedno imenuje Celjska regija. Veliko nasprotij, a usojenost, da na nekaterih področjih moramo živeti skupaj. Pa čeprav mnogi pravijo, da se bomo imeli veliko bolj radi, ko bomo šli narazen. Morda se sliši malo čudno, a izkušnje na malo večji ravni kažejo, da drži.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
OB KULTURNEM PRAZNIKU
»Kultura je včasih le ura ...«
Kulturni praznik v Velenju v znamenju zborovske glasbe - Slavnostni govornik Uroš Kuzman nanizal veliko misli o tem, kako zborovsko petj e bogati življenje
BojanaŠ pegel
Velenje, 6. februarja - V petek zvečerje velenjska občina obeležila letošnji kulturni praznik. Vsako leto želijo s svečanostjo opozoriti na domače umetnike, na kulturne presežke. Letos so izpostavili zborovsko petje, po katerem je Šaleška dolina znana tudi v slovenskem in mednarodnem
prostoru. Zato so v program uvrstili štiri najboljše pevske zbore, ki so v lanskem letu nanizali uspehe na glasbenih tekmovanjih.
A še preden so se zbori predstavili vsak s po tremi skladbami, smo lahko prisluhnili sproščenemu nagovoru mladega Uroša Kuzmana, predsednika Šaleškega študentskega okteta.
Ne, govora si ni napisal na papir, povedal ga je »iz glave«, čeprav je treba priznati, da je dobro domislil vse, kar je povedal. »Kultura je včasih le ura. Dolgočasna ali zdolgočasena. Ampak ne danes. Za vse vas, ki ste se zbrali v kulturnem domu zato, da se poklonimo naši, slovenski kulturi. Danes ne bomo, kot je v navadi ob takšnih praznikih, veliko opletali z besedo
kultura. Ne bomo govorili o tem, kaj je bilo, kaj se je dogajalo nekje tam ... Ne, danes bomo preprosto spregovorili o kulturi, kije blizu nam, kije tu, kije domača in ki jo nosimo v srcu,« je poudaril v uvodu.
»V začetku 21. stoletja seje svetu začelo neizmerno muditi. Večje, kot je mesto, bolj se ljudem mudi, bolj želijo racionalizirati svoj čas. Mnogi starši se morda danes sprašujejo, kam vpisati otroke: v podvodni hokej, fitnes, pilates. Idej je veliko. Starši pogosto rečejo, da jih bodo vpisali tja, kjer bodo ime li nekaj od tega. A to je tež ko
Slavnostnig ovornik UrošK uzman jeg ovorilp redvsem ol jubezni do
petja.
predvideti. Sam zase lahko rečem, da sem bil precej nepo sre čen učenec glasbene šole Velenje. Morda se to ni zdela dobra naložba. Potem so prišla gimnazijska leta, čas zborovske avdicije. Zbor je bil v mojih gimnazijskih časih zelo popularen. To je bil alternativni način, če nisi treniral košarke ali rokometa, da si lahko osvojil žensko srce,« je dodal hudomušno in misel zaklju-
čil z besedami: »Glasba je nekaj, česar se ne moreš naučiti čez noč. Glasba je v srcu, zori, tam nekje na pomlad pa se vidijo sadovi dela...«. Tudi zaradi petja v zboru, je še poudaril »ta mali Kuzman«, kot seje sam poimenoval, so glasbo nosili v srcu tudi, ko so šli iz Velenja. »Pa nismo odšli, ampak smo šli. Še vedno smo tukaj. Pojemo v Šaleškem študentskem oktetu, Šaleškem akademskem zboru in nosimo pod srcem to svojo kulturo. Danes stojimo na vrhu zborovske piramide v Sloveniji, odprta so nam vrata vseh dvoran ...,« je še poudaril. Kot tudi to, da so redke priložnosti, da lahko naenkrat prisluhnemo štirim generacijsko različnim odličnim zborom.
V nadaljevanju smo jim z veseljem prisluhnili. Najprej mladim pevcem otroškega pevskega zbora Glasbene šole FKK Velenje, ki uspešno deluje že več kot dvajset let. Zborovodkinja Manja Gošnik Vovk in mladi pevci so bili zelo simpatični, odlični. Za njimi so se nam predstavili člani mladinskega pevskega zbora glasbene šole FKK Velenje pod vodstvom Matjaža Vehovca. Zelo mladi pevci so se lotili zahtevnih skladb in zveneli odlično. Tudi mešani mladinski pevski zbor ŠCV pod vodstvom Tee Plazl je dokazal, da tako kot prejšnja dva zbora upravičeno posega po najvišjih priznanjih na pevskih tekmovanjih. O kvaliteti Šaleškega akademskega pevskega zbora ni dvoma. Zborovodkinja Danica Pirečnik jih vodi skozi zahtevne skladbe tako, da čutimo vibracije in mravljince. Zanimivo je, da so se nam kot prvi trije predstavili zbori, v katerih je v preteklosti pela in se kalila večina nastopajočih. Tisti najboljši pa tudi v zrelih letih ne morejo brez petja, zato so postali člani Šaleškega akademskega pevskega zbora.
Vsiš tirjep evskiz bori, ki sop rikazalib ogastvoz borovskegap etja vŠ aleškid olini, soo dlični,v ečkratn agrajeni
nad ržavnih in tudim ednarodnihp evskiht ekmovanjih.
Nikar tudi krize duha in duše!
To je bil glavni poudarek osrednjega govorca Kajetana Čopa na proslavi v Šoštanju
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj, 7. februarja - V Šoštanju so osrednjo proslavo ob dnevu kulture pripravili na predvečer praznika. Če so prejšnja leta na ta dan v Šoštanju uživali ob gledaliških predstavah, so tokrat v izvrstnem nastopu Okteta TEŠ in Simfoničnega orkestra velenjske glasbene šole (umetniški vodja okteta Mitja Venišnik, simfoničnega orkestra Danica Koren). Večer je pod novo streho kulturnega doma pove-
zovala Milojka Komprej, slavnostni govornik pa je bil Kajetan Čop, direktor Zavoda za kulturo Šoštanj. Avlo kulturnega doma, kjer so si po svečanosti udeleženci proslave nazdravili, pa so okrasile slike Nine Pirečnik.
»Kultura je zelo širok pojem. Ustvarjalnost tudi. Oba pojma sta nerazločno povezana med sabo. Para doks je, da smo vsi z roj stvom in kot otroci deležni ustvarjalnosti, igrivosti. Zakaj?
Zato, ker so otroci radovedni. In radovednost je temelj ustvarjalnosti in igrivosti. Radovednost je lepa čednost. Seveda, če služi ustvarjanju lepega. Lepo je vse, kar v nas zbuja dobre občutke. Dostikrat se zamislim, zakaj se ljudje ne razumemo? Kaj je tisto, kar nas loči?
Človek lahko laže ljudem, sebi ne more. Če smo iskre ni sami do sebe, smo lahko tudi do drugih.
Zato se ta iskrenost najlažje prenaša preko ustvarjalnosti. Preko besede, zvoka, giba, barve ali črte. Otroci to vedo. Pa ne tako kot mi odrasli - racionalno, ampak intuitivno. Otroci so s celim svojim bitjem iskreni! Zdravniki nam pravijo, da če vsak dan telovadimo vsaj 15 minut, bomo dosti bolj zdravi. Jaz pa pravim, če bomo poskušali vsak dan vsaj 15 minut iskreno razmisliti o sebi in svojih dejanjih ter besedah, bomo imeli dosti bolj zdrave medčloveške odnose. In posledica teh bo tudi dobra volja. Kjer pa je volja, tam je tudi pot. Zato se trudimo, da ob vsej tej recesiji ali tako imenovani finančni krizi ne bomo doživeli dosti bolj nevarne krize, krize duha in duše,« je v svojem govoru poudaril Kajetan Čop.
Všečen večer sop ripravili vk ulturnem domu pod novos treho.
Brez kulture ne bomo obstali
Šmartno ob Paki, 8. februarja -
V občini Šmartno ob Paki so letošnji slovenski kulturni praznik zaznamovali s kar tremi prireditvami: člani tamkajšnjega Gledališča pod kozolcem so minulo soboto premierno zaigrali delo Mrtve duše, na sam praznični dan (v nedeljo) so v avli šmarškega kulturnega doma odprli razstavo likovnih in kiparskih del domačina Milana Matka iz Gavc, v dvorani pa pripravili proslavo. Poleg domačega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Matjaža Kača so jo popestrili napovedovalec Andrej Hofer in člani glasbene družine Železnik.
Osrednja govornica na proslavi, profesorica slovenskega jezika Min-ka Bubik, je med drugim dejala, da je Pre šer nova pesem pos tala pomembna sooblikovalka narodne in kulturne zavesti, predvsem pa neminljiva nosilka hrepenenja po lepoti in človečnosti. Spremljala nas je v vseh prelomnih obdobjih in vlivala ljudem vero v prihodnost in moč narodne skupnosti. Danes njegova pesem ostaja naša

Osrednjag ovornicaM inka Bubik
vodnica, saj z njo odkrivamo temeljne življenjske vrednote. Čeprav čas kulturi ni najbolj naklonjen, omogoča prav kultura spoznavanje novih vrednot, ki jih ne pobereta čez noč borza, denarni trg, ampak se vsidrajo v človeka, mu lepšajo življenje in ga napolnijo z energijo. Zato je vlaganje vanjo kapital.
Bubikova je še menila, daje kulturni prostor v lokalni skupnosti
večni spremljevalec življenja tamkajšnjih ljudi, če ga le znajo opaziti, mu prisluhniti in ga vsrkati vase. »Mislim, daje za mnoge med nami kultura neustavljivo privlačna, nanj si bo s čopi čem ali dle -tom, z notami in instrumenti, z gledališkimi rekviziti v rokah ali s plesnimi koraki v nogah. Kljub včasih različnim interesom se mi zdi prav, da ostanemo čim bolj avtentični, samosvoji in ustvarjalni, ker le tako bomo najbolj prepoznavni. Pri tem pa je pomembno zavedanje, da za preživetje niso pomembne le materialne dobrine. Pomembnejši sta duhovni prostor in kulturno ozračje.« Če bodo ljudje vse to znali preseči, če bodo kulturi posvečali visoko leteče besede skozi celo leto, bodo še bogatejši, znali bodo ceniti vrednote, ki so jih marsikdaj prezrli. Svoja razmišljanja o pomembnosti Prešernovih stvaritev za današnji čas, prostor in ljudi je strnila z besedami letošnje dobitnice Prešernove nagrade Štefke Drolčeve: »Brez kulture ne bomo obstali.«
■ Tp
»t
wM
% i v

*
Letošnjap roslava vp očastitevs lovenskegak ulturnegap raznika jep rivabila vd vorano kar
velikok rajanov.
Težave se šele začenjajo
Šmarški svetniki potrdili predlog letošnjega občinskega proračuna S samoprispevkom do denarj a za investicij e v komunali? - O »ponudbi« podj etj a Simbio na naslednji seji sveta
TatjanaP odgoršek
Na letošnji prvi seji sveta občine Šmartno ob Paki, v torek prejšnji teden, so svetniki razpravljali o predlaganih 12 točkah dnevnega reda. Med njimi o predlogu letošnjega občinskega proračuna, o razveljavitvi odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda za obdobje 20092020. Dve točki dnevnega reda sta se dotikali smeti - predlog sklepa o izdaji soglasja k predlagani lastni ceni predelave bioloških odpadkov in povprečni ceni predelave in obdelovanja komunalnih odpadkov ter odlaganja preostankov na regijskem centru za ravnanje z odpadki v Celju in Osnutek odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini. Potrdili pa so še dva »komunalna« programa za leto 2009, in sicer za oskrbo s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavin ske vode za letos.
Za ene preveč, za druge premalo
Po dveh prevetritvah na odborih (za negospodarske in gospodarske javne službe) so šmarški svetniki z 11 za in 2 vzdržanima glasovo-
ma sprejeli predlog letošnjega občinskega proračuna. Po njem naj bi se letos nateklo v občinsko blagajno dobrih 2,7 milijona evrov, odteklo pa več kot 2,8 milijona evrov.
Župan Alojz Podgoršek je povedal, da so pripravljalci proračuna v
ni zavod Mladinski center. O slednjem seje vnela živahna razprava že na prejšnji seji občinskega sveta, prav tako na omenjenih odborih. Ker to ni bilo prvič, so se dogovorili, da se bodo po seji sveta javnega zavoda sešli na seji svetniki in člani sveta zavoda in se
sedaj ne vlagajo,« je razpravo dopolnil svetnik Franc Fužir. Svetniku Frančišku Berdniku pa se zdi, daje za nekatere, po predračunski porabi, namenjenega preveč denarja, za druge premalo. Svetnik Janko Kopušar pa je menil, da bi se kazalo še bolj potruditi in upoštevati razmere, ki prihajajo.
Za vlaganja v komunalno nadgradnjo samoprispevek?
Po vzoru svetnikov občin Velenje in Šoštanj so tudi šmarški razveljavili odlok o RR-u, prispevku
veliki meri upoštevali pripombe obeh odborov in podanega amandmaja stranke SDS. Bo pa med letom precej težko izpolnjevati proračunske obveznosti v taki meri, kot so predvideli. Najbolj so tokrat »oklestili« denar, predviden za jav-
dogovorili, kako je s predvidenimi vlaganji in s programom javnega zavoda. »Nenazadnje je potrebno urediti tudi razmerja, saj lastnica javnega zavoda ni samo občina, ampak so tudi fizični osebe, ki pa v obnovo in izgradnjo objektov
S prve seje sveta v letu 2009
za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekta odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda za obdobje 20092020.
Po mnenju župana Alojza Podgorška pomeni razveljavitev odlo-
ka velik izpad sredstev in krčenje programa opremljanja na področju vodooskrbe in kanalizacije. Male občine nimajo na voljo neomejenih sredstev, omenjeni odlok pa je bila ena od rešitev, kako priti do dodatnega denarja. V naslednjih 5 letih bo lokalna skupnost morala nameniti za uresničitev zahtev EU in slovenske okoljske zakonodaje na področju vodooskrbe 1,5 milijona evrov, za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda pa 1,8 milijona evrov. Če bi odlok o RR-u obveljal, bi občina lahko iz vsote nepovratnih sredstev pridobila 50 do 60 odstotkov tega denarja. »Ne terjajte demagogije, ampak tisti, ki se zavzemate za nekakšne rešitve, ki v prvem trenutku izgledajo kot pomoč občanom, povej-tem, od kod naj vza me mo denar. Vsekakor podpiram zakonitost, vendar dnevne rešitve ne predstavljajo možnosti razvoja lokalne skupnosti na tem področju,« je menil Podgoršek.
Svetnik Franc Berdnik je v razpravi dejal, da je na nepravilnosti v zvezi z odlokom večkrat opozoril. Prav tako podrobnejši pregled kaže, da bi občina dobila zelo malo ali skoraj nič. Solidarnosti ni bilo doslej in ne verjame, da bi je bili deležni tudi v naslednjih letih. Svetnik Bojan Kladnik se je vpra šal, ali bodo občani pripravljeni dati toliko več denarja za nekaj, kar je predpisala država. »Težave se v našem okolju s tem šele začenjajo. Prej sem videl izhod, sedaj ga ne. Naš občinski proračun takih obveznosti ne bo prenesel.« Pri iskanju odgovora, od kod naj bi pridobili denar za vlaganja v vodooskrbi in kanalizaciji, so nekateri razmišljali tudi o uvedbi samoprispevka. »Ideja je ena od možnih rešitev. O njej bo potreben tehten premislek in v to smer bodo najbrž šla naša razmiš-
ljanja, če se na Komunalnem podjetju Velenje ali na skupščini podjetja ne bo izkristaliziral kakšen drug predlog,« je menil Podgoršek.
Od kod kar naenkrat ta vir?
V nadaljevanju seje sveta so obravnavali predlog sklepa o izdaji soglasja k predlagani lastni ceni predelave bioloških odpadkov in povprečni ceni predelave in obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja preostankov na regijski center z odpadki v Celju. Svetniki so predlog sklepa prekvalificirali v osnutek, saj se je v razpravi pojavilo preveč vprašanj, ki bi teijala pojasnila predstavnikov podjetja Simbio iz Celja. Ker teh ni bilo, bodo zadevo obravnavali na naslednji seji občinskega sveta. Prav tako tudi osnutek odloka o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov v občini. Predlagan osnutek odloka je namreč pisan na kožo občinam, v katerih bo podjetje Simbio v celoti izvajal dejavnost, ne samo odlagal ostanke predelanih odpadkov. Potrdili so tudi program oskrbe z vodo in program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za letos. Oba so potrdili po tem, ko so izvede li, da bo za prvega v višini dobrih 1,7 milijona evrov in drugega v vrednosti 1,2 milijona evrov denar krila velenjska komunala iz amortizacijskih stroškov. So pa ob tem izrazili precej šnje začu de nje, ker se je - kot so dejali - kar naenkrat našel ta vir financiranja. »To je očitno eden od premostitvenih virov. Kaj to pomeni na dolgi rok, pa je drugo vprašanje,« so še menili v razpravi.
Kaj, če izgubiš delo in kredita ne moreš odplačevati?
Pri bankah smo preverili, kako s kreditom pri nepričakovanem izpadu prihodkov - Vsi svetuj ej o obisk banke, da skupaj poiščej o najboljšo rešitev - Banke največkrat predlagaj o dogovor o reprogramu
MilenaK rstič -P laninc
Kaj storiti, če ti ob izgubili dela, ostane kredit? Če obrokov ne moreš plačevati?
Pri bankah v tem prostoru smo preverili, kako je s kreditom ob nepričakovanem izpadu prihodkov.
Vsi po vrsti svetujejo - tudi tisti, kijih ne omenjamo posebej, ker so zapisali ali izrekli le to - obisk banke, da skupaj poiščejo najboljšo rešitev, sprejemljivo za obe strani. Najslabše je čakati in se sprijazniti z mislijo, da tako ali tako ni mogoče ničesarn arediti.
Podaljšanje dobe odplačila
»VNLB nudimo reprogram kredita, kar največkrat pomeni podaljšanje dobe odplačila in s tem nižjo mesečno obveznost. V svoji ponudbi imamo tudi moratorij na glavnico ali na glavnico in obresti,« je sporočila Vesna Markoja, vodja oddelka NLB, d. d., Podružnice Savinjsko-Šaleške. Poleg teh pa imajo »na zalogi« še nekaj drugih rešitev. »Opredeljen imamo tudi opominjevalni postopek, ki se začne z obvestilom kreditojemalcu o zamudi pri plačilu obroka in konča z opominom pred odstopom od pogodbe. To lahko pomeni tudi vnovčenje zavarovanja. Vendar je to res zadnja priložnost, ki pa seji, skupaj s stranko, v NLB poskušamo izogniti,« pravijo v oddelku za odnose z javnostjo.
Možen moratorij
V Abanki ob zmanjšani plačilni sposobnosti kreditojemalcu ponudijo podaljšanje odplačilne dobe, s tem pa nižji obrok. »Če je stranka samo začasno nesposobna odplačevati kredit in bo njena težava rešljiva čez denimo pol leta, stranki ponudimo moratorij na odplačilo obveznosti. V tem času anuitet ne plačuje, po končanem moratoriju pa stranka nadaljuje plačilo obveznosti,« pa pojasnjujejo v Abanki Vipi, d. d., kjer Vlasta Jurečič iz službe trženja in odnosov z javnostjo podobno kot v prejšnjem primeru dodaja še, kaj se zgodi, če stranka popolnoma preneha plačevati
obroke kre-	_
d i t a .	V
Individualno obravnavajo vsako stranko, pri kateri se pojavi odplačilna nesposobnost, in skušajo skupaj z njo poiskati najboljšo rešitev, ki bo v končni fazi pomenila odplačilo kredita.
Kreditojemalec je dolžan obvestiti banko
Vsak, kije sklenil kredit, je dolžan obvestiti banko o kakršniko li spremembi zaposlitve. V veliko primerih pa stranke tega ne storijo. »Pogosto smo o tem obveščeni šele iz podjetja,« iz izkušenj povedo v hranilnici Lon. Če se stranka oglasi v banki, pa ji svetujejo, kako se v novih okoliščinah loti-
t i odplačevanja kredita. »Moratorij je možen za največ tri mesece. V tem času sis tran-ka skuša poiskati novo zaposlitev oziroma vir dohodka. Plačilna disciplina posameznega kreditojemalca se kaže v tem, da mesečno polaga na kredit vsaj del
mesečnega obroka. S tem pokaže, da je resna stranka,« pravi Marko Kodrin, vodja PE hranilnice Lon Velenje, in doda: »Zavarovalna premija ne krije pokritja kredita ob izgubi zaposlitve in morebitne smrti kreditojemalca. V posameznih primerih se kot dodatno zavarovanje zahteva osebno poroštvo, v tem primeru porok prevzame odplačevanje kredita.«
BNI zavarovanje tudi za primer brezposelnosti
Zelo podrobno so pojasnilo pripravili v Hypo Alpe-Adria Bank, kjer kreditojemalci praviloma dobijo odobren kredit ob ustreznem zavarovanju, obvezno pa jim v banki ob tem ponudijo tako imenovano BNI zavarovanje. »To je zavarovanje kreditojemalca za primer brezposelnosti, nezgodne invalidnosti (nad 50 %) ali smrti. V zadnjih dveh primerih zavarovalnica poplača ostanek dolga in kreditojemalca, kije postal več kot 50-odstotni invalid, ne terja za vračilo, prav tako ne vstopi v zapuščinsko obravnavo,« pojasnjuje Jože Peharc, izvršni direktor poslovne mreže za poslovanje z občani. »V primeru brezposelnosti pa zavarovalnica naslednjih šest mesecev poplačuje obresti po kreditu, banka pa odobri moratorij odplačevanja glavnice. Po šestih mesecih mora kreditojemalec, če ni našel zaposlitve, predlagati rešitev, kije optimalna za obe strani, bodisi najde nove odplačevalce kredita ali poskrbi za poplačilo celotnega kredita z zavarova-
njem, kije bilo dogovorjeno ob odobritvi kredita. Če gre za zastavo kreditirane nepremičnine, je sporazum o prodaji najpametnejša rešitev, ki kreditojemalcu zagotavlja kar se da nizke stroške. V nasprotnem primeru banka sproži postopek izvršbe. Če je bil kredit zavarovan pri zavarovalnici, banka dobi povrnjen celotni preostanek kredita, zavarovalnica pa s cesijo pridobi pravico terjati dolg od kreditojemalca.«
Če pa kreditojemalec ni plačal zavarovanja za BNI, ga banka povabi na razgovor o nadaljnjem odplačevanju kredita z vidika vrste zavarovanj, ki so bila dogovorjena. »Če obstaja verjetnost, da bo službo dobil v kratkem času, do šest mesecev, vsekakor lahko zaprosi za odlog odplačevanja v celoti. V primeru, da je ta isti kredit zavarovan pri zavarovalnici, pa se mora z odlogom strinjati tudi zavarovalnica.«
V stik z banko
Bojan Silovšek, vodja poslovne enote Velenje, UniCredit bank, je bil kratek in jasen: »Večina strank se ob izgubi zaposlitve glede kreditne sposobnosti dogovori za moratorij na glavnico ali za reprogram posojila. Strankam, ki se znajdejo v težavni situaciji, svetujemo, da pravočasno stopijo v stik s svojim bančnim svetovalcem in skupaj najdejo primerno rešitev.« Isti nasvet ponudijo v Banki Koper, dodaja Roman Nussdorfer.

IZOBRAŽEVANJE
Mestna občina Velenje
vabi na
JAVNO OBRAVNAVO Osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje
Javna obravnava bo v sredo, 25. februarja 2009, ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje {Titov trg 1, Velenje).
Prijazno vabljeni!
Mestna občina Velenje
objavlja
Javni razpis za dodelitev vrtičkov v zakup na območju KS Bevče.
Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Priložnosti; Javni razpisi, natečaji).
Dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo tudi vsak delovni dan na Mestni občini Velenje v Sprejemni pisarni (kletni prostori, soba št. 10 - Titov trg 1, 3320 Velenje).
Rok za prijavo je 23. februar 2009.
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Mestna občina Velenje
obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS št. 11, ki bo izšel v petek, 13. februarja 2009, objavljen
Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki Jih bo v letu 2009 sofinancirala Mestna občina Velenje.
Javni razpis bo trajal od 13. februarja 2009 do 16. marca 2009.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (razpisi).
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Rezultati pokazali, da so na pravi poti
Večina dijakov šol Šolskega centra Velenje zadovoljnih s kakovostj o in izvedbo toplega obroka malice - V ponudbi ni in ne bo sendvičev - Zlasti fantj e imaj o radi meso, najljubši obrok pa so češp ljevi cmoki
TatjanaP odgoršek
Komisija za kakovost na Šolskem centru Velenje (ŠCV) je minuli teden predstavila ugotovitve in rezultate ankete o zagotavljanju kakovosti toplih obrokov malice na šolah centra. »Rezultati so pokazali, da smo na pravi poti. V projekt smo vložili res veliko truda in uspehi so tu. Še naprej se bomo trudili za kakovosten topel obrok našim dijakom,« nam je med drugim dejala Irena Pilih, vodja koordinacije dijaške prehrane - toplega obroka na ŠCV. Na nekatera naša vprašanja je Pilihova takole odgovorila: Junija lani je stopil v veljavo nov zakon, kije naložil srednjim šolam, da morajo do začetka novega šolskega leta zagotoviti vsem dijakom topel obrok hrane v vrednosti 2,42 evra. Šolam je nakopal nemalo težav, ŠCV pa je bil že prvi šolski dan omenjen kot eden od vzorčnih primerov izvajanja zakona med slovenskimi srednjimi šolami. Kako vam je uspelo? »Priprava in izvedba projekta za več kot 2000 dijakov centra je bil
res velik zalogaj, saj zakon ni omogočil prehodnega obdobja, v katerem bi se lahko šole ustrezno organizirale. Tudi na našem centru nismo imeli zagotovljenih ustreznih prostorskih in materialnih pogojev za izvedbo projekta, smo se pa zadevali, da je možnost brezplačnega toplega obroka za dijake velika pridobitev. K sodelovanju smo povabili Gorenje Gostinstvo in Osnovno šolo Gustava Šiliha Velenje, ki sta prevzela pripravo toplih obrokov za dijake na lokaciji na Trgu mladosti, Gost Velenje pa za dijake na Medpodjetniškem izobraževalnem centru. Gorenje Gostinstvo tako deli malico na dveh lokacijah, in sicer v Delavskem klubu, kjer malicajo dijaki gimnazije, in v razdeljevalnici hrane Gaudeamus v pritličju stavbe B, kjer malicajo dijaki strokovnih šol. Tu smo dve učilnici preuredili v jedilnico. Prav tako smo izdelali dijaške izkaznice, poseben informacijski sistem, s katerim imajo dijaki možnost naročanja malic preko spleta. Sistem je povezan z izvajalci, ki tako zjutraj dobijo vsaj okvirno število dijakov, ki bodo tisti dan malicali. Ker je priprava hrane za dijake nekaj drugega kot za odrasle, so vsi izvajalci v projektu morali opraviti še seminar, ki ga je organiziral Inštitut za varovanje zdravja v Ljubljani. Pohvala vsem izvajalcem, saj so se res potrudili in našim dijakom zagotavljajo kakovosten in pester obrok malice.«
V ponudbi ni sendvičev, ki so srednješolcem najbolj pri srcu.
»Jih ni in jih tudi ne bo, saj sicer projekt ne bi dosegel osrednjega cilja - navaditi dijake na pravilno in zdravo prehrano. So bili pritiski, vendar smo se že na samem začetku odločili, da bomo ponudili topel obrok mali ce že prvi dan
pouka ne glede na vse neznanke.« Komisija za kakovost je po petih mesecih izvajanja projekta na vseh šolah ŠCV izvedla anketo med dijaki, nekaterimi njihovimi starši in samimi izvajalci. Kaj so pokazali rezultati?
Irena Pilih:» Rezultati ankete bodo našev odilo pri nadaljnjihu krepih za izboljšanjeo rganizacije in ponudbe.S kupaj s ponudniki se bomo vo kviru danihm ožnostit rudili zagotovitid ijakomu strezno prehrano.«
»Od 1382 vključenih dijakov (od tega 851 fantov in 531 deklet) jih je tri četrtine izrazilo zadovoljstvo z načinom izvedbe toplega obroka, informacijski sistem je ustrezen. Sistem naročanja ima sicer nekaj manjših pomanjkljivosti, ki pa jih bomo prilagodili oziroma odpravili. Večina dijakov je zadovoljnih tudi z odnosom strežnega osebja, prav tako so izvajalci zadovoljivo ocenili odnos dijakov. Večina dijakov je zadovoljnih s pestrostjo obroka, navedli pa so tudi nekaj predlogov za izboljšanje. Skoraj polovico fantov je menilo, da bi
bili lahko obroki količinsko večji. Dijaki, ki želijo obilnejši krožnik, tega tudi dobij o. Prav tako dodaten kos kruha. Ne more pa dobiti še kakšnega kosa mesa. So pa zanimivi odgovori o prehrambenih navadah dijakov. Ti so pokazali, da zajtrk zaužije le tretjina dijakov, kar posledično vpliva na njihovo oceno o količinski zadostnosti obroka. Podpora pri starših in tudi v širši družbi je glede toplih malic velika in upamo, da bo ministrstvo za šolstvo še naprej zagotavljalo denar za izvajanje projekta.« Kako pa je z dijaki, ki imajo zdravstvene omejitve?
»Že v začetku šolskega leta smo pri razrednikih pridobili informacije o zdravstvenih omejitvah dijakov. Skupaj s temi dijaki, njihovimi starši in ponudniki smo se dogovorili za malice, ki bi bile primerne zanje. Izvajalci sedaj to upoštevajo, možnost dietnega obroka hrane je zagotovljena.« Ste morda preverjali, kaj imajo dijaki najraje?
»Smo. Kot sem že omenila, je veliko fantov navedlo, da imajo raje obroke, ki vključujejo meso, in da imajo tega premalo. Kot najljubši obrok pa je večina anketirancev navedla češpljeve cmoke.« Malicajo vsi dijaki? »Ocenjujemo, da jih v povprečju ne malica približno 5 odstotkov. Vendar različno po dnevih. Tudi odvisno od jedilnika. Težko je natančno opredeliti, kateri so razlogi, da ne malicajo. Ko so vprašali predsednico dijaške skupnosti ŠCV na srečanju vseh dijaških skupnosti Slovenije o tem, je povedala, da so jedilniki pestri, obroki kakovostni, je pa tako, da dijak zjutraj še razmišlja o malici, potem pa si premisli.«
Pokazatelj kakovosti - zaposljivost diplomantov
Na Višj i strokovni šoli v Velenju v novem študijskem letu 545 vpisnih mest v 6 programih -Glavno pozornost kakovosti izobraževanja
TatjanaP odgoršek
Po nekaterih informacijah naj bi na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje (ŠCV) v študijskem letu 2009/2010 ne izobraževali več študentov v programu Rudarstvo in geotehnologija. "Ne drži. V razpisu, kije izšel konec prejšnjega meseca, smo razpisali enako število pro-gra mov in ena ko števi lo vpis nih mest kot v tekočem študijskem letu. Je pa res, da smo pred objavo razpisa za vpis zaprosili ministrstvo za šolstvo in šport za mnenje glede ukinitve programa Rudarstvo in geotehnologija. Vpis v ta program namreč pada, ker je tudi dijakov, ki zaključujejo šolanje na štiriletni rudarski šoli ŠCV, manj. Za nameček je še študentov, ki obiskujejo predavanja in laboratorijske vaje, manj v primerjavi s številom vpisanih. Ker je program edini v Sloveniji, so na ministrstvu menili, da naj za novo študijsko leto še razpišemo
to možnost. Vse naše programe oblikujemo v sodelovanju z gospodarstvom. Tudi omenjenega smo, zato smo za mnenje o ukinitvi rednega študija zaprosili tudi Premogovnik Velenje, za katerega izobražujemo največ kadrov. Na bolj jasen odgovor še čakamo,« je odgovoril na
moral biti takšen program, da bodo kad ri, ki bodo uspeš no kon ča li izobraževanje v njem, zanimivi za gospodarstvo, torej zaposljivi.«
Meža je še pojasnil, da jih je k zapisanim aktivnostim v zvezi s programom Rudarstvo in geotehnologija nekako prisilil še nov način financiranja višjih strokovnih šol v Sloveniji. Uvedba glavaiin je zelo neugodna za programe, v katere se vpišejo študenti zgolj zaradi pridobitve statusa. Rudarstvo in geotehnologija pa je zaradi manjšega zanimanja za izobraževanje v tehniško orientiranih programih eden takih.
V študijskem letu 2009/2010 novih možnosti izobraževanja na šoli ne bo, bodo pa - po zagotovilih Milana Meža - osrednjo pozor-
nost namenili kakovosti izobraževanja. Pogoji izobraževanja so na šoli sicer na že viso ki kakovost ni ravni, a je še vedno možno marsikaj postoriti. Vsa leta se trudijo, da potekajo vaje in predavanja v dobro opremljenih predavalnicah in laboratorijih, da so predavatelji strokovnjaki z vidnimi dosežki v gospodarstvu, saj želijo dati ude ležen cem izobraževanja čim več uporabnih aplikativnih znanj. »Meril za ugotavljanje kakovosti posameznih višješolskih programov oziroma šol še ni, zato je pri tercialnem izobraževanju glavni pokazatelj kakovosti zaposljivost diplomantov. Imamo jih že več kot 800 in v glavnem so vsi zapos le ni,« je še dejal Milan Meža.	■
Mag. Milan Meža:» Naš cilj jeo mogočitiu deležencem izobraževanjap ridobiti čim veču porabnih znanj.«
zastavljeno vprašanje ravnatelj šole mag. Milan Meža in dodal, da bodo o morebitni možnosti manjšega zanimanja za program pripeljali v Velenje katerega drugega. Seveda takega, v katerega bi bil vpis boljši. Na vprašanje, ali je morda kateri že na obzorju, je Meža odgovoril. »Ne. Analize potreb v gospodarstvu še nismo izdelali, jo pa nameravamo v bližnji prihodnosti. Zagotovo bo
Na Višji strokovni šoli v Velenju bodo v novem študijskem letu izobraževali v 6 programih: Elektronika, Mehatronika, Informatika, Geotehnologija in rudarstvo, Gostinstvo in turizem, Varstvo okolja in komunala. Razpisali so 545 vpisnih mest, od tega 275 za redni in 270 za izredni študij. Možnost rednega in izrednega izobraževanja so predvideli v vseh programih, razen v programu varstvo okolja in komunala, kjer je možen le izredni študij. Od omenjenega števila vpisnih mest jih 75 razpisujejo v programu Informatika v dislocirani enoti v Murski Soboti.
Informativni dan za bodoče študente bodo na šoli organizirali v petek, 13., in v soboto, 14. februarja.
V veliki predavalnici na Trgu mladosti v Velenju v petek, 13. februarja ob 9. in 15. uri za redni študij programov Informatika, Geotehnologija in rudarstvo ter Gostinstvo in turizem; v soboto, 14. februarja, ob 9. uri za redni in izredni študij programov Informatika, Varstvo okolja in komunala, Geotehnologija in rudarstvo ter Gostinstvo in turizem; na Medpodjetniškem izobraževalnem centru na Koroški 62 a v Velenju pa: v petek, ob 10.30 in 15. uri za redni študij programov Elektronika in Mehatronika, v soboto, 14. februarja ob 10.30 uri za redni in izredni študij programov Elektronika in Mehatronika.
'i?
Od jrede do ponedeljka - svet in domovina
a
a
Sreda,4 . februarja Petek,6 .f ebruarja
V Bruslju so se strokovnjaki Evropske komisije in Slovenije pogovarjali o slovenskih vinjetah in sklenili, da postopek ostaja odprt, pri čemer je komisija ostala previdno optimistična, da bo dogovorjena rešitev izhod iz slepe ulice.
Facebook je uradno postal največja svetovna interakcij ska spletna stran, ki si je v petih letih delovanja nabrala 150 milijonov uporabnikov in tako pometla s konkuren co.
Po Londonu se je Borut Pahor odpravil še v Pariz, kjer se je s francoskim vrhom pogovarjal predvsem o reševanju gospodarske krize. Premier se je najprej sestal s francoskim kolegom, s katerim so govorili predvsem o finančni in gospodarski krizi, glede Hrvaške pa je Pahor Fillona prosil le za razumevanje slovenskih stališč in podporo pobudi o mediaciji. Kot so pisali mediji, naj bi Pariz že zavrnil navedbe, da naj bi državama po decembrski izmenjavi pisem vnovič ponu dil pomoč.
Spletna stran ima že 150 milijonov uporabnikov.
Gospodarsko radovedne je zanimala informacija, da naj bi se Pod-ravka, Kraš in Franck združili v konzorcij oziroma holding, ki naj bi med drugim opravil prevzem Droge Kolinske. Kot je ob tem ugotavljal hrvaški Poslovni dnevnik, naj bi bila Droga Kolinska »v normalnih razmerah« vredna med 350 in 400 milijoni evrov, v trenutnih kriznih razmerah pa bi se ta cena lahko še spustila.
Premier Borut Pahorje sporočil, da gaje po telefonu poklical hrvaški premier Ivo Sanader in da sta se dogovorila za srečanje v prihodnjih treh tednih. Kot je še pojasnil Pahor, sta se s hrvaškim kolegom za srečanje informativnega značaja odločila, da ne bi bila pričakovanja v zvezi z njim previsoka.
Četrtek, 5. februarja
Iz Ministrstva za finance so sporočili, daje Nova Ljubljanska banka pri SID banki oddala vlogo za pridobitev državnega poroštva. To naj bi banki olajšalo pridobivanje finančnih sredstev na mednarodnih finančnih trgih. Ministrstvo je vlogo NLB pozdravilo in dejalo, da upa, da se ji bodo pridružile tudi druge banke, saj se bo tako povečala likvidnost bančnega sektorja, omogočena pa bosta tudi lažje kreditiranje gospodarstva in pridobivanje finančnih sredstev na mednarodnih finančnih trgih.
Pahor je v Parizu prosil za razumevanje Slovenije.
Nenavadna novica je prišla iz Gorenja, kjer je kadrovska služba zaposlenim predlagala sporazumno prenehanje pogodb o zaposlitvi. Kot so pojasnili, v Gorenju v zadnjem času beležijo upad naročil bele tehnike za 25 odstotkov glede na enako obdobje lani. Med ukrepi za zmanjševanje stro škov so zaposlenim posredovali pismo, v katerem jim predlagajo, naj začnejo z delom kot samostojni podjetniki ali v družinskem podjetju ali pa naj se v celoti posvetijo kmetijam.
Izvedeli smo, da vlada ne bo nadaljevala postopka za ustanovitev desetih novih mestnih občin, saj te ne izpolnjujejo pogojev. Vlada je predlog vrnila v obravnavo, svojo odločitev pa bo poslala v državni zbor.
Sobota,7 .f ebruarja
Predsednik Danilo Türk je v znamenju kulturnega praznika sprejel predstavnike manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Prisotnim je dejal, da imamo do kulture resen in poseben odnos, saj smo se najprej izoblikovali kot kulturen narod.
tudi ureditev razmer na trgu prodaje avtomobilov, da bi se uredil njihov uvoz. Radi bi namreč, da se prepreči neregularen uvoz in z njim povezane davčne utaje.
Nedelja, 8.f ebruarja
Sloven ska hokej ska reprezentanca je klonila še na tretji tekmi turnirja v Hannovru, kjer je bila z 2 : 1 boljša nemška ekipa, ki tako potuje na olimpij ske igre 2010.
Mediji so ugotavljali, daje na slovenskem trgu dela trenutno velika ponudba kadrov družboslovnih usmeritev, največji primanjkljaj pa je med poklici naravoslovno-teh-niških usmeritev. Kot so še poročali, je trenutno največji porast potreb po zdravstvenih in socialnih storitvah ter prestrukturiranje gospodarstva od proizvodno-industrijskih panog proti storitvenim dejavnostim.
Kontrola zračnega prometa je spet objavila razpis za gradnjo kontrolnega centra na Letališču Jožeta Pučnika. Razpis se bo končal 10. marca, zanj pa naj bi se zanimalo 16 ponudnikov, med njimi tudi Vegrad, SCT in Primoije. Direktor Kontrole zračnega prometa Franc Željko Zupanič je dejal, da je razpis dobro pripravljen, zato
V NLB želijo državno poroštvo.
Z veterinarske uprave so sporočili, da je strokovni direktor lipiške kobilarne Marko Marc priznal uporabo nedovoljenega cepiva impro-vac pri desetih žreb cih.
Vlada je imenovala nov nadzorni svet Slovenskih železnic; novi člani so s sklepom vlade tako posta li nek da nji prvi mož Mure in zdaj šnji član uprave NKBM Borut Meh, nekdanji prvi mož slovenske podruž ni ce DHL Bojan Brank, Andrej Godec, Branka Nefat, Peter Kraljič in Aleš Tavčar.
Na spletni strain EurActiv so poročali, da pet evropskih komisarjev, tudi Janez Potočnik, namerava zapustiti funkcijo, da bi kandidirali na volitvah v Evropski parlament.
Le kdo bo gradil zloglasni kontrolni stolp?
meni, da jim bo zadevo uspelo speljati do konca. Kontrolni center naj bi sicer začeli graditi še letos, letališki stolp pa naj bi na vrsto prišel pozneje in naj bi stal bližje vzletno-pristajalni stezi. Namesto predvidenih 100 metrov naj bi bil visok le 42 metrov.
Ponedeljek, 9.f ebruarja
Državni zbor je ratificiral protokol o vstopu Hrvaške v zvezo Nato; za je glasovalo 75 poslancev, 11 pa jih je bilo proti. Vstopa Hrvaške niso podprli le v poslan skih sku pi nah SLS in SNS. Ob zaključku seje je pre mi er Pahor dejal: » Danes je slovenska politika dobro opravila svoje delo in to je eden tistih dni, ko smo lahko ponosni.« Glede na podatek, da
Na kulturni praznik ni pozabil niti predsednik države.
Člani SLS-a so se sestali v Krškem, kjer so se najbolj posvetili organizacijskim vprašanjem, odnosom s Hrvaško in volitvam v Evropski parlament. Izvedeli smo, da bo stranka na volitvah v Evropski parlament nastopila samostojno, listo pa bo vodil njihov poslanec in nekdanji prometni minister Radovan Žerjav.
Svoje predloge za blažitev krize so vladi poslali tudi trgovci z motornimi vozili in serviserji, ki med drugim predlagajo subvencije za nakup novega avtomobila. Od vlade pričakujejo podporo pri sofinanciranju razvojnih projektov, predlagajo pa
nju bolniških nadomestil. Za sindikat so nesprejemljivi predlagani ukrepi uvedbe čakalnih dni, omejevanje višine nadomestil in trajanje pravice do nadomestila, zato so pripravljeni iti tudi na ceste. Z Ministrstva za notranje zadeve pa so sporočili, da pripravljajo nov pravil nik, ki ureja cene pot nih listov, s katerim naj bi se cene potnih listov zvišale.
Oglasil se je tudi predsednik države, ki je dejal, da lahko Sloveniji pomoč Gazi prinese humanitarno podobo. Dejal je, daje za Slovenijo najprimerneje, da se v mednarodna prizadevanja za človekoljubno pomoč Gazi, ki je v 22-dnevni izraelski ofenzivi plačala velik človeški in materialni davek, vključi s svojim specifičnim strokovnim znanjem, strokovnjaki in socializirano izkušnjo.
Torek, 10.f ebruarja
V SLS so potem, ko je Državni zbor potrdil ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato in zavrnil njihov predlog sklepa, s katerim naj bi Slovenija jasno povedala, da ne dovoljuje poseganja Hrvaške v svoje ozemlje in morje, znova zagrozili z naknadnim zakonodajnim referendumom. Z njimi so se strinjali tudi SNS.
Slavko Ziherl, kije zaradi Pahor-jevega imenovanja Rupla odstopil z mesta državnega sekretarja, je premierju napisal pismo, kot je dejal zato, ker se "nadaljuje dogaja nje, ki je bilo raz log za moj odstop.« Ziherl je dejal še, da Borut Pahor še vedno neutemeljeno zaupa Jane zu Jan ši.
Sistemska tehnika je v tožbi zahtevala, da se ugotovi ničnost pogodbe, ki je bila skle nje na za dobavo pehotnih bojnih osemkolesnikov med vlado in Rotisom. Njihov odvetnik je dejal, da so dokazi tisti, s katerimi je bila javnost že seznanjena: televizijska oddaja Resnica o Patrii, v zvezi s katero predlagajo zaslišanje novinarja in avtorja oddaje Magnusa Berglunda.
Komisija državnega sveta za mednarodne odno se in evropske zadeve je vlado pozvala, da predsedniku DS-ja in članom komisije omogoči vpogled v dokumentacijo, ki jo jo Hrvaška oddala Natu.
Hrvaški preiskovalci so po šestih dneh iskanja našli razbitine letala, kije prejšnji teden izginilo z radarjev nad Velebitom, in sicer v 150 metrov globoki jami. Ob njih naj bi bila tudi trupla vseh potnikov. A reševalci do njih niso mogli, saj so jim delo onemogočale slabe vremenske razmere in težka dostopnost terena.

Kar se tiče Slovenije, Hrvaška lahko vstopi v NATO.
se bodo goriva opolnoči spet podražila, smo računali, da Slovenija nima več najcenejšega bencina od sosednjih držav.
Oglasili so se iz sindikata Per-gam, kjer so dejali, da pričakujejo umik varčevalnih ukrepov ZZZS, usmerjenih k omejevanju in zniža-
Prvič po 30 letih so prepovedali vzpon na največjo pariško znamenitost.
Vreme pa ni bilo slabo le pri naših južnih sosedih: zaradi neurja so prvič v več kot 30 letih zaprli največji francoski letališči, prepovedali pa so tudi vzpon na Eiff-lov stolp. Močan veter je pustošil tudi v Švici, Angležem pa so grozile poplave.
žabjor
perspektiva
Kritična lojalnost
JureT rampuš
Tariq Ramadan je musliman, kije zagovornik evropskega islama. Kritiki mu očitajo, da je muslimanski Martin Luter, ker želi razcepiti domnevno enotno religijo, dva vplivna svetovna časopisa pa sta ga razglasila za enega najvplivnejših svetovnih intelektualcev. Pred dnevi je Ramadana v polemičnem intervjuju spraševal angleški novinar Philip Dodd, pogovor je tekel o zapletenih vprašanjih, asimilaciji muslimanov v Evropi, nevarnostih radikalizacije, odgovornosti vsakega posameznika za sožitje v okolju, v katerem živi. Sogovornika sta se pogovarja tudi o konfliktu v Gazi in iskala odgovor na vprašanje, kako naj muslimani iz Francije odgovorijo na novo vojno v Sveti deželi. Ali naj bodo propalestinski ali raje ne, kje je prava meja med antisemitizmom in podpiranjem arabskega naroda. »Govorimo o okupatorjih in okupiranih, napadalcih in tistih, ki se branijo,«je dejal Ramadan. »Zato ne smemo govoriti o muslimanih in judih. Ne govorimo o religijah, gre za političen problem, ki potrebuje politično rešitev.«
Glavni problem je seveda razumevanja spora zgolj s stališča kolektivne identitete. Arabski priseljenci naj bi bili tako praviloma antise-mitsko razpoloženi, podobno kot naj bi francoski judje množično zavračali argumente muslimanske strani. »Problem je pozicija, vse kar je povezano z rasami, vero ... Narobe je, da samo zato, ker si musliman, podpiraš Arabce, in samo zato, ker sijud, podpiraš Izrael,« pravi Ramadan. Vsak zase bi moral slediti svojim principom, prepričanju, ne pa tistim, kijih zagovarjala večina, skupnost, v katero si vrojen. »Edina lojalnost, ki jo priznam, je kritična lojalnost«. Podoben problem lojalnosti je v Sloveniji tudi vprašanje odnosov s brati Hrvati. Obe politični eliti sta državo zapeljali globoko v mednarodni spor, sedaj pa politika od vsakega državljana posebej pričakuje, da se bo postavil na pravo stran. Da bo ravnal državotvorno. Da bo podprl interese lastnega naroda.
Kakšni so pravzaprav interesi Slovenije? Meja na reki Mirni, meja stare piranske občine, kontrola nad vsem zalivom, izhod na odprto morje? Kaj pravzaprav pomenijo ti termini? Vsak, ki politiko posluša malce kritično, lahko hitro opazi, da slovenski politiki trdijo, da je spor najbolje rešiti po načelu pravičnosti, ne pa po principih mednarodnega sodišča, ki naj bi sodilo manj pravično, kot je všeč Slovencem. Hrvati pa pravijo, da bi radi šli v Evropsko unijo, a hkrati ne želijo sprejeti pogajalske pobude, ki jim jo Evropska unija ponuja. Ni mi najbolj jasno, zakaj ne bi mogel kak Slovenec javno povedati ... ali bolje, kako to, da noben vplivni slovenski politik ne zagovarja načela, da je izhod na odprto morje nesmiselna pogajalska zahteva, ki ima veliko simbolno vrednost, a nam lahko praktično v pogajalskem procesu škoduje. In kako to, da na drugi strani nihče ne zagovarja načela, da bi lahko Hrvaška Sloveniji prepustila nekaj morske površine, za katero je prepričana, da naj bi bila njena. Tako sta recimo nekoč naredili dve prijateljski državi: Francija in mali Monaco. Odgovor, zakaj se sprenevedajo, je enostaven. Zato, ker politika s pridigami o nacionalnih interesih dviguje prah nacionalizma in populizma. Ta dva pa te hitro pripeljeta na oblast. Danes je lažje govoriti o telefonskih klicih med enim in drugim predsedniškim kabinetom kot pa o gospodarski krizi, ki bo počasi pojedla svet, kakršnega poznamo.
Naj omenim podoben primer. Se spomnite pisma oficirjev JLA, ki so upali javnost opozoriti, da bi bilo morda prav, da bi dobili pokojnine? Zaradi njihovega pisma je vstala vsa brambovska Slovenija, veterani, osamosvojitelji, vsi so v en glas trdili, da kaj tako predrznega še niso slišali. In to kljub temu, da nihče od podpisanih pred sodiščem ni bil obsojen zaradi agresije na Slovenijo. Še več, dva sta se dala na razpolago slovenskim oblastem, eden pa je sredi Zagreba zažgal depešo, kije zahtevala bombardiranje Ljubljane... Pravica do pokojnina ne more biti povezana z morebitnimi kaznivimi dejanji zoper državo in njene prebivalce. A jasno - tihi pritisk večine od vsakega zavednega Slovenca pričakuje, da se s stališčem oficirjev ne strinja. In smo spet pri Ramadanu. Ali naj Slovenci kolektivno obsojamo Hrvate, ker se politiki ne želijo dogovoriti o meji? In ali naj z gnusom obsodimo katerokoli pismo katerekoli skupine, ki naj ne bi bila naklonjena Sloveniji? Seveda ne, v trenutku, ko bomo reagirali na takšen način, bo politična elita dobila proste roke, da dela, kar želi. Kritičnost do samega sebe, do naroda, do lastne države je tista oblika lojalnosti, ki omogoča pot do boljših rešitev. Je pa seveda bistveno lažje živeti mirno, tiho, izolirano in samozadovoljno.
V SREDISCU
Nižja proizvodnja in vse večja nelikvidnost
Gospodarstvo savinjsko-šaleškega območja pričakuje hitrejše ukrepanje države - Potrebujejo kredite za financiranje proizvodnje in razvojnih naložb, hitrejše postopke javnih naročil, olajšave za investicije ...
MiraZ akošek
Večina gospodarskih družb savinj-sko-šaleškega območja se otepa s finančno in gospodarsko krizo. O njej so govorili tudi na zadnji seji upravnega odbora Savinjsko-šaleš-ke območne gospodarske zbornice. Vglavnem imajo podjetja težave z zagotavljanjem likvidnosti ter financiranjem proizvodnje in razvojnih projektov, saj je pri bankah za te namene skorajda nemogoče pridobiti kredite. Pod vprašajem so tudi projekti, za katere so že dogovorjena evropska nepovratna sredstva. Kljub vsemu pa zaenkrat razmere z različnimi ukrepi obvladujejo, ponekod so uvedli skrajšane
Ukrajini, Skandinaviji pa tudi drugod. Nekatere valute so devalvirale, kupci pa ne pridobijo kreditov za plačilo carin in financiranje prodaje. Potrošniki se za nakup trajnih dobrin, med katere sodijo tudi gospodinjski aparati in pohištvo, v kriznih časih tudi manj odločajo. V januarju so imeli za kar četrtino manj naročil kot lani v ena kem času, podo ben trend pa pričakujejo vse do polletja, potem pa upajo, da se bodo razmere začele izboljševati. Sprejeli so številne ukrepe za znižanje stroškov, med drugim prešli na 36-urni delovnik, plače pa so nižje za 10 odstotkov. Delovni čas prilagajajo naročilom, kar pomeni,
nirana prodaja izdelkov.
V zadnjem obdobju so se povečale težave tudi pri dejavnostih ekologije, saj železarne ne sprejemajo več vseh razpoložljivih sekundarnih surovin.
V Vegradu velike likvidnostne težave
Kriza je še posebej prizadela gradbince, saj je investicijskih vla-
podinjske aparate. V BSH ves čas bdijo nad stroški in imajo uveljavljen fleksibilni delovni čas, s katerim se odzivajo na trenutne potrebe po proizvodnji. Trenutno ne načrtujejo odpuščanj, niti skrajšanega delovnega časa. Razveseljivo je tudi, da so že pred leti konsoli-dirali svoje kapitalsko stanje in niso odvisni od kreditov pri slovenskih bankah. Tako tudi v teh časih nemoteno financirajo proizvodnjo in izpolnjujejo vse finančne obveznosti. Seveda pa kljub temu bdijo nad dogajanjem na svetovnem finančnem in gospodarskem trgu, saj se zavedajo, da se lahko zaradi globalnih težav hitro zmanjšajo tudi njihova naročila.
Odzivni časi pri javnih naročilih so predolgi
no dogovorjene projekte v energetiki, več težav pa imajo pri dogovarjanju za kratkoročne posle, ki se odmikajo. Po besedah Roberta Hudournika, direktorja za ekonomiko in finance, se investitorji zaradi negotovosti ne odločajo za udejanjanje že načrtovanih naložb, izvajalce pa pogosto tudi silijo, da sprejemajo dela pod vsakršno donosnostjo, torej pod lastno ceno. Glede na to, da sta februar in marec meseca, ko je objavljenih
S seje upravnega odbora Savinjsko Šaleške območne gospodarske zbornice
delovne čase, odpuščanj pa vsaj za enkrat ne načrtujejo. Močno krizo čuti tudi malo gospodarstvo, ki mu veliki zmanjšujejo naročila in podaljšujejo plačilne roke. Še v posebej težkem položaju so po besedah direktorja Francija Kotnika podjetja, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, avtomobilsko in predelovalno industrijo.
Že na seji upravnega odbora novembra lani so iz Savinjsko-ša-leške območne gospodarske zbornice naslovili na vlado predloge za ublažitev krize. Z dosedanjimi pa po besedah predsednice dr. Cvetke Tinaver nikakor niso zadovoljni. Predvsem menijo, da bi morala vlada oblikovati partnerstvo z gospodarstvom in bankami ter skupaj oblikovati ukrepe, še posebej, ker je ta čas največja težava financiranje proizvodnje in razvojnih projektov. »Pričakujemo, da bomo nemudoma povabljeni za skupno mizo, saj vendar mora biti v interesu države trdno in močno gospodarstvo, ki bo sposobno plačevati davke, v nasprotnem primeru se bo tudi država znašla v izjemno zapletenem položaju,« je dejala Tinaver-ja. Tukajšnje gospodarstvo pričakuje od države tudi, da bo čim prej začela izvajati zastavljene investicije, da bo »preložila« plačevanja davkov, skrajšala postopke v procesu javnega naročanja in oblikovanje sklada tveganega kapitala, ki bo v pomoč gospo dar stvu.
V Gorenju za četrtino manj naročil
Gorenju se razmere še naprej spreminjajo iz dneva v dan, saj čutijo težave številnih svetovnih tržišč, kamor prodajajo svoje izdelke, še posebej hudo je v Rusiji,
da kakšen teden delajo več, drugič pa manj.
Odpuščanj za enkrat ne načrtujejo, so pa ponudili delavcem ugodne sporazumne odpovedi z višjimi odpravninami, ki so vnesla v kolektiv dodaten nemir, saj prinašajo tudi sporočilo, da je delavcev preveč. Zaenkrat je dogovor o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja podpisalo 40 delavcev, 80 pa jih o tem še razmišlja. Tisti, ki so se za to odločili, so bili zadovoljni, saj so našli zase drugo rešitev, dobili pa so višjo odpravnino, kot sicer znaša ob odpovedi delov-
Delavcem ponudili
sporazumne
odpovedi
nega razmerja iz poslovnih razlogov. Kot pravi Uršula Menih Dokl,
direktorica za stike z javnostmi, je takšno »odpuščanje« mnogo bolj sprejemljivo za vse, pa tudi cenejše za podjetje. Upajo, da bodo z njim dosegli cilj in da ne bo potreb po odpuščanju iz poslovnih razlogov; to bi seveda pomenilo, da bi se morali odpovedati tudi subvencijam, kijih zdaj sprejemajo zaradi prehoda na skrajšani delovni čas.
V	zadnjem obdobju so se povečale težave tudi na področju dejav-nos ti eko lo gije, saj žele zarne ne sprejemajo več vseh razpoložljivih sekun darnih surovin.
V	Gorenju ob tem znižujejo vse možne stroške, ni več nadur, manj je sponzorstev, marketinga, službenih poti, varčujejo pri materialu. Ponovno poudarjajo, da je treba spodbuditi banke, da bodo kreditirale kupce, država pa bi tudi morala zagotoviti davčne spodbude. Zelo dobrodošla bi bila tudi subvencio-
ganj veliko manj, pa še načrtovane se prelagajo na kasnejši čas, saj investitorji najpogosteje ne pridobijo kreditov. Vegrad pa ima težave tudi zato, ker se je prodaja nepremičnin v tem času dobesedno ustavila, padle pa so tudi cene. Na zalogi imajo veliko stanovanj in poslovnih prostorov, kijih ne morejo prodati. Veliko upanje zanje bi bila sprostitev stanovanjske gradnje v Sloveniji.
Odpuščanj zaenkrat ne načrtujejo, razmišljajo pa o uvedbi 36-urne-ga delovnika.
Nižja proizvodnja tudi v KLS
V podjetju KLS iz Ljubnega se sproti prilagajajo manjšim naročilom, težave pa zaenkrat s številnimi varčevalnimi ukrepi razrešujejo. Bodo pa v mesecu marcu prisiljeni preiti vsaj z delom proizvodnje na 36-urni delovni teden.
BSH krizi še uspešno kljubuje
Med tistimi, ki krize ne čutijo, je podjetje BSH iz Nazarij, ki zaposluje nekaj več kot 900 delavcev. Po besedah Boštjana Gorjupa, direktorja gospodarjenja, je proizvodnja v tem času celo nekoliko nad lanskim nivojem. Prepričani so, da so se navade ljudi spremenile, da bolj kot prej kuhajo doma in zato tudi potrebujejo male gos-
Na Premogovniku proizvodnja enaka lan ski
Po besedah dr. Vladimirja Malen-koviča, direktorja HTZ na Premogovniku Velenje, računajo, da se kriza v osnovni dejavnosti ne bo
Hčerinska podjetja v enakih težavah kot druga podjetja
Proizvodnja malih gospodinjskih aparatov nekoliko nad lansko
poznala, saj bodo potrebe po premogu vsaj tako velike kot lani. Računajo, da bodo proizvedli 4,2 milijona ton premoga in s tem zaslužili 130 milijonov evrov. Drugačna pa je slika v hčerinskih podjetij, ki so prav vsa v velikem delu odvisna od tržnih gibanj. Pri njih je stanje zelo podobno kot v drugih gospodarskih družbah v tem okolju. Pozna se, da se obseg investicij zmanj šuje in da je dostop do virov financiranja vse težji. Kljub vsemu težave vsaj zaenkrat dobro obvladujejo in kakšnih zaostrenih ukrepov še ne predvidevajo. Po Malenkovi-čevih besedah je celotni finančni in realni sektor v krču, ki ga mora vlada čim prej odpraviti. Predvsem morajo banke nemudoma narediti korak proti gospodarstvu. V nasprotnem primeru bomo stopicali na mestu, kar bo slej ko prej oslabilo tudi državni proračun.
V	Esotechu bodo podvojili izvoz
V	Esotechu potekajo proizvodne aktivnosti vtem času dokaj normalno, izvajajo številne dolgoroč-
večina javnih razpisov, ki so zanimivi tudi za Esotech, računajo, da bodo na njih uspešni in da bodo pridobili nekaj potrebnih dodatnih del. Potegujejo se tudi za številna dela v tujini, izvoz nameravajo pove čati kar za 100 odstotkov. V tem primeru računajo, da bodo letošnji prihodki nekje na lanski ravni. Tudi oni menijo, da bi gospodarstvu vlada veliko pomagala, če bi skrajšala odzivne roke pri javnih naročilih, če bi vzpostavila investiranje naložb, še posebej že opredeljenih in evropsko odprtih. Konkretno predlagajo oblikovanje posebnega sklada, ki bi omogočil financiranje takšnih projektov. Seveda pa računajo na spodbud-nejše olajšave za investicije, ki bi te vsekakor pospešile.
Proizvodnja elek tri ke na lan ski viši ni
Do jeseni je treba izdelati finančno konstrukcijo za gradnjo šestega bloka
Tudi v Termoelektrarni Šoštanj računajo, da jih kriza v osnovni dejavnosti ne bo prizadela, saj so potrebe po elektriki vsaj enake lanskim. Računajo, da bodo podobno kot lani proizvedli 3700 GWh električne energije, v tem času pa obratujejo s polno močjo. Tudi pri njih so spreje li pro gram varčevanja, ki predvideva tudi zmanjšanje števila zaposlenih, vendar to ne pomeni odpuščanja, ampak da upokojitev in drugih morebitnih
odhodov kadrov ne bodo nadomeščali. Kot pravi Franc Poličnik, svetovalec poslovodstva v TEŠ, gradnja šestega bloka, ki pravzaprav že poteka, saj je oprema že naročena, ne bi smela biti vprašljiva. Dejstvo pa ven darle je, da finanč na konstrukcija še ni zagotovljena. Vodstvo se v tem času intenzivno ukvarja s tem, rešitve pa morajo najti do jeseni.
V PUP za
financiranje toliko kot za neto plače
Direktor podjetja PUP Velenje Jože Mraz pravi, da finančno krizo vse od novembra lani občutijo tudi v njihovem podjetju, še posebej v cvetličarstvu, kjer je prodaja precej upadla. Najbolj pa jih pekli slaba plačilna nedisciplina, ki so jo čutili že dalj časa, saj se jim roki plačil podaljšujejo celo na več kot 120-dnev no obdobje, sami pa morajo seveda davčne obveznosti izpolnjevati v tridesetih dneh. Prav zaradi tega so prisiljeni najemati za to in za financiranje rednega poslovanja kredite, ki so vse dražji in tudi vse težje dostopni. Lani so »plačali za denar« toliko kot za neto pla če. Prav zato menijo, da bi na njihovo poslovanje ugodno vplivala povečana plačilna disciplina in skrajšanje plačilnih rokov na 30 dni. Seveda tudi upajo, da se bo izboljšala dostopnost kreditov.
Kriza tudi v kmetijstvu
Gospodarska kriza je prizadela tudi kmetijstvo, še posebej, ker odkupne cene kmetijskih proizvodov padajo (mleko se je pocenilo za več kot 10 odstotkov), na drugi strani pa se po besedah direktorja Kmetijske zadruge Šaleške doline Ivan Dreva dvigujejo stroški repro-materialov, semen in gnojil. Nekateri so se lani podražili tudi do 200 odstotkov. Podobno kot gospodarstvo pa imajo tudi na tem področju težave s pridobivanjem kreditov.
MO Velenje se že odzi va
Na gospodarsko krizo se je Mestna občina Velenje že odzvala. Zupan Srečko Meh pravi, da bodo razpisali več javnih del, skupaj z Rdečim križem, Karitasom, Centrom za socialno delo in stanovanjsko skupino pa se vključujejo v razreševanje vseh perečih socialnih vprašanj. Poleg tega so z začetkom letošnjega leta povišali pomoči novorojencem, niso povišali cen v vrtcih, znižali so prispevke pomoči na domu ...
Poleg tega bodo pospešili tudi vse že zastavljene investicije, gradnjo mladinskega hotela, stanovanjsko gradnjo, obnovo Vile Bianke, poslovno cono Rudarski dom ... Zelo žal jim je, da bo v letošnjem letu zastala gradnja komunalne infrastrukture v višini okoli 80 milijonov evrov (polovico nepovratnih evropskih sredstev), ker so morali razveljaviti odlok o RR
Iz dela gasilskih društev
»
Rezultati dela so povsod vidni«
Med društvi, ki delujejo v krajevni skupnosti Gaberke, so na najvidnejšem mestu tamkajšnji gasilci.
Na nedavnem rednem občem zboru je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Gaberke Bogdan Lampret v poročilu o opravljenem delu med drugim dejal, da so lani precej delali in rezultati tega so vidni povsod. Precej so postorili pri gasilskem domu in in v njem samem, njegova urejenost pa kaže, da zanj skrbijo kot zgledni gospodarji. Večja in manjša vzdrževalna dela, kot je zamenjava okna, spust stro pa v spodnjih prostorih, zamenjava nosilnega stebra pri vhodu, pleskanje so opravili prostovoljno, z veliko dobre volje in zagnanostjo so pripravili tudi prireditve, a je slabo vreme naredilo svoje. Pozabili niso na družabnost. Aktivno so sodelovali s sosednjimi gasilskimi društvi in s poveljstvom občine Šoštanj. »Vodstvo Občine Šoštanj in gospodarstvo v dolini imata posluh za naše potrebe in po njihovi zaslugi
imamo dokaj veliko opreme. Po dogovoru o opremljanju gasilskih enot, ki smo ga podpisali za obdobje 2008 -2012, dobimo v letu 2010 novo vozilo, ki ga bo v celoti financirala Občina Šoštanj, dve leti kasneje pa še eno vozilo, ki ga bomo do polovice morali sofinancirati sami.« Lampret je izrazil upanje, da bodo dobro delali tudi v prihodnje.
Dosedanji poveljnik Zvonko Koželjnik pa je med drugim povedal, da je operativa sodelovala v najrazličnejših akcijah, pri prevozih vode, šestkrat je pohitela na pomoč, ko se je oglasil njihov rdeči petelin na njihovem domu ali ko je zatulila sirena sosednjega društva. Prav tako so organizirali precej društvenih vaj, aktivnosti ob mesecu požarne varnosti. Desetine so se pridno usposabljale na tekmovanjih, od koder se jih je večina vrnila nasmejanih obrazov oziroma z dobrimi uvrstitvami. Skrb za varovanje in reševanje življenj in premoženja občanov so izražali tudi
z nakupom potrebne opreme, predvsem pa s strokovnim izobraževanjem.
Poleg že omenjenega pridobivanja dokumentacije za nakup novega gasilskega avtomobila so gasilci Gaberk v letošnjem delovnem programu predvideli še večja vzdrževalno-obnovitve-na dela v gasilske domu, skrb za njegovo urejeno okolico, izvedbo prireditve Praznik žetve in kruha. Operativna desetina pa je odločena, da bo z nadaljnjim izobraževanjem, usposabljanjem desetin, skrbjo za opremo nadaljevala sloves o dobri opremljenosti in operativni pripravljenosti.
Ob koncu občnega zbora so sprejeli v svoje vrste nove člane, nekaterim najzaslužnejšim podelili priznanja ter opravili volitve v organe društva. Dolžnost predsednika bo še najprej opravljal Bogdan Lampret, namesto Zvone-ta Koželjnika pa bo za operativo skrbel poveljnik Aleksander Judež.
■ Tp
Zo bčnegaz bora
»Smo že predn ovimin alogami«
V soboto pregledali delo lanskega leta - Ocenjuj ej o ga pozitivno - Pred njim že nove naloge in izzivi
Tako kot marsikje drugje so v soboto tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Škale pripravili občni zbor - 54. letno konferenco. Tokrat so jo začeli in končali malo drugače - otvorili so jo s kratkim kulturnim programom škalskih osnovnošolcev, zaključili pa s filmčkom, v katerem so prikazali glavne dogodke leta 2008.
Le-tega pa so sicer ocenili za zelo uspešnega, sploh na področju požarne varnosti, saj so imeli samo eno intervencijo. »Pa še ta je potekala na gradu Turn, kjer nam Romi z zažiganjem kablom vse prevečkrat zadimijo okolico,« je v svojem poročilu poudaril poveljnik društva Boris Polak. Dvakrat so priskočili na pomoč drugim gasilskih društvom.
Sicer pa so bili celo leto aktivni tako na družabnih srečanjih kot tudi pri vzdrževanju doma in drugih obnovitvenih delih. Vsega skupaj se je tako nabralo kar veliko ur, ki so jih preživeli
za društvo: 795 ur operativnega dela, preko 200 ur vaj desetin in tekmovanj ter 820 ur za ostale aktivnosti v društvu.
Kaj pa cilji za leto 2009? »Skupaj s krajevno skupnostjo in Mestno občino Velenje imamo v načrtu izgradnjo nove kuhinje, in sicer z vhodom za inva li de. Tako bo dvo ra na dostop na tudi njim. Pri brunarici, kije namenjena družabnemu delu našega gasilskega življenja, bomo zamenjali celotno keramiko, vhodna vrata v sanitarijah, obnoviti pa moramo tudi prostor za shranjevanje opreme... Skratka, tako kot vsako leto radi reče mo - dela nam gotovo ne bo zmanjkalo,« je prepričan Samo Kopušar, predsednik društva.
Po uradnem delu je seveda sledil neuradni . z glasbo in plesom.
■ vg
z občnega zbora.
Vrhunska ponudba za vse priložnosti in okuse
Vila Herberstein vabi z vrhunsko kulinarično in penzionsko ponudbo
S svojo idilično podobo in prijetnim okoljem je Vila Herberstein poseben biser Velenja. Če k temu dodamo še kulinarične užitke, ki vam jih v tej vrhunski restavraciji prijazno osebje s prefinjenostjo in okusom zlahka vedno z veseljem ponudi, potem jo to seveda idealna priložnost, da z obiskom razveselite sebe, svoje najdražje, morda poslovne partnerje ...? Bi jim radi poklonili nekaj nepozabnih kulinaričnih trenutkov in prijazno druženje? Nikar se ne trudite preveč. Svoje želje prepustite izkušenim natakarjem in kuharjem Vile Herberstein, ki bodo poskrbeli za vse. No, skoraj za vse. Skupaj z vami bodo sestavili jedilnik po vaši meri, tako po oku su kot po ceni in seve da trenutku, ki ga želite zaznamovati primerno.
Za vas pripravljajo odlično hrano iz svežih sestavin. Vnaprej priprav-lje nim in zamrz nje nim jedem se izogibajo. Zanimivo - vse kar ponujajo, pripravijo sami, tudi kruh, zaku-he in sladice, na katere je upravnica Marta Kotnik še posebej ponosna. »Pri nas je res vse pristno, brez umetnih barvil in dodatkov za strjevanje. To velja za odlično prekmursko gibanico, za katero smo si pridobili certifikat, pa pehtranove štruklje, različne sufleje, parfeje, kipnike...«
Tudi na svojo kuharsko tradicijo so ponosni. Številne jedi pripravljajo po receptih slovenskih babic, seveda pa vam bodo z veseljem pripravili nekatere najbolj želene jedi iz mednarodne kuhinje. Ker so trenutno ribe ena od najbolj iskanih in zdravih kulinaričnih dobrot, jih tudi v herbersteinski kuhinji ne manjka. Bogata ponudba svežih, v naravi ulovljenih rib, bo zadovoljila večino sladokuscev.
Njihov sicer skrbno sestavljen jedilnik včasih ne da vseh odgovorov. Če v njem ne najdete, kar želite, to brez oklevanja zaupajte natakarjem. Skupaj boste zagotovo našli rešitev.
Boga ta ponu dba se seve da ne kon ča le pri hra ni. K dobri hrani sodi tudi vrhunska pijača. Razvajali vas bodo z boga tim izbo rom več kot sto vrst vrhun -skih vin iz vseh vinorodnih slovenskih pokrajin. Uglajeni natakarji vam bodo, če si boste seveda to žele-
li, tudi prijazno namignili, kateri okusi najbolj sodijo k hrani, ki jo boste izbrali.
V Vili Herberstein ste seveda dobrodošli ne le, kadar vas mami preživljati prijetne trenutke ob dobri hrani. Osebje vas bo z veseljem sprejelo, tudi če se boste pri njih oglasili le na majhen prigrizek, kozarček soka ali kavico. To se od pomladi dalje še posebej prileže na vrtu z lepim razgledom po parku in Velenju. Vrt postaja iz leta v leto bolj priljubljen, pogosto pa je tudi prostor, kjer mnogi radi pratnujejo različne jubileje, med drugim tudi poroke na pro stem.
Vila Herberstein lahko v svoje različne kotičke sprejme 80 gostov. V največjem prostoru lahko postrežejo 50 gostov, na vrtu pa seveda še veliko več. Za večje družbe takrat postavijo šoto re.
Ponudba kolektiva pa ni vezana le na Vilo Herberstein. Za vse tiste, ki organizirate različna srečanja, pa vas je za Vilo preveč, a si želite her-bersteinsko postrežbo, pripravijo zabavo v Gorenjevem lokalu Pod Jak-cem. Z veseljem pa vas razvajajo tudi s cateringom.
Svoje najbližje, prijatelje ali poslovne partnerje lahko razveselite tudi z njihovimi darilnimi boni. Te so pripravili za različne priložnosti in primerne cene. Slavnostni meni vam ponudijo lahko že za 15 evrov.
In če še morda ne veste: v Vili Herberstein lahko tudi prenočite, in to v stilno opremljenih sobah s štirimi zvezdicami. Cene za takšen užitek so zmerne - za enoposteljno sobo boste odšteli 65, za dvo-po stelj no pa 85 evrov.
Mislimo, da smo nanizali dovolj. Kadar vam domači štedilnik ni prava izbira, je ena od boljših in tudi cenovno ugodnih ponudb Vila Herberstein. Tu boste vedno toplo sprejeti, pa če imate v mislih le prijateljski klepetek ob kavi, razvajanje ob dobrem vinu ali kulinaričnih užitkih ali če pripravljate večja druženja, obletnico, poslovna srečanja, ... Osebje Vile Herberstein vam bo z veseljem v pomoč, da boste odšli zadovoljni in polni lepih vtisov in morda kmalu spet prišli na obisk ...
Valentinov meni
Paradižnikova juha s smetanovim raviolom
Losos v listnatem testu z brancinovo peno in špinačno omako
Telečji medaljon z gobovim nadevom v mrežici Široki rezanci s češnjevim paradižnikom
Meni za sladokusce
Tatar prekajene postrvi
Koruzna juha
Gratiniran file Kovača s paradižnikom in školjko
Žrebičkov file z zeliščnim maslom
Z medom marinirana jagnječja zarebrnica Provansalska zelenjava, zeliščni sladoled
Strjenka Cuba čokolade na hruškinem karpaču z mandarinino omako
29,60 €
ZDRAVSTVO
Iz rok v usta
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec lansko leto sklenili pozitivno - Viške delovne sile bodo med drugim reševali z oddaj o čistilno-transportnega dela zunanjemu izvaj alcu in z upokoj itvami - Podcenjenost se nadaljuj e - Sodelovanje z Bolnišnico Topolšica le pri besedah
TatjanaP odgoršek
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec naj bi po nekaterih informacijah sklenila leto 2008 s približno 250 tisoč evri izgube. V začetku prejšnjega tedna pa je direktor bolnišnice Janez Lavre, dr. med., spec. internist, sporočil, daje bolnišnica lansko poslovno leto sklenila pozitivno. »Pozitivno zato, ker nismo vlagali v opremo in obnovo objekta, ker je bolnišnica delno uspela v arbitražnem postopku z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kažejo pa se tudi sadovi izvajanja ukrepov racionalizacije poslovanja,« je pojasnil Lavre in nadaljeval: »Ob tem se moram zahvaliti ministru za zdravje Borutu Miklavčiču za hitro ukrepanje in direktorju Območne izpostave zdravstvene zavarovalnice Ravne na Koroškem Adiju Ciglerju za vso skrb do bolnišnice. Posebna zahvala velja tudi zaposlenim, da so sledili usmeritvam vodstva bolnišnice z izvajanjem vseh ukrepov za boljše poslovanje, sprejetih na sejah sveta zavoda.« Ob obisku pa je Lavre na nekatera naša vprašanja takole odgovoril: Likvidnostnih težav torej nimate? »Za zdaj večjih težav pri rednem poslovanju nimamo. Je pa poslovanje še vedno težko, ker ne dobimo toliko denarja kot opravimo dela. Živimo torej iz rok v usta. Naj povem, da smo z ZZZS pred 14 dnevi podpisali pogodbo za leto 2008, vredno 32 milijonov evrov, v njej pa je že vključenih 864 tisoč evrov, kolikor je bolnišnica pridobila v arbitražnem postopku konec lan skega decembra. Zahtevali smo več, zato trdim, da se podcenjenost bolnišnice nadaljuje, da smo še vedno za enako delo plačani manj kot primerljive slovenske bolnišnice. Stanje se izboljšuje. Če je bila podcenjenost leta 2007 11-odstot-na, je bila ta lani približno 5,4-odstotna. Kakšna bo pogodba za leto 2009, še ne vemo. Zanesljivo si bomo oddahnili, ko bo vlada RS financirala bolnišnice glede na opravljeno delo.«
Da je bolnišnica tudi v letu 2007 za enako opravljeno delo dobila maj kot primerljive bolnišnice, ste prav tako dokazovali z arbitražo.
»Res je. Primanjkljaj v višini 846 tisoč evrov je za leto 2007 ugotovil tudi upravni nadzor,
Janez Lavre: »Podcenjevanje bolnišnice sen adaljuje. Šev edno smo zae nako delop lačani manj kot druges lovenskop rimerljive bolnišnice.«
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so lani zdravili nekaj manj kot 14 tisoč 600 bolnikov ali za 400 več kot leta 2007. V ambulantah so pregledali več kot 153 tisoč ljudi ali za 9 odstotkov več kot predhodno leto.
ki gaje jeseni lani odredila prejšnja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Poravnavo zneska je naložila ZZZS, kjer pa zagotavljajo, da za izplačilo nimajo pravne podlage, saj so njihove obveznosti do bolnišni ce opredeljene v splošnem in področnem dogovoru ter pogodbi. Znesek za leto 2007 skušamo tako doseči s tožbo, ki smo jo vložili na delovno sodišče v Ljubljani. Na nedavnem drugem naroku v postopku mediacije obe strani nisva dosegli dogovora. Sešli se bomo najbrž še enkrat, vendar moji občutki, da bi ZZZS popustil in izplačal več kot milijon evrov, niso naj bolj ši.« Glede na pogodbo naj bi imeli približno 70 preveč zaposlenih. Ministrstvo za zdravje zahteva uskladitev števila zaposlenih s pogodbo. Kako boste rešili to zadevo? »Po novi pogodbi je v bolnišnici zaposle-
nih 670 ljudi, nas pa je v tem trenutku 741. Ena od možnosti za zmanjšanje števila zaposlenih je oddaja čistilno-transportnega dela skupaj za zaposlenimi zunanjemu izvajalcu. Razpis je v postopku. Prav tako preverjamo kadrovske obremenitve po posameznih oddelkih. Pripravljamo notranje normative, z delavci, zaposlenimi za določen čas, pa se pogovarjamo o tem, da jim pogodbe po izteku ne bomo podaljšali. Zaposlili nismo tudi nobenega pripravnika. Preveč kadrov bomo reševali še z upokojitvami ali prestrukturiranjem.« Sliši se, da so med zaposlenimi precejšnja trenja. Sploh na Oddelku za urologijo, ki velja za enega najuspešnejših tovrstnih oddelkov v Sloveniji. Do konca januarja ga je vodil primarij Vodopija.
»Za zdaj smo kadrovska nesoglasja uspešno rešili. Z zdravnikoma smo se dogovorili in od 1. februarja je v. d. predstojnika oddelka asistent Marko Zupančič. Delo poteka dobro, na zahtevani strokovni ravni. Ljudje so zadovoljni in posebnih težav ne pričakujem. Na ostalih oddelkih pa so manjše težave predvsem zaradi pomanjkanja zdravnikov. Z ustreznim dogovorom, jasnimi usmeritvami, če vemo, kar moramo narediti v celem letu, se tudi marsikaj da.» Ste pred največjo, tudi finančno naložbo v zadnjih nekaj letih.
»V drugi polovici tega meseca bo na evropskem portalu objavljen razpis za izvajalca gradbenih del za prvo fazo, vredno 15,6 milijona evrov. Celotna naložba pa je vredna 44 milijonov evrov. V prvi fazi bomo k otroškemu in urološkemu oddelku dogradili še eno stavbo. Tja bomo preselili otroški in urološ-ki oddelek. Obstoječi otroški oddelek bomo v celoti prenovili. V drugi fazi pa načrtujemo rušitev kirurškega bloka in izgradnjo novega, enako velikega, a za etažo nižjega objekta. Ta naj bi stal 33 milijonov evrov. Prvo fazo naj bi končali leta 2011, zaključek druge faze, če bo vključen tudi projekt urgentnega centra, pa pričakujemo do leta 2015.« Kako daleč pa je sodelovanje z Bolnišnico Topolšica?
»Kam dlje od besed ne. Sam sem za dolgoročno sodelovanje. Bi pa v Topolšici razvijal pulmološke dejavnosti do strokovne ravni, ki jo dopušča Golnik. Odprte so možnosti za rehabilitacijo bolnikov po operaciji kolka, ramena, kolena in pri bolnikih po operaciji prekomerne debelosti. Kar nekaj programov bi lahko razvijali skupaj, a ob ustreznem vzajemnem sodelovanju in dogovarjanju.« V čem se razhajate z direktorjem Bolnišnice Topolšica?
»Pri drobljenju in razvijanju vsega na enem mestu, kar je nesmiselno. Na primer - program gastroskopij - mi zagotavljamo s pet gastroenterologi 24-urno urgentno službo. Tega, žal, v Bolnišnici Topolšica ne moremo razvijati. Prav tako je na ostalih področjih.«
Poslovni in stanovanjski prostori

t\
<m
i: in
■■t ^^H
*m
■ing.,,... Udi Jll
Oddaja poslovnih prostorov na odličnih lokacijah v Velenju
-	Cankarjeva 2 (strogi center), v velikosti 50m2
-	Prešernova 10 (upravna zgradba skupine ERA), v več različnih velikosti
Prodaja luksuznih stanovanj v centru Mozirja
-	neposredna bližina Mozirskega gaja -staro mestno jedro
-	pogled na Golte
-	višja kakovost stanovanj
-	vseljivo leta 2009
ERA
Osrečujemo. Povezujemo. Razvijamo. Smo.
[vJorv^M^.
os 02>
Zastopnica pacientovih pravic tudi na Celjskem
Alja Verbič svetuj e, informira in nudi brezplačno strokovno pomoč ob kršenju pravic v zdravstvenem varstvu trikrat na teden - Uraduj e v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo na Ipavčevi 18 v Celju
TatjanaP odgoršek
Z Zakonom o pacientovih o pravicah, ki je stopil v veljavo februarja lani, so slovenske regije dobile tudi zastopnike pacientovih pravic. V celj ski zdrav stve ni regiji, kamor sodijo tudi občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je to Alja Verbič, univerzitetna diplomirana ekonomistka. Delati je začela sredi prejšnjega meseca, nanjo pa se je že v prvih tednih obrnilo osem oseb.
Kot zastopnica opravlja vse delo za bolnike brezplačno. Vsem, ki potrebujejo njen nasvet ali poizvedbo, je na voljo vsak torek, sre do in četrtek od 15.30 do 19.30 ure v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo na Ipavčevi 18 v Celju. V tem
času je dosegljiva še na telefonski številki 03/42 51 161. Bolniki se lahko nanjo obrnejo tudi po elektronski pošti na naslov alj a. verbic @zzv-ce .si
Kdaj lahko bolniki poiščejo pomoč?
"Bolniki lahko poiščejo pomoč vselej, kadar menijo, da so kršene njihove pravice. Zanje opravim poizvedbo glede domnevnih kršitev, neformalno posredujem z namenom, da bi morebitno kršitev hitro odpravili. Izvajalcem zdravstvenih storitev svetujem ter predlagam splošne ukrepe za učinkovito uresničevanje odločb iz Zakona o pacientovih pravicah. Na izvajalce zdravstvenih storitev lah-
ko kadarko li naslovim pred lo ge, mnenja, kritike ali priporočila. Nanje se morajo odzvati v določenem roku," pravi Alja Verbič. Postopek obravnave kršitve pacientovih pravic je dvostopenjski. Prva obravnava se v sodelovanju z zastopnikom pacientovih pravic izvede pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na pacientovo pisno ali ustno zahtevo. Če se spor v tem postopku še ne reši, lahko pacient zahteva varstvo v okviru obravnave v postopku pred republiško komisijo za varstvo pacientovih pravic. Ob domnevnem nepravilnem zdravljenju lahko pacient zastopnika pacientovih pravic pooblasti tudi za zastopanje v postopkih, ki jih za varstvo pacientovih pravic predvideva zakon.
V katerih primerih?
Z Zakonom o pacientovih pravicah se izpolnjujejo večletna prizadevanja za izboljšanje razmer pri varovanju in uresničevanju temeljnih pravic paci en tov, zlas ti pa postavlja paciente v ugodnejši položaj proti izvajalcem zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju. Univerzalne pravice pacientov, kijih ureja zakon, se nanašajo predvsem na njegovo spoštovanje, pravico do zasebnosti, varstva osebnih podatkov, enakopravnost in varnost ter zagotavljanje obveščenosti. Te pravice ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev ne glede na to, ali je uveljavljal pravice iz zdravstvenega zavarovanja ali kot samoplačnik in ne
glede na to, ali gre za storitev v javni zdravstveni mreži ali pri zasebnikih.
Po besedah Verbičeve zato lahko poišče bolnik pomoč zastopnice, kadar meni, da so krše ne njegove pravi ce v dosto pu do zdrav stve ne oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev, do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, primerne kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, spoštovanja pacientovega časa, obveščenosti in sodelovanja, samostojnega odločanja o zdravljenju, upoštevanja vnaprej izražene volje, preprečevanja in lajšanja trpljenja ter do drugega mnenja.
Celj ska regija sodi med regije, ki imajo od 300 do 450 tisoč prebivalcev, zato lahko imenuje dva zastopnika pacientovih pravic. Tako naj bi v prihodnjih mesecih Alja Ver-bič dobila še enega kolega ali kolegi co.
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 57, E-mail: monika@trgotur.si
t. KOMERCIALIST: vsa
strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, obvezno aktivno znanje angleškega jezika, zaželene izkušnje v komerciali (Kovis livarna d.o.o.)
2.	POSLUŽEVALEC STROJEV: delavci brez poklica oz. katerikoli poklic, izkušnje niso potrebne, pričakujemo zanesljivost, natančnost in voljo do dela [Aplast d.o.o.); potrebujemo več oseb!
3.	KOMERCIALNI REFERENT ZA TUJI TRG: obvezno znanje nemškega jezika, vsaj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih, komunikativnost, zanesljivost [Elastomeri d.o.o.)!
4.	POMOČNIK V PROIZVODNJI: vsaj IV. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri [strojni mehanik, orodjar, ipd.], pričakujemo izkušnje v proizvodnji s plastiko, prostih je več delovnih mest! (Plastika Skaza d.o.o.)
5.	SERVISER: vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri, prednost imajo kandidati z izkušnjami na podobnih delih (Matjaž d.o.o.)! Podrobnejše Informacije so Vam na vo|jo na www.trgotur.si ali na tel. štev. 03/898-62-57 (Monika).
Peti koncert 4. sezone glasbene Klasike v Velenju
Tokrat z nemškim organistom Martinom Sanderj em v orgelski dvorani GŠ Frana Koruna Koželjskega
FrancK rižnar
Z velenjskim Festivalom se je tokrat (5. februarja) združila 11. mednarodna orgelska šola Glasbene šola »Frana Koruna Koželjskega«. Kajti njen finale je prinesel orgelski recital odličnega nemškega organista in pedagoga Martina Sanderja (roj. 1963), aktualnega nemškega solista, specialista srednje generacije za nemško orgelsko glasbo in uglednega pedagoga v Hei-delbergu, Frankfurtu in Baslu. Srečni roki prvih (torej vodstva orgelske šole s »spiritus agensom« - neutrudljivo mag. Emo Zapušek na čelu) in velenjskega Festivala pa sta postregli z nekaj odličnimi Sanderjevimi interpretacijami zgolj nemške organistke, za katero je pravzaprav specialist. Tako kot se je mojster že v pedagoškem delu posvetil nemški orgelski glasbi in le-to razdajal v času od 2. do 5. februarja letos v Velenju kar 12 aktivnim in še 13 pasivnim udeležencem, tako je bil potem sestavljen tudi njegov solistični
repertoar: Johann Sebastian Bach, Wolfgang. Amadeus Mozart, Johannes Brahms, Robert Schumann in Felix Mendelssohn Bartholdy. Velenjska orgelska dvorana je bila seveda spet polna in tak, s polnim orgelskim plenom, je bil tudi začetek in konec Sanderjevega recitala: najprej seveda »obvezni« Bach in ena od treh orgelskih transkripcij Vivaldijevi koncertov, Koncert v C-duru »Il Grosso Mogul«, BWV594 v treh kontrastnih stavkih (Allegro, Adagio in Allegro) v tako značilni »črno-beli« baročni interpretaciji. Velenjski orgelski inštrument (Allgäuer, 1997) z dvema manualoma, pedalom in 25 (pojočimi) registri je izvrstnemu umetniku omogočil odlično (baročno) niansiranje interpretacije. To se je potem nadaljevalo v veliko manj popularni (orgelski) literaturi velikega Mozarta in v dveh njegovih skoraj neznanih delih (Fuga v g-molu, KV154 in Adagio in fuga v c-molu, KV426/546 - obe iz let 1782-83). Gre za redko glasbo velikega mojstra, v kateri je skladatelj zaradi izredne kontrapunktske tehnike skoraj neprepoznaven. Prav zato je bila slednja od obeh skladb podana izjemno mojstrsko, saj je šlo v njej za res pravi klasicistični stavek. Vsekakor lahko rečemo, da velja M. Sander za umetnika z odlično tehniko in muzikalnostjo. Po odmoru se je nemški orgelski »credo« nadaljeval z romantiko, kjer je bilo spet kaj slišati. Najprej je bil to najbolj tradicionalni (orgelski) par zgodnjega Brahmsovega Preludija in fuge v a-molu in nato iz romantične organistike še dve skladbi (2. in 4.) R. Schumanna (iz zbirke Šes-
tih kanonov, op. 56) - komponiranih v izvirniku za dokaj nenavadno glasbilo: pedalni klavir, ki ga pa danes ni več in so zato repertoar orga-nistov - nato pa še troje del enega letošnjih »slavljencev« - Mendelssohna Bartholdyja: Fuga v e-molu, Andante v D-duru in Allegro v d-molu. Letos smo namreč prav v tem tednu (3. februarja) obhajali 200. obletnico skladateljevega rojstva. Gre morda, poleg Bacha, za enega najvidnejših nemških (orgelskih) skladateljev, saj je prav on vpeljal v tovrstni opus kar nekaj (poustvarjalnih) novosti. Hkrati pa je prav omenjena (nemška) orgelska glasba edina enakovredna uvodnemu J. S. Bachu. Solist Sander se je v tem drugem delu »izpel« v zadnjem, hitrem Allegru, zaradi katerega se je tokrat izplačalo priti na omenjeni koncert v Velenje. Občinstvo pa tudi ni odnehalo in tako jim je solist odigral še edini dodatek Kanon v h-molu (najbolj popularno in znano delo iz že omenjene Schuman-nove zbirke). Vodstvo velenjskega Festivala in orgelski oddelek velenjske glasbene šole pa še Slovensko orgelsko društvo, ki so bili vsi po vrsti »botri« tega zadnjega, spet več kot uspešnega koncerta, pa so tako »zadeli žebljico na glavico«.
Tudi zaradi vsega slišanega v Velenju lahko upamo, da se bo letošnji crescendo zaključil prav tako: 6. in hkrati zadnji koncert te sezone, na katerem bo 10. marca nastopil odlični beloruski pianist Denys Masliuk, bo - že vnaprej napovedano - več kot finalen.
Prešeren vedno odlično zveni
Nedeljska prireditev Druženje s Prešernom j e bila simpatična in odlično obiskana
Velenje, 8. februarja - V nedeljo zvečer, na sam kulturni praznik, so se mnoge poti končale v preddverju velenjske Knjižnice. Vabilo na drugačno druženje s Prešernom je bilo mamljivo, prireditev pa je zagotovo opravičila vsa pričakovanja prisotnih.
V velenjski Knjižnici smo lahko med publiko opazili člane prav vseh štirih kulturno-umetniških društev, ki so pripravila program. Pridružili so se jim ljubitelji Prešernove poezije, vsi skupaj pa smo resnično uživali v 45-minutnem dogajanju. Recitatoiji Prešernove poezije, ki so nam predstavili nekaj najbolj znanih pesnikovih stvaritev, od žalostnih, pa do veselih, so bili člani Srbskega društva dr. Mla-den Stojanovič, Romskega društva Romano Vozo in KD Gledališče Velenje. Za glasbo med recitacijami pa so poskrbeli tamburaši in pevci Kulturnega društva Medži-murje. Obiskovalci smo si bili edi-
Kakoz veniP rešeren vs lovenščini,n emščini,r omščini,h rvaščini,s rbščini? In kako kv erzom
»paše«gl asbatam burašev?O dlično.
ni, da so recitatorji odlično opravili svoje delo. Sploh, ko so recitirali v svojih materinih jezikih. Tudi ko jih nismo razumeli, kar velja predvsem za recitacije v romščini, so
Prešernovi verzi zveneli zanimivo. Tudi zato, ker imamo originalne verze že v podzavesti. Glasbene točke pa so bile pika na i. Prireditev so pripravili velenjski
Javni sklad za kulturne dejavnosti, Zveza kulturnih društev Šaleške doline ter Knjižnica Velenje.
■ bš
Nagrajenci Zlate palete pripravili razstavo
Vd evetih letih jeo semč lanovD ruštvaš aleškihl ikovnikovp rejelon ajvišjap riznanja,z latep alete. Nar azstavi se predstavlja
24a vtorjev, tudit isti, ki sod obilic ertifikatek akovosti.
Velenje, 5. februarja -Vpočasti-tev slovenskega kulturnega praznika je Društvo šaleških likovnikov postavilo na ogled vsa likovna
dela, ki so bila v minulih devetih letih nagrajena s certifikati kakovosti in zlatimi paletami. Zveza likovnih društev Sloveni-
je podeljuje certifikate kakovosti za dobra likovna dela, zlato paleto za vrhunske dosežke na področju slikarskih tehnik, zlato modelirko
Simbioza
Urban Novak
V poštnem nabiralniku se je v dveh dneh, ki sem jih zaradi virusov preležal v postelji, nabralo lep kup pošte, položnic in še lepši kup reklam. Ker se tokrat nika kor ni dalo z eno roko vseh reklam zagrabiti in zalučati v koš, sem med njimi opazil brezplačni mesečnik z imenom Ljubljana. Mesečnik je sicer ena takšna obširna reklama za ljubljanskega župana in za mesto Ljubljana ali pa mogoče le poročilo o opravljenem delu ter napredku. MesečnikL jubljana je imel na prvis traniv irtualnip rikazm ož-nostir azvojao bmočja,z ak kateregal jubljanski županp redvideva izgradnjo objektov za potrebe pokrajinske, občinske in mestne uprave. Urbanistične rešitve, kijih je izdelalo pet ljubljanskih arhitekturnih birojev, so zanimive in sveže. Vendar je še bolj kot rešitve zanimiv način, kako so te rešitve nastale. Obravnavano območje namreč zajema tudi garažno hišo arhitekta Savina Severja, kije garažno hišo zgradil leta 1969. Zgrajena v tem letu je bila seveda projektirana za standard avtomobilov, kije veljal takrat. Zaradi neustrezne širine parkirnih boksov in ker se ljubljanskemu županu zdi grda (gre za moderno hišo, pravzaprav za delo enega najbolj prepoznavnih arhitektov moderne v Sloveniji), čakag aražno hišon egotovap rihodnost. Vv rstahl jubljanskih arhitektov pa se je našlo nekaj pokončnih ljudi, ki niso dopustili, da bi se porušila še ena moderna hiša. Vsaj brez tehtnega dialoga ne. Vimenu arhitekturne zbornice so pristopili k županu in doseglid ogovor, pok aterem je petl jubljanskiha rhitekturnih birojev pripravilo svoje predloge bodoče ureditve območja javnih uprav z možnostjo ohranjanja garažne hiše. Predlogi so bili predstavljeni županu, bili so predstavljeni zainteresirani javnosti in nak oncuo bjavljeni tudi vm esečnikuL jubljana.P redlogi kot takšnio ziroma, boljer ečeno,p remišljenas inteza nao snovip red-logov boo snova zar azpisj avnegan atečaja zai zgradnjoo bmočja jav nih uprav.
Zgodba v celoti je za slovenske razmere nekaj zelo redkega, če ne celo kar prva takšna zgodba. Ce se bo iz vsega skupaj izcimilo kaj uspešnega, bomo šele videli, a dejstvo je, da je župan ali zaradi interesa ali pa zaradi pritiska stroke pristal na takšen postopek. Iskreno upam, da se mu ne kolca preveč po »šerifovskih« postopkih, ki se jih zlahka poslužujejo župani manjših mest, in da resno stoji za svojo namero. In zakaj naj bi bila pomembna resnost njegove namere? V Sloveniji je namreč že tako, da je veliko lažje kaj narediti, če sije podobno stvar upal narediti že nekdo pred vami. Skratka, če bo uspelo ljubljanskemu županu, potem lahko upamo, da bo nekoč nekdo od preostalih slovenskih županov sledil njegovemu zgledu. Upajmo, da bodo rešitve omogočile kvalitetno gradnjo ter ohranitev kakšne kvalitetne moderne ali pa zgodovinske stavbe, ki bi drugače zgrmela v prah.
Ce bi kakšen problematičen objekt v mestu obravnavali podobno, bi danes morebiti imeli kakšno bolj kvalitetno rešitev in ne bi recimo na trgovini v obliki anonimnega kvadra pisalo »Kolodvorska restavracija«, ampak bi se napis bleščal iz obnovljene hiše z bogato zgodovino.
Ohranjanje stavbne dediščine ni nekaj, kar je samo sebi namen. Preudarno in pametno ravnanje s stavbno dediščino ter primeren odnos do nje se prenašata iz roda v rod. Grobi posegi, hitro odstranjevanje obstoječih objektov, samozadostno in hvalisavo postavljanje objektov brez cilja in pravega namena pa so stvari, ki lahko snovalce današnjih posegov v prostor še prehitro prizadenejo. Verjetno je brez upanja na uspeh takšen ali poodoben postopek v občini Velenje, kjer v Uradu za okolje in prostor mislijo, da so urbanistično-arhitekturni natečaji brezplodni ter zgolj v napoto svetlim vizijam občinske prostorske politike. Sreča je le ta, da se življenje vrti ter da morajo slej ali prej tudi odgovorni v pokoj. In tedaj nastopi trenutek, ko je možen nov val.
na področju kiparstva in zlati objektiv za umetniško fotografijo. Prve nagrade so podelili že leta 1999, člani Društva šaleških likovnikov
pa v natečaju sodelujejo že vse od začetka. Ne le to, s svojimi likovnimi deli posegajo po najvišjih priznanjih, zlatih paletah. V devetih letih je tako kar 8 članov prejelo zlato paleto (Oto Gantar, Oskar Sovinc, Ivan Kolar, Ibro Džum-hur, Zlatko Kraljic, Anka Range-lov, Magda Posedel, Dušan Kovač). Na razstavi v Vili Rožle se predstavlja 24 avtorjev, tudi tisti, ki so prejeli certifikate kakovosti.
Nagrajena dela izbirajo likovno
izobraženi žiranti (akademski slikarji in kiparji, kustosi ...), ki poznajo likovne zakonitosti in so tudi sami likovni ustvarjalci ali drugače sodelujejo v izobraževalnih procesih ljudi.
V kulturnem programu ob otvoritvi je nastopila članica Plesnega stu di a N Vita Ivanek.
■ Bš
107,8 MHz
\AdUS@KÜ IDO CAS©POSDOl
Glasbene novičke
Za večjo prepoznavnost
V teh časih je prepoznavnost zelo pomembna, pravijo. Eni jo gradijo tako, drugi drugače. Tonski tehnik na Radiu Velenje Dragan Berkenjačevič in radijski moderator Igor Kukovec sta se - na primer - na lastne oči in ušesa prepričala, na čem so jo gradili (tudi v zakulisju) udeleženci izbora slovenske pesmi za Evrovizijo. V naši medijski hiši se trudimo, da bi bili prepoznavni po zanimivostih iz svojega okolja, po novicah, ki bodo pritegnile čim širši krog poslu šal cev Radi a Velenje in bralcev Našega časa, po odzivih na težave iz okolja in še po čem.
Pred dvema dnevoma smo na steno pred vhodom na Kidričevi 2 a v Velenju namestili novo »oglasno« tablo. Da zadeva ni ostala neopažena, so potrdile informacije. Glede na čase so nekateri sklepali, da
so tablo sneli, ker so nas ... Drugi bi jo raje pritrdili kam drugam.
Poleg lastne prepoznavnosti skrbimo tudi za prepoznavnost naših stalnih in novih poslovnih partnerjev. Zanje in seveda tudi za bralce in poslušalce radia bomo letos pripravili več akcij, lahko bi jim rekli tudi priloge na dolo če no temo. Prva bo tako
imenovana Zelena priloga. Jasno, zakaj. Ker se je na prihod zelene pomladi potrebno primerno pripraviti, zastaviti aktivnosti tako, da nam bodo spremembe prinesle čim več veselja, po drugi strani pa ne bodo preveč obremenile naše denarnice.
■ Tp
Naša nova prepoznavna pridobitev (foto: vos)
žZžtk)
... na kratko...
NEISHA
Domine je naslov nove skladbe pevke Neishe. Zanjo nekoliko neznačilna pesem je nastala v sodelovanju z odličnim makedonskim kitaristom Vlatkom Stefanovskim, ki seje pozivu na sode lo va nje z vese ljem odzval.
DAN D
Dolenjska rock zasedba Dan D po prvi skladbi z naslovom Jutranja predstavlja že drugo pesem s prihajajočega novega albuma z nenavadnim naslovom Ure letenja za ekstrava-gantne ptice. Naslov nove skladbe je Google me.
SAMUEL LUCAS
Tretjeuvrščeni na letošnji Emi je sicer novo ime na slovenski glasbeni sceni, nikakor pa ne gre za začetnika. Samuel Lucas je namreč kot vokalist in instrumetnalist dolgo časa nastopal v tujini. V Sloveniji namerava izdati album, za katerega že ima pripravljenih nekaj skladb, uspeh na Emi pa je dob ra napo ved tudi za uspeh albu ma.
METALCAMP 2009
Od 2. do 8. julija bo na Sotočju v Tolminu spet potekal znameniti Metal-camp. Poleg prvakov simfoničnega metala Nightwish so trenutno nastop potrdili še nemška skupina Blind Guardian, norveški black metalci Dim-mu Borgir, Kataklysm, Destruction, My Dying Bride, Sodom, Legion of the Damned, Die Apokalyptischen Reiter, Graveworm, Sonic Syndicate, Keep of Kalessin, Hollenthon, Equilibrium, Vader, Wintersun in Aborted.
ZORAN PREDIN
Po dveh uspešnih nastopih v nedeljo in torek bo to soboto še tretjič nastopil v Cankarjevem domu na tradicionalnem Valentinovem koncertu za zaljubljene, poimenovanem Pod srečno zvez do. Na nas to pu ga bodo tokrat spremljali The Gipsy Swing Band in Duo Mar Djan go.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	LANGA & MANCA ŠPIK -Zaigraj muzikant
2.	QUARTISSIMO - Love Simphony
3.	OMAR NABER - I Still Carry On
Tokratni izbor pesmi tedna na Radiu Velenje je potekal v obliki nekakšne »mini Eme«. Med tremi udeleženci, ki so zaznamovali letošnji izbor kandidatke za nastop na Eurosongu, ste največ glasov tudi tokrat namenili skupini Langa in Manci Špik ter skladbi Zaigraj muzikant. Skladba je dobila daleč največ glasov poslušalcev in gledalcev letošnje Eme in tako velja za nekakšnega moralnega zmagovalca letošnje prireditve, čeprav si ni prislužila niti ene točke strokovne komisije.
117,1 MHZ
Radio Velenje
^LESTVICA mm
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Mitja kvintet - Uspavanka
2.	Tapravi faloti - Za ljubezen gre
3.	Ansambel Vihar - V ritmu ljubezni
4.	Ansambel Rubin - Zame si isti
5.	Štajerskih 7 - Vem, da me imaš rada
6.	Ansambel Cvet - Mati mi je govorila
7.	Polka punce - Dedkova ura
8.	Klemen Rošer - Najlepši trenutki so najini
9.	Ansambel Lipovšek - Sosedje
10.	Ansambel Dinamika - Najlepše romance
... več na:
Scorpionsom nagrada za življenjsko delo
Nemška skupina Scorpions bo 21. februarja v prejela nagrado echo za življenjsko delo. Zasedba je začela kariero pred 40 leti v Hannovru in velja s 75 milijoni prodanih nosilcev zvoka za najuspešnejšo nemška rock skupino, kije vplivala na celo vrsto generacij rock glasbenikov. Skupina Scorpions v sestavi Rudolf Schenker, Klaus Meine in Matthias Jabs je med drugim vplivala tudi na tuje bande, kot so Iron Maiden, Bon Jovi in Metallica. Njihov singl Wind Of Change se je uvrstil na vrh svetovnih glasbenih lestvic in je kot globalna himna konec osemdesetih let prejšnjega stoletja pospremil miren konec hladne vojne. Nagrado echo podeljuje Deutschen Phono-Akademie, skupina pa jo bo prevzela na slovesnosti v Berlinu. Na odru bodo poleg njih nastopili še Depeche Mode, U2, Udo Lindenberg, Silbermond in Katy Perry. Med nomi-niranci za letno nagrado echo so med drugimi Amy Winehouse, Madonna, Herbert Gronemeyer, Coldplay in Paul Potts.
Spet prihajajo Simply Red
Skupina Simply Red se spet vrača v Ljubljano. Po treh letih bodo 24. junija nastopili v Hali Tivoli. Koncert sodi v okvir velike svetovne turneje, s katero promovirajo svoj zadnji album Greatest hits. Simply Red so v četrt stoletja izdali 10 albumov, ki so jih prodali v več kot 50 milijonih izvodov, osvoji li pa so tudi števil ne glas be ne nagrade. V živo jih je na številnih koncertih doslej videlo že okrog
svetu priljubila preko televizijske nadaljevanke Rebelde. Izid plošče bo spremljal spektakularen brezplačni koncert na prostem v Mexico Cityju, album Para Olvidarte De Mi pa je poklon in darilo zvesti publiki, ki je znamenito šesterico spremljala zadnjih pet let.
Pet grammyjev Robertu Plantu in Ali son Kra uss
V nedeljo zvečer so v Los Ange-lesu podelili grammyje za dosežke v letu 2008. Nekdanjemu članu skupine Led Zeppelin Robertu Plantu in kraljici bluegrassa Alison Kra-uss se je sodelovanje pri albumu Raising Sand več kot splačalo, saj sta osvojila grammyje v vseh petih
10 milijonov ljudi. Svetovno turnejo bodo Britanci začeli februarja na Tajskem, sledila bo Avstralija, Nova Zelandija, Mehika in Brazilija, junija pa se bodo angleški veterani ustavili tudi v slovenski prestolnici. Simply Red so prvi singel Moneys's Too Tight To Mention izdali leta 1985, ko je izšel tudi njihov prvi album Picture Book. Sledila sta albuma Men and Women in A new flame, leta 1991 pa je izšel njihov najuspešnejši album Stars, kije veljal za najbolj prodajani album leta v Veliki Britaniji.
Poslovil ni album RBD
Para Olvidarte De Mi je naslov zadnjega, poslovilnega albuma skupi ne RBD, ki je v lan skem letu obnorela tudi Slovenijo in kar štirikrat razprodala ljubljansko dvorano Tivoli. Album prinaša trinajst popolnoma novih skladb, na prodajnih policah pa se bo pojavil 10. marca. Glasbena skupina RBD, ki je v lanskem letu podirala rekorde, seje slovenskemu in občinstvu po
kategorijah, za katere sta bila nomi-nirana, vključno z albumom leta in posnetkom leta (Please Read The Letter). Plant in Kraussova sta dobila grammyja tudi za vokalno sodelovanje na področju country glasbe, za sodobni folk ameriški album ter vokalno sodelovanje v pop glasbi.
Jennifer Hudson je dobila prvega grammyja za najboljši R&B album. Al Green je dobil dva grammyja, in sicer za najboljši R&B nastop vokalnega dueta ali skupine in najboljši tradicionalni R&B vokalni nas top. Nagra do za življenj ske dosežke je prejela skupina The Four Tops, za najboljšega novega umetnika pa je bila razglašena Bri-tanka Adele, kije dobila grammy-ja tudi za naj bolj ši žen ski vokal.
Največ nominacij je imel Lil Wayne, in sicer osem, dobil pa je tri grammyje: za najboljši rap album, za najboljši rap solo nastop in najboljšo rap pesem. Britanska skupina Cold-play je prišla na podelitev s sedmimi nominacijami, uspelo pa jim je prav tako osvojiti tri grammyje: za najboljši pop nastop vokalnega dueta ali skupine, pesem leta (Viva La Vida) in naj bolj ši rock album.
www.radiovelenje.com
.J
"Narodna glasba je del našega vsakdana"
Je že res, daje v Sloveniji, sploh pa na Štajesrkem, čedalje več narodnozabavnih ansamblov, veliko je mladih. Eden takšnih so tudi Grajski muzikanti, ki zase pravijo, da jim je bila tovrstna glasba položena že v zibko. "Vsi namreč prihajamo iz družin, v katerih je ta glasba na sporedu praktično vsak dan. Seveda pa jo vsak od nas nosi tudi v svojem srcu. Če ne bi bilo tako, gotovo ne bi igrali," pravi pevka in kitaristka Anita Dobnik.
Kdo pa so še ostali člani? "Toni Pečečnik (klavirska harmonika, dia-tonična harmonika in bobni), moj brat Sandi Dobnik (bobni ter ritem in solo kitara), Irena Penšek (bas kitara in bariton), Matej Oblak (klarinet, saksofon) in Bojan Podbor-nik (trobenta in diatonična harmo-
nika). Ja, kar veliko nas je, a tako je naša glasba bolj zanimiva. In res smo zelo mladi - naša povprečna starost je komaj 18 let," še dodaja Anita. Zato jim pomoč in kakšen dober nasvet bolj izkušenih še kako prav pride: "Tako je. Naš glavni steber in vez, ki nas drži skupaj ter nas bodri v težkih trenutkih, je najin ati in bivši harmonikar ansambla Vesna Edi Dobnik, občasno pa nam pomagata tudi Miro Klinc in Irena Vrčkovnik."
Skupaj ustvarjajo že več kot dve
leti in njihovo delo je že obrodilo sadove, kajti začeli so delati tudi svoje lastne skladbe. Trenutno imajo posneti dve: V Kongo po banane , ki jo je napisal harmonikar, in pa Če srečava se spet nekje. Ta je delo Igorja Podpečana in Ivice Cvikl.
Mladi in ambiciozni torej. In niso brez načrtov. V tem letu želijo posneti še več lastnih pesmi, nato pa se bodo preizkusili tudi na kakšnem festivalu.
■ V. Glinšek
Velenjčani smo resnično ponosni na našega rojaka, gledališkega in filmskega igralca Marka Mandica, ki se kljub ^ obilici dela rad vrača na Konovo, k družini, in vedno s ponosom pove, kje je doma. Za gledališke vloge, odigrane v zadnjih dveh letih, je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku prejel nagrado Prešernovega sklada. Zagotovo je nanjo ponosen tudi sam, saj je to veliko priznanje njegovemu talentu in delu. Ponosna pa sta tudi Markova starša, ki ga spremljata in podpirata na njegovi umetniški poti.
4 Katja Skrinar je še ena umetniško zelo nadarjena domačinka. Na ljubljanski Akademiji za glasbo končuje študij harfe, k številnim nagradam na mednarodnih in domačih glasbenih tekmovanjih pa je letos dodala še eno - je prejemnica študentske Prešernove nagrade za leto 2009. Katja je lani tudi s pomočjo dobrodelnega koncerta, ki je potekal v njenem rodnem Velenju, dobila svojo prvo harfo. Njena sreča ob tem dogodku je zagotovo primerljiva s srečo ob prejemu visokega priznanja za svojo dosedanjo umetniško pot, ki se šele dobro začenja. Pa že odmeva!
4 Kultura jim je blizu. Zato jih pogosto srečujemo na kulturnih dogodkih. Upokojena učiteljica Herma Groznik, medicinka Tanja Kontič in profesorica Silva Kuzman so imele po velenjski osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku več tem za pogovor. O krasnem koncertu štirih pevskih zborov, pa o sproščenem in simpatičnem govoru Uroša Kuzmana, ki je bil zagotovo všeč tudi mami Silvi ... Herma Goznik je glasno dodala: »Zdelo se mi je, kot da smo v Ribnem, ob tabornem ognju. Tam je »ta mali Kuzman« znal vedno zabavati celo družbo. Sproščen in všečen pa je bil tako kot nocoj.«
Gen za visoko starost
Raziskava univerze v Kielu v Nemčiji Gen je pokazala, da so gen, ki naj bi Japoncem pomagal doseči visoko starost, odkrili tudi pri Evropejcih. Raziskovalna skupina je primerjala gensko sestavo 388 Nemcev, starejših od 100 let, in 731 mlajših ljudi. Pri tem je ugotovila, da se različica gena FOXO3A v skupini starejših ljudi pojavi zelo pogosto, kar potrjuje ugotovitve ameriške študije iz septembra 2008, v kateri so znanstveniki raziskali gene 3741 Japoncev, starejših od 95 let, in prišli do iste ugotovitve. Iz tega lahko torej znanstveniki sklepajo, da lahko ljudje s pravimi geni dosežejo zavidljivo starost.
Vídeoígríce niso kar tako!
Nova raziskava je našla povezavo med pogostostjo uporabe in tipom videoigric med študenti ter uporabo mamil in alkohola,
slabšimi medosebnimi odnosi in nizko samozavestjo. »To ne pomeni, da ima vsak, ki igra videoigrice, nizko samopodobo ali da bo igranje videoigric vodilo do uporabe mamil,« poudarja profesorica Laura M. Padilla-Walker z Univerze v Utahu. Izsledki zgolj nakazujejo, da se igranje videoigric lahko nakopiči z vrsto negativnih posledic - vsaj pri določenem segmentu populacije. Padilla-Wal-kerjeva je s sodelavci eno leto preučevala 500 ameriških dodiplomskih študentk in 313 študentov, ki so v tem času igrali videoigrice in uporabljali internet. Posamezniki so zapisovali tako čas igranja igric kot svoje konzumiranje alkohola, samopodobo, kako so sprejeti v družbi ter svoje družinske in prijateljske odnose.
Premlad pri 73-ih letih
73-letni Britanec je bil šokiran, ko ga je prodajalka v trgovini z ribiškimi pripomočki prosila, naj ji pokaže osebno izkaznico, da preveri njegovo starost. John Payne je namreč želel kupiti pripomoček, vreden zanemarljivega 1,5 funta, s katerim bi vabo za ribe zagnal v vodo. Ker ga je v avtomobilu čakal eden od njegovih devetih vnukov, ki gaje peljal ribarit, je nejevoljen pokazal vozniško dovoljenje in nakup je bil opravljen. »Prodajalka me je osramotila. Sprva sem mislil, da se šali, zato sem hudomušno odvrnil: 'Ali sem videti star 18 let?
'Ko je ponovila zahtevo, sem videl, da je povsem resna. Neverjetno, bila je kar nekaj let mlajša od mene. Razumem, daje opravljala svojo dolžnost, ampak ali ni mogla presoditi na oko?« je bil ogorčen.
Bikini mornarke
Avstralski podmorniški skiper je predlagal, da bi za novačenje novih mornarjev uporabili novo metodo, in sicer v bikini oblečene mornarke. Kapitan Tom Phillips je svoja razmišljanja razkril v intervjuju za revijo za moške Ralph, kjer je postregel z marsikatero sočno izjavo. Delo v svoji podmornici je precej nenavadno primerjal z letenjem v letalu - če se seks v letalu imenuje »višinski seks«, se v podmornici po njegovem mnenju imenuje »podmorniški seks«. Novinar mu je zastavil vprašanje, ali bi mornarke, ki bi bile vse privlačne in v bikinijih, kaj pomagale pri pridobivanju novih kadrov, Phillips pa mu je odgovoril: »Pri mladih moških bi to zagotovo pomagalo, a za zdaj še ne ve, kako bi bilo mogoče to izpeljati.« Phillips je s svojim nenavadnim predlogom za reševanje težave pridobivanja novih kadrov v javnosti naletel na nekatere kritike, njegovi nadrejeni v mornarici pa so ga podprli. Zelo hitro so se odzvali avstralski politiki -obrambni minister Warren Snowden je za Daily Telegraph izjavil, da so bile Phillipsove trditve »skrajno neprimerne«, svoj protest pa so izrazili tudi nekateri konservativni poslanci, ki so prepričani, da bi ga morali zaradi tega iz voj ske odpustiti. Oglasile so se tudi nekatere skupine za pravice žensk, ki morna rico obtožujejo, »da na prvo mesto postavlja telesa, ne pa možgane«.
F —
f f
RADODAREN RANK0MAT
Prebivalci Manchestra so bili zelo veseli, ko so dvigovali gotovino na ba n komatu na enem od benciskih servisov in prejeli dvojno vsoto. Novica o »radodarnem« banko-iii a tu. kije dvojno vsoto izplačeval zaradi napake, seje hitro razširila med prebivalci Manchestra. V šestih urah, kolikor časa so na banki potrebovali za odkritje napake, pa so podjetni Britanci iz bankomata dvignili že 10 tisoč funtov. Po besedah očividcev so nekateri gotovino dvigovali tudi po šestkrat. »Prijatelj mi je poslal sporočilo. Nisem mogla verjeti. Morala sem kar	_
nekaj časa čakati v vrsti, saj so nekateri	ftsl llLi^lllil
dvigovali gotovino z bančno kartico tudi po petkrat, šestkrat. No, saj banke ima- S jo tako dovolj denarja in je dobro, da ■ tudi ljudje kdaj kaj dobimo,« je povedala 33-letna krajanka. Oškodovana banJ,- ka bo najverjetne zahtevala povračilo
škode od podjetja, ki je odgovorno za i .	m I
delovanje bankomata. V izjavi za javnost I	f ■ ■-!- —-
pa so izrazili obžalovanje, ker jih nihče od meščanov ni tako dolgo obvestil o napaki.
trkanje
Zasičenost
Te dni so imeli mnogi polna usta kulture. Vsaj za eno leto so se l e nasitili.
Strahovi
Med ljudmi so različni strahovi o bodoči hitri cesti. Eni se bojijo, da bo potekala preveč po viaduktih, drugi, da bo preveč vkopana, tretji, da bo šla preveč pod zemljo. Najbolj je realen strah tistih, ki se boj, da bo »obvisela« v zraku.
Domače geslo
Naše turistično geslo 'Najlepše je doma' pos" taj a vse bolj aktualno. Naši turistični delavci želi)" o, da bi ga upošte" vali predvsem Slovenci, ne pa tujci.
Poraz Velenja
Le zakaj naj bi obveljal lo, da se zaradi raztič-nih dogaj anj v celjskih regijskih okvirih obeta nov poraz Velenja. Saj velenjski rokometaši napoveduj ej o, da bodo Celjane sklestili s prvega mesta.
Na visoki ravni
Zadnja seja US SŠGZ je bila res na visoki ravni. Bila le na Golteh. Z vrha naj bi imeli boljši pregled nad krizo, ki j e zajelo savinjskolšaleško gospodarstvo. Škoda, da se ga neposredno niso udeležili še gospodarstveniki lz družb, ki so v regij" i glede krize na vrhu.
Izredne razmere
Med dejavnostmi, s katerimi naj bi v bodoče ukvarjala bolnišnica Topolšica, j e tudi ta, da bi bila bolnišnica za izredne razmere. S tem imaj o prakso, saj na svoj evrsten način že dolgo delaj o v izrednih razmerah.
Le sosed bo mejak
Ob Prešernovem j e spet bil zelo aktualen verz: Ne vrag, le sosed bo mejak. A ta bi moral veljati za vse, ne le za nekatere.
Sezona lova
Po oglasih sodeč se j e že začela sezona lova na dijake tn študente.
Pomoč
V Šmartnem ob Paki še bolj upravičeno pričaku-jej o, da bi za urej anje cestno-železniški prehodov morala poskrbeti Direkcij a za ceste in Slovenske železnice. Saj njihova občina pomaga železnicam z vsakoletnim izletom z vlakom.
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
12. februarja 2009
c
Rdeča nit prepoznavnost in druženje
v
V kraj evni skupnosti Šoštanj dajej o vse večj i poudarek prepoznavnosti in druženju - Oživiti želij o Pusti grad, simbol mesta, in primerno zaznamovati njegovo 100-letnico
Danilo Čebul:" Projekti, ki oživljajop reteklost, so mi biliv edno pri srcu."
Utrinekm esta podP ustimg radom
MilenaK rstič- P laninc
Šoštanj - Krajevna skupnost Šoštanj ima že nekaj časa prostore v občinski zgradbi. Ti so ostali prazni, ko se je iz njih preselil prejšnji najemnik. »Pobelili smo jih in obesili nove zavese, vso pohištvo pa smo vanje prenesli iz prejšnjih prostorov. Sejno sobo želimo nameniti delovanju društev, prostore pa opremiti s starimi slikami, podobami, fotografijami Šoštanja, tako da bo vsak, ki bo vstopil vanje, začutil duh življenja v starem Šoštanju,« pravi predsednica sveta Krajevne skupnosti Šoštanj mag. Vilma Fece.
Osnovni motiv za selitev je bil v tem, da so menili, da v mestu, kjer krajevna skupnost za razliko od drugih krajevnih skupnosti posluje pod drugačnimi pogoji, ne potrebujejo zgradbe, ki ne omogoča druženja večjega števila prebivalcev. Novi prostori to omogočajo, pa še v lasti Občine Šoštanj so. Neracionalno bi se jim zdelo, če bi ostali prazni.
Na preteklost dajo veliko
»Če smo malo samovšečni, lahko rečemo, da cilju prepoznavnosti in druženju v drugem letu tega mandata lepo sledimo. Prebivalci nas čutijo skozi druženje, oživljanje kulturnih dogodkov, povezovanje z mladimi - tako z vrtcem, osnovno šolo, mladinskim kulturnim centrom, ki seje tudi z našo pomočjo začel prebujati. To bo tudi motiv dela v prihodnje,« zatrjuje predsed-ni ca.
Drugo povezovanje pa je povezovanje na temeljih preteklosti mesta Šoštanj. »Želimo obuditi nekaj teh znamenitosti. Temu so namenjeni projekti, s katerimi smo začeli že lani, prdevsem pa so to tisti, ki nas čakajo letos. Od lani je ostal v spominu film Štirje letni časi.«
Letos bodo zbrali fotografije za izdajo monografije mesta Šoštanj. V kratkem bodo objavili razpis za zbiranje sto najlepših fotografij. »Približujemo se stoletnici Šošta-
Mag.Vi Ima Fece:» Ljudje si želijoto plebe sede.«
Stoletnico bodo zaznamovali z monografijo fotografij Šoštanja. K sode I ovanju so pritegnili znanega fotografa Joca Žnidaršiča.
nja in veseli smo, da seje organizacijskemu odboru pridružil znani in priznani fotograf, Šoštanjčan Joco Žnidaršič.«
Oživljanje Pustega gradu
Eden od motorjev, gonilna sila gradnje muzeja usnjarstva, je Danilo Čebul. »Projekt teče po načrtu, prva faza muzeja bo odprta do 30. septembra, tak je tudi rok. Dela je sicer še veli ko, smo pa na dob ri poti, da konec septembra v Šoštanju obrnemo nov list,« pravi.
V krajevni skupnosti so mu zaupali nov projekt, oživitev Pustega gradu, ki bdi nad mestom. »Projekti, ki oživljajo preteklost kraja, so mi vedno bili pri srcu. Šoštanj mi je drag, zato sem se z veseljem odzval. Ekipa je že začela z delom,« pripoveduje.
Projekt bo trajal dve leti. Pustemu gradu želijo obuditi življenje, ga urediti tako, da bo omogočal kulturno in družbeno življenje. »To pa
Marjan Mevc: "Krajani nismo proti gradnji. Želimo pa biti o vsem dobro informirani."
Krajani si želijo čim vest stikov s tistimi, s katerimi bivajo skupaj. Po okrogli mizi s TEŠ bodo najpozneje junija pripravili okroglo mizi s
Premogovnikom.
bo imelo vse možne faze. Tudi potrebno očiščenje okolice gradu, obnovitev dostopa, v nadaljevanju pa obnovo obstoječe zgradbe, kolikor bo to mogo če.«
Spogledujejo se tudi s tem, da bi obudili enoletno arheološko izkopavanje, ki je bilo tod pred tremi, štirimi leti v manjšem obsegu že izvedeno. Našli so zanimive predmete. »Te bomo proti koncu leta dali v pogled javnosti.«
Ljudem je včasih dovolj topla beseda
»Cestno-komunalna problematika in vsa dru ga infra struk tu ra v mestu ni predmet delovanja krajevne skupnosti. To je v pristojnosti Občine. S tem se ne ukvarjamo, ker tudi pristojnosti nad tem
področjem nimamo. To seveda ne pomeni, da težav ni,« pravi mag. Fecetova.
Delovanje je usmerjeno drugam, k težavam, ki pestijo ljudi, ki živijo v urbanem okolju, kjer je prisoten hrup, industrija, kjer so prisotna socialna vprašanja.
»Pogosto želijo ljudje samo slišati toplo besedo. Zato se na naših uradnih urah, kijih imamo ob sredah, vsak teden oglašajo ljudje z najrazličnejšimi težavami, ki velikokrat niso v moči krajevne skupnosti, a ljudje so včasih zadovoljni že, če jih kdo poslu ša.«
Zelo zadovoljni so bili z okroglo mizo o TEŠ, ki je pokazala, kako dobro je, če ljudje na enem mestu
V mestu Šoštanj živi blizu 2.800 prebivalcev, v občini Šoštanj 8.700.
dobijo odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo. Krajani so povedali, da bi si podobne okrogle mize želeli tudi s Premogovnikom Velenje.
»Z vodstvom je že dogovorjeno, da najkasneje junija skupaj organiziramo okroglo mizo, namenjena bivanju ali sobivanju Šoštanjča-nov s Premogovnikom. Še eno okroglo mizo pa predvidoma jeseni načrtujemo na temo komunalne infrastrukture,« pripoveduje mag. Vilma Fece.
Veseli so tega, še pravijo, da jih je Občina začela bolj vključevati v projekte v mestu. Tako so predstavniki krajevne skupnosti po novem
člani najrazličnejših projektnih skupin, kot na primer tiste za Športni park Šoštanj. »Verjetno tega niso veseli vsi, ker je naš pogled pogosto drugačen kot pogled samih športnih organizacij. Mi zastopamo stališče, da se ob izvajanju projektov upošteva želja prebivalcev.«
Metleče so del mesta
Seveda v pogovoru ni šlo brez pogleda na problematiko gradnje bencinskega servisa v Metlečah. »Metlečani so do nas prihajali na pogovore, nas o pomislekih seznanjali pisno. Na rednih sejah, kjer smo obravnavali to vprašanje, nismo bili enotni, smo pa ocenili, daje pametno najti dobro rešitev. Osebno se mi je zdela dobra ideja, da se za bencinski servis najde primernejša lokacija, ki ne bo v neposredni bližini hiš,» pravi predsednica sveta.
V Šoštanju so ne nazadnje pred leti že sprejeli odločitev, da se bencinska črpalka iz najbolj urbanega dela premakne bolj na obrobje. »Pre pri ča ni smo, da bodo pre bi-valci Metleč izkoristili vse prave možnosti, ki jih imajo. Upam pa, da ta zaplet ne bo ustavil ali za dalj časa odmaknil ostale pomembne gradnje v tem prostoru, razvoj obrtne cone, športnega parka in podobne ga.«
Koordinacijski odbor za gradnjo šestega bloka
Mar jan Mevc vodi koordinacijski odbor za izgradnjo šestega bloka TEŠ. Odbor je bil ustanovljen na pobudo občanov. Sestavlja ga devet članov, trije predstavniki Občine, trije predstavniki Termoelektrarne in trije predstavniki krajanov.
»Občani in krajani nismo proti gradnji šestega bloka, želimo pa čim več vedeti o tem, kako je gradnja povezana z ekologijo, in se dogovoriti o odškodninah, tako krajanom Šoštanja kot Lokovice,« pravi Mevc.
Na to temo so imeli dan odprtih vrat v TEŠ in okroglo mizo, na kateri so občani lahko izvedeli vse podrobnosti, podali svoje pobude in poglede. Mevc je tudi predsednik Društva upokojencev Levega brega Šoštanja, ki šteje nekaj čez 400 članov. »Opaža mo, da števi lo čla nov upa da. Pozna se, ker imata svoji društvi Gorenje in Premogovnik,« pravi.
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM
Pohištvena industrija, d.d.. Polzela Polzela 176 a Industrijska prodajalna: tel.: 03/70 37 130,70 37 131, e-pošta: info@garant.si maloprodaja@garant.si www.garant.si
»Srečanja nas združujejo«
V tem času, ko vse teče zelo hitro, ko ni več pravega časa za pogovor, je prav, da se takole dobimo, se pogovorimo, poveselimo in za trenutek pozabimo na druge skrbi, smo slišali na že šestem srečanju krvodajalcev in krajanov, starejših nad 70 let v prostorih osnovne šole v Cirkovcah. Predsednik krajevne organizacije Rdečega križa Cveto Sušec in sveta krajevne skupnosti Franc Kotnik sta se med drugim zahvalila krajanom (teh je trenutno dvajset), ki nesebično pomagajo z darovanjem krvi tistim, ki jo potrebujejo. »Kajti krvodajalstvo je eden od najplemenitejših načinov humanitarne naravnanosti in skrbi za sočloveka.«
Pomen krvodajalstva je poudaril tudi tudi župan MO Velenje Srečko Meh, ki so ga povabili na srečanje. Zahvalil pa se je tudi RK Cirkovce in KS za delo v kraju, kajti na lokalni ravni sami med sebi najbolj opazijo težave in potrebe ljudi. Srečanje so jim s privlačnim programom obogatili tamkajšnji predšolski in šolski otroci, pevci, mladi harmonikarji in plesalke, zaigrala pa sta jim tudi dva ansambla.	■
Čas je za ...
Zima prinaša radosti, a tudi tegobe. Ko v službo prismrka sodelavec, ki nasproti mize sedi in kiha, kašlja, ko tudi otrok ali kdo drug od najbližjih to počne doma, je samo vprašanje časa, kdaj bo klonil imunski sistem vseh ostalih »prisotnih«družinskih članov ali sodelavcev in podlegel tegobam ter poiskal pomoč za boleče grlo, višjo temperaturo, za splošno slabo počutje ... Nekateri že ob prvih simptomih poiščejo pomoč pri lečečem zdravniku, drugi se odpravijo v lekarno in poskušajo omiliti tegobe z zdravili, ki so jim na voljo brez recepta. Tako pri uporabi antibiotikov kot zdravil iz »do ma če le kar ne« naj preudarnost ne bo odveč.
Prehlad in gripa v teh dneh »položita« v posteljo največ ljudi
Idealne razmere za širjenje virusov ponuja vlažna, topla zima. Telo se odziva na viruse na različne načine. Najpogosteje z vnetji. Vnetje samo ni bolezen, ampak
	Prehlad	Gripa
trajanje	od 5 do 10 dni	1 teden
nastop bolezenskih znakov	začnejo se pojavljati počasi in se stopnjujejo	pojavijo se nenadoma in naenkrat
vročina	se pojavi redko	za gripo je tipična in visoka (nad 38 °C, traja 3 do 4 dni
kašelj	pokašljevanje	Izrazito suh kašelj, ki se pogosto razvije v hujšo obliko
glavobol	se pojavi redko	pogost in izrazit
bolečine v mišicah	se pojavijo redko in so neizrazite in blage	tipične in pogosto močnejše
utrujenost, šibkost	2-3 tedne zelo blaga	zelo velika, traja dolgo časa
ekstremna izčrpanost bolnika	se nikoli ne pojavi	nastopi takoj in je izrazita
nelagodje v prsnem predelu	je zaznavno in se lahko stopnjuje	zmeraj prisotno
neprehoden nos	pogosto	včasih
kihanje	zmeraj	včasih
vneto grlo	pogosto	včasih
težave z očmi	solzenje	bolečina pri premikanju oči, fotofobija, pekoče oči
reakcija tkiva na poškodbo od zunaj ali znotraj z na me nom, da onemogoči to poškodbo in odpravi posledice.
Prehlad je vnetje zgornjih dihal (nosu, žrela in grla). Povzroča ga več kot 200 različnih vrst virusov. Odrasli prebolijo na leto dva do štiri prehlade, otroci od šest do osem. Značilni bolezenski znaki, ki spremljajo prehlad, so vročina, nahod, bolečina v žrelu in
grlu, kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih.
Telo ne more zgraditi obrambe proti vsem vrstam. Ob prehladu je potrebno predvsem čim več počivati in piti veliko tople tekočine. Za krepitev obrambne sposobnosti organizma je priporočljivo uživati vitamin C, za lajšanje pa so na voljo tudi zdravila brez re cepta.
Gripo povzročajo povsem dru-
gačni virusi kot prehlad. Gripa je akutna virusna bolezen dihal. Spremljajo jo vročina, glavobol in bolečine v mišicah. Značilen zanjo je tudi nenadni pojav visoke temperature, dražeč občutek v žrelu ter suh kašelj. Gripa je nevarna zaradi hitrosti širjenja, velike obolevnosti, pa tudi zapletov. Za potrditev točne diagnoze je potrebna laboratorijska potrditev.
Velenjskih 50
Čas je nekaj, kar nas spremlja od prvih korakov do zadnjih izdihlja-jev. Vedno je okoli nas, a tako neu-jemljiv v kalupe našega dojemanja. Teče, šteje, piše zgodovino.
In nekega leta - no, še v zadnjih iztekajočih se poletnih septembrskih dnevih leta 1959 - je mestni status dobilo mlado mesto in začela seje pisati zgodovina mestnega utripa na obeh bregovih Pake. Kot Feniks se je iz lignitnega pepela dvignil velenjski ptič. Nič kaj »učbeniško« mesto - staro mestno jedro, str nje ne uli či ce je namreč povo zil čas moderne arhitekture z obilico parkov, igrišč in zelenic - nekje na poti iz Celjske kotline na Koroško se je zavihtelo med pet največjih v naši deže li ci.
Mesto Velenje je tako še včeraj iz nabritega pobalina v petih desetletjih abrahamovsko dozorelo. Pol stoletja. Zato letos praznujemo in morda temu komaj rojenemu rece-sijskemu letu povrnemo nekaj blišča in glamurja.
Na Osnovni šoli Gorica smo se že začeli pripravljati na našo kulturno rojstnodnevno zabavo. Slavlje-nec si za tako veličasten jubilej
zasluži pompozen šov. Zato brišemo prah s polic, odkrivamo okostnjake v omarah, obujamo velenjske štorije, se spuščamo v podzemni svet lignita in strašimo grajske duhove. Pišemo scenarije, delimo glavne vloge in vabimo statiste.
Zbiramo stare in tiste malo manj stare v bližnje in daljne kraje pozdrave nesoče razglednice, fotografije - porumenele, črno-bele ali tiste pozabljene nekje na dnu predala. Naša radovednost je brezmejna, prav radi bi zvedeli, po kakšnih tirnicah je teklo včasih življenje Velenjčanov, se morda nasmejali kaki knapovski zgodbi ali se s krampi in lopatami sprehodili skozi udar niška leta.
Se še spominjate prvih do neba segajočih betonskih lepotic, vam je prva semaforska pošast uničevala jeklene konjičke - saj res, s čim pa ste se v mestu na obeh bregovih Pake podili?
Konec okrona delo. Postfestum-ski vrhunec bo v velenjskem hramu kulture - povabilo sledi.
Čas teče, šteje in piše prihodnost. Pa čez 50 let obsorej.
■ Vesna Penec, prof. slov.
na OŠG orica
Magdi Zalar v slovo
Umrla je Magda Zalar, učiteljica v pokoju.
To so samo besede, ki skrivajo drage spomine in žalost ob njenem dokončnem slovesu. Odšla je tiho, skoraj neopazno, kot da bi nam hotela prihraniti bolečino. Svojo plemenitost in skromnost je ohranila do zadnjega trenutka. Spomin na njeno službeno pot nas popelje v Loče pri Poljčanah, kjer je kot mlada učiteljica stopila na svoje prvo delovno mesto. Po nekaj letih se je vrnila v domači kraj Velenje, kjer je bila kratek čas zaposlena na OŠ Mihe Pintarja Toleda, nato pa na I. osnovni šoli, kije bila takrat še v stari "konjušnici" in se je ob selitvi preimenovala v OŠ Gustava Šiliha. Njenemu kolektivu in učencem je bila zvesta do upokojitve. Koliko generacij prvo-šolčkov je navduševala s svojo prijaznostjo, dobrosrčnostjo ter ljubeznijo do svojega poklica. Čudovita mama svoji hčerki je znala bodriti starše učencev ob njihovih prvih negotovih korakih v svet. Sama prizkušena v življenju je znala svetovati in tolažiti vsakega, ki se je zatekel k njej. V njeni bližini smo se počutili varno, sproščeno, v njenem srcu ni bilo nikoli ostrine, nobene človeške lastnosti, ki bi se je bali. Z neskončno potrpežljivostjo je nosila bremena, ki sta ji jih nalagala služba in življenje. Bila je neizmerno predana svojemu poklicu in ob 20-letnici šole Gustava Šiliha, leta 1983, je prejela Šilihovo plaketo za izjemne dosežke na pedagoškem področju. Leta 1988 se je poslovila od šole, učiteljevanja in kolektiva. Po upokojitvi se je posvetila svojim bližnjim, mami, kije ob njeni skrbi dočakala visoko starost, vnukom in pravnukom, ki so prinesli v njeno življenje radost in veselje.
Nato pa je prišla najtrša preizkušnja - huda bolezen. Ta je premagala njeno željo po življenju. Magda Zalar je odšla, toda vsem svojim najdražjim, prijateljem in znancem, pa tudi številnim generacijam svojih učencev je obogatila življenje. Ko bo otopela ostrina žalosti ob njenem slovesu, se bomo zavedli bogastva srca, ki nam
ga je zapustila.
Kolektiv OŠ Gustava Šiliha Velenje
Planinsko društvo Mozirje, V Savinjski Gaj 4, 3330 Mozirje, razpisuje
Prosto mesto za najemnika Mozirske koče na Golteh
Najem koče bo možen najkasneje od 1.6.2009 dalje.
Potrebujemo zanesljivo, pošteno, prijazno, dinamično osebo, ki je naklonjena planinstvu. Zaželene so izkušnje pri oskrbi planinske koče ali v gostinstvu.
Vabimo vse zainteresirane, da do 1.3.2009 oddajo vlogo z opisom dosedanjih izkušenj in vizijo razvoja Mozirske koče na naslov:
Planinsko društvo Mozirje, V Savinjski gaj 4, 3330 Mozirje
V vlogi opišite še kvalifikacijo - izobrazbo, izkušnje na področju oskrbništva ali dela v planinskih kočah ali dela v gostinstvu, morebitna priporočila.
Planinsko društvo Mozirje - Upravni odbor

VI PISETE
"Šnorkli smo bili še otroci, Big Addiction smo odrasli"
... Miki (danes Mike) je bil celo leto "na obisku" pri Gogiju (danes) v Mariboru. Decembra, ko se je bližal novoletni čas, je kot komet iz vesolja v stanovanje padla ideja, da bi na taborniškem žuru nekaj zaigrali. "Kaj če bi meli bend," je dejal Miki. S fanti so se dobili v kleti hiše, kjer je bilo Gogijevo najemniš-ko stanovanje, in en dan pred nastopom zvadili tri pesmi. "Šnorkl, šnorkl," seje med vajami začel dreti Miki. In to je bil pravzaprav začetek skupine Big Addiction. Le da se v danem momentu o tem nikomur ni niti sanjalo ...
Fantje so sprva dve leti delovali pod imenom Šnorkl bend. Sestava skupine se je skozi čas spreminjala, kot je to pač normalno za glasbene skupine. Sicer so delali organizirano - dobili so prostor za vaje, redno vadili, pisali pesmi in si ustvarjali prepoznavnost. Po dveh letih ustvarjanja je bil med srednješolsko in študentsko populacijo le malo kdo, ki ne bi vedel, kdo so "Šnorkli". Kako le ne bi, ko pa so nastopali povsod, kjer se v Šaleški
dolini to da. V Mladinskem centru, Max clubu, na gradu, na Titovem trgu, v Rdeči dvorani in na Small festu v Šoštanju. Ne glede na vse nastope, ne glede na dejstvo, da so za organizacijo nastopov dobili menedžerko, seje celotno početje gibalo v mejah zafrkan-cije, brez resnično večjih načrtov. Nekateri poslušalci so jih sprejemali kot hec, drugi so bili pravi "-feni", tretji so zmajevali z glavo ob
"Rekli smo, da če želimo it naprej, moramo to nardit bolj profesionalno in resno. Bivša mene-džerka je dala ime za idejo in smo ga potem izbrali," pove Big G (Goran Kužet, Gogi) o rojstvu Big Addiction. S spremembo imena skupine so se preimenovali tudi vsi člani. Z vzdevki Big G (Goran Kužet), Mr. Spades (Grega Bujan), Mike Addiction (Rok Miklavžina), R. Cherry (Roman Kopitar), T.
njihovih nastopih. Za določene člane skupine se je zdelo, da so zase prepričani, da so zvezde, ker delujejo v pravem "bendu". Ampak fantje so svojo igro igrali naprej. Vse dokler ni po dveh letih delovanja začelo prihajati do sporov, vrhunec je bilo dejstvo, da so začeli izgubljati svoj vadbeni prostor v stari velenjski elektrarni.
V. (Teo Vranc), Maestro (Urh Hočevar), sedaj, kot poudarjajo, predstavljajo glasbo. Rock and roll, ki ti "veš . Zleze ti pod kožo".
Ko so skupaj, so družina, drug drugemu brat. "Miki (Mike) ima očetovsko podobo, Romana smo posvojili, on je varuška, ki nas vedno miri," bo z nagajivim nasmeškom na obrazu povedal Mr. Spa-
des. Ko so skupaj, med njimi izžareva pozitivna energija, s katero hranijo svojega otroka - Big Addiction in celotno ustvarjanje, ki se skriva za imenom.
Pred kratkim so posneli svoj prvi videospot, pripravljajo se na snemanje plošče z dvanajstimi pesmimi. Videospot naj bi bil v 80 odstotkih refleksija dejanskega življenja Big G-ja. Kljub temu da s pesmijo "Odhajam od doma", posneto z ljubljanskim reperjem Zlatkom, poskušajo prikazati "zgodbo o prelomnicah, zaključku nekega poglavja v življenju, novih začetkih," pa realizacija v videospotu ni najbolj posrečena. Vizualno je spot "lep", vsebinsko pa vidimo le še eno klasično ljubezensko zgodbo, ki se zaradi njenega varanja konča s smrtjo glavnega junaka. No, temu pa res ne moremo reči nov začetek. Dobesedno je torej res prikazan "pokop starega življenja", manjka le še "rojstvo novega, boljšega". Kakorkoli že, pesem je pri publiki doživela pozitiven odziv, ravno tako spot, vsekakor je tudi kombinacija rock'n'rolla in repa zanimiva in posrečena. Projekt je prinesel precej publicitete in je odskočna deska. Nov zagon za ustvarjalce, ki lahko pridejo daleč, če bodo le dovolj vztrajni. Kot pravi Balzac, pa "ni velikega talenta, brez velike moči volje."
■ Tjaša Zajc
Predvsem glasba ...
... je bila v ospredju pretekli vikend. Petek je zaznamoval promocijski koncert velenjske skupine Big Addiction v Max clubu. Ker Šaleški študentski klub (ŠŠK) spodbuja aktivno umetniško delovanje študentov, je skupini pomagal s promocijo in subvencijo kart za člane kluba. Poleg Big Addicti on je nastopil Dragan ex Outsider, ki je z zvezdami večera zapel aktualni singel "Odhajam od doma". Oder so zasedli še Prekmurci Boardwalk Casino. Potem so oder zasedli še skupina Sausages, po koncertu pa sta velenjska DJ-ja Replacement in Brle-e poskrbela, daje bilo pestro do jutra.
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Sobota pa je minila v znamenju kulturnega praznika 8. februarja. ŠŠKje v počastitev kulturi organiziral krajši koncert, na katerem je zaigrala Katja Skrinar s harfo in kvartet saksofonistov.
Izpiti se počasi zaključujejo in kaj hitro bo ŠŠK za svoje študente pripravil še več zabave in sprostitve. Ta vikend pa se začne biljard liga, ki bo trajala do konca maja. Tekmovanje bo brez dvoma napeto, saj bo zmagovalec odnesel domov profesionalno biljardno palico.
■ Tjaša
81817 50
SVIZ-ove športne igre OO Velenje
V soboto, 7. 2. 2009, so v športni dvorani OŠ Šoštanj potekale SVIZ-ove športne igre, ki so se jih udeležile ekipe učiteljev Vrtca Velenje, ŠCV, OŠ Livada, OŠ Antona Aškerca, Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, OŠ Šoštanj, OŠ Mihe
NOTARKA
JUDITA STROPNIK MRAVLJAK
Telefon: 059 039 981
OBVESTILO
Obveščam vas, da sem z dnem 2.2.2009 pričela z opravljanjem notarskih storitev v notarski pisarni
na Prešernovi cesti 8 v Velenju (prostori nad Regionalnim multimedijskim centrom Kunigunda, nekdanjo Elektrotehno).
Uradne ure za stranke:
Pon., tor. in čet. od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure Sreda od 9. do 12 ure in od 13. do 17. ure Petek od 9. do 12. ure in od 13. do 14. ure Vsako prvo soboto v mesecu od 9. do 12. ure (po seznamu dežurnih notarjev)
Vljudno vabljeni!
Pintarja Toleda, OŠ Braslovče, OŠ Mozirje, OŠ Gustava Šiliha, OŠ Nazarje, CVIU ter kolegi iz Vojvodine. Ekipe so se pomerile v košarki, odbojki in namiznem tenisu. Ozračje je bilo zelo spro ščeno, igre pa so potekale v športnem duhu. Kolegi iz Vojvodine so odnesli domov pokala za prvo mesto v namiznem tenisu in košarki, ekipa ŠCV pa je zmagala v odbojki. Zaključek tega prijetnega druženja je bil v Ter mah Topolšica, kjer je bila podelitev pokalov in zabava. Vsi so mnenja, daje potrebno takšna srečanja izvesti večkrat. Naslednje naj bi bilo v Vojvodini pri naših kolegih.
■ PikaZ lodej
—rjjSSBB
Učitelji ŠC Velenje na obisku v Premogovniku Velenje
V sredo, 28. januarja, so učitelji Šolskega centra Velenje, Poklicne in tehniške rudarske šole, izvedli ekskurzijo v Premogovnik Velenje. Skupino učiteljev so sestavljali zaposleni na Šolskem centru Velenje kot tudi zunanji sodelavci, zaposleni v skupini Premogovnik Velenje. Posebni gost je bila Marija Šibanc, zapos le na kot svetoval ka na Cen tru Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, ki je odgovorna za razvoj pokli cev geo stroj nik rudar, geotehnik in strojni tehnik.
Gos te je sprejel Boris Potrč, vodja izobraževalnega centra skupine PV. Namen obiska v Premogovniku Velenje je bil ogled jamskih učnih prostorov dijakov, ogled delovišča odkopa Y v jami Pesje in ogled prostorov dežurnega na PV. Seznanjeni smo bili z novostmi, ki so bile uvedene v zadnjih letih. Novosti prinašajo večjo produktivnost, zmanjševanje stroškov proizvodnje premoga, največ-
ji napre dek pa je bil narejen v skrbi za varnost in zdravje rudarjev. Po zaključku strokovnega ogleda smo bili navdušeni nad visoko tehnologijo. Ugotovili smo, da seje v letih od našega zadnjega obiska precej zadev spremenilo.
Ob koncu obiska je stekel tudi
pogovor o razvoju poklicev v rudarstvu, strojništvu in elektrotehniki. Seznanili so nas, da bodo v Premogovniku Velenje v prihodnjih letih zaposlili večje število dijakov, ki bodo uspešno zaključili šolanje na Poklicni in tehniški rudarski šoli, Poklicni in tehniški strojni šoli
ter Poklicni in tehniški elektro in raču nal niški šoli. Pre mo gov nik Velenje že vsa leta izvaja pomoč pri pridobivanju kadrov s pomočjo štipendiranja.
■ TadejVodušek
Gorenje nadaljuje zmagoviti niz
Hladna prha pivovarjev, pa tudi Trebancev -Velenjčani v soboto z Madžari
Rudarje so odpravili z desetimi goli razlike.
Rokometaši Gorenja so po pričakovanju z zmago začeli drugi del prvenstva. V 15. krogu so v Rdeči dvorani z 32 : 22 premagali moštvo trboveljskega Rudarja.
Ljubitelji rokometa v Velenju in sploh v dolini upajo, da bodo nadaljevali dobre igre tudi v naslednjih krogih in prvič v zgodovini osvojili naslov državnega prvaka. Prvo mesto pa bi jim po enoletnem premoru znova zagotovilo igranje v najmočnejšem klubskem tekmovanju na svetu, ligi prvakov, kjer ima letos Slovenija samo enega predstavnika.
Svoje navijače pa so znova razočarali Celjani, saj so v Ljubljani izgubili s Slovanom s 17 : 18. V derbiju kroga pa so se trenutno vodilni Koprčani morali v Trebnjem proti Trimu zadovoljiti le s točko, saj sta se moštvi razšli z neodločenim izidom 26 : 26.
Velenjčani na tej tekmi niso pokazali najboljše igre. To jim tudi ni bilo treba. Do 20. minute so se jim gostje dokaj uspešno upirali in zaostajali le za dva gola, manj pa jim ni uspelo predvsem zaradi odličnih obramb vratarja Ivana Gajica. Nato so se domači le razigrali in po delnem izidu 5 : 1 na odmor odšli že s prednostjo šestih golov. Čeprav tudi v nadaljevanju niso blesteli, so brez težav prednost povi ša li na konč nih deset
golov razlike.
Na tej tekmi so Velenjčani nastopili brez svojega zvezdnika Ivana Čupica. Trener, prepričan, da bodo tudi brez njega nadaljevali niz neporaženosti, gaje pustil počivati za naslednje zahtevne tekme. Pred začetkom tekme so ga gledalci za njegove odlične igre v dresu hrvaške reprezentance in osvojeno srebrno medaljo na nedavnem svetovnem prvenstvu na Hrvaškem nagradili z močnim aplavzom, Šaleški graščaki, najzvestejši Gore-njevi navijači, pa so mu izročili spominsko darilo.
Sinoči so Velenjčani v prvenstveni tekmi gostovali pri Ormožu, v soboto pa bodo v prvi tekmi (povratna bo teden pozneje) osmine pokala Evropske rokometne zve-
ze gostili madžarski Debrecen.
O tem trener Ivica Obrvan: »To bo vse prej kot lahek nasprot nik. Vemo, da gre za kakovostno ekipo, ki spa da v vrh madžarske ga rokometa. Toda mi želimo tudi v Evropi čim dlje, zato moramo že v soboto čim bolje izkoristili prednost domače dvorane. Verjamem, da bomo imeli veliko podporo gledalcev.«
Klešejo stroške
Pred nadaljevanjem tekmovalne sezone Stane Ostrelič, direktor RK Gorenja, o spremenjenih gospodar skih raz me rah in ambi cijah: »Dejstvo je, da poleti nihče ni pričakoval takšne krize in da bo zajela tudi vrhunski šport, kamor sodi-
mo tudi. Gle de na to, da se naš klub financira v pretežni meri iz gospodarstva, smo posledično tudi mi v veliki meri odvisni od teh razmer. Na žalost ne živimo sredi naftnega polja, ampak smo del Šaleške doline in seveda nosimo usodo podjetij iz tega okolja. Neokusno bi bilo, da se ne bi obna ša li tako kot oni.«
Zato so že v septembru uvedli ukrepe in začeli v največji meri klestiti vse stroške."Treba pa je vedeti, da to ni enostavno. Gorenje je velik klub. Kot vsepovsod na svetu tudi pri nas večji del stroškov troši članska ekipa, ob njem pa imamo v različnih selekcijah čez 300 otrok, ki so gotovo prihodnost kluba. Prav zato in kljub težavam vsekakor ne smemo zapostavljati
dela z njimi. Če bodo sedanje razmere še dolgo trajale, se lahko zgodi, da bomo po tej sezoni prisiljeni prekiniti pogodbe z nekaterimi igralci. Prav zato je zelo pomembno, da ustvarimo mlade igralce, s katerimi bomo polnili prvo ekipo in s tem zelo znižali svoj proračun. Vedeti je treba, da smo vsi vezani na pogodbe. Zato skušamo določene stroške zmanjševati na podlagi razumevanja razmer in trenutnega stanja ter s prijateljskimi dogovori z igralci. Razumeli so stanje in dogovorili smo se, da bomo vsem za čas od 1. januarja do 30. maja znižali pogodbene zneske. Ne glede na stanje pa naše ambicije, odnos do dela in želje ostajajo iste.«
Le skupno do naslova
Po svetovnem prvenstvu na Hrvaškem želijo v svoje vrs te Ivana Čupica pritegniti Zagreb, zanj pa se zanimajo tudi Nemci. Konkretne ponudbe iz Nemčije sta dobila tudi Sergo Datukašvili in vratar
Ivan Gajic. Vendar v klubu ne razmišljajo, da bi z njihovo prodaja reševali slab finančni položaj; to potrjujejo s svojimi besedami tudi direktor Ostrelič: »Le vsi skupaj lahko uresničimo svoje želje in želje vseh tukajšnjih ljubiteljev rokometa. Skupaj s pokroviteljem smo se odločili, da poskušamo do konca prvenstva zadržati vse igralce. Tudi z njimi bo težko priti do prvega naslova, kaj šele brez njih.«
Ivan Čupič o ponudbah: »Imam pogodbo do konca sezone in še za dve in želim z njimi osvojiti, kar bo možno. Tu mi je lepo, soigralci in navijači so me odlično sprejeli. Igralci, trener, navijači so mi stali ob strani ob moji hudi poškodbi. Vsem se želim oddolžiti z dobrimi igrami, Skratka, trenutno je moja prva misel sedanji klub. Sem profesionalec, živim od svojih iger in na vsaki tekmi bom pustil srce na igrišču. To je moja služba, za to sem plačan in zelo bom vesel, če bomo na koncu te sezone postali najboljši v Sloveniji.«
■ vos
Zagorje srečno odneslo zmago iz Šoštanja
V soboto derbi v Šentjurju
Košarkarji Elektre Esotecha so morali v 18. krogu lige UPC v svoji dvorani priznati premoč Zagorju, ki ga vodi bivši trener Šoštan-jčanov Dušan Hauptman. Zagoijani so zmago iz Šoštanja odnesli tudi s precej sreče, saj so si jo gostje zagotovili šele v zadnjih sekundah srečanja.
Sicer so gostje imeli večji del tekme pobudo; dvakrat so vodili že s petnajstimi točkami naskoka, v 24. minuti je bilo 59 : 44 za goste. V nadaljevanju so se gostitelji z delnim izidom 20 : 9 uspeli približati, prvič na srečanju pa so povedli v 35. minuti, ko je bilo 78 : 76. V končnici sta
obe moštvi naredili precej napak v napadu, srečnejši pa so ob koncu bili košarkarji Zagorja, ki so se tako veselili še druge letošnje zmage nad Šoštanjčani. Tokrat je bilo 88 : 86.
Nerešljiva uganka za šoštanjsko obrambo je bil Američan Gilbert Goodrich, ki je zadeval tudi iz nemogočih položajev, ob koncu pa je dosegel kar 41 točk. Izvrsten je bil tudi drugi Američan v ekipi Zagorja David Allen Paris, ki je dosegel 24 točk in pobral kar 16 žog pod obema obročema.
Na domači strani je lahko trener Borut Cer-ar računal predvsem na zelo razpoloženega kapetana Nika Ivanoviča, ki se je izkazal z 29 točkami in sedmimi asistencami, vendar pa njegova dobra igra ni bila dovolj za zmago domače ekipe.
Borut Cerar, trener Elektre Esotecha: »Nasprotniku čestitam za zmago. Moji varovanci so priložnost za zmago izpustili iz rok že v prvem polčasu.«
Elektra Esotech je s sedmimi zmagami in enajstimi porazi na 9. mestu prvenstvene lestvice. Šoštanjčani imajo štiri kroge pred koncem še vedno možnosti za uvrstitev med elitno sedmerico, ki se bo borila za boj za prvaka, vendar jih čaka še izjemno težko delo. Na Valentinovo soboto ob 19. uri se bodo v Šentjurju pomerili z ekipo Alposa. Košarkarje Elektre Esotecha čaka vse prej kot lahko delo, saj se Alpos bori za obstanek v družbi najboljših slovenskih ekip, tako da bodo zagotovo skušali storiti vse za svojo peto prvenstveno zmago.
■ Tjaša Rehar
Težko, vendar zasluženo
Šoštanjčani so se v v13. krogu spet poigrali z živci svojih navijačev, saj so srečanje začeli izredno slabo. Gostje iz Hrastnika so to pridno izkoristili in povedli z 2 : 0 s prednostjo 23 kegljev. Drugi domači par je zaigral veliko bolje in izid izenačil na 2 : 2 prednost 83 kegljev pa so imeli domačini. Takšna prednost realno zadošča za zmago. Toda v Šoštanju je vse mogoče.
Znova se je odigrala dramatična končnica. Hrastničani so prednost domačih vztrajno zniževali, nato pa je sledila tvegana poteza domačega vodstva. Na stezo so poslali še neizkušenega komaj 16-letnega Davida Mandelca. Ta se je odlično upiral izkušenejšemu nasprotniku in veliko pripomogel k domači zmagi (5 : 3).
V 14. krogu bodo Šoštanjčani gostovali v Sloven-
Še drugič v Medulinu
Nogometaši velenjskega Rudarja so bili od sobote do včeraj še drugič na petdnevnih pripravah v Medulinu. Vmes so odigrali tudi dve prijateljski tekmi.
V	nedeljo so s članom srbrske prve lige Banatom izgubili z 0 : 2.
Trener Pušnik ni mogel poslati na igrišče najmočnejšo enajste-
rico. Zaradi povišane temperature so v postelji obležali Mujanovic, Čelofiga, Zajc, Dedič in Golob, novi igralec, Brazilec Renato de Moraes, pa še vedno trenira po posebnem programu, Pokleka še ni sposoben za igro zaradi močnega udarca v nos.
V	torek, zadnji dan priprav na istrskem polotoku, so se sestali še s Hajdukom iz Kule. Do petka, 20. februarja, ko bodo v uvodni spomladanski tekmi gostovali v Novi Gorici, bodo vadili doma.
V	torek, predzadnji dan priprav na istrskem polotoku, so se sestali še s Hajdukom iz Kule, prav tako članom najboljše srbske lige in zmagali s 3 : 2. Za Rudar sta zadela Prašnikar (2-krat) in Radosavljevic, igralec iz Srbije na preizkušnji.
Na tej tekmi zaradi obolelosti niso igrali Golob, Zajc, Čelofiga in Mujanovic, poškodovana Moraes in Perica ter Tolimir, Omladič in Mijatovic, ki so z mlado reprezentanco U-21 v Novi Gorici.
Rudar Velenje: Savic, Jeseničnik, Cipot, Stojnic, Sulejmanovič, Kolsi, Grbic, Trilkovic, Mujakovic, Prašnikar, Radosavljevic; igrali so se: Jahic, Dedic, Pokleka, Mahmutovic.
V spomin
Peščena ura odšteva čas. Z vsakim zrnom peska nas je manj. Je manj tistega, kar živimo. Življenje. Izjemna popolnost, kije pot vzponov in padcev, veselje in bridkost hkrati. Je tisto enkratno in neponovljivo, a ranljivo in krhko kot svilene pajčevine jutranje rose.
In ko potomci Adama in Eve okusimo vso slast tega čudeža naše stvarnice, kot strela z jasnega zareže konec usoda.
A konca ni, ne sme biti. Zato živimo naprej v svojih dejanjih, v spominih prijateljev, znancev ali vseh tistih, ki smo se jih morda le dotaknili z besedo, stiskom roke.
Ivo Gagulič je življenje živel. Igral je igro - spoštoval pravila, cenil nasprotnika in zmagoval. Svoje življenje je zapisal okroglemu usnju in svojo ognjevitost in predanost svetu rokometa prenašal na mlajše rodove. Vrsto let je uspešno skrbel za rokometni podmladek na OŠ Šoštanj.
Ponudiljim je igro, jih jo naučil igrati, v njej uživati in dal možnost biti najboljši.
V rokometnem Velenju je pustil pečat človeka športnega duha, ki je z entuziazmom in ognjevito predanostjo vodil mlade k rokometnemu Olimpu.
A žoga je okrogla in takšno je tudi naše bivanje - nepredvidljiv trenutek v večnosti...
A nekaterih trenutkov ne pozabimo nikoli, saj...
Ni smrt tisto, kar nas loči. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
■ IvoPl aninc Rokometna šola RKG orenje
ski Bistrici pri Impolu.	KegljačiŠ oštanja: slabz ačetek, dober konec.

SPORT IN REKREACIJA
Dekleta U-17 druge v državi
V nedeljo je mariborska dvorana Luknja gostila najboljše slovenske ženske ekipe v malem nogometu. Na finalni turnir Zimske lige, ki jo organizira NZS, so se po kvalifikacijskih turnirjih uvrstile štiri ekipe v vsaki konkurenci. Skupaj je v ligi nastopilo 16 klubov v konku-rencah -14, U-17 in članicah. ZNK Rudar Škale je kot edini klub v Sloveniji nastopil na finalu v vseh treh kategorijah, kar je izjemen uspeh.
Dekleta so tudi v Mariboru odigrala odlično in dokazala, da uvrstitev v finale ni bila naključna. Še posebej je potrebno izpostaviti igralke v mlajših kategorijah, ki so navdušile vse in z malo športne sreče oziro ma manj nesreče bi bile lahko še kakšno stopničko višje.
Pri dekletih -14 je naslov državnih prvakinj osvojilo Velesovo, kije v finalu premagalo ekipo Pomurja. Za tretje mesto je ZNK Rudar Škale premagal domači Maribor. Za
ZNK Rudar Škale so igrale: Maruša Sevšek, Kaja Gregorc, Gabi Robnik, Tina Marolt, Lara Prašnikar, Lana Golob, Zala Šart, Ines Pij-ukovič, Alma Pijukovič, Dejla Zahi-rovič in Alja Iskrač. Trenerka je Irena Založnik.
Velenjske nogometašice so v konkurenci -17 po veliki borbi morale priznati premoč ekipi Maribora. V malem finalu je bila novomeška Krka boljša od Interb-locka. Za najboljšo strelko lige v tej konkurenci je bila proglašena Anja Antolič iz ZNK Rudar Škale. Za ZNK Rudar Škale so igrale: Monika Robnik, Brigita Žagar, Anja Antolič, Nina Bračič, Maja Bric, Edisa Koca, Mateja Mlinar, Maruša Sevšek, Kaja Gregorc in Gabi Rob nik. Njihov trener je Dušan Uršnik.
V članski konkurenci je slavila Krka pred Senožetmi, Pomurjem in Rudarjm Škale. Za najboljšo vra-
tarko Zim ske lige je bila izbra na Avstrijka v velenjskem dresu Sonja Strassnig. Za člansko ekipo so nastopile: Zorica Garič, Irena Založnik, Sonja Strassnig, Barbara Tomic, Urška Tič, Rahime Sadikaj, Anja Antolič, Monika Robnik, Kristina Grbič in Dijana Savkovič. Tudi njihov trener je Dušan Uršnik.
Dekleta so že začele priprave za novo sezo no v 1. sloven ski žen ski nogometni ligi, v kateri so trenutno na šestem mestu. Treningi bodo večinoma potekali v Velenju, načrtujejo pa tudi krajše priprave v Medulinu, kjer bodo odigrale tudi dve prijateljski tekmi s hrvaškima prvoligašema. Prvo kolo spomladanskega dela bo na sporedu 15. marca, ko se bodo »knapinje« v Novem mestu pomerile z državnimi prvakinjami, ekipo Krke.
■ Matjaž Kovač
Izkazale so se.
Zanimiv mednarodni karate turnir
V Velenju
pojutrišnjem več kot 400 tekmovalcev iz sedmih držav - Že četrtič v spomin na Nestla Žganka
Velenjski karate klub Tiger, ki sodi med naj uspeš nej še v državi, bo v soboto izvedel v telovadnici šolskega centra mednarodni karate turnir v spomin na Nestla Zgan-ka, človeka, ki je močno zaznamoval razvoj Velenja.
Pričakujejo udeležbo več kot 400 tekmovalcev, od najmlajših do naj-
starejših iz vseh slovenskih klubov, udeležbo pa so napovedali tudi tekmovalci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Italije, Avstrije ter Madžarske.
Ob 10. uri bodo začeli tekmovati najmlajši, obod 16. ure dalje pa bodo tekmovali starejši nad 16 let. Vstop bo prost.
Klub so ustanovili leta 1994. Trenutno ima nekaj več kot 100 članov, od tega jih je približno polovica aktivnih. Imajo tudi uspešne tekmovalce, ki so stalni člani državne reprezentance. Konec januarja in v začetku februarja je bilo v Parizu 36. evropsko prvenstvo v kara-teju za kadete in mla din ce, ki se ga je udeležil tudi njihov obetavni tekmovalec Domen Mihelič. Zal
ni imel sreče, saj je že v prvem krogu nesrečno in tesno (1 : 2) izgubil s predstavnikom Nizozemske. V klubu so še zlasti ponosni na Omerja Tabakoviča, kije pred tremi leti na enakem prvenstvu osvojil bronasto medaljo, kar je doslej njihov največji uspeh.
»Lan sko leto smo med sedem desetimi registriranimi klubi končali na nehva lež nem četr tem mes tu. Nekaj točk nam je zmanj ka lo za tretje, kar pa ni pomembno. Bolj je pomebno to, da smo vedno uvrščeni med prvih pet klubov; to kaže, da imamo dobre tekmovalce in seveda tudi trenerje in za podmladek oziroma prihodnost se nam ni treba bati,« poudarja Bogdan Logar, sekretar kluba.
Dobil vozovnico za Kitajsko
Alpski smučar Filip Mlinšek iz Slovenskih Konjic, član Smučarskega kluba Velenje, je odlično nastopil na odprtem državnem prvenstvu Bosne in Hercegovine. Na Bjelašnici pri Sarajevu je zmagal v veleslalomu, slalomsko preizkušnjo pa je končal na drugem mestu. Za njim je uspešen mesec. Januarja je med drugim osvojil peto mesto na FIS tekmovanju v Zagrebu (slalom), peti je bil tudi na univerzitetni tekmi v Avstriji (superveleslalom) in osmi na tekmovanju Citizen v Kranjski Gori (veleslalom). Z dobrim smučanjem v zadnjem obdobju sije študent strojništva na mariborski fakulteti priboril tudi vozovnico za pot na Kitajsko. V drugi polovici februarja se bo v Harbinu udeležil 24. zimske univerzijade.
Plazar deveti
Letošnje mladinsko evropsko prvenstvo, na katerem se je predstavilo 777 tekmovalcev in tekmovalk iz 45 držav, je bilo v Parizu v Franciji. Nanj se je, kot smo v Našem času že poročali, uvrstil tudi Velenjčan Klemen Plazar, član Karate kluba Shotokan Velenje.
Petek je bil njegov dan za prvi nastop, in sicer v kategoriji kadetov, kamor spadajo 14-15 letniki. Klemen je najprej premagal I. Pocervina iz Luksem-burga, nato še I. Pricopa iz Romunije, pot v 3. krog pa mu je preprečil Slovak, M. Toure. V nadaljevanju je izgubil polfi-nalno borbo z domačinom, ki je zaprl Klemnu pot do repe-sažnih bojev. Na koncu je Klemen osvojil 9. mesto.
■ vg
Podelili priznanja za leto 2008
V Medobčinskem društvu invalidov Šaleške doline Velenje, ki povezuje odbore invalidov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter aktiv invalidov Premogovnika Velenje, deluje v programu za ohranjanje zdravja na športnem področju okoli tristo invalidov. Invalidi tekmujejo v dvanajstih športnih panogah, in sicer v pika-du, plavanju, šahu, streljanju z zračno puško, ribolovu, tenisu, veleslalomu, balinanju, kegljanju, namiznem tenisu in avto reliju, kije tudi najbolj številčen, saj na njem sodeluje okrog sto invalidov in tudi invalidi iz Madžarske, s katerimi na športnem področju izmenično sodelujemo že več let.
Kot vsako leto je tudi letos komisija za šport pri MDI razdelila športnikom invalidom medalje za dosežene rezultate.
Za priznanja se morajo invalidi na športnem področju truditi vse leto, saj se pri kriterijih za športni-
Tako so igrali
MIK 1. liga, 15. krog
Gorenje - Rudar 32:22 (14:8)
Gorenje: Gajič (12 obramb), Skok (3 obrambe) Dobelšek 2 (1), Kavaš 5, Medved 3, Bezjak 2, Oštir, Gromyko
2,	Sovič, Sjrk, Datukašvili 2, Mlakar
3,	Rnič 5, Štefanič 2, Golčar 5, Har-
ka invalida upoštevajo doseženi rezultati na društvenih, meddruš-tvenih, regijskih in državnih tekmovanjih. Z udeležbo na vseh teh tekmovanjih in upoštevanjem doseženih rezultatov lahko športnik invalid prejme društveno priznanje za tisto disciplino, v kateri je tekmoval.
V naših vrstah imamo tudi izvrstne športnike, saj je Doroteja Kunst že peto leto postala državna prvakinja v streljanju z zračno puško.
mandič 1. Trener :Ivica Obrvan Sedemmetrovke: Gorenje 2( 1), Rudar 1(1)
Izključitve: Gorenje 4, Rudar 6 minut Drugi izidi: Slovan - Celje Pivovarna Laško 18:17 (9:9), Krka - Merkur 23:23 (13:12), Trimo Trebnje - Cimos Koper 26:26 (14:12), Prevent - Jeruzalem Ormož 29:28 (14:12).
Roman Bor se je že štirikrat udeležil svetovnega prvenstva invalidov v kolesarjenju ter dosegal rezultate od četrtega do osmega mesta v kolesarjenju na kronometer, enake rezultate pa je dosegal tudi v cestni vožnji. Največji uspeh smo v športu dosegli v namiznem tenisu, saj se je naša članica Odbora invalidov Šoštanj Jolanda Belavič v letu 2008 udeležila paraolimpij-skih iger v Pekingu.
Vseh teh športnih panog v druš-
Lestvica:
Cimos Koper (14 tekem) 25 točk, 2. Gorenje (13) 23, 3. Celje Pivovarna Laško (14)19, 4. Prevent (13) 16, ... 16. krog (sinoči): Jeruzalem Ormož -Gorenje, Celje PL - Prevent; sobota, 14, februarja: Rudar - EJV Krka, Cimos Kp - Slovan; nedelja, 15. februarja: Merkur - Ribnica Irko hiše.
tvu ne bi bilo, če ne bi imeli zavednih čla nov, ki pro stovolj no vodijo naštete panoge, in športnikov, ki tekmujejo za krepitev psihofizičnih sposobnosti in zato niso plačani. V vseh športnih panogah so dobili od prvega do tretjega mesta medalje - te je prejelo 42 tekmovalcev športnikov.
■ F. K.
Kegljanje, 2 liga vzhod -3. krog
Šoštanj - Rudnik 5 : 3 (3133 : 3098)
Šoštanj : Križovnik 537 (0), Sečki 503 (0), Hasičič 549 (1), L. Fidej 528 (1), Arnuš 515 (1), Petrovič 378 -Mandelc 123- 501 (0).
Zborovali smo
Naše Pla nin sko druš tvo Vin ska Gora v začetku februarja imelo polne roke dela.
Po tradiciji smo prvo nedeljo v njem tudi letos izvedli že 21. zimski pohod na Ramšakov vrh.
Skoraj se ni bilo časa oddahniti, že je bila pred vrati izvedba zbora čla nov, ki smo ga doslej pozna li pod imenom »občni zbor«. Sedanja oblika je bolj smiselna, le navaditi se je bo še treba. Zbor je v spodnjih prostorih večnamenskega doma v Vinski Gori potekal v prijetnem vzdušju v družbi planinskih prijateljev. Zbor je v uvodnem delu popestren s predstavitvijo naših aktivnosti s pomočjo zelo lepih diapozitivov Tomaža Kumra. Po ustaljenem dnevnem redu smo pregledali opravljeno delo in ugotovili, da ga ni bilo malo. Udeleževali smo se raznih srečanj, akcij, izobraževanj in bili vsestransko aktivni.
Eden bistvenih ciljev delovanja društva je delo z mladimi. Pod mentorstvom prizadevne učiteljice Nade Štravs je v planinski krožek vključena tretjina učencev Podružniče osnovne šole Vinska Gora. Vsak mesec pridno hodijo v planine v okviru akcije »Lepi čeveljc«. Ta deluje v okviru Mladinske komisije pri PD Velenje. Sodelujejo tudi pri orientacijskih tekmovanjih v »Ligi Smrekovec«. Najmlajši med njimi so maja lani dosegli tretje mesto na SPOT-u, državnem orientacijskem tekmovanju v Gorici pri Slivnici. Markacisti smo svoje delo okronali
*** PO HRIBIH IN DOLINAH
s postavitvijo novega mostu čez potok Pirešica v Spodnji Črnovi, saj nam ga je katastrofalna poplava v septembru leta 2007 v celoti odnesla z nabrežino vred. Vsa pohvala tudi prizadevnemu Alojzu Vihru in pomočnikom za njegovo postavitev. Poleg licenčnega izpopolnjevanja dveh markacistov sta tečaj opravili tudi dve novi markacistki, saj dela na tem področju nikoli ne zmanjka.
Izpopolnjevali smo se tudi vodniki, ki moramo svoje znanje obnavljati vsake tri leta in ga dopolnjevati z novim. Pod našim vodenjem je bilo opravljeno kar nekaj izletov, od katerih najbolj izstopa vzpon na Montaž, ki smo ga združili s prijateljskim PD Dobrna.
V okviru Odseka za varstvo gorske narave izvedemo vsako leto čistilno akcijo ob regionalni cesti Arja vas-Velenje, kjer v Spodnji Črno-vi naša pla nin ska pot » Po poteh Vinske Gore« preseka to zelo prometno žilo. Še nadalje tečejo prizadevanja za postavitev informacijske table ob skalovju pod cerkvijo. Trenutno so »na potezi« jamarji Koroško-Šaleškega jamarskega kluba »Spe le os - Siga« iz Vele nja, da pripravijo tloris jame, za kar smo jim že vnaprej zelo hvaležni.
■ MarijaL esjak
Vabilo v planine!
Petek, 13. februarja: Šaleška planinska pot (PD Velenje, klub upokojencev Ggo re nje);
Sobota, 14. februarja: Zelenica - turna smu ka PD Vele nje, sekci ja Topol ši ca); Topol ši ca - Zavod nje - Topol ši ca; zim -ski Ratitovec (PD Velenje, sekcija
18
MODROiiii KRONIKA
S 12. februarja 2009
Neprilagojena hitrost
Velenje, 3. in 9. februarja - V torek dopoldan je prišlo do nesreče na lokalni cesti Šoštanj-Topolšica. Voznika osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na levo stran vozišča, kjer je trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila. V nesreči seje eden od voznikov lažje telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali na zdravljenje v celjsko bolniš-ni co.
V ponedeljek popoldan je voznik osebnega vozila, kije vozil po magistralni cesti v Paki, zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča v reko Pako. Pri tem se je lažje telesno poškodoval.
Velenjčani kradli v Celju
Velenje, Celje, 5. februarja - Policisti Policijske postaje Celje so konec prejšnjega tedna odvzeli prostost 23-letnemu Velenjčanu, osumljenemu, da je s pomočjo še dveh Velenjča-nov, starih 19 in 28 let, storil najmanj 14 kaznivih dejanj velikih tatvin. Osumljeni so vlamljali v trgovine, frizerske salone in lokale na območju Celja. Odtujevali so predvsem gotovino in mobilne telefonske aparate. Kazenske ovadbe sledijo.
Bi več svet lo be?
Liboje, Šempeter, 6. in 7. februarja - Žalski policisti so bili obveščeni, da je neznanec v petek s tovornega vozila, parkiranega na makadamskem parkirišču v Libojah, odtujil prednji odbijač z registrsko tablico, lučmi in smerokazi. Vlomil je tudi v kabino vozila in odtujil nekaj gotovine. Lastniku je povzročil za 1.000 evrov gmotne škode.
Tatvino avtomobilskih delov so v soboto ponoči zabeležili tudi v Šempetru, kjer je neznanec s kamiona ukradel prednja žarometa. Lastnik ocenjuje, da je z dejanjem oškodovan za dobrih 1.600 evrov.
Serija vlomov v oseb ne avto mo bi le
Velenje, 7. februarja - V soboto je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran na Kidričevi cesti v Velenju. Vlomilec je iz avtomobila odnesel avto-radiokasetofon, varnostni trikotnik in snežne verige.
Isto noč so policisti, po obvestilu občanke, posredovali na Aškerčevi cesti v Velenju, kjer se je vlomilec lotil tam parkiranega osebnega avtomobila, od tam pa se odpeljal z
Pripni svoje življenje!
Kazen za kršite lje 120 evrov
Ljubljana, Velenje, 8. februarja - V okviru akcije Varnostni pas rešuje življenje, ki se je v Sloveniji pričela 8. februarja, trajala pa bo do 22. februarja, bodo policisti poostreno nadzirali uporabo varnostnega pasu. Namen akcije je zmanjšati število umrlih in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Obveznost pripenjanja nalaga zakon o varnosti v cestnem prometu, kazen za kršitelje pa je 120 evrov.
Po podat kih minis tr stva za promet je lani v Sloveniji v prometnih nesrečah umrlo 29 voznikov osebnih avtomobilov, ki med vožnjo niso uporabljali varnostnega pasu.
belim golfom. Vozilo so policisti ustavili na Stantetovi cesti in pri kontroli ugotovili, daje imel sopotnik, mlajši moški, pri sebi več ukradenih predmetov, med njimi tudi avto-radio s CD predvajalnikom, ki ga je odnesel iz vozila na Aškerčevi. Sopotnika so zaradi zbiranja obvestil policisti pridržali do 6 ur, voznika pa zaradi vožnje pod vplivom alkohola do iztreznitve.
V	nedeljo, 8. februarja, je bilo vlomljeno v osebni avto na Cesti talcev v Velenju. Vlomilec je demontiral stikalo smerokaza, izpod pokrova pa več dovodnih cevi.
V	ponedeljek, 9. februarja, je bilo vlomljeno v kombinirano vozilo parkirano v Šaleku. Vlomilec je iz tovornega dela vozila vzel večjo količino novih delov za računalniško opremo. Zasebno podjetje je oškodoval za okoli 6.300 evrov.
Pogrešajo zlatnino
Parižlje, 7. februarja - V soboto zvečer je bilo v Parižljah vlomljeno v stanovanjsko hišo. Lastniki pogrešajo nekaj zlatnine.
Žagi dobili novega last ni ka
Žalec, 10. januarja - V zgodnjih torkovih jutranjih urah je bilo vlomljeno v trgovino v Žalcu. Neznanec je iz nje odnesel dve motorni žagi, vredni okoli 1.000 evrov.

emotech
EMO TECH D.O.O. Ločica ob Savinji 49c, 3310 Polzela
Smo hitro rastoče podjetje z dolgotrajno tradicijo in si želimo zastavljene cilje dosegati tudi z novimi sodelavci, zato vas vabimo, da se pridružite dosedanji ekipi, na lokaciji Šempeter pri Polzeli v Savinjski dolini.
1.	VEC VODIJ IZMEN (m/ž)
2.	VEČ TEHNOLOGOV (m/ž)
3.	VEČ CNC operaterjev (m/ž)
4.	VEČ KONSTRUKTORJEV (m/ž)
5.	VEČ ORODJARJEV (m/ž)
Od kandidatov pričakujemo:
•	organizacijska sposobnost, komunikativnost, timsko delo, odgovornost.
K točki 1.:
•	V., VI. ali VII. stopnja izobrazbe strojne oz. druge tehnične smeri
•	2 leti delovnih izkušenj na podobnem področju dela K točki 2.:
•	vsaj VI. oz. VII. stopnjo strojne smeri
•	sposobnost samostojnega opravljanja dela na tehnološkem področju, poznavanje CAD in CAM računalniških programov ter poznavanje orodij za pločevino oziroma avtomobilsko industrijo.
K točki 3.:
•	vsaj V. stopnjo tehnične smeri
•	poznavanje osnov programiranja
K točki 4.:
•	vsaj VI. stopnjo strojne smeri
•	samostojno opravljanja dela na področju računalniškega konstruiranja, modeliranja, izrisa načrtov za izdelavo orodij priprav za avtomobilsko industrijo ter poznavanje 2D in 3D modeliranja, ACAD sistemov.
K točki 5.:
•	IV. stopnjo izobrazbe strojne smeri (orodjar ali druge kovinarske stroke)
•	izkušnje na podobnem delovnem mestu
Nudimo:
•	zaposlitev za nedoločen čas
•	motivacijsko naravnan plačilni sistem
•	možnost osebnega in strokovnega razvoja
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Fori d.o.o. Prešernova cesta 1a, 3320 Velenje ali na mail: kadri@fori.si
Brat ogrožal brata
V	torek, 3. februarja popoldan, je v stanovanju na Koroški cesti v Velenju razgrajal in ogrožal brata pijan brat. Ne prvič. Policisti, ki so šli na kraj, so mu napisali plačilni nalog. Že naslednje popoldne pa so se z njim znova srečali, tokrat v Sparu v Velenju, kjer je ukradel steklenico viskija.
Spet s kuverto s kokainom
V	torek, 3. februarja, so policisti mlajšemu Velenjčanu zasegli dve papirnati kuverti s kokainom. Vsaj domnevajo, da je bel prah, ki je bil v njih, kokain. Šlo je za istega Velen-jčana, s katerim so se na podoben način in s podobno snovjo srečali že v četrtek. Tokrat so ga pri dr ža li za 48 ur, saj ga sumijo več premoženjskih kaznivih dejanj, potem pa ga s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil pripor.
Iz policistove beležke
Fant prete pel dekle
V	soboto, 7. februarja popoldan, je v stanovanjski hiši v Topolšici fant pretepel dekle. Policisti so oškodovanko, ki je utrpela vidne poškodbe, odpeljali v dežurno ambulanto zdravstvenega doma. Fanta čaka kazenska ovadba.
Pre te pe no ženo nagnal iz stanovanja
V	nedeljo, 8. februarja, je v Škalah mož pretepel ženo in jo nagnal iz stanovanja, trimesečni dojenček pa je ostal pri njem. Policisti so o dogod ku sezna ni li inter vent no služ bo Centra za socialno delo Celje, kije očetu v prisotnosti policije vzela otroka in ga predala materi. Zoper kršitelja so odredili 48-urno pridržanje, sledila bosta kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini in varnostni ukrep prepoved približevanja.
Gro zil ses tri, da jo bo ubil
V ponedeljek, 9. februarja, je brat sestri, skupaj stanujeta na Efenkovi v Velenju, grozil z ubojem. Pred njim je pobegnila iz stanovanja. Policisti so brata zaslišali in izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Čaka ga ovadba zaradi ogrožanja varnosti.
Vredno pohvale
Policisti so tokrat pohvalili dva občana, ki sta prejšnji torek, 3. februarja (o tem smo že poročali) pomagala iz ledeno mrzlega Velenjskega jezera rešiti dveletno dekli co in nje no mamo in jima do pri ho da reševal cev nudi la prvo pomoč.
Občanka, kije v četrtek, 5. februarja, našla moško denarnico z osebnimi dokumenti in denarjem, je to prinesla na Policijsko postajo Velenje. Policisti jo bodo vrnili lastniku, ki je bo gotovo vesel.
Zimske počitnice
AdilH uselja
Zimske počitnice so pred vrati in otroci jih komaj čakajo. Letos obratujejo vsa smučišča in v času zimskih počitnic bodo ta še bolj obiskana. Razigranost, želja po sprostitvi in zabavi marsikomu pomenijo več kot pa (ne)napisana pravila vedenja na smučiščih. Upoštevanje pravil je še posebej pomembno pri večjem številu smučarjev na smučišču, ko moramo zaradi sebe in drugih smučati disciplinirano in odgovorno. Številne nesreče na smučiščih v letošnji zimi naj bodo resno opozorilo, da se nesreča lahko zelo hitro zgodi, odpravljanje posledic pa je neprimerno težje in predvsem dolgotrajnejše, ne glede na to, ali gre za zdravljenje ali postop ke na sodi šč u.
In če se s šolarji odpravljate na smučanje, med priprave uvrstite tudi pogovor o varnosti na smučiščih. Seveda, pri tem ni potrebno prestrašiti otroka, ampak ga je treba seznaniti z (nenapisanimi pravili, a tudi pastmi in nevarnostmi, na katere mora biti pozoren. Če z otrokom ponovite 10 FIS pravil in se pogovorite o njih, boste veliko naredili. Pa poglejmo, katera pravila so to?
1.	OBZIRNOST DO DRUGEGA: Smučar se mora tako obnašati, da ne ogroža ali poškoduje drugega.
2.	SMUČARSKO ZNANJE: Smučar ne sme voziti na pamet. Hitrost mora prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smučišču in gostoti smučajočih. Hitrost je tudi na smučiščih eden od glavnih vzrokov za nezgode in poškodbe. Torej, prilagodite hitrost!
3.	IZBIRA SMUČINE: Hitrejši smučar mora tako izbrati smučino, da ne ogroža smučarjev pred seboj.
4.	PREHITEVANJE: Smučar lahko poljubno prehiteva, vendar v taki razdalji, da ima prehitevani dovolj prostora za smučanje. Pri tem bodite pazljivi, strpni in odgovorni, še zlasti do mlajših smučarjev in tistih, ki nimajo veliko znanja in izkušenj.
5.	V SMUK - NADALJEVANJE: Preden smučar odsmuča po progi, mora pogledati navzdol in navzgor, če je varno zanj in za dru ge.
6.	USTAVLJANJE: Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smu či šč a, razen v sili, ven dar naj se čimprej umak ne. To velja tudi za nepregledna mesta (zopet podobnost s cestnim prometom).
7.	VZPENJANJE - SESTOPANJE : Smučar sme za vzpenjanje ali sestopanje uporabiti le rob smučišča.
8.	UPOŠTEVANJE OZNAČB: Smučar se mora naučiti in spoštovati signalne in prometne oznake na smučiščih. To še posebej velja za smučišča v tujini, kjer so lahko označbe drugačne kot pri nas. A zato niso nič manj pomembne.
9.	POMOČ PRI NESREČI: Pri nesreči je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu.
10.	DOLŽNOST LEGITIMIRANJA: Smučar, kot udeleženec ali priča, odgovoren ali ne, se mora pri nesreči pustiti legitimirati.
Ko pridete na smučišče, upoštevajte starost otroka in njegove ne zgolj smučarske sposobnosti. To še posebej velja na tistih smučiščih, kjer ste prvič, ali če gre za velike smučarske komplekse, kjer so številne smučarske proge ali povezave z več smučišči. Bdenje ali skupno smučanje z otrokom je veliko bolj prijetno in odgovorno kot pa skrbi in iskanje skupaj z reditelji ali policisti. Če so otroci mlajši, je zelo priporočljiva uporaba zaščitne čelade, čeprav se njena uporaba počasi a vztrajno povečuje tudi pri odraslih. In ker so hitrosti na smučiščih marsikje podobni tistim na cesti, se spomnite znanega stavka „Pametno glavo varuje čelada."
Naj ne bo odveč tudi opozorilo, da bodite pozorni na svojo smučarsko opremo, zato je ne puščajte brez nadzora, pred odhodom pa si zapišite serijske številke, značilnosti, še bolje pa, dajo fotografirate. In preden se odpravite od doma, se seznanite z vremensko napovedjo, preverite in spremljajte razmere na cesti, da se lahko izognete morebitnim nevšečnostim. Računajte tudi na to, da potovanje lahko traja dlje, zato se od doma odpravite pravočasno, z zadostno količino goriva, v avto pa vzemite tudi kakšno brezalkoholno pijačo in hrano, če slučajno obtičite v kakšnem zastoju. Če se boste od doma odpravili za cel teden, zaprosite koga, naj vam popazi na stanovanje ali hišo, ker so vsake počitnice tudi priložnost za vlomilce. Razposajene, vesele, prijetne in predvsem varne počitnice vam želim, ne glede na to, kje in kako jih boste preživeli. Srečno!!!

UTRIP
m
orosKoo
Oven od 21.3. do 21.4.
Odločili se boste, da vreme ne bo več vplivalo na vaše počutje. Če si boste to še tako želeli, se ne bo zgodilo. Tako luna kot ostali planeti, še posebej pa spremenljivo vreme, bodo tisti, ki bodo krojili vaš vsakdan. Težavice, s katerimi se trenutno ubadate, so prehodne narave, čeprav pri njih iz muhe radi naredite slona. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Sploh, ker je Valentinovo pred vrati. In letos je lahko drugačno, lepše.
Bik od 22.4. do 20.5.
Napeti in delovno naporni dnevi so k sreči za vami. Preostanekfebruarja bo za vas boljši, predvsem pa bolj sproščen. Moč, ki ste jo našli v sebi, ko ste se morali spoprijeti s precej težko življenjsko situacijo, bo neverjetna. Za to, da se boste bolje počutili, pa potrebujete veliko več. Zato bo še najbolje, če si v naslednjih dneh privoščite oddih, četudi ne bo dolg. Narava bo mamljiva, čudež pa lahko naredi tudi večer v dobri družbi tistih, ki jih imate res radi. Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepšali dneve, vam pa se bo zdelo, da so s svojimi nasveti povsem odveč.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Nič novega ni na obzorju. Razpeti ste med več svetov, v vsakem pa od vas zahtevajo maksimum. Neka novica vas je pred dnevi precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli v roke in se umirili. Teden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Še najpogosteje bodo krivi virusi, čisto za vse pa jih tudi ne boste mogli kriviti. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Valentinovo? Pokažite tistim, ki jih imate radi, koliko vam pomenijo.
Rak od 22.6. do 22.7.
Zvezde vas bodo v naslednjih dneh močno razvajale. Rekli si boste, da je res že skrajni čas. Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. V družbi boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil, pa pri tem sploh ne bo šlo za ljubezensko zvezo. Lahko, da bo povezan z vašim hobijem ali službo.Vsekakor bosta imela veliko skupnega. In to bosta znala deliti tudi v prihodnjih mesecih. Zdravje? Solidno bo.
Lev od 23.7. do 23.8
Nimate prave volje in to se vleče že nekaj dni. Da je čas velikokrat najboljši zdravnik, ste že spoznali, v naslednjih tednih pa se bo to znova potrdilo kot sveta resnica. Čas bo tudi tokrat poskrbel, da boste pozabili na slabo in začeli negovati in nadgrajevati dobro. Čez noč se pač ne bo zgodilo, da bi bilo vse spet tako kot si želite. Nekaj prostih dni bi vam naravnost godilo. Če le gre, si jih privoščite, sploh, če imate doma tudi otroke, ki bodo imeli počitnice. Če ste ljubitelj zimskih športov ali ne, preživite čim več časa v naravi. Ker se boste v njej najbolje počutili in tudi sprostili. Ljubezen? O njej boste v času Valentinovega le poslušali. Druge, seveda.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Želeli si boste počitnice, ker je pač takšen čas. Mnogim se bo želja uresničila, a bo to pomenilo le, da bodo odpadle nekatere redne dnevne obveznosti. Prave zabave pa bo bolj malo. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko nege in pozornosti in zna se zgoditi, da vam bo znal, če si ne boste vzeli časa zanj, vzbuditi slabo vest. Vi pa se boste vrteli v začaranem krogu želja in sanj. Edina stvar, ki vam ne bo šla na roko, bo čas. Tega boste imeli še vedno premalo, četudi bodo mnogi imeli občutek, da ga imate preveč. Tako pa ne bo tudi zato, ker ne boste imeli ne prave motivacije in ne volje do dela. Nič ne skrbite, zima bo kmalu preteklost. In z njo bo odšlo malodušje.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Če se ne boste znali sami ustaviti, vas bodo drugi. Ali pa višja sila, ki ji lahko rečemo kar zdravje. Dobro veste, da zadnje čase spet preveč delate. Predvsem pa o delu preveč razmišljate, obremenjujeta sebe in svoje najbližje. Nekoč se vam je to že dogajalo, zato tokrat ne spustite niti iz rok. Poskušajte nadzirati tok dogodkov, predvsem pa si vzemite več časa zase in za svoje boljše počutje. Morda bo še najbolje, če za kakšen teden vse, kar vas razburja, porinete na stranski tir in delate le tisto, kar je nujno. Sami boste začutili, kdaj bo čas, da se spet lotite večjih projektov. Zanje pa boste potrebovali veliko več energije kot v preteklosti.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Teden, ki je pred vami, bo preprosto lep. Sploh, če si boste privoščili zimske počitnice, pa naj bo doma ali v tujini. Čeprav vas bo kakšnega koraka, za katerega se boste odločili, zavestno strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Za odlično počutje pa bo poskrbel nekdo, ki ga imate najraje na tem svetu in bi zanj naredili prav vse. Srečanje ob koncu tega tedna bo v naslednjih dneh povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in počutju, saj vam bo končno odprlo oči.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Februar bo letos še pester, pa čeravno bo kratek. Zelo boste zaposleni, utrujenosti pa vseeno ne boste čutili. A le zato, ker boste počeli stvari, v katerih resnično uživate, pokažete pa lahko tudi vso svojo ustvarjalnost. Dejstvo je, da si nekaj tako močno želite, da podzavest dela namesto vas. Sedaj, ko se bo želja uresničila, pa ne boste več tako močno srečni in polni energije. Tudi zato, ker morate imeti pred sabo jasen cilj, drugače izgubite motivacijo. Vaše življenje se bo res precej spremenilo. In to na bolje. Pa si tega kar ne boste hoteli priznati. Čeprav boste partnerju končno pokazali, da vam veliko pomeni.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Precej nezainteresirano boste delovali in takšni tudi boste. Živeli boste kar tja v en dan, mimo partnerja, mimo družine. Kot da se je svet ustavil. In to ravno v dneh, ko boso vsi pričakovali, da boste še bolj aktivni kot sicer, saj bo čas počitnic. Čeprav boste v glavi ves čas premlevali, kaj vse bi bilo dobro narediti in kaj bi bilo dobro izpeljati, se konkretno ne boste lotili prav ničesar. Predvsem pa ne boste nič kaj komunikativni. In to, da boste molčali in se umikali svetu okoli vas, zna stanje še poslabšati. Pazite, kaj boste domačim obljubili ob koncu tega tedna, da vam ne bo žal.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Vse bi dali, da bi se zima poslovila, saj je imate že vrh glave. Pogrešate posedanje na soncu, klepet s prijatelji in znanci ob naključnih srečanjih v lepih, sončnih dnevih. Preprosteje povedano, pogrešate druženje. To pa pomeni, da se pomlad že seli v vaše počutje. Saj ne, da bi imeli z njo povezane kakšne posebne načrte, le bolj živahni in dobro-voljni boste. Partner se zna nekaj dni obnašati kot da je pri vas le za določen čas, skupni interesi in preživljanje prostega časa pa bosta nična. Za samske pa velja, da zna biti Valentinov vikend pester kot že dolgo ne. Nasprotni spol vas bo opazil, brez skrbi.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Zadnje čase se vaše misli vse prepogosto vrtijo okoli denarja. Čeprav vam ta nikoli ni pomenil vse na svetu, pa vam ni čisto nič lepo in lahko, če čutite, da ga nimate dovolj. In to se vam dogaja že od novega leta naprej. Še znanci in prijatelji se ne bodo mogli naču-diti, kako varčni ste postali. Pa ni vsega kriva le panika zaradi krize, ampak tudi višji izdatki, kot ste jih pričakovali. Ker bo treba račune poravnati takoj, res pamet v roke. Najprej poplačajte dolgove, šele potem si privoščite tudi kaj takega, kar ni nujno. Če bo seveda še kaj ostalo. Če že pri denarju zadnje čase ne kaže najbolje, pa je na ljubezenskem področju vsak dan bolje. In lepše. Tudi to šteje!
Nagradna križanka Avto Škorjanec
AVTO ŠKORJANEC
www.avto-sKorjanec.si
Tel.: 03/ 426 08 70
K1A MOTORS
« HiivmL tiii
Jeep
* skuterji
DAIHATSU
Smo zastopnik in serviser za več znamk in trgovec z avtodeli za vse vrste vozil.
> Nova in rabljena »ožila > Staro za novo
- Valanie: 898 34 90 - Celje salon: 426 08 70
-	Celje trgovina: 426 08 81
-	Celje servis: 426 08 85 ■ Celje odpad: 426 08 86
AVTOMOBILI KIA
GARANCIJA DO 7 LET ali 150.000 km
KIA - ie 15 let v Sloveniji!
AKCIJA -Jubilejna ponudba vozil KIA
Vabljeni na testne vožnje v Avto Škorjanec PE Celje, Mariborska 115.
Rešeno geslo izrežite in pošljite najkasneje do 23.2.2009 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Škorjanec". Izžrebali bomo 3 praktične nagrade, ki jih prispeva Avto Škorjanec, PE Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
stvari je pomembnejših
Zato vas vabimo na naše informativne dneve:
| 13. 2. 2009 ob 10.00 in 15.00 | 14. 2. 2009 ob 10.00
| 20. 2. 2009 ob 16.00	Trg mladosti 2 Velenje
| 21. 2. 2009 ob 16.00 t: 03 898 64 10 | www.vsvo.si
Nagrajenci nagradne križanke Očesne optike Likeb Ternik iz Mozirja, objavljene v tedniku Naš Čas, 29. 1. 2009 so: Miran Jančič, Lajše 207 / B, 3325 Šoštanj
Drago Strahovnik, Goriška 42, 3320 Velenje
Janko Ponikvar, Polje c. XX / 15 A, 1260 Ljubljana Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Zgodilo se je
od 13. do 19. februarj a
• • •
-	13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za območje takratne občine Velenje;
-	13. februarja 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Arje vasi Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina proglasili za najboljšo med štiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka; med posamezniki je prvo mesto osvojila kmetija Franca Rotnika iz Raven pri Šoštanju;
-	16. februarja 1993 je Ivan Atelšek postal predsednik upravnega odbora Gorenja, vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenje pa je postal Jože Stanič;
-	16. februarja 1995 so velenjski rudarji dosegli rekorden dnevni izkop premoga, saj so ga na šestih odkopih nakopali kar 30.000 ton; rekord so dosegli tudi na visoko produktivnem odkopu B +25 v jami Pesje, kjer so v enem dnevu nakopali 9500 ton lignita;
-	17. februarja 1821 se je v Škalah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc;
-	leta 1967 je 17. februarja v Šoštanju začela delovati nova avtomatska telefonska centrala;
-	stanovalcem pogorele šoštanjske graščine so 17. februarja leta 1999 svečano predali ključe triintridesetih obnovljenih stanovanj;
-	18. svečana 1993, ko je pred stav-
Šoštanj( arhivM uzejaV elenje)
bo velenjske občine potekal protestni shod deklet in žena iz Zavodenj za hitrejše reševanje ekoloških težav Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil današnji velenjski župan Srečko Meh;
- 18. svečana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem končala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter
z bronasto medaljo v slalomu najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenj čan Ber nard Vaj dič;
-19. februarja 1939 je bil v Šoštanju ustanovljen aero klub Naša krila; člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra leta 1939.
■ DamijanK Ijajič
ČETRTEK, 12. februarja
Tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Prismoda, 17/52
09.35	Male sive celice, kviz
10.20	Maks, 4/8
10.50	Turbulenca
11.40	Sveto in svet
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Starost je rokenrol, 5/16
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 20/26
16.10	Moje sanjsko kolo, dok. film
ebu iz Turčije
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Pastirske hiše na Krasu, dok.
18.00 Žrebanje deteljice 18.10 Milan, risanka 18.15 Pujsa Pena, risanka 18.25 Strasti, 59. del 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Tednik
Begunca - primer dr. Radovana Karadžica in generala Ratka Mladica, dok.
21
22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.35 Tv dnevnik 12.2.1991 00.00 Dnevnik 00.35 Dnevnik zamejske Tv 01.00 Infokanal
TV SLO T?
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.15 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 09.45 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1.
vožnja 11.15 Tv prodaja 11.45 Tv dnevnik 12.2.1991 12.10 Po Rusiji z Jonathanom Dimblebyjem, 1/5 . SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja 14.45 Tv prodaja 15.15 Globus 15.45 Izjemne živali, 1/7 16.10 Evropski magazin 16.40 Med valovi, tv Koper Mostovi
SP v alp. smuč., VSL (Ž), posnetek
Z glasbo in s plesom ... 20.05 Liga prvakov v odbojki, osmina finala, Ach volley Bled - Zenit Kazan, prenos Številke, 21/24 22.40 Temnopolti arijec, 1/2 ""15 Zabavni infokanal
13.15
17.10 17.40
19.10
22
POP
06.40	24ur
07.40	Ljudstva sveta, dok. serija
08.45	Viktorija, nad.
09.40	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.50	Ordinacija, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Popovi zdravniki, pog. oddaja
14.15	Učenca, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan
22.40	24urzvečer
23.00	Beg iz zapora, nan.
23.55	Prijatelji, nan.
00.25	Pogajalca, nan.
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasve ti, pono vi tev 11.05 Pop corn, glasbena oddaja,
gostje: Stereotipi 12.00 Videospotdneva 12.05 Jelena, telenovela, 51/110,
pono vi tev 14.00 Videostrani, obvestila 17.20 Videospot dneva 17.25 Hrana in vino, kuharski nasveti 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 52/110 19.30 Videospotdneva 19.35 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.45 Regi o nal ne novi ce 2 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Zimska avantura - Rogla
2009, repor ta ža 21.30 Praznični koncert Orkestra Premogovnika Velenje, posnetek 22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informa tiv na odda ja, pono vi tev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospotdneva 23.55 Vide ostra ni, obvesti la
13. februarja
tv slo rr
06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.10 Trojčice: 20.000 milj pod
morjem, nan. 09.35 Oddaja za otroke 09.55 Moje sanjsko kolo, dok. film ebu
10.10 Enajsta šola 10.45 Mladi znajo pomagati, dok. film
11.20 Dimnikar, 1. del 11.50 Osmi dan 12.25 Slovenski magazin 13.00 Poročila šport, vreme 13.15 Zadnja Gustloffova plovba,
14.05	Academia Croppensis, dok.
feljton
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.00	Risanka
16.10	Iz popotne torbe: sol
16.25	V pričakovanju božiča, 9/12
17.00	Novice, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.45	Tv pogled
17.55	Duhovni utrip
18.10	Lojzek, risanka
18.20	Zakaj?, risanka
18.25	Strasti, 60. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Kriza identitete, 6/16
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub
00.10	Duhovni utrip
00.25	Pastirske hiše na Krasu, dok. oddaja
00.55	Tv dnevnik 13.2.1991
01.20	Dnevnik
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.15	Glasnik
08.40	Umetnost igre
09.10	Tv prodaja
09.45	SP v alp.' smuč., VSL (M), 1. vožnja
11.25	SP v nord. smuč., smuč. teki, sprint (M+Ž) klasično, prenos
13.15	SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja
14.45	Evropski magazin
15.15	Tv dnevnik 13.2.1991
15.35	Šport špas
16.05	Študentska
16.25	Mostovi
16.55	Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje
17.20	SP v alp.' smuč., VSL (M), posnetek
18.50	Zlata šestdeseta: Milan Lindič
in Tugo Klasinc
20.00	Arhitekturna potepanja z
Danom Cruickshankom, 2/8
20.50	Frasier, 15/25
21.15	Med življenjem in smrtjo, am. film
23.10	Čar kresne noči, koprod. film
00.35	Svitanje, 1/13
01.20	Zabavni infokanal
POP
06.05	24ur, ponovitev
07.05	Trenja
08.45	Viktorija, nad.
09.40	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.50	Ordinacija, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Popovi zdravniki, pog. oddaja
14.15	Urgenca, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Podli fantje, am. film
22.00	Brez sledu, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Mestni rešitelj, am. film
00.45	24ur, ponovitev
01.45	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jut ro, informa tiv na
odda ja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pono vi tev 11.05 Jelena, telenovela, 52/110,
pono vi tev 11.50 Vide os pot dne va 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.20 Vide os pot dne va 17.25 Hrana in vino, kuharski nasveti 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroš ka odda ja 18.40 Regi o nal ne novi ce 1 18.45 Jelena, telenovela, 53/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doli ne, informa tiv na odda ja 20.50 Regi o nal ne novi ce 2 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Raz gle do va nja, informa tiv na odda ja
21.30 Potuj z mano, 3. TV mreža 22.00 Sodob na umet nost, infor ma tiv na odda ja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
infor mativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Vide os pot dne va 00.15 Vide ostra ni, obves ti la
SOBOTA, 14. februarja
tv slo rr
06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Križ kraž
sledi Zajček Bine, lutkovna nan. sledi Emanuel iz Evrope, dok. film sledi Timotej hodi v šolo, ris. nan. sledi Ribič Pepe, 18/30 09.20 Izgubljeni zaklad templjarjev, 2. del danskega filma Polnočni klub, ponovitev Tednik
Poročila, šport, vreme Tranzistor, 4. oddaja Rožnati panter, risanka Emil in detektiv, nemški film
10.40 11.55 13.00 13.15 13.50 14.00 15.55 sledi 16.10 17.00 17.15 17.20 sledi 17.30 17.55 18.10 18.40 18.45
Sobotno popoldne O živalih in ljudeh, tv Maribor
Labirint-vitalnost Poročila, šport, vreme Ozare
Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu, tv Maribor Nagradna igra Z Damijanom Dinko pod krinko, risanka Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Vrnitev v New york, am. film 21.35 ARS 360 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Hri-bar 23.35 Gandža, 21/22 00.05 Gandža, 22/22 00.30 Tv dnevnik 14.2.1991 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.15 Dnevnik zamejske tv 01.40 Infokanal
TV SLO
06.50 Skozi čas 07.00 Tv dnevnik 14.2.1991 07.30 Polemika 08.40 SP v biatlonu, sprint (Z), prenos
09.45 SP v alp. smuč., SL (Z), 1. vožnja
11.10 SP v biatlonu, sprint (M), prenos
12.10 SP v nord. smuč., smuč. teki,
10 km (Z) klasično, prenos SP v alp vožnja
13.15 SPv .alp. smuč.
ücno, pjei č., SL (Ž),
14.30 Z glavo na zabavo - big father 14.55 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem, 15.55 SP v smuč. skokih, prenos 18.35 Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje 19.00 Ivo Zorman: Botre, tv film 19.55 Košarka (M), lige nlb, Helios -
Crvena zvezda, prenos 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.15 Alpe, Donava, Jadran 22.45 Sobotno popoldne 01.05 Zabavni infokanal
POP
POP TV
07.30 Tv prodaja 08.00 Poštar Peter, ris. serija 08.30 Mojster Miha, ris. serija 08.40 Profesor Baltazar, ris. serija 08.45 Art Attack, izob. oddaja 09.10 Bratz, ris. serija 09.30 Pingvini v vesolju, ris. serija 09.55 Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.15 Gnusologija, ris. serija 10.40 Transformerji, ris. serija 11.05 Slonji dnevnik, dok. oddaja 12.05 Nekoč in danes, dok. oddaja 12.55 As ti tud not padu?! 14.45 Emily in njeni fantje, nan. 15.15 Selitev v divjino, ang. nan. 16.10 Zločini pred domačim pragom, nan.
17.00 Prekletstvo Rožnatega
panterja, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Terminal, am. film 22.10 Bratovščina, nan. 23.15 Večno sonce brezmadežnega
uma, am. film 01.05 Znana nevesta, ang. film 02.40 24ur, ponovitev 03.40 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroš ka odda ja,
pono vi tev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Jelena, telenovela, 53/110,
pono vi tev 10.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pono vi tev 10. oddaje 11.00 Vide os pot dne va 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.40 Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec CM, kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 18.45 Asova gibanica, informativna
19.10 Vide os pot dne va 19.20 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 1718. VTV maga zin, regi o nal ni
-informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Pesem za lju be zen, kon cert
Jana Plestenjaka 22.00 Vabi mo k ogle du 22.05 Odpr ta tema, pogovor 23.05 Videospot dneva 23.10 Vide os tra ni, obvesti la
NEDELJA, 15. februarja
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Medena druščina, ris. film
sledi	Trnovo robidovje, 2/8
sledi	Strah ima velike oči, ris. film
09.50 Šport špas
10.20	Anica in zajček, 7/10
10.50	Sledi
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.30	Prvi in drugi
14.45 Fina gospa, 40/40
15.15	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	Glasbeni troboj, prvi del
15.25	Športne novice
15.35	Glasbeni troboj, drugi del
15.45	Glasbeni troboj, tretji del
15.50	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
16.00	Šport
16.10	Družabna
16.30	Za prste obliznit, 3/5
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.20 Fokus 18.25 Žrebanje lota 18.40 Maks in Rubi, risanka 18.45 Reci ne!, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Tv pogled 19.55 Spet doma
21.45 Maša za Lojzeta Bratuža, dok. film
22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Pokvarjena dekleta, 9/16 23.45 Pokvarjena dekleta, 10/16 00.35 Tv dnevnik 15.2.1991 01.00 Dnevnik, ponovitev 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.50 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.10 Tv prodaja 07.40 Skozi čas 07.50 Tv dnevnik, 15.2.1991 08.20 Globus
08.55 SP v biatlonu, zasled. tekma (Ž), prenos
09.45 SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja
11.10 SP v biatlonu, zasled. tekma
(M), prenos 12.15 Tv prodaja 12.45 Alpe, Donava, Jadran 13.15 SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
14.40 SP v smuč. skokih, ekipno, prenos
20.00 Po Rusiji z Jonathanom
Dimblebyjem, 2/5 21.00 Jesenin, '9/11 21.55 Ljubice, 6/6 22.45 Na utrip srca 00.20 Zabavni infokanal
POP
07.30 Tv prodaja 08.00 Poštar Peter, ris. serija 08.25 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.35 Mojster Miha, ris. serija 08.45 Profesor Baltazar, ris. serija 08.50 Art Attack, izob. oddaja 09.15 Bratz, ris. serija 09.40 Pingvini v vesolju, ris. serija 10.05 Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.30 Gnusologija, ris. serija 10.55 ŠKL
11.55 Jamie Oliver: Etična vzreja?, 1/2
12.50 Alfie, ang. film 14.50 Zdravilna moč narave, dok. serija
14.55 Oprah pripravlja presenečenja,
dok. serija 15.55 Moški v krošnjah, nan. 16.45 Čarovnije Derrena Browna,
dok. serija 17.15 Pošasti iz omare, ris. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?!, gostja Salome
21.50 Zvezde na sodišču, nan. 22.45 Srčne igre, am. film 00.50 24 ur, ponovitev 01.50 Nočna panorama

PONO VI TEV ODDAJ TEDEN SKE GA SPO RE DA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1717. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec CM, kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 10.35 1718. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Investicije in projekti Občine Šmarje pri Jelšah v letu 2009, pogovor v studiu 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Pesem za ljubezen, koncert
Jana Pleste nja ka 13.15 Hrana in vino, kuharski nasveti
-tedenski izbor 14.15 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja 18.50 Pop corn, glas be na odda ja, gostje: Stereotipi, The Maff 19.45 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doline, informativna oddaja 20.30 Pesem za ljubezen: Davor Radolfi in Ritmo Loco, pos netek kon cer ta 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 16. februarja
tv slo rr
06.30 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.10 Gumbek in riavček, 20/26 09.35 Šport špas, 5. del 10.05 Anica in zajček, 7/10 10.30 V pričakovanju božiča, 7/12 11.05 Sevanje, dok. oddaja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Izjemne živali, 2/7 13.50 Zadnja tramvajska postaja, dok. feljton
To je ljubezen, koncert Nuše Derenda Poročila
Dober dan, Koroška 15.45 Svet Petra zajca in prijateljev, 1/5
16.10 Ribič Pepe, 18/30 16.25 S soncem v očeh: pravice,
15/16 16.40 Bukvožer 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled
17.30 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Pipi in Melkijad, risanka 18.45 Dragi domek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Polemika 21.00 Želite, milord?, 6/26 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Umetni raj 23.25 Glasbeni večer 00.10 Tv dnevnik 16.2.1991 00.30 Fotografa divjine, dok. oddaja 01.25 Dnevnik, ponovitev 02.00 Dnevnik zamejske tv 02.30 Infokanal
14.10
15.00 15.10
TV SLO Ü
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Osebnost Primorske 2008
11.05	Tv prodaja
11.35	Sobotno popoldne
13.55	Tv prodaja
14.40	Slovenski utrinki
15.10	Posebna ponudba
15.30	Tv dnevnik 16.2.1991
15.50	Osmi dan
16.20	ARS 360
16.40	Alpe, Donava, Jadran
17.10	Prvi in drugi
17.30	To bo moj poklic: Dimnikar, 2. del
18.0	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Berlin, Berlin, 14/20
19.25	Z glavo na zabavo
20.00	Fotografa divjine, dok. oddaja
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Cityfolk: Rotterdam
22.45	Morilec mehkega srca, am. film
00.30	Zabavni infokanal
POP
06.55	24ur, ponovitev
07.55	Barbie - princeska plesa, ris. film
09.20	Slonček Benjamin, risanka
09.50	Art Attack, izob. oddaja
10.20	Tv prodaja
10.50	Marina, nad.
11.40	Ordinacija, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popovi zdravniki, pog. oddaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.40	Razočarane gospodinje, nan.
21.35	Umazan seksi denar, nan.
22.30	24ur zvečer
22.50	Beg iz zapora, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Pogajalca, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1718. VTV magazin, regionalni
-informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.20 Videospot dneva 17.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 11. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja,
ponovitev 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 54/110 19.30 Videospotdneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Lojze Pose del, posla nec ZARES v DZ RS
21.00 Regionalne novice 2 21.05 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doline, informativna oddaja 21.50 Iz odda je Dobro jut ro,
informativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila
TOREK, 17. februarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Sovica oka, 1/2
09.30	Sonce v žepu, otroška oddaja
09.40	Ribič Pepe, 18/30
10.00	Risanka
10.10	S soncem v očeh, 15/16
10.25	Bukvožer
10.35	Zgodbe iz školjke
11.10	Fotografa divjine, dok. oddaja
12.10	Maša za Lojzeta Bratuža, dok. film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Umetni raj
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo ... življenje, 16/26
16.10	Potplatopis, 7. oddaja
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Romanika, 1/4
18.05	Bača, dok. nan.
18.30	Zrebanje Astra
18.40	Pravljice o zobnih miškah, risanka
18.45	Hupko, trobilka in pihec,
risanka
18.25	Strasti, 57. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Kiparjenje časa, dok. oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Sedem obdobij rocka, 7/7
23.55	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.20	Romanika, 1/4
00.50	Tv dnevnik 17.2.1991
01.10	Dnevnik, ponovitev
01.45	Dnevnik zamejske tv
02.10	Infokanal
TV SLO
06.10	SP v biatlonu, 20 km (M),
prenos
08.35	Otroški infokanal
09.10	Tv prodaja
09.40	NLP, razvedrilna oddaja
12.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
13.25	Dober dan, Koroška
14.00	Tv prodaja
14.40	City folk: Rotterdam
15.10	Bleščica, oddaja o modi
15.40	Studio city
16.40	Tv dnevnik 17.2.1991
17.00	Sledi
17.30	Glasnik
17.55	Mostovi
18.30	SP v biatlonu: 20 km (M),
posnetek
19.30	Ljubezen v glasbenih delih
20.00	Irska Škotska, izob. serija
20.35	Globus
21.05	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.35	Dresden, 1/2
23.05	Tranzistor, 4. oddaja
23.45	Zabavni infokanal
POP
06.50	24ur
07.50	Pojmo s
.. _________ , ris. film
25	Krofko, risanka
09.40	Art Attack, izob. oddaja
10.10	Tv prodaja
10.40	ŠKL, ponovitev
11.40	Ordinacija, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popovi zdravniki, pogov. oddaja
14.05	Sedma nebesa, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Enota za posebne primere, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Beg iz zapora, nan.
00.10	Prijatelji, nan.
00.40	Pogajalca, nan.
01.30	24 ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 11. oddaje 11.05 Poslanska pisarna: Lojze Posedel,
posla nec ZARES v DZ RS 12.05 Jelena, telenovela 54/110 14.15 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.20 Videospot dneva 17.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 12. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mali prijatelji, oddaja o malih
živalih, 3. TV mreža 18.40 Videospotdneva 18.45 Jelena, telenovela, 55/110 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1719. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, šp. inf. oddaja 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Kmetijski nasveti, svetovalna odda ja
21.30 Glasbeni bazar, oddaja o jazz
glasbi, 3 TV mreža 22.00 Asova gibanica, inf. odd. 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 18. februarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 26/26
09.30	Svet Petra zajca in prijateljev, 1/8
09.55 Potplatopis, 7. oddaja
10.15	Berlin, Berlin, 15/20
10.40	Knjiga mene briga
11.05	Z glavo na zabavo
11.25	Romanika, 1/4
12.00	Kiparjenje časa, dok. oddaja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.20	Slovenci po svetu, tv Maribor
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson, 30/52
16.10	Pod klobukom
16.45	Risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Turbulenca, izob. oddaja
18.25	Zrebanje lota
18.35	Tinček, risanka
18.40	Bacek Jon, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05 Histerična slepota, am. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05 Omizje
00.20	Turbulenca
01.10	Tv dnevnik 18.2.1991
01.35	Dnevnik, ponovitev
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.35 Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.15	Tv p
10.10 12.15
.45 Ljubezen v glasbenih delil ,n SP v biatlonu, 15 km (Z),
renos pet doma
14.00 Hri-bar 15.05 Prava ideja!, poslovna oddaja 15.35 Tv dnevnik 18.2.1991 16.00 Črno beli časi 16.20 Mostovi
16.50 Sp v biatlonu, 15 km (Ž), posnetek
17.55 Liga prvakov v odbojki, osmina finala, Zenit - Ach volley Bled, prenos
19.55 Rokomet (M), liga mik, Cimos Koper - Celje Piv. Laško, prenos
21.30 Ansambel Dori, 2. del koncerta 22.30 Tibetanski misterij 00.15 Slovenska jazz scena 01.05 Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Barbie piše dnevnik, ris. film
09.20	Preverjeno
10.20	Tv prodaja
10.50	Marina, nad.
11.40	Ordinacija, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popovi zdravniki, pogov.
14.05	Sedma nebesa, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Zapeljana sodnica, kanad.
21.40	Na kraju zločina, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Skrivnostni otok, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Pogajalca, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan, jut ra nje novi ce, vide os pot dneva, nove izdaje, jutranji gost, koledar prireditev 10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 12. oddaje 11.05 1719. VTV magazin, regionalni
- informa tiv ni pro gram 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Vide os pot dne va 11.40 Športni torek, športna infor ma tiv na odda ja 12.00 Jelena, telenovela, 55/110 13.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.20 Vide os pot dne va 17.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 13. odda ja 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Če me spo min ne vara, otroš ki
kviz, 3. TV mreža 18.35 Regi o nal ne novi ce 1 18.40 Vabi mo k ogle du 18.45 Jelena, telenovela, 56/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kon takt na glas be na oddaja, gostje: RockShock, Maja Praš ni kar 20.55 Regi o nal ne novi ce 2 21.00 Odpr ta tema, kon takt na
odda ja, 3. TV mre ža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
infor mativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la
v

PRIREDITVE
Zimske pocitnice pred vrati
Velenje - V ponedeljek se uradno začenjajo letošnje kratke zimske počitnice za osnovnošolce in dijake, ki so šolske torbe za teden dni v kot zagotovo postavili že v petek, takoj po končanem pouku. Za tiste, kijih bodo preživljali doma, v Šaleški dolini, je na voljo tudi veliko športnih aktivnosti.
Športna zveza Velenje in ŠRZ Rdeča dvorana Velenje (ob podpori Fundacije za šport in ministrstva za šolstvo in šport RS) vabi osnovnošolce na tečaj smučanja in zimovanje, ki ga pripravljajo na RTC Trije Kralji. Potekalo bo od ponedeljka, 16. februarja, do petka, 20. februarja. Zelo aktivni pa bodo tudi dnevi v Rdeči dvorani, kjer bodo prav tako od ponedeljka do petka prihodnji teden pripravili zimsko šolo rokometa, rekreativno igranje tenisa, zimsko šolo squasha in rekreativno igranje nogometa. V prostorih strelskega društva Mrož pa bo vsak delavnik med 9. in 12. uro potekala zimska šola streljanja z zračno puško. Preverite točne urnike in izkoristite bogato ponudbo!
Odprta vrata vile Mojca
Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so že pripravili program aktivnosti v času letošnjih zimskih počitnic. Dijaki in študenti v Šaleški dolini bodo počitnice letos začeli 16. februarja, tudi letos pa bodo trajale le teden dni. Za tiste osnovnošolce, ki bodo ostali doma, v dolini, bo možnosti za kreativno preživljanje prostih dni veliko.
Vila Mojca bo med tednom pripravljala dnevne aktivnosti v ustvarjalnih delavnicah, ob igranju družabnih iger, odprta pa bo tudi spletna kavarna. V njej pripravljajo tudi računalniški tečaj za otroke od 1. do 4. razreda osnovne šole, ki bo potekal ves počitniški teden med 10. in 11. uro. Od ponedeljka, 16. februarja, do petka, 20. februarja, bo Vila odprta od 10. do 18. ure. Tudi letos bodo pripravili delavnico z Gledališče za poredne mulčke (G-ZPM). Vodil j o bo Boštjan Oder, tema pa bo letos Gledališče senc. Vabijo osnovnošolce 5., 6. in 7. razredov, ki bodo spoznali ne le gledališče, ampak tudi gledališko umetnost. In to slastno aktivnostjo v njem. Ob koncu bodo staršem in drugim svojcem prikazali, kaj se bodo naučili v petih dneh. Delavnica bo potekala med 9.30 in 11.30. V torek, 17. februarja, pripravljajo še enodnevni izlet v Ljubljano, kjer si bodo udeleženci lahko ogledali palačo državnega zbora, center mesta in se z vzpenjačo popeljali na grad. Prijave za izlet - avtobus bo otroke popeljal iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki - že zbirajo.
Med počitnicami ne bodo počivali člani Društva prijateljev mladine Velenje. V telovadnici OŠ Livada bodo pripravili tradicionalno Otroško olim-pijado. Mlade vabijo na družabne športne igre v četrtek, 19. februarja, ob 15.30. Copati so edina obveznost, kije ne smete pozabiti doma!
■ bš
Grafike Lucijana Bratuša
Velenje, 13. februarja - V GalerijiVelenjebodo jutri, v petek, 13. februarja, ob 19. uri odprli razstavo akademskega slikarja in grafika iz Vipave Lucijana Bratuša. Na ogled bo do 7. marca.
Razstava je del širšega projekta preglednih razstav v petih slovenskih galerijah (Pilonova galerija Ajdovščina, Lek Ljubljana, Kosovelom dom Sežana in Galerija Tir, Mostovna, Solkan) ob avtorjevi 60-letnici. Galerija Velenje je ob tem pripravila pregledno razstavo grafik s poudarkom na lesorezih, litografijah in sitotiskih iz opusov od leta 1971 do 1990.
Likovni kritik Iztok Premrov je o slikarju in grafiku zapisal: "Grafično in slikarsko ustvarjanje potekata pri Lucijanu Bratušu kot dve paralelni, čeprav vsebinsko in formalno popolnoma sorodni stezi. Gre za nekakšno ciklično dopolnjevanje enega in drugega. Kadar so na vrsti slike, se grafike umaknejo v ozadje, in ko pride čas za grafična dela, stopi v ozadje slikarsko snovanje. Tudi na ta način umetnik preverja doseženo na enem ali drugem področju in kasneje izkušnje iz enega medija prenese še v drugega. Gotovo pa je med njegovimi deli, če jih pogledamo kot celoto, najbolj razpoznavna ekspresivnost, ki jo slikar nenehno goji in neguje. Daje mu namreč potrebno dinamičnost in tudi dramatičnost. Ekspresivni izraz mu pomeni najvišjo vrednoto v njegovi preverjeni in dosledno izpeljani likovni ustvarjalnosti.«
Spomini, ujeti v platnice
Šoštanj, 30. januarja - V Mestni galeriji Šoštanj nadaljujejo z Galerijskimi večeri, ki so jih na Zavodu za kulturo Šoštanj pričeli leta 2006, z namenom predstaviti različne ustvarjalce, največ literarne. Večeri so predvidoma zadnji petek v mesecu in organizatorje do sedaj zabeležil lep obisk in zanimanje. Četrtkov gost je bil Avgust Tanšek iz Velenja. Pri predstavitvi knjige Mozaik spominov je v pogovoru sodeloval Lado Plan ko, Vodja Knjiž ni ce Vele nje, za prijeten glas be ni uvod pa je poskrbel Rudarski oktet iz Velenja. Krog poslušalcev je z zanimanjem prisluhnil Tanškovi poeziji, ki je nastajala dlje časa, skozi desetletja in ob različnih priložnostih, zato vlada v njih raznovrstna atmosfera. Veliko pozornosti namenja domačim krajem. Poleg poezije, ki je v knjigi razdeljena na devet poglavij, so v njej tudi fotografije velenjskih vedut, med njimi in že na naslovnici je fotografija gradu Turn iz leta 1932, ki jo je Avgust Tanšek prinesel iz Avstrije. Poleg vsake fotografije iz knjige je avtor povedali nekaj iz zakladnice svojega znanja in spominov. Avgust ali Gustl Tanšek, kot ga nekateri kličejo, je upokojeni pedagog, ljubiteljski zgodovinar in zbiralec dokumentov in pričevanj. Je tudi dolgoletni kulturni in turistični delavec ter sodelavec Univerze za III. življenjsko obdobje, kje ga zasledimo med soustvarjalcik njige Črnoz latis pomini.
■ Milojka Kom prej
VELENJE
Četrtek, 12. februarja
16.45 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Tečaj: Abeceda gobarjenja in osnove poznavanja gob 19.00 Dom kulture Velenje
Podelitev priznanj športnikom, športnicam in športnim delavcem za njihove dosežke v letu 2008 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Potopisno predavanje: Madagaskar - otok endemitov 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Koncert nagrajencev 12. regijskega tekmovanja (harfa, orgle, kitara)
Petek, 13. februarja
cel dan Informativni dnevi
(na Šolskem centru Velenje in Ljudski univerzi Velenje. Več informacij: Šolski center Velenje in Ljudska univerza Velenje) 12.00 Vila Mojca
Valentinov bazar in valentinova ustvarjalnica 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Cool knjiga 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Lucijan Bratuš: Grafika 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Valentinov pesniški večer 20.30 Dvorana Centra Nova
Koncert: Jure Ivanušič in Nordunk (Večer Brelovih šansonov) 21.00 Mladinski center Velenje
Petek trinajstega vabi na ples
Sobota, 14. februarja
dopoldne Informativni dnevi
(na Šolskem centru Velenje in Ljudski univerzi Velenje. Več informacij: Šolski center Velenje in Ljudska univerza Velenje) 8.00 - 12.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 18.00 Krstnikov dom, Vinska Gora Ob vaškem perišču: Srečanje ljudskih pevcev in godcev
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
ROKENROLER
(RocknRolla)
Akcijska kriminalka, 114 minut Režija: Guy Ritchie Igrajo: Gerard Butler,Tom Wilkinson, Thandie Newton, Mark Strong idr.
Petek, 13.2. ob 18.00 Sobota, 14.2. ob 20.00
TEŽKO JE BITI FIN
(Težko je biti fin) Komična drama, 102 minut Režija: Srdan Vuletic Igrajo: Saša Petrovič, Emir Hadžihafizbegovic, Senad Bašic, Daria Lorenci, Josip Pejakovic, Jasna Žalica, Izudin Bajrovič, Aleksandar Seksan, Jasna Beri idr.
Sobota, 14. 2. ob 18.00 Nedelja, 15. 2. ob 20.45
PREBERI IN ZAŽGI
(Burn After Reading) Komična kriminalka, 97 minut Režija: Ethan Coen, Joel Coen Vloge: George Clooney, Brad Pitt, John Malkovich, Tilda Swinton, Frances McDormand, Richard Jenkins, Elizabeth Marvel idr.
Petek, 13. 2. ob 20.00
AVSTRALIJA
(Australia)
Epska romantična vojna drama, 165 minut
Režija: Baz Luhrmann Igrajo: Nicole Kidman, Hugh Jackman, Essie Davis, David Wenham, David Gulpilil, Bryan Brown, Jack Thompson, John Jarratt idr.
Kdaj - kje - kaj
21.00 Mladinski center Velenje
Valentinova Hip hop zabava z DJ Ellie
Nedelja, 15. februarja
10.00 Velenjski grad
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
Ponedeljek, 16. februarja
15.00 Dom za varstvo odraslih Velenje Valentinovo
Torek, 17. februarja
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Srečanje rodoslovcev
Sreda, 18. februarja
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljične ure 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Branje je žur, reading is cool 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje: Pet korakov do boljših odnosov
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 12. februarja
16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic
Sobota, 14. februarja
18.00 Mestna galerija Šoštanj
Razstava Pisana nostalgija Katje in Verone, komik stand up-a Marko Murč, glasbenik Urban Meža
Nedelja, 15. februarja
16.00 Kulturni dom Šoštanj
Glasbena pravljica Glas v izvedbi Tria Kučma iz Ljubljane
Zbor mladine PGD Šmartno ob Paki
19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Mrtve duše, predstava Gledališče pod kozolcem
Sobota, 14. februarja
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
18.00 Gasilski dom Šmartno ob Paki Občni zbor PGD Šmartno ob Paki
19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Mrtve duše, predstava Gledališče pod kozolcem
Nedelja, 15. februarja
16.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Mrtve duše, predstava Gledališče pod kozolcem
Poned., 16. februarja
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
17.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Risani film na velikem platnu
Torek, 17. februarja
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Družabne igre, ročni nogomet
17.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Mladinski film na velikem platnu
Sreda, 18. februarja
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
17.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Družabne igre, ročni nogomet
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 6. februarja
17.00 Gasilski dom Šmartno ob Paki
Na žur s Tanjo Žagar
Občina Šoštanj vabi ob začetku zimskih počitnic in ob Valentinovem ter ob koncu zimske drsalne sezone na koncert s Tanjo Žagar, ki bo na mestnem drsališču v petek, 13. februarja, ob 17.30. Tudi tokrat presenečenj ne bo manjkalo.
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
Nedelja, 15.2. ob 17.45 Torek, 17.2. ob 19.00 v mali dvorani-počitniška predstava Sobota, 21.2. ob 18.00
MAGADASKAR 2
(Madagascar 2) -sinhroniziran Animirana družinska komedija, 93 minut
Režija: Eric Darnell, Tom McGrath Slovenski glasovi: Marko Potrč, Klemen Klemen, Ana Dolinar, Jure Mastnak, Roman Končar. Maja Končar idr.
Nedelja, 15. 2. ob 16.00- otroška matineja
Torek, 17.2. ob 17.00 v mali dvorani- počitniška predstava
POČITNIŠKE PREDSTAVE v mali dvorani
Ponedeljek, 16. 2. ob 17.00 HIGH SCHOOL MUSICAL: ZADNJI LETNIK - glasbeno plesni romantični Izredna generacija se poslavlja. Čas je za študij in odločiti se morajo kam. Pred njimi je še poslovilni koncert na srednji šoli...
Ponedeljek, 16. 2. ob 19.00 MAMMA MIA- glasbeno plesna romantična komedija Simpatična Sophie želi še pred poroko zvedeti kdo je njen oče. Zato brez vednosti svoje mame na poroko povabi vse tri potencialne kandidate. Neponovljiva glasba skupine Abba !
Torek, 17. 2. ob 17.00 MAGADASKAR 2 -sinhroniziran V nadaljevanju avantur prijateljev iz newyorškega živalskega vrta, ki so se po spletu
nenavadnih okoliščin znašli na Madagaskarju, se druščina s pomočjo iznajdljive tolpe
neustrašnih pingvinov odpravi nazaj v civilizacijo.
Torek, 17. 2. ob 19.00 AVSTRALIJA - epska romantična vojna drama
Nicole Kidman in Hugh Jackman v čustveni romanci, ki nas popelje v surovo avstralsko divjino, kamor prispe neizkušena angleška aristokratinja Sarah, da bi rešila podedovano posestvo pred sovražnim prevzemom sovražnega veleposestnika.......
Sreda, 18. 2. ob 17.00 EGON IN NJEGOV MAČEK-
animirani film za najmlajše (brez govora)
Egon je vedoželjen fantič, njegov Denči pa razvajen in preveč rejen maček in živita v vesoljski ladji. Nikoli se ne pogovarjata. Sporazumevata se na najbolj preprost in vsem razumljiv način - z mimiko ter s pomočjo glasov in gibov. Nekoč dobita signal z Zemlje. Odpravita se tja.
Sreda, 18. 2. ob 19.00 ZGODBE ZA LAHKO NOČ-
družinska komedija
Ali se lahko pravljice spremenijo v
resničnost?
Četrtek, 19. 2. ob 17.00 POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE- družinska pustolovščina V iskanju izgubljenega brata Maxa se Trevor in nečak Sean odpravita na Islandijo in s pomočjo vodnice Hannah sredi viharja odkrijejo pot v središče zemlje in do nenavadne pustolovščine.
Četrtek, 19.2. ob 19.00 uri VITEZ TEME- akcijska pustolovščina
Heath Ledger v vlogi okrutnega Jokerja, ki želi ustrahovati celotno
Koledar imen
Februar/svečan
12	• četrtek: Damijan
13	• petek: Katarina
14	• sobota: Valentin,
Zdravko
15	• nedelja: Jurka,
Jovita
16.	ponedeljek: Julijana
17.	torek: Silvin, Kristi" jan
18 • sreda: Simeoni
Lunine mene
ob 22:37
v ponedeljek, 16. februarja, zadnji krajec
Blagoslov traktorjev
Andraž nad Polzelo - Župnija Sv. Andraž nad Polzelo in tamkajšnji župnik Janez Furman bosta v nedeljo, 15. februarja, pripravila prvi blagoslov traktorjev. Blagoslov bo ob 10.30 uri na večnamenskem igrišču pri cerkvi.
mesto Gotham in se za prevlado spopade z junaškim borcem z zločinci Batmanom. 5 nominacij za letošnje oskarje!
POČITNIŠKI PREDSTAVI v veliki dvorani
Petek, 20.2. ob 17.00 uri
E.T. - VESOLJČEK - ZF družinska
pustolovščina.
Mojstrovina Stevena Spielberga je razburljiva in ganljiva zgodba o nenavadnem prijateljstvu med Elliotom, osamljenim fantičem iz kalifornijskega predmestja, in bistrim, prijaznim obiskovalcem z drugega planeta, ki se izgubi na Zemlji. Filmska klasika izpred 20-tih let je obnovljena, z dodanimi novimi prizori, računalniško obdelanimi posebnimi efekti in digitalnim zvokom.
Petek, 20.2. ob 20.00 uri VIHARNA NOČ - romantična drama Adrienne že dolgo ni več srečna v svojem zakonu zato se umakne v hiško na obali. Zaradi viharne noči pa se v njej naseli tudi Paul, simpatični zdravnik in tako v nekaj čarobnih dneh vzcveti čudovita romanca, ki bo za vedno spremenila njuni življenji.
Naslednji vikend od 21.2. do 22.2. napovedujemo:
romantično vojno dramo AVSTRALIJA, športno dramo BELE DLANI, glasbeno plesno romantično komedijo MAMMA MIA, akcijsko pustolovščino VITEZ TEME, dokumentarni film sinhroniziran v slovenščino BELI PRAMEN: PUSTOLOVŠČINE MALEGA BOBRA
22
OBVESCEVALEC
12. februarja 2009
v sodelovanju s študijskim središčem na Ljudski univeizi Velenje izvaja študij na daljavo/e-študij
Razmišljate o svoji karieri, napredovanju, ugledu? Visoka poslovna šola Višja strokovna šola
program EkOnOHIISt program Poslovni sekretar
www.doba.si
E-študij za tiste, ki zaradi dela in družine ne morete obiskovati predavanj in vaj.
visokošolski strokovni programi
program Poslovanje
*	poslovanje In pravo • menedžement Informatika * program Marketing
*	mediji * odnosi z Javnostmi *
program Poslovna administracija
*	menedžment pisarn * mednarodno poslovanje* magistrski gtudljsld program
Mednarodno poslovanje
INFORMATIVNI DAN
bo za vse programe 13. In 14. februaija 2009, vštudljskem središču na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2, Velenje.
DOBA, Prešernova ulica 1, Maribor, 02 228 38 76, 02 228 38 90, info@doba.si
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 2. feb. 2009 do 8. feb. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. feb. 2009 do 8. feb. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
M
NPR A G OS KI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
Vabimo vas na predstavitve
izobraževalne ponudbe v šolskem letu 2009/2010
Izobraževalni programi	Petek, 13.2. 2009	Sobota, 14.2. 2009
Socialni oskrbovalec na domu	ob 17.00	ob 10.00
SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI:		
trgovec, administrator, gastronomske in hotelske storitve, voznik, ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija, prometni tehnik	ob 10.00 in 17.00	ob 10.00
VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI:		
Poslovni sekretar in Ekonomist kot e-študij. Organizator socialne mreže. Lesarstvo, Oblikovanje materialov-lesa	ob 16.00	ob 10.00
VISOKOŠOLSKI PROGRAMI kot e-študij:		
Poslovanje, Marketing - NOVOST Poslovna administracija ■ NOVOST	ob 17.00	ob 11.00
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE	ob 10.00	ob 10.00
Vabljeni v tečaje tujih jezikov, računalništva, šivanja, kuhanja in usposabljanje za viličariste.		
03 / 898 54 50, info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Pavla Ledinek, Velenje, Prešernova c. 12 in Iztok Jagodič, Velenje, Prešernova c. 12.
Smrti:
Anton Jožef Maček, roj. 1931, Nova Cerkev 16 a, Vojnik; Frančiška Sušec, roj. 1927, Ravne 72, Šoštanj; Marija Calligaro, roj. 1926, V. Pohorskega bataljona 7; Alojz Žnidar, roj. 1935, Arclin 52 d, Škofja vas; Marija
Magdalena Zalar, roj. 1933, Velenje, Tomšičeva c. 7; Ivan Gagulic, roj. 1954, Mozirje, Savinjska c. 22; Karolina Hribar, roj. 1925, Velenje, Čufarjeva c. 1; Terezija Blatnik, roj. 1921, Velenje, Vojkova c. 4; Antonija Bobek, roj. 1920, Šoštanj, Florjan 186.
Postanite naročnik

Za naročnike kar 9 številk zastonj!
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 12. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 13. februarja:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 14. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 15. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 16. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 17. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 18. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokičite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Tvoj tihi dom naj cvet krasi, ga grenka solza osveži. Na grobu vetrič bo pihljal, ti rožice v spomin majal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija in pradedija
IVANA SIRŠETA
iz Velenja 8. 9. 1924 - 31. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, nam stali ob strani ob njegovi smrti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Domači hrib bo spet ozelenel, cvetovi rož bodo zopet zadehteli a vašega pogleda več ne bodo ujeli. V večnost ste se preselili, del sebe v nas pustili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tete
ZOFKE GORŠEK
Prisojna 10, Velenje 18. 5. 1915 - 31. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. Pavlu Grošlju, dr. med., ki je zelo zavzeto spremljal njeno zdravje v zadnjih petih letih. Zahvala Patronažni službi ZD Velenje za zadnja dva meseca pomoči. Hvala Greti in Mirku Kurniku, Marici Zbičajnik, ki so ji bili veliki prijatelji in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, g. Dragu Kolarju za ganljiv poslovilni govor, g. župniku Martinu Dolamiču, ki je izpolnil njeno željo, pevcem za ubrano petje, trobentaču, praporščakom Društva upokojencev in Zveze borcev.
Žalujoči: Nina, Sonja, Ivo, Tanja
V SPOMIN
MIRAN SUSTER
17. 5. 1957 - 9. 2. 2000
Hvala vsem, ki niste pozabili.
12. februarja 2009 JJJJÍÍ AX
OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom
gsm: 031/443-365 (AA).
POTREBUJETE DENAR, pa
niste kreditno sposobni - imate pa vozilo od letnika 1999 dalje. Posredujemo vam financiranje v vrednosti vozila, ki Vam ostane. Informacije: Avto Finance d.o.o., Partizanska 7, 3320 Velenje Tel.: 03/ 8974470, 040/980473
NUDIM
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE. Gsm: 031/836-378. SAM z otrokom sem ostal, zvesto dekle bi rad spoznal. Gsm: 041/229-649
USPEŠEN poslovnež želi spoznati zvesto prijateljico za trajno zvezo. Gsm: 031/807-376.
VOZILA
ŠKODA Felicia 1.6 GLX, letnik 2000, prev-.45.000 km, servo volan, prvi lastnik, srebrne barve, 2 kompleta platišč. Cena: 2200 evr. Gsm: 041/692-995
RAZNO
SONY ST-S505ES, vrhunski radijski sprejemnik, RDS/EON/TA, črne barve, v perfektnem stanju, prodam. Cena: 110 evr. Gsm: 041/692-995
PRIDELKI
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
ŽIVALI
NEMŠKE ovčarje, mladičke, samičke, stare dva meseca, cepljene, razgliščene, odličnih staršev, prodam. Gsm: 041/966-252, popoldan. PRAŠIČA za nadaljnjo rejo prodam ali menjam za enoosno kiper prikolico. Novak, Polzela, telefon: 5722-396.
NEPREMIČNINE
VINO, belo in rdeče, različnih sort, za zasebno porabo, v okolici Slov. Konjic, prodam. Cena od 1 €/l. Gsm: 051/423-389.
JABOLČNIK, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671.
HIŠO v Velenju, mestni toplovod, prodam. Gsm: 031/819-885. ODDAM sobo v Šoštanju. Telefon: 5881-071.
VIKEND kinta kunte ali kateri drugi vikend kupim. Telefon: 5868-509. KMETIJO v Kavčah oddam ali prodam ljubitelju dela na kmetiji. Telefon: 5860060.
Ugoden najem strojev za čličenle teplhov In pohištva.
Informacije: 031 887 587
habit
nepremičnine
Hablt d.o.a, Kersnikova 11, V&tanjs
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/665 223
PRODAMO
2-sobno	stanovanje v Velenju, 60 m2„ 1. nadstropje, 1961,65.000 €. Stanovanje je delno obnovljeno (radiatorji, okna).
1-sobno stanovanje v Velenju-Goriška, 43 m2, etažnost 5/5,1978, 61.000 €. Obsega kuhinjo z jedilnico, otroško sobo, dnevno sobo In kopalnico, delno obnovljeno, Bližina šole, vrtca. Dvojček v Šoštanju, popolnoma obnovljen 2002,140 m2, parcela 622 m2, etažnost K+P+M, 125.000 €. Lepa ravna parcela, pokrito parkirišče, mestno ogrevanje...
3-sobno	stanovanje - Cankarjeva, 100 m2, 1. nadst., 1960,130.000 € alldog. 2 balkona, kuhinja, dnevna s., dve spalnici, stranišče, kopalnica, prostorna klet, popolnoma obnovlj.
več na ,wv ■ ■ ■ ■ ■ ■
www.habit.si
DEŽURSTVA
Zdrav stveni dom Ve le nje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicin ske po moči. Na to te le fon sko šte -vilko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro ženo ži vlje nje in je po trebno ta koj -šnje ukre pa nje ekipe za nujno me di cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
14. in 15. 2. - MAJDA BUDNA, dr.
dent. med. (delo dežurni zobni ordinaciji ZD Velenje, Vodenikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600. - Delovni čas: ponedeljek -petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate vedno bo ostal.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
IVO GAGULIČ
5. 11. 1954 - 1. 2. 2009
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu v zadnjih trenutkih nudili pomoč. Iskrena hvala vsem prijateljem, sodelavcem, znancem, sosedom in sokrajanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome in prababice
KAROLINE HRIBAR
22. 11. 1925 - 4. 2. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Skozi življenje boriti se je znala, a v tihem zimskem jutru za vedno je zaspala. Ugasnila je luč življenja se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice
TEREZIJE BLATNIK
11. 10. 1921 - 7. 2. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala Domu za varstvo odraslih Velenje ter njihovemu osebju za požrtvovalno skrb in nego.
Žalujoči: hčerka Marija z družino ter sinova Anton in Franjo z družinama
MAGDA ZALAR
16. 5. 1933 - 4. 2. 2009
Mami!
Pokazala si mi prve smeri življenja, vedela si, kdaj se imam lepo in dobro in kaj me razveseljuje. Dajala si žar mojim očem, vnesla čvrstejši zven v moj glas in bila podpora
mojim korakom.
Hvala za vse, kar si mi dala v tem najinem skupnem času, ljuba mami. Ampak čas teče, poletje odide, jesen zapre vrata, pride mraz ... in tvoje telo in dušo je premagala neka druga sila, ki te je odpeljala po pisani mavrici nekam, kamor jih je odšlo že
mnogo in kamor bomo odšli vsi. V meni si pustila velik del sebe in s sabo si odnesla velik del mene. Upam, da se bova tam ... nekje ... nekoč ... spet lahko objeli.
Irena
»Šele včeraj smo se srečali v snu. Vi ste mi peli, jaz pa sem iz vaših želja zgradil stolp v nebo.«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
ALOJZA KORENICA
21. 6. 1925 - 1. 2. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivica in vsi njegovi domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
FELICITE PLASKAN
4. 7. 1941 - 5. 2. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala
g. Rusu, dr. med., in sestri Bredi za prijazen in topel odnos ob dolgoletnem zdravljenju. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji
poti.
Žalujoči: mož Franc, sin Borut in hčerka Alenka z družinama, vnukinji
Maja in Lana ter vnuka Matevž in Andraž

5<t
tO?
ust*
ob nakupu parfumskega izdelka v vrednosti nad 90 €
Velja do 15. februarja 2009
Izbiramo naj osebnost januarja
Kupon za predlog naj osebnosti januarja 3
Glasujem za_
Obrazložitev_
Bernard Vajdič Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Odličen alpski smučar. Ljubitelje tega športa je v januarju razveselilo z dvema odličnima slalomskima nastopoma. Najprej si je s sijajno vožnjo v avstrijskem Kitzbuhelu zavihtel na peto mesto, na prestižnem nočnem slalomu v Schladmingu pa je bil prav tako izvrsten - šesti.
Drago Kolar
prizadeven aktivist Rdečega križa. Na njegovo pobudo so uspešno izvedli dobrodelno akcijo »Pomoč Gašperju, ki je izjemno uspela.
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dve moški toaletni torbici Adidas, napolnjeni z izdelki za nego las Subrina, pokrovitelja Parfumeri-je Beauty world. Darilo boste lahko na osnovi potrdila, ki vam ga bomo poslali po pošti, dvignili v njihovi poslovalnici v Centru Standard. Upoštevali bomo kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 17. februarja. Nagrajenci prejšnjega tedna: Senčili za oči in sijaj za ustnice pokrovitelja Parfumerije Beauty World prejmeta Zinka Razbornik, Podkraj pri Velenju 16/E in Marija Kolar, Gavce 40, Šmartno ob Paki.
Moj naslov
Na lestvico kandidatov za osebnost januarja smo uvrstili smučarja Bernarda Vajdiča in prizadevnega
člana Rdečega križa Draga Kolaija. Zanju boste lahko glasovali vse do konca tega meseca. Naj vas še enkrat
seznanimo s pravili glasovanja. V zadnji številki meseca objavimo poleg kupona za glasovanje za predhodni
mesec tudi kupon, s katerim lahko predlagate kandidate. Tiste, ki dobijo največ vaših glasov, nato uvrstimo na lestvico in potem lahko do konca meseca glasujete zanje. Torej do konca meseca lahko glasujete o predlaganih kandidatih, nove predloge pa nam boste lahko posredovali na kuponu, ki ga bomo objavili 26. februarja, ko bomo zbirali kandidate za osebnosti, ki bodo po vašem
mnenju najbolj zaznamovale mesec februar. V uredništvu Našega časa in Radia Velenje smo se namreč odločili, da bomo tudi letos preko celega leta izbirali naj osebnosti. Najprej posameznih mesecev, zmagovalce pa bomo uvrstili v veliki decembrski finale in izmed njih izbrali osebnost leta 2009, ki jo nameravamo tudi tokrat razglasiti na velikem silvestrovanju na Titovem trgu ■
Ekskluzivni pokrovitelj
DROceue PARftjnoue \ WORLD
Velen)«, Standard in Center Nova iahika casta 1 a, ialcilia ti, t*l.tSM57»0	ul.: (9157 »1
Celje, Planet Tuš in Celeiaparfc
Mariborska c. 1K. Aiktrčtva c. 14, Ul.: 03/ 485 SS 15 Id.: 03/4U M M
Pust šoštanjski napoveduje mednarodni spektakel
Koši šoštanjski so hit povsod, kjer se pojavijo. Izvor imajo v času Vošnjakove usnjarne. Vošnjak je bil dober delodajalec, kije delavce tudi dobro plačal. Na plačilni dan so lahko s polnimi denarnicami šli v bližnje gostilne in si ga privoščili. Včasih preveč, pa tudi trajati je znalo dolgo. Zene, ki so doma čakale može in denar, niso oklevale. Oprtale so si koše in šle ponje. Lik sestavlja »baba«, ki v košu nese »deda«, celo pot domov pa reglja.
Nad krizo s smehom, pa čeprav le za en dan - Karneval v Šoštanju šestinpetdesetič zapored
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj - Prihodnja sobota bo v Šoštanju v znamenju pustnega karnevala, 56. zapovrstjo. V Turistično olepševalnem društvu so uspeli za sodelovanje navdušiti številne skupine iz tujine. To je prednost, ki jim jo omogoča članstvo v Združenju evropskih karnevalskih mest (F.E.-E.C.). Na karnevalu bodo sodelovale skupine iz Slovenije in seveda iz Šoštanja ter njegove okolice. Organizatorji si želijo, da bi jim vreme letos šlo bolj na roko kot lani, ko je predstavo motil dež. K sreči ni motil obiskovalcev, ki v zadnjih letih v Šoštanj prihajajo od vsepovsod.
V Šoštanj pride s svojim princem tudi predsednik F.E.E.C. za Slovenijo, Branko Brumen, čemur v Šoštanju pripisujejo poseben pomen. Ptuj,
TatjanaP odgoršek
Po pisnih virih je v Mozirju ohranjanje šeg in navad ob pustu eno najstarejših v državi. 117 let staro tradicijo nadaljujejo člani Društva za ohranjanje kultur ne dediščine (bolj znani kot Pust Mozirski).
Od 11. novembra, ob 11. uri in 11 minut, lani so člani društva že na sceni. Splet prireditev, kijih pripravijo ob pustnem času, so začeli z izborom pustne kraljice. Širšemu občinstvu bodo znova predstavili šege in navade, ki so veljale v Zgornji Savinjski dolini vtem času od četrtka, 19., do srede, 25. februarja. Marko Presečnik, predsednik mozirskih pustnakov, je povedal, da letošnje prireditve ne bodo bistveno drugačne od minulih, saj tradicije ne gre spreminjati. Bodo
od koder prihaja, slovenska karnevalska prestolnica, je Šoštanj čane povabil, da so se 2. februarja udeležili kurentovega skoka. Šele ob svečni-ci si v skladu s tradicijo kurenti prvič nadenejo zvonce, s katerimi odganjajo zimo, privabljajo v deželo pomlad ter prinašajo srečo in dobro letino.
Pust šoštanjski pa čez leto gostuje v drugih karnevalskih mestih. Lani so gostovali petkrat, bili so v Črni gori, Makedoniji, dvakrat v Srbiji, v
pa za zabavo poskrbele druge glasbene skupine in tudi karnevalska povorka bo letos še bolj pisana od lan ske.
Ena najbolj odmevnih prireditev se bo zgodila na debeli četrtek (čez teden dni). Na njej bodo pustnaki v družbi s pustnim orkestrom »Boj se ga« podelili listino o trških pravi cah zasluž ne mu doma či nu, ki sicer nima korenin v kraju, je pa v letih bivanja v njem zanj marsikaj koristnega naredil. Letos bo to listino prejel Marko Purnat. Dan kasneje bodo pripravili obhod trških meja. Letos bodo obiskali tri občine v Zgornji Savinjski dolini, in sicer Luče, Ljubno in Gornji Grad, kjer bodo preganjali zimo, klicali pomlad in župa nom marsi kaj pametnega povedali. V soboto, 21. februarja, jih čaka gostovanje na
Bosni in Hercegovini, za letos se dogovarjajo za gostovanja v Avstriji in Nemčiji. »Povsod, kjer smo bili, so koši in tresimirji vzbudili precejšnjo pozornost in veliko zanimanja medijev. Koši šoštanjski na teh karnevalih zasedajo vidno mesto v formaciji. Postali so spoštovana maska, ki jo imajo povsod radi.«
Pust šoštanjski in karneval pa še vedno temeljita na domačih skupinah in domači problematiki, ki jo obdelata. »Na karnevalu bodo sku-
MarkoP resečnik:» Letošnje prireditve ne bodob istveno dru gač ne kot prejšnja leta, kertr adicije ne gre spreminjati.«
karnevalu na Vranskem in pri prijateljih v Šoštanju, ki so prav tako kot Mozirjani člani evropskega karnevalskega združenja. Tega dne bodo obiskali še Občino Solčava, in sicer na tamkajšnji prireditvi Vinarska. Nadaljevali bodo v nedeljo z obhodom trških meja občine Mozirje, popoldne pa bodo pod šotorom organizirali otroško maškarado. V ponedeljek, 23. februarja, bodo 'okoloofirali' od hiše do hiše po Mozirju. Zelo pes tro pa bo na sam pust ni
pine iz skoraj vsake šoštanjske krajevne skupnosti, pa tudi iz kar nekaj velenjskih: obdelale bodo lokalno in širšo problematiko. Tem jim tokrat ne manjka: plinska kriza, finančna
Pust ni kar neval se Šoš tanju napoveduje v soboto, 21. februarja, ob 15. uri. Pred tem bo predstavnike skupin, ki bodo na njem sodelovali, sprejel župan Darko Menih.
dan: budnica, nato prevzem občinske oblas ti, obiski pust na kov po podjetjih v občinah Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Popoldne ob 15 h pa bodo začeli na glavnem trgu v Mozirju mednarodni pustni karneval. Po besedah Marka Pre-sečnika pri čakujejo blizu 600 udeležencev. V povorki bo letos sodelovalo 32 skupin, od tega 7 iz tujine. Splet prireditev bodo sklenili na pepelnično sredo s pokopom pusta.
Kot je še povedal Marko Presečnik, so pričakovali, da bodo letos organizirali pustovanje v večnamenski dvorani v Mozirju, a se to ne bo zgodilo. »Seveda smo razočarani, saj nam je bilo to obljubljeno. Tako kot razmišljajo o tem v tukajšnji občini, je samo v Mozirju. V marsikateri taki dvorani po Sloveniji se lahko odvijajo take prireditve. Prepričan sem, da bi lahko tudi sporno točenje alkoholnih pijač rešili v obojestransko zado-volj stvo. Mislim, da glede naših pričakovanj v zvezi z uporabo večnamenske dvorane tudi za potrebe mozirskih pustnakov še nismo rekli zadnje besede,« je sklenil pogovor Marko Presečnik.
kriza, recesjia ... Depresiji, ki zdaj vlada v družbi, želimo dati malo nasmeška, pa čeprav le za en dan. Mogo če bomo pa tako malo laže prenesli tegobe, ki se zgrinjajo nad nas, « pravi Peter Radoja, alfa in ornega Pusta šoštanjskega.
Po karnevalu pripravljajo veliko pustno rajanje v športni dvorani. »Lani smo bili na tem rajanju priča nekaterim čudovitim skupinskim maskam, ki so se potegovale za lepe nagrade. Najlepše, najbolj izvir ne, bodo tudi letos preje le denar ne
nagrade.«
Pust šoštanjski je podjetje v malem. Tako, z veliko gorečnosti in zastonj-karskega dela, ki pa gaje treba začiniti s financami. »Podjetje že, podjetje, a povsem amatersko, z velikim srcem. Radi počnemo, kar počnemo. Pridobivanje sredstev za karneval je zaloga, a glede na ugled, ki ga je to podjetje ustvarilo, ker nismo nikoli razočarali ali prekinili karnevalsko tradicijo, nam sponzorji in donatorji prisluhnejo. Hvala jim!«
Pust bo tokrat (spet) krivih ust
V Velenju letos otroško pustovanje v rdeči dvorani - Pustne kostume si lahko tudi izposodite
Vele nje - Če zadnja leta v mestu pusta nismo prav začutili, ga letos spet bomo. Več organizatorjev na pustni torek, 24. februarja, pripravlja veliko otroško pustno rajanje z Romano Krajnčan. Moči so združili Festival Velenje, Turistična zveza Velenje, MO Velenje - TIC in MZPM Velenje. Prireditev so poimenovali »Pust, pust, krivih ust«.
Več o prireditvi, ki se bo na pustni torek pričela ob 17. uri, nam je povedala direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny. »Prepričani smo, da bo na pustni torek v rdeči dvorani res veselo. Poskrbeli bomo za ples, glasbo in pravo zabavo. Otroci bodo zagotovo zapeli skupaj z našo gostjo Romano Krajnčan, v programu bodo nastopili tudi plesalci Plesnega teatra velenje, Boštjan Oder pa bo povezoval program. Organizirali bomo tudi ustvarjalne delavnice, ki bodo seveda pustno obarvane. Organizirali pa bomo posebno komisijo, ki bo izbirala najboljše maske, kijih bomo tudi nagradili. Odločili smo se za tri kategorije; nagrado bomo podelili posamezniku, ki se bo najbolje namaskiral, izbrali bomo tudi skupinsko masko, še posebej pa spodbujamo družinske maske. V preteklih letih smo namreč videli, da ni malo družin, ki se znajo predstaviti v zelo originalnih maskah. In zato bomo izbrali tudi najbolj všečno našemljeno družino.«
Na izposojo 130 kostumov
V Vili Mojca so v torek začeli izposojati pustne kostume. Na MZPM Velenje namreč vsako leto dopolnijo svojo zbirko, zato letos ponujajo že okoli 130 zanimivih pustnih preoblek. Izposoja poteka vsako dopoldne med tednom, med 10. in 12. uro.
Društva prijateljev mladine pripravljajo svoja pustovanja. Mnoga jih namreč pripravljajo tradicionalno. V Šmartnem ob Paki ga bo tamkajšnje DPM pripravilo na pustno nedeljo, ob 14. uri, v domu kulture. DPM Konovo bo v domu krajanov pripravilo pustno rajanje na pustno soboto ob 15. uri. Otrokom zanimivo pustno rajanje pa bodo pripravili tudi v DPM Topol ši ca.
■ bš
Še bolj pisano kot lani
Člani Društva za ohranjanj e kulturne dediščine Mozirj e letos pričakuj ej o na osrednji prireditvi vsaj 32 skupin, od tega 7 mednarodnih - Glede uporabe večnamenske dvorane še niso rekli zadnje besede