eto UM. 60090£°^ 'jati v Trstu 13. PARTIZANSKI v vasi Zakriž 11. Od 5. do imi 'Dober-d 18. šepni 'Slove-945 pa v številka. ^.icvNlK v za- iRST - Ul. Monteccli 6-Tel. 040/779(^00 GORtCA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 - --- _ff% POŠTN94A PIACAMA V GOTOVINI I Lile Spedizlone in abbonamento poslale 4! ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA j | OPČINE-Tel. (040)21491 TRST - NABREŽINA JHSJBI SESUAN - BAZOVICA PETEK, 22. AVGUSTA 1997 Debata je koristna, vendar.,. Vojmir Tavčar Film Renza Martinelli-ja Porzus je že pred premiero, ki bo v prihodnjih dneh na filmskem festivalu v Benetkah, vzbudil veliko pozornost in Se ostrejšo debato. Po svoje je to razumljivo, saj delo mladega režiserja obravnava eno od najbolj mračnih poglavij odporniškega boja, ki je bilo izven Furlanije-Julijske krajine tudi malo poznano. Debato je spodbudilo dejstvo, da sta najbolj razširjena italijanska tednika Panorama in Espresso istočasno predstavila Martinellijev trud, nedvomno pa je »seme« padlo na plodna tla debate o fojbah in sploh o medvojnem in povojnem dogajanju, ki v zadnjem poldrugem letu razgibava italijansko zgodovinsko in politično sceno. S tega zornega kota je Martinelli dosegel svoj cilj, saj je film postal predmet razprave preden so ga sploh vrteli v kinodvoranah in ne glede na njegovo umetniško in pripovedno vrednost. Film o dogodkih v Por-cinju je delo levičarsko usmerjenih kulturnih delavcev in s tega vidika je neke vrste nadaljevanje tiste kulturne in politične poti, ki jo je v svojem umestitvenem govoru pred poldrugim letom nakazal predsednik poslanske zbornice Euciano Vio-lante in ki so jo nadaljevali tudi drugi politiki in kulturni delavci (na primer tržaški pokrajinski tajnik DSL Stellio Spada-ro v krajevnem merilu). Očitno je, da italijanska levica - ati vsaj reformistična levica Čuti potrebo po razmisleku o polpreteklem obdobju, načenja vprašanja, ki niso bila še presežena, opozarja na še ne povsem izlecene rane, ki še skelijo. Nekateri sumijo, da skriva ta debata nesprejemljive politične cilje. Osebno dvomim v utemeljenost te teze. Debata o polpretekli zgodovini se mi zdi koristna, še zlasti ce lahko prispeva k preseganju tistih spon preteklosti, ki so doslej tako pogojevale zlasti dogajanje v Furlaniji-Julijski krajini. Ostaja pa grenkoba zaradi dejstva, da so posamezni dogodki (in to je tudi primer debate o Porcinju) iztrgani iz celovitega zgodovinskega okvira in zato ne prispevajo k skupni, bolj uravnovešeni kulturni rasti. Ce bo ostalo samo pri tem, bo razmislek o polpreteklem obdobju zamujena priložnost. EKONOMSKA GIBANJA / PO PODATKIH IZ OSMIH VZORČNIH MEST H VČERAJ PRISPEL V PARIZ ti Inflacija se še ohlaja, avgusta najbiž le 1,5% Medtem po se je razvnela polemika o vrnitvi evrodavka Janez Pavel II. častni gost 12. svetovnih dni mladih RIM - Po podatkih iz prvih osmih vzorčnih mest bi se lahko letna inflacijska stopnja v avgustu znižala na 1,5 odstotka, potem ko je julija znašala 1,6 odstotka, medtem ko naj bi prišlo v mesečni primerjavi do največ 0,1-odstotnega zvišanja, ali pa celo do stagnacije življenjskih stroškov. KonCni izid, ki ga bo Istat objavil 4. septembra, bo odvisen od ostankov pri izračunavanju, trend pa je vsekakor zelo pozitiven. Ugodne inflacijske podatke so z zadovoljstvom komentirali tako sindikati kot delodajalci, medtem ko stanovska združenja trgovcev še vedno tožijo o preskromnem povpraševanju. Sindikati seveda posebej opozarjajo, da je ugodni inflacijski trend v veliki meri posledica sporazuma o ceni dela in da je zato napočil trenutek, ko se je treba resno lotiti še zadnje emergence, brezposelnosti. Minister za industrijo Bersani meni, da so najnovejši podatki dokaz o uresničljivosti vladinih ciljev na področju inflacije, Confindustria pa ocenjuje, da so inflacijski kazalci odlični in vabi vlado, naj jih utrdi z resnim finančnim zakonom. Gospodarsko kroniko je včeraj razgibala tudi polemika o vračanju izrednega prispevka za Evropo, potem ko je finančni minister Visco napovedal 70-odstotno povračilo od leta 1999 naprej. Na 2. in 3. strani Bossi za Združene države Italije RIM - Umberto Bossi se zavzem, a za samostojnost Padanije, pristal pa bi tudi na konpromisno rešitev konfederacije. Tako je povedal včeraj v intervjuju za tednik L’Espresso. Ob tej izjavi se je takoj razvnela razprava, ali je ponudba korak naprej ali nazaj v Bossijevi taktiki. Kartel svoboščin in Oljka sta se pri tem razdvojila, saj so v obeh taborih zagovorniki politike trde roke v odnosu do Lige, pa tudi pristaši bolj umi-rjega odgovarjanja na Bossijeve provokacije. Na 2. strani OVSE podpira • predčasne volitve v Republiki srbski Ustavni sonik Republike srbske Jovo Rosič je povedal, da so ga pretepli in mu preprečili, da bi se udeležil seje, na kateri je sodišče razsojalo o ustavnosti volitev. ZDA so s svojim odposlancem medtem jasno podprle predsednico Plavšičevbo v boju s Karadžičevimi jastrebi. Na 7. strani Tanja Romano najboljša tudi v kratkem programu BORDEAUX -Poletova kotalkari-ca Tanja Romano je tudi včeraj pustila za seboj vse tekmice na evropskem prvenstvu za kadetinje v Bordeauxu. Na sporedu je bil kratki program, ki ga je Tanja izpeljala brezhibno, prisotne j pa je navdušil predvsem izvrstno izveden dvojni axel, tako da jo je vseh devet sodnikov postavilo na prvo mesto. Danes bo na sporedu prosti program. Na 9. strani PARIZ - Papež Janez Pavel II. predstavlja vodnika in vzor številnim mladim z vsega sveta, je danes izjavil francoski predsednik Jacques Chirac ob prihodu Svetega očeta na 12. sveto- vne dneve mladih v Pariz. Nasmejan, Čeprav vidno utrujen se je Janez Pavel II. zahvalil Francozom za sprejem veC kot 200.000 mladih romarjev iz tujine. Na 7. strani Dela na »1. maju« lahko nadaljujejo TRST - Nadzomištvo za spomeniško varstvo je odredilo, da z obnovitvenimi deli na stadionu »1. maj« pri Sv. Ivanu lahko nadaljujejo. Dela so zaustavili, ker je nekdo nadzomištvo opozoril, Ceš da bodo z deli uničiti tudi zidno sliko Lojzeta Spa- cala, pa tudi nekaj polemike je bilo vmes. Sedaj je nadzomištvo, ki se je problema lotilo ze- In Viitrn in tMjiouf- tev zelo hitro sprejelo, prišlo do zaključka, da so vprašanju ohranitve Spacalove slike posvetili posebno pozornost. Na 4. strani ČRNA KRONIKA / ZLOČIN V NARAVNEM PARKU Posilstvo in umor v Abrucih Dramatični epilog izleta v naravo: policija je odpeljala trupli umorjenih deklet (Ap) L’AQUILA - Sprehajale so se po gozdni poti, ko .jih je neznanec napadel, eno ustrelil v trebuh, da se je nezavestna skru-šila na tla, drugi dve pa posilil in ubil. Do krvavega dogodka je prišlo v sredo, in sicer v narodnem parku Maiella v Abrucih. Silvia Olivetti, ki je kljub strelu v trebuh zbežala iz rok nasilneža, je dogodek podrobno opisala karabinjerjem. Na podlagi njenega pogumnega pripovedovanja so že aretirali domnevnega storilca, 24-letnega Makedonca, ki je baje že priznal zločin. Sestri Silvia in Diana Olivetti sta bili s prijateljico Tamaro Gobbo v Abrucih na počitnicah; za dve dekleti poslednjič. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku »Hana se je bala Italijanov« Tako je v svojem dnevniku zapisal podcasnik Aloi, vojaški tožilec Antonino Intelisano pa meni, da še ni dokazana povezava med ravnanjem italijanskih vojakov v Somaliji in umorom Ilarie Al-pi in Mirana Hrovatina. Stran 2 Srečanje o cvetenju morja Včeraj so se sestali izvedenci za morsko biologijo iz Trsta, Portoroža in Rovinja in obravnavali pereče vprašanje cvetenja morja. Stran 3 Devetdesetletnik pri Briščikih Pri Briscikih praznuje danes v krogu svojih dragih Franc Brišcik Častitljiv jubilej - devetdesetletnico. Stran 4 Enotna obsodba izraelske politike Palestinci so na konferenci o nacionalnem dialogu enotno obsodili izraelsko in ameriško politiko. Stran 7 Dražja voda v Gorici Pitna voda se bo v Gorici podražila za približno 10-odstotkov zaradi novega načina izračunavanja pristojbine za preCišCevalne naprave. Stran 8 ITALIJA, GO S P O D AR ST V O 2 Petek, 22. avgusta 1997 SEVERNA LIGA / NOVA BOSSIJEVA PONUDBA DAVKI / URADNA NOTA 'FINANČNEGA MINISTRSTVA Konfederacija je možen kompromis »Senatur« je ostro napadel tajnika DSL D'Alenno Vlada je obljubila vrnitev 60% evrodavka Minister Visco pa je napovedal 70-odstotno povračilo - Polemični sindikati in opozicija RIM - Ločitev Padanije ni nujna, če Rim pristane na rojstvo »Združenih držav Italije«. To je kompromisni predlog, ki ga je lider Severne lige včeraj naslovil rimskim politikom. Obenem pa je bila nova domislica tudi priložnost, da si zagotovi odmev v sredstvih množičnega obveščanja. Potem ko je v sredo nakazal pogoje za začetek pogajanj s Kartelom svoboščin, je Umberto Bossi že spet vrgel kamen v poletne vode italijanske politike. V intervjuju za tednik L’Espresso je nakazal možen kompromis. Ce Rim noče odcepitve Padanije, je menil »senatur«, bi lahko pristal na kompromisno rešitev konfederacije. »Seveda bo pri tem treba jasno določiti pristojnosti držav članic in pristojnosti konfederacije,« je dejal in dodal, da je »konfederacija najmanj, kar Rim lahko ponudi Padancem, če noče biti prisiljena seči po sili, da uveljavi svoje zakone«. Korak na tej poti so tudi volitve za izvolitev parlamenta Padanije, ki jih je Bossi napovedal za 26. oktober. »Senatur« razmišlja o parlamentu, ki bo seveda sprejemal zakone, padansko ljudstvo pa postavil pred dilemo, katere zakone naj spoštujejo: tiste, ki jih je sprejel parlament Padanije, ali osrednji rimski parlament? Voditelj Lige je potrdil, da je pripravljen skleniti dogovor s Kartelom svoboščin, vendar samo za izvolitev beneškega župana. Po Bossijevi oceni bi se dogovor obrestoval tudi Kartelu, saj je to edini način, da se izvije iz etatističnih klešč Massima D’Aleme. Tajnik demokratične stranke levice je bil tarča najstrejšega Bossije-vega napada. »On je glavni sovražnik Padanije, tudi ker je dokazal, da je sposoben,« je dejal voditelj Lige- Bossijev predlog je razdvojil tako Oljko kot Kartel svoboščin. Tako je na primer v desnosredinskem zavezništvu Rocco Buttiglione ocenil ponudbo pozitivno, medtem ko jo je predstavnik Nacionalnega zavezništva Domenico Fisichella odločno zavrnil. Tudi predsednik senatorjev Forza Italia Enrico La Loggia je zavrnil predlog, obenem pa je zahteval, naj vlada ne dovoli volitev, ki jih snuje Liga. Mnenja do deljena tudi v Oljki. Predstavnik Demokratične stranke levice Mauro Žani meni, da vlada ne sme nasedati na Bossijeve provokacije, medtem ko je Ljudska stranka zelo ostra. Renzo Lusetti je pozval vlado, naj »stre ilegalne pobude Lige«, predsednik poslancev Leopoldo Elia je posvaril, da se »-vrh Lige nevarno bliža uzurpiranju državnih pristojnosti«, evropski poslanec Pierluigi Castagnetti pa je dodal, da »država ne sme več trpeti pobud, ki ogrožajo njeno enotnost«. Predsednik vlade Romano prodi še molči. Toda vlada bo v kratkem posvetila posebno sejo volitvam v Padaniji in vprašanju, kako naj v tem primeru ukrepa. RIM - Napoved finančnega ministra Vincenza Visca, da bo vlada prihodnje leto vrnila državljanom 70 odstotkov vsote, ki jim jo je odvzela v obliki evrodavka, je takoj dvignila oblak prahu in očitkov, da se minister izmika obljubi, po kateri naj bi bil avrodavek povrnjen v celoti. Zvečer je v polemiko poseglo samo finančno ministrstvo z uradno noto, v kateri zagotavlja, da glede evrodavka ni nobene novosti. Politično obvezo o povračilu izrednega prispevka za Evropo - piše v ministrskem sporočilu - je vlada sprejela v okviru finančnega zakona za leto 1997 in je takrat v uradnem sporočilu zapisala, da bo povrnila 60 odstotkov prispevkov začenši z letom 1999, in to v obliki davčnih kreditov in delnic privatiziranih podjetij. Minister Visco - nadaljuje sporočilo finančnega ministrstva - se je omejil na potrditev politične obveze, ki jo je sprejela vlada v okviru finančnega zakona 1997. Začetek vračanja dela prispevkov vsakega davkoplačevalca je bil predviden za leto 1999, torej potem, ko bo do- sežen cilj uvedbe skupne evropske valute, zaradi katerega je bil prispevek za Evropo tudi uveden. Nota finančnega ministrstva navaja tudi besedilo uradnega sporočila z lanskega 20. novembra, v katerem je bilo med drugim zapisano, da bo »60 odstotkov skupne vsote prispevkov vsakega davkoplačevalca vrnjeno od leta 1999 naprej v znanih oblikah. « Te oblike vračanja prispevka so bile mišljene kot davčni krediti in kot delnice privatiziranih družb po znižani ceni. Preden je prišla uradna nota z ministrstva, so polemiko sprožili sindikati in nekateri predstavniki opozicije, ki so trdili, da je vlada obljubila celotno povračilo evrodavka in da ni določila oblik vrnitve vplačanih prispevkov. Sporočilo ministrstva je stvar sicer pojasnilo, vendar se polemika najbrž ne bo polegla, saj njegova razlaga temelji na tiskovni noti iz lanskega novembra, medtem ko naj bi vlada sindikatom obljubila vsaj bolj »širokosrčno« vračanje izrednega davka za Evropo, če že ne - kot trdijo nekateri -povrnitev celotne »sposojene« vsote. PODČASTNIK ALOI »Hana se ni bala Somalcev, pač pa Italijanov« Tako naj bi podčastniku zaupala novinarka - Previdnost Intelisana RIM - Ilaria Alpi (novinarka, ki je bila skupaj s snemalcem Miranom Hrovatinom ubita v Mo-gadišu) se ni bala Somalcev, pač pa Italijanov. To je ena od trditev, ki jih je v svojem dnevniku zapisal karabinjerski podčastnik Francesco Aloi. Novico objavlja tednik L’Espres-so, kateremu je Aloieva žena Giuseppina Guerri-ero prebrala dnevnik. Po poročanju rimskega tednika je Aloi zapisal, da je večkrat govoril z novinarko TG3, ki naj bi mu zaupala, da je odkrila veliko nečednih poslov italijanskih vojakov (prekupčevanje z orožjem, z mamili, s slonokoščenimi predmeti itd). Ob tej priložnosti naj bi mu tudi priznala, da se čuti ogroženo, bala pa se je Italijanov in ne Somalcev. Espresu je Aloi zau- pal še veliko drugih okoliščin, ki ne zadevajo Ilario Alpi in Mirana Hrovatina. Vse naj bi dokazovale, da italijanski vojaki v Somaliji niso ravnali ravno vzorno. Vojaški tožilec Anto-nino Intelisano, ki je v sredo zaslišal Aloia, je časopisni agenciji Ansi izjavil, da je nekatere okoliščine, ki jih om, enja podčastnik, že preveril. Po njegovi oceni pa ni nobene dokazane vzročne vezi med ravnanjem italijanskih vojakov v Somaliji in umorom Ilarie in Mirana. »Zaenkrat gre samo za podčastnikovo domnevo, ki jo je treba preveriti,« je dejal Intelisano. Zasliševanju je prisostvoval tudi tožilec Franco lonta, ki raziskuje okoliščine smrti novinarke in njenega snemalca. 21 AVGUST 1997 v Ul 1AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1782,00 1827,00 nemška marka 963,00 983,00 funt šterling 2.848,00 2.903,00 švicarski frank 1168,00 1198,00 belgijski frank 46,09 48,09 francoski frank 283,00 293,00 danska krona 250,00 260,00 norveška krona 228,00 238,00 Švedska krona 218,00 228,00 kanadski dolar 1273,00 1313,00 portugalski eskudo 9,10 10,00 nizozemski gulden 849,00 874,00 avstrjski šiling 135,770 140,27 španska pezeta 11,02 12,12 grška drahma 5,91 6,71 irski šterling 2559,00 2639,00 japonski jen 14,77 15,67 avstralski dolar 1.293,00 1.363,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,75 POSILSTVO IN UBOJ / PO PRIČEVANJU EDINE PREŽIVELE Pogum dekleta, ki pripoveduje o okrutni smrti sestre in prijateljice V mirnih vaseh sredi Abrucov prebivalci že šušljajo o smrtni kazni... L’AQUILA - V eni od hiš v kraju Marane v Abrucih je včeraj pozvonilo. Tisti, ki so odprli vrata, so zagledali krvaveče dekle, ki jih je prosilo pomoči. Poklicali so rešilen in karabinjerje. Ranjeno dekle je povedalo svoje ime: Silvia Olivetti. S sestro Diano in prijateljico Tamaro so se odpravile na sprehod v naravo, sprehod, ki se je zaključil s posilstvom in smrtjo dveh deklet. Onemoglo Silvio so odpeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo, dekle pa je kljub temu že sodelovalo pri preiskavah. Po njenih pripovedovanjih so karabinjerji rekonstruirali dogajanje. Silvia in Diana Olivetti ter Tamara Gobbo so živele blizu Padove, kjer so bile tudi zaposlene. Iz ljubezni do narave so se odločile, da preživijo poletne počitnice v Abrucih, v bližini naravnega parka Maiella. Sosedje jih opisujejo kot umirjena, prijazna dekleta, ki so bila angažirana tudi v prostovoljnih dejavnostih: obe sestri sta se zanimali za naravovarstvena vprašanja, Tamara pa za delo s prizadetimi. Kot vedra in ljubka dekleta jih je opisal tudi gospodar malega kampa, kjer so si dvajsetletnice postavile šotor: »Prišle so pred velikim šmarnom. Vsi smo jih takoj spoznali, ker je kamp majhen, zato smo tu kot v družini. Vsak dan so se odpravljale na izlete.« V sredo so šle na zadnjega, vsaj za dve izmed njih. Zgodilo naj bi se zjutraj. Dekleta so hodila po gozdni poti, ko jim je naproti prišel moški na konju, za sabo je vlekel še enega konja in mulo. Ukazal jim je, naj mu sledijo. Silvia se je uprla, zato je potegnil na dan pištolo in jo ustrelil v trebuh. Padla je v nezavest, a se kmalu zopet prebudila. Videla je, kako je moški odvlekel v gozd ostali dve dekleti, posiljeval njeno sestro in prijateljico, ki pa je bila najbrž že mrtva. Silvia se ne spominja več, kako se je rešila. Ve le, da se je napotila po poti in prišla do prve vasi, pozvonila pri vratih... Karabinjerji so že prišli na sled domnevnemu storilcu okrutnega dejanja. Ime mu je Ali Hasani, triindvajset let ima, doma je v Makedoniji. V Italijo je prišel ilegalno, pred petimi leti, in se (ravno tako ilegalno) zaposlil na neki kmetiji nedaleč od kraja, kjer je prišlo do poboja. Agenti so že dognali, da njegov alibi šepa, poleg tega pa so o njegovih premikih v sredo že zbrali nekaj podatkov, ki naj bi ga močno kompromitirali. Silvia ga je podrobno opisala, spomnila se je njegovih oblek, gibov in sicer komaj zaznavnega tujega naglasa. Vsi elementi sovpadajo, samo pištol (tri jih je imel) še niso našli. Kljub temu so zanj izdali zaporni nalog -Silvia ga je nepreklicno prepoznala na fotografijah, ki so jih ji pokazali. Poskus družinske sprave se je skoraj izrodil v tragedijo C AT ANI A - Zaradi družinskih sporov med zakoncema je skušal njegov komaj 14-letni brat poseči pri njenih sorodnikih, da bi skupaj pomirili zadevo. Nevestina brata pa se očitno s predlogom o družinski spravi nista strinjala: mladeniča sta naložila v avtomobil in z njim zapeljala do bližnjega viadukta. Nato sta ga pretepla in ga vrgla z mostu. K sreči je zbral fant dovolj moči, da je zagrabil za štrleči del ogrodja mostu in ostal nanj priklenjen, vse dokler niso njegovih krikov slišali mimoidoči in obvestili policijo. Oba nasilneža so že aretirali; brata Bosco (stara sta 24 oz. 18 let) sta stara znanca oblasti, eden zaradi kraje, drugi zaradi posilstva neke mladoletnice. 21. AVGUST 1997 v Ul »AH 21. AVGUST 1997 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1787.00 965.00 284.00 849.00 46,34 2.829.00 2.562.00 251.00 6,03 1274.00 1171.00 135,99 10,30 ' 1817,00 983.00 294.00 874.00 48,14 2.909.00 2657.00 261.00 6,63 1309.00 1196.00 140,49 10,60 ameriški dolar EKU nemSka marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski šterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1800,070 1917,970 974,330 289,180 2866,610 865,420 47,187 11,536 255,690 2605,420 6,218 9,617 1293,530 15,291 1186,600 138,470 234,190 223,880 326,600 i MILANSKI BORZNI TRG 21. AVGUST 1997 Ih IDEKS MIB-30: -1,24 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 14.705 +0,94 Mediolanum 21.725 -0,93 Bca Comit 4.490 -1,10 Montedison 1.105 -0,54 Bca di Roma 1.606 -0,12 Parmalat 2.639 -0,64 Bca Fideuram 5.926 +2,06 Pirelli Spa 4.839 +0,91 Benetton 26.541 +0,51 Ras 14.930 -0,01 Credit 3.640 - Rolo 22.391 +1,40 Edison 8.213 -1,03 Saipem 8.826 +0,42 Eni 10.341 -0,10 San Paolo To 12.814 -2,25 Fiat 5.713 +0,77 Sirti 9.486 -0,54 Generali 37.001 +1,33 TIM 5.933 +0,27 Imi 16.122 +1,43 Telecom Ita 10.879 +0,66 Ina 2.618 -0,26 Italgas 5.415 +0,33 La Fondiaria 9.117 +0,21 Mediaset 7.729 +0,03 Mediobanca 11.412 +0,56 INFLACIJA / PO PODATKIH IZ PRVIH OSMIH VZORČNIH MEST IN IZ VIDMA Avgusta življenjski stroški morda celo nižji kot julija Letna inflacijska stopnja med 1,5 in 1,6%, v Trstu 1,3% in v Vidmu 0,8% TRST - Inflacija je še naprej mrzla in bo avgusta morda še nižja kot je bila julija. Po podatkih, ki so prišli vCeraj iz prvih osmih vzorčnih mest, med katerimi je tudi Trst, bi se namreč lahko znižala za desetinko odstotka, torej od 1,6 odstotka v juliju na 1,5 odstotka. Dokončni inflacijski podatek bo zavod Istat objavil 4. septembra, do takrat pa je težko z gotovostjo reci, ali ne bodo nanj vplivali ostanki, do katerih prihaja pri izračunavanju. Ce teh ne bi upoštevali, pa bi že zdaj lahko mirno trdili, da je avgusta inflacijska stopnja še za spoznanje nižja kot je bila julija. Poldrugi odstotek se seveda nanaša na letno inflacijsko stopnjo in pomeni, da so se življenjski stroški za toliko zvišali v primerjavi z lanskim avgustom, medtem ko so ostali v primerjavi z letošnjim julijem praktično nespremenjeni. Avgust je že peti mesec zapored, ko je inflacija pod dvema odstotkoma, zadnjic je namreč presegla ta prag marca, ko je znašala 2,2 odstotka. Aprila je padla na 1,7 odstotka, maja je znašala 1,6, junija 1,4, julija 1,6 in ta mesec 1,5-1,6 odstotka. Ce pogledamo inflacijsko gibanje v mesečni primerjavi, pa ugotovimo, da se življenjski stroški že od lanskega avgusta dvigajo skoraj nezaznavno: rastejo s stopnjo od 0,1 do 0,3 odstotka. Ravno v zadnjih treh mesecih se v povprečju sploh niso višali. Preden se podrobneje ustavimo pri Trstu in Vidmu, poglejmo včerajšnje podatke iz ostalih vzorčnih mest: v Turinu znaša letna inflacijska stopnja 1,6 odstotka (meseCna +0,1%), v Genovi 0,9 (+0,1), v Bologni 1,8 (0,0), v Milanu 1,6 (0,0), v Neaplju 2, 4 (0,0), v Benetkah 1,0 (0,1), v Perugii 1,5 (0,0), v Trstu 1,3 (+0,1) in v Vidmu, ki sicer ne sodi med vzorčna mesta, 0,8 (+0,2). Kot vidimo, je najnižja letna inflacija v tej skupini mest v Vidmu in v Genovi, nekoliko višja je v Bologni, neprimerno najvišja pa v Neaplju. V Trstu so se v primerjavi z lanskim avgustom naj- bolj povečali izdatki za izobraževanje (+4, 5%), na drugem mestu so izdatki za stanovanje, vodo in energijo (+4,3%), na tretjem pa stroški za obleko in obutev (+3,1%); za veC kot 2% so se povečali tudi izdatki za rekreacijo, prireditve in kulturo, za prevoze, gostinske storitve in za zdravje, medtem ko so se najmanj, le za okrog odstotek, podražili prehrana, pohištvo in oprema ter ostale dobrine in sto- ritve. V primerjavi z julijem so edini večji porast doživeli izdatki za stanovanje, vodo in energijo (+0,4%), šest sestavin draginjskega kazalca se ni spremenilo, za desetinko odstotka pa so se povečali izdatki za prevoze, kulturo in za izobraževanje. Videm je po vsem sodec v tem obdobju eno najmanj dragih mest v Italiji, saj so izmerili komaj 0,8-odstotno letno inflacijo, medtem ko so se glede na julij izdatki tamkajšnjih družin povečali za 0,2 odstotka, in to najbolj na račun pohištva, opreme in gospodinjskih storitev (+0,6%), na drugem mestu so stanovanje, voda in energija (+0,4%), na tretjem pa prevozi (+0,3%), ki so povsod plačali ceno podražitve bencina in drugih pogonskih goriv. Stanovanje je tudi v Vidmu tisto, ki je utrpelo hajveCjo podražitev ne samo v mesečni, amapak tudi v letni primerjavi. Napovedi o podražitvi pršuta, kave in sadja Istatovi inflacijski podatki se seveda nanašajo na povprečje, vendar italijanske družine dobro vedo, da jih po vrnitvi s počitnic čakajo na policah trgovin nove cene živil, po pravilu vedno vsaj nekoliko višje. Gre sicer za normalno tržno nihanje, ki ga povzroča nihanje v proizvodnji posameznih izdelkov oziroma pridelkov, delno pa gre podražitve pripisati tudi rednim periodičnim »revizijam« cenikov. Letošnji konec poletja bo po cenovni plati najbolj neprizanesljiv s sadjem, prSutom in kavo, pocenilo pa naj bi se olivno olje. Predvidevanja, ki jih je na osnovi trendov v gibanju cen pri proizvajalcih izdelala zveza trgovinskih zbornic Unioncamere, govorijo tudi o opaznejših podražitvah sadnih sokov (kar je sicer logična posledica dražjega sadja), vina, piva in konzerv tunine. V zameno pa naj bi se pocenilo meso in olivno olje, posebno vrste »extra vergi-ne«, katerega cene naj bi padle celo na izredno nizko raven. Košarica 38 živilskih proizvodov, ki je bila vzeta za osnovo predvidevanja zveze Unioncamere, kaže za letošnji september v primerjavi z lanskim 0,7-odstotno povprečno znižanje cen prehrambenih izdelkov, kar potrjuje močan padec živilske inflacije. Pred komaj osmimi meseci, torej konec preteklega leta, je stopnja inflacije na prehrambenem področju znašala kar 2,5 odstotka, junija letos pa se je začela deflacija s prvim znižanjem cen za 0,9 odstotka v primerjavi z enakim mesecem lani. Med proizvodi, katerih cene se še naprej višajo, naj omenimo še jušne kocke in mlečno maslo, medtem ko se cenijo riž, moka, zrezki, svinjsko meso, gorgonzola, parmezan in mleko. Posebno pozornost pa si zasluži sadno-ze-lenjavni sektor, kjer bi po napovedih utegnilo priti do zelo velikih podražitev, tudi s 40-odstotnimi konicami. To velja še posebej za jabolka, medtem ko so zadnje sezonske breskve že dosegle podobno raven podražitev. Odgovorni za nabavo v velikih živilskih distribucijskih verigah utemeljujejo podražitve s posledicami vremen- skih ujm, ki so spomladi poškodovale ali celo uničile sadovnjake, predvsem v Emiliji - Romagni in na Tridentinskem. Napetost na mednarodnih trgih sadja, na katero je pretekle dni opozorila kon-servna industrija na lovu za surovinami za svoje sokove in druge izdelke, je torej Čutiti tudi v žepih odjemalcev oziroma družin, ki bodo v veliko primerih najbrž prisiljene črtati z nakupovalnega seznama tudi vire svoje preskrbe z vitamini. Pri nekaterih distribucijskih mrežah (Coop in Ipercoop) napovedujejo največje podražitve, od 30 do 40 odstotkov, za hruške, medtem ko naj bi se pri jabolkah najbolj podražila tista, ki jih pridelujejo v Val di Non, v tridentinski dolini, ki jo je spomladi hudo prizadela najprej zmrzal in potem še toča. Pri verigi Conad (supermarketi Margherita in hipermarketi Pianeta) predvidevajo, da bodo lahko omejili podražitev hrušk na 10 do 15 odstotkov, medtem ko pri Pamu računajo na težave pri zalaganju z jabolkami vrste stark, ki naj bi se zato podražile za 30 do 40 odstotkov. V UL. SANTA TECLA ZBEŽALA JE V PONEDELJEK Policija zaplenila hlebčka hašiša Preprodajalca, mladega Stefana Gasparda, so aretirali Sum policije je bil utemeljen: v stanovanju 23-letnega Stefana Gasparda v Ul. Santa Tecla 4 so našli 436 gramov hašiša. Mamilo je bilo v dveh hlebčkih, eden je tehtal 250 gramov, bil je Se v originalni konfekciji, drugi, že naCet, pa 150 gramov. Poleg tega so bili štirje manjši kosi, po približno 9 gramov, že pripravljeni za prodajo. Agenti so odkrili še dve lekarniški tehtnici in nekaj denarja, ki je gotovo predstavljal zaslužek od prodaje mamila med mladimi Tržačani. Gasparda so aretirali in odpeljali v koronejske zapore. Pijana napadla agente Brata Fontanot, 34-let-ni Aldo in 28-letni Mau-ro, sta pregloboko pogledala kozarec in se nista preveč ozirala, s kom imata opravka. Kasneje sta se sicer streznila, vendar v ječi, kamor so Stefano Gaspard ju odpeljali agenti z miljskega policijskega komisariata. Aldo, ki sicer živi v Rimu, ter Mau-ro, ki prebiva v Žavljah na št. 256, sta namreč napadla agente, ki so posredovali prav zaradi njiju. Policaje sta ranila, poškodovala pa sta tudi njihovo vozilo. Naprtili so jima precej obtožb, od upiranja, nasilja in povzročitve telesnih poškodb javnemu funckionarju do poškodovanja avtomobila. Najemnine ni plačeval Lastnik stanovanja je trdil, da mu 51-letni I. Oblati noče poravnati najemnine za stanovanje v Ul. dello Sco-glio 4. Ker sam ni nič dosegel, se je obrnil do policije, da hi mu v sporu pomagala. Agenti so kaj kmalu prišli do zaključka, da Oblati ni prav priporočljiv najemnik: ugotovili so namreč, da je videmsko sodišče za njim že svojCas izdalo zaporni nalog, obsojen je bil na sedem mesecev ječe zaradi »nedovoljenega prilaščanja«. Lastnik stanovanja v Ul. dello Sco-glio se je tako Oblatija rešil, odpeljali so ga za rešetke, vprašanje pa je, Ce bo sploh kdaj videl svojo najemnino. Morilko svoje matere so včeraj prijeli v Tižiču Giuho Regelli, ki je julija letos med prepirom umorila lastno mater in je v ponedeljek zbežala iz centra za umsko zdravje v Ul. Gambini, so že izsledili in prijeli. Najprej so jo odpeljali v središče za umsko zdravje pri Sv. Ivanu, nakar so jo premestili v glavno bolnišnico, kjer bo ostala do morebitnih nadaljnjih odločitev sodnih oblasti. Regellijevo so našli karabinjerji v Tržiču, kaže, da jih je poklical neki psihiater, h kateremu se je zatekla. K psihiatru naj bi jo bila pospremila oseba, ki ji je tudi nudila streho nad glavo po pobegu iz centra v Ul. Gambini. Prihiater pa naj bi jo bil prepoznal in obvestil agente. Ranil se je s podvodno puško Predvčerajšnjim popoldne je še kar pihalo, jadralci na deskah so švigali in se zabavah pred barkovljansko obalo, manj pa se je zabaval 73-letni Bruno Apollonio, ki se mu je na jadrnici, okrog 500 m pred svetilnikom, pokvarilo krmilo. Poklical je na pomoč, luška kapitanija je ne- mudoma obvestila Čoln obalne straže, ki je zaplul proti jadrnici v težavah. Prav v trenutku, ko so dosegli plovilo in zaceli reševalno akcijo, pa je prišlo drugo sporočilo: miljska pomorska policija je obveščala, da imajo na gliserju pred Lazaretom še veliko hujše probleme: 28-letni Luca Davide Farina iz kraja Erba v pokrajini Como, ki je bil na krovu skupaj s tremi drugimi osebami, se je namreč ponesrečil z zraCno podvodno puško. Puško je pripravljal za strel, ko mu je harpuna prebila desno stegno. Obalnemu patruljnemu Čolnu so nemudoma ukazali, naj zapusti jadrnico, kateri je nudil pomoč, in se usmeri proti Miljam. Proti jadrnici so poslali drugo plovilo, ki je pripadalo pomorski enoti finančne straže iz Gradeža. Medtem je posadka prvega Čolna priplula do Lazareta: gliser z ranjencem je bil ob pomolu, poseglo je tudi osebje Rdečega križa, ki je ranjenca zatem odpeljalo v katinarsko bolnišnico. OPAZOVALNICA Morska sluz se bo zadržala še vsaj dva tedna Najbolj prizadet je že spef ribiški sektor spe VCeraj so se na pobudo Deželne direkcije za okolje v Ul. Giulia sestali izvedenci za morsko biologijo iz Trsta, Portoroža in Rovinja, na sestanku pa je bilo prisotno tudi predstavništvo dežele Veneto v osebi ravnatelja Inštituta za morsko biologijo v Benetkah. Na dnevnem redu je bilo seveda predvsem pereče vprašanje cvetenja morja. Kot je že obče znano in vsakomur pred očmi, so se lepljive, rjavkaste alge po šetletnem premoru spet množično pojavile ter povzročile nemalo preglavic vsem, ki živijo neposredno v stiku z morjem. Na sestanku so si bili izvedenci enotni ob ugotovitvi, da je že neobhodno potrebno tudi juridicno potrditi status stalne opazovalnice zgornjega Jadranskega morja. Za to potrebna finančna sredstva naj bi črpali iz programov kooperacije v sklopu projekta Inter-reg. Kar zadeva same sluzaste gmote je skupina izvedencev prišla do zaključka, da se bo sedanje stanje nadaljevalo ah celo poslabšalo še za dva do tri tedne. Splošna slika bi se lahko sicer v primeru slabega vremena, viharnega morja in znižanja temperature tudi bistveno izboljšala, vremenske napovedi pa ne spodbujajo večjih optimiz-mov. Ce za trenutek odmislimo neprijetnost plavanja v rahlo sluzasti vodi in s tem povezane negativne učinke na turizem, se največje težave kažejo predvsem v ribolovu. Ker se namreč sluzasta gmota ta trenutek pretežno zadržuje predvsem na odprtem morju, šest metrov pod morsko gladino, je ribičem v bistvu onemogočen spust mrež. Turisti se lahko torej v teh dneh odpravijo v gore, ribolovski sektor pa je ponovno deležen izredno hudega udarca, saj bo prisotnost »alg« še za dalj časa pogojevala itak delikatno biološko ravnotežje domačega morskega dna. (GB) NOVICE V veljavi nov deželni zakon za trgovino TRST - Z objavo v nradnem vestniku Furlanije -Julijske krajine je v teh dneh začel veljati nov deželni zakon, ki uvaja nove administrativne predpise za področje trgovskih in gostinskih dejavnosti ter spreminja tudi nekatere člene dosedanjega normativa. Z novim zakonom je Dežela FJK recepirala v svojo ureditev tako imenovane Cassesejeve odloke o poenostavitvi administrativnih postopkov. Glavni novosti sta »preventivna izjava o začetku dejavnosti«, ki nadomešča dosedanje pooblastilo, in uvedba »tihega pristanka«. V praksi to pomeni, da bodo morale pristojne uprave (občine ali trgovinske zbornice) preveriti v naslednjih 60 dneh, ali interesent izpolnjuje predpisane zakonske pogoje; če bodo ugotovile, da jih ne izpolnjuje, bodo lahko njegovo dejavnost prekinile. Zadnji del zakona vsebuje določila o poenostavljenju deželnega zakona št. 95, ki urejuje trgovino na javnih površinah (nekdanje krošnjar-stvo). Generali prireja posvet o pokojninskem zavarovanju VIDEM - Družba Assicurazioni Generali prireja v septembru deseto, torej že tradicionalno srečanje, katerega soorganizatorja sta Confindu-strija in združenje zavarovalnic ANIA. Letošnja tema bo zelo aktualna: Pokojninski skladi za odgovornejši kapitalizem, med govorniki, ki bodo predstavili svoja stališča, pa bo vrsta vplivnih osebnosti. Poleg predsednika družbe Generali Antoina Bemheima bosta med drugimi posegla tudi minister za industrijo Bersani in minister za delo in socialno varstvo Treu. Srečanje bo 12. septembra v Villi Manin v Pas-sarianu. Zaplenili so pištolo Čeprav je bil prejšnje dni promet na mejnih prehodih zelo intenziven in bi natančnejše kontrole potnikov in njihovih vozil povzročile pravi kolaps, pa je osebje na mejnih prehodih kljub temu marsikaj odkrilo. Tako so finančni stražniki v Bazovici v avtomobilu nekega italijanskega državljana, ki sicer prebiva v Nemčiji in je zapuščal državo, našli pištolo kal. 8 ter naboje. Pištolo, ki je nemške izdelave, so zaplenili, lastnika pa prijavili sodišču. STADION »1. MAJ« VISOK JUBILEJ VCERAJ-DANES Obnovitvena dela lahko nadaljujejo Toko provi nodzorništvo zo spomeniško vorstvo »Glede na naše obvestilo prot. št. 8214/7.0 z dne 24.7.1997 in po pregledu, ki je bil opravljen istega dne ter po sestanku z inž. Močnikom na današnji dan (4.8.97, op. ur.), sporočamo naslednje. Ugotovljeno je bilo, da ne gre za fresko, temveč za zidno risbo, narejeno s sintetičnimi barvami na ometu; pregledano je bilo stanje celotne risbe, vključno s škodo, ki je bila že prej narejena na področju, kjer je bar; vzeto je bilo v pretres dopisovanje med prof. Spacalom in inž. Močnikom med majem in julijem letos; pregledan je bil naCrt za obnovo poslopja. Glede na pozornost, s katero so se lotili vprašanja ohranitve stene, dajemo povoljno mnenje za nadaljevanje del.« Tako piše v pismu, ki ga je nadzomištvo za spomeniško varstvo 4. t.m. naslovilo SZ Bor ter inž. Adolfu Močniku, ki na stadionu »1. maj« vodi obnovitvena dela. Ta dela zadevajo tudi steno, na kateri je omenjena Spacalova slika (ki pa jo je že načel zob Časa, ali bolje voda, ki je puSCala iz zgornjih prostorov). Nedavno se je namreč vnela polemika, češ da pri Boru ne skrbijo dovolj za ohranitev kulturne dediščine, nakar so odgovorni pri Boru zavrnili take očitke in nudili pojasnila o prepotrebnih obnovitvenih delih, a tudi o svojih naporih, da bi umetnino rešili in stikih s prof. Spacalom, ki je že izrazil svojo pripravljenost, da sliko prilagodi novim razmeram. Medtem pa je poseglo nadzomištvo, ki je ustavilo dela, vendar je tudi hitro ukrepalo in dovolilo njihovo nadaljevanje: kot samo ugotavlja, se vprašanje Spacalove slike rešuje na sprejemljiv način. ALPE JADRAN / VČERAJ V BOVCU Podpis protokola petih univerz Namen univerzitetne poletne šole je povezati mladino dežel AA Rektorji petih mri- pe-Jadran s ciljem podpisani protokol, verz (Ljubljane. Mari- medsebojnega spozna- kot je v ujem navede-bora, Celovca, Trsta in vanja in poglabljanja no, izraža pripravljeno-Vidma) iz regije Alpe regionalnega sodelo- st razširiti in poglobiti Jadran so vCeraj podpi- vanja v prihodnosti, Za že obstoječe sodelo-sali protokol o institu- uresničitev tega cilja vanje omenjenih uni-cionalizaciji univerzi- potekajo jezikovni te- verz. Podpis protokola tetne poletne šole, ki v čaji slovenščine, nem- nima finančnih obvez-Bovcu poteka že od le- šcine, italijanščine in nosti za podpisnice; fi-ta 1994. Dosedanji us- furlanšCine ter preda- nančne in druge obvez-, pešni potek za omenje- vanja in diskusije o te- nosti, ki bodo določale no šolo je bil nameč za matiki mejnih podro- neposredno izvajanje rektorje omenjenih cij. tega protokola, bodo univerz povod za spre- Za financiranje uni- podpisnice protokola membo poletne univer- verzitetne poletne šole sporazumno določile s ze v stalno ustanovo. bo ustanovljen medna- posebno vsakoletno Namen univerzitet- rodni multilateralni sk- pogodbo, ki jo bodo ne poletne šole je, kot lad, v katerega bodo praviloma sklenile do je zapisano v protoko- naštete univerze oz. 30. marca za posamez-lu, povezati akadem- dežele prispevale so- no leto. sko mladino dežel Al- razmeren delež. Danes (STA) NOVICE Proslave ob SOJetnici krvave birme v hrvaški Istri Hrvaška Cerkev v Istri se bo z veliko slovesnostjo spomnila dogodkov izpored 50 let, ko je nahujskana množica med birmo v Lanišču umorila duhovnika Mira Bulešiča ter do nezavesti pretepla msgr. Jakoba Ukmarja, ki je pri birmi nadomeščal škofa Santina. Tržaško škofijo bo na slovesnosti zastopal Dušan Jakomin iz Skednja, ker je škog Evgen Ravi-gnani zaposlen ob spominskih svečanostih ob 1. obletnici smrti škofa Bellomija. Proslave v Istri se bodo začele že danes, ko bo ob 19. mi v Sv. Vinčenatu otvoritev razstave. V La-nišCu bo jutri ob 10. uri srečanje ministrantov, ob 16. simpozij, ob 18. slovesna maša, ob 19. odkritje spominske plošče na župnišču. V nedeljo, 24. t.m., bo ob 11. mi v Lanišču slovesna maša z birmo, ki jo bo vodil poreški škof Antun Bogetič, v Sv. Vinčenatu pa bo ob 17. uri slovesno evharistično slavje, ki ga bo vodil kardinal Franjo Kuharic. Bolšji sejem v Sesljanskem zalivu Območje bivše Karavele v Sesljanskem zalivu bodo tudi ta petek popestrile pisane stojnice improviziranih trgovcev. V organizaciji združenja »Cose di vecchie čase« bo namreč potekal med 18. in 23. mo že tradicionalni bolšji sejem. Razstava v Palači Costanzi V razstavni dvorani PalaCe Costanzi ter v Galeriji Rettori Tribbio na Starem trgu se nadaljuje razstava pejsažev naše dežele. Razstavo prireja Umetniško literarno društvo v sodelovanju z odbomištvom za kultmo Tržaške občine. Skupno je razstavljenih sto del tržaških in drugih deželnih umetnikov, ki so zajeli v svoja platna najlepše kotičke naših krajev. Razstava bo odprta do 29. avgusta po naslednjem umiku: v PalaCi Costanzi od 10. do 13. ure, v Galeriji Tribbio pa od 19. do 21. me. V OKVIRU KRAŠKE OHCETI Prihodnjo sredo predstavitev knjige o tritaških nošah Samo še teden dni do kraške ohceti. Tako odštevajo oiganizatorji, ohcetarji, ženin in nevesta; pa tudi vsi ljubitelji najbolj slikovite prireditve tržaškega zamejstva in vsi tisti, ki so pri ohceti tako ali drugače soudeleženi. Stari običaji bodo v Repnu zopet zaživeli čez nekaj manj kot teden dni. V sredo bo letošnjo kraško oh-cet uvedel kulturni veCer, na katerem bodo predstavili knjigo Tržaška noša in njena vezenina, ki je ravnokar izšla pri tržaški založbi Devin. Avtorica knjige je Marta Košuta, odlična poznavalka ljudske vezenine in kroja narodne noše. Izsledki njenih raziskav so zbrani v novi knjižni izdaji, bogato opremljeni s fotografijami in nazorno sestavljeni, tako da dobi bralec vpogled v nekatere osnovne značilnosti noše, pa tudi v obdobje, kulturo in socialno stvarnost, iz katerih je praznično ljudsko oblačilo izšlo. Knjigo bodo torej na pobudo kulturnega društva Kraški dom predstavili v sredo, in sicer ob 20.30 v Pokrajinskem muzeju v Repnu. O delu bo spregovorila Živa Gmden, večer pa bo popestril Logaški vokalni kvartet Praznik KD Vesna Na vrtu Ljudskega doma v Križu se bo jutri ob 17. uri začel tridnevni vaški praznik, ki ga prirejajo prosvetno društvo Vesna ter moški in dekliški zbor kriškega prosvetnega društva. Vaški praznik se bo nadaljeval v nedeljo ob 16. uri (ob 18. uri bo na sporedu kulturni program), in v ponedeljek z začetkom ob 17. uri. Ob tem gre poudariti, da bo tridnevni praznik na vrtu Ljudskega doma edini letošnji tovrstni praznik v Križu. Prireditelji zato želijo z njim poživiti vas, ob pomanjkanju sponzorjev pa tudi zbrati potrebna finančna sredstva za nadaljnje delovanje dela s pevskima zboroma. Vse tri dni bodo odprti dobro založeni kioski z domačim vinom, mesom na žaru in ribami. (AS.) PriBriščikih devetdeset let Franca Briščika Franc Briščik od Briščikov je bil vCeraj ob pol šestih zjutraj, kot ponavadi, že na nogah. Pozajtrkoval je in nekaj minut pred osmo je že začel z delom na njivi. Do poldne je bil oplel kakih 80 centimetrov široko in 60 metrov dolgo leho. Po kosilu je še odstranil plevel in si šele nato privoščil zaslužen počitek. Njegovo opravilo na njivi ne bi bilo nič posebnega - saj taka dela opravlja na Krasu mnogo drugih ljudi - če ne bi Franc Briščik danes praznoval okroglih 90 let. Na pogled sploh ne izdaja svoje častitijive starosti. S svojo vitko, pokončno postavo je bolj podoben priletnemu mladeniču, kot pa starčku, ki bi ga bremenilo devet križev. Franc je prava kraška korenina: ko govori o svoji bogati preteklosti, se mu na koščenem obrazu še vedno svetlikata modri očki. Koliko dogodkov, koliko življenja, pa tudi koliko smrti so videle tiste žive kraške oci! Ko gospod Franc zaCne pripoved o svojem življenju, ga je kar težko ustaviti. Spominja se prvih osmih let, ki jih je bil preživel pod Avstrijo, in nadaljnjih treh, ko je moral, kot še ne desetletni fantek, zaradi mamine bolezni skrbeti za družino. Pomagal si je, kot je pač vedel in znal: hodil je k avstrijskim vojakom, da so mu dah za pod zob. In že so prišla leta čeških prijateljev (Franc se še spominja pesmi, ki so jo peli pred vrnitvijo domov), prve zaposlitve in ljubezni. Zatreskal se je bil v domačinko Alberto, po priimku prav tako BrišCik, »ki je stala za luCaj stran od naše hiše,« se je spominjal. Ko sta se vzela, je bilo njemu 26 let, njej 19. Skupaj sta preživeli polnih 61 let. »Pomagala sva si, se dobro razumela,« je Franc obudil spomin na zakon, v katerem mu je žena povila hčerko Lidijo in sina Mariota. Briščik je bil po poklicu oblikovalec kamna. Na Krasu so ga dobro poznali, saj je klesal spomenike in oblikoval druge umetnine na Opčinah, Barkovljah, v Nabrežini. »V Brestovici sem zaslužil 26 lir dnevno; ni bilo veliko, a drugi so jih prejemali 19.« Res neverjetno je, kako živo mu je ostalo v spominu, kar je bil doživel pred šestdesetimi in veC leti. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko. »Naš letnik, 1907, je bil zadnji, ki so ga vpoklicali,« je omenil, in že je zaCel praviti, kako so ga po padcu Italije med vrnitvijo iz Livorna proti domu pri Mestrah zajeli Nemci. S skupino drugih jetnikov mu je uspelo zbežati, a fašist, ki je sodeloval z Nemci, ga je bil ovadil. Takrat je bil prvič na pragu smrti: nemški vojak ga je odkril in že uperil vanj puško. Na srečo mu je nadrejeni ukazal, naj ne strelja. Odpeljali so ga v koncentracijsko taborišče Falin-post severno od Berlina. V tistem preddverju smrti je prebil dve leti in štiri dni, preden so ga Američani osvobodili: tehtal je 37 kilogramov. Iz taborišča se je vrnilo v Italijo 35 odstotkov deportiranih. Kljub temu, da so ga bili Američani v naslednjih tednih nahranili (»petkrat dnevno z zelo majhnimi obroki, da bi se želodec spet privadil na hrano«), ga ob vrnitvi domov otroka skoraj nista prepoznala, tako krut pečat je vanj vtisnilo življenje v lagerju. Po vojni je bilo dela malo. Franc je najprej pri Proseku pomagal Angležem raztovarjati pošiljke bencina, zatem je spet poprijel za poklic. »Ko se lotiš dela, mora iti od rok,« je ena od njegovih delovnih maksim. Slavljenec pa ima tudi svoj recept za dobro dolgo življenje. »Nikoli ne odhajam spat po polnoči, vstajam pa vedno ob pol sedmih. Vino si privoščim, a nikoli čez mero.« Cigarete je poskusil, ko je bil tudi anagrafsko še mladenič. Nekajkrat je bil povlekel, a kmalu je začutil, da z dimom ne bo dobrega. Zato se je hipoma odločil: zavojček je vrgel na tla in ga pomečkal s peto. Bilo je pred sedmimi desetletij: od takrat ni dal več cigarete v usta. Nad zdravjem se jubilant Franc BrišCik ne pritožuje. Kako pa bi se, ko je pa še povsem čil in zdrav. Prav povsem mogoče ne; zaradi revme, ki se ga je oprijela v neznosni vlagi in mrazu v tistih dveh groznih letih v Nemčiji. Danes bo slavljenec iz BrišCikov spet vstal ob običajnih pol sedmih, dan pa bo drugačen od običajnih, saj tako tudi mora biti za človeka, ki praznuje devetdeset let. Njiva in trte bodo morali danes počakati: Franc bo »zaposlen« s svojimi dragimi, hčerko Lidijo, sinom Mariom, petimi vnuki, drugimi sorodniki in sosedi, ki so kar ponosni, da imajo v lastni vasi takega korenjaka. Mladostni Franc je včeraj med pogovorom zaželel samemu sebi, da bi rad preživel »še en par m.« Skromnost! Človek, ki je bil več kot dve leti v preddverju smrti in ki vsak dan vstaja ob pol sedmih, bo gotovo še dneve, mesece in leta zvesto hodil na njivo in med trte, med neodtujljive spremljevalke njegovega dolgega in polnega življenja. Danes, PETEK, 22. avgusta 1997 MARIJA Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.58 - Dolžina dneva 13.40 - Luna vzide ob 22.45 in zatone ob 11.21 Jutri, SOBOTA, 23. avgusta 1997 R02A VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24.3 stopinje, zračni tlak 1022 mb narašča, veter 9 km na uro vzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo poo-blačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22.4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matteo Orlich, Daniele Riccobon, Carlotta Astarella. UMRLI SO: 85-letna Nella Sisti, 74-letna Livia Pinato, 81-letna Caterina Russo, 85-letni Vladimiro Stefani, 71-letni Simeone Fanelli, 84-letni Enrico Bottaz, 66-letni Aniceto Bossi, 84-letni Eugenio Riosa, 94-letna Nerina Eri, 47-letni Liubomiro Stok, 72-letna Ines Minen, 92-letna Bianca Chembini, 87-letni Umberto Narduzzi, 80-letni Francesco Cervel-lera, 85-letni Gavino Sala-ris, 85-letna Carolina Ser-gas, 85-letna Giorgia Zorn, 80-letni Leandro Stroppia-na, 70-letni Elio Polidori. : : LEKARNE Od PONEDELJKA, 18. do SOBOTE, 23. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Prosek (tel. 225141/-225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costa-lunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev 1. Prosek (tel. 225141/-225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Dante 7 (tel. 630213). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da so bile na šolskem skrbništvu dne 12. avgusta objavljene premestitve za učno osebje višjih srednjih šol. DTTZG »Žige Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. KD VESNA iz Križa priredi 23., 24. in 25. avgusta na vrtu Ljudskega doma v Križu VAŠKI PRAZNIK Vsak dan od 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski z mesom na žaru, ribami in domačim vinom. V nedeljo ob 18. uri bo za zabavo poskrbel VUoj l&CM/s Vsak večer od 20. ure dalje ples z ansambloma Status symbol (v soboto in ponedeljek) in Free way (v nedeljo). Vljudno vabljeni! V Prosvetnem domu na Opčinah bo od danes do nedelje Praznik Unita in Novega Dela Danes ob 20. uri odprtje razstave amaterskih zbirk ob 20.30 razprava o temi »Kraški park: priložnost za gospodarski razvoj« Jutri ob 16. uri odprtje kioskov ob 18. uri predstavitev solidarnostne akcije v korist mostarske bolnišnice V nedeljo ob 16. uri odprtje kioskov ob 18. uri zborovanje z govoroma Miloša Budina in Uroša Korena ob 19. uri ples z ansamblom ADRIA KVINTET. KINO GRAD Sv. JUSTA - Nedelja, 24. t.m, ob 21.15 »Potere assoluto« i. Clint Eastvvood, Gene Hack-man. Ponedeljek, 25. t.m., ob 21.15 »Relic Pevoluzione del terro-ne«. ARISTON - 21.15 (na prostem) »Jerry Magui-ne«, r. Cameron Crovve, i. Tom Cruise, Guba Goo-ting. EXCELSIOR AZZUR- RA - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05 in 22.15 »One Air« i. N. Ceige, G. Malkovich. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L‘isola perduta«, i. Mar-lon Brando. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lbncantesimo del lago 2«, risanke. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Silent trigger« D. Lund-gren. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Habitat«, horror. MIGNON - 16.00, 22.00 »Un desiderio be-stiale«, pom, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Potere assoluto« i. Clint Eastvvood, Gene Hackman. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. J PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JER-NEJA na Opčinah vabi na PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. JERNEJA ob 375-letnici župnije. Koledar prireditev: danes, 22. avgusta 1997, ob 19. uri odprtje razstave restavriranih knjig župnijskega arhiva v dvorani Zadružne kraške banke - razstava bo odprta od 22. avgusta do vključno 7. septembra. Jutri, 23. avgusta 1997, ob 19. uri večerna predpraznična maša v spomin na župnika in dekana Andreja Zinka in škofa Lovrenca Bellomija ob 1. obletnici smrti. Nedelja, 24. avgusta 1997, -JERNEJEVA NEDELJA - ob 9. uri SLOVESNA PETA SVETA MASA v čast sv. Jerneju, ki jo bo vodil tržaški škof mgrs. Evgen Ravignani ob somaševanju škofovega delagata mgrs. in kanonika Franca Vončine. Po maši bo BLAGOSLOV NOVEGA ŽUPNIJSKEGA DOMA »Andrej Zink« in odprtje razstave izdelkov domačih openskih likovnikov. Razstava bo odprta do 14. septembra. Ob 17. uri OSREDNJA PRIREDITEV ob 375-letnici župnije, recital na odprtem, pred Župnijskim domom Andreja Zinka »375 let pod openskim zvonom« (prof. Lučka Peterlin). Sodelovali bodo mladi pevci in recitatorji, Trobilni kvintet godbenega društva Prosek, pritrkovalci, CPZ sv. Jernej, CPZ sv. Florijan od Banov in MPZ Višava iz Ferlugov. Slavnostni govornik bo dr. Drago Stoka. Prireditev bomo sklenili z družabnostjo na prostem. KD KRAŠKI DOM vabi na predstavitev knjige izpod peresa Marte Košuta »TRŽAŠKA NOSA IN NJENA VEZENINA«. Knjigo, ki je izdala založba Devin bo predstavila Živa Gruden. Sodeloval bo Logaški vokalni kvartet. Prireditev bo v sredo, 27. t. m., ob 20.30 v pokrajinskem muzeju v Re-pnu. KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK - Poletni večeri v zgoniški občini. V sredo, 27. avgusta 1997, ob 20.30 na sedežu KD Rdeča zvezda, Salež 66: Sledovi na poti k srečanju - razstava srednje šole Muzio de Tommasini iz Opčin v sklopu projekta Socrates. Sodeluje Trio Venturini, Denis Novato - frajtonar-ca, Renzo Počkar - bas orglice in Jordan Kral spremljavne orgljice. Razstava bo odprta do nedelje, 31. 8. od 18.30 do 20.30. 7. DRAGA MLADIH z naslovom »Naslednja postaja: Evropa!« se bo odvijala v parku Finžgar j e-vega doma na Opčinah (Narodna ul. 89). Program: četrtek, četrtek 4. 9. ob 16. uri predavanje mag. Vinka Ošlaka: Kulturni in duhovni temelji Evrope; ob 20.30 dramska igra »Male dame« v izvedbi Slovenskega odra (režija Lučka Susič). Petek, 5.9., ob 10. uri okrogla miza na temo Evropa danes - sodelujejo diplomatski predstavniki iz Italije, Velike Britanije, Avstrije in Nemčije; ob 14.30 kratek vodeni izlet v Devin (Rilkejeva pot); ob 17.30 vključitev v program SD Draga; ob 21. uri ples ob zvokih skupine Kraški ovčarji. Sobota, 6.9., ob 10. uri okrogla miza z naslovom: Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU - sodelujejo Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), Franc Križanič (ekonomist), Borut Pahor (predsednik ZLSD), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega odbora SLS) in Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega središča Urada za manj razširjene jezike pri EU). Za morebitne informacije: tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete). 73 OBVESTILA OSNOVNA ENOTA D.S.L. z Opčin in Banov priredi na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah festival 1’Unita in Novega dela s sledečim programom: danes, 22. t. m., ob 20. uri odprtje razstave amaterskih zbirk, ob 20.30 razprava na temo KRAŠKI PARK, priložnost za gospodarski razvoj; jutri, 23. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri predstavitev SOLIDARNOSTNE AKCIJE V KORIST MOSTARSKE BOLNICE, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet; v nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Delovali bodo kioski z raznovrstnimi specialitetami. Vabljeni! ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI, ki bo v dneh 23. in 24. avgusta pri Banih. Jutri, 23. avgusta, odprtje kioskov ob 17. uri, ob 20. uri ples z ansamblom Kvintet Mi. Nedelja, 24. avgusta, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop Denisa No-vata s prijatelji, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. Delovali bodo dobro založeni kioski. BARKOVLJANSKA SKUPNOST vabi na praznovanje Sv. Jerneja apostola v nedeljo, 24. t. m. Ob 19. uri bo gospod škof msgr. Ravignani daroval sv. mašo za slovenske in italijanske vernike. Pela bosta slovenski in italijanski zbor. Sledila bo procesija po barkovljanskih ulicah do uršulink. Igrala bo godba Sv. Barbare iz Milj. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča ude- ležencem letovanja v Vi-serbi (Rimini), da bo avtobus odpotoval v ponedeljek, 25. t. m., ob 7. uri izpred županstva v Dolini. Avtobus se bo še ustavil ob 7.05 v Boljuncu, ob 7.15 v Borštu in ob 7.20 v Burku nad Ric-manji. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v JUTRANJE VARSTVO tudi prvi teden septembra (od 1. 9. do 5. 9.). Vpis možen do 28. 8. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). KRUT sporoča, da bo pisarna do konca meseca odprta samo v jutranjih urah, od 9. do 12. ure. ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da sta urada v Ul. Crispi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega dopusta. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane in kmetovalce, da bodo njene podružnice v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprte. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je avgusta zaprta. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI je v avgustu zaprta. SKGZ obvešča, da bo pisarna do konca meseca odprta samo v jutranjih urah. MePZ F. VENTURINI sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja 3. 9. ’97, ob 20.30 v domu A. Uk-mar-Miro. Vabljeni novi pevci in pevke! PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad do 31.8. odprt od 8. do 15. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z umikom od 9. do 12. ure. ROKOMETAŠICE KRASA sporočajo, da bo prvo srečanje v torek, 2. septembra, ob 19.30 v zgoniški telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, ki bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 411567 (Iri-na) ter 327165 (Alenka). VSE LETOŠNJE PETDESETLETNIKE, ki so obiskovali osnovno šolo na Opčinah, vabim na sestanek, 5. 9. 1997, ob 20.30, v prostore šole F. Bevk - Opčine, drugo nadstropje (Nanoški trg 2 - Piazzale Monte Re 2). V slučaju, da se sestanka ne morete udeležiti, telefonirajte ob večernih urah na tel. št. 211691. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob časa« (I segni del tempo). Vsak član lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali čmo-bele. Rok za predstavitev slik zapade 5. septembra. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim umikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. FOTO TRST 80 sporoča, da Circolo fotografi-co isontino razpisuje 25. Trikotni fotografski natečaj na prosto temo. Rok dostave je 13. september. Ce želiš pravilnik, kliči na tel. št. 827256 (Trst). Udeležba je brezplačna. KRUT sporoča, da vpisuje za zdravljenje na Ischii od 11. 10. do 25. 10. 1997. Obenem sporoča, da je na razpolago še ena dvoposteljna soba za Chianciano Terme od 21. 9. do 30. 9. 1997. Vpisovanja in iformacije na sedežu krožka, tel. 360072 v uradnih mah. S______________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od 25. 8. do 27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na urade Kmetij ske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. SLOMŠKOV DOM BAZOVICA organizira romarski izlet na Sv. Višarje v petek, 5. septembra. Odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj izpred cerkve. Romarska sv. maša ob 11. uri, kosilo ob 12.30. Vpisnina 50.000 lir. Kličite telefonsko številko: 226180 ali 226117 (tudi tajnica). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOLJENCEV Trst prireja v četrtek, 11. septembra, izlet v Oglej in Gonars, kjer se bomo poklonili žrtvam taborišča ob spomeniku na pokopališču skupaj s pobratenim Društvom upokojencev Ilirska Bistrica. Vpisovanje 2. septembra, ob 9. uri, na sedežu društva v ul. Cicerone 8 - tel. 360324. Gabrielli in Silvanu se je pridružil mali Mattia Staršema Čestitamo, novorojenčku pa želimo vse najboljše Andrej in Betti E3 ČESTITKE Katja Spetič praznuje danes 13. rojstni dan. Mnogo sreče, zdravja in uspehov v nadaljnjem življenju ji želijo nona Meri, stric Stojan, teta Bruna ter Alenka in Iztok. MALI OGLASI tel. 040-7796333 V REPNU pri Kraški hiši smo izgubili črnobe-lega mucka-skopljenca. Mucek šepa na zadnjo nogo, ima ovratnik in se odzve na ime Socks. Zelo vam bomo hvaležni če boste ob večernih urah klicali na št. 567876. IŠČEMO GOSPO za varstvo starejše osebe. Tel. ob uri kosila ali v večernih urah na št. 226480. TRGOVINA JESTVIN išče delavca/delavko, po možnosti s prakso. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Jestvine«. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir kg. Tel. (0481) 882413. V NOČI MED 16. in 17. avgustom sem izgubil v Bazovici pred cerkvijo že odrabljen kartonast fotoaparat. Najditelja prosim, naj pokliče na št. 574954 ali na 281066. PODJETJE ZAPOSLI delovno silo, ponudbe poslati na Fax 040/227043. MEHANIČNA DELAVNICA išče rezkarja (fresatore) z večletno izkušnjo. Klicati na 03387794592 od 9. do 13. ure. PRODAM CLIO 1400 šport, letnik '91, v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 040/228610 ob uri obedov. ISCEM KNJIGE za III. razred pedagoškega liceja A. M. Slomšek ter prodam knjige za II. razred. Tel 2916062 v večernih urah. BAR BORIS SPORTS CLUB - športni center Briščiki obvešča, da bo spet odprt v soboto 23. t. m., ob 16. uri. KUPIM rabljeni knjigi »I promessi sposi« in »Matematika 2 - vektorji in elementarne funkcije«. Tel. 040/572612 ob urah obedov. DAJEMO v najem dvosobno stanovanje na zahodnem Krasu. Tel. v večernih urah na št. 225320. VAJENCA, max. 18 let, z dobro voljo do dela iščemo. Tel. 220718 po 20. uri. 2 JBL, M SERIES, sub vvooferja primerna za glasbene ansamble, prodam po ugodni ceni. Tel. 417937, v večernih urah. V VZGOJNO ZAPOSLITVENEM CENTRU NA COLU je oprema dotrajala. Zmanjkuje stolov/stolic. Kdor nam lahko pomaga, naj poklice na sedež SKLADA MITJA CUK, Opčine, Narodna ul. 126, tel. Zadružna kraška banka Cenjenim elanom sporočamo, da nam je uspelo prirediti 3. izvedbo Članskega izleta na Brione v nedeljo, 21.9.97. Zainteresirane elane, ki niso bili doslej vpisani zaradi omejenega števila prostorov, prosimo, da se Cimprej ponovno prijavijo, in sicer do torka, 26. t.m. 212289, med 8. in 15. uro. DEBORAH v Nabrežini-ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. SREČKO ŠTOLFA, Salež 46, toči belo in črno vino. OSMICO ima v Zgoniku št. 36 Miro Žigon. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak, Samatorca 49. OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi. Toči belo in črno vino. PRISPEVKI Ob svoji 80-letnici daruje Vekoslava Slavec 100.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev -Trst, 50.000 lir za SPDT, 50.000 lir za KD F. Prešeren, 50.000 lir za cerkvene pevke in 50.000 lir za župnijsko skupnost v Boljuncu. Namesto cvetja na grob Stefanje Živec darujeta Sonja in Jork Mosguin 200.000 lir za cerkev v Zgoniku. Namesto cvetja na grob Stefanje Živec daruje Erika Mosguin 100.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Franke Furlan daruje Pina Pertot 50.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Franke Furlan darujeta Boris in Milojka Vitez 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Nado Spanger damjeta Ilario in Zorka Rolih 100.000 lir za zbor »Fantje izpod Grmade«. Namesto cvetja na grob pokojnega Radovana Doljaka daruje Zora Kocman 30.000 lir za vaško skupnost - Praprot. Namesto cvetja na grob dragega Radovana damje Pepi Legiša 30.000 lir za vaško skupnost - Praprot. Namesto cvetja na grob Klare Purič darujejo Marica in družina Vidoni 30.000 lir za DeFtiatcJ pevski zbor Vesna. Namesto cvetja na grob Matilde Košuta darujejo Ani, Celi, Liana, Grozda-na, Marta, Luči, Adelina, Ardemia, Anita in Anna-maria 105.000 lir za SD Vesna. V isti namen daruejo Adelina 20.000 lir, Luči z družino 20.000 lir in družina Cattonar 20.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Mirka Košuta in Klare Purič daruje družina Cattonar 30.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Josipa Pangerca daruje Zdenka Prašelj 50.000 lir za Pihalni orkester Breg. V spomin na gospo Stefanjo Ravbar vd. Fabjan vd. Živec darujeta Magda in Marjan Buka-vec 50.000 lir za cerkev v Zgoniku. 22. 8. 1983 22. 8. 1997 Ob 14. obletnici smrti Gera Martinisa se ga spominjajo žena Marica in vsi svoji Medja vas, 22. avgusta 1997 6 Petek, 22. avgusta 1997 KULTURA PRED PREDVAJANJEM NA FESTIVALU V BENETKAH OB 10O-LETNICI ROJSTVA RUDOLFA BERNETIČA Film o Porčinju vzburja duhove Izjave režiserja Renza Martinellija Bliža se »Porzus day«, kot so nekateri poimenovali 31. avgust, ko bodo na beneškem filmskem festivalu predvajali Martinellijev film »Porzus«, in s tem se tudi neustavljivo razširja v italijanskem tisku debata o nekdanjih krvavih dogodkih v Porčinju. Pa ne samo italijanskem. Kar krepko dozo olja je na ogenj polemik prilil članek Paola. G. Parovela v torkovi številki ljubljanskega Dela, v katerem je zapisal, da je »italijanska Demokratična stranka levice (PDS) prek svojih ljudi v vladi omogočila, da so iz državnih fondov financirali film, ki je zgled čiste politične propagande in ki obtožuje Slovence, da so februarja 1945 ukazali pokol italijanskih partizanov, da bi ustanovili "Veliko Slovenijo" in okupirali celotno Furlanijo do Tagliamenta«. Prvi je na Parovelove trditve reagiral sam režiser Renzo Martinelli, ki je včeraj izjavil, da ni bilo nobenega posega Demokratične stranke levice pri realizaciji njegovega filma. »Nekaj ljudi, med katerimi scenarist Furio Scarpelli in Pietro Notarian- ni, pravi Martinelli, so se zaljubili v moj filmski projekt in se zavzeli, da bi za film dosegli državno podporo. Tako je film dejansko prejel maksimalni prispevek, predviden za umetniška dela vsedržavnega kulturnega pomena, to je tri milijarde in 200 milijonov lir, kar predstavlja približno 80 odstotkov stroška za realizacijo filma. Martinelli, ki je levičar po političnem prepričanju in sin partizanskih staršev, katerima je film tudi posvetil, je med drugim izjavil, da je njegov filmski projekt star že dobrih deset let, vendar ga v časih Sovjetske zveze in močne Komunistične partije Italije ni bilo mogoče izvesti. »Moral sem premikati gore, pravi, a sedaj so se stvari spremenile (misleč pri tem zlasti na padec Berlinskega zidu in Sovjetske zveze) in tako sem pred tremi leti le prepričal ScarpelLija, da je sprejel scenarij, medtem ko je Gianni Di Clemente sprejel distribucijo, igralci pa, da nastopajo za smešno nizke plače«. Kar se vsebine filma tiče je režiser, polemično z vsemi tistimi, ki so film že obsodili, dejal, da ga je treba prej videti in šele nato soditi. »Nihče me ne bo mogel obtožiti, da nisem naredil poštenega filma, kajti skušal sem le obrazložiti gledalcem, kaj je pomenilo biti komunist ali partizan med leti ’43 in ’45. To, kar v filmu predlagam, ni resnica, ki je tudi roka pravice ni pojasnila, temveč so drobci resnice, ki nas silijo k razmišljanju. In pomenljivo je, da da ob koncu filma začutimo neizmerno usmiljenje tako za tiste, ki so bili umorjeni, kot za tiste, ki so morili«. Kako pa nekdanji preživeli protagonisti tragičnih dogodkov doživljajo vse to, kar se o njih danes piše in kar je prikazano v filmu? Mario Toffanin , poveljnik partizanske čete, ki je ukazal pokol, je včeraj preko svoje žene napovedal, da se bo posvetoval z odvetniki in z njimi preverjal možnost, da bi prepovedali predvajanje filma. »Siti smo vseh zgrešenih stvari, ki so bile objavljene v časopisih«, je Maria Toffanin izjavila novinarjem, ki že dalj časa oblegajo njeno hišo pri Škofijah. »Ne razumem, zakaj ste izbrali prav nas reveže za napihnjevanje polemik, potem ko je toliko pomembnejših ljudi, ki za razliko od mojega moža niso imeli nikoli poguma, da bi si prevzemali svoje odgovornosti«. Toffanina torej ne bo v Benetke, kot naj bi prvotno napovedal. Prav gotovo pa bo prisoten komisar divizije Garibaldi Giovanni Padovan »Vanni« (Gobbo v filmu), po izjavah katerega naj bi pokol odredilo poveljstvo slovenskih partizanov, da bi tako iztrebilo imperialiste in fašiste, ki so bili vrinjeni v partizanske enote. Tretji protagonist - Aldo Bricco »Centina«, ki je preživel pokol in trdi, da je vse šlo po ukazu furlanske komunistične federacije - je pristal, da si film ogleda, vendar v zasebni obliki, med prvo predstavitvijo v Milanu. Kar zadeva zgodovinsko ozadje zadeve se je včeraj oglasil tudi tržaški zgodovinar Galliano Fogar in povedal, da ni Giovanni Padovan politično potrdil pokola, kot trdi Martinelli v svojem fi-mu, temveč je ukaz neposredno prišel z videmske komunistične federacije, kjer so sicer vedno trdili, da niso zaukazali pomora, vendar so po Fogarjevem mnenju krivi že zaradi tega, ker so nalogo poverili »fanatičnemu ekstremistu«, kakršen je bil Giacca. Kar zadeva slovenske partizane pa je po Fogarjevem mnenju njihova odgovornost v tem, da so vztrajno terjali od garibaldincev naj osvobodijo furlansko območje osop-povske prisotnosti. ODKRITJE DOSLEJ NEZNANEGA DELA Se ena risba Picassa V Palmi de Mallorci so med listi neke knjige o umetnosti odkrili doslej neznano risbo slovitega španskega umetnika Pabla Picassa. Risbo je odkril vnuk katalonskega slikarja Joana Mi-roja, kateremu je bila risba tudi posvečena. Risba malega formata datira iz leta 1963, na njej pa je upodobljen prizor s koride s torerom, bikom in pikadorjem, v katalonščini pa je na njej zapisano: Za Miro j a njegov večni prijatelj Picasso (Per a Miro, el seu amic de sempre Picasso). Risbo je med listi luksuzne izdaje o litografiji pod naslovom Tauromaquia v osebni knjižnici svojega deda odkril Joan Punyent Miro. Prizadevni vnuk pa je v ogromni dedovi knjižnici, ki šteje kakih 1300 del, na Mallorci odkril še več drugih zanimivih umetniških del in pomembnih dokumentov. Med njimi so po navedbah Fundacije Pilar in Joan Miro tudi akvarel Georgesa Braquea, ki se je prav tako "skril" med platnice, v tem primeru knjige Svoboda morja, kakor tudi posvetila številnih pesnikov, med njimi Pristana Tzare in Joan Salvat. Pablo Picasso je negoval intenzivne stike s Juanom Mirojem. Toda medtem ko je bil Picasso lastnik vsaj dveh Mirojevih platen - Avtoportreta iz leta 1919 ter Portreta španske plesalke iz leta 1928, še ni ugotovljeno, ali je imel Miro kdajkoli kako pomembno Picassojevo delo. (STA/AFP) Koncert pihalnega orkestra ob zaključku tabora Ob zaključku izobraževalnega tabora za godbenike in dirigente pihalnih orkestrov, bosta danes, 22. avgusta, ob 17. uri, in jutri, 23. av- gusta, ob 18. uri, koncerta 150-članskega pihalnega orkestra udeležencev letošnjega tabora, so sporočili z ZKOS. Koncerta bosta pred Dijaškim domom v Tolminu oziroma v središču mesta, v primem slabega vremena pa v tolminskem gledališču. Tabor, ki poteka od 18. avgusta, končal pa se bo v nedeljo, sta pripravili Zveza slovenskih godb pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in ZKO Tolmin. Na taboru se pod strokovnim vodstvom Simona Ro-binsoma, Darka Roškerja, Josipa Mihelčiča in Igorja Teršarja izobražuje približno 150 godbenikov iz domovine in iz zamejstva. (STA) Dekliški zbor Plamen iz Toronta po Sloveniji Dekliški zbor Plamen iz Toronta v Kanadi zaključuje turnejo po Sloveniji, ki jo je začel 17. avgusta v Tržiču. Sinoči so pevke nastopile v Kristalni dvorani zdravilišča Rogaška Slatina, danes bodo v dvorcu Zemono pri Vipavi, zaključni koncert turneje pa bodo imele jutri v razstavišču Veronika v Kamniku. Zbor Plamen deluje od leta 1991, njegovo uspešno koncertno kariero pa sta letos kronala odmevni nastop na kanadski nacionalni televiziji in stoječe ovacije tisočglavega občinstva na konvenciji torontske Senske lige. V Sloveniji je zbor z značilnim repertoarjem slovenskih in kanadskih ljudskih pesmi, duhovne glasbe in popularnih melodij prvič nastopil leta 1994. Zdaj pojejo že v štirih jezikih, posebnost sporeda zbora pa predstavljajo angleška besedila slovenskih popevk in slovenski prevodi angleških uspešnic, ki so delo Marije Ahačič Pollak, ki zbor tudi vodi. (STA) Kako je sin Leon po polstoletnem iskanju našel očeta Leon Bemetič, doma iz Marezig in živeč v Izoli, zaključuje z značilno istrsko trmo svoj neutrudni boj za razčiščenje okoliščin okrog zagonetne smrti očeta Rudolfa, ki se je kot odločen antifašist in neupogljiv revolucionar znašel v zobatem kolesju stalinističnega uničevalnega stroja ter izginil neznanokam v neskončnih prostranstvih sibirskega mraza. Sredi leta se je namreč vrnil s svoje četrte poti v Rusijo, kjer vztrajno koplje za sedovi tragično preminulega očeta. Oče Rudolf se je rodil v Bernetičih pri Marezigah 18. avgusta 1897. Otroštvo in mladostna leta je preživel na domačiji v času, ko je Slovensko Istro preplavljal živahen narodnobuditeljski val. Njegovi mladostni znanci so pripovedovali, da je bil svobodomiseln in nemiren duh, zelo občutljiv za krivice in pripravljen na vsakršne žrtve. Kot povratnik iz prve svetovne vojne se je navzel revolucionarnih idej ter se začel predajati sanjam o revoluciji. Med obema vojnama si je ustvaril družino in žena Ana mu je rodila štiri otroke, od katerih sta ostala živa le sinova Leon in Grozdan. V svojem uporu proti socialnim krivicam in v svojem gnevu proti fašističnemu nasilju se je kmalu znašel pod udarci fašističnega škornja. Tedaj se je zanj in za njegovo družino začela trnjeva pot. Rudolf je neke temne noči iz leta 1928, ko je verjetno spoznal, da gre za biti ali ne biti, izginil čez mejo in se ni več vrnil. Nekaj let je deloval revolucionarno tudi v Franciji in Belgiji, a ko mu je tudi tam postalo vroče pod nogami, mu je partija omogočila, da je 1931. leta odšel v Sovjetsko zvezo. O tem obdobju njegovega življenja ni veliko znanega, vendar je nekaj jasno, in sicer to, da je bil tam nezadovoljen ter je veliko misli na družino. Iz sicer skopih podatkov lahko sklepamo, da je v sebi našel moč, da se upre tudi novim krivicam in novemu revolucionarnemu nasilju, kar ga je dokončno ugonobilo. V poplavi medsebojnega ovaduštva, na katerem je stalinizem gradil svoj krvav in hkrati papirnato krhek imperij, sta tudi Rudolfa dva »sotovariša« (Siciliano in Marini) s svojimi klevetami spravila v nesrečo, iz katere se ni mogel več izviti, ob še tako obupnih poskusih dokazovanja svoje nedolžnosti. Mrkega novembra 1935. letaj e namreč prispela iz Sibirije poslednja očetova kartica, polna temnih slutenj. Zla usoda pa ni v ničemer prizanašala niti drugim članom družine Bernetičev. Zena Ana, ki je kot moževa desna roka v skrajno nevarnih okoliščinah in v veliki tajnosti razdeljevala pomoč žrtvam fašističnega terorja, je tik pred koncem vojne padla pod streli nemške patrulje, ko je hitela k sosedu poizvedovat za ranjenim sinom Leonom. Oba sinova, Leon in Grozdan, pa sta si naložila na svoja ramena Kalvarijo mnogih primorskih mož in fantov, ki se je začela s kazenskimi bataljoni, nadaljevala s sodelovanjem v NOB ter končala z nemškim ujetništvom v peklenskem uničevalnem stroju Dachaua. Po končani drugi svetovni vojni, ko so si ljudje počasi opomogli, je sinu Leonu prišla v roke zadnja očetova kartica iz Sibirije. Poslednji očetov krik v stiski je vnesel vanj nemir, in odločil se je, da bo poiskal svojega očeta. Prvi začetki petdesetletnega iskanja so bili brezupni, ker so se tisti, ki so o očetovi smrti največ vedeli, izmikali jasnim odgovorom. Vendar je Leonu po nekajdesetletnih brezuspešnih poskusih le uspelo ujeti v roke prve otipljive niti očetove usode, kar je podeseterilo moči v njem. In pri svojih sedemdesetih letih si je na svoja že utrujena in bolehna ramena naložil prvi dve težki in naporni poti v daljna sibirska prostranstva (1994 in 1995). V Aktjubinsku, na obrobju Kazahstana, kjer je bil oče s tisoči nedolžnih ljudi najprej žrtvovan na oltar revolucije in potem rehabilitiran, so Leona sprejeli z veliko gostoljubnostjo in častmi. Na množičnem morišču, ki ga danes krasi veličasten spomenik žrtvam stalinističnega nasilja, je vzel žaro prsti z ostanki nedolžnih žrtev, jo prinesel domov ter jo 25. 11. 1995, ob prisotnosti velike množice ljudi, položil v domačo gomilo na pokopališču v Marezigah. V mestnem parku Aktjubinska pa so mu tudi odredili kraj, kjer je v očetov spomin zasadil nekaj istrskih hrastov. Vendar se Leon s tem ni zadovoljil. V naslednjih dveh letih (1996,1997) se je še dvakrat odpravil na pot in sicer prvič v Moskvo, da bi iz arhivov nekdanje NKVD dobil čim- več podatkov in dokumentov o očetovih moskovskih letih in drugič še v Kazahstan. Pri prvem poskusu so mu kljub priporočilu slovenskega veleposlaništva ostala nekatera vrata še zaprta, kar pa ga ni razorožilo. Saj je takoj za tem napisal pismo predsedniku Jelcinu in v letu 1997 ob stoletnici očetovega rojstva, so se mu arhivi dokončno odprli. Tako je Leon s svojo nenavadno vztrajnostjo in ob velikih osebnih žrtvah ter naporih dokončno odgrnil tančico z usode tragično preminulega očeta in tako, pomirjen s seboj, do kraja izpolnil svoj dolg do njega. Leonova velika epopeja iskanja izgubljenega očeta je močno odjeknila tudi v Kazahstanu. Delavci regionalnega in zgodovinskega muzeja v Aktjubinsku, ki so zbirali dokumentarno gradivo o žrtvah stalinističnega nasilja, so namreč postali Leonovi dobri prijatelji. Slikarka Marzija Zaksigarina mu je npr. podarila ekslibris (knjižnično znamko) (na sliki) , ki naj bi bil neke vrste majhen in vsem razumljiv roman o Bemetičevi usodi. Na njem je naslikan Kamelji grič (skupno morišče) s spomenikom in žarečo zvezdo ter ob njem posmrtni ostanki Slovenca Rudolfa Berne-tiča-pest zemlje, ki jo je sin Leon 1995. leta odnesel domov in tako dokončno združil očetove in materine posmrtne ostanke v domači grudi. Sonce in zvezda sta v ekslibrisu odmaknjega »v megli gorja« dolgoletnega iskanja očeta, čudovita zelena stepa in konji na njej pa simbolizirajo bližajoče se srečen trenutek, ko je sin spet našel očeta. Glede na okoliščino, da je Leonov zadnji obisk v Kazahstanu po naključju sovpadal s proglasitvijo leta 1997 za leto »narodnega soglasja in spomina na žrtve političnih represij«, je bila izkazana tudi Leonu velika pozornost ter je bilo o očetoivi in njegovi zgodbi napisanih več reportaž. V eni izmed njih zasledimo tudi sledeče ganljive misli: »Žalostni zvok “dom-bre“ (kazaško narodno glasbilo) se je razlegal nad stepo. Enkrat je bil čisto tih, kot da je pripovedoval o tragičnih dogodkih iz.daljnih tridesetih let. Drugič je segal v višave kot jok na usodo stotih nedolžnih žrtev v letih strašnega stalinističnega nasilja. Danes pa se želimo pokloniti pogumu in neuzaklonljivosti, s katerimi so se žrtve spoprijele s težkimi življenjskimi preizkušnjami. Oni nam še danes razsvetljujejo pot z lučjo svojega trpljenja ter nas opminjajo na strašne posledice, ki jih lahko povzroči totalitarni režim. Zato moramo narediti vse, kar je v naši moči, da se podoben genocid ne ponovi več, oz. da odpravimo že sleherno možnost njegovega nastanka.« Leonu Bernetiču so se tudi uradno oddolžili za njegov napor pri iskanu očeta, ga proglasili za častnega meščana Aktjubinska ter mu ob tej priliki poklonili kazaško narodno oblačilo, imenovano »Guban«. Na podlagi številnih novih podatkov o očetovi usodi, ki jih je Leon našel v arhivih Kominterne, bo v kratkem napisana izčrpna monografija, skupaj z Leonovo enkratno epopejo polstoletnega iskanja očeta. Z njo bomo dobili na naše knjižne police novo pričevanje o tragični usodi istrskih ljudi. Milan Gregorič BLIŽNJI VZHOD / NA PALESTINSKI KONFERENCI PARIZ / SVETOVNI DNEVI MLADIH Enotna obsodba izraelske politike Razlike med Arafatom in islamskimi skupinami o mirovnem procesu Chirac: Papež zgled za številne mlade Janez pavel II. opozoril no vprašanje revščine v svetu RAMALLAH - Obsodba izraelske, pa tudi ameriške politike je včeraj poenotila palestinske politične sile, ki se udeležujejo konference o nacionalnem dialogu po pozivu k enotnosti, ki ga je dan prej v Gazi na Palestince naslovil vodja palestinske oblasti Jasser Arafat. Islamska integralistična opozicija je vsaj v tej točki podprla Arafata, njeni predstavniki pa so za govorniškim pultom tudi ponovili, da ostajajo razlike med palestinsko oblastjo, hamasom in žihadom še velike. Islamski predstavniki so namreč ponovno obsodili mirovni proces in dogovore iz Osla. Palestinci pa enotno ocenjujejo tudi nekatere druge točke, o katerih je bil včeraj govor v tem cisjordanskem mestu. Tako so obsodili izraelske povračilne ukrepe za atentat 30. julija v Jeruzalemu, to je izolacijo Cisjordanije in Gaze ter delno zamrznitev prispevkov palestinski oblasti. Popoln konsenz pa so Palestinci izrekli Arafatovi odločitvi o prepovedi nekaterih izraelskih proizvodov na palestinskem ozemlju, in zahtevi, naj se mirovna pogajanja z Izraelom nadaljujejo šele po ukinitvi izraelskih sankcij in po prekinitvi izraelske ek-spanzionistične politike v Cisjordaniji in v arabskem predelu Jeruzalema. Izraelska stran pozorno sledi dogajanju na konferenci o nacionalnem dialogu. Predsednik vlade Benjamin Netania-hu je razkačen, ker je Arafat pristal na sporazumevanje z islamskimi organizacijami Palestincev, ki podpirajo teroristično skupino hamas. Po njegovem mnenju naj bi bilo to »v nasprotju z mirovnimi napori.« Izraelski minister za zdravstvo Yehošua Matza pa je Arafata obtožil, da je »neposredno odgovoren« za samomorilski bombni atentat in pokol v Jeruzalemu 30. julija letos. Stanje na Bližnjem vzhodu ostaja napeto. General Antoine Lahad, vodja pro-izraelske paravojaške skupine iz južnega Libanona, ki je pred dnevi bombardirala Sidon, ubila šest ljudi in jih ranila 35, je včeraj izjavil, da se bodo obstreljevanja nadaljevala. Izraelska letala pa so tudi včeraj bombardirala nekatera oporišča islamskih skrajnežev na jugu Libanona. BANJA LUKA / PO NAPETOSTI PREJŠNJIH DNI.MED PREDSEDNICO IN KARAD21ČEVB1M1 PRISTAŠI Ameriški veleposlanik Gelbard je podpri Biljano Plavšič Mednarodne enote SFOR so tudi včeraj nadzorovale banjaluške ulice - Zasedanje OVSE na Dunaju o razmerah v Republiki srbski SARAJEVO, ZAGREB, DUNAJ - Mednarodne enote SFOR šobile tudi včeraj navzoče na ulicah Banja Luke, kjer policija Združenih narodov nadaljuje preiskavo na sedežu tamkajšnje policije. V Banja Luki, kjer je mimo, je priblžino 200 pripadnikov enot SFOR, je povedal tiskovni predstavnik mednarodnih sil v Sarajevu John Blakely. Blakely je tudi dejal, da se ho približno 80 odstotkov policistov, ki so na začetku operacije zapustili sedež policije, na delo predvidoma vrnilo jutri. Britanske in češke enote v sestavi mednarodnih sil SFOR so v sredo prevzele nadzor nad pe- timi stavbami banjaluške policije. S sedeža enot SFOR so sporočili, da je cilj tega ukrepa zaščita mednarodne policije, ki je sprožila preiskavo, potem ko so minulo nedeljo na sedežu policije odkrili dokaze, da so sodnikom ustavnega sodišča Republike srbske prisluškovali. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je včeraj dopoldne na Dunaju začela zasedanje, na katerem naj bi sprejeli odločitev o odnosu OVSE do trenutne politične krize v srbskem delu Bosne in Hercegovine. Popoldne sta se zasedanja stalnega sveta OVSE udeležila tudi visoki civilni predstavnik za BiH Carlos VVestendorp ter vodja urada OVSE v Sarajevu Robert Frovvick. VVestendorp, ki se je v sredo na Dunaju nepričakovano sestal z ameriškim odposlancem v BiH Robertom Gelbardom, je jasno dejal, da so- edini izhod iz trenutne politične krize med bosanskimi Srbi predčasne parlamentarne volitve, ki jih je za 12. oktober letos napovedala predsednica samooklicane republike bosanskih Srbov Biljana Plavšič. OVSE je izrazila načelno pripravljenost, da dejavno sodeluje pri parlamentarnih volitvah v Republiki srbski, vendar pa ni sprejela nobene uradne odloči- tve o organizaciji in nadzora poteka volitev. OVSE se bo vključila v dejavno vlogo pri volitvah v Republiki srbski, ki so napovedane za 12. oktober in čim prej mogoče sprejela dokončno odločitev, je na novinarski konferenci povedal predsedujoči Sveta OVSE Danec Lars Vissing. Visoki civilni predstavnik za BiH Carlos VVestendorp je izrazil zadovoljstvo z izidom zasedanja. Zavzel se je za to, da OVSE prevzame čim večjo vlogo pri volitvah in jih organizira in nadzoruje sama po zgledu volitev v Bosni in Hercegovini. Ameriški odposlanec za Bosno in Hercegovino Robert Gel- bard pa je po poročanju bosanskega radia vodstvo bosanskih Srbov na Palah obtožil, da uničuje proces demokratizacije v Re-' publiki srbski. Gelbard je ob tem znova poudaril, da bodo ZDA in vsa mednarodna skupnost še naprej podpirali predsednico bosanskih Srbov Biljano Plavšič. »Nasprotovanje oblastnikov na Palah, predvsem Momčila Krajišnika in njegovega kompa-njona Radovana Karadžiča, razvoju demokratičnih procesov v Republiki srbski, je pripeljalo do izjemno nevarnih razmer,« je trenutni boj za oblast med Plav-šičevo in privrženci Radovana Karadžiča ocenil Gelbard. (STA/AFP/APA/dpa) PARIZ - Papež Janez Pavel II. predstavlja vodnika in vzor številnim mladim z vsega sveta, je včeraj izjavil francoski predsednik Jacques Chirac ob prihodu Svetega očeta na 12. svetovne dneve mladih v Pariz. Nasmejan, čeprav vidno utrujen se je Janez Pavel II. zahvalil Francozom za sprejem več kot 200.000 mladih romarjev iz tujine, ki bodo v Parizu ostali do nedelje. Sveti oče je pri tem opozoril na številne žalostne usode, ki jih doživljajo mladi v številnih državah: bratomorne spopade, brezposelnost, skrajno revščino. Francoski predsednik Jacques Chirac, ki je papeža pričakal na pariškem letališču Orly, se je strinjal, da se mladi danes soočajo s številnimi težavami, med katerimi je naštel brezposelnost, nasilje, samomore, droge in krivico, »ki jih pozna toliko držav na svetu«. Vendar pa je predsednik francoske republike zagotovil, da je biti mlad še vedno največja priložnost in da naš svet ponuja neštete možnosti tistim, ki jih znajo zgrabiti. »Mladi so danes odgovorni in se zavedajo sveta. Za veliko izmed njih ste v iskanju odgovorov prav vi njihov vodnik in zgled,« je francoski predsednik dejal papežu Janezu Pavlu II., ki je tokrat sedmič obiskal francosko prestolnico kot poglavar rimskokatoliške cerkve. (STA/AFP) Na telefoto Ap Janez Pavel II. s predstavniki gibanja za človekove pravice. Waigl ne bo več minister BONN - Nemški kancler Helmut Kohl je včeraj potrdil, da se finančni minister Theo VVaigl (na fotografiji) po izteku tega zakonodajnega obdobja in po več kot devetih letih na tem položaju ne namerava znova potegovati za položaj finančnega ministra. V včeraj objavljeni izjavi je Kohl zapisal, da mu je bila VVaiglova namera znana, in dodal, da »spoštujem njegovo stališče in razumem takšno odločitev, še posebej zato, ker vem, da svojega položaja ni naveličan«. (STA/dpa) Pozor, hud pes! (za Slovane, Turke itd.) KENIA / SUM PARLAMENTA Predsednikov sodelavec pobudnik vala nasilja? DUNAJ - Tržačani, tudi desničarski ekstremisti, se radi ponašajo z avstroogrskim kozmopoliti zrnom. No, od narodnostne sloge v nekdanjem imperiju je ostalo bore malo, če gre verjeti novici, ki so nam jo sporočili z Dunaja. Neki tip, ki daje v najem avtomobile, je na vrata svoje trgovine izobesil napis, ki prepoveduje vstop more- bitnim odjemalcem določenih narodnosti. Na dolgem seznamu, ki sledi prepovedi, so se znašli, med Turki, Iračani in drugimi, tudi Slovenci. Zamejcev sicer ne omenja izrecno, ker je baje pri teh stvareh merodajen potni list. In še kazni: kdor bi si drznil kljub prepovedi vstopiti, tvega od vgriza psa do strela s pištolo... NAIROBI - Kenijski parlament je obtožil Nic-holasa Bivvota, državnega ministra pri predsedniku Danielu Arap Moiju in njegovega najtesnejšega svetovalca, da je organizator nasilja na kenijski obali, v katerem je v tednu dni umrlo že najmanj 39 ljudi. Kenijski časopisi pišejo, da so opozicijski poslanci predsednikovega »človeka za umazane naloge« včeraj obtožili, da je v soboto odpotoval v Mombaso s kovčkoma, polnima denarja za plačilo kriminalcev. Minister je te obtožbe zanikal kot laž, vendar pa je v isti sapi priznal, da je odšel na obalo zaradi neke socialne dejavnosti. Besni poslanci so ga skoraj pretepli. Moi je v svoj zagovor obtožil opozicijo, da spodbuja sovraštvo med plemeni in nasilje. Kenijska oblast in opozicija očitata ena drugi izkoriščanje ozračja negotovosti v svoj prid pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, ki naj bi bile pred koncem letošnjega leta. Biwot se je v vlado vrnil januarja, potem ko je bil več kot pet let odsoten zaradi obtožb korupcije in umora. Imenovan za državnega ministra pri predsedniku države se je nekdanji minister za energetiko, pripadnik kalenjinskega plemena kot predsednik, vnovič pridružil predsedniškemu uradu, kjer njegov položaj pomeni ključnega svetovalca predsednika države. Biwot je bil izključen iz vlade novembra 1991 in več dni zaprt, potem ko je nek detektiv britanskega Scotland Varda predstavil izsledke svoje preiskave umora nekdanjega kenijskega zunanjega ministra Roberta Uka februarja 1990. Preiskovalno komisijo je predsednik Moi razpustil. (STA/AFP) ___________AVSTRIJA / MANJŠINE___________ Prvi koraki konference sosvetov Začela je pogovore s pristojnimi ministri in deželnimi glavarji DUNAJ - Stalna Konferenca predsednikov sosvetov vseh avstrijskih manjšin, ki je bila ustanovljena v začetku letošnjega julija ob predaji Memoranduma avstrijskih narodnostnih skupnosti zveznemu kanclerju Klimi in predsedniku avstrijskega parlamenta Fischerju, je pričela z delom. V začetku tedna se je delegacija predsednikov sosvetov sestala z ministrico za socialne zadeve Lore Hostasch, sredi tedna pa z deželnim glavarjem Gradiščanske Karlom Stbcom. Seznanila ju je z vsebino spomenice ter izrazila pričakovanje, da si bosta prizadevala za uresničitev vseh tistih zahtev, ki spa- dajo v njihovo pristojnost. Pogovori so potekali v konstruktivnem duhu, je dejal predsednik konference narodnostnih sosvetov, gradiščanski Hrvat Martin Ivančič, ki je tudi poudaril, da so sogovorniki pozitivno ocenili memorandum avstrijskih manjšin ter ga označili kot »izraz želja pretežne večine avstrijskih narodnih skupnosti«. (Kot znano, spomenici odločno nasprotujeta Narodni svet koroških Slovencev in Center avstrijskih narodnosti na Dunaju, kritično do spomenice pa se je izreklo tudi Hrvaško kulturno društvo v Železnem na Gradiščanskem - op. ured.). Ivančič je še napovedal, da bodo v septembru sledili še pogovori z ostalimi ministri in glavarji zveznih dežel Koroške, Štajerske, Gradiščanske in Dunaja, torej dežel, v katerih živijo narodnostne skupnosti. Ivan Lukan Zeleni nočejo strank v sosvetih DUNAJ - Govornica Zelenih za manjšinska vprašanja v avstrijskem državnjem zboru, gradiščanska Hrvatica Terezija StoisiC, se je v izjavi za tisk izrekla proti prisotnosti strank v narodnostnih sosvetih pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Menja je, da politične stranke ne spadajo v telesa, ki so bila ustanovljeni za avstrijske narodne skupnosti kot posvetovalni organi in ne kot priložnost za strankarsko pogojevanje manjšin. Izjavo Stojsičeve je treba »brati« tudi v luči dejstva, da se že jeseni letos izteka mandatna doba tako narodnostnega sosveta za gradiščanske Hrvate kot tudi za koroške Slovence. Stojsičeva je s tem v zvezi Se posebej kritizirala vedenje zastopnikov političnih strank v sosvetu za gradiščanske Hrvate, ki da so v preteklosti igrali vlogo »nadstrankarskih zastopnikov« in tako masivno vplivali na odločitve sosveta. (I.L.) GORICA / SPOROČILO MESTNIH PODJETIJ Voda se podraži za 10 odstotkov Vzrok je apliciranje tarife za prečiščevanje na celotno porabo in to že od 1. januarja 1996 Skupna cena vode (v katero je vključena tudi tarifa za prečiščevalne naprave) za uporabnike, ki jih oskrbuje Mestno podjetje v Gorici, se bo s prihodnjim računom (za 4. dvomesečje 1997) podražila za približno 10 odstotkov. Ne samo: podražitev bo veljala tudi za nazaj vse od 1. januarja 1996, kar pomeni, da bodo morali uporabniki s prihodnjim računom poravnati tudi razliko za porabljeno vodo v minulem poldrugem letu. Podražitev ne zadeva neposredno ceno vode (v veljavi ostaja cena, ki je bila določena 1. julija 1992), pač pa način izračunavanja tarife za greznice in prečiščevalne naprave, ki se zaračuna skupaj s ceno vode. Doslej je namreč veljalo načelo, da se ta dajatev plačuje le na 80 odstotkov porabljene vode. 2e pred dvema letoma pa je 3. člen zakona 549/1995, ki ga je odobrila takratna vlada, določil, da se tarifa za prečiščevanje izračuna upoštevajoč 100-odstotno porabo. Pri Mestnih podjetjih tega določila doslej niso upoštevali, ker so se pojavili nekateri dvomi v tolmačenju zakona, pred kratkim pa so dokončno razčistili, da je treba tarifo za prečiščevanje zaračunati na celotno količino porabljene vode. S pristojnimi pri Mestnih podjetjih smo skušali razčistiti, kaj to konkretno pomeni za povprečnega porabnika. Izračun ni enostaven. Cena vode v Gorici odvisi od porabe in znaša (brez davka IVA in drugih davščin) 238 lir na kubični meter za prvih 8 kubikov mesečne porabe, 475 lir za porabo do 20 kubikov in 713 lir za presežno porabo. Tarifa za prečiščevanje je lani znašala 400 lir na kubik (neglede na količino porabljene vode), s 1. januarjem letos pa se je povečala na 500 lir. Upoštevajoč povprečno porabo naj bi se skupna cena vode po novem podražila za nekaj več kot 10 odstotkov, razlika, ki jo bo traba plačati za nazaj pa seveda odvisi od efektivne porabe. Pri Mestnih podjetjih ocenjujejo, da bo morala družina s povprečno porabo doplačati v naslednjem računu še kakih 20 do 30 tisoč lir. Valenti odgovarja sindikatom: »Morali smo ravnati tako« Zupan Valenti se brani pred kritikami zveznih sindikatov, ki so napovedali celo stavko osebja goriške in tržiške občine, ker naj bi ti dve upravi edini v deželi prestrogo izvajali določila Bassaninijevega zakona, po katerih So bila razveljavljena številna napredovanja občinskih uslužbencev v zadnjih 15 letih. V Gorici je ukrep prizadel 83 uslužbencev, ki bodo morali opraviti interni natečaj (zgolj na osnovi naslovov in kolokvija), zato da bodo lahko obdržali višjo poklicno kvalifikacijo, ki so jo neupravičeno pridobili v prejšnjih letih. Valenti se zagovarja, da je bila uprava prisiljena sprejeti ta ukrep in da bi vsako drugačno ravnanje bilo neodgovorno prav v odnosu do uslužbencev, ki bi itak tvegali izgubo pridobljene kvalifikacije. Občina že pripravlja razpis natečajev, ki bodo uslužbencem pomagali, da sanirajo svoj danes neurejeni poklicni status. Kritiko sindikatov, češ da so druge občine ravnale drugače, župan zavrača. Res so v Trstu in Vidmu odložili detaljno evidentiranje osebja, ki ga bodo prizadeli novi ukrepi, to pa zgolj zato, ker je tam dosti več osebja z vprašljivim statusom in bo zato preverjanje posameznih primerov zahtevalo precej več časa, pojasnjuje Valenti. Te stvari bo danes povedal tudi zainteresiranim uslužbencem na skupščini, ki bo v občinski sejni dvorani ob 10 uri. Na srečanju bo uprava pojasnila, kako misli organizirati natečaje za ureditev delovnih razmerij. ŠTANDREŽ / NA POBUDO RAJONSKEGA SVETA IN ŽUPNIJE Ponavljanje in sprostitev v poletnem središču Jutranje ure namenjajo nalogam in pripravi na novo šolsko leto, potem pa so na vrsti igre, dejavnosti, zabava in izleti V Standrežu je v tem tednu steklo delovanje poletnega središča, ki ga letos, po lanski pozitivni izkušnji, ponovno organizirata rajonski svet iz Standreža ter vaška župnija. Pobuda je za mlade obiskovalce poletnega centra nadvse zanimiva, saj jim nudi vrsto organiziranih dejavnosti, ki lahko zadostijo najrazličnejšim potrebam in željam. V center se je letos vpisalo 26 otrok, ki obiskujejo v glavnem slovensko osnovno šolo, nekaj pa je tudi učencev vpisanih v italijanske šole. O poteku dela v samem centru, ki bo deloval tri tedne, smo se pogovorili z učiteljico Majdo Pavlin. Povedala nam je, da imajo učenci prva dva tedna vsak dan tudi po dve uri pouka, namenjeni v glavnem ponavljanju in utrjevanju že predelane šolske snovi ter pisanju domačih nalog. Za njihovo izobrazbo skrbita še učiteljici Mirka Bric in Danjela Simšič, kot obliko metodološkega pristopa pa so si vzgojiteljice izbrale diferenciran pouk, ki je še najbolj primeren za potrebe posameznega . dijaka. Skupino zase predstavljajo italijanski učenci, ki imajo poseben program. Prava novost pa bo letos tečaj angleščine, je podčrtala gospa Pavlin, ki se bo pričel prihodnji teden pod vodstvom učiteljice Lučke Uršič. Na programu je tudi cestna vzgoja. S tem v zvezi bo v naslednjih dneh občina uredila primerno progo na šolskem dvorišču, kjer se bodo lahko otroci seznanili z osnovnimi prometnimi pravili. Pouku sledi seveda rekreacija. Najprej malica, ki se je otroci lotijo v nadvse živahnem razpoloženju, nato zabava v obliki najrazličnejših dejavnosti: likovni pouk, šivanje, izdelovanje izdelkov iz vrvice in papirja, zgibanke za najmlajše. Velika pozornost je namenjena gibalni vzgoji, saj so na programu razne" organizirane igre, igre z žogo, tekmovalne igre, in pa gledališki govorici. Ob sklepu poletnega centra bodo namreč otroci uprizorili igro, kjer se bodo predstavili z mimiko in gibi, nam je še povedala gospa Pavlin. Pojasnila je obenem, da med urami rekreacije skrbijo za varnost in vzgojo otrok prostovoljci iz Standreža. V glavnem so to mladi, ki se srečujejo v vasi. Organizatorji poletnega centra so poskrbeli tudi za ekskurzije in izlete. Že v naslednjih dneh bodo otroci obiskali goriški grad in Coroni-nijevo vilo, v zaključnem, tretjem tednu, ki bo namenjen izključno rekreaciji, pa si bodo ogledali še kmetijo v So-vodnjah in mlekarno. Kaj pa menijo o poletnem centru sami otroci? Ge upoštevamo dejstvo, da so nekateri nestrpno čakali pred šolskimi vrati že ob 7.30, pouk pa se je pričel uro kasneje, lahko sklepamo, da jim je tu življenje vse prej kot dolgočasno. Na sliki (foto Bumba-ca) razigrani gostje Stan-dreškega poletnega središča skupaj z učiteljicami in animatorji NOVICE Glavna pošta nekaj dni zaprta Ravnateljstvo poštne uprave v Gorici sporoča, da bodo v dneh od 27. do 31. avgusta zaradi nujnih vzdrževalnih del okenca na glavni pošti na Verdijevem Korzu 33 zaprta za občinstvo. Na glavni pošti bodo v navedenih dneh nudili samo poštne storitve (brzojavke, priporočene pošiljke itd.) in sicer v prostorih bivšega telegrafskega urada z vhodom iz Ul. Ober-dan. Za vplačila na tekoče račune in podobne storitve naj se uporabniki poslužujejo podružnic na Trgu Pacassi 2, v Ul. Rossini 2, v Ul. sv. Mihaela 104, v Ul. Tomani 51, v Ul. 4. novembra 32, v Pevmi 34 in v Ul. Udine 11. Začasna služba v Krminu Iz goriškega urada za delo v Ul. Molino sporočajo, da bodo v torek, 26. avgusta, med 9. in 11 . uro klicali interesente za 6-mesečno part-time (20 ur tedensko) zaposlitev postrežnika/ce v otroškem vrtcu v Ul. Resistenza v Krminu. Poleg obvezne šole je potrebno zdravstveno potrdilo za delo v šolskih menzah. Dosti izgubljenih predmetov Vse kaže, da so pozabljivci v poletnem času še bolj pozabljivi kot sicer. V uradu za izgubljene predmete pri poveljstvu goriških mestnih redarjev so na razpolago lastnikom sledeči predmeti, ki so jih našli v zadnjem času: verižica iz rumenkaste kovine, sončna očala “raiban”, športna torba, denarnica z danemo vsoto, prenosni telefon “moto-rola”, motorno kolo “piaggio”, vsota denarja, rjav dežnik, pet parov očal za vid (od teh tri s tulcem in, v enem priemru, z dvema peresoma), gorsko kolo, ura “swatch”, moškjo kolo, listnica z vsoto denarja, verižica iz bele kovine. SINAGOGA / KONCERT KLEZMER ANSAMBLA Židovska glasba zelo privlači Nocoj voden ogled židovskih predelov v središču Gorice Izredno število poslušalcev je predsi-noči do kraja napolnilo goriško sinagogo, da bi prisluhnilo koncertu židovske glasbe v izvedbi “The original klezmer ensem-bla” iz Trsta. Skupina je na povabilo Združenja prijateljev Izraela nastopila v Gorici že četrto leto zapored. Ansambel v sestavi Davide Casali (klarinet), Sergio Candotti (kontrabas), Isabella Tonini (trobenta), Fabio Zoratti (harmonika) in Pietro Bertelli (bobni) je ponudil bogat izbor glasbe in vzhodnoevropske židovske tradicije, v kateri se prepletajo vplivi balkanske, srednjeevropske, romske in drugih etnično obarvanih glasbenih kultur. Nocoj bo še ena priložnost za odkrivanje sledov židovske kulture v mestu z vodenim ogledom krajev, ki jim je židovska prisotnost pustila svoj pečat. Zbirališče bo ob 20.30 v Raštelu (vogal trga Cavour). GRADEŽ Ribič hrani slavni “repek” Kam je končal slavni “codino”, šop las, ki je še do pred kratkim visel s tilnika nogometaša Roberta Baggia? Skrivnost je delno razkril 44-letni gradeški ribič Ferruccio Polo, ki pogosto gosti nogometaša na svojem domu v laguni. Sop las iz slavnega “repka” je Baggio podaril prav njemu, ki je že dal pripraviti okvir, v katerem ga bo shranil in osebil zraven litografije Baggiove “zlate žoge” in zadnjega trakca, ki ga je nosil kot kapetan Juventusa. Kljub tem svetinjam Polo trdi, da ni kak nor nogometni fetišist in da ga na Baggia bolj kot nogometna strast (tudi sam je svojčas z Gradesejem igral v promocijskem prvenstvu) veže pristno prijateljstvo. Skupaj rada hodita na lov v laguno, ribič Ferruccio pa je slavnega Roberta naučil tudi, kako se nabirajo školjke. KINO GORICA VmORIA 1 18.00-20.10-22.20 »Con air«. I. Nicholas Gage in John Malkovich. VTITORIA 3 18.00-20.00-22.00 »Go now«. R. M. Win-terbottom. Dobitnik nagrade S. Amidei 1997 za scenarij. CORSO 18.00-20.00-22.00 »II ciclone«. L. Pieraccioni. 3 obvestIla SKLAD MITJA CUK v sodelovanju s KD SOVODNJE vpisuje otroke v Poletno središče v Sovodnjah, ki bo delovalo od 25. avgusta do 5. septembra od 8. do 13. ure. Informacije po telefonu: 0481/530063 (Nevija) ali 040/212289. IZLETI slovensko planinsko DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 31. avgusta, na 50-kilometrsko vožnjo z gorskim kolesom na Pokljuko: z vlakom iz Nove Gorice do Bohinjske Bistrice, nato s kolesi na Pokljuko in do Bleda; povratek z vlakom. Informacije pri Alešu (tel. 21057) in Marti (tel. 22164). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za piknik v Liso-nu pri Portogruam, 24. avgusta, odpeljal ob 8. uri iz Sovodenj (pri cerkvi) s postankom v Standrežu. ■ ■ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANOM, UL Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - M. ROJEC, Ul. I. Maja 32, tel. 882578. POGREBI Danes: 8.00, Agata Calb vd. Permcci z glavnega pokopališča v cerkev pri sv. Am in na glavno pokopališče; 9.30, Maria Giaiotti iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 10.00, Pace Bianca Valentinis iž bolnišnice sv. Justa v Tržič. r KOTALKANJE / EP V BORDEAUXU n PLAVANJE / EVROPSKO PRVENSTVO NOVICE Tanja Romano pred vsemi ludi v »shodu« Danes odločilni nastop Popov še naprej kralj šprinterjev Srebrna kolajna Italijana Merisija na 200 m hrbtno - Vaterpolistke Italije danes v finalu BORDEAUK - Boletova kotalkarica Tanja Romano je tudi včeraj pustila za seboj vse tekmice na evropskem prvenstvu za kadetinje v Bordeaimi. Na sporedu je bil »short« oziroma kratki program, ki ga je Tanja izpeljela brezhibno, prisotne pa je navdušil predvsem izvrstno izveden dvojni axel, s katerim je prepričala tudi vseh devet sodnikov, ki so jo vsi postavili na prvo mesto. Romanova je za kratki program dobila 162, 30 točke, precej za njo pa se je na drugo mesto uvrstila reprezentančna kolegica Rubina Bartolozzi (150, 70), Claudia Prospe-ri (150, 10) pa je bila tudi včeraj, tako kot v obveznih likih, tretja. Kotalkarici iz Slovenije Tamara Stankovič in Teja Rus sta bili včeraj nekoliko uspešnejši kot dan prej. Stankovičeva (129 točk) je osvojila deseto, Rusova (109) pa 19. mesto. Tanjo, ki je z včerajšnjim prvim mestom v shor-tu napravila zelo velik korak proti slavju v kombinaciji, čaka danes zvečer odločilni nastop v prostem programu. Glede na doslej pokazano formo lahko upamo na še ne uspešen nastop. V Bordeaimi poteka tudi evropsko prvenstvo v kategoriji »jeunesse«, kjer barve Italije brani tudi nekdanja Boletova kotalkarica Christiana Mer-lo, ki je zdaj članica Polisportive Opicina. Merlo-va je v obveznih likih napravila manjšo napako, vendar je kljub temu osvojila bronasto kolajno, kar predstavlja nedvomno zelo lep uspeh. SEVILLA - Vaterpolistke Italije in Rusije se bodo danes pomerile za evropski naslov. Italijanke so v polfinalu po podaljšku z 8:7 (1:3, 2:1, 2:1, 1:1/2:1) premagale Nizozemsko, Rusinje pa so brez težav ugnale domačinke, reprezentanco Španije z 11:6(4:1,1:1,4:1,2:3). V plavalnem delu EP pa je včeraj padlo še pet končnih odločitev. Na 400 metrov prosto je Nemka Dagmar Hase osvojila zlato medaljo in s tem Irki Michele Smith - po poroki s priimkom De Bruin -, preprečila osvojitev petih zlatih medalj, kar do zdaj še ni uspelo nobeni plavalki. Irka, olimpijska prvakinja iz Atlante na 400 in 200 metrov prosto ter 400 metrov mešano, ki je v Sevilli že osvojila dve zlati kolajni (200 m prosto, 400 m meša- no), bo tako lahko naskakovala "le" dosežek Nemke Ute Geweniger (1981) in Madžarke Krisztine Eger-szegi (1993), ki sta na EP osvojili po štiri prva mesta, (utri bo nastopila na 200 metrov mešano, v nedeljo, zadnji dan prvenstva, pa na 200 metrov delfin. Veliko zanimanja je pritegnil tudi nastop Rusa Aleksandra Popova, ki se je prvič po nesrečnem dogodku pred slabim letom pojavil na večjem tekmovanju. Napad prodajalca lubenic sredi Moskve, ki je Popova z nožem zabodel le nekaj tednov potem, ko je plavalec v Atlanti osvojil dve zlati medalji, je očitno že pozabljen. Popov je na 100 metrov prosto prepričljivo zmagal, in to z najboljšim letošnjim izidom na svetu (49, 09) in tako osvojil svoj četrti za- poredni evropski naslov na 100 prosto. Na 200 metrov hrbtno je Rus Vladimir Selkov dosegel najhitrejši letošnji čas na Stari celini (1:59, 21), veselili pa so se tudi v italijanskem tabom, saj je bil Ema-nuelle Merisi drugi (1:59, 63), Basthstelli pa je bil šesti. Slovenski tekmovalec Marko Milenkovič je plaval 2:08, 03 in dosegel 25. čas. Na enkrat krajši razdalji je slavila Nemka Antje Busch-sculte, v ženski štafeti 4 X 100 metrov pa so bile najhitrejše Nemke pred Sve-dinjami in Rusinjami. Italijanska štafeta je bila sedma z novim državnim rekordom 3:48, 97. Nov državni rekord je v predtekmovanju s časom 3:50, 69 postavila tudi slovenska štafeta, kar pa ni bilo dovolj za finale, saj je bil to deveti najboljši čas. H NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO Romunija je že kvalificirana Bosanci so jo zagodli Dancem V evropskih skupinah v boju za prvo mesto še precej neznank, ki bodo rešene prav na koncu - Trije goli Bierhoffa »rešili« Nemčijo SARAJEVO - V kvalifikacijah za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji je bilo v sredo na sporedu kar 15 srečanj. Za Slovenijo je bilo najbolj zanimivo srečanje prve skupine v Sarajevu, kjer je BiH gostila Dance. Bosanci so dokazali, da favorit ne zmaguje vedno in so vodilne v skupini premagali s 3:0 (3:0). S tem so naredili uslugo Grkom in Hrvatom, ki imajo zdaj realnejše možnosti za prvo mesto. Kljub porazu pa so Danci (13 točk iz 6 tekem) ohranili prvo mesto na lestvici pred Grki (10/6) in Hrvati (9/5). Dance je najprej v 18. minuti načel igralec zagrebške Croatie Edin Mujčin, nato pa je Elvir Bolič v 25. minuti in 35. minuti dosegel dva gola iz enajstmetrovke. V drugi skupini tokrat niso igrali. Po šestih kolih (od osmih) vodi Italija s točko prednosti pred Anglijo. Tretja je Poljska, ki pa nima več možnosti, da poseže v boj za prvo ali drugo mesto. O prvem mestu bo tako odločala tekma med Italijo in Anglijo, ki jo bodo »az-zurri« igrali doma 11. oktobra. Pred tem se bodo Angleži doma pomerili z Moldavijo, Italijani pa bodo gostovali v Gruziji, kjer ne bi smelo priti do presenečenj. V tretji skupini sta bili odigrani dve srečanji. Norveška je v skandinavskem derbiju premagala Finsko s 4:0 (2:0), v Budimpešti pa sta se Madžarska in Švica razšli z neodločenim rezultatom 1:1. Norvežani so si z zmago v Helsinkih praktično že zagotovili prvo mesto v skupini, saj imajo šest točk prednosti pred Madžarsko, do konca kvalifikacij pa jo čaka še Azerbajdžan v gosteh in Švica doma. Škotska, Avstrija in Švedska še naprej vodijo ostro bitko za prvi dve mesti v četrti skupini. Avstrija je s tremi zadetki Tonyja Polsterja gladko opravila z Estonijo, še pomembnejša pa je zmaga Švedske v Belorusiji. Dvoboj med Avstrijo in Švedsko 10. septembra, bi lahko že dal odgovor, katera od teh dveh reprezentanc ne bo potovala v Francijo. V peti skupini je vodstvo prevzela Bolgarija, ki je premagala Izrael z Moller, Hčssler, Bierhoff in Klinsmann se veselijo drugega gola (AP) 1:0 in ima zdaj točko več od Rusije. O zmagovalcu skupine bosta odločali tekmi med Bolgari in Rusi. Prva bo 10. septembra v Bolgariji, povratna pa 11. oktobra v Rusiji. V šesti skupini je v boju za prvo mesto Španija v rahli prednosti pred ZRJ. Spanci imajo dve koli pred koncem točko več od Jugoslovanov. Španija se bo pomerila še s Slovaško v gosteh in Ferskimi otoki doma, ZRJ pa s Slovaško in Malto v gosteh. Nizozemska in Belgija sta edina pretendenta za zmago v sedmi skupini. Obe imata dve koli pred koncem 15 točk, odločitev pa bo morda padla že 6. septembra, ko se bosta obe ekipi na Nizozemskem pomerili med seboj. V osmi skupini si je Romunija kot prva evropska država tudi matematično zagotovila nastop na zaključnem delu svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji. Romuni so namreč doma premagali Makedonijo s 4:2, v Dublinu pa sta se Irska in Litva razšli brez golov, tako da zdaj Romunov do konca na vrhu nihče več ne more dohiteti. V deveti skupini so Nemci naredili velik korak naprej, potem ko so v Belfastu s 3:1 premagali Severno Irsko. Strelec vseh treh golov je bil napadalec Udineseja Oliver Bierhoff. Nemci imajo zdaj dve tekmi doma. Najprej bodo igrali s Portugalsko, nato pa še z Armenijo. Z dvema zmagama bi si ne glede na ostale izide tudi matematično zagotovili prvo mesto v skupini in s tem vozovnico za Francijo. Trenutno v tej skupini sicer še vodi z dvema točkama prednosti pred Nemčijo Ukrajina, ki pa mora odigrati samo še eno tekmo, Portugalci, ki so z istim številom točk toda s tekmo več tretji za Nemčijo, pa so v sredo doma premagali Armenijo s 3:1. Toda če hočejo ostati še v boju za prvo ali vsaj drugo mesto, morajo proti Nemčiji v gosteh nujno zmagati. Poraz bi zanje že pomenil tudi slovo od drugega mesta, saj bo Ukrajina v svoji zadnji tekmi skoraj zanesljivo premagala Armenijo. Argentina in Kolumbija v najboljšem položaju MONTEVIDEO - V srečanjih južnoameriških kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo je Ekvador domaz 2:1 premagal Paragvaj, Peru s 3:0 v gosteh Venezuelo, Urugvaj doma z 1:0 Čile, Kolumbija pa prav tako doma Bolivijo s 3:0. VRSTNI RED (v oklepaju število odigranih tekem): Argentina (13) 25, Kolumbija (14) 24, Paragvaj (13) 23, Čile (13) 19, Peru (13) 19, Ekvador (14) 18, Bolivija (13) 17, Urugvaj (13) 17, Venezuela (14) 3 Mrolke h Trije člani Mladine z državno vrsto na Češko SD Mladina je v prejšnjih dneh razveselila novica, da so bili v rolkar-sko državno repre-zentnco poklicani kar trije rolkarji kriškega društva, in sicer Jara Košuta, Mateja Bogateč in David Bogateč, ki so že včeraj odpotovali na Češko v Vrhladi, kjer bo danes in jutri druga preizkušnja državnih reprezentanc za svetovni pokal. Prvič bo v reprezentančnem dresu nastopil Jara Košuta, ki tekmuje že precej let, v zadnjih dveh leti pa je zelo napredoval in v letošnji sezoni dokazal, da je med naraščajniki res eden izmed najmočnejših v državnem merilu. Za »azzurre« bo vnovič nastopila Mateja Bogateč, ki je krstni reprezentančni nastop opravila letos na prvi tekmi svetovnega pokala na Švedskem. Znova bo oblekel dres državne reprezentance tudi David Bogateč, ki letos kljub zmagi na grand prixu ni imel preveč sreče. Zaradi mature forma namreč ni bila taka kot običajno, zato upa bodo dobri rezultati prišli v nastopih za reprezentanco. Ancilotto še v globoki komi i RIM - »Pacient je še naprej v globoki komi in stan je še naprej zelo hudo, tako da je tudi prognoza č naprej pridržana.« Tako se je včeraj glasilo kratk zdravniško sporočilo o zdravstvenem stanju nesreč nega 23-letnega košarkarja Telemarketa Davida Al cilotta, ki je na prijateljski tekmi z Nancyjem padi v nezavest zaradi ishemije. Vse bolj postaja jasni da so možnosti Ancilotta, da ostane pri življenj oziroma, da si ompomore brez hujših posledic, i dneva v dan manjše. V nedeljo VN Belgije SPA FRANCORCHAMPS - Danes bodo v belgijskem Spa Francorchampsu na sporedu proste vožnje pred nedeljsko tekmo formule 1 za veliko nagrado Belgije. S tem se bo spet nadaljeval dvoboj med Michaelom Schumacherjem (Ferrari) in Jac-quesom Villeneuve) om (VVilliams), ki za Nemcem zaostja le tri točke. Schumacher še ni pozabil zamujene priložnosti v Budimpešti, po njegovem mnenju pa izid nedeljske dirke še ne bo odločilen v boju za končno zmago v svetovnem prvenstvu. Lani je Schumacher v Spaju zmagal, toda Villeneuve je optimist, saj mu je srečna zmaga v Budimpešti vlila precej samozavesti, tako da zdaj povsem odkrito govori, da resno računa tako na zmago v posamični uvrstitvi kot na zmago med avtomobilskimi hišami, pri čemer računa na izdatno pomoč svojega kolega v VVilliamsovi ekipi Frentzna. Španec Olano najhitrejši v 4. etapi dirke Po Burgosu BRMESCA - Spanec Abraham Olano je zmagal v 21,1 kilometra dolgem kronometru (4. etapi) kolesarske dirke Po Burgosu v Španiji okrog Briviesce. Olano je progo prevozil v 24 minutah in 47 sekundah ter zmagal pred Ukrajincem Sergejem Gonča-rom (+ 8 sekund) in Spancem Aitorjem Garmendio (+ 14 sekund). V skupnem seštevku sta na prvem mestu dva kolesarja z enakim skupnim časom. To sta zmagovalec 4. etape Olano in Francoz Laurent Jalabert (11:13:36). Mladi košarkarji Kontovela in Poleta se vrnejo jutri Na Rogli se mudi te dni petdeset mladih košarkarjev Kontovela in Poleta. Priprave potekajo v najboljšem redu. Povratek bo jutri med 19. in 20.uro. O pripravah bomo še poročali. Obvestila NOGOMETNA KOMISIJA ZSSDI sporoča, da bo odhod združenih ekip začetnikov Brega, najmlajših Gaje in naraščajnikov Primorja na skupne priprave v Tolmin v ponedeljek, 25. trn. ob 8.30 izpred trgovine Papy šport na Proseku, cesta 202. Prosimo točnost. KK BOR obvešča, da bo skupni sestanek in prvi trening letnikov ’78, ’79 in '80 v ponedeljek, 25. avgusta, ob 19.30 na stadionu 1. maj. ŠD KONTOVEL - odbojkarska sekcija prireja od 1. do 12. septembra 1997 na igrišču na Kon-tovelu odbojkarski tabor za deklice letnikov 85 in mlajše. Vadba bo potekala od ponedeljka do petka od 9. do 16.30. Vpisovanje v ponedeljek, 1. septembra, neposredno pred začetkom tabora. SZ GAJA - nogometna sekcija obvešča, da bo zbor igralcev in predstavitev združene ekipe najmlajših za sezono 1997/98 v ponedeljek, 1. septembra, ob 17.30 na Športnem centru gaje na Pa-dričah. Sledil bo trening. SZ SLOGA in SD BREG sporočata, da so tečajniki nastanjeni v hotelu Peca v Mežici, tel. 00386602-35123 ob uri obredov. Danes igra za vas Totocalcio Lecce-Cesena 1 Pescara - Ancona 2 Castelsangro - Chievo 1X2 Verona - A. Catania 1 Reggina - Palermo 12 Perugia-Savoia 1 Padova - F. Andria 2 Foggia - Cosenza IX Cagliari - Nocerina 1X2 Reggiana - Treviso IX Genoa - Monza 1 Ravenna - Cremonese IX Venezia - Carpi 1 Matejka Grgič (letnik 1974) že več let sodeluje z našim uredništvom. V otroških letih se je rekreacijsko ukvarjala s plesom, tenisom in odbojko, nato pa za dalj časa opustila športne dejavnosti. Pred letom dni se je približala potapljaštvu, s katerim se odtlej redno ukvarja. Sama pravi, da ji je potapljaštvo všeč zato, ker je to eden redkih športov, v katerem ni kompetitivnosti, saj potapljači ne prirejajo tekmovanj; počasnost in potrpljenje veljata za vrednoti. Karin Mezgec je v zadnji napovedi zadela 7 izidov. Matejka Grgič Pad. 22. avgusta 1997 PRIREDITVE FURLANIJA-vJUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 Prvi koncert bo v petek, 12. septembra, ob 20.30 (red A). Nastopil bo pianist Alexan-der Lonquich. Na programu Brahms in Schubert. Miramarski grad - Luci in zvoki Jutri, 23. t.m., ob 21. uri glasbeno-gledališka predstava »Večerja z Maksimilijanom«. V ponedeljek, 25. t.m., ob 21.00 in 22.15 »Miramarski cesarski sen« . Triestestate - Grad Sv. Justa Triestate Kino: v nedeljo, 24. t. m., ob 21.30 film »Potere assoluto«. V ponedeljek, 25. t. m., ob 21.30 bodo predvajali film »Relic« CENTA (Videni Mednarodni festival folklore Do 26. t. m. se bo v Centi, Vidmu in v Li-gnanu odvijal Mednarodni festival folklore: danes, 22. t. m., ob 17.30 bo v Vidmu mimohod vseh nastopajočih folklornih skupin; jutri, 23. t. m. v Centi, ob 16. uri v Avditoriju osnovne Sole O. Marinelli konferenca za temo »Razložiti preteklost: vloga folklornih skupin«, ob 21. uri v parku osnovne šole O. Marinelli otvoritveni večer festivala; v nedeljo, 24. t. m., v Centi, ob 10. uri masa, ob 11.30 sprejem na občini, ob 16. uri koncert godbe na pihala Mu-sikkappelle iz Fridolfinga, ob 17. uri mimohod nastopajočih skupin, ob 21. uri veCer prijateljstva, srečanje z nastopajočimi; v ponedeljek, 25. t. m., ob 21. uri bo v Lignanu v Areni Alpe Adria nastop vseh skupin. __________KOROŠKA______________ TINJE Dom prosvete Sodalitas: jutri, 23. t. m., o »Body Balance« - Intuitivna kreativna telesna zavest. Referent mag. dr. med. Christian Kobau (trajalo bo do nedelje, 24. t. m.). ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Plesna Sola Krištof v Dvoru: jutri, 23. t. m., ob 16. uri O-l feSta. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 6. septembra, ob 20. uri koncert klasične glasbe. FURLANUAJUUJSKA KRAJINA TRST Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) V torek, 26 t. m., ob 20,30, ob 21.30 in ob 22.30 bo v okviru pobud »Musei di sera« (podaljšan urnik za ogled muzejev) na sporedu koncert sopranistke Enze Pecorari in kitarista Fabia Casciolija Na programu Britten, Absil, Yuquihiro in Beherend. Poletje pri Sv. Ivanu Danes, 22 t. m., ob 21. uri bo v parku bivše umobolnice, v baru »II Pošto delle Frago-le«, nastopila skupina Judy Lee. Grad Sv. Justa - Triestate Danes, 22. t. m., ob 22. uri disko glasba. Jutri, 23. t. m., ob 22. uri disko glasba. V Četrtek, 28. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert pevke Marine Rei. Miramarski park Danes, 22. t.m., ob 21. uri bo na sporedu koncert skupine »Star Dust Duet«. Izvajali bodo klasične motive lahke glasbe. SALEŽ Poletni večeri v zgoniški občini Od srede, 27. t. m., do nedelje, 31. t. m., bo na sedežu KD RdeCa zvezda v Saležu na ogled razstava »Sledovi na poti k srečanju«, ki so jo oblikovali dijaki in profesorji Državne srednje Sole »M. de Tommasini« z OpCin na projekt Socrates. Na otvoritvi razstave, ki bo v sredo, 27. t.m., ob 20.30, sodeluje Trio Venturini: Denis No vato - frajto-narca, Renzo Pockar - bas-orglica in Jordan Kralj - spremljavne orglice. Urnik razstave: od 18.30 do 20.30. VIDEM Folkest Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, na Largo Ospedale Vecchio, bo danes, 22. t. m., nastopila skupina »Gaeta-no Valli Quartet«, LIGNANO Arena Alpe Adria V soboto, 6. septembra, se bo s celovečernim koncertom prestavil Andrea. Boccelli. VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 22. t.m., ob 21. uri Verdijeva opera »Rigoletto«. Dirigent Nello Santi. Jutri, 23. t. m., ob 21. uri Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. V ponedeljek, 25. t.m., ob 21. uri bo na sporedu veCer posvečen operni pevki M. Cal-las. Filharmonični orkester iz Izraela in zbor Arene iz Verone bo pod vodstvom Zubina Mehta izjvajal Verdijevo Mašo za Rekvijem. ___________SLOVENIJA______________ IZOLA Festival Mediteran Danes, 22. t. m., ob 21. uri nastop nemške skupine Shael Sick. Jutri, 23. t. m., ob 21. uri pa bo Ribiški praznik. LJUBLJANA V torek, 9. septembra bo nastopil rock pevec Michael Jackson. Festivalna dvorana V sredo, 17. septembra, ob 20. uri koncert ameriške skupine underground rocka »Dead Moon«. ; ; gg ... ... , iiMiš FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Za-vagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Urnik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. V ponedeljek, 25. t. m. bo dr. Lorenzo Mi-chelli vodil obisk Palače Revoltella ter orisal njeno zgodovino. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Urnik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. GORICA Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: danes, 22. t.m., ob 20.30 otvoritev razstave španske slikarke Marise Casado. Razstava bo odprta do 26. septembra. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in B.Seurka. ___________KOROŠKA________________ CELOVEC Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9. je na ogled razstava »Dve stoletji umetnosti na Koroškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik in risb Antona Repnika. TINJE Galerija Tinje: na ogled je razstava Elene Bracciolini iz Rima. BOROVLJE Boroveljski grad: do 26.10. je na ogled Deželna razstava ’97. Nekdanja Posojilnica (Postgasse 4): do 26.10 je na ogled razstava »Kultura-Delavst-vo-Narodnost - Borovlje 1848 do danes«. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 1. JUNIJA DO 27. SEPTEMBRA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.49 (R) Tržič (5.11), Portogruaro (5.54), Mestre"(6.45), Benetke (7.05). 2.01 (IR) 5.39 (IR) Tržič (6.01), Portogruaro (6.42), Mestre (7.30), Benetke 6.30 (R) (7.41). 7.01 (D) 6.00 (IC) Tržič (6.22), Portogruaro (7.01), Mestre (7.54) - vozov- 7.20 (E) niča z dodatkom - nadaljuje v Milan. 7.54 (D) 6.53 (R) občasna vožnja, Tržič (7.17), Portogruaro (8.11). 8.46 (E) 7.22 (E) Tržič (7.46), Portogruaro (8.30), Mestre (9.10), Benetke (9.19). (E) 9.32 8.02 (IR) Tržič (8.24), Portogmaro (9.05), Mestre (9.49), Benetke (9.59). (IR) 9.58 8.28 (IC) Tržič (8.50), Portogruaro (9.27), Mestre (10.20) - vozov- niča z dodatkom - nadaljuje v Rim in nato v Salerno. 11.55 (E) 10.02 (IR) Tržič (11.24), Portogruaro (11.05), Mestre (11.49), Benetke (11.59). (IR) 13.58 12.02 (IR) Tržič (12.24), Portogruaro (13.05), Mestre (13.49), Benetke (13.59). 14.58 (IR) 12.38 (R) občasna vožnja, Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). 12.58 (D) Tržič (13.22), Portogruaro (14.05), Mestre (14.49), Benetke (14.59). 15.31 15.49 (R) (IC) 14.02 (IR) Tržič (14.24), Portogruaro (15.05), Mestre (15.49), Be- netke (15.59). 16.23 (D) 14.23 (R) občasna vožnja, Tržič (14.51), Portogruaro (15.57). 14.54 (IC) Tržič (15.16), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Be- 17.06 (IC) netke (16.43) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan in nato v Sestri Levante. 17.58 (IR) 15.02 (D) Tržič (15.24), Portogruaro (16.07), Mestre (16.51), Be- netke (17.00). 18.50 (R) 16.02 (IR) Tržič (16.24), Portogruaro (17.05), Mestre (17.49), Benetke (17.59). (IR) 18.58 16.28 (IC) Tržič (16.50), Portogruaro (17.27), Mestre (18.20) - nadaljuje v Rim. 19.58 (IR) 17.02 (D) občasna vožnja, Tržič (17.26), Portogruaro (18.17). 17.29 (E) Tržič (17.51), Portogruaro (18.39), Mestre (19.22), Benetke (19.32). 20.49 (D) 17.37 (R) Tržič (18.03), Portogruaro (19.12), Mestre (20.14), Benetke (20.23). 20.58 (IR) 18.02 (IR) Tržič (18.24), Portogruaro (19.05), Mestre (19.49), Benetke (19.59). 21.34 (IC) 19.08 (E) Tržič (19.32), Portogruaro (20.17), Mestre (21.04), Benetke (21.14) - nadaljuje v Lecce. 22.10 (IC) 19.32 (R) občasna vožnja, Tržič (20.01), Portogruaro (20.55). 23.01 (R) 20.02 (IR) Tržič (20.24), Portogruaro (21.05), Mestre (21.49) Benetke (21.59). 23.59 (E) 20.31 (E) Tržič (20.54), Portogruaro (21.32), Mestre (22.42) - nadaljuje v Ženevo. 22.26 (E) Tržič (22.49), Portogruaro (23.32), Mestre (0.36) - nadaljuje v Rim. SMER________________________________________________ Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.56), Tržič (1.37). občasna vožnja, Portogruaro (5.10), Tržič (6.06). občasna vožnja, Portogruaro (5.48), Tržič (6.37). iz Rima, Mestre (5.15), Portogruaro (6.12), Tržič (6.56). Portogruaro (6.47), Tržič (7.28). iz Ženeve, Mestre (6.40), Portogruaro (7.44), Tržič (8.21). iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.38), Portogruaro (8.22), Tržič (9.07). Benetke (8.02), Mestre (8.11), Portogruaro (8.53), Tržič (9.34). Benetke (10.02), Mestre (10.11), Portogruaro (10.49), Tržič (11.31). Benetke (12.02), Mestre (12.11), Portogruaro (12.53), Tržič (13.34). Benetke (13.02), Mestre (13.11), Portogruaro (13.53), Tržič (14.34). občasna vožnja, Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). iz Salerna preko Rima, Mestre (13.51), Portogruaro (14.49), Tržič (15.25) - vozovnica z dodatkom. Benetke (14.24), Mestre (14.33), Portogruaro (15.17), Tržič (15.59). iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.25), Portogruaro (16.03), Tržič (16.42). Benetke (16.02), Mestre (16.11), Portogruaro (16.53), Tržič (17.34). občasna vožnja, Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.28), Tržič (18.22). Benetke (17.02), Mestre (17.11), Portogruaro (17.53), Tržič (18.34). Benetke ( 18.02), Mestre (18.11), Portogruaro (18.53), Tržič (19.34). občasna vožnja, Benetke (18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.27), Tržič (20.25). Benetke (19.02), Mestre (19.11), Portogruaro (19.53), Tržič (20.34). iz Milana, Mestre (19.38), Portogruaro (20.31), Tržič (21.10)- vozovnica z dodatkom, iz Rima-Termini, Mestre (20.05), Portogruaro (21.10), Tržič (21.46) - vozovnica z dodatkom. Benetke (20.44), Mestre (20.54), Portogruaro (21.53), Tržič (22.35). Benetke (22.02), Mestre (22.11), Portogruaro (22.50), Tržič (23.34). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.07 (R) občasna vožnja, Tržič (5.35), Gorica (5.59), Videm 6.45 (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.45), Tržič (6.39). (6.17). 5.49 (R) občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm 7.29 (R) občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.15). (7.02). 6.20 (R) občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm 7.46 (D) občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič (7.34). (7.23). 7.17 (IR) Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22). 8.23 (R) občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič 8.12 (R) občasna vožnja, Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm (9.38). 8.30 (D) (7.56). občasna vožnja, Videm (7.27), Tržič (8.07). 8.17 ID) občasna vožnja, Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm 8.37 (D) občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (9.35). (8.14). 9.17 (IR) Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22). 8.38 (R) občasna vožnja, Videm (7.12), Gorica (7.47), Tržič (8.11). občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič 10.10 (R) občasna vožnja, Tržič (10.38), Gorica (11.01), Videm (11.36). 9.26 (R) 11.17 11.30 (IR) (R) Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22) občasna vožnja, Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm 9.41 (IR) (8.59) občasna vožnja, Videm (8.37), Gorica (9.00), Tržič (9.18). 12.17 (R) (12.56). Tržič (12.45), Gorica (13.08), Videm (13.43). 9.53 (IR) občasna vožnja, Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.30). 13.17 (IR) Tržič (13.39), Gorica (14.58), Videm (14.22). 10.41 (R) občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič 13.30 (R) občasna vožnja , Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (10.16). (14.58). 11.38 (R) občasna vožnja, Videm (10.12), Gorica (10.47), Tržič 14.10 (R) občasna vožnja, Tržič (14.38), Gorica (15.01), Videm (11.11). (15.36). 12.41 (IR) Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.18). 14.17 (D) občasna vožnja, Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm (15.29). občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm 13.38 (R) občasna vožnja, Videm (12.12), Gorica (12.47), Tržič (13.11). občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič 14.30 (R) 13.43 (D) (15.58). (13.16). 15.17 (IR) Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22). 14.41 (IR) Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.18). 16.07 (R) občasna vožnja, Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.32). občasna vožnja, Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm 15.13 (R) občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (14.46). občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič 16.17 (R) 15.38 (R) (17.31). (15.13). 16.45 (R) občasna vožnja, Tržič (17.30), Gorica (17.36), Videm 15.42 (R) Videm (14.16), Gorica (14.51), Tržič (15.15). (18.09). 16.41 (IR) Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.18). 17.17 (IR) Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22). 17.38 (R) občasna vožnja, Videm (16.12), Gorica (16.47), Tržič 17.42 (R) občasna vožnja, Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm 17.41 (R) (17.11). občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič 18.17 18.30 (R) (R) Tržič (18.45), Gorica (19.08), Videm (19.43). občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm (19.55). Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22). Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31). 18.33 (R) (17.16). občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.05). 19.17 20.15 (IR) (D) 18.41 19.28 (IR) (R) Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.18). občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič (19.01). 21.17 (IR) Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22). 19.43 (R) občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič 23.14 (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). 20.22 (R) (19.18). Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.55). 20.41 (IR) Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.18). 21.43 (D) Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.18) 22.41 (IR) Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.18) 1.02 (R) Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.35) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.16 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba 9.09 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Vinkovce 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.12 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte 18.11 (IC) nadaljuje v Zagreb 20,09 (E) prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Gustav TV dnevnik £ RAM 6.30 10.00 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.35 18.00 18.10 18.25 19.50 20.40 22.40 22.45 0.00 0.40 1.10 1.15 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Lo scatenato (kom., It. ’67, i. Vittorio Gas-sman, Claudio Gora), vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Poletna jutranja oddaja Verdemat-tina (vodita Luca Sardel-la in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Srebrni palček (i. Angela Lansbury, 2. del) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: 47 morto che parla (kom., It. '50, r. L. Braga-glia, i. Totd, Silvana Pampanini) Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro serio), vmes risanke Tintin in nan. Boy meets vvorld Dnevnik Komični filmi Nan.: Se bojiš teme?, 18.50 Gospa iz VVesta -Ponudba (i. J. Seymour) Vreme in dnevnik Nogomet: Roma - Inter (prijateljska) Dnevnik Aktualna oddaja: Venite a vedere (vodi Paolo Frajese) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo, 0.55 Filozofija NoCni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Proza: L’ anfitrione (’74, i. E. Montesano) i | RAI 2 gg RETE 4 Variete: Videocomic H Nad.: Lasciad amare Nad.: La traidora m TV film: Attenti a quei Variete za najmlajše, due (i. T. Curtis) vmes nan. Lassie M Pregled tiska Oddaja o izletih in poto- Nad.: Vendetta d’ amore, vanjih: Sereno variabile 10.00 Perla nera, 10.30 I Nad.: Quando si ama, due volti deli’ amore. 11.00 Santa Barbara 11.00 Regina, 11.45 Mila- Dnevnik 2 gros, vmes dnevnik Variete: Ci vediamo in Nan.: Hiša.v preriji TV Dnevnik Dnevnik Variete: Chi c’e c’e sotto Risanke il sole Variete: Ci vediamo in Nad.: Sentieri - Steze TV (vodi P. Limiti) Film: Eroe per un giomo Nan.: VVolff, policaj v (dram., ZDA ’89) Berlinu - Smrt neke Kviz: OK, il prezzo e giu- družine (i. J. Heinrich) sto (vodi I. Zanicchi) 17.15 dnevnik Dnevnik Tg4, vreme Nan.: Bonanza Variete: Game Boat Vreme, dnevnik, šport Film: Che fine ha fatto Šport: Univerziada - No- Totd Baby? (kom., ’64) gomet: Italija - VB Film: Cocoon - Povratek Variete:V pričakovanju (fant,, ZDA ’88, i. Don odd. Macao Ameche), 1.00 Pregled Večerni dnevnik Tg2 tiska, 1.20 Film Variete: Dalida, amore mio Tg2 Dosje Dnevnik in vreme IS CANALE 5 Šport Aktualno: Zgodbe (vodi Gianni Mina) Na prvi strani Nan.: Love Boat, 10.00 Bionska ženska, 11.00 A RAI 3 Blondinka za pCeta, 11.30 V osmih pod isto streho ITALIA 1 Dnevnik, vreme Aktualno: Magazzino Univerziada '97 Tempo futuro, 11.00 Tema Dnevnik 3 Nad.: In nome della fa-miglia, 12.35 nan. Blue jeans Deželne vesti, dnevnik Nan.: ENG - V živo Športno popoldne, vmes Univerziada - gimnastika, 16.10 EP v plavanju, 17.55 kolesarstvo no Felice Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful TV film: Vittima prede-stinata (dram., ZDA ’88, i. Stephanie Povvers, Patrick Bergin, Uoyd Brid-ges) Nan.: Sisters, 17.15 Komisar Scali Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Mc Gyver Film: Nevvman robot di famiglia (fant., ZDA 91) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za njamlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Dragon Flyz Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules Variete za najmljaše Bim Bum Bam, risanke, 17.25 L’ incredibile Debby Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Helene in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch . - Občutki krivde (i. David Hasselhoff) Glasba: Karaoke Odprti studio Film: Abuso di potere -Unlavrful Entry (thriller, ZDA '92, i. Kurt Russell) Film: La donna dai dne volti (dram., ZDA ’95, i. A. Martinez, R. Ticotin) Italija 1 šport Nan.: Star Trek, 2.20 Ba-retta S tele4 MONTECARIO Slovenija 1 (r Slovenija 2 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amando Nad.: Joana Dnevnik v nemščini Dok.: Nate nel ven to Glasba: Poletni Ramble Tamble, 21.40 Film: Non ti pago S Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri |ME Videoring Pili Tedenski izbor: nad. tri krone (Švedska, 1. del) ŠS Film: Veseli trenutki v zraku (VB '94, i. V. Red-grave, John Hurt) Poročila TV igrica - Kolo sreče (ponovitev) Omizje Mladi virtuozi: Jure Volk - Oboa (2. del) TV prodaja Videostrani Obzornik Otroški pr.: Risana nanizanka: Čebelica Maja, 17.35 Pravljica o carju Saltanu (lutkovna nan., A. S. Puškin, 4. epizoda) Nan.: Snežna reka - Saga o McGregorjevihg (Avstralija, 21. epizoda) TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Igre brez meja - Kranj Tako je... v Franciji Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme Šport Poletna noC. Nad.: Pacific Drive (Avstral., 25. del) Nanizanka: Stranski učinki (Kanada, 7. epizoda) Brane RonCel izza odra: Melvin Taylor (1. del) Videoring Videostrani Koper Euronevvs Tedenski izbor: Mostovi Evropski kulturni magazin: Aliča Film: Ne pošiljaj mi rož (ZDA) Nadaljevanka: Majken (Švedska, 1. del) Zgodbe iz školjke Tedenski izbor. Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 24. del) Nanizanka: Stranski učinki (Kanada, 6. epizoda) Dokumentarna serija: Astronavti (VB) Drama: Komedija privatnega življenja (L.F. Veris-simo, Brazilija) Šport: Atletski miting za Grand Prix (prenos iz Bruslja) Film: Vojakova zgodba (Nova Zelandija - Francija 1988, r. Sven Meth-ling, i. Laus Hoybye, Dick Kaysoe, Karen Lse Mynster) Dokumentarna serija: Sedem Čudes sveta (ZDA, zadnji del) TV Avtomagazin Šport: EP v plavanju (posnetek iz Seville) Dok.: Geo magazine Dnevnik TG 5 Nad.: In nome della fa- Variete: Paperissima miglia, vreme Sprint (vodi Michelle 19.30, 22.450, 1.20 Dnev- Dnevnik, deželne vesti Hunziker) nik, 13.30,19.50 Šport Variete: Un gioco... a Film: 4 fantasmi per un Film: Charlie Chan... Film: Agente 007 - Ber- sogno (fant., ZDA ’93, i. Nan.: Ironside saglio mobile (pust, VB Elizabeth Shue) Film: L’ avventura do ’85, i. R. Moore, C. Dnevnik Lady X (’38) VValken, T. Roberts) Film: Oh, Serafina! Nan.: Svvitch Dnevnik, deželne vesti (kom.. It. ’76, r. Alberto Variete: Poletni Zap zap Glasba: Tribute to Otis Lattuada, i. Renato Poz- Strogo osebno Redding zetto, Gino Bramieri, Da- RnRj Film: Driver 1?’ impreve- Dnevnik, kultura, vreme lila DFLazzaro), vmes dibile (krim., ZDA 78) Variete: Fuori oraio (0.30) dnevnik Film: Providence (dram., Šport: Univerziada ’97 Nan.: Dream On . -, : Fr. 76) Euronevvs EP v plavanju, 17.45 Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Gost tedna, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Šport: Lahka atletika TV dnevnik - Vsedanes, med odmorom vremenska napoved Sredozemlje Film: Charlie Chan na konjskih dirkah (ZDA 1939, i. VVamer Oland, Keye Luke) Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Z" 'A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00,18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.15 Pregled tiska; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 OB 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, informacije; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Rekreacija; 8.40 Country glasba, kulturne prireditve; 10.00 Avtomobilistične minute;! 1.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.50 Orna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet ^melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 17.00 Solistični koncert; 18.00 Likovni odmevi; 18.20 Lohengrin (odlomki); 19.30 Koncert: Homage a Vilko Ukmar; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 410.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12,30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Havana; 11.00 Aktualnosti: Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in informacije; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Poletni večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14,33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e II lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30 Na počitnice; 9.00 Slov. lahka glasba; 9.30 Izbrani listi, nato Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.40 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (M. Sosič, prip. Tone Gogala), nato Valčki in polke; 12.00 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon, nato Reg-gae glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Glasbeni predah, vmes Števerjan '97; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi v iskanju slov. Istre; 15.15 Med Indijanci v Andih; 16.00 Spoznavajmo svet živali; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Romantične melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v Ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorsld dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PLIMOVANJE Danes: ob 6.22 najnižje -46 cm, ob 12.52 najvišje 46 cm, ob 19.08 najnižje -31 cm, ob 0.55 najvišje 25 cm. Tubi: ob 6.55 najnižje -35 cm, ob 13.29 najvišje 40 cnj, ob 20.00 najnižje -26 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............25 1000 m.............20 1500 m.............15 m SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Oldsmobil slavi svojo stoletnico Tovarna avtomobilom Oldsmobil slavi stoletnico. V okviru slovesnosti je pred palačo parlamenta v Lansingu razstavila eno od sv ojih prvih vozil (Telefoto Ap) Indonezijska vojska izterjala naročnino DŽAKARTA - Indonezijsko ministrstvo za informiranje je predstavilo načrt, po katerem bo vojska državni televiziji pomagala pri izterjavi neplačanih televizijskih naročnin. "Mislim, da to ne bo težkoj " je pri tem dejal minister za informiranje Hartono. Televizijski sprejemnik ima približno 66 odstotkov gospodinjstev v državi, ki šteje 200 milijonov prebivalcev. Višina mesečne naročnine za čmo-be-le in barvne sprejemnike je odvisna od velikosti ekrana. (STA/dpa) Nevarno množenje potepuških mačk LONDON - Veliko Britanijo bi do leta 2010 lahko preplavilo sedem milijonov potepuških mačk, če mačkonov ne bodo čim-prej skopili in muc sterilizirali, je v torek opozorila otoška Liga za zaščito mačk. Tveganje mačje invazije je tako resno, da je Liga sprožila državno kampanjo za sterilizacijo. V Veliki Britaniji živi 7, 5 milijona mačk, od katerih jih najmanj milijon Se ni bilo operiranih. Ena muca pa ima lahko, opozarja Liga za zaščito mačk, v petih letih 20.000 potomcev. "Vsako leto se skoti na deset tisoče muckov, obsojenih na tavanje po ulicah, lakoto in bolezni, " pojasnjuje Liga, ki zatrjuje, da je sterilizirana muca, ki po novejši metodi sterilizacije ne izgubi paritvenega nagona, samo zanositi ne more, "srečna in popolnoma zdrava muca". (STA/AFP) Igralka in manekenka Elle Mac Pherson pričakuje dojenčka SYDNEY - Igralka Elle Mac-Pherson pričakuje otroka z milijonarjem Arpadom "Arkiejem" Bussonom, je v Sydneyju v sredo povedal njen brat Brendan Gow in tako potrdil pisanje več avstralskih, britanskih in ameriških revij. Brendan Gow je dodal, da je njegova,33-letna starejša sestra veselo novico družini sporočila prejšnji mesec. "Je zelo, zelo srečna, " je Gow zaupal agenciji Associated Press. Znana pod vzdevkom The body (Telo), je vrhunska manekenka zaslovela tudi kot filmska igralka, zlasti v filmih Batman in Robin ter Sirena. (STA/AFP) «w»w»gfwai«iiitriwnm»i. 'nmmDumnmmfrmi nski ropam eJL mio SKOPJE - Albanski vlaki so bili več dni skoraj dobesedno odrezani od ostalega sveta, ker so dobro opremljeni oboroženi zločinci odnesli deset kilometrov tračnic na progi med Ska-drom in Črno goro. Ne pretirano presenečen predstavnik albanskih železnic je povedal, da kraja železniških tračnic v Albaniji ni nič novega niti neobičajnega. To je že ustaljena praksa na tem koncu Balkana, je povedal predastavnik železnic in pojasnil, da so se takšne kraje, samo manjše, dogajale že prej. (-STA/Hina) Clintonov oddih na morju Ameriški predsednik Bill Clinton si je med počitnicami privoščil tudi jadranje. Na morje ga je peljal senator Ted Kennedy s svojo jadrnico Mya (Telefoto Ap)