Leto V., štev. 149
Ljubljana, sreda, 25, junija 1924	PoŽtoraa parafirana.
cena 2 Dllf
ltha|a ob 4 ifntraj.
Stane mesečno 20-— Din ia inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta it. 16/L Telefon it, 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnlštvo:
L|abl|ana, PreiernovV ul. it 54. Telef. it 38.'
Podružnici t
Maribor, Barvarska al. 1 Celje, Aleksandrova eJ
Račun pri poštn. čekov zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 24. junija.
Razmejitev mod Jugoslavijo in I Lilijo Se vedno ni dovršena. Nenaravno in nerazločno potoka granica med obema državama. Kakor bodljikavo trnjo to opleta njena črta okrog naših obmejnih naselbin, režo dom od njive, njivo od travnika, studenec od hiše, kmetijo od ceste in povzroča malemu človeku ob meji vsak dan nebroj tež-koč, sitnosti in neugodnosti. V teh neurejenih razmerah bujno cvete tihotapstvo in položaj sam na sebi izziva one pogosto male konflikte, ki obmejnim prebivalcem in obmejnim stražam toliko grenijo življenje. Kmet, ki ne more z živino na pašo, s sekiro v svojo SUliio, trpi neznosno pod temi razmerami in cela granica se nahaja v stalni razdraženosti.
Mi moramo na žalost konštatirati, da jo vsa krivda za te razmere na strani naših sosedov. Italijanski Člani razmejitvene komisije so rapallsko gra-nico razlagali na tako ozkosrčen način, da je iz nje nastala prava karikatura. Glavni princip pri razmejitvah, da se v glavnem pušča, gospodarske enote, kakor jih predstavljajo katastralno občino, neokrnjene in norazrezane, je zlasti v notranjskem predelu postavljen na glavo. Zaman so sc naši člani komisije trudili, da izdejstvujejo pravilno razgraničenje. Pravica jo bila na strani močnejšega iu ostal jc občutek, da nam želi Italija z naravnost izzivalno neprirodno, veksatorično mejo stalno predočevati ponižanje, prizadejano nam v Rapallu. Razni dogodki, ki so se odigravali na granici, odnosno de-markacijski črti, so povrh še izzvali utis, da hočejo gotovi italijanski krogi izrabiti težavne razmere ob meji za provociranje konfliktov, ki naj bi preprečili normaliziranje odnošajev med obema državama. Naše obmejno probi valstvo je po ogromni večini agrarno. NaS kmet si želi miru in jo srečen, če se ga pusti pri njegovem delu. Nobenega povoda nima za izzivanje in je vsaka provokacija njegovemu značaju tuja. Navzlic temu smo imeli v zadnjem času že celo vrsto ostrih obmejnih konfliktov. Včerajšnji dogodek prt Planini je uaravnost karakterističen za način, kako taki spopadi nastanejo. Italijansko obmejne stražo vodno znova poskušajo fiagrantne kršitve našo teritorija-lne integritete. Njihov naipad na gostilno »Novi svet» pri Hoteder-Bici pred nekaj meseci, njihova včeraj-šna ekspedicija proti Planini so dejanja, ki hudo grešijo proti mednarodni korektnosti. Lani so italijanski grani-čarji ustrelili na naši cesti jugoslovenskega stražnika, včeraj so na našem ozemlju težko ranili našega graničar-ja. Jugoslavija ni iz teh težkih incidentov delala nobeno afere in reči moramo, da je pri nas zadolo na hudo kritiko, da naša vlada ni vedno takoj in kar najostrejše reagirala ter zahtevala satisakcije. Njeno edino, baš ne povsem zadovoljivo opravičilo je bilo vedno, da se bo .vprašanje razmejitve sedaj po sklenjenem prijateljskem sporazumu in ko smo žrtvovali še Reko, končno vendarle na pošten način uredilo iu da bodo potem podobni konflikti zginili s sveta.
Italijanska vlada jo izrecno priznala, da je sedanja obmejna črta potrebna revizije nam v prilog. Gospodu Pašiču so v Rimu obljubili, da se bo to vprašanje s prijateljsko koncilijant-" os t jo uredilo. Potekli so mesci — zgodilo so ni nič. Kočno so se nedavno sestali naši in italijanski zastopniki na granici in italijanski delegat je uvidel in priznal, da je sedanje stanje nevzdržno — revizija nujna. Poslanik general Bodrero je odšel v ftim, da zadevo končno uredi. Zgodilo so ni še nič. In vendar gre za malenkosti, za premikanje obmejne črte ta-korekoo po metrih! In navzlic temu da fire pri teh malenkostih tudi za veliko stvar: za izpolnitev dane besedo, *a uvedbo znosnih razmer na granici dveh prijateljskih, da zavezniških držav — se nič ne zgodi!
Danes ponoči je prišlo onkraj de-markacijske črte do krvavega .pretepa med italijanskimi graničarji in civilisti. Bilo je i žrtev. 0 vzrokih pokola nismo mogli zvedeti ničesar natančnejšega. Mogoče gre za spopad s tihotapci. morda za pretep med graničarji in kmečkimi fanti. Pozno ponoči nam javljajo iz Trsta, da so napad na italijansko stražo izvršili naši državljani la kar naravnost so dolži Orjunaše, cla so ga oni inscenirali. Mi ne more •no verjeti, da bi komu izmed jugoslovanskih ljudi bilo na tem, da provo-cira nepotrebne konflikte in spore s sosedno državo. Vsiljuje pa se nam sum, da m z one druge strani v zadnjem času prav sistematično dela na to ustvariti na graniei dogodke, ki fc®] bi odvrnili pozornost italijanske
Nov težak konflikt na meji
PRI UNCU ONKRAJ GRANICE JE PRIŠLO VČERAJ PONOČI DO BO-
JA MED CIVILISTI IN ITALIJANSKIMI GRANIČARJI. - EDEN LA-
ŠKI STRAŽNIK UBIT. - ITALIJANI ZAPRL! MEJO. — PRED PLANINO SE ZBIRAJO FAŠISTOVSKE ČETE TER PRETIJO PREKORAČI-TI MEJO. — ITALIJANI DOLŽIJO ORJUNO.
Rakek, 24. junija, r. Danes ponoči I je krvavi Incident odigral na italijanskem je prišlo onkraj granlce, odnosno de- teritoriju. Ker se z Italijanske strani trdi, markacijske črte pri Uncu do krvavega pretepa med družbo civilistov in italijanskimi graničarji. Kolikor se je izvedelo, je bil eden italijanski grani-čar ubit, več je baje težko ranjenih.
Danes dopoldne so Italijani granico hermetično zap'H, prekinili lokalne telefonske zveze ter zabranili vsak prehod preko meje. Le železniški promet se vrši in mednarodne brzojavne in telefonske proge so v obratu. Italijani so pri Rakeku ustavili tovorni vlak ter naložili vanj truplo ubitega graničarja, katerega so prepeljali v Postojno.
Nocoj se je zbrala ob meji med Rakekom in Planino velika množina italijanskih graničarjev iu fašistovskih čet, ki so močno oborožene in imajo tudi mitraljeze. Italijani pretijo, da bodo vdrl! na naše ozemlje.
Prebivalstva, ki je še silno ogorčeno vsled včerajšnjega napada laških graničarjev na naše ozemlje in našo finančno stražo pri Planini, se je polastilo strahovito razburjenje. Nadejati se je pa vendar, da bo noč minula v miru.
Ljubljana, 24. junija. Tukajšnja uradna mesta so bila obveščena o dogodkih na meji šele proti večeru. Natančnejših informacij, že z ozirom na dejstvo, da se
da so vmešani tudi naši državljani, sta še ponoči odšla v Rakek po en orožnlškl višji častnik In inšpektor obmejne straže, da vršita preiskavo.
ITALIJANSKE VESTI O SPOPADU.
Trst, 24. junija, a. Sinoči Ic bila napadena blizu Rakeka patrulia laških ti-nancarlcv. Listi objavljajo, da le napad izvršilo kakih 40 oseb, ki so bili vsi oblečeni v dolge črne plašče. Tekom napada je bil ubit poveljnik patrulle podbrigadir Lorcnco Grego. Na licu mesta so našli šc enega mrtvega tinancarja. dočim sta dva tinancarja izginila brez sledu. Iz Trsta se je odpeljal proti Rukeku poveljnik tinančne legije polkovnik komendator Laris, kl Ic takol začel preiskavo.
Trst, 24. junija. 1. Uradna preiskava o dogodkih pri Planini je ugotovila nastopno: V zvezi z raznimi manjšimi incidenti in konflikti zadnjih dni jc približno 50 Orjunašev s streli napadlo finančno stanico, ubilo viccbrigadirja ter ranilo enega moža. Po napadu so Orjunašl odvedli ranjenega in dva neranjena finančna stražnika na jugostovensko ozem-Ijc ter jim izjavili: «Lahko bi vas ubili, vendar pa se zadovoljimo s tem, da smo ubili vašega vodjo. Tukaj nc trpimo la-šlstov.» Po teh besedah so lih izpustili. Italijani so sc nato vrnili v Postojno.
Bruselj, 24. junija, s. Na konferenci julija meseca, na kateri so l>odo uredile tehnične podrobnosti glede izvršitve načrta strokovnjakov, 1h> Francija zahtevala jamstva za to izvršitev. Macdonald jn zagotovil Herriotu, da bo Anglija podpirala Francijo, ako so bo ponovno ugotovila kaka kršitev od strani Nemčije. Izgleda, da sta so Herriot in Macdonald sporazumela o tem, da je bolj oportuno dobiti finančno in gospodarske kot piv vojaške garancije. Herriot baje namerava skleniti z Anglijo, Italijo in Belgijo pakto brez napadalnih namenov, ki bi so razširili in okrepili šo s paktom med-soliojno podpore pod vodstvom Zvezo narodov. IC temu paktu naj bi pristopila tudi Nemčija.
Parit, 24. junija, s. Kakor doznava iNew-York Herald*, bo bajo tudi sovjetska vlada dobila povabilo, naj odpošljo svoje zastopnike h kontercnlei v London. Skoraj golovo je, da bo povabljena na konferenco Nemčija.
HERRIOT V BRUSLJU.
Bruselj, -I. junija, j. Herriot je danes od pol devotih do pol enajstih imel razgovor s Theunisom in IIymansom, nakar jo v spremstvu francoskega poslanika odšel na grob neznanega vojaka, kjer jc
Politična situacija
VEHEMENTNl NAPADI PREDAVCA NA DAVIDOVIČA.
POSL. ŠUMENKOVIČA.
AFERA
Beograd, 24. junija, p. V razvoju političnega položaja ni zaznamovati nič posebnega. Danes je konferiral Pašič z raznimi ministri in s poštnim ministrom Vu-kičovičem, ki se je povrnil z Bleda, kjer ga jo sprejel kralj. Vukičevič mu je poročal o poteku svoje avdijence pri kroni. Za jutri je sklicana seja ministrskega sveta.
Zanimivo jo poročilo, ki ga je dobila vlada iz Dubrovnika in iz katerega je jasno razvidno, kako nesolidne razmere vladajo v opozicijskem bloku. V Dubrovniku je imel podpredsednik HRSS. Preda-voc shod, na katerem je ljuto napadal Davidoviča. Rekel je, da je treba z njim prekiniti vsako zvezo, ker stremi za razkolom Hrvatov.
Posebno zamerja Predavcc Davidovi« ču, da prireja shode v hrvatskih krajih in nc v Šumadiji. Za izdajalce pa ima Prcdavec sploh vse Hrvate, ki so Davi« dovičevi pristaši.
Vsi ti bi morali stopiti v hrvatsko re« publikansko seljačko stranko, Davido« vič pa bi storil bolje, da bi lepo agitiral po Šumadiji, ker so njegovi mandati postali ogroženi.
Beograd, 24. junija, p. Jutri izda no« tranje ministrstvo uradni komunike slu« čaja poslanca Šumenkoviča. Okrožni na« čelnik v Ohridu jc namreč doznal, da je poslance Ilija Šumenkovič na sestanku, ki ga je imel v zasebnem stanovanju, govoril, da bi bilo treba nasilnim potom izpremeniti vladavino in proglasiti rc« publiko. Okrožni načelnik je naročil pi> sarju Cirkoviču, naj preišče zadevo in opozori poslanca, da je taka agitacija v nasprotju z zakonom o zaščiti države ter da bi bilo, ako misli nadaljevati tako agitacijo, najbolje, ako zapusti Strugo. Pisar Cirkovič pa je napravil pogreško, ker ni posf-apal po svoji uradni dolžno« sti, ampak je o svojem nalogu obvestil Šumenkoviča, ki jc nato odšel iz Struge. Komunike veli, da Šumenkovič sploh ni bil izgnan in da tudi ni bil izdan noben tozadevni nalog. Kasneje sc je z vestno preiskavo ugotovilo, da Šumenkovič ni agitiral za nasilno izpremembo vladavine.
Beograd, 24. junija, p. Akcija samostojnih demokratov so vedno bolj razširja po vsej državi. Inipozantna shoda v šabcu in Popincih sta napravila zelo ugoden vtis. V nedeljo se vrši veliko zborovanje samostojnih demokratov v Nišu, kjer bodo govorili dr. Edo Lukinič, dr. Popovlč in dr. Grisogono.
Nocojšnja «Rcč» poroča o velikem uspehu samostojnih demokratov v Bosni in Hercegovini. V Veliki Rojišci se je vršil velik sliod, po katerom je v samostojno demokratsko stranko vstopil bivši zemljoradniški poslanec Gakovič. To je naredilo zelo mučen vtis na zemljo-radnikc, saj se jim je izneveril edon "najuglednejših prvakov njihove stranke v Bosni.
ZEMLJORADNISKE GROŽNJE PASICU.
Beograd, '24. junija, p! Nocoj so odgovorili zemljoradniki na koinuniko vlade dogodkih v Halji. V svojem komunikeju grozo zemljoradniki Pašiču s krvavo narodovo sodbo in pravijo, da bodo tožili poslanca Alekso Žujeviča pred sodiščem. Pravijo tudi, da ne bodo odnehali od svoje akcije, dokler ne bo sedel Pašič na zatožni klopi.
RADICEVSKI PORAZ V ZAGREBŠKI OKOLICI.
Zagreb, 24. junija, p. V Dugem Selu pri Zagrebu, kjer jo bil podpredsednik HRSS. Predavac tolikokrat izvoljen, so radičevci doživeli v nedeljo velik finsko pri občinskih volitvah. Radičevci so dobili jedva 111 glasov, dočim so jih dobili samostojni demokrati 108. Dugo Selo je bt lo prej popolnoma radičevsko.
javnosti od strahovite afere Matteotti-jevega umorstva, ki pretresa Italijo. Včerajšnji dogodek pri Planini jo bila formalna provokacija in naglica, s katero so se danfs zbralo fašistovske čete v smeri proti Planini, njihovo grozeče nastopanje, njihove pretnje — vse to nas utrjuje v domnevi, ki smo jo izrekli.
Gotovo verjamemo, da italijanski vladni krogi nimajo zveze z vsemi temi provokacija.ini in da jo treznim Italijanom, kakor tudi nam, vse drugo preje pri srcu, nego ustvarjati nova nerazpoloženja, in nove napetosti med obema državama. Toda izvor neprestanih težav in konfliktov ob meji jo neizpolnjena beseda. Lojalnost in korektnost sta edini lek za bolno stanje na italijansko - jugosloven-^ ski meil.
Nova velika evropska konferenca
VRŠILA SE BO PRIHODNJI MESEC V LONDONU. — POVABLJEN* BOSTA TUDI NEMČIJA IN RUSIJA. — ANGLIJA IN FRANCIJA NA^ STOPITA ENOTNO.
položil vonec. Ob dosetih je nadaljeval posvetovanje s Theunisom in Hvmansom, ki jo trajalo do 13. ure. V teli razgovorih jo podal sliko svojih pogajanj z Macdonaldom tor poročal o medsebojnih sklepih. Ob štirih popoldne so jo llorriol razgovarjal z obema belgijskima ministroma o vprašanju vojaške kontrole, r» zasedbi minskega ozemlja, ter o gospodarskem in vojaškem pomonu Porenja za Francijo in Belgijo. Pred svojim povrat-kom v Paril je izrazil svojo zadovolU stvo o bivanju v Bruslju.
NEMČIJA SPREJEMA VOJAŠKO KONTROLO?
Berlin, 24. junija, j. Francoska notiO ki je bila danes izročena Nemčiji, je datirana iz Chequersa ter podpisana od ller-rioln in Macdonalda. V nasprotju z do« sedanjimi notami jo sestavljena v zeln koncilijanlncm Ionu.
Berlin, 24. junija, s. Danes dopoldne j« bila Izročena v zunanjem uradu naznanjena angleško-francosUa nota o vojaški kontroli.
Berlin, 24. junija, s. Kakor se govori t poučenih krogih, j« vlada odločena' sprejeti od antante predlagano seloSn«1 kontrolo.
Razbita seja Reichstaga
VSE STRANKE ZAHTEVAJO AMNESTIJO ZA SVOJE PRISTAŠE. SPOPADI MED KOMUNISTI IN NACIJONALISTI
Berlin, 24. junija, j. Današnja seja državnega zbora jo potekla precej burno, čeprav niso bila n« dnevnem redu velika politična vprašanja, o katerih bodo razpravljali šelo kasneje. Danes so jo vršila debala o amnestiji. Nemška narodna stranka jo zahtevala amnestijo za udeležence pri Kappovem puču, nemški na-cijonalci zu one, ki so bili obsojeni radi udeležbe pri puču v Kiistrinu in za llit-lerjevce, komunisti za politične obsojence, socialdemokrati za člane monakovskih sovjetov in za obsojence iz inflacijske dobe. Seja je bila najprej razmeroma mir-
na, dokler nI narodni socljalist Rot, blvJ ši bavarski pravosodni minister v Kahro-j veni kabinetu, izjavil, da jo Rusa LevU niera, ki jo igral vodilno vlogo pri mona-j kovski sovjetski vladi, zadela krogla: 1'rtj leh be-sedah so se razburili komunisti, ki so trdili, da je Rot govoril o <lumpu--v Levlnleru. Nemir je ponehal Sele, ko ja predsednik prekinil sejo. Po zopetni otvoJ ritvi je skušal Rot interpretirati svoje be-j sede, vendar pa nn lak način, da jo prišlo« zopet do spopadov, vsled česar sc je raoJ rala seja zopet prekiniti.
Mussolini o Matteottijevem umoru
EKSPOZE PRED SENATOM. — FAŠIZEM JE UDARJEN, A NE UNIČEN. — MILICA SE NE RAZPUSTI.
Želenziška nesreča pri Karlovcu
Mešani vlak zavozil v tovornega.
Zagreb, 24. junija, r. Na železniški progi Zagreb-Reka je zadel danes ob 5.40 zjutraj na postaji Oencralski Stol mešani vlak, ki je odšel Iz Srpsklli Moravic proti Zagrebu, ob tovorni vlak, čigar lokomotiva je jemala vodo. Od osebja jc težje ranjen le cn sprevodnik. Od potnikov ni bil nihče ranjen, ker sn bili vagoni precej zadal za strojem. Štiri ali pet tovornih vozov in cn osebni vagon so razbiti. Obe lokomotivi sta poškodovani spredaj. Razbitih jc tudi nekaj vozov tovornega vlaka. Takoj po nesreči jc odšel poseben vlak z zdravniki In delavci Iz Karlovca in Srpsklli Moravic Nesreče je kriv prometni uradnik, proti kateremu je uvedena preiskava. Vesti, da je bilo pri železniški nesreči ranjenih tudi nekaj potnikov, se nc potrjujejo.
MEDNARODNA DONAVSKA KOMISIJA.
Beograd, 24. junija, p. Jutri zvečer priredita zunanji minister dr. Ninčič In soproga na čast članom mednarodne donavske komisije Izlet po Savi in Donavi na salonskem parnlku »Aleksander«. Na krovu ladie se priredi čajanka.
Rim, 24. junija, a. Danes jc govoril v senatu ministrski predsednik Mussolini. Obžaloval jc najostreje umor poslanca Mattcottija, ki je globoko užalil vse ita» lijansko javno mneuje, ki odločno zah« teva, naj sc izvrši pravica. Ta glas jc bil sprejet in pravica sc bo izvršila. Vla da se pridružuje želji predsednika sc« nata, da naj bi ta zločin pomenil zače« tek sloge in miru med Italijani. To, kar smo doživeli in kur še doživljamo, — jc nadaljeval Mussolini — jc velika moral« na in politična kriza. Sodno oblastvo bo posvetilo v zločin in ga zato nc sme nik« do motiti pri njegovi visoki nalogi. Naj mi dovoli senat, da posebej opozorim z zadoščenjem na korektnost onih parla« mentov in vlad v inozemstvu in šc po« sebej na korektnost švicarskega nucio« nalnega sveta, ki so vsi odklonili vme« šavanje v to našo domačo zadevo. Vse države so doživele po vojni velike mo« ralne, politične in gospodarske krize. Iste in vsa velika socialna gibanja zdru« žujejo večkrat dobre in slabo ljudi, na« silneže in fanatike, idealiste in dobička« željne. Težko jo ločiti te individuc po njihovih zmožnostih in poštenju v mir« nem času, tem težje pa je to ločiti v iz« rednih časih.
Mussolini je nato razpravljal o raz« merah v notranjem ministrstvu in izja« vil: Zadnji čas se jc ostro kritiziralo ministrstvo notranjih stvari. Hotelo sc Je prikazati kot da bi bilo v viminalski palači vse pokvarjeno in korumpirano. Govorilo sc jc o potrebi dcsinfckcijc v velikem stilu. Bilo pa jc v tem ministr« stvu na stotine velikih in majhnih funk« cionarjcv, ki zaslužijo vse spoštovanje. Načelniki tc velike uprave so vsi izven vsakega suma. Prepričan sem, da je s storjenimi ukrepi ministrstvo notranjih stvari zopet postalo popolnoma nor« malno.
Ministrski predsednik je nato izrazil svoje spoštovanje napram novemu mini« stru notranjih stvari Fcdcrzoniju. Glede fašistovske milice, je izjavil, da jc nika« kor ne more razpustiti, ker je ta milica že solidna in disciplinirana, treba jo jc samo sistematizirati v ustavo. V tem oziru jc proučevanje že prcccj napredo« valo. Oni, ki v listih govorijo o razpustu zbornice in o volitvah, kažejo, da se ne zavedajo, tla bi v tem slučaju velikan« ske politične krize še veliko let razjeda« le življenje države. Trditev, da je fasi« zem zaradi nedavnega zločina vržen ob tla, je neresnična in lahko vodi v zmoto italijansko in tuje javno mnenje. l:a«
šizem jc samo udarjen, ali v resnici mu bo ta udarec samo koristil. Zgubil pa jc, kur je bilo v njem škodljivega. ,
Ministrski predsednik jc končal z iz« Javo, da je treba na vsak način priti do normalizacijo politike in do miru v dr< žavi.
Rim, 24. junija. »Screno« piše, da jrt med vsemi izpovedmi arctirancev zaradi umora Mattcottija najvažnejša izpovd Giliellija, bivšega tajnika ravnatelja Fi-J lippellija. Zagotavlja se, da jo Gibelli podal zanimive izjave o poslovanju listai <Corriero Italiano« :n da je izročil so* dišču velevažen dokument. Ni šo znano, kakšna jo vsebina tega dokumenta, zdi so pa, da vsebnjo med drugim seznam 20 imen znanih parlamentarcev, ki srt dobivali od lista visoke plače v neznanrf namono. «Sereno» poroča tudi, da je prišlo med aretirane! do spora. Materijalnl1 izvršile! zločina trdijo, da so dobili ukaz, naj ubijejo Mattcottija, medtem ko pravijo moralni krivci, da so ga ukazali samo nabiti. Danes so dospeli v Rim novi arotiranci, med njimi Volpi irf Dones.
Ahmed beg Zogu v Beogradu?
Beograd, 24. junija, p. Kakor se zalr-'; juje, je pobegnil bivši predsednik albansko vlade Ahmed beg Zogu na jugoslovansko ozemljo in je baje prišel že včeraj preko Debrn in Skoplja v Beograd. V političnih krogih se govori, da je danes poselil Pašiča, dr. Ninčiča in Branka La-zareviča. Zunanje 'ministrstvo pa zanika vest, da je prišel Ahmed Zogu v Beograd, čeprav sc govorica trdovratno vzdržujo-
ZASTOPNIK VLADE NA SARAJEVSKEM ZLETU.
Beograd, 24. junija, p. Sokolskega zleta na Vidovdan v Sarajevu se udeleži v imenu vlade prosvetni minister Sveto« zar Pribičevič.
PRED SESTANKOM MALE ANTANTE.
Beograd, 24. Junija, p. Opoldne jc dalje časa konferiral zunanji minister dr. Ninčič s češkim poslanikom Sebo in ru-munskim poslanikom Hmandiem o pred« stoječem sestanku državnikov Male an« tante. Poslanik Šeba je odpotoval zvečer na Bled, kjer ga sprejme kralj v avdijcnci, nato pa gre v Praeo
Agitacija klerikalne stranke z republikanstvom
DOKUMENT KLERIKALNE NEMORALNOSTI IN NEPOŠTENOSTI.
rismo tajnika SLS jo dokument politično moralo klerikalizma, in se glasi:
Kadar jo klerikalna stranka v stiski, se poslužuje v dosego svojih cilj bv prav vsakega sredstva, 110 oziraje
ae pri tem na moralo in poštenje. Ob volitvah zlorablja poHtikujoča duhovščina za politične namene tudi samega Boga, istočasno jki porablja za agitacijo najskrajnejša sredstva komunizma iu boljševizma, ne oziraje sc pri tem niti najmanj na interes države in naroda. Kadar kaže klerikalcem, so monarhisti, kadar jim prija, dvignejr republikansko zastavo tor okužujejo narod s prevratnimi parolami.
Tndi sedanjo občinske volitvo so porabili klerikalci za to, da dokažejo svojo nepoštenost in neiskrenost v praksi ter z dejanji dementirajo vse ono, kar imajo voditelji SLS na jeziku, kadar bi se radi dokopali do oblasti. V rokah imamo pismo službenega predstavnika klerikalno stranke, ta j-1 nika SLS, Josipa Munde v Novem me- j stu, ki ga je pisal začetkom tega mer ca nekemu volilen v Gradacn pri Metliki, iz katerega oficijelne listine dr Koroščeve stranke vidimo, kako brez-1 obzirno klerikalna stranka nastopa kot agitatorica z republikanstvom. Nepoštenost in cinizem klerikalne stranke je tem večji, ker je v danem slučaju jasno, da se SLS poslužuje republi-kanstva kot sredstva za dosego klerikalnih volilnih uspehov na prav goljufiv način. Tajnik SLS colo daje zaupnikom navodilo, kako naj oblast (srezko poglavarstvo) nalažejo ter šo pristavlja, da se je SLS takih nedopustnih sredstev poslužila že v več občinah.
Spoštovani gospod! Jaz sem Vas danes iskal, toda Vas ni. Rad bi se zmenil radi občinskih volitev v Vaši občini (Gradnc). Govoril sem z nekaterimi možmi v Vaši vasi, pa vsi pravijo, dn ne bi bilo mogoče sestaviti kandidatne liste naše stranke. Na vsak način ja pa treba, da mi pri volitvah v Gra-dacu nastopimo tn postavimo naše pristaše na listo. To, da naši somišljeniki podpisujejo na napredni lisli, je sramota zn nas. Slišim, da Vi niste hoteli podpisati. Prav ste storili! Jaz Vam nusvetujem tole:
Ako nikakor ne bo mogoče sestavili liste SLS., sestavite republikansko (podčrtal pisec). Prepričan sem, da bo republikansko listo volilo veliko število ljudi. To listo nnj podpišejo zavedni naši ljudje. Po volitvah pa, ko Vas bo glavarstvo vprasa!o. kateri stranki pripadate, pa izjavite, da sto SLS. (podčrtal dopisnik). Tnko naj store tudi drugi odborniki. To, da bi sestavili republikansko listo, bo samo uaša ivi-jača (podčrtalo uredništvo), da bomo ujeli plasovo (podčrtalo uredništvo) in dali s tem udarec liberalcem in samo-stojnežem. — Tako smo napravili v več občinah, kjor fino v manjšini. Seveda ne smele nikomur nič povedati, da jo lo zvijača. Prosim Vas, da to gotovo storite! Pozdravljen ii! Josip Munda, tajnik SLS., 1. r. Novo mesto, 4. junija 1024.
FiHppo Filippelli
eden glavnih krivcev Mntteottijevega umora.
svetjtev. Ali za Arnavto in Fa.11 Nolija je bilo dovolj, da ga jo eden metropo-lit blagoslovil, makar samo v zboro-valni dvorani; proglasil se je tedaj za popolnega kanonskega metropolita in 7.a takega se smatra šo danes. Po vojni je prišel v Albanijo, so ustanovil kot metropolit Albanije v I>raču in dela sedaj za popolo osamosvojitev albanskih pravoslavnih ter za cerkveno odcepitev od Carigrada.
Tcofan Noli je jako učen mož; iima dva doktorata in zna vse velike evropsko jezike, vrh tcgft tudi arabski, grški 111 turški. Prevedel je na novo na albanski jezik sv. pismo, v prvo pa je prevel razne cerkvene knjige, po katerih jo takoj pričel izvrševati cerkvc-ne posle.
Je prvovrsten govornik in diplomat in njegov sijajni nastop na zapadu, n. nr. pred ligo narodov, je vzbudil splošno iznenadenje.
Filipi«) 1'ilippclli, ravnatelj glavnega rimskega lašistovskega dnevnika »Corriere Italia.no* in eden glavnih krivcev lia umoru socialističnega poslanca Matteottija, spada med one politične pustolovce v Italiji, ki so zra-.-li s fašistovsko revolucijo. Med svetovno vojno so je s spretnim simuliranjem raznih bolezni znal rešiti vojaški suknje, po sklenitvi miru pa takoj vriniti v odbor za pobijanje boljševizma v Italiji, kjer pa je kmalu izvršil večjo poneverbo. Umaknil so je nato za nekaj časa, po izvršitvi fašistovske revolucije pa jo vstopil kot inseratni nabiralec k listu «Popolo d' Italia*, ki je bilo takrat Mussolinijevo bojno glasi- . lo. Poznoje je sprožil idejo ustanovitve rimskega »Corriere Itaiiano*, za katerega so morali dati denar brodo-lastniki v Genovi. Na priporočilo tiskovnega šefa Cesare Rossija je bil Filippelli imenovan za ravnatelja lista in je bil kot tak natančno poučen o vseh načrtih fašistovske »čeke* proti nasprotnikom sedanjega režima v Italiji. Postal ie čez noč bogataš. Zgradil si je vilo v Rimu, imel sam štiri avtomobile, za svojo družino pa jo kupil hišo v Milanu. Treba mu je bilo v listu samo namigniti s kako grožnjo in denar se je bogato stekal v njegove žepe. Osebno popolnoma pod vplivom Cesare Rossija, je moral dati svoj avto na razpolago za »kazensko ekspedici-jo» proti Mattoottiju. Ko pa je zaznal . za njen tragičen izid, jc hotel takoj po-' begniti v inozemstvo, kar pa se mu jo 1 ponesrečilo.
Sudan k Egiptu. Tozadevna pogajanja pa bodo zelo težavna in imajo le malo izgloda na ugoden potek.
—	Nemčija more postaviti armado sedem milijonov mož. Pariški «Matln» poroča, da zasluži vprašanje vojaške kontrolo nad Nemčijo največjo pažnjo. Nemčija more z izrabo državno obrane in varnostno policije tor prostovoljnimi organizacijami postaviti na bojno polje sedor.i milijonov mož. Kar so tiče vojno industrijo, lahko zanesljivo cenimo — trdi fAlatin* — da si je Nemčija pridi žala najmanj 20 odstotkov svojoga voj-noga mai arijah. V zadnjih potih letih so napra-iii čisto novo tipo orožja, pušk, lopov, letal Ii. slrupenih plinov. V šo-stili mescih bi mogla Nemčija oborožiti .r0 divizij In zopot čez šest mescev nadaljnjih 50 divizij.
—	Težka gospodarska kriza na Poljskem. Poljski trgovinski minister Kie-drou je podal v odboru za trgovino in obrt ekspoze o gospodarski situaciji Poljske. Konstntiial je, da preživlja Poljska v sedanji dobi težko gospodarsko krizo. Najtežja 1 riza jo v plavžarstvu. Ozdravljenje razmer jo vprašanje nekolikih let, V premogokopih se je težka situacija nekoliko izboljšala, tako da »o znižali ceno premoga od januar,a 7,a 40 odstotkov. V tekstilni industriji znaša omejitev produkcije tO odstotkov, v kovinski industriji pa 2? odstotkov Gospodarsko krizo bi t.e dalo premagali z znižanjem produkcijskih stroškov in z 7,'išanjem dola.
—	Ameriški demokratski narodni kou-vent. V Newyorku se jo sestal včeraj demokratski narodni konvent, da določi I andidata demokratsko stranko za predsedniško in podpredsedniško mesto. Kandidat za predsedništvo mora dobiti Ive tretjini glaso,\ Kakor znano, so glavni kandidati: Williaiu Mac Adoo, tajnik za-kladnega urada med vojno in zet bivšo-ga predsednika \Vilsona: Alfred Smitb, guverner države Newyork, katoličan; James Cox, bivši guverner države Ohio, Oskar Undervvood. senator v Alabami, in
večni kandidat.. WiUiam Bryon.
Fasi Noli
Teofan Noli je bil rojen v neki vasi v okolici Adrijanopolja v Trakiji iz družine negotove narodnosti. V Adri-janopolju je študiral v grški gimnaziji, potem pa šel v Carigrad, kjer je postal Albanec in novinar. Ko so ga odtod izgnali, je odšel v Egipt, postal grški učitelj in član albanske ireden-te. toda na zahtevo Turčije je bil izgnan tudi odtod. Nato sc je preselil v Ameriko, kjer je vršil nacijonalno propagando in postal duša nacionalnega društva »Vatra. (ognjišče), ki je še danes najmočnejša in zelo bogata linciionalna organizacija v Albaniji. Vrh toga pa je stopil med menihe in postal arhimandrid naposled jo dosegel. da ga ie albanski kongres v Bostonu proglasil za metropolita vseli Arnavto v pravoslavne vere. Ruski ameriški metropolit ga je blagoslovil in mu obljubit tudi skorajšnje posve-čonje. Toda vmešala se je uarlgrajska jia.l.riia.rblia ter, orourečila nieirovo uo-
Fan Noli ja bil po vojni dalje časa vodilni diplomat mlade države, zastop-uik Albanije pri Društvu narodov in albanski vnanji minister. V notranji politiki se je spočetka družil z Ahmed Zogom ter je spadal med ustanovitelje narodne stranko, katero jo sedaj zru šila revolucija, potem pa s? jo ločil od nje in je prešel v vrste liberalne stran ke, ki se je nahajala pod vodstvom Gurakučija. Za poslanca je bil izvoljen v Korči. Znan je kot Izrazit pristaš italofilske orijentacije.
Vlada, ki jo je sestavil Fan No" predstavlja jako heterogene elemente. Na i kočiji ve \še bo v njei razmerje med južnimi in severnimi Albanci, ki predstavljajo v vsakdan oziru največje eks-Ireme. Faktično imajo odločilno besedo vojaški poglavarji s severa; kako dolgo bodo dostopni ti nebrzdani ljudje diplomatskim sposobnostim Fan Nolija, je seveda še odprto vprašanje. Bržkone se prave homatije v Albruii'i prično šele sedaj. Dejstvo, da je pred-sodnik nove vlade kristjan, gotovo ne bo ugodno vplivalo, zakaj doslej se je vostno pazilo na to, da se je vpošte-val nekak proporc za zastopstvo v konfesijah.
— Sudaneko vpračanje. V začetku julija pride v London egiptovski ministrski predsednik Zoglul paša, da poskusi doseči z Ahglijo kompromis o vprašanju Sudana To ogromno, a zdaj So noplodo-vito pokrajino reklamira zase F.gipt, Anglija pa jo proglaša za svojo zaščitno ozemlje. Izjavlja sicer, da ;e 'ntereslrana na njem lo gospodarsko — začela jo graditi ob gornjem Nilu ogro-vc naprave za umetno namakanje — Egipčani pa se seveda prav dobro zavedalo ludi izrednega vojaškega pomena; angleške obla sti bi mogle namreč v slučaju konflikta z Egiptom speljati vodo z Nila v peščene puščave iu tako Egipt v najkrajšem času prisiliti li kapitulaciji. Zato vztraja egiptovska. vlada na zalilcvi. da se orikloui
Politične beležke
4- Agitacija med uraduištvom. Pod
tem naslovom ie načel »Slovenec, za klerikalce jako neprijetno vprašanje. Njemu ni všeč, da se označujejo uradniki, kl odobravajo »Slovenca., ki je bil samo zadnji teden od sodišča obsojen radi hudodelstva hujskanja proti državi, za elemente, ki nc spadajo v državne urade. Kdor jc kot inteligenten človek tako zaslepljen, da ga žene »Slovenčcva. protl-državua gonja nujno v propast, temu pač 11I pomoči in se zastonj zauaša na pomoč »Slovcnca«, ker iste nikdar več nc bo. Klcrikalci so zaiurali svojo politiko in so zaigrali tudi interese svojih volilcev in svojih pristašev. Kdor se od njih ne bo še v poslednjem trenotku rešil in obrnil SLS hrbet, bo neusmiljeno pogubljen, kakor jc brez rešitve za vedno ubita tigrov-ska politika. «Slovenec. se zlasti pritožuje, da sc uradnike vabi v Sokola. Ko-:iko je na tem resnice ne vemo. Vsekako 1.1 naj se radi Sokola .Slovenec, ne raz-•urja, ker mu to samo lahko škoduje. Naj ii raje »Slovenec«, predno začne take ebate o uradnlštvu pogledal nazaj v svo-c predale, pa bi videl, kaj je »Slove-icc. takrat pisal o uradnlštvu, ko je on .iotel, da naj bo sleherni »Slovenec, suženj dunajskih tfinogov. 14. julija 1914 je zapisal namreč »Slovenec, tele besede: «Zato pa mi zastopniki ljudstva javno vprašamo tisti del državnega uradnlštvu, hi lavno podpira liberalno (narodno napredno) stranko in njeno časopisje, kako se to strinja z njih službenimi dolžnostmi! Uradnik, ki to stranko podpira, pomaga pri razdiranlu naše države in bi sc moral odstraniti iz svole službe! Ali meni »Slovenec, da naj veljajo za službene dolžnosti državnih nameščencev v Jugoslaviji z ozirom na zvestobo do države druge norme kot jih je on predpisoval v Avstriji? »Slovenec, žc misli, da je Jugoslavija dolžna v uradu trpeti protidržavne elemente, žalostno bi pa bilo, da bi bila tega mišljenja tudi naša država. Ce bo »Slovenec, nadaljeval to debato, bomo tudi mi o tej stvari govorili še »bolj določno in konkretno..
+ Tudi alkohol in treznost hočejo spoliiizirati klerikalci. Zastran alkohola to ni težavna reč, ker Itak statistike naše klerikalne Slovenije povedo vse. Glede treznostnega pokreta pa čitamo v »Treznosti, bridko pritožbo, aa ie na šesti dekanski konferenci v Sarajevu naš rojak kanonik Cankar referiral o orlov-stvu In napadel nekatera čisto humanitarna društva, ker so — nadstrankarska. Poleg Pomladka Rdečega križa in skau-tov jt dlčni gospod kanonik nastopil tudi proti Savczu Trezvcnc Mladeži, zato »Trczvcnost. mirno odgovarja: Izpadi proti najldealncjšlm pokretom človečan-stva lahko izzovejo samo antiklerikalizem, in to posebno v naši Jugoslaviji, kjer imamo več ver. Nas treznih ljudi je med radikali i demokrati i radlčevci i so-cijalisti i klerikalci, pa vendar smo vsi složni v delu za treznost, ker smo v delu nevtralni. Naš sovražnik ic edino alkoholizem In oni, ki sc bogatijo s trova-njem naroda. Zato nas boli. ko vidimo tako ozko sektarsko shvačanjc našega pokreta s strani nekaterega katoliškega du-hovništva, dočlm nasprotno med pravoslavnim duhovnlštvom dobivamo svoje najzvestejše pomočnike. Taki Izpadi lahko samo ustvarijo prepričanje, da jc so-eijalno obzorje In Idejna strpliivost katoliškega duhovulštva daleko manjša kakor nrl pravoslavnem.. Žalostno, da se mo-
rajo take stvari dandanes posebej po-
vdarjati, zabavno pa je pri tem — kakor razbiramo iz članka — da je kanonik Cankar prepričan, da Imajo pri humanitarnih pokretih «s!obodnl zidarji, svoje prste vmes.
4 Katastrofalni poraz posl. Bro-darja. Klerikalni posl. Brodar Je v lastni občini doživel strašno obsodbo ljudstva. O. Brodar je videl, da se potaplja iu si jc skušal pomagati s »furtelcl*. Vložil jc kar tri klerikalne liste pod Imeni; Šenčurska, visoška lista ln »kmečki fantje.. A na vse tri llmanlce jc zlezlo le 182 glasov, medtem ko so naprednjaki dobili 226 glasov. »Tiger. Jc torej v lastni občini postavljen pred vrata. Ljudstvo obsoja kričavo poliiiko SLS, ki je vse obljubila, a nič dosegla. Tigri so v Beogradu le diicte zoball, za ljudske koristi se pa niso brigali.
-j- Davidovičeva skupščina v Splitu ie prošlo nedeljo radi ljudske radovednosti bila sicer dobro obiskana, toda uspela nl. Zborovalcl so neprestano vzklikali za Prlbičcviča in proti Radiču ter njegovim protektorjem. Ko pa ie nastopil posl. Voja Vcljkovič, so ga neprestano zbadali ironični medklici: »Živijo blrger-majster Franca Jožefa!« (Posl. Vcljkovič je bil za časa avstrijske okupacije beograjski župan.) Zbog napete situacije je skupščina bila prekinjena. Ljuba Davidovič In njegovi spremljevalci so se lahko prepričali, da Dalmacija še daleko nl v njegevem taboru, kakor to zadnje čase javljajo njegovi organi.
+ Circulus Vitiosus. Zagrebški klerikalni organ »Narodna Politika, prina« ša povodom Radičevega boravka v Mo« skvi izdaten članek, kjer imenuje Ra« diča popolnega diletanta v socialnem delu in njegovo poboljševičenje za blaz« nost ter navaja: »Boljševiki prisegajo v Moskvi na Markov historijski uiatcria« lizem, ki jc danes v Rusiji službena re* ligija. Krščanstvo se tam preganja kakor v časih Nerona ali pa se lc deloma to« lerira. Otroci sc v šolah vzgajajo za brezverc.e. Duhovnikom jc zabranjeno kogarkoli poučevati v veri. Najnovejše ravnanje napram patrijarhu Tihonu sc more smatrati le za taktiko. Boljševiki sc ne morejo pomiriti s krščanstvom, oni ga bodo vedno preganjali. Pobili so na tisoče pravoslavnih in katoliških du« hovnikov, onečastili vse krščanske svo tinje, prirejali so in še prirejajo brez« verske orgijske obhode, kjer najogab« nejše napadajo vse krščanske dogme. Postavili so spomenik, pričeli so slaviti najkrvoločnejše preganjalce krščanstva. Tako »Narodna Politika., ki meni, da jc hrvatskim klerikalcem prišel čas, da iz Radičevega paktiranja z »največjimi krvoloki sveta« izluščijo nekaj agitacij« skih zrn, toda istočasno so klerikalci na Slovenskem že davno zašli v Radičcv meh, se zadnje čase Ijuto ogrevajo za boljševiške eksponente in škof Jeglič bo tudi prihodnjič šel volit komuniste.
+ Radič na povratku. Po zagrebških in beograjskih vesteh se Radič te dni vrača iz Moskve na Dunaj. Iznašajo se razni komentarji. Najverjetnejši je ta, da jc Radič skrajšal svoj boljševiški iz« let na poziv vodstva HRSS, kateremu prizadeva Radičeva avantura velike skr« bi, ker se hrvatski kmetje bunijo proti temu, da bi ostali komunistični zavez« nikl in obstoja nevarnost, da bi izbruh« nila v HRSS težka kriza.
jarilo, da j« začela očitati sodniku,
je sporazumljen z tožnico v njeno škod«, Zato se je morala zagovarjati pred ljub, ljanskim deželnim sodiščem, ki jo jo s(>ot obsodilo na globo 100 Din. Ko je Kast©, ličeva slišala razsodbo, je bila vsa U ?c, be. Padla jo na kolena in s povzdiguje, niml rokami zatrjevala, da je pripravlja ua kri preliti za pravico in da raje umrq mučeniške smrti kot pa da plača nalo. ženo globo. Ko pa je videla, di vse tri nič no pomaga, jo privlekla iz jerb.ua sliko svojega rajnkega moža in ga po, zivala na pričevanje, čemur se pa iz n&j znanih vzrokov ni odzval. Po zeključka obravnave so jo morali skoro s ,lo odJ praviti iz dvorane; kmalu pa so je sped vrnila, češ da ničesar ne razume, nakafl so ji morali še na hodniku razložiti ob, sodbo in njo posledice. Bojim so, da ja za te pravde že precej dolarjev šlo i5 jib še bo...
Iz Primorja
•	Kdo je ustrelil Štancarja? Preiskava) v zadevi krvavega volilnega shoda v Ai-i dovščinl, čegar žrtev je postal Anton Stancar, goriški narodni mučenik, se na. daljuje. Kakor javljajo iz Gorice, je pre* iskovalni sodnik odredil sedaj aretacijo glavnega hujskača Antona Bressana, kl je uradnik deželnega hipotečnega zavoda v Gorici.
•	Zadušiti se je hotela. Iz neznanih vzrokov sl je hotela v Trstu vzeti življenje 201etna Valerija Zambon. Ko je bila v svojem stanovanju v Skorklji sama do. ma, je odprla plin v kuhinji in čakala, da jo plin zaziblic v večni sen. Opozorjeni po smradu pa so hišni sostanovalci pravočasno preprečil njen načrt. Mladenko, kl je bila že v nezavesti, so prepeljali v mestno bolnišnico.
•	Posledice kinematografske vzgoja, Ze splošno znanega ia obenem silno nc. rodnega poizkusa izžemanja so se lotili v Trstu štirje mladiči. Poslali so namreč lastniku velike kavarne »Specchi«, Cezarju Cesareu grozilno pismo, zahtevajoč, da Izroči nekemu dečku določenega dne in ob določeni uri na trgu Unita pisemski zavitek s svoto 20.000 lir. Kavar-nar .ie o dogodku takoj obvestil policijo, ki jc že naslednjega dne aretirala 14 letnega dijaka Josipa Zaccolo ln njegove to. variše Pregarca, Ocrmcka in Dagnola, ki so si sami izmislili načrt, misleč, da se bo stvar tako lepo Iztekla, kakor so svoječasno videli v kinematografu. Mladičem bodo njihovo bolno fantazijo že ozdravili v zaporu.
Sodišče
§. 500.000.000 mark. Ivan Fak, že večkrat /aiadi tatvine in goljufije kaznovani brezposelni lončarski pomočnik, in Josip Finker, kamnoseški pomočnik, sta skupaj stanovala v mali sobici v Vrbanovi ulici v Mariboru pri Fakovi materi. V soboto je prišel Finker preccj pozno domov, vendar svojega tovariša še ni našel doma. Preštel je svoj denar, bila ga jo ravno 130 Din, ga spravil v hlačni žep, hlače pa je položil pod zglavnik svoje postelje, zadovoljen, da ima nekaj denarja še za nedeljo. V h'ačni žep je spravil k denarju tudi priznanico mesta Draždiine, glasečo bo na pol milijarde mark, ki jo je isti večer dobil od prijatelja. Ko se je zjutraj zbudil, je na veliko začudenje opazil svoje hlače na tleh zraven postelje, v žopu pa nobenega denarja. Na sosednji postelji je smrčal Ivan Fak, ki o kakem denarju ni hotel ničesar vedeti, trdeč, da je Finker gotovo prišel z običajnim mačkom domov in se mu je samo sanjalo o milijardah in o prihranjenih dinarjih. Poklicanemu stražniku je Fak drago volie obrnil žepe svoje obleke, ki so bili prazni, in tudi hišna preiskava ni imela uspoha. Ker pa ni mogel priti nihče drugi v poštev kot tat, je bil aretiran. Pri poznejšem natančnejšem pregledovanju sobe je Finker našel svoj denar in petstomilijonsko priznanico. skrito pod pepelom v peči. Ker tja tuji tat denarja gotovo ne hi bil skril, je bil Ivan Fok navzlic zatrjevanju svoje nedolžnosti od mariborskega okrajnega sodišča obsojen na dva tedna strogega in poostrenega zapora.
§ Mučenlštvo za pravico. Marija Ka-stelic se jc pripeljala iz Amerike, bogato založena z dolarji. Na Jesenicah so jo nr. carini vprašali po denarju in uradna preiskovalka jo jo natančno pregledala. pa ni našla, nič sumljivega. Nasprotno pa 'o KasHčeva po prihodu v vlak opazila, da ji manjka 50 dolarjev in njen sum je takoj označil preifkovnl-ko kot tntieft. Toda stvar so je ohrnila drugače in po krivem osumljena uradnica je vložila tožbo zaradi žaljenja časti in prenagljena okradenka je bila obsojena na olačilo elobe. ?'o io ie Uko raz-
24. junija:
ZAGREB. V efektih je bila danes tendenca nespremenjena. Bančni papirji so se trgovali ob včerajšnjih tečajih, le Jugoslavenska je bila nekoliko čvrstojša. Od industrijskih papirjev je bilo zanima-nje le za delnice Slavonije. — V devizah je bila tendenca nadalje čvrsta. Tečaji tujih deviz so tudi danes neznatno po-rastli, razen devize Pariz. Opazilo se je pomanjkanje blaga, razen v devizi ua Itali]kl so jo ponujali po visokih teča-jih. Narodna banka je intervenirala v devizah na Curih, London, Prago ln Italijo. Promet je bil srednji. Trgovalo so j« največ v devizi na Italijo. Notirale so devize: Dunaj 0.12045 do 0.12245, Budimpešta 0.0965 do 0.1165, Bukarešta 36.75 do 39.75, Italija izplačilo 869.50 do 372.50, London izplačilo 370.50 do 873.50, ček 3"0.50 do 872.50, New-York ček 85 da 86, Pariz 458.50 do 468.50, Praga 258.10 do 256.10, ček 252.50 do 255.50, Sofija 60.50 do 63.50, Švica 1512 do 1522; efekti: bančni papirji: Primorje 75 do 80, Trgo 34 do 86, Eskomptna 125.50 do 12650, Hipo 61 do 62, Jugo 115 do 116, Ljubljanska kreditna 235 do 0, Slavenska 110 do 115, Praštediona 915 do 920, Etno 134 do 185, Srpska 140 do 141; industrijski papirji: Eksploatacija 120 do 125, Dubro-vačka 825 do 900, Gutmann 855 do 875, Slav 'ija 101 do 102, Union 0 do 720, Trbovlje 0 do 590, Vevče 0 do 157.50. Državni papirji: 7 odst. posojilo 64.50 do 65.50, 4 odst. agrarne obveznice 23 do 28.50, Vojna škoda 127 do 128.50.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 0.121 do 0.1215, Budimpešta 0.11 do 0.115, Bukarešta 38 do 38.50, Ženeva 1515 do 1519, London 870.50 do 371, Milan 367.50 do 368, New-York 85.50 do 86, Pariz 458 dn 460, Praga 445 do 0; valute: lire 369; ofekti: 7 odst. rosojilo 66.50 do 67, agrarne 23 do 23.25, Vojna škoda 133.25 do 133.50.
ClIRIH: Beograd 6.65, New-Vorlc 563.511 London 24.38, Pariz 29.97, Milan 24.85, Praga 16.6625, Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.47, Sofija 4.10, Dunaj 0.00794.
DUNAJ: Beograd 820 do 824, Berlin 16.45 do 17.15, Budimpešta 0.88 do 0.89, Bukarešta 808 do 810, London 307.00« do 808.000, Milan 8050 do 3071, New-Yorli 70.935 do 71.185, Pariz 3797 do 8813, Praga 2108 do 2118, Sofija 514 do 518, Curih 12.595 do 12.695; valute: dolarji 70.460 do 70.860, lire 8050 do 8070, dinarji 815 do 821.
BERLIN: Beograd 4.80, Milan 18.15, Praga 12.37, Ne\v-York 5.91.
PRAGA: Beograd 89.80, Rim 147, Budimpešta 8.9750, London 146.80, New-York 84.
NEW-YORK: Beograd 118, Berlin 24, Pariz 528.25, Curih 17.25, Milan 482.50, Dunaj 14, Budimpešta 12, Praga 236, Bu-knrešin 43.25.
I ONDON: Beograd 867, Milan 100, Praga 146.25.
Notnsad.-ka blagovna bom. Stanje "" borzi nespremenjeno.
Svečanosti v Sremskih Karlovcih
(Proslava stoletnice Branka Radiče-viča.)
V Sremskih Karlovcih, rodnem kraju Braka Radičvlca, ,io prošlo nedeljo narod proslavljal stoletnico svojega pesnika - miljenca, velikega človeka in borca. Karlovci so bili praznični, v slavolokili, zvonenju, cvetju jn pestrih množicah sreniskega naroda, ki je prikitel na slavje. Iz Beograda jo dospel predsednik Narodne skup-ščine Ljuba Jovanovič, predstavniki akademije znanosti, univerze, ministrstva prosvote, patrijarh, šest metropo-litov in vrste častilcev.
Svečanost se je pričela v nabito polni corkvi s parastosom, ki ga je opravil patrijarh. Ploha, ki je medtem nastala, se je kmalu zopet polegla in narod se je podal iz cerkve v gimnazijo, kjer se je vršila v veliki dvorani slavnostna akademija. Otvoril jo je predsednik Srbsko književne zadruge Sre-la Stojkovič, slavnostni govor pa jo izrekel predsednik .Matice Srpske« Radivoj Vrhovac, pokrotnik celotne proslave. V imenu Srbske Akademije je govoril Pavlo Popovič, za univerzo Tihomir Gjordjevic in nato še predstavniki raznih kulturnih ustanov, Hrvatske Matice, Ženskega Saveza, Sarajevske Prosvete in mest: Ljubljane, Zagreba, Cetinja, Skoplja in končno Beograda.
Opoldne se je v Patrijaršijskem dvoru vršil banket na čast delegatom in dcputacijam. Ob 2. so je razvila izpred Narodnega doma velebna povor-ka. ki se jo podala v Stražilovo, na Brankov grob, ki ga z brda daleč okrog označuje nov ogromen graniten spomenik, sestavljen iz velikih kvadrov iz raznih krajev države. Tu je po cerkvenih obredih in nekaterih govorih zapelo zagrebško pevsko društvo »Lislnskl«, nakar se je na slavnostnem prostoru razvila velika narodna veselica.
Po večerji v veliki dvorani Narodnega doma se je vršil koncert na dvorišču gimnazije in je nastopilo pet pevskih društev: »Lisinski« iz Zagreba, naša (Glasbena Matica«, beograjski »Obilič« tftr novosadska, »Neven« in »Muzičko društvo«. Vsa pevska društva so bila deležna frenetičnega aplavza, posebno še «Lisinski», ki je nastopil z Baranovičevo kompozicijo •Vragolije« (na Radičevičev tekst). Po koncertu se je veselica nadaljevala v noč.
Celotna proslava stoletnice pa jc bila zaključena v pondeljek s konferenco predstavnikov znanstvenih, književnih in kulturnih institucij in društev o pomenu Branka Radičeviča ter o deljenju dela za proučevanje njegovih ustvaritev.
Kongres učitelj stva mešč. šol v Novem Sadu
V četrtek dne 19. t. m. so vlaki od vseh strani naše države pripeljali v Novi Sad zastopnike našega meščan-skošolskega učiteljstva. Novi Sad jih jo sprejel pod svojo gostoljubno streho. Namestili so jih med prve družine srbskih prebivalcev, zakaj Nemci, Ma-flžari in Judje so napram pijonirjem nove jugoslovanske kulturo kar najbolj neprijazni.
Prvega dne zvečer je bila predkonferenca vsoh delegatov v dvorani deške meščanske šole. Sestavile so se resolucije, ki naj bi jih sprejel naslednjega dne kongres. Glavno načelo se zrcali v kratkem stavku: Meščanska šola je šola dela. Temu načelu se morajo prilagoditi vsi ukrepi šolskih oblasti samih, po tem načelu se mora ravnati učiteljstvo samo. Absolventi meščanske šole so po prestani mali maturi, ki jo v Vojvodini že uvedena in ki naj se takoj razširi na vse kra-
jo države, popolnoma enakovredni z absolventi drugih srednjih šol ter morejo po prestanem izpitu razlike nadaljevati svojo nauke na gimnaziji aii realki, brez izpita pa na vseh ostalih srednjih in strokovnih šolali. Obenem z drugimi šolskimi zakoni naj se predloži Narodni skupščini tudi enotni zakon za vse meščansko šole. Tak zakon jo nujno potreben, zakaj naše meščansko šole so ravnajo po petih različni!) zakonih, v Vojvodini pa jo celo stari ukinjen, novega pa ni. Torej jo potreba unifikacije najnujnejša. List »Grad-janska škola« jo potreben enotno uro-ditve, kar se prepusti odboru.
Glavno delo odbora v pretočenem letu jc bilo posvečeno utelesitvl programa, da ie meščanska šola šola dela. Vse sile jc bilo treba posvetiti razstavi. Udeležijo se je skoro vso šole in gotovo bo prodrlo naziranje, da je naši državi, ki trpi na pomanjkanju Izobraženega srednjega Stanu kot noben drugi, ta šolski ustroj najbolj potreben.
Glavno delo kongresa je padlo na drugi dan t. j. na petek. Ob 10. dopoldne jc otvoril v slavnostni dvorani magistrata predsednik g. f. Kovačevič kongres, pozdravil zastopnika ministra prosvete g. referenta za meščanske šole Rista Svir-čeviča poleg drugih odličnih osebnosti, kl so kongres posetile. Odposlali sta sc udanostnl brzojavki Nj. Vel. kralju In g. ministru prosvete Svetozarju Pribičcviču.
Sedem ur so trajala posvetovanja, ki so se jih z vso vnemo udeleževali vsi navzoči, ki jih jc bilo nad 320. Refren vseh debat je končal v načelu, da nam jc meščanska šola za enkrat najbolj potrebna in da moramo napeti vse sile, ne da jo ohranimo tako kot je, temveč da jo izpopolnimo v smislu naših širokih potreb; dati ji moramo izrazite tipe industrijskega, zeinijedelskega in trgovskega značaja. Živahno debato jc povzročilo vprašanje deških ročnih del. Ni namen tega predmeta izuriti dečke za kakršnekoli strokovnjake, temveč jlin vcepiti samo smisel za drobno gospodarsko delo, kl ga vsaka družina tako nujno pogreša. G. ravnatelj Humek jc jedrnato povedal: Meščanska šola mora navaditi Jugoslovane delati!
Plodonosno zborovanje je bilo zaključeno ob 7. zvečer ob splošnem navdušenju za končano delo in za načrte bodočnosti. Zvečer istega dne je priredilo mesta Novi Sad na čast gostom slavnostno večerjo v veliki dvorani oficirskega doma. Pri tej priliki so izrekli napitnice novosadski župan, referent Rista Švirče-vič, predsednik Kovačevič in drugi. Slovenci so zapeli par narodnih pesmic.
Naslednji dan so si kongresisti v avtomobilih ogledali tovarno «Scrum», letališče, kjer se jih je precej dvignilo tudi par sto metrov v zrak, dalje zimovnik naših monitorjev in monitor »Vardar«, potem so. se odpeljali z motornimi čolni v trdnjavo Pctrovaradin. Vrnivši se v Novi Sad je odšla večina v letno kopališče, kjer so preživeli v drobnem svlžu prelep popoldan. Povsod smo srcčavall same prijazne, postrežljivc ljudi, letalci in mornarji so pa po večini naši fantje, ki sc jim dobro godi in jih imajo povsod radi. Prirediteljem kongresa čestitamo na srečno izbranem programu, zahvaljujemo vse prav srčno za izkazano pozornost in zagotavljamo jih naše vdanosti In ve-slja nad skupnim delom v dobrobit meščanske šole, ki tako lepo uspeva in rodi krasne sadove!	—c—
Janez na Janezovo . ..
Ljubljana, 24. Junija.
Janez Marinko, brezposelni delavec in vedno zaposleni veseljak, je hote! in tudi je sinoči pošteno godoval. Glavna točka male veselice, ki si io jc zamislil, je bila ta da mora najti skromno nočno počivališče v katero se mora pripeljati z izvo-ščekom. Čutil je v žepu nekaj »soldkov* in obiral je gostilne po Poljanski cesti" ter iskal in sc prikljapljal sedaj tej, sedaj oni družbi Janezov. Končno pa je le našel pravo ne sicer v svojih soimcncih dobre volje, marveč v že davnem poznancu
njegovih let in enake življcnskc filozofije — pri MIhu. Pila sta na .milo vlže«, ua koncu sta si pa zažgala v svoji notranjosti še kres z dobršno porcijo žganja.
Odšla sta nato okrog poldevetih zvečer zopet na cesto in jsc primajala pred spomenik na Vodnikov trg. Tam je Janezu udaril v nos duh po dišečem senu, ki je prihajal od gruge čakajočih koscev in grabljic, kl običajno čakajo na delo do zgodnjih Jutranjih ur pod spomenikom njega, ki jc zapel: «Sloven'c tvoja zemlja je zdrava...« Tedaj se je pa Janez, kateremu je že davno puščal njegov žep tako močno, da nI čutil niti pare več v njem, opogumil in pozval je žc dodobra obupanega Miho, da mora peljati njega in cclo družbo na »ta grenkega« v šc kako gostilnlco. Ker pa v svojem zanosu ni pazil ravno na uljuden ton in izbiro besedi sc je Miha razjezil in hotel oditi, da poišče morda bolj hvaležnega godov-nika. Janez, to videč, ga je zgrabil za rokav, kosci so mu pomagali, grabljice so sc smejale in nekaj se je moralo zgoditi. »Fijakarja prosim«, je tulil Janez, »pa še liter ali dva,« se jc drl Janez, dokler ni oinagai in skoro padel po tleh. Ta hip pa je žc prihitel mož postave, kar je tako vplivalo na razžaljenega godov-nika, da sc jc spravil pokonci iu se lotil stražnika. Nastal je boj, vroč In ljut. Okrog se je zbrala velika množica ljudi, končno pa je bil Janez povezan in spravljen na dvokolesni voziček, ki je popolnoma nadomeščal šc tako elegantno kočijo in Janez-godovnik je bil v triumfalnem pohodu spravljen za 24 ur v temno luknjo koder je premišljeval svoje letošnje godovne dogodivščine.
Dopisi
ŠKOFJA LOKA-. Pri nas se vrše občinske volitve v petek dno 27. junija. Tokrat voliicem, ki jim jo pri srcu napredek občine, no bo težko izbirati kandidatov. Pojdite in poglejte si kandidatsko listo naših klerikalcev. S silno težavo je morala hiti sestavljena. Starejši, izkušenejši možje niso hoteli kandidirati ali pa so se — hote ali nelioto — umaknili v ozadje. Priznati pač morajo vsi in napram vsakomur, da sedanja klerikalna večina v občinskem odboru tekom svoje triletne poslovne dobe ni storila prav ničesar, kar bi bilo občini v korist. Vso pametne predloge, ki so jih stavili demokratski zastopniki, je večina kratkomalo zavrgla zgolj iz strankine zagrizenosti. In takim možem naj se šo v prihodnjo izroči občina v gospodarstvo? Škofja Loka, to prijazno mesto s prekrasno okolico, je postala tekom zadnjih let slabša kakor zakotna vas. Razdrapane, umazano ulice, zapuščeno javne naprave, to so uspehi klerikalnega gospodarstva. Tudi najzagrizcnojS strankarji morajo uvideti, da tako ne moro in ne smo več naprej! Ponos Ločanov zahteva, da pridobe mostu zopet svoj prejšnji sloves. Vsi, ki jim je mar blagor občine in njenih prebivalcev, bodo glasovali za listo demokratske stranke in vrgli volilno kroglico v drugo skrinjico.
ZELEZNJKI. Izza varnega plota jo lahko metati blato na svojega bližnjega. Le na dan, da se pogledamo iz oči v oči. Svoje mnenje gledo občinskega gospodarstva v trgu smo povedali pošteno in glasno na javnih volilnih sestankih. Dopisniki »Slovenca«, pa naj. bodo posvečeni ali neposvečeni možje, namenoma lažejo, ker mislijo, da morajo Zclezni-karji verjeti samo to, kar je v »Slovcn-cu». Mene imenujejo privandrovca, Oj, prijatelji nekrščanski, le verjemite mi, da Iii bil zelo rad na svojem mostu, da ni bilo višje sile, ki mi jo zabraniia pohod v ljubljeno ueodrešeno domovino. Čeprav pljuvate na vse, kar nam jo sveto, pa vas ne obsojam, ker sto le zapeljani in zaslepljeni, pač pa obsojam one, ki .vas držo v krempljih, trgajoč vam iz srca vse dobro. Ce smejo Renovcov Tino in drugi taki možje agitirati, .ie dolžnost vsakega zavednega občana, da opozori ljudstvo na farbarije, ki nimajo ne nog ne glave,
in ga pouči, da no zagazi v nesrečo. Ta
mož vloče kot cestar plačo, vidi so ga pa le vsake kvatre na cesti. Na ta način prevzame lahko vsak Zeleznikar poleg svojega dola še njegovo službo, in sicer za mnogo manjšo plačo od njega. Naj sc to meslo razpiše in prosileov bo na izbiro. Mi smo na straži! Nikdar no bomo dopustili hujskanja proti državi v nobeni gostilni in tudi no v bližnji vasi. Smatramo za sveto dolžnost, da preprečimo vso, kar bi bilo našemu ljudstvu v škodo in nesrečo, in zato bomo združeni po svojih močeh poskrbeli, da zaslepljeno ljudstvo spregleda. Zolozuikarji, preberito obo kandidatni listi in gotov sem, da vam 110 bo težka odločitev. Naša. skrinjica Je prva. Vso za narod! — ninko K 1 a v o r a, šolski upravitelj.
KRANJSKA GORA. Za vodstvo Tn 'de-lov.uijo v občini so bije tudi v našem soverozapadnem kotu države hud boj. Ker je sedanji župan pred dvema naprednima listama dobil precej rošpokta, jo poleg klerikalno liste poštudiral šo kle-rikalno-komunistično in pregovoril železničarja Arlia, da mu pomaga pri sestavi te listo. Kaj pa ubogo ljudstvo? Kaj jo z vami žolezničarji, delavci in namo-ščenci? Ali še niste okusili dobrot zapo-Ijivcov? Ali ne veste, koliko gorja so povzročili komunistični voditelji vam in vašim nedolžnim družinam? Prepričani smo, da bosto vrgli kroglico dno 29. junija v tretjo in četrto skrinjico.
MOJSTRANA. Pri nas nismo navajeni politiziranja in smo občani vodno živeli v najlepši slogi. Tudi sedaj ni nobeno posobne agitacijo za volitve, kakor drugod. Lo K. C. silno fantazira o županskem stolčku. Za svojo desno roko jo žo določil konzumno gospodično, za lavf-purša pa A. H. Toda mi imamo vedno pred očmi Io splošen interes posestnikov iu davkoplačevalcev ln sn zato ne damo varati od ljudi, ki nimajo zmožnosti in tudi no prakso. To bomo pokazali tudi v nedeljo pri volitvah.
VAČE PRI LITIJI. Našemu župniku delajo volitve silno preglavice. Zato so preteklo nedeljo zopet silno grmeli s prižnice in pod smrtnim grehom zabiča-vali voliicem, da morajo spustiti kroglico v skrinjico SLS, ki se še vedno bori za avtonomijo, kuluk, biro itd. Kaplan pa jc po prvi maši pozival žene in dekleta, da na j vpil rajo na može za volitve. Župnik mora očividno iuieti zelo slabo pristaše, da jim mora groziti s smrtnim grehom. Najbrž je tudi pozabil, da so ravno naprednjaki največ prispevali za bronaste zvonove, sicer bi morali naročiti v Komendi lončene. Upanje, da bi dobili občino v roke, pa naj klerikalci kar opuste. Naša občina jo bila napredna in tudi ostane. Župniku in kaplanu svetujemo zadnjič, naj opustita politiko v cerkvi in se no vtikata v stvari, ki jima niso nič mar. Da z nami ni dobro skupaj zobati češnje, to lahko potoži bivši kaplan Ma-jdič. Sicer pa napravimo v nedeljo s klerikalci temeljit obračun. V župnikovo in Reberškovo skrinjico bomo porinili figo, v naši dve pa kroglice.
DOL PRI LJUBLJANI. Našo novoustanovljeno gasilno društvo priredi svojo prvo vrtno veselico pri g. Neben v nrdeljo 29. t. m. ob treh popoldne. Preskrbljeno jo za dobro postrežbo in za. bavo. Srečolov. Prijatelje našega lepega kraja vabimo na znbanjo črešenj.
MIRNA. Za občinsko volitvo dne £9. t, m. napenjajo klerikalci svoje zadnje moči. Po vaseh je »shodarii« neki mladič iz Novega mesta, na Mirni pa so jim prišli na pomoč celo ata iz Horjula. Oba pa. sta imela tako malo poslušalcev, da jih jc bilo kar strah. Pa še ti so dvoumno zmigavali, ko so čuli njih zavijanja in hujskanja. Ne pomaga nič. Naši zavedni občani so pričiI do prepričanja, da klerikalcem ni verjeti nikdar, tudi no pri občinskih volitvah. Da no bodo volilci obremenjeni z milijonskimi zneski, ki bi težili še njih potomce, hočejo v občinskem odboru imeti može, ki bodo to preprečili. To pa morejo storiti Io naprednjaki, ki so neodvisni od farovža. Zato bodo pri volitvah padalo kroglice le v drugo in tretjo skrinjico. Vsak voli-iee, ki bo vrgel kroglico v prvo, to jo klerikalno skrinjico, bi tepci sam sebe. Zato smo sigurni, da bo dno 29. junija
Kulturni pregled
Celjsko gledališče.
Sreda, 25. ob 16.: «Snegu!člca«.
Mariborsko gledališče. Sreda, 25. ob 20.: »Cavaiierla rusticana«
za red A, ob 21.30 za red B. Četrtek, 26. ob 17.: «Pepelka». Vprizori deška šola. Ob 20.: «Carmen» B. Prcd-zadnjlč v sezoni. Petek, 27.: «Carmen*. Zadnjič v sezoni. Sobota, 28.: »Magda«. D. Zadnjič v sezoni.
Koncert Celjskega pevskega društva.
Celjsko pevsko društvo je priredilo v soboto, dne 21. t. m. v veliki dvorani celjskega Narodnega doma konccrt, ki jc podal zelo zadovoljivo bilanco celoletnc-Ka intenzivnega in požrtvovalnega društvenega dela. Zal, da je bila udeležba naravnost sramotno slaba. Ne moremo se vzdržati precej ostre kritike na širšo celjsko javnost, kl že sistematično In z nekakim ciničnim zadoščenjem omalovažuje kulturne In narodne prireditve, a se 'em prldnelše polavlja po gostilnah In tri raznih zakotnih tlngltangllh. Celjsko ocvsko društvo ie doIcz Čitalnice kot naj-
starejše kulturno društvo v Celju drami-lo celjsko Slovenstvo v najljutejših bojih z Nemci, vrši pa še tudi danes iz ljubezni do lepe slovenske pesmi in do rodne grude po svojem članstvu pri raznih prireditvah vzorno svojo nalogo in žrtvuje mnogo prostega časa in energije v korist splošnostl.
Program koncertnega večera jc bil pester in je obsegal po večini zelo težke, skoro bi rekli pretežke kompozicije. Najbolj je ugajal Adamič, ki je bil dobro zastopan po svojih skladbah, zlasti je učinkovala njegova pesem «Cc ti ne boš moj« radi prisrčnih narodnih motivov in ker se nam zdi, da so jih pevovodja ln pevci izmed vseh najbolj razumeli in sc jih tudi najlažje priučili, ker jltn jc prišla pesem res od srca. Prcmriov «V Korotan« je gotovo zelo lep, zveni pa tudi iz tc njegove pesmi preveč cerkvena melodija. Splošno je bilo opaziti, da je bil pri vseh točkah mešani zbor najboljši, moški zopet nadkrlljujc ženski. Priznati se pa mora, da je baš ženski zbor Izvajal dve zelo težki skladbi In sicer Dvorakov op. 32., štev. 15. »Rasi. rasi travlca« in Adami-
čev «Kje si dragi?« Zelo prijetno ie upll-val baritonski samospev g. B. Bablerja v Adamičevi «Screnadl» s sprcmljeva-njem moškega zbora. Gospod pevovodja Ciril Pregelj je dosegel s svojim temeljitim znanjem in z Izredno ljubeznijo do, stvari v zboru že jako lep naoredek. Gotovo sc mu posreči, ako obdrži skupaj tako močan zbor in ga dopolni tekopi časa z novimi močmi, še več disciplino, zlasti pa popolno podrejenie posameznih boljših ali najboljših pevcev v prid celoti, ker posamezni premočni glasovi med zbo-rovim petjem absolutno motijo. Neumestno je bilo tudi vriskanje na odru pri ponavljanju pesmi, ker na vsak način kvari umetniško razpoloženlc In je v koncertnih dvoranah neobičajno. Brez laskanja pa sc lahko trdi, da stremi pevski zbor Celjskega pevskega društva po umetniški izpopolnitvi ter da goji pesem z veliko ljubeznijo in razumevanjem. Kar nam je nudil ta večer, jc najlepše spričevalo za to, da se doseže v društvu zelo mnogo, ako vlada ambicija in veselje do dela. Prav posebna zalivala pa gre g. pevovodjl, kl je duša celega društvenega delovanja.
Zavedajoč se. velikega moralnega uspeha, se Je zbral pevski zbr.r po koliccrtu skoral nolnoštevilno v dollnlh prostorih
Narodnega doma, kier je bilo tudi mnogo drugega občinstva. Predsednik društva g. strokovni učitelj Fink je v toplih besedah izrekel društvenlkom za lep uspeli zahvalo ter jc spodbujal k nadaljnemu napredku ln delu. Pevski krožek »Komšija« ic zapel nekaj narodnih pesmi in ustvaril med občinstvom najlepše razpoloženje.
II. javna produkcija gojencev Glas beno Matice v Ljubljani se vrši danes v sredo ob 8. zvečer v Filharmonični dvorani. Program obsega 5 točk solopet-jn, 2 točki klavirja, 1 točko trobente, 2 toč'-i igre nn gosli, 2 točki kompozitor-ske šole. Program izvaja 12 gojencev kon-servatorijske stopnje ter bo nudil mnogo zanimivosti. Občinstvo opozarjamo nn to produkcijo, vstop prosi, pobirajo se le prostovoljni prispevki. Natančni sporedi s? dobe v MaliČni knjigami in zvečer pred vhodom v dvorano.
Osiješko narndno gledališče r sezoni lf!23.-1924. Prošln gledališka sezona je biln otvorjena v Osijeku dne 6. septembra 1923. In je bila zaključena 11. Junija t. 1. V celem je bilo 253 predslav, med njimi 99 dramskih. 83 opernih in 56 operetnih. Ostale predstave odpadejo na koncerte in [ikndemile.
lodklonkalo klerikalnemu gospodarstvu v!
j občini. Volilci, na delo, da bo napredna zmaga tem sijainojSa! — Kmet-volilce.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Pri vo<
litvah 21. t. m. jc bil izid sledeči: VoliM cev 1251, udeležba 657; od teh JDS ltifil glasov (6 odbornikov), SLS 499 glasovi (19 odbornikov). Voliščo Sv. Krištof JDS 50, SLS 206; Sv.Jedert: JDS 100J SLS 93; Sv. Štefan: JDS 18, SLS 200. Leta 1921. jo imela PLS 20 odbornikov, SKS pa 4 odbornike. Kakor razvidno, so jo kljub strastni agitaciji klerikalcev pokazal lep naprodek. Ponosno glodamo na/ našo odbornike, ki nam jamčijo, da bodrt delali 7. vso vnemo za pametno občinsko! gospodarstvo. Lo neustrašeno naprej, kajti naprednjaki smo si zgradili dovolj močan tomelj, na katorom lahko mirno zidamo.
PREVALJE. Narodna čitalnica v Pro-valjali priredi na Vidov dan dno 28. t. in. v prcstoriU rostavracijo g. Alojzija Rozmana r Provaljah koncert. Med svlra-njem orkestra iz Guštanja pojo provaljšli pevski zbor. Začetek ob 19. uri. Vstopnina prosta, K udeležbi so vabijo v.-a društva iz bližnjo in daljnjo okolice.
MOZIRJE. Naš Sokol priredi dne 6. julija t. 1. veliko tombolo v korist fonda za Sokolski dom. Zbralo se jo okoli 400 dobitkov, med njimi so nekateri res dragoceni. Prijatelji Sokolstva, segajte po srečkah. Pomagajte nam, da si zgradimo svoje lastno ognjišče. Srečke so prodajajo po 3 Din.
VRANSKO. Dno 18. t. m. so priredili ljubljanski igralci pod vodstvom gospe Juvanovo in spretno režijo g. Jlilana Skrbinška Molnarjevo komedijo »Vrag«, dan pozneje pa v Knpli Ilemsteinovo lramo »Tat«, ter želi obilo pohvalo in aplavza. Hvalevredno je, da si je ta skupina za svoja gostovanja na deželi izbrala igri umetniške vrednosti, ki sta po svoji vsebini polni dušovnih in etičnih globin, katero so igralci s svojo izrazito, igro izvrstno utelesili. S takimi predst-a-
imi vzgajate ljudstvo in podeželsko di-lotante v uinovanju dramsko umotnosti. Zato želimo požrtvovalnim igralcem na njih nadaljnji turneji kar največ uspeha v tom smotru, občinstvu pa priporočamo, naj no zamudi lepo priliko in si privošči s posotom njih predstav par urio pravega umetniškega užitka.
ROGAŠKA SLATINA. »Glasbona Matica« v Mariboru priredi dno 28. t. m. v Rogaški Slatini koncert. Vršil so bo zvečer oh osmih t Zdraviliškem domu. Zaradi prevoznih tožkoč, s katerimi so ima boriti pevski zbor, jo ta dan požrtvovalno odstopil Matici Rogaški Sokol, ki jo preložil svojo akademijo na dan pozneje.
SLOVKNJGRADEC. Tudi v tej metropoli inislinjske kotlino se bližajo občinsko volitve. Toda šo preden fu je uradoma kaj ukrenilo glede volitve, se jo izrazil krajevni predsednik SLS dr. Hrat-kovič, da njegova stranka no gre z demokrati, temveč so vežo z Nemci; nom-škutarji imajo namreč v Slovenjgradcu prccej somišljenikov in si ne dajo izbiti iz glave, da niso več v Avstriji. Njihov, glavni agitator jo poleg kandidata za, skupščinske volitvo llansa Schullerja še Josip Zepitsch, ki jo sicer zdrav in komaj nekaj nad 30 let star, dobiva pa kob bivši avstrijski mornariški komisar menda za svojo nelojalnost pokojnino od Jugoslavije. Prav te dni jc poudarjal, da pridejo v Slovenjgradcu Slovenci na krmilo. Dr. Bratkovič jo dal potoni tobačnega založnika Franca Zemljlča iz-reklamirati okoli 20 oseb, med temi tudi tri mrtve. Kesneje je Zemljič Izjavil, da no bi bil tega nikdar storil, ako bi bil opozorjen na dalokosežnost, in da jo vlogo napisal, podpisal in vložil nepremišljeno, le, ker so je zanesel na dr. Brat-koviča. Za slednjega kot župana bodo glasovali nemškutarski odborniki. A tudi iz te inoke no bo kruha in sn žo sedaj lahko reče: In spet se oglasi jih sto, Ic-ta nam županil ne bo.
VINICA. Kdor pozna naše skrajnoi slabe ceste in1 čo še k temu prištejemo slabe vremenske razmere, so bo čudil, odkod se je zbralo toliko članstva in sokolskih prijatelje?. Goste jo naravnost, začudilo gostoljubno razpoložonjo vini-škega prebivalstva. Povorka jo krasno uspela. Na čelu jo jezdil domačin s staro-slavnim čitalniškim harjakom, za katerim so stikale v vojnih časih avstrijske politične oblasti. Čuval ga je zasluženi brat Lovšin, ki mu je bilo nedeljsko slavjo v popolno zadoščenje. Naši nekdaj zapeljani nasprotniki so so lahko prepričali o plemeniti ideji Sokolstva in so so napram prireditvi ponašali popolnoma dostojno, kar z veseljem ugotavljamo. Telovadba je izpadla kljub neugodnemu vremenu prav dobro. Bratje Karlovčani so so udeležili zleta s fanfarami in članstvom. Na drugem mestu moramo pohvaliti črnomaljske Sokole in Sokolicc, ki so prihiteli korporativno pod vodstvom zaslužnega starosto br. Vrankoviča, kljub temu, da gradijo svoj dom, ki povzroča milijonski strošek. Ravno tnko so so udoiežili gostjo Sokoli iz Bojancev, Pra-gatuša iu Adlešič. Pogrešali pa smo bratov iz Metlike. Zlet na Vinici je bila dostojna sokolska manifestacija, ki je uspela prav sijajno in se red ni kršil niti najmanj, akoprav so nekateri poskušali na-hnjskatl ljudi. Čast, našemu belokranjskemu narodu, ki se ni dal zapeljati, ampak jo pokazal s svojim vzornim ponašanjem, da je v njem razvit čut poštenja. Viničanom pa kličemo: Naprej dn konč.e zmago sokolske idejel
Rešimo sokolski Tabor!
Domače
' Minister notranjih poslov dr. Milan Srškič je prispel včeraj v Ljubljano, odkoder se je podal na Bled, da poroča kralju o zadevah svojega resorta. Ministra spremlja načelnik oddelka za Slovenijo dr. Svetek.
*	Danski poslanik na Bledu. Danski poslanik v Pragi je imenovan obenem tudi za poslanika kraljevine Danske na našem dvoru. Odpotoval je predvčerajšnjim iz Prago nn lilr.d, kjer bo izročil kralju svoje akreditlvne listine.
*	Odlikovanje. Dr. Ernest Cimič, pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo na razpoloženju, je odlikovan z redom Sv. Savo druge vrste.
*	Poljski goncralui konzulat v Zagrebu s- jo preselil iz Boškovičeve ulice 2 v Kukovičevo ulico 16, III. nadstr. in ura-riujo za stranke od 0. do 11. ure dopoldne.
*	Promocija. Na graškem vseučilišču je bil promoviran za doktorja filozofijo znani književnik g. Ivo Ar.drič, ki je v diplomatski službi dodeljen našemu konzulatu v Gradcu. Početkom svetovne vojne se je nahajal v Splitu ter bil interniran kakor mnogo drugih dalmatinskih rodoljubov.
*	Z ljubljanske univerze. Za dekana Juridične fakultete na ljubljanski univerzi je bil za prihodnjo študijsko leto predvčerajšnjim izvoljen g. dr. Milan Skorlj, redni profesor zn trgovinsko in menično pravo, za prodekana pa dr. Fran EUcr, redni profesor za finančno vedo.
*	Poljski vojaški akademiki v Jugoslaviji. Prihodnji mesec prispe v Beograd skupina 110 poljskih vojaških akademikov. Izletniki obiščejo nekatera večin mesto Jugoslavije. Podajo se tudi nn Kosovo polje.
*	Z zagrebške univerze. Na zagrebški univerzi so imenovani: za rednega profesorja geologije in paleontologije na filozofski fakulteti g. Ferdo Korh, doslej redni profesor tehniške visoke šole v Zagrebu; za rednega profesorja občne zgodovine nn filozofski fakulteti g. Grga No-vek, doslej izredni profesor filozofsko fakultete v Skoplju; za izrednega profesorja orijentalnega bogoslovja na teološki fakulteti g. dr. Janko šimrak, kanonik v Križevcih.
*	Ras Talari pride v Broifrad. Regent vzhodnoafriške države Abesinije, Rus Ta-farl, ki so mudi sedaj v Rimu, pride na novratku v domovino tudi v Beograd, kjer ostane en dnu.
*	Smrtna kosa. V ljubljanski javni bolni je umrla včeraj po kratki, a težki
seboj v Parizu ter traja gotovo dobo, predno prejmemo legitimacije. Totui list in viza mora preskrbeti vsakdo sam. Jugoslovanski olimpijski pododbor, Ljubljana, tvrdka Goree, Dunajska cesta.
*	Gojenci državno gluhonemnice v Ljubljani so napravili izlot na Sv. Jošt. Ob tej priliki sta jih obdarili tvrdki Viljem Bizjak, parna pekarna in Cermak in Comp. z znatno količino živil, ga. Zu-vršnikova in vrli <Pomladek» v Kranju pa sla brezplačno postregla z izdatnim zajtrkom. Ravnateljstvo se vsem imenovanim kar najtopleje zahvaljuje za bla-gonaklonjenost, ki so jo iskali tem noj-bednejšim invalidom narave. Istotako se zahvaljuje tudi g. gostilničarju na Sv. Joštu, ki jO' zn skromno odškodnino dal na razpolago kuhinjo, orodje in kurivo ter se na vso moč potrudil, da so bili gojenci in učlteljstvo izvrstno postreženl.
*	Sprejem gojencev v vojaško sanitetno šolo. V vojaško sanitetno šolo v Beogradu se sprejmi) letos 50 gojencev. Sprejemajo se kandidati v starosti 17 do 20 let, ki so dovršili nižjo gimnazijo. Prošnje je vposlati upravi omenjene šolo do 15. avgusta. Šola traja dve leti. Absolventi bodo imenovani za bolniške uared-uilce, po štirih letih službe pa zadobe pravico do ukaznega imonovanja za sanitetnega pomočnika brez predhodnega izpita, ali pa za administrativnega podporočnika sanitetne stroke, ako polože predpisani izpit.
*	Grob carja Dušana. Strokovna komisiji ministrstva ver se poda te dni v samostan Sv. Arhangela v okolici Prizrena, da pričuo z odkopavanjem slariu. Komisija ima nalogo, da najde grob carja Du-šann.
*	Teikn letalska nesroča. Pri Kumburu v Boki Kotorski je padel z višine 50 metrov naš vojaški hidroplan, na katerem
so so nahajali pilot in dva izvidnika. Izvidnika sta bila privezana za motor, ki se jo vsled eksplozije odLgal od aparala ter oba potegnil za seboj v morsko glo-brčiuo. Z velikansko težavo so potapljači potegnili iz morja oba izvidniku močno razmesarjena in mrtva. Tudi pilot jo težko ranjen. I mena ponesrečencev še niso znana.
*	Shod vojnih invalidov in vdov v Ljubljani. Udruženje vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani, sklicuje za 26. tega meseca ob 7. zvečer v prostorih restavracije ■ Zlalorogt, Gosposka ulica 8 v Ljubljani shod svojih članov in članic. Frročnlo se bo o delu iu sklepih invalidskega kongresa v Ljubljani. Dolžnost je
bolezni gospa Franja Jcsiii iz Zagorja ob vsakega člana in članice, da se tega sho-Savi. tašča g. Aleksandra Gjuda ml. Po- da ,Poleži. pridejo naj tudi oni člani in
članice, ki so imeli priliko poslušati delo
kojnico prepeljejo v Zagorje ob Savi.
*	Bančni zavodi v Sloveniji na Vidov dan 28. t. m. ne poslujejo.
*	Poročil se je g. Jože Urbanfič, stn-vre .Zadružne tiskarne* v Ljubljani z gospodično Ivico Kreč. ("estitamo!
*	Kongres jugoslovanskih ivrlstov. Po inicijativi slovenskega društva <Pravnik» se jo nedavno vršila v Zagrebu konte-ronm zastopnikov naših pravniških udruženj v Beogradu, ki je razpravljala o nn-črlu, da so skliče prihodnji kongres jurl-stov iz vseh pokrajin naša države. Poudarjalo se je. da so juristi menda edini intelektualni slan. ki še nima enotne or-' ganizacije. Sklenilo se je, dn se prihodnjo pomlad priredi kongres juristov iz cele našo države. Letošnjo jesen, sredi seplembra, pn se skliče v Zagreb sestanek juristov z naslednjim programom: Določitev kongresa jugoslovanskih juristov; vprašanja zakonodajne tehnike; p—vna pomoč v naši državi ter prisilna pc-vnnva izven konkurza.
*	IPdetnico sarajevskega atentata proslavijo vse nacionalistične organiza* cije, kar nnjsvečanejše. Glavna prosla« va se vrši na Vidovdan dne 28. junija v Ljubljani, katere se udeležijo delega, ti iz cele Slovenije.
*	Udeležencem Vidovdanske proslave. Oblastni odbor Orjune v Ljubljani javlja vsem udeležencem Vidovdanske proslave v Ljubljani, da dobe legitimacije za polovično vožnjo po železnici na dan proslave v nreni Nnrodnega domn, oziroma na veseličnem prostoru. Na vstopni postaji naj kupi vsakdo celo karto do Ljubljane, ki je pa -i izslopu v Ljubljani ne odda, marveč jo s prilogo prejete legitimacije o udeležbi proslave porabi za povratno vožnjo.
*	Uspehi irolostnih izpitov ra državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. Od 11. t. m. so se vršili na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani pod predsedstvom višjega nadzornika g. Westrn zrelostni izpiti. Izmed 87 kandidatov jih jo dobilo odMko 5, zrelih je 16, ponavljalnl izpit jih ima 14 (med temi 5 privatlstov) 1 privatist je odstopil, 1 je bil roprobiran-Zrelostni izpit so prestali (debelo tiskani z odliko); gg. Binder Avgust, Bizjak Stanko, Bučar Stanko, Clemenle Avgust, Do-niinko Stanko, Erker Valtor, Gostinčar Feliks, Hrastnik Radoslav, Jnnkovič Janko, Jankovič Josip, Jenko Alojzij Ostanek Frane, Prusnik Josip, Razingor Ladislav, šilovinoe Pavel, Slibar Anton, Stefe Ivan, strbenk Kari, Sicherl Janko, Trobošek Julij in Twrdy Maks.
*	Potovanje v Pariz. Z ozirom na objavo Jug. sokolskega saveza opozarjamo vse one, ki žele potovati v Pariz z gimna-slično (sokolsko) vrsto, da nemudoma vpoHjeJo olimpijskemu pododboru po eno svojo sliko hi po dva opisn osebe z nnsiovnm (enako kot imaio to v potnih listih), ker je treba rnčunnti s tem, dn se izstavljalo legitimacije za. vsako osebo dd-
lcongresa.
*	Pevsko društvo *Zvon> v šmartnem
jri Litiji slavi 13. julija t. 1. svojo 351et-nico. Narodno občinstvo in bratska društva vabimo že sedaj, da se omenjene slavnosli udeleže v čim večjem številu. Pripravo so žo v polnem leku. Dokažite s svojo udeležbo naklonjenost narodnemu kii''ui'uemu delu na deželi! Polovična vožnja zasigurana, vlakovne zveze ugodne! Odbor.
*	Oetrtinske vozne karte za dijake. Iz vrst akademikov nam pišojo: Neverjetno čuduo in nerazumljivo jo postopanje železniških oblastev pri letošnjem dovoljevanju četrtiuskih voznih kart za odhod na počitnice. Do 14. t. m. je veljal predpis, da dobijo akademiki imenovani popust, ako potujejo na počitnice v času od 1. junija naprej. Tozadevni predpis je bil nabit na univerzi cel semester iu je menda še danes. Razumljivo, da so se dijaki držali teh obvestil, ki so na univerzi javno nabita iu pričeli odhajati že la mesec domov, ker so se predavanja že nehala. V petek 13. t. m. pa je ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani sporočilo rektoralu univerzo — šelo potem, ko so se dijaki pritožili, da jim blagajne na postaji ne izdajajo četrtmskih kart — da pristoja znižana cena dijakom šele od 1. julija. In res se akademikom ne izdajajo četrtinske karto pred 1. julijem. Tako jih je danes cela vrsta oškodovanih za znatne vsote, posebno onih iz Bosne in Srbije, ki so že v prvi polovici meseca končali predavanja in morajo plačevati celo vozno karto. Nn drugi strani pa imajo baje srednješolci žo od 15. junija prn-vi?o do četrtinsko karte. Vest cJutrai, dn velja termin za znižano vožnjo od 15. junija do 3. julija, ni pravilna in je že radi tega malo verjetna, ker se predavanja na zagrebški univerzi končajo šele sredi, oziroma v drugi polovici julija. Toda tudi na ljubljanski tehniški fakulteti jo mnogo i ] kov, ki delajo izpite šele v prvi polovici julija in bi bilo torej pravično, če bi prstojale četrtinsko karte akademikom najmanj od 15. junija, če ne že. od 1. junija do 30,- julija. Prizadeti akademiki prosimo pristojno železniško oblastvo, da čimprej uredi zadevo v tem smislu, da se nam dovoli četrtinska vozna cena vsaj od 15. junija.
* Kako delgo šo? — Pišejo nam: V nodeijo so pokopavali v Hrastniku mladega monterja, Hrastničann, katerega je ubil električni tok. Sočustvujemo s prizadetimi tembolj, ker je bil kriv nesrečo — kakor se po Hrastniku neglede na ugotovitev po sodni komisiji šepeče — neki nemški nndmontor, vodja tamošnje elektrarne, odločno pn protestiramo proti temu, da bi se pele po Hrastniku pri pogrebih nemške posini, in naj to store komunisti ali pa socijalisti pod vodstvom Malovrhovega Kozmosn, knkor je bilo v tem sluč.iiu Akn hi v>m "mrli Nemec, bi
iz pietete potrpeli, ker pa je bil v tem slučaju domačih brez kaplje nemške krvi, smatramo nemško popovanje za izzivanje, pred katerim naj nas oblasti v bodoče ščitijo. To prosimo in tudi zahtevamo!
*	Pozor jrred avtomobili! Z ozirom na Členek z dne 18. t. m. pod tem naslovom smo naprošeni od poučene strani, da resnici na ljubo to poročilo popravimo v smislu, da grof Herbersteln, kl je zastopnik avtomobilue tvrdke <Fiat>, ui vozil z brezobzirno hitrostjo in da ni povozil lovskega psa in na to divjnl naprej, ampak da je vozil previdno s predpisano zmerno brzino in da se je po možnosti skušal izogniti psu, ki jo brez nadzorstva pr-sto letal okoli in se zngnnl od strani v avtomobil, pri čemer je zašel z eno nogo pod kolo, kar kljub previdnosti grofa Herberstoina, ki je znan kot spreten športni avtomobil ist, ni bilo mogoče preprečiti. Voznik tegn niti ni opazil, vsled česar so ludi ni ustavit, kar bi sicer bil gotovo storil že iz navadne njemu prirojeno vljudnosti. Doznali smo, da g. grofa Herbersteina pri tej nezgodi ne zadene prav nobena krivda, vsled česar gori objavljeni članek v tem smislu radevoljo popravljamo.
*	Ne.jdena ženska obleka. Ko je pred nekaj dnevi delala posostniea Ana Vrečar h Snoberij ua polju pri D. M. v Polju v tako zvanem «produ» v bližini Savo, je začula okrog petih popoldne v gozdu jok ženske, ki je kmalu ponehal, nato pa so oglasil znova. Nn drugi klic Vrečarjeve je jokanje prenehalo in se ui več ponovilo. DrugI dnn je šla po opravjcib v prod Ivana Mihelič iz Zg. Zadobra^e in je ob potu polog mostu pri Vrabčah našla kompletno žensko vrhnjo obleko, o kateri so misli, da je last jokajoče ženske, koji se je bržkone pripetila kaka nesreča.
*	Pijanec povzročil avtomobilsko nesrečo. Zagrebški trgovec Veselko, solastnik Angleškega mngacina», se je v nedeljo v avtomobilu vračal iz Samobora v Zagreb. V avtomobilu 6ta se vozila tudi njegova žena in hčerka ter neki deček, Ve-selkov sorodnik. Blizu Samobora se je pojavil na cesti pijanec, kl je hotel iz nagajivosti ustaviti avtomobil. Hoteč se izogniti pijancu, je Veselko znvozll na rob cesto. Avtomobil se je zvrnil v cestni jarek, pri čemer je bil deček smrtnone-varno poškodovan, Veselkova žena in hčerka pa sta bili le lahko poškodovani.
*	Vloin v Cerknici. Pred nekaj dnevi je vlomil neznan tat v kuhinjo posestniee Evgenije Iiravanja v Cerknici ta je odnesel iz omare zlato zapestno uro, zlat prstan s 15 briljanti in še več drugih prstanov v skupni vrednosti 18.000 Din.
Iz Ljubljane
u— Čestitke velikega župana dr. Bal. iiča jubilarju župniku Vrhovniku. Vče< raj okrog poldneva jo veliki župan dr. Bultič posetil jubilarja župnika Vrhov« nika ter mu izrazil čestitke v imenu ljubljanske oblasti kakor tudi v lastnem imenu. — Tekom dneva so šc vedno či« Icmu starčku čestitali mnogi stanovski tovariši ter številni znonci in prijatelji. Ginljivo jc bilo, ko sta se pri jubilantu oglasila gg. dr. Avramovič in prota Jan« kovic in mu sporočila čestitke in voščila pravoslavne občine. «Rrat mi mio...»
u— Ljubljanska občina — jubilarju Vrhovniku. Včeraj dopoldne je komisar ljubljanske mestne občine dr. Krejči v spremstvu magistralnega ravnatelja dr. Zamika posetil župnika v p. g. Ivana Vrhovnika in mu imenom občine iskro no čestital k njegovemu jubileju, spo« minjajoč so pri tem zlasti njegovega pev žrtvovalnega delovanja na narodnem polju in uspešnega duhovnega pastiro« vanja v trnovski mestni župniji. G. ko« misar je poklonil pri tej priliki jubilur« ju kot vezilo'za njegov rojstni dan in Sod 5000 Din.
u— K včerajšnjemu poročilu o pod« oknici g. Ivana Vrhovnika nam poroča, jo, da je pri podokniei pelo pesem «Slo« vanski brod» Slov. pevsko društvo «Kra« kovo=Trnovo» pod vodstvom pevovodje g. Josipa Miheličo.
u— Brivnice bodo v soboto, na Vidov dan dne 28. junija odprte do 12. opol« dne. — Načelstvo.
u— Glasbene Matica, mešani zbor ima vajo danes ob 18. uri.
u— Danes v sredo dne 25. junija ob. čni zbor pevskega zbora Glasbene Ma. tiče ob 8. uri zvečer. Pol ure pred ob. čnim zborom odborova seja. ' u— Občni zbor Glasbene čitalnice je preložen na petek dne 27. junija ob 8. uri zvečer. Pol ure pred občnim zborom odborova seja.
u— LTmrll v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Frančiška Tome, zasebnica, 70 let. — Fran Lužar, mizar, 56 let. — Aloj zija Jereb, novorojenka, 3 ure. — Fer» dinand Godec, hlapec, 46 let. — Mari« ja Zenko, zasebnica, 33 let. — Josipina Kronberger, zasebnica, bivša vzgojitelji« ca, 76 let. — Ana Novšek, delavka, 46 let, Apoionija Legat, zasebnica, 72 let.
u— Zdravstveno »tanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza so jc prošli teden rodilo v Ljubljani 30 otrok (9 moškega in 21 ženskega spola), med temi 3 mrtvorojenčki, umrlo pa je 10 moških in 10 žensk, skupaj torej 20 oseb in sicer: 4 osebe za jetiko, 1 za življensko slabostjo, 1 za škrlatlco, 1 za srčno hibo, 12 oseb vsled drugih narav« nih smrtnih vzrokov, 1 pa vsled slučaj« ne smrtne poškodbe. Priglašen ni bil v tej dobi noben slučaj kake nalezljive bolezni.
u— BeraSka nadlega mesta jc vedno
neznosnejšn. Saj sc človek rad usmili resničnega reveža, toda v mesto /aha« jajo tudi 7-dravi in rir.la/mnžni liudie
Kino ljubljanski Dvor"
Telefon št. 730 25., 23. In 27. junija
Reppiza
najlepšega filma, k' smo jih predvajali 1 Tragedija v Buegu in ledu! Ne zamudite prilike 1
LAVINA
* glavnih vlogah Mihael Varkonyin Lily Marliohlta.
Pred tave vsak dan ob pol 6., pol 8. in 9.
obojega spola, kl nadlegujejo nepresta« no ljudi po stanovanjih in na ccsti. Ne obrnejo pa nabranega denarja za res« nične potrebe, marveč se goste z žgani« mi pijačami po vseh mogočih sumljivih luknjah, v zavesti, da si naslednji dan pridobe zopet denar. Sedaj so pričeli prihajati taki individuji celo iz Hrvat« ske da obirajo dobrosrčne ljudi. Polici« ja'jc aretirala žc nekaj teb nadležnežev zatreti pa jih ne more, ker prihajajo vedno novi.
u— Raznega perila in okrog 16 me« trov volnenega blaga si je poceni naba« vil na glavnem kolodvoru dne 20. junija neznan tat. Ukradol je namreč cel zavi« tok z imonovanim blagom trgovcu Ju« liju Kobec iz Novega mesta in nežna« nokam pobegnil.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na sredo so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji. 2 tatvini, 1 kaljenje nočne« ga miru, 5 prestopkov cestnega policij« skega reda, 1 poskušen samomor, 1 po« sest sumljivih predmetov, 1 najdba, 3 lahke telesne poškodbe, 1 eksces, 1 po« škodba javnih nasadov in 1 bogoklet« stvo. —
Iz Celja
e— Na program Gospodarske stranke izvoljeni odborniki občine Celje, okoli« ca so ustanovili «Klub naprednih^ občin« skih odbornikov celjske okolice«. Pred« sednikom kluba je izvoljen gosp. Vinko Kukovec, stavbenik na Lavi.
e— Na dri. realni gimnaziji v Celju se zaključi šolsko leto 1923.—24. v so« boto dne 28. junija z Vidovdansko pro« slavo šolske mladine, ki se vrši ob 9. url dop. v telovadnici drž. realne gim« nazlje. K slavnosti so vabljeni vsi lju» bitelji mladine, zlasti pa starši gojencev zavoda.
c— Nižji tečajni izpit na drž. real. ni gimnaziji v Celju sc je vršil od dne 17. do 24. junija pod predsedstvom rev« natclja zavoda g. Ant. Jeršinovicu. K iz« pitu sc je prijavilo 24 rednih učencev zavoda' in 1 privatistinja, katerih jc iz« delalo 18 učencev in 1 privatistinja, do« čim je 1 reprobiran za celo leto, 5 jih pa ima ponavljalni izpit po počitnicah.
Iz Maribora
a— Nov list v Mariboru. Mariborski radikali, ki pripadajo Stefanovičevi gru« pi, nameravajo izdajati s t. julijem svoj dnevnik pod imenom ^Narodni gAspo« dar».
a— Okrajna učiteljska konferenca za
okoliš mariborskega mestnega šolskega sveta, ki bi sc imela vršiti v pondeijek dne 23. junija, jc bila z odlokom pro« svetnega oddelka v Ljubljani odpoveda« na, ker so meščanske šole žc zaključile šolsko leto. Učiteljstvo jc imelo med drugim pripraviti elaborat o prosvetnem delu učitelja.
a— O bitki na Kosovem polju in o razvoju srbske kulture v zvezi z osvo« bodilnimi boji bo predaval na Vidovdan ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Na« rodnega doma brigadir g. polkovnik, Stojan Nikolič.
a— Slovensko trgovsko društvo pri« redi danes dne 25. junija izlet v Ptuj, kjer se vrši sestanek s ptujskimi tova« riši zaradi pristopa k društvu in o dru« gih stanovskih zadevah. Odhod z vla« kom ob 15.25.
a— Zgodovinska lO.letnlca v Rušah. V nedeljo dne 29. junija priredi Sokol v Rušah 10»letnico zgodovinske sokol« ske prireditve 1. 1914.. ko je mariborski Sokol razvil svoj prapor v Rušah.
Sprejmejo se učenci, ki so že dovršili 5. 'šolsko leto ni osnovni šoli s splošno povoljnim uspehom. Učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu očota ali ma, tere (namestnikov) in naj priueso c se-boj šolsko izpričevali ljudske šolo, do-movnico in krstni list. Vsi siromašni učenci dobijo vse knjige in vso dru^s šolske potrebščine v Soli. Ponavljalni i?., piti kakor tudi sprejemni izpiti za II. in HI. razred se opravijo 31. avgusta o,J osmih dopoldne dalje. Šolsko leto 192L/ /1925. prične dne 1. septembra, in sicer z vpisovanjem vseh učoncov, ki v času od 29. junija do 1. avgusta šo niso bili sprejeli. Dne 2. septembra se vrši skupna služba božja ob osmih dopoldne. Dns 8. septembra se vrši -edin šolski pouk.
*	Na državni realni gimnaziji v Celju so vrši vpisovanje v 1. razred v ponedeljek dne 30. junija od osmih do devetih dopoldne. Učenci naj prinesejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov s seboj krstni list in zadnja šolsko izpričevalo (odbodnico) z izrecno pripombo, da je učenec sposoben za prestop v kako srednjo šolo. Pismeni in ustni izpiti Iz računstva in slovenščine so vršijo istega dno od dovetih naprej.
*	Na II. dekliški meščanski šoli v Ljub-ljanl je vpisovanje v vse razrede dno 29. in 30. junija od osmih do dvanajstih. V L razred se eprojmojo učenko, ki so z dobrim uspehom dovršilo 5. šolsko leto. Sprejemni izpiti za n., IU. in IV. razred so dne 2fi. in 27. avgusta. Ponavljalni izpiti pa dne 28. in 29. avgusta.
*	Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje gojencev in gojonk za šolsko leto 1924./1925. se vrši 2., 3. in 4. julija od devetih do enajstih dopol-dne. K vpisovanju je prinesti zadnje šol-sko izpričevalo in krstni list, oziroma rojstni list. Gojenci in gojenke, ki stanujejo izven Celja, se lahko prijavijo tudi pismeno. V prvi letnik se sprejorna-jo dečki, kl eo dovršili četrti razred srednje Šole ali popolno meščansko šolo in so stari vsaj 14 let. V drugi letnik se sprejemajo absolventi prvega letnika dvorazrednih trgovskih šol, ki so državne ali imajo pravico javnosti.
Poslano.*
ODPRTO PISMO, knezoškofljskemu ordlnarljatu v Ljub.
Ijani.
Podpisani Ivan Doltar, kovač v Semiču št. 49, si vljudno usojam vprašati, odnosno prositi, za blagohotno sporočilo, da-U jo g. kaplan Franc Krašnja prejel ob pre-vzetju svojega dušnopastirskoga mesta nalog krasti pošteno mo svojim faranom. Dne 1. aprila sem zvedel, da me obrekujo po fari in me naziva prešestnika itd. Dno 18. junija mi jo povedalo zopet par prič, da trosi g. kaplan okrog vesti, da me je dal v roko državnemu pravdnižtvu zaradi javnega pohujšanja.
Ker jo vse to lo grdo obrekovanje s strani gosp. kaplana Frana Krašnje in ostudna laž, s katero namerava odjerti kruh moji žoni, Sestorim otrokom io meni iu ker pri g. Krašnji ni to prvi slu čaj obrekovanja in vzbuja njegovo postopanje med župljani razdor in nojevo-jo, jo njegova premestitev z ozirom ua verski mir nujno potrebna.
V	primeru, da ne bi knezoskofijski or-dinarljat zgoraj navedenih resničfiih navedb upošteval, izjavljam podpisani, da tam Izstopil s svojo družino iz rimsko-katoliško ceTkve v pravoslavje. Za menoj pa bodo prišli še drugi vaščaui, ki se s sličnim nastopanjem svečenika no strinjajo.
Z izrazi odličnega spoštovanja
Ivan Doltar, kovač s. r., Seruio 19.
V	Semiču, dne 19.junija 1921.
* Za vsebino uredništvo ni odgovoren
Vpisovale na srednjih šolah
*	Drž. moško učiteljišče v Mariboru.
Vpisovanje v I. letnik so vrši dno 29. 'unija od 9. do 12. ure. Predložiti je treba krstni list in zadnjo šolsko izpričevalo. Kdor prosi za oprostitov od predpisanih pristojbin, naj predloži tudi premoženjski izkaz, ki ni nad 1 loto star in io potrjen od pristojnega davčnega ln zemljiškoknjižnega urada. Učenci, ki so dovršili malo maturo ali četrti razred ■»imnazljo, realke ali meščanske šole, delajo izpit lo iz potja, ostali pa iz verouka, slovenščine, zemljepisa, zgodovine matematike, primdoplsja, fiziko in telovadbe. Poleg tega morajo predložiti lopo pisni zvezek in nekaj risb. Okrožni zdravnik bo pri vsakem učencu določil, ali je duševno ln telesno sposoben za učiteljski slan. Sprejemni izpiti so vršo v ponedeljek dne 30. junija od osmih dalje. — Jesonl se bo sprejelo v I. lotnik lo toliko gojencev, v kolikor bo to dopuščal prostor. Podrobnosti na črni doski zavoda.
*	Deška meščanska šola v Ptuju. Vpi-sovanje v L, II. in III. razred se vrši 29. In 30. junija in tudi 1. julija na koncu šolskega leta 1928./1924., ob začetku šolskega leta 1024./1925. pa 1. soptembra v pisarni ravnatel »stva Panonska, ulica 5.
JAVNA ZAHVALA.
Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje vsej javnosti, kl jc na katerikoli način pri pomogla do izvršitve IV. državnega invalidskega kongresa v dneh od 15. do 17. junija t. I. v Ljubljani. Zlasti sc zahvaljuje visokim gostom, ki so s svojim posc-tom počastili otvoritev, posebno pa velikemu županu g. dr. Vilko Baltiču, predstavniku dravske divizijske oblasti g. generalu Dragomlru Z. Stojanoviču, vlad. komisarju mestne občine ljubljanske g. Viljemu Krejčiju, sodnemu nadsvetniku g. dr. Pavlu Skabernetu, zastopniku Invalidskega odseka nadkomisarju g. dr. Antonu Mraku, g. dr. Antonu Brecelju, načelniku v p., zastopniku Saveza jugoslovanskih dobrovoljcev g. dr. Marušiču in zastopniku Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov g. vojvodi Ulju Trifunovlču-Birčaulnu.
V splošnem mora izvršni odbor s hvaležnostjo priznati veliko zanimanje in gostoljubno naklonjenost od strani ljubljanskega občinstva za kongres ln njegove udeležence iz raznih krajev naše države. Posebna zahvala ln priznanje gre tudi druStvu «Kazlna» za prepustitev dvorane, Upravi narodnega gledališča m prireditev slavnostne predstave In znižanje cen in restavraterju v Zvezdi g. Kni-pešu za razno naklonjenost In pomoč. Na ta način se ie mogel kongres izvršili v splošno priznanje udeležencev, ki se odnesli najboljše utlse.
Izvršni odbor U. V. I., Ljubljana.
OPOZORILO.
Podpisana naznanjam, da je vsaka kupčija, sklenjena z mojim možem, bodisi glede stanovanja aH pa pohištva neveljavna.
Franja Ivanusa
Gosoosvetsks c. U.
lz zi
Jezik brez besedi
Naši čitatelji so že gotovo Stili, da Sn nekateri rodovi v Afriki ia južni Ameriki sporazumevajo med seboj r, udarjanjem po bobnih. Na kanarskem otoku Gomera pa živi rod, ki uporab. 1 ja mesto govorjenja ž v i ž g a. n j e. Priznati je treba, da se je ta nenavadni način človeškega izražanja misli pri tem rodu razvil do noverjot.no višino. Z žvižganjem občujejo med seboj ti ljudje na precejšnje razdalje, in ta navada je pri njih vkomninjena žo iz davnih časov, dolgo poprej, predno so prišli Evropejci na njihova tla. Toda fiomeranci no izražajo z žvižganjem samo nekaterih misli kakor n. pr. druga divjaSka plemena z udarci po bobnu, marveč sc prav dobesedno žvižgajo pomenijo o vsem, za kar bi sicer morali rabiti govorjeno besede. Govore, pa le neradi. Ko žvižgajo, vtaknejo v usta po en prst vsako roko, in s tem, da izpreminjajo oba prsta v tistih, obenem pa tudi ustniee, jezik iu jabolko, dosežejo ogromno množino ra.zlič-nih glasov.
Francoz V c r n e a u uava ja zanimive primere iz življenja Oomerancev, ki jim jo bil sam priča. Ko jo nekoč potoval po otoku, je hotel preprečiti, da hi ga vedno nadlegovalo množice bolnikov — Verneau je namreč zdrav-nik — in je svojo željo Izrazil tudi vodniku. Ta pa jc baš nasprotno takoj žvižgajo naznanil svojim rojakom, da prihaja slaven zdravnik iz Pariza k njim. In že pri prvi vasi so mu prišli bolniki nasproti ter hoteli vedeti od lijega vse podrobnosti, kako jo v Parizu itd., čeprav so malo proj šele prvič Buli to ime iz vodnikovih ust.
Drugič je odposlal nekaj domačinov z določenim, zelo kompliciranim naročilom. Naslednjega dno" je začul njegov kučogazda žvižganje. On je začel ravno tako odgovarjati in jo izprašal oddaljeno žvižgalce o vseh najmanjših podrobnostih Verneaujevega naročila. Ko so se odposlanci čez uro vrnili, se je njihovo ustno poročilo popolnoma krilo s poročilom, ki so ga preji podali z žvižganjem.
Nekateri godbeniki so skušali ponazoriti žvižgalni jezik Gomeranccv, toda po Verneaujevcm mnenju jc nem.o goče izraziti ujihov jezik, bodisi z notami ali intonacijami ali ritmom: nekaj jc v njem, za kar mi nimamo iz-r.ien, ouemu pastirskemu rodu pa h ži že, skoraj v krvi.
Lov za novimi srebrn) aki na Dunaja
To dui jn začela izdajati Avstrijska, narodna banka uov kovani denar po ■ n šiling, ki te zamenja za, 10.000 a v. .-t.rijikih kron. Naval občinstva na te nove srebrnjake, prve po vojni, je "zromon. Pred banko stojo ljudje po cele uro in čakajo, da pridejo ua vrsto, ravno tako kakor med vojno na krompir, moko, sladkor itd. Na stotine, da, tisoče ljudi čaka lepo v vrsti iu oni, ki jo se polagoma pričakali do bližine okcnc, željno srkajo vase žvonket, srebra, ki so jim je že popolnoma odtujil. Saj bo žo kmalu deset let, odkar to izginili novci iz žlahtne kovino iz prometa. Sicer pa ne manjka kovane-;.'a denarja samo v Avstriji, ampak ludi drugod, kjer nimajo zdrave valute. Tudi pri nas v Jugoslaviji nismo mnogo na boljšem.
Zanimivo je, s kako vztrajnostjo sc ljudje drenjajo na Dunaju, pa tudi dru-iorl po mestih v Avstriji k blagajnam, da dobo v roke srebrni drobiž, imenovan »Schilling«, ki velja 10.000 avstrijskih papirnatih kron, dočim ima le. za 8000 papirnatih kron srebra v sebi. Komaj par dni je, odkar prihaja •a denar v promet, in kakor med vojno za živila, tako se pojavljajo sedaj M. srebrnjako »hrč.ki«, ki zbirajo in skrivajo novce doma in .iili no dajejo
in sveta
od sebe. Nekateri jih hranijo zgolj zato, ker jih žo dolgo niso imeli ali pa, n. pr. dečki, šc nikoli, ker takrat, ko je jelo zmanjkovati srebrn.'ako v in zlatnikov, še niso vedeli, ka.j jo denar Drugi, in teh je precejšen odstotek, jih zbirajo v nadi, da bo njihov «tečaji-kmalu poskočil in da bodo imeli s preprodajo dobiček od tega. Tretji zopet, in ti imajo navadno precejšen nos in se pišejo Mandolbauni. Uolil-f-teiu in podobno, grabijo šiJing-i in hite z njimi tia zakotno borzo, kjer jih prodajajo onim. ki ne morejo priti na vrsto pred banko, po 12.000 in celo 14.000 papirnatih kron in več.
Je res čudno, s čim vse trgujejo danes ljudje! Jo i« med hrčki tudi nekaj st.rast.nili numizmatikov, ki hočejo svojo zbirke obogateli z najnovejšim kovanim novcem, srebrnim, avstrijskim, s podobo parlamenta spredaj in z novim avstrijskim grbom iri lovorjev o vejico zadaj. Pa lov za kovanimi novci se opaža le za srebntjaki, dočim se za novi nikliasti drobiž skora.j nihče ne trga.
Novih šilingov je bilo nakovauih, oziroma se jih še kuje že toliko, da jih pride po šost na vsako glavo avstrijskega prebivalstva torej nekaj nad 87 milijonov. Banka jih dajo v promet ln polagoma, in zato tudi ni čuda, da jih ljudje tako željno pričakujejo. Sicor pa menda tudi pri uas no bo drugače, ko pridejo enkrat v promet v Jugoslaviji novi srehrnjiki ali colo zlatniki. Toda tega si skoraj ne moremo misliti, ker bi bilo, skoraj bi rekli, prelepo.
Dražba biserov v pariškem Louvru
Kakor smo žo poročali, jo bila te dui v Louvru v Parizu dražba raznih dragocenih predmotov, med njimi dragocene ovratnice s 145 biseri, ki jo jc svojčas zapustila vdova po prvem predsedniku francosko republike Tbiersu francoski državi. Je to doslej najdražji nakil, kar jih po-zunjo na »vetu, seveda nko se izvzamejo nekateri največji in najdražji briljanli, ki so v posesti nekaterih držav in tvorijo del njihovih kronskih zakladov, kakor u. pr. angleški cKohinoor> itd. aZ lo dražbo je naravno vladalo ogromno zanimanje bi ro prišli v Louvre že veliko pred napovedano uro Krezl iz raznih krajev sveta. Zakaj lo človek u skorajda bajnim bogastvom si moro omisliti Ink nnkit. Pri dražbi so bili zhrimi tudi vsi pariški trgovci z dragulji. Prišel jn ludi en Rotb-tohild, ki pn jo bil prereven. da bi se mogel udeležiti akcije tako drage reči, kot je Thiersina biserna ovratnica. Kdor si je botel ogledati dragulje, jo moral imeti posebno dovoljenje iu več oboroženih detekliVov ga je spremljalo, da ne. bl kdo poskusil ukrasti biserov.
Zanimivo jo, kaj jc ta ovratnica doživela med vojno. Ko so začetkom avgusta 1014. prodirali Nemci nroti Parizu, se je presolila vlada s parlamentom v Bor-deaux, kamor so odnesli ludi vse dragocenosti. V zadujem trenutku se jc uprava louvrskegn muzeja odločila, da spravi na varno tudi Thiersino biserno ovratnico, sedaj državno lasi. Bavnatelj je hitro kupil navadno torbico, v katero je dal dragulje. S to torbico se je odpeljal v Bordeau* neki državni tajnik, in uihče ni slulil, da ima ta človek v svoji neznnt-ni torbici, ki jo jc imel nn kolenih, pri sebi vrednosti, ki si jih Je težko predstavljati. Lo na ta način je bilo mogoče, spraviti nn varno ovratnico, uo da bi mednarodni tatovi, ki imajo izborno organizirano poročevalsko službo v svoje svr-he, prišli na to, da bi se mogli z največjo lahkoto polastiti teh biserov. Ko je prišla ovratnica v Bordeaus, so jo hoteli v seji ministrskega sveta inventarizlrati. V roko jo je vzel ludi neki minister, ki pn gotovo nl bil vajen ravnati s takimi rečmi. Vrvica, na kateri so bili nanizani biseri, so jo raztrgala in drobno kroglice po ss raztrosi® po lleh. Predstavljajte si
Br.:
Avto
"Vraga, kaj ni to čudno,» }.■:■ mislil Orne iu izpil pol kozarca ljutomer-ca, »na, lani je še lepo peš hodila, ta iro.spodična Zvezdana, letos so pa vozi v avtu in ti sedi v njem tako, kakor da se je že s kmetov pripeljala z avtom v mesto. Šo oblečena je tako kakor da preživi ves božji dan v njem. To jo čudno! Gospod Mohorčič pa, ki je imel že pred vojno avtomobil, — moderen res ni bil, drčal jo pa Io in vzbujal prah in smrad po mestu, prav kakor najnovejši tipi — torej gospod Moliorčič pa hodi letos lepo peš. ln kako zna hoditi peš, to vam jo rojon pešec; šo palico ima in na vsakem oglu si pot obriše, pozdravi znanca-, vpraša postreščka po novicah im odpravlja izvoščkom. Rojen pešne. vara ročem . . .! Kako se znajo izpreminja-U ljudje!«
Pil je in po glavi mu je brnelo samo «no: ». . . Avto . . .!«
Zasmejal se je zaničljivo, kakor ila je zasačil samega sebe pri nečisti misli. puhni! dim cigarete in znova na-točil im računal:
»Seveda, vsak si misli: avto! Toda Donoin je drasr. treba je okUSati šofer-
ja, — ta itak vedno kaj po strani ben-cari, uo, na to se bo pa že pazilo, — potem garaža, eh, ka.j, saj je dobra vsaka koliba, bo žo šlo • . ■ Ampak, križ božji, kam mislim, saj avta vendar nimam! Uradnik sem, državni, ože-njen, Bog pomagaj, precej dolga imam pa malo obleke, imam slabo sedanjost, klaverno preteklost, zelo temno bodočnost,, som za edinstvo vseh treh plemen, obresti pa no morem plačati, tudi stanovanja še nisem, pa ga bom, vsaj mislim, da ga. bom, najbrže ga bom . . . Bom, bom, ljutomoree, avto, dolg, uradnik, obresti . . . pub!»
»Ampak, le zakaj noV! — In gospodična Zvezdana?! Kaj? Lo pogum!» mu je nekaj zacepetalo. Bilo je, na kratko, pa 'zna.no, sladko in verjetno
Vzel jo v roko časopis, visel je tam na, steni, zastava našega časa: »Vlada, korupcija, opozicija, krvava tragedija, znani in neznani zlikovci, dopisovanje, oglasi . . .»
»Oglasi!« si in mislil Črne. »Kaj mi je treba avta! Saj bi šlo tudi s kakim posestvom. Kaka' vila na Bledu, tujci, penzijon, žena bi kuhala ... Pa kdo, vraga, mi je rekel avto! Slovenci smo pa res nežroli, takoj avto! Bodimo Amerika,nci a.li vsaj Čehi! Avto jo za Slovenca neumnost, nohnišamie ln
strah francoskih državnikov, ki so jih jo polastil! Zuruo so so vlegli ua Ila iu lezli pod mizo in drugo pohištvo, iščoč medlobleščečib stvarir, ki so predstavljale milijone. No, pa so jim jo lo posrečilo, da so imeli zopet vse lepo skupaj. l'o končani vojni je prišla ovratnica nazaj v muzej Louvre. Sedaj so jo uprava odloČila, dn jo proda nn javni dražbi, da si nabavi za izkupiček drugih umetnin, za katero ui v državnem proračunu zadostnih postavk.
Ovratnica ima tri vrsto biserov, nanizane na Ireh vrvicah, vsega skupaj 145 izbranih komadov izredno lepoto in čistosti, zbrauo z vs^h koncev svela. Ležala je na posebni mizi na rjavem baržunu. Izklicna cena je znašala pel milijonov frankov (približno 23 milijonov dinarjev ali skoraj slo milijon kron). Določeno jc bilo, da so proda vsaka bisnrna vrvica posebe, vendar jo dobi uajviSJi pouudnik le pogojno, I. j. dražba volja lo tedaj, ako na koncil vseh treh dražb uiličo no ponudi večjo vsoto za celo ovratnico. Dolgo so je dražilo. Končno so bilo vse trt vrvice izdraženo za 10,080.000 frankov. Stavljeno ie bilo šo vprašanje, ali ponuja kdo večji znesek za celo ovratnico. Orobna tišina. V prvo, v drugo — ui . . . V kotu se čujo slaboten ženski glasek s tujim naglasom: .Enajst milijonov!« — Splošno začudenje: enajst milijonov tran-kov za nakit! Znesek, za katerega bi lahko več tisoč družin živelo celo leto! Pn lo ni bil zadnji ponudnik. Zastopnik puriške tvrdkc z biseri Kemsey ln Lope?, je ponudil še več: 11,280.000 frankov. S tem so bile razveljavljene sklenjene dražbe posameznih vrvic in Thiersina biserna ovratnica je prešla v roke pariških trgovcev. Dražilei so se polagoma razšli.
Po dražbi sta izjavila Kemsev in Lo-pez, da ovratnice ue bosta razrezala in prodala posameznih kosov, ampak da ostane nakit ccl in da gn hočeta prodati uelzpremenjenega. (lovori se, da že imata kupca zanj, ki baje ponuja za Thirsino bisere 15 milijonov frankov, morda celo več. Četrt milijarde kron zn nakit, ki bo krasil vrat kako lepotico I Naj si bo še taka lepollc.i in vredna, da jo krasi kraljevski nakit, ali četrt milijardo . . .
X Čudila zastrupile nja. V biološkem zavodu na llclgolandu so opazili nenavadna zastrupljenja. 2c prej io bilo znano, da postane morska voda, čc zaidejo vanjo gotove soli, nekaterim ribani strupena. Taka sol jc n. pr. natrijev rodanid v zvezi z amonijevim sulfatom, ki ogrožata žc v mali množini raztopljeni v morski vodi življenje nekaterih rib. Zanimivo jc pri te mto, kako sc tako za-strupljenjc Javila. Ko so pri.šlc ribe v zastrupljeno vodo, so sc v njej šc dolgo časa mirno kretalc, kakor da jim prav nič ne škoduje. To jc trajalo včasih po vco ur. Ako pa se jih jc kdo potem dotakni najsi bo $c tako nalahko, n. pr. s kakim čopičem, jc nastopila takojšnja smrt, kakor da jih je zadel blisk. Dostikrat Jc zadostovalo celo, čc ic kdo pihnil proti morski gladini, da jih ic zadela bliskovita smrt. Učenjaki imenujejo to »latentno zastrupljcnjc«, ker je navidez popolnoma skrito In sc na zunaj sploh nc Javlja. L»a pa zadostuje tako nial iu nedolžen povod, da nastopi smrt, si Jc mogoče razlagati s sllčnini primerom iz fizike. Znano Jc namreč, da moremo vodo ohladiti globoko pod 01C pri kateri temperaturi oh navadnih prilikah zmrzne —, če ji primešamo gotove sestavine (u. pr. soli). Cc pa jo potem lc malo potreserno, voda takoj zmrzne. Primera seveda šepa kakor vsaka, vendar nam vsaj kolikortoliko pripomore k razumevanju nenavadnega pojava.
X Izgubljeno veliko inesto. Lega starodavnega mesta Kartaginc (Cartha-go) jc bila še pred sto leti uganka. Rimljani so mesto tako temeljito uničili, da sc niso ohranili po njem nobeni vidni sledovi. Danes pa so temeljita dela arheologov določila lego tega mesta: kakih Ki km severno od Tunisa. Zelo zanimive vesti o izkopavanju na tem ponosnem starodavnem mestu jc prinesla ckspedici-
greh. Avto! Smešno!«
In začel je č.itati. Ni šo pregledal uiti enega oglasa, kar mu zablešči pred očmi vabljivi in presladki napis: »Glavni dobitek — milijon.«
Preletel jo z očmi eene srečk, dal um žrebanja, hitro odložil časopis, puhnil dim, izpil kozarec in zasanjal:
«. . . Torej le ui neumnost! Seveda so človek izpreminja, če mu dopuščajo razmere. Človeštvo stremi vendar navzgor. Tudi nam, dasi malemu narodu, mora zasijali nova, moderna doba,, tudi mi . . .! Da, čo pametno premislimo, pa avto lo ni neumnost.
Torej en milijon! Z eno besedo: milijonček! Veliko pravzaprav ni. Lo zakaj bi ne mogla biti dva? — Ampak bodimo z malim zadovoljni! Prvo je, da ženi no črhnetn niti besedice, naj umre od radovednosti! Dobro jo poznam, lahko se to zgodi. No, ne grešimo v mislili, saj končno lo še nl gotovo, da zadenem.
V uradu se poslovim kakor moji šefi, ki jih jo odslovila nova vlada: »Sluga sem, gospodje, ostanito zvesti svojim principom!« Vratarju da,m stotak, pijanec je, naj so napije v božjem imetju, saj revežu moram tudi kaj privoščiti. Potom grem h krojaču: »Plačam tiain malenkost, evo &a en
ja B. K. dc Proroka, francoskega arheologa. C la n i tc ckspcdlcijc so kopali tri leta ter Iskali temelje hiš, a punskih stavb niso našli, čeprav so Izkopali na tisoče punskih grobov In grobnih napisov. To vzbuja tem večje presenečenje, ker jc bila Kartaglna za tedanje razmero ogromno mesto s 700.000 do 1,000.000 prebivalci in velikanskimi palačami In svetišči.
X Zapravljivee I>o smrti. !!dcn največjih iicwyoršklli bogatašev John An-drcws si jc pustil sezidali grobnico, ki ga velja okrog 30 milijonov dinarjev. Ko so ga znanci napadli, čemu Izmotava tako ogromne vsote za stvar, od katere vendar nc bo Imel nič, jih jc zavrnil: "Privatna zadeva vsakega jc, kaj hoče žrtvovati za svoj pogreb. Jaz sem cclo svoje življenje garal iu varčcval. Vozil sem
bankovec za vašega učenca, odslej mi bo delal medni atelje..- Čevljarja, pa sploh ue pogledam, saj mi je delni f.-ik km.val, da sem mu moral vso plakati.
In sedaj vsi upniki kar po vrsti! Najprej požrešna, banka! Nečisti ma. mon uničujoči demon kapital! Pripeljem so tja z avtom, izstopim, naroBbn naravnost ravnatelja, ki pa bo gotovo že opazil avto in mi uajbržo kar vrata odprl. Pa mu jih začnem drobiti:
»Mo, 110, gospod ravnatelj! Zdravi? In milostiva? Kako pa vreme? Kupčije? E tako, tako! Slabi časi, slaba kupčija, nostnš.ica potrebnega kapitala, gospodarska osamosvojitev, prokleta vlada, in kaj sem žo hotel Teči? Ali, spominjam se, pravkar mi je prišlo na tnisel. Evo tisto malenkost, na obresti ne gledam. Pa, poklonite v bankinem imenu še stotak za invalide. Evo ga! So klanjam! Se vidimo kaj poleti na morju, mogočo na Bledu, v Rogaški? Ali jesoni na. Dunaju? Zdravo! Se klanjam!« — Naj poči od jeze, ta strah, ta . . z eno besedo: bančni ravnatelj!
Prokuristov pa sploh ne pogledam In ne omenim. Kaj še! Ali ni dovolj, da som se jim moral doslej po gostil-nah skrivati in če me jo kateri videl na veaelioi. mi ie sicor odzdravil, nie-
sc vedno s tramvajem, ali pa hodil tudi peš. Ker sem se tako vse življenje samo trudil. Imam gotovo pravico, da privoščim svojemu izmučenemu telesu vsaj pa smrti udoben dom.->
X Carski general sovjetski vohua. V Bukarešti so tc dni aretirali ruskega begunca generala Masalskega. Rumunsks tajna policija jc generala žc davno opazovala, ker ga jc imela na sumu, da je v zvezi z dunajsko sovjetsko misijo, kateri jc redno poročal o notranjem položaju na Rumunskcm. Pri Masalskem so našli številne komproniitujočc listine. V rumnnsklli oflcljchiih krogih so mnenja, da vlada nc bo izročila Masalskega sod-nijI, ampak sc bo omejila Ic na njegov Izgon Iz Rumunije.
gove oči pa so na ves glas vpile: «!■; poglejte si no! Na veselici smo da,ne-, pa zidane volje! Kaj pa kaj obresti?« No, ne, špeejjalno prokuristov no pogledam. ravno teli ne.
Ljud je pa na j zijajo in prijatel ji n i j popokajo od novoščljivosti! Milijon.
milijon, milijonček . . . Puh!« * • *
Dolgo jo še pil, zelo dolgo in ljuto-mereč je bil zanj očividno premočan. Domov je prišel težavno, no, pa s.ij cenjeni čltalec sam to ve, kako j.-, Kaj hočemo, mal, toda inteligenten narod smo, Bng pomagaj! — Ko ga j,, doma zvesta žena spravila v postelj.', ga je sunila po domače in mu še eno prismolila, kakor je to med zakonci v navadi. Črne je nekaj zamrmral. Ona ga ni razumela in zazijala:
»Ali hočeš še eno. O le kar povej, koliko bl jih rad. kar povej?«
On pa sc je blaženo nasmehnil iu vzdih nil: »Milijon, milijonček . . .!»
Jta te mislim,
Jflirim čokolada!
Lepe sokolske prireditve
ZI.ET MARIBORSKEGA SOKOl,-SKEGA. OKROŽJA NA PRAGER-SKEM.
sc jc vršil v nedeljo dne 22. junija. Dopoldne so bile skušnje članstva in naraščaja, popoldne ob 2. uri pa sprejem gostov na kolodvoru, nakar sc jc na tc« lovadišču razvil sprevod (nad 200 ude« leženečv), ki jc krenil z jczdccl na čelu okoli Pragcrskcga zopet na telovadišče, kjer jc goste pozdravil starostu br. Sil«. Odgovoril mu ic v imenu Sokolstva br. Julče Novak. Ob 4. uri jc bil na čed« nem tclovadlšču, ki ga jc radevolje od« stopil br. Lcskovar, nastop okrožja. Do. mača in slovenicbistriška dcca sta izvedli svoje vaje jako strumno. Tudi članstvo (64) jc letošnje vaje izvedlo prcccj dobro. Pripomniti jc, da so nekateri gibi iz teh vaj za vaje mase neprimer« ni, zaradi česar je pri velikem številu telovadcev, ki niso vsi prvovrstni, tež; ko doseči skladnost. Članice so svoje čedne vaje izvedle dobro. Pri orodni telovadbi so nastopile 3 vrste na dveh bradljah in drogu, St. Lenart pa nam jc pokazal šc zagrebško devctorico. Na okusno prirejenem vrtu br. I.cskovarja sc jc nato razvila prijetna vcsclica.
Ta nastop mariborskega okrožja ni pokazal njegove prave moči, posebno z ozirom na število telovadcev ne. Dru« štvom s kmetov ni bilo mogoče posla« ti vseh svojih ljudi, ker so ti ravno sc« daj z delom prezaposleni, nekaj pa je krivo tudi slabo in nestanovitno vreme. Društvu na Pragrrskcm pa smo za lepi sprejem, gostoljubnost iu požrtvoval« nost iskreno hvaležni. — Zdravo!
bila v splošnem dobra, Ic pri tretji vaji članov ni odgovarjala. Pokazalo sc ic zopet, da jc ta vaja prckonipliciranu zi prccizno izvedbo v množici. Nujno ic potrebno, da sc poenostavi, siccr sc zna tudi v Zagrebu ponesrečiti, kar bi mo« glo imeti ncdoglcdnc moralne posledico. Viharno odobravanje sta žela na« j stop dečje vrste Sokola II iz Zagreba in i pa čete 50 mož zagrebške podofieirsku ! šole. Orodni telovadbi jc sledila elekt, ! na končna skupina vsega članstva. I Med telovadbo je pripela s. Pavla Pu« gačarjeva na prapor lep trak, ki so ga podarile društvu ob 20>lctnicl brežiške Slovenke. Zahvalil sc jc njej in vscin drugim sestram bivši dolgoletni društi veni starosta in ustanovitelj brat dr Schmirmaul. Lepo uspelo prireditev jc zaključila živahna in prijetna ljudska slavnost.
20LETN1CA SOKOLA. BREŽICF.
V nedeljo dne 25. junija j: proslavi! breJiski Sokol lO.lctinco svojega obstoja. Prireditev jc imela siccr službeno sa« mo lokalni značaj, ker jc zlet posav« skega okrožja določen za Sv. Križ pri Kostanjevici, vendar pa so sc proslavo v lepem številu udeležila tudi okoliška društva; izmed oddaljenejših so bili zastopana društva Celje, Dol pri Hrastniku in Zagreb, po delegatih pa Zagreb« ška župa ter društvi Kadeče In Metlika. Po prihodu dopoldanskih vlakov sc jc razvila s kolodvora v mesto lepa povor« ka s sokolsko konjenico in vojaško godbo na čelu. V prvih vrstah jc korakala četica bratov ustanoviteljev, mož, ki so sc tudi v času najhujšega nem-kega terorja pogumno priznavali k sokolski zn« stavi. Pred mestno hišo ic nagovoril sprevod starosta in mestni župan dr. Zdolšek, ki jc v imenu mestnega prebivalstva čestital društvu in zlasti iskreno pozdr avil navzoče prve sokolske bor« cc « ustanovitelje.
Popoldne sc je vršila javna telovadb i na pripravnem prostoru, ki si ga jc pri« dobilo društvo za svoje letno telovadi« šče in kjer si sčasoma postavi lastni dom. Lepo zadoščenje jc bilo to za one narodne lircžičanc, ki sc šc spominjajo kako si jc moral brežiški Sokol pred 10 leti na zahtevo avstrijskih uradov tc« kom noči poiskati telovadišče izven mestnega ozemlja, ker so mu prepove« dali nastop v mestu. Pri prostih vajah so sc v nedeljo izvajale ob spremljanju zagrebške vojaške godbe pod vodstvom kapclnika Muhviea točke, določene za pokrajinski zlet v Zagrebu. Izvedba jc
SOKOLSKI PRAZNIK V ŽAl.CU.
Minulo nedeljo je proslavil žalski Sokol svojo 20-Ictnieo z zletom savinjskega okrožja, kr pu so sc ga udeležila tudi mnoga društva celjskcga okrožja. Vsled neugodnega vremena sc je moral sprevod preložiti na popoldne. Udeležilo sc ga je v krojih nad 150 članov, članic in naraščaja. V imenu trške oh« čine jc pozdravil Sokolstvo župan Va« bič, zahvalil sc mu je b.-. Vilko Kukee. Starosta br. Vizovlšek je še posebej iskreno pozdravil navzoča soustanovitelja društva br. dr. Lipolda in br. Pcrgcrja. Dr. Bcrgman je v lepem govoru naslikal 20-lctni razvoj žalskega Sokola in izrazil nado, da ho moglo društvo svojo 25-lctnico praznovati že z otvoritvijo lastnega doma, za katerega sc prispevki prav pridno nabirajo. Govorili so nato šc starosta ccljske župe br. dr. Civldon Scrnce, v imenu mariborske župe dr. I.ipold in kot soustanovitelj društva br. Pcrgcr.
Javna telovadba sc ic razvijala prccizno in urno, znak. da ic vodstvo do« bro funkcioniralo. Nastopili so vsi oddelki deloma z žepnim, deloma z za« grebškim programom. Zagrebške vaje članov (4S) so pokazale sicer resno voljo in pravo disciplino Izvajajočih, obenem pa tudi svojo neprimernost. Sc« stavljalci so premalo računali z razmerami. Ženski naraščaj (31) ic dobro iz« vajal vaje VII. praškega zleta, moška dcca (50) pa za župne vaje šc ni bila dovolj pripravljena. Dohvo p.i sc ic odrezala ženska dcca (33). I.cpc so liilc proste vaje članic (54), dočim jc moški naraščaj nastopil z župnlml borilnimi .vajami, ki so bile za naraščaj pretežke. Isto velja za orodno telovadbo moškega naraščaja, čeprav ic pokazala tudi o rod« na telovadba članov pomanjkanje metodične priprave. I.cpo pa jc učinkoval nastop ženskega naraščaja iz Celja, ki jc v narodnih nošah in oli domači pesmi mično izvajal skladbo «Po jezeru -. Nekatera okrožna društva so pokazala lep napredek: delo okrožnega nad« zornika.
' Po končanem sporedu sc je razvila na veseličnem prostoru prijetna zabava. Žalski Sokol jc svojo 20-lctnico dostojno proslavil in smo uverjeni, da sc bo pod svojim spretnim vodstvom tudi v bodoče razvijal nad vse povoljno.
Sajenj
je tobaka brez licence
V zadnjih letih jo bilo mnogo posestnikov na deželi kaznovanih, ker so sadili tobak brez vednosti ln dovolitve finančnih oblastev. Kazni so bilo večinoma precej mile, zato pa baje še danes nočejo nekateri posestniki sajenja tobaka opustili ali — samosevskih tobačnih rastlin iz-ruvati. Vse te posestnike opozarjamo, da jih bodo v slučaju odkritja njih tobačnih rastlin zadele letos vse drugačne kazni nego bi jih zadele v prejšnjih letih zaradi takega prestopka, ker se kaznujejo sedaj vsi monopolski prestopki 110 le z denarno globo, temveč tudi z zaporom Sajenje tobaka brez dovolitve od strani monopolske uprave se smatra tako po prejšnjih avstrijskih kakor tudi po se-daj na vso kraljevino razširjenih srbskih monopolskih predpisih za monopolsko tihotapstvo (težek dohodarstveni prestopek) in se kaznuje zato po členu 81. finančnega zakona za leto 1924.-1925. poleg denarne globo Se z zaporom o<l cnc-?a meseca do enega leta. (Glej članek Kaznovanje monopolskih prestopkov* v st. 145.)
Iz tega se vidi, da se s sajenjem tobaka ne sine več šaliti, da se mora tudi samorastle tobačno rastline paziti
Skoro po celi Sloveniji je razširjena vera v ljudstvu, da sme vsakdo brez nadaljnjega sadili tri tobačne rastline. Ta vera ni utemeljena v nobenih predpisih, ker prepovedano je imeti tudi le eno tobačno rastlino (te ali one vrste nicotian).
Za tobak pa se ne smatrajo le tiste vrste tobačnih rastlin, ki se običajno sadijo za pridelovanje tobaka, temveč tudi lekatero vrste vrtnih rastlin, katerih sajenje je izrecno prepovedano, n. pr. Nicotiana atropurpurea grandiflora, zato morajo paziti tudi posestniki vrtov, ali nimajo nasajenih takih prepovedanih rastlin kot vrtne cvetlice. Za sajenje so dovoljene: Nicotiana colossea (Lehmania tomentosa). Nicotiana alata (N. afinis) in \Ticotiana Sanderae. Za sajenje dovoljena Nicotiana colossea se pa ne sme zamenjali s Nicotiano colossea variegata, ki je prepovedana.
Ce se najdejo pri komu tobačne rastline, se s koreninami vred izrujejo iz zem-in stehtajo, ker so po leži najdenih rastlin odmeri denarna globa. Po stehta-nju se tobačne rastline uničijo tako, da so ne morejo več porabiti za tobak, n. pr. polijejo se z gnojnico.
Denarna globa se je še do pred kratkim odmerjala po prejšnjem avstrijskem dohodarstvenem kazenskem zakonu, sedaj se pa odmerja po Sl. 141. srbskega kazenskega zakona o tobačnem monopolu. Denarna kazen znaša od 150 do 1800 dinarjev, poleg tega pa se plača seveda še taksa za obsodbo in v prvem primeru najmanj 1500 dinarjev kot nadomestek za zaporno kazen. V ponovnem primeru se sme zaporna kazen izpremeniti v denarno le, če je od prve kazni preteklo že najmanj eno leto dni.
Na te določbe je monopolska uprava izrecno opozorila v »Uradnem listu> številka 49j, zato se nikdo ne bo smel izgovarjati. da mu prepoved sajenja tobaka ni bila znana
Župane onih občin, kjer se ne sadi tobak s licenco, opozarjamo šo na določbo, priobčeno v istem cUradnem listu;-, da mora župan vsake občine, kjer sc tobak ne sadi po licenci monopolsko uprave, najkasneje do 20. julija predložiti monopolski upravi poročilo, v katerem izreč-110 navaja, ali je v dolični občini kaj nedovoljenih sadišč in tobačnih rastlin ali ne.
Zupani, ki bi tega poročila ne predložili, se bodo kaznovali po členu 157. srbskega zakona o monopolu tobaka v denarju z 20 do 50 dinarjev (in 30 dinarjev tak - za obsodbo) ter z zaporom od enega dne do enega meseca. Z isto kaznijo se kaznuje župan, ako se v njegovi občini po 20. juliju najde brez licence nasajen tobak.
Pozor torej ne samo oni, ki imate na svojih zemljiščih ali vrtovih tobačne rastline, temveč tudi vsi župani, da predložite o pravem času poročilo o tobačnih nasadih. :".■.. 1
To pozdravnih nagovorih jc tajnik pa« dovanske zbornice dr. Griffini obrazlo« žil gospodarsko stanjo obeh držav. Zn« stopnik beneške zbornice Spinelli jc re> feriral o transportnem vprašanju, o vprašanju tarif in carin obeh držav. Od< govarjal jima jc podpredsednik zagreb« škc zbornico inž. Carnclutti, ki jc med drugim omenil, du naša kot agrarna dr« žava ima malo razpoložljivega kapitala. Medsebojna trgovina med Italijo in Ju« goslavijo trpi baš največ zaradi tega po« manjkanja glavnice, zlasti cenene glav« niče. Končno jc izrazil željo, da sc tr« govinska pogodba med občina država« na čim prej zaključi, in jc apeliral v tem pogledu na generala Bodrera, naj Italija nc stavi prevelikih zahtev na nn« šo državo.
General Bodrero jc odgovoril našemu zastopniku, da jo medsebojna trgovin« ska pogodba razen nekaj malenkosti žc dovršena in lc še neke formalnosti za« krivljajo, da šc ni podpisana.
Kongres je popoldne istega dne spre« jel resolucijo, ki vsebuje:
1.)	Zaključitev trgovinske pogodbe.
2.)	Glede na vprašanje železniškega prometa naj sc čim prej določi direktna železniška tarifa med obema državama in naj sc poenostavijo vse carinske, sa« nitetske in rcdarstvenc manipulacije pri prehodu iz ene v drugo državo.
3.)	Da sc čim prej pristopi k organi« zaciji italijanskega kredita v naši državi.
S tem jo bil kongres končan in jc zve« čer istega dne bil svečani banket, katc« rega so se udeležili vsi zastopniki ita« lijanskih in jugoslovanskih zbornic.
Budimpeštanski žitni trg (23. junija). Promet slabši. Manjše količine pšenice so sc prodale po 325.000 — 327.000 mK, tovorninc prosto Budimpešta. Nova pše« niča sc jc cenila po 260.000 — 265.000 mK s postaje. Rž sc jc ponujala po 250.000 mK s postaje.
Sladkorna pesa v Evropi
Letos bo površina, obdelana s sladkorno peso v Evropi znatno večja napram lani. V večjem obsegu povečajo svoje površine nastopne države: Češkoslovaška za G1.000 ha, Rusija za 52.000 ha. Poljska za 84.000 ha, Italija za 82.000 ha, španska za 82.000 ha, Francija za 30.000 ha, Madžarska za 26.000 ha, Rumunija za 20.000 hektarov. Manjša povečanja izkazujejo: Nemčija za 16.000 ha, Jugoslavija za 16 tisoč ha, Belgija za 12.000 ha, Holandska za 9C00 ha, Avstrija za 5000 ha, Danska za 5000 ha, Gdansk za 3000 ha, Bolgarska za 3000 ha, Anglija za 3000 ha. Skoro nespremenjeno je stanjo sladkorne peso v Švici, švedski in Finski. Nazadovanja ni beležiti v nobeni evropski državi.
Po obsegu obdelane površine urejena da Evropa nastopno sliko:
	1924	1928
	v tisočih	ha
Nemčija	349	333
Rusija	300	248
Češkoslovaška	287	226
Francija	180	150
Poljska	175	141
Italija j	_ 125	93
Španija	100	68
Belgija	-v 85	73
Holandija	t76	67
Madžarska	74	48
Rumunija	f. 59	39
Jugoslavija	| 45 -	29
Švedska	43	43
Danska ";	85	30
Bolgarska	' 25	22
Avstrija	- 18	13
Anglija	10	, 7
Gdansk	, 5	2
Švica	„ 1	1
Finska ,	1 ■—	1
skupno	' 1.993	1.634
Kongres italijanskih in jagoslov. zbornic
Pred dobrim tednom se je sestal v Padovi na poziv in inicijativo zveze tr« govskih zbornic treh Vcnecij kongres za stopnikov jugoslovanskih in italijanskih trgovskih zbornic. Iz Jugoslavije so bile zastopane beograjska, zagrebška, ljub« Ijanska, splitska, osiješka in senjska tr« govska zbornica. Za ljubljansko zbor« nico sta sc udeležila zborovanja gg. Mo« horio in dr. PIcss.
Pred vršitvijo kongresa so imeli jugo« slovanski zastopniki šc predkonfcrcnco, na kateri so se porazgovorili glede enot rega nastopa in določili smernice svojih izjav. Kongres je otvoril in vodil pred« sednik zveze zbornic treh Venccij Mar« chctti, ki jc pozdravil službeni pričctcl^ razgovorov med italijanskimi in jugo. slovanskimi privredniki. Za njim jc po« vzel besedo italijanski poslanik v Beo« gradu Bodrero, da v imenu italijanske vlnde pozdravi prisotno zastopnike. V imenu naše delegacijo jc pozdravil zbo rovalcc zastopnik beograjske zbornico Bugarčič, ki sc jc obenem zahvalil za prilazen snrr.ie.rn.
Povečanje v Evropi znaša napram le tu 1923. torej 359.000 ha. Ce bodo sladkorni pesi vremenske prilike tudi ugodne, je v novi kampanji nedvomno pričakovati znatnega padca cen na vseh glavnih sladkornih tržiščih.
Za našo državo izkazuje gornja statisti ka (nemška) povečanje za 16.000 ha, to jo za 55 odst. Kakor smo nedavno poro čali, bo po izjavi našega finančnega ministra po dosedanjih izgledih preostalo v novi kampanji za izvoz okrog 1000 vagonov sladkorja. Obilna produkcija bo morala pač tudi pri nas imeti za posledici« oslabljenje cen.	^
Tržna poročila
Živinjski sejem v Mariboru (24. t. m) Dogon: 4 konji, 133 volov, 303 krave, 8 bikov, 10 telet, skupaj 458. Povprečne ccnc v Din za kg žive teže: debeli voli 12.75 — 13.25, poldebcli voli 11.50 do 12.50, plemenski voli 10.50 — 11.25, biki za klanje 11 — 11.50, debele klavne kra« vc 11.75 — 12.75, plemenske krave 10 do 11.25, krave za klobasarjc 7.50 do 9.25, molzne krave 8.75 — 10, breje kra« ve 8.75- — 10, mlada živina 9.50 — 13. Mesne ccnc za kg: volovsko meso I. vr« ste 25 — 27, II. vrste 22 — 24, III. vrste 21 — 24, svinjsko meso sveže 22.50 do 35. Kupčija srednja, večinoma domača. Prodanih 200 komadov, od teh 13 v Ita« lijo in 20 v Avstrijo.
Dunajski živinski sejem (23. junija). Dogon 3757 glav. Od teh jc bilo doma« čih 498, iz Madžarske 1366, iz Jugo« slavijo 374, iz Češkoslovaško 130, iz Rumunije 1389. Pri spočetka živahnem, pozneje mirnejšem prometu so oslabele ccne volom I. za 500, volom slabše ka« kovosti, kravam in slabi živini za 500 do 1000, bikom za 1000 aK pri kg. Notirali so za kg žive teže v tisočih aK: voli 12.5 do 17 (izjemno 19), krave 12.5 — 15-- biki 13 — 16.5. slaba živina 7 — 12.
= Povišanje obrestne mere Narodne banke SHS. Iz Beograda poročajo: V kratkem bo upravni odbor Narodno banko ponovno obravnaval vprašanje povišanja clrestne mere od 6 na 8 in od 7 na 9 odstotkov.
Dinar se ie slabi namenoma. Beograjsko «Vieme, piše, da so v soboto v prostem prometu tečaji v Beogradu močno poskočili, losebno čvrsta jo bila Ženeva na. povpraševanje s strani Zagreba, ki jo sprva plačoval to izplačilo po 1510. Z Ženevo sta oskrbovali Zagreb dve veliki beograjski lanki. Z gotove strani sc smatra, da linarčro ministrstvo namono-ma slabi dinar, da bi so s tom olajšal izvoz. Finančni mhuster je te vesti de-inantiral. Ministrstvo bo proti onim, ki tako vesti širijo, postopalo z vso strogostjo in uporabljalo čl. 44. finančnega zakona za loto 1924./1925., potom katerega jo finančni minister opravičen pri neupoštevanju obstoječih določb o prometu z devizami in valutami kaznovati 7, globo do iiOO.OOO dinarjev ili pri bankah jdtegniti pravico trgovino z devizami in ilutaml.
Gramofonske plošče niso luksusno blago. Po odredbi finančnega ministra so se gramofonsko plošče črtale iz liste predmetov, ki se pri zacarinjenju obremenjujejo z luksusnim davkom. Za gramofonske plošče se plačuje sedaj le navadna carina.
= Sejem belokranjskih vin se bo vršil 3. julija pri Treh f orali, železniška postaja Ro»alnice. Razstavljeni bodo najboljši vzorci. Otvoritev jo ob 11. uri.
Izložba v Novem Vrbasu. V Novem Vrbasu v Bački se namerava v kratkem prirediti pod naslovom Prva vrbaška izložba ia 7. stava produktov kmetijstva, obrti in trgovine. Izložba bo nudila pregled gospodaiskega napredka vso Bačke. Udeleženo bo zlasti obrtništvo.
— Narok Balkanske banke v Zagrebu. To dni se je nadaljeval narok Balkanske banke v poravnalnem postopanju. Najprej so so obravnavalo torjatvo bankinih nameščencev, ki imajo po zakonu pred-pravieo pred drugimi upniki. Nadalje so se še nekatero drugo terjatve likvidirale. Glasovanje o ponudbi banke se je za več tednov odgodilo. Gre med drugim zlasti šo za likvidacijo 14 milijonov dinarjev, ki jih ima banka terjati od države.
= Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila 14. julija ofertalna licitacija glede dobavo raznega orodja in pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici istega dne ofertalna licitacija glede dobave vodomernega stekla ter glede dobave gumijevih cevi za Wc-stingshausenove zavore. Natančnejše v TrgovBlri in obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Ogromni primanjkljaj grške trgovinske bilance. Iz Aten javljajo, da je uvoz leta 1923. znašal vrednost 6018 milijonov drahm (v letu 1922. 3085 milijonov), a izvoz le 2545 (v letu 1922. 3085) milijonov drahm. Primanjkljaj je toroj narasel od f.OO na 3490 milijonov drahm.
3 Povišanje bolgarskih železniških tarif. Iz Sofije poročajo, da bo prometno ministrstvo s 1. avgustom povišalo oseb ne in tovorne tarife za 15, odnosno 10 odstotkov. Za petrolej, sol, eočivje, moko in mast povišanje ne bo veljalo.
Nato sledi poročilo o odborov! seji
in zapisniki iz soj starešinstva JSS. Orga-nizačni odsek pa priobčuje nekatere spremembe, ki jih je izvršil odbor pri poslovniku za sabor in pri pravilniku fonda za nezgode.
Priobčeni so sledeči poslovniki: za statistični odsek, za organizačni odsek in za seje starešinstva saveza, župe in društva.
Med drobnimi poročili je 0110 o vzi-davi spominskih kamnov na Taboru, o smrti br. Bončarja in nekaj beležk iz češkega Sokolstva.
Zlet sokolskih žup iz južnega dela Češke sc vrši 28. in 29. junija v Budje« vicah, obenem bo tudi proslava Zižko« vega jubileja. Kot zastopnik Jugoslov. Sokolskega Saveza sc udeleži zleta sa« vezni podstarosta br. Bajželj.
Člani Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, ki sc nameravajo udeležiti olim« pijskih iger kot glcdalci, naj si preskrbe vse potrebne informacijo pri Jugoslov. olimpijskem odboru v Zagrebu (Nikoli« čeva ul. 14), oziroma pri Olimpijskih pododborih v poedinih mestih (v Ljub« Ijani: tvrdka Goreč, Dunajska ccsta). Za prenočišča v Parizu, ki jih jc dosti na razpolago, deluje posebni stanovanj« ski odsek: Scrviccs Officiels du Loge« ment du Coinitč 01impiquc Francais 19, Boulcvard Housmann Pariš 9 e.
Sokolsko društvo v Šmarju pri Jel« šah priredi v nedeljo dne 29. junija 1.1. javno telovadbo z jako bogatim spore« dom. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vabimo vsa sosedna sokolska društva, da sc tc prireditve zanesljivo in v veli« kem številu udeleže! Zveza z vlaki po« poldne in zvečer na vse strani jako ugodna!
Žrebanje olimpijskih srečk je pre« loženo na poznejši Cas. Društva, ki so dobila srečke, naj jih razpečavajo na« prej. Ona društva, ki so vrnila neraz« pečane srečke Savezu, jih dobe zopet nazaj. Srečke morajo biti razprodane ker od tega zavisi udeležba sokolske tekmovalne vrste na Olimpijadi v Pa« rizu. Dan žrebanja bomo javili naknad« no. — JSS.
Sokol
Sokolski Glasnik
Enajsta številka cSokolskega Glasnika} ima na uvodnem mestu spominski članek o trboveljskem dogodku, v katerem naj bi tudi Sokolstvo našlo novo izpodbudo za čim intenzivnejše delo in poglobitev jugoslovenske vzgoje med svojim članstvom, saj je bilo jugoslovensko Sokolstvo prva organizacija, ki si je stavila jugoslovensko idejo kot svojo nalogo. Članek končuje: povejmo svojemu članstvu, da je treba tem večje požrtvovalnosti, čim več imamo nasprotnikov; pokažimo članstvu tudi one nasprotnike našega naroda, ki govorijo sicer naš jezik, toda korenine nacije zastrupljajo in temelje narodove sreče podirajo. Kolikor oni zastrupijo zapeljanega naroda, toliko več moramo mi dati vzgoje sebi in svojim. I11 med narod pojdimo, da mu pokažemo svoje delo in nesebičnost sokolske vzgoje. Živ zgled nesimo med narod. Temu živemu zgledu se mora umakniti vse demagoštvo, pred njim morajo obledeli vse laži naših nasprotnikov.
Tudi članek pod naslovom 1. junija 1924. od br. Gangla je posvečen žrtvam jugoslovenske idejo v prvi vrsti br. Šlaj-pahu kot bivšemu neulrudljivemu delavcu v Jug. Sokolskem Savezu. Posmrtnica padlim trem bratom je pisana v toplih in vzvišenih besedah, kakor jo zaslužijo junaki naeijonalne ideje.
Jako pametne in utemeljene razloge navaja br. Tadid iz Vršca v svojem članku glede sokolskega članstva. Iz te ankete se bodo sčasoma resnično izklesali najboljši predlogi, kako naj bo razvrščeno naše | članstvo.
Spori
Medklubska plavalna tekma
S. K. Ilirije v Novem mestu.
S. K. Ilirija priredi dne 29. junija Novem mestu na Krki medklubsko plavalno tekmo s sledečim sporedom: 06 pol 10. url dopoldne: 1. 50 m dečki do 14 let; 2. 50 m iunorjl sprint; 3. 50 m senlorji hrbtno; 4. 50 m juniorii stransko; 5. 100 m senlorji prsno; 6. 50 m dame sprint; 7. skoki začetnikov: a) skok naprej na glavo z zaletom; b) salto naprej z zaletom; c) skok naprej na noge z zaletom, odgon z obema nogama d) skok nazaj na glavo; e) skok s pri gibom z zaletom (deska 3 m). 8. 100 m juniorji prsno; 9. 4 X 50 m štafeta se-iliorji (prsno, stransko, hrbtno, sprint) 10. 1000 m gospodje prosti stil. Ob pol 14. url popoldne: 1. 50 m deklice do 14 let; 2. 50 m seniorji sprint; 3. 4 X 50 štafeta juniorji (prsno, stransko, hrbtno, sprint); 4. 300 m dame prosti stil; 5. sko ki seniorjev: a) skok nazaj na glavo napetimi rokami; b) vijak naprej z zaletom, roke napete pri padcu v vodo
c)	salto in pol z naletom, roke napete
d)	Auerbach z naletom s prigibom, odskok z obema nogama, roke napete pri padcu v vodo; e) Auerbach-salto brez zaleta, odskok z obema nogama, roke ob telesu pri padcu v vodo; f) pol svedra nazaj z napetimi rokami; g) h) dva poljubila skoka. 6. 50 m seniorji stransko; 7. 50 m juniorji hrbtno; 8. 4 X 50 m štafeta dame (prosti stil) 9. 400 m gospodje prosto; 10. Water-polo.
Tekmovalna določila: dolžina proge znaša 50 m, daljše proge se plavajo obrati. Tekmuje se po pravilih JPS-i Pravico udeležbe imajo vsi člani klubov, kl so včlanjeni v JPS-u. Prijave dečkov in deklic do 14 let niso vezane na članstvo kluba. Za juniorje se smatrajo tekmovalci do 18. leta, ki v prvenstvenih tekmah na dotični progi še niso dosegli I. mesta. Prijave: Prijave je poslati najkasneje do 26. t. m. na naslov S. K. Ilirija, plavalna sekcija, Ljubljana, kavarna Evropa. Prijavnina za osebo in točko znaša 5 Din za štafeto in moštvo ter za water-polo 10 Din. Za zakasnele prijave se plača dvojna prijavnina. Za vsako tekmo se morata prijaviti najmanj dva tekmovalca, sicer tekma odpade. Za cventuclnc informacije se je obrniti na goraj naznačeni naslov. — S. K. Ilirija.
Šc neka! zadnjih nogometnih tekem: Zagreb: Gradjanski : Sparta 7 : 0 (5 : 0), Zmaj : Slavija 2 : 0 (1 : 0), Viktorija rez. : Ruski S. K. 1 : 0 (1 : 0). Beograd: Reprezentanca Nižje Avstrijske : reprezentanca BLP. 4:1. Poraz Beograjčanov so zakrivili štirje igrači iz Novega
Sada, kl so bili v zelo slabi kondldji, Dunaj: Prvenstvene tekme: Hertha : Slo. van 2 : 0, Admlra : WAF. 4 : 2. S tem jo WAF. izgubil vso nado, da ostane * prvem razredu. II. razred: WAC. : Sturnj 07 3 : 0. S to zmago si je WAC. končno, veljavno zasigural prvo mesto II. razre, da. Chemnitz: DFC. (Praga) : Chemni-i tzer Ballspielklub 5:1.
Zmaga češkoslovaških lahkoatietov{ nad avstrilskimi. Pri nedeljskem laliko,' atletskem mednarodnem mitingu, ki ss je vršil v Pragi, so zmagali Cehoslovak) nad Avstrijci z nepričakovano veliko di. ferenco s 83 : 37. Glavni rezultati so na. stopnl: 100 m: Svoboda (C.) 11.2; 400 m: Karel (Č.). 52.9; 110 m z zaprekami Jandera (C.) 16.4; 800 m: Rledl (A.), 2:02.8; 5000 m: Nedobity (C.) 16:04.4;' štafeta 4 X 100 m: Češkoslovaška 44.2 (nov češkoslovaški rekord); hoja na 5000 m: Kiihnel 22:58.8 (nov avstrijski rekord) 1500 m: Friebe (A.) 4:14.2; met diska; dr. Gorok 38.88; met krogle: dr. Pogansi (C.) 12.80, (nov češkoslovaški rekord); met kopja: Koczan 54.70 (nov češkoslo-vaški rekord); skok v daljavo: 6.30 (C); skok v višino: Kučera (C.) in Umfahrcij (A.) 178.5; skok ob palici: Franta 3.30, Uruguajci v Evropi. Po poročilih iz Pariza, so štirje igralci uruguajske reprezentance ostali v Evropi; trije bodo igrali v Španiji, vratar Mazali pa ostane Parizu.
Maratonski tek v Zagrebu. Pri nc, deljskem maratonskem teku na 42 km dolgi progi Kustošija-Podsused-Sv. Nedelja in nazaj je dospel Zemljak (Gradjanski) v času 3:34 kot prvi na cilj. Teren bil zelo slab. Reška Olympia si je priborila prvo, razrednost s tem, da je zmagala pri tek, ml, kl je odločala o prehodu Iz druge v, prvo divizijo, nad Sestresse s 3 : 0. —, Ostra konkurenca je vladala tudi za pr, venstvo tretje divizije. Reška Gloria in tržaška Ponziana sta morala absolviratl odločilno tekmo na nevtralnem terenu v: Poli; zmagala ie Gloria s 4 : 3, ki napre, duje torej v drugo divizijo.
Rapid (Maribor) : Ilirija. — V soboto in nedeljo 28. in 29. t. m. nastopi v Ljubljani proti Iliriji mariborski Rapid. Prvi dan se vrši tekma ob 18., drugi dan ob 17. Rapid le letos v tako dobri formi kakor še nikoli odkar obstola. V reprezentančno moštvo Maribora, ki ie prete-čeno nedeljo po nadmočnl igri doseglo proti Ljubljani rezultat 3 : 3, ie postavil sedem igralcev. Vkljub manj ugodni po-zleljl v mariborski prvenstveni konkurcn-ci je točasno znatno boljši od oflcllelne, ga mariborskega prvaka SSK. Maribo. ra. Lansko leto je uspelo Rapidu poraziti S. K. Ilirijo z rezultatom 4 : 0 za kat se bo Ilirija gotovo skušala v soboto in nedeljo revanžirati.
LLAP. Danes, v sredo, seja upravnega odbora ob 18.15 v Športni zvezi. Udeležba obvezna.
Jugoslovanski koturaški savez. Dn« 29. t. m. se vrši četrta in zadnja Izbirna kolesarska dirka za olimpijado, in sicer na progi Podsused-Trebnje s ciljem v Zagrebu. Proga bo znašala točno 188 km, ravno toliko kot olimpijska proga. Cas startanja in točni obratni prostor se še objavi.
Klub kolesarjev in motocikllstov Ilirija v Ljubljani. V nedeljo dne 6. julija t. 1. se vrši klubova dirka na 75 km dolgi progi Ljubljana - Grosuplje - Krka - Za-tična - Višnja gora - Ljubljana.
S. K. Ilirija, plavalna sekcija. Sestanek vseh članov in članic, ki pridejo v poštev za plavalno tekmo v Novem mestu, danes ob 21.30 v sobi Športne zveze, Udeležba obvezna.
S. K. Slovan teikoatletična sekcija Sestanek vseh članov sekcije danes ot 19. pred treningom v telovadnici. Polno-številno!
S. K. Prlmorje. plavalna sekcija. Da nes, sreda, sestanek ob 16. url, vseh pla vačev in plavalk na plavalnem prostoru V slučaju slabega vremena ob 18. v ka varni Emona, damski salon. Udeležba ra di Novega mesta dolžnost. — Načelnik.
Tenis-sekcija S. K. Celje sklicuje z; četrtek 26. t. m. ob 20. sestanek igralce v rdečo sobo Narodnega doma. Vabii1 se vsi, ki nameravao ta šport gojiti, ke se bo na poznejše prijave le težko ozira lo. Igrišče je v delu in bo v najkrajše! času uporabljivo.
Protesijonalni nogomet v Avstriji. T dni so se pričela med zastopniki najmoi nejših dunajskih klubov (Rapid, Amatel rc, Hakoah, Sportkiub in Vienna) in zve; nim kapetanom Meislom pogajanja gl< de končne ureditve vprašanja nogome nih profcsijonalcev. Vsekakor zaenkri meja med njimi in amaterji ne bo tak stroga in bodo klubi, ki imajo v svoi vrstah tudi plačane igralce, uživali v te oziru neke vrste avtonomije. Sporno tudi vprašanje, koliko naj znaša meseč zaslužek posameznika.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <3ti(m Odgovorni urednik Fr. B r o z o »i Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljai
a? ura® <e> ml M: o
poročilo
Ljubljana 806 uad morjem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavin mm
| Ljubljana . j Ljubljana . ! Ljubljana . 1 Zagreb . . j Beograd . Dunaj . . Praga . .	7. 14, 21. 7. 7. 7. 7. 7.	764-2 7685 7664 7680 7657 7634	17-4 19-8 17-4 160 150 140	brezvetra 11 n serer »er. v> brezvetra	oblačno it »1 dež več. obl.	7'6 180 1:8
| tnomost .						
Iv Linbliani biromotarviiii.-temner. viSia
gninca Tj.h»iv oh 4'6. ia.hi.ia. ob 19'M
Za delitev okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani
Celje, dne 22. Junija.
V zadnji seji celjskega občinskega sveta je bila sprejeta soglasno iu ob velikem odobravanju občinskih odbornikov resolucija občinskega odbornika Ivana Rebe-ka, ki zahteva razdelitev okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani ustanovitev dveh okrožnih uradov v mariborski oblasti s sedeži v Celju in v Mariboru. Resolucija je bila odposlana tudi na ministrstvo socijalne politike in obsega sledeče utemeljevanje:
i Odkar posluje okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, se vedno bolj množijo pritožbe gospodarskih krogov zoper poslovanje zavarovalnih zavodov. Povod za večino teh pritožb daje dejstvo, da je poslovalnicam urada odpeta vsaka samostojnost in so vse odločbe pridržane okrožnemu, odnosno osrednjemu uradu, ki pa zbog preobsežnega okoliša In prevelikega števila zavarovancev ne moreta poslovati s tisto točnostjo, ki bl bila v korist prizadetim strankam, posebno v korist zavarovancev.
Z3 informacijo glede prijavljenih in od-javljehih članov, za vpogled v kataster in plačilne imenike, za kontrolo pravilnosti predpisov se je treba voziti v Ljubljano. kar je združeno z velikimi stroški ia zamudami, na pismena vprašanja pa s r mora čakati tako, da postanejo pojasnila žc brezpredmetna. Za izplačevanje liranarlne, podpore in pogrebnine so v j; 51 zakoua o zavarovanju delavcev pred pisani kratki roki, katerih se pa okrožni ur3d ne drži In se jih pri sedanjem ustroju zavarovalnice ne more držati. V sln-uiu regresa pa mora čakati zavarovance na podporo celo po pol leta in več, dokler nI končano regresno postopanje in tako ostane delavec brez podpore ravno med boleznijo, ko bi jo najbolj potreboval. Vzrok ie iskati vedno v tem, da okrožnemu uradu zaradi prevelike oddaljenosti manjka osebni stik s člani in so posredovanja, ugotovitve in obravnave, ki se morajo vršiti pismenim potom preko poslovalnic, zelo mučne!
Ce že nai ostanejo poslovalnice urada, kakor so sedaj brez vsake samostojnosti, le nujno potrebno, da se tevltorljalno in
po številu članstva zmanjšajo sedanji pre-obsežui okoliši okrožnih uradov, med temi predvsem okoliš ukrožnega urada ljubljanskega. V naši državi obstoja 22 okrožnih uradov, kl sc po številu zavarovancev medsebojno zelo razlikujejo. Najmočnejši je okrožni urad ljubljanski, ki izkazuje po stanju meseca julija 1923. 78.072 članov, najmanjši pa okrožni urad v Tuzli, ki šteje 4484 članov. Za ljubljanskim okrožjem najmočnejše jc beograjsko, ki izkazuje pa tudi lc 51.693 članov, tedaj okroglo 28.000 zavarovancev manj nego ljubljansko. Brez upoštevanja ljubljanskega urada, ki jc nenormalno obsežen, Je bilo v isti dobi v državi včlartjerilh pri okrožnih uradih 353.056 oseb. Povprečno število zavarovancev za okužili urad bi torej bilo 16.765. Izkušnja dejansko uči In strokovnjaki to' potrjujejo, da okrožni uradi s 15 do 20.000 člani poslujejo najceneiše in najtočnejše in so edino zmožni ustrezati vsctn zahtevam, ki jih nanje stavi na eni strani osrednji urad ua drugi strani pa članstvo in delodajalci.
Iz slovenskega dela bivše Štajerske, Prekmurla in Mežiške doline je včlanjenih pri okrožnem uradu v Ljubljani okrog lo 36.000 oseb. To število ie za cn sam okrožni urad očividno še vedno preveliko. Najprimernejša bl bila razdelitev tega dela Slovenije na dva okrožna urada, katera bi bila prilično euakomočna In bi imela svojo redeže v naravnih gospodarskih centrih v Celju in iVfariboru. Vsaka drugačna delitev bl bila nepraktična, nc bi zboljšala dosti sedanjega stanja In bi ne odstranila velikega nezadovoljstva, katero vlada sedaj napram zavarovalnim zavodom. Celje, kamor gravitirajo vsi okraji celjskega sodnega okrožja, kjer jc sedež okrožnega In upravnega sodišča, Je zbog svoje centralne lege, prometnih zvez, razvite Industrije iu trgovine ter starodavnih gospodarskih stikov, kakor ustvarleno za sedež okrožnih uradov In posebno tudi zavarovalnega okrožnega urada za sodne okraje Brežice, Celje, Gornji grad, Konii«c, Kozje, Laško, R.i-gatec, Sevnica, Slovcnjgradcc, Šmarje ln Šoštanj. Za sedež takega okrožnega urada v Celju govori tudi dejstvo, da sta v Celju na razpolago dve hiši, ki jin je
kupila svoječasno okrajna bolniška blagajna za svoje namene in kl bl za namestitev okrožnega urada začasno popolnoma zadoščali, tako, da bi taka namestitev v Celju bila zelo lahka in takoj izvedljiva.
Namestitev okrožnega urada v Celju bi bila v gospodarskem oziru za prebivalstvo velikega pomena, poscnno radi tega, ker bl se denar, kl ga vplačujejo tukajšnji pridobitni In delavski sloji na prispevkih, nalagal v domačih zavodih in bi bil z enim delom lahko takoj zopet na razpolago domačim pridobitnim kio-gom v obliki kreditov. Naša zahteva jc torej vsestransko utemeljena je pa ob enem nujna, ker bode delitev ljubljanskega okrožnega urada domnevno predmet prve prihodnje seje ravnateljstva osrednjega urada, pri čemur pa osrednji urad predvideva v svojem tozalcvnem poročilu za mariborsko oblast en okrožni urad, ki bl hnel sedež brezdvonino v Mariboru.«
Poziv organizacijam
Bliža se doba velikih prireditev. Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrotvorna udruženja uporabljajo poletni čas za to, da na zborovanjih, anketah in konferencah, izletih ln shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost iu širijo svojo kulturno, gospodarsko in soeijalno težnjo.
Volja in težnja za napredkom je pri ras razvita do močne višine. Nestrpno iskanje novih potov, ustvarjanj« novih in združevanje razmetanih sil v močne bojne vrste označujejo našo življensko silo in so dokazi, da je med nami bodočnost, svetlejša od preteklosti in boljša od sedanjosti.
Naša volja in težnja za napredkom »o v ofcklu in praktično zrcali v razvoju iu stanju uašega kulturnega in materijalnega gospodarstva.
Ljubljanski velesejem jo viden in osredotočen izraz razvoja in stanja naSega materijalnega gospodarstva. Tu sn steka rezultanta naših kulturnih, gospodarskih, socijalnih in političnih komponeut. Udej-stvovauja in ustvarjanja stanovskih organizacij, kulturnih udruženi, socijaino-poli-tičnilj stremljenj v naroiu kažejo svoj koristni uspeh in učinek v stanju našo industrije, trgovine hi obrti. Tukaj je vidna naša kultura, naša socijalna politik«, na-
ša socijalno-higijenska prizadevanja. Brez kulturo, brez socijalne politike ul industrije; brez industrije nI kulture in no drugih izrazov narodovega duševnega in etičnega udejstvovanja.
Ta ozka vez in medsebojna notranja od-visuost med industrijo, Irgovino in obrtjo ter med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi in gospodarskimi prostimi udruženji mora biti dokumentirana tudi zunanje vidno. Zalo je nujno potrebno in v korist slvari same, da so ob času razkaza našega materijalnega gospodarstva, lo je ob priliki IV. Ljubljanskega velesejma od 15. do '25. avgusta vrše istočasno tudi vse druge naše velike prlre-ditvo stanovskega, kulturuoga, športnega Itd. značaju.
Svet naj vidi vse komponente naSega ustvarjanja, zbrano v eni mogočni vrsti,
da se bo klanjal delu naših rok iu našega razuma, naši kulturi iu našemu gospodarstvu.
Zalo ne cepimo moči ln pokažimo se v celoti. In zopet jo zalo najlepša prilika čas letošnjega ljubljanskega velesejma.
Naprošajo so vse organizacije, društva, zvezo itd., da so vabilu odzovejo in svoji glavne prireditve postavijo v dobo letošnjega velesejma. Cenjena obvestila naj se blagovolijo čimprej poslati uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosjio-svetska cesta.
Ali ste že poslali ^
naročnino za „Jutro"
"'"""""'PfefeKrfO^U"11'"""""""""""1""11
Od čudotvornog djelovanja
na ljepotu i hujnost koso jo Dr- Dralle'ova
(Brezova voda»
Pokušajte jedanput pa četo uvijek rabiti. Dobiva se svagdje. Glavno skladište za preprodavaoro
ISIS d. d., odlo Georg Dralle, Zagreb
Palmotlčeva ulica 66.	nota .
Stan« mkl butdi M par. Za -Dopisovanj«- la j^nltvc- aa ralnna vsaka b«seda 1 Pln. — PrlobSuleJo «a U mali oglasi, kl aa plataat v upra). Plača »a lahka tndi v znamkah. Ka vpralanja odgovarja oprava le, t. Jo vpralanju prllol«« znamk« ■a odgovor tar manlpulacljska pristojbina (3 Dlo).
(dobe)
Čevljarski pomočnik
v staroBtl nad 28 let, moten vsakovrstnega dela. ee iprejmo proti dobri plaftl. -Irana In stanovanje v bisl. Lep prostor. — Gorenja vas lad Skofjo Loko. 12812
Za majerco
<* sprejme prlprosta starel-la oseba. Naslov v upravi ..Jutra".	12773
Stenografinja
In strojepiska, veMa slov. Id nemščine, samo prvovrstna moč, so IBCe. Z znanjem Italijanščine Ima prednost. Naslov pove uprava „Jutra" 12607
Prodajalka
i majhno kavcijo, se	ISče za
trafiko. Naslov pove	uprava
..Jutra".	12036
Praktikant
» tehnični stroki, se ISCe. — Ponudbe na upravo „Jutra" Pid ,.Tehnična".	12914
Služkinja
*l zna kuhati. Jo poštaua ln Pridna, se ISSe za 1. julij ta Bled. Ponudbe na knji-larno Hočevar, Bled. 12876
(iščejo)
Kdo bl iz prijaznosti
JriBkrbol službo blagajni-tarko - začetnico (kjerkoli, najraje v mestu) mladi in inačajnl gospodični. Sedaj jo zapoBlena v špocerljskl trgovini. — Ore 1—2 meseca orczplačno kot praktlkantl-Jla. Nastopi 1.1. ali 30. avg. Naslov na upravo „Jutra" P°d ..Hvaležna Primorka".
12855
Službo želi premenitl
Kospodlina, vešča vseh pisarniških del. — Razume Be "di v prodajalni In kuhlnll '"nudbe na upravo „Jutra' M« ..Zanesljiva". 12834
Absolvent trg. Sole
'dvorazr.) z enoletno trgov-»'•o Prakao, zolo dobro Izur-J™ pri nakupovanju vseh jobsltlh ln gozdnih prldel-
ir» ' ?oaal TodJa d"1"'0 Mote
ii. tt ieli »luSbe. najraje i« Hrvatskem ali v Srblll.
'"{JUeno ponudbo pod značko -Hvaležnost" na upr. Jutro.
12811
Kuharica	I Damskl tagal slamniki
!S£e mesto pri boUil družini ' po 60 dinarjev, deklltkl po poleg sobarico. Naslov povo 40—50, otroški slamniki po
uprava ..Jutra".
12930
Mesta gospodinje
ISCe mlada gospodična: gro tudi kot opora k gospodinji. Plača postranska stvar. — Pnnudho Je poslati na upr. „Jutre" pod „Is viharja v zavetje".	12912
Kot ključavn. vajcnec
lSfie mesta krepak 141etnl deček. Polzve so pri stavbnem podjetju Jakob Vodo-plvec, Zagorje ob Savi.
12792
30 Din pri Mlnkl Horvat, modlstku, Stari trg št. 21.
12376
Za mizarsko obrt
so proda stoječ boncln-motor B HP, tračna žaga fBand-sfige), Univerzalni stroj, vsr kompleluo z orodjom. Cona «lna. Naslov pove uprava
Zelezninar
starejši, želi mesto kot potnik, skladiščnik, vodja tlll-Jalke nll kom. zalogo ali pisarniško mesto kot računovodja pri pečjl tvrdki Slovenijo ail Hrvatsko. Je znan ln vpeljan. — Ponudbe pod šifro ..Starejši žolezulnar" na Aloma Companr, Ljubljana.	12931
Trgovski pomočnik
vešč manufakture, gre tudi mešano ali galanterijsko trgovino, mlajša moč, želi mosta. Ponudbe na naslov: Slavko Jane, Retnje. 12860
Kuharica
kl razume vsa gospodinjska dela, stara 48 let, ISče mesta — Ponudbe na podružnico „Jutra" v Celju pod oglasno fit, 12881. 12881
Klobučarski pomočnik
mlad, 6elo Izučen, pošten ln priden, ISče službo zu takoj. Ponudbo na naBlov: M. Bu-kovCan, Celje, Kralja Petra št, 27.	12380
Mesto kuharja
Iščem. Bil, sem v avstrijski vojski več let. kuhar pri moštvu. — CenJ. ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Dobor kuhar".	128S9
Absolvent
tonskega abiturljcntnega to-(:«Jn, z dobrim spričevalom «r znanjem tudi nemško stenografije ln strojcplsln, *.ell nastopiti službo kot začgtnlk " kakSnl banki nll Industrijskem podiatlu. Ponudbe pod "''ro „1,, R," na uprarnlitvo ..Jutra" v Mariboru. 12953
Kot sluga
ali kaj stičnega Iščem mesto. Govorim sloveneko, srbohrv., nemško ln madžarsko. Ceni. ponudbe na upravo „Jutra" pod „61uga".	12890
Štedilnik
skoraj nov, proda Httller, Sp. filška, KavSkova o. 303.
12840
Drva
ugo<i „Jutra"
.2062
Restavraterlem
ln gostilničarjem	so priporoča za nakup	papirnatih bervljetov tvrdka	M. Tlčar. Ljubljana.	1000
Sode od \1na in žganja
od 200—700 l In onega za 5000 I, prodam radi BClltvo. F. Cvek, Kamnik. 12691
Blauholzez trakt
60 kg ln 150 poljBklh postelj z 8 gurtamt, Be proda. Kje, pove uprava ..Jutra". 12690
Decimalna vaga
nosilna moč 3000 kff, dobro ohranjena, s pripravo za markiranje težln, so po zelo ugodni coni proda. — Naslov povo uprava „Jutra". 1280-1
Damsko kolo
dobro ohranjeno, prodam. — Naslov povo uprava „Jutra" 12908
Dvoročua vozička
Četverokolesna vozička, 1 z lestvami, 1 z dlro, zelo trpežna, prodam. — Ogleda po lahko v Rožni dolul št. 143.
12894
Vreče za oglje
dobavljam. Ponudbo ua upr. „Jutra" pod „Solidno cene".
12SS1
Na prosti dražbi
prodaja Jurij Medvod, Jo-senlce. Morija Reka, dne 10. julija 1824 približno 100 m'
plohov, jamskoga In drugega lesa. kl lozl v grabnu pri Grajski vasi. Savinjska dolina.	12368
Htpr m ila in f
Kupiti ali prodati
vile, stanovanjake. trgovske lu obrtne hiše. kmetska posestva. graščine, žago, milne, stavbne parcele itd.
oddati ali najeti
stanovanje, sobe, trgovsko ln j obrtne lokale
najeti ali oddati posojilo
moreto najuspešneje le potom j
«Posest»
Realltetna pisarna, d. s o. s. i v Ljubljani, Sv. Petra C. 24.
1022-a I
Z malim stroškom Vam napravi
Ovratna verižica
lz platine z brlljantl. so proda. Kje, pove upr. „Jutra".
12873
Ivan Magdič,
krojač, Ljubljana, Gledališka ulica 7, bo priporoča za IdoCo sezono.	1087
Dežnike
popravlja In lzdeluj9 nove hitro ln solidno Anton Pavlin, StranBka pot 17. 12807
Okrogel les hloda, vaeh vrst lesa !n ▼ vsaki množini kupuje po najvišjih dnevnih conah parna žaga V. Scagnettl v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom.	1075
Okroglo 50 m3
popolnoma suhih, 1—5 m dol- a gih? 75 X 22G mm-Pklh jolo- | p,Qxui„.n vi h marderjer. proda iu f/^i13^ promptno dobavi Al. smld, veleposestnik, Jurkloštor, vin LaSko. — Cena po dogovoru.
12011
Hrast., smrekove hlode
v normalnih dolžinah ln v debelinah nad 80 cm, kupimo vsako množino, najraje na progi Zidani most— Drežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer bo isti lahko ogledajo, prosimo na naslov: And. Jakil, Krmelj, Dolenjsko. 1017
Prodam hišo
vrt, njive in gozd ob glavni
cesti Rakek-Lnž — primarno za obrtnike. Kovač, Grahovo St. 96, Rakek.	12020
Vila
enonadstr., i vrtom v Ljubljani. naprodaj. 8tanovanje 3 sob s pritlkl. kupcu na razpolago. — Cena nizka. — J'ojasnlia dajo A. Zore, Rožna dolina 163 pri Ljubljani.	12766
Enonadstropno vilo
ali majhno hišo z vrtom v lepem, mirnem kraju Ljubljane, kupim. Prodpogoj prosto stanovanje. Plačilo tukoj Ponudbo na upravo „Jutra" pod „VUa".	12807
Enodružinska vila
se proda aH da v najem za
več lot — plačljivo naproj — najboljSomu ponudniku. Posestvo leži ob dr.želni cesti, 5 m od kolodvora. Parcela mori čez 3000 m2. Lepa loga, zdravo poduobje. Pripravno za penzijonlsto ali lesnega trgovca. Posredovalci niso Izključeni. — Ponudbo pod ,.Letovišč«" na Aloma Com-puny, Ljubljana.	12012
Stanovanje dobi takoj
kdor kupi hišo sredi mest .i, pripravno za obrtnika ali upokojenca. Naslov pri upr. „Jutra".	12865
najboljšo hrano)!
Lesni industriji
[nzlrooia trgovcu, bl W1 "dano hvalozen, uko ml prlpn-i mor« » tc«. da ml proda Izjemoma po zulžau i ceni remelje, trpežne, da obnovim svoji hišici razpadlo ograjo. Treba jih Jo za dolžiuo 60 » . visoki pol'20 m. Ako tnor* kdo čutiti s skromnim uradnikom In *a želi osrečiti. F-.t prosim, da Javi svoj naslov in cono za romelje, kl bl zu -dostovall za vso offrajo pod I ..Uradniška hišica" na upr. ..Jutra".	1270 L
j Amater-fotografl, pozor!
j Za izvršitev vseh del seprl-I poroča fotograf Hugon Hlb-šer, Ljubljana, Valvasorjev trg.	050
Lepo opremljena soba
odda solidnemu gospodu. Naslov povo uprava „Jutra"
Sobo
s posebnim vhodom, ISče gospod. — Pouudbo nu upr;no ,.Jutra" pod ..Zračua 592".
12031
Soba
so odda takoj 1—2 gonpodo-ma. Kje, povo upr. „Jutra".
Stanovanje
3—4 sob. kuhinjo Itd., se Iščo za takoj ali poznojc. — Posredovalcem nagrado. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Mirna strauka". 12033
Dva dijaka
iz nižjih razredov srednilli šol, so sprejmeta na dobro hrano ln stanovanjo ter v skrbno nadzorstvo. Potrebna pomoč pri učenju v vseh predmetih v družini. Naslov povo uprava ,,Jutra". 12000
Starih parnih cevi
porabnih za pleteno ograjo, so proda 850 kg. Drogi bo dolgi po 4.5 m In 13/4 colo v premeru. Cena po dogovoru. — Ponudbe pod ..Paruo cevi" na Aloma Company, Ljubljana.	12922
Pozor!	Pozor!
po visokih rcnali staro obleke, čevljo iu pohištvo. Pridom na dom, dopisnica zadostuje. — Dra m 6 Martin, LJubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 12778
Veleposestvo
oddaljeno pol uro od Zidn-nesu mosta, vas Straže, sn ■ pod ugodnimi pogoji takoj (proda za 750.000 Din. —
Osebni avto
dvo- aH štlrlsedežen. kupim.
Natančna pojasnila dajo Rudolf Želoznik, tn^ovoo pri prejšnji oljarni, Zidani most 12S73
Stanevcmja
Stanovanje in hrana
so iščo za drugo šolsko leto
Plačilo v gotovini. — Točno zu dečka I. meščanska šolo ponudbe z vsemi podatki ln — uajrajšl v bližini Iste.
navedbo zadnjo ceno pod ..Gotovina" na upr. „Jutra" do 24. t. m.	12730
1 motor za 6urovo olje
(Roholmotor), 10 I<F, lota „„ -1922.. tv. A. B. C., so proila »Unče. za 22.600 Din tor lstolaki, tv. Klima*, 14 KS (za raz-svetljavo vporubljlv), r.!(->i1 tiov, težo 2200 1*0, za Din 31.250, daljo dvo stružutcl
Pisalni stroj
kupi gospodarska pisarna Josip Tri buč, LJubljana-
PoBtoljo In perilo Ima sam. Ponudbo z zahtevo plačo na upravo ,,Jutra" pod značko „št. 15".	12S31
12729
bukova ln hrastova, odpad,
ko od parketov, dostavlja	Za les', C06"litm vlsočlno,
po nizki ceni na dom parna	vsemi deli, xa pogon na nn
- " ---- I-' '
žaga V. Scagnettr ljanl. za gorenjskim dvorom.
t-Jub- go, vsaka 150 k a težkn, po
kolo-1076
Katica, povej mi,
kjo sl kupila posodo? Atl no ves, da se kupi najboljšo pri Vlcelnu. Maribor. Glavni trgi •	1°RS
Din 4600, 1 stružnica ključavničarje, doltlna 800 mm, komplotua, <va. 600 l:rj, ■Ml nili 7500. 1 Unlvurznl-trozarlca za železo, komplnl,-ua, z delnim nparnlnm fTrll-kopfl, za Din S0.:-'"0. Vpra Sonja pod ..Prilika" "tir--Jutra",	12S03
Štedilnik
žolezen, dobro ohranjen, za majhno družino, se kupi. Ponudbo pod ..fttcdilulk" na upravo „J utra".	12932
Naročajte,
iitaite in razSirlaite ..JUTRCI"*
Lepo oprem, soba
solnčnn. z dvetpa posteljama bo odda Čez počitnice. Kje, pove uprava ..Jutra". 12811
3 sobe s kuhinjo
i«e odda blizu sodnije. — Ponudbe tla upravo .,Jutra" pod ,,Opls stranke". 12910
Majhna trgovina
z raznovrstnim blagom v Ljubljani, so takoj odda. — Naalov pove uprava „Jutra"
12698
Dalmatinci, pozor!
Gostilna — pripravna tudi i:a vinsko klet — na prometnem kraju v Ljubljani, se takoj odda. — Naslov povo uprava ,.Jutra".	128S3
Pozor, trgovci!
Dobro Idnfo blago dam v komisijo. Ponudbo na upra\o ..Jutra' pod ,,Komisija".
120"3
Sprejme sc dete v oskrbo
Naslov povo uprava ..Jutra'' 12-sS'J

Lep čr
Stanovanje
po odda takoj v novi palaTl Zadružno gospodarsko banke v Mariboru, radi preselitvo. Obstoji i/. .'; sob, kopalne sobo. kuhinjo lu prltlklln s pohištvom za 2nobl, kuhinjo in kopalno sobo zu 25.000 Din. Inforuiucl ie dajo arhitekt Mtillcr. Maribor. Aleksandrova cesta 6. 12955
2 mlajša dijaka
se sprejmeta na stanovanje iu hrano. Naslov pove upr. ..Jutra".	12860
Kot sostanovalec
ro sprejme gospod na stanovanje in hrano v "VVolfovi ul. St. l/I.	12891
10—15.000 Din posojila
dam na vknjižbo. Ponudbo na upravo „Jutra" pod Posojilo 10".	12881
Dvignite sledeče šifre:
Znašal. Zvesta, Zamena, Energičen. Najem. Nu prometnem kraju, Novi dom. Nujno, Wlou, Vesela Primorka. Varčna, Varčnost, Vso pripravljeno, Vajenec, PoStena, Priduost, Parcela, Pošten In zanosi j Iv, Promct-ua gostilna, Počitnice, Prvovrstna znamka, Posestvo, T'\ F. filška, Gorenje, Zanesljiv, Zapuščen, Zažoljenl mir. Dobra bodot nost, Deske, Druga roža, Dobra siužbu, Dam posojilo, Marljiv, M. 8., Miren in prečen doni, Cista, Lokal 7. Lesna stroka, LJ. M. II., Trgovec, Takojšnja izvršitev. Tajnost zajamčena, Turistki I s —30. Trajno. Trnje, Cvetje. Celullold. Komisija. Kosili*. Oeuein-motor, Blaga j-ničurku, Jugoslavija, Imovl-ta. Sobica 2. Slovenija 2440, Snažna, Smuča? 20/11, Skromen, Stalen, Spretna, Stalno mesto, Skladiščnik. Sposoben, A. B. 1711, A«fa, Automobil 11083, Hrast.
Zaloga klavirjev
in planlnov, najboljših tovarn Bosendorfer, Czapka, Ehr-bar, SchvvelGhofer. Original Stingl itd. Jorica Hubad, roj. Dolcnc, LJubljana, Hllšerjeva ulica f.t. 5.	1036
Opremljena soba
z dvema posteljama ln uporabo kuhinje, so odda 1. jul. Naslov povo uprava „Jutra"
12807
Lepo, snažno sobo
(s kavo) oddam s 1. julijem v sredini mcntu dvema gospodoma, ovent. enemu.
Trgovski lokal
na promotnl cesti, se ifro Sft takoj proti primernem odkupu. Ponudbe pod znneko ..Nujno" na upr. ..Jutra".
12796
4000 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300Din prodaja
Slovenska premogokopm družba z p. z. T i Ljubljani, V/olfova uHca I.
7T<
Gostilno
se vzame v nujrm v pronuf nem kraju Ljubljano aH kjo drug.in V Sloveniji. cri)j«»n^ Naslov pove uprava ..Jutra" i ponudbo nu npravp „.luivn" l2B??lr.od ..Promot".
Izgubil se je
zlat naprsni gumb ua Miklošičevi cesti. Najditelj naj ga odda v upravi „Jutra".
12928
podrti atelje
H 5<
are
r' ^nglcžke v tn frar.co^a Mlati) najfinejša tjvrsita"
Št
/Ljubljana
Jfongrczni trg 4

Britvice
Mem, Ollletto tn brllvo, bo sprejmejo v elekir. brubrnle v drogerljl Anton Kuue, Ljubljana, 2ldotikt >. 1093
Kdor tioi« kij protati j Kdor hoče kaj kupili Kdor lite Mt Itd. i ml Inserlra i n1alri" i
MAURJCCLf KANC
ragfsov
]
«Gospod, spoznal sem vas kot vestnega uradnika. Prosim vas, da prevzamete zaupno misijo in da obvestite gospoda prefekta, da želim sporočiti gospodu ministrskemu predsedniku nekaj, kar je zanj največje važnosti. In da naj prefekt še nocoj zanesljivo v Versaillesu da poiskati sled ubeglega bandita. Poznam vaše zasluge, gospod, zato ne dvomim, da se boste tudi to pot izkazali vrednega zaupanja. Na svidenje jutri opoldne!«
Po teh besedah se obrne, kakor da nc pričakuje ničesar, in odide k vratom, kjer ga prevzameta dva stražnika ter ga po-vedeta proti njegovi celici. Vrata se zapro za njim s ključem in zapahom. Don Luis si misli: Cc bo prefekt tudi sprejel mojo misel in če telefonira Valengleyju, kar sicer samo na sebi ni tako sigurno, se bo odločil za ta korak najprej šele jutri zjutraj. Preden bom torej svoboden, bo bandit imel osem ur časa in morda mi pobegne? Hudič!... Nato še nekaj časa razmišlja, potem pa zmigne z rameni kakor človek, ki jc uvidcl, da je za sedaj brez moči in da je najbolje, kar more storiti, da se vda v svojo usodo in počaka do prihodnje premembe. Na to sc vleže na trdo ležišče, nasmehne in si pravi: «Veš kaj? Za-spančkaj, Lupin!«
VIII.	4
Sezam, odpri se! >	> AI
Čeprav je bilo Lupinu mogoče, da je zaspal, kadar je hotel, je nocoj spal vendar le samo tri ure. Bil je preveč vznemirjen in čeprav si je svoj načrt pripravil do uprav matematičnih podrobnosti, je vendar uvaževal možnost, da bo še vse polno nepredvidenih zaprek preprečilo izvedbo njegovega načrta. In žc tudi v načrtu samem ni bilo vse v redu. □otovo je sicer, da bo Weber sporočil prefektu njegovo željo ;eprav nerad. Toda ali sc bo prefekt odločil, da pozove ministrskega predsednika Valengleya na telefon zaradi njega?
«Bo!» vzklikne Perenna v svoji celici in udari z nogo ob tla, kakor da ga s tem prisili. «Saj vendar nc riskira ničesar in nasprotno, zanj bi bilo prav opasno, če bi tega ne storil.
To pa tembolj, ker je Valengley itak zahteval, da ga infor-
mirajo, če se izkaže potreba, da me primejo, in ker hoče agenti,
v tej aferi sploh biti informiran. Torej...»
Vkljub temu prcmišljanju pa lovi Perenno pravcata živčna kriza, kajti neprestano ga trapijo predstave, v kakšni strašni opasnosti se najbrže nahaja Florenca. Toda končno sc Lupin zasmeje in pravi:
«Idi k vragu, Lupin! Nc pozabi vendar, da si izvabil samega glavarja Hohenzollerjcv iz njegove brandenburške marke za seboj, da ti jc sledil, (namigavanje na prejšnji roman istega avtorja o istem junaku), in končno Valcnglcy ni tako zelo oddaljen! Siccr pa, saj imamo morda šc kakšno drugo sredstvo. Gospod predsednik, čast mi je, da Vas opozorim ...«
Kakor za šalo stopi Arsene k vratom in glumi, kakor da so otvorjena, in da mu je le treba prestopiti prag. Na vrata potrka s prstom, se nakloni, zopet odstopi in trikrat zapored ponovi to igro, kakor sc pač na sličen način igrajo zatvorjeni, da sc umaknejo svojim mislim. Vsakokrat zamrmra kakor v stari arabski bajki: «Sezam, odpri se!»
Ko ponovi jetnik to šaljivo ceremonijo četrtič, se pa vrata zares odpro, seveda od zunaj, in na pragu sc pokaže stražnik. Arsene ga najprej začudeno pogleda, potem pa nadaljuje svojo šalo in ccrcmonijozno vpraša stražarja:
«Ali mc morda pričakuje gospod predsednik ministrskega sveta?«
«Na hodniku stoje štirje stražniki.«
«Aha, to je častna straža,« se šali Arsene. »Prav dobro, pojdimo torej! Prijavite gospodu predsedniku Arsčna Velikega, španskega granda, nečaka Njegovega Najbolj Katoliškega Veličanstva Španije. Dvajset zlatnikov dobiš za svojo pozornost, strežaj!«
Na hodniku se potem ustavi in vzklikne:
«Vraga, pa niti rokavic nimam seboj in od včeraj nisem obrit!«
Agenti ga imajo v sredi in ga odpravljajo dalje z nekakšno nevljudnostjo. Enega prime za roko in takoj zavzdihne kaznovani, da bi bil ganil srce.
«Kdor prav razume!« pravi Lupin. «Imatc morda ukaz, da ravnate grdo z menoj? Noč sem pa zares sijajno prespal, dragi ravnatelj! Vaše sobe, tipa Touring Club, so nekoliko preproste, seveda, siccr je pa vaš hotel prav priporočljiv. Želite Ii, da vam dam spričevalo? Nc? Pa menda vendar ne mislite, da se vrnem semkaj? Joj, gospod ravnatelj, to pot sle se pa ušteli.«
===== Sreda 25. VI. 1924	_^
Na dvorišču čaka avto. Arsžne sede vanj, ž njim gtirjt
<Place Dcauvau!« ukaže agent.
«Ruc Vincuse!« popravi takoj drugI.
«Tako, tako?« pripomni Lupin. «Torcj na privatno stano. vanje njegove eksclencc? Glej no, torej, jeli gospod ministrski predsednik, da ga posetim takorekoč jneognito, zasebno! Dobro znamenje. Sicer pa, prijatelji moji, prosim vas, povejta rni, koliko je ura?«
Na njegovo vprašanje ni nikdo odgovoril. Agenti so zavesill okna, zato tudi ni mogel pogledati na javno uro, kakršnih je sicer v Parizu dovolj in vse gredo in pravilno kažejo. Še ia v Valengleyjevi zasebni hiši je v veži pogledal na uro. Polu-sedma. «No, torej! Mnogo časa pa nisi izgubljal, kakor vidim, Položaj postaja jasnejši.«
Valengleyjeva pisalna soba se je odpirala na balkon. Bila jc polna knjig iu slik. Don Luis je v sobi ostal sam, kajti na znak z zvoncem, dan od nevidne roke izven sobe, so agenti vstali in odšli. Končno nekdo vstopi. Dve osebi. Naj-preje policijski prefekt, za njim ministrski predsednik Valen-£ley.
Perenna jc zaznal nekakšen nedoločen izraz simpatije, ki odseva s suhega resnega lica starega predsednika. Resno in mirno si ogleda Lupina. Po dolgem ogledovanju, ki se ja izvršilo molče, pravi:
«Niste se mnogo spremenili, Lupin! Nekoliko bolj ste ogo-rcli, nekaj sivih las se vam pojavlja na sencih, evo, to je vse..
Zopet kratek molk, na to pa vprašanje, kar nekoliko surovo:
»Torej, kaj želite ?»»
«Naipreje prosim za pojasnilo, gospod predsednik. Pod-načclnik Weber, je Ii našel sledove onega avtomobila, s katerim je bila odpeljana Florenca?«
«Da, ta avto jc bil ustavljen v Versaillesu. Oni pa, ki so sc ž njim vozili, so žc preje spremenili smer in so z drugim vozom odhiteli v Nantes. Razven tega pojasnila želite še kaj?«
«Svobodo, gospod predsednik.«
«Seveda takoj?« se nasmehne predsednik.
»Najkasneje čez štirideset ali petdeset minut.*
«Torej ob pol osmih.«
»Najskrajnejši čas, gospod predsednik.« .
»In zakaj svobodo?«	' ,-n^.i
naravnost,
Edini neslišni pisalni stroj
L C, Smith & Bros, Mod. a
S*. BAKAOA, Šelenburgova ul. 6/1.
Dober dani Ali že veste najnovejše 1 Tvrdka
nas!, jc ravnokar dobila novo poši-Ijatev potrebščin za dame in gospode po izredno nizkih isenalt. loBr, u
MERAKL
boje, me,stila, lakove, itak, emajle, kistove i jamačno čisti firnis najbolje kakvoče nude
MED1Č-ZANKL
dražba z o. z.
MARIBOR, LJUBLJANA, NOVI SAD,
prdružnloa.	oentrala.	skladište.
Tvornloe:	679/a
LJUBLJANA-MEDVODE.
DAMA 667/a ! se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
Vedno velika izbera vpletk (kit). Pripoiučam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las t «L'Oreal Hone«, tudi v modnih barvah
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospodo, St. Petra ccsta 32.
novo reaovirana
Kavarna BristoS
preje ,.!£ifjart" Maribor, Vctrinska ulica 30. — Dnevno koncert začetek oh S. uri. Ob lepem vremenu na moderno urejenem vrtu veselica. Za obilen obisk so priporoča
Marija Zlgart I.ože	Separiaa
Giavno zastopstvo za vso Slovenijo
nove tovarne testenin gj g
IE&OEKEI&T WALLAND
;§9LVinj9, je prevzel
LJUBLJANA.
3295a
eaa
Podpisana prvorazredni restavracija re ccnjenemu občinstvu kar najbolje priporoča. V restavraciji sc dobivajo v vsakem času topla iu mrzla jedila ccnejo kakor povsod drugod ter se točijo najboljša vina, kakor ljutomersko, dalmatinsko i. dr.; tudi za solidno in hitro po-Mrežbj jo povsem preskrbljeno.
Restavracija Vujec
v Slatini Radeucili.
3'J79a
vseh vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo
Prodajni upsi! Scntjanšhega prsmogounl&a
aND. J Ik K 1 X-
LJubljana, Krekoir trpr 10 1018-a
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da aem otvoril na Dunajski cesti št. S nasproti restavracije ,prl šestici'
v popolnoma na novo preurejenem lokalu
delikatesno trgovino
kjer bodem prodajat praško in prvovrstno domačo Šunko, ogrske in domače salame, oscli vrst mesnih izdelkov več vrst stra, razna vina v steklenicah, konjak, liker/e in drugo.
Priporočam se že v naprej slavnemu občinstvu, kakor tudi gg. gostilničarjem, restavraterjem itd.
Z odličnim spoštovanjem
„254,	J.PPJMC.
Na Ljubljanskem velesejma se proda ali v najem da
W]T~
Dalmatinski prvovrstni
Portland cement
svetovne znamke
(Tour)
nudi po najnižji dnevni cent promptno tvornica „SPLIT", del. dr. za Portland cement Iz skladišča v LJubljani Aleksandrova c. 12.
Motorno kolo
dobro ohranjeno, z 2 IIP so takoj proda za polovično ceno 4300 Din. Več se izve v trgovini
Sumer & Herlah v Laškem pri Celju.
biižno 6 do 10 m2 kurilne ploskve.	3249i
Ponudbe na Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani.
KNJIGE, leposlovne tn znanstvene, literarne vrednosti, v vseh leztkih, kupuje po najvišjih cenah vedno «Ljudska knjižnica» v Mariboru, Narodni dom I.
Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene
romane „JUTRA"
Do seda] so Izšli sledeči:
FEREAL CUENDAS:
Veliki inkvizitor ,
Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije. Cena Din 30.—, po pošti Din 2,— več. . '
HARRY SHEFF:
pripraven ze. čebelnjak ali otojnico. 323ia Za ceno se zvo pri „Upravi veleBejma v Ljubljani",
V globoki tugi naznanjamo vsom sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da jo naš ljubljeni »oprog, oče, brat, gospod
Dosedanji poslovodja glavnega zastopstva v Mariboru zavarovalne zadruge ,,Croatia" v Zagrebu gospod
Stanko Pele
ni več v službi imenovano
zavarovalnico.
3285a
nčitelj
dno 23. junija po dolgi mnkcpolni bolezni, previden s svetimi zakramenti v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v sredo dno 25. t. m. iz hiše žalosti na tukajšno pokopališčo.
Cerklje pri Kranju, 23. junija 1924. Ana Albrooht roj. Ilnbl, soproga ; Marija poroč. Šlnkoveo, hčerka; Marija Albreoht, sestra; Matija Slnkoveo, zot.

Hči papeža
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja
in hčerke Lukrecije Borglje. Broširano Din 30.—, vezano Din 36, po ppšti Dln 2,— več.
CLAUDEE FARRERB: GUSarji Zgoclovinski San
iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20.—, po pošti Din 1.50 več.
FR. HELLER:	.'
Blagajna velikega vojvode
Roman. Cena Din 15.—, po pošti Din 1.50 več. FR. HELLER:
Prigode gospoda Collina
Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10.—, po pošti Din 1.50 več.
m. H
Knlige se naročajo pri upravništvu «JUTRA» v LJubljani, Prešernova ulica 54.
SSHMP'^
I STROJI so na vsem svetu
poznani kol naiboliii
Singer Šivalni strop, Sournefi Co„ f4ew York 709/»-, Prodaja na obroke
Centrala za SHS:
Zagreb
Maruličeva ul. 5