Poštnina plačana v gotovini
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
43.
kos.
V LJUBLJANI, dne 1. junija 1932.
Letnik
III.
VSEBINA
417. Uredba o izplačilnih rokih za vloge in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
418. Navodila za izvrševanje drž. proračuna razhodkov in dohodkov za leto 1932./1933.
Uredbe osrednje vlade.
417.
Na osnovi § 5. zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju izdaja ministrski svet na zahtevo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, ki je zaradi motnjave kreditnih razmerij, povzročenih po obči kreditni krizi in prekomernem dviganju vlog, zašla glede svojega rednega poslovanja v težave in po predlogu ministra za trgovino in industrijo naslednjo
uredbo
o izplačilnih rokih za vloge in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.*
Člen 1.
Od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, mora Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani posebej voditi, upravljati in obračunjati svoje terjatve in dolgove, ki so nastali do tega dne (stare terjatve in dolgovi), posebej pa zopet terjatve in dolgove, ki nastanejo po tem roku (nove terjatve in dolgovi).
Člen 2.
Nove vloge se smejo plasirati do nadaljnjega samo v lahko likvidne vrednosti, n. pr. z eskontiranjem kratkoročnih menic, sposobnih za reeskont, lombardiranjem državnih vrednostnih papirjev in podobno. Vloge, plačljive na pokaz, se morajo namestiti v celoti, od ostalih vlog pa 25%> (dvajset pet odstotkov) v blagajniških zapisih ali na žirovni račun Narodne banke ali pri Državni hipotekarni banki ali pri poštni hranilnici.
Nove vloge na knjižice in nanje pripadajoče obresti se morajo izplačevati v rokih, ki so natisnjeni v vložnih
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. maja 1932., št, 120/LIV/369,
419. Odločba o ukinitvi pripombe 17. izvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
420. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
knjižicah, če se ne dogovori s poedinim vlagateljem kaj drugega. Prav to velja tudi za nove vloge na tekoči račun.
Nove terjatve zavodskih upnikov po tekočih računih iz trgovskega poslovanja se morajo izplačevati takoj, obresti pa ob zaključku računa, če se ne dogovori kaj drugega.
Dohodek od novih zavodskih terjatev in vplačane nove terjatve se morajo uporabljati zgolj za izplačilo novih zavodskih dolgov in za delno poravnavo prihodnjih tekočih potreb, ki se navajajo v točki 1. člena 3.
Člen 3.
Svoje stare dolgove mora izplačevati Lubljanska kreditna banka na niže označeni način, in to vloge na knjižice in po tekočih računih z obrestno mero 4l/2°/o brutto, če ni dogovorjena nižja obrestna mera, iz raz-položnih likvidnih sredstev, ki jih dobi z dohodkom od svojih starih terjatev in njih plačilom, unovčenjem zavodske imovine, kolikor ni potrebna za nadaljnje poslovanje zavoda, in z nabavo tujih sredstev po členu 4.
1. Še ne izvršene dispozicije strank na osnovi terjatev iz inkaso-poslov in na osnovi pologa gotovine, opravljenega izrečno v odrejeni namen, zaostali davek in javne davščine, obveznosti, prevzete ob nakupih pri javnih prisilnih prodajah zaradi izterjave zavodskih terjatev, terjatve tujih poslaništev in konzulatov po tekočih računih ali vložnih knjižicah mora zavod takoj izplačati, čim to upniki zahtevajo, odnosno ob dospelosti.
Prihodnje tekoče potrebe te vrste, režijski stroški in sodni stroški, obresti, dolgovane na reeskont, lombard in report Ljubljanska kreditne banke pri drugih zavodih, se morajo poravnavati iz vseh zavodskih razpoložnib sredstev iz člena 2. in 3. te uredbe.
2. Po preteku prvih treh mesecev, če se pa to pokaže za možno, tudi že pred tem rokom, pozneje pa po vsakih nadaljnjih treh mesecih sestavi ravnateljstvo zavoda obračun glede vseh razpoložnih likvidnih sredstev in odredi po višini teh sredstev, upoštevaje potrebe, navedene v točki 1. tega člena, sporazumno s komisarjem ministra za trgovino in industrijo za naslednje tromesečje kvote, po katerih naj izplačuje zavod med naslednjim tromesečjem na zahtevo svojih upnikov njih
stare terjatve. Terjatve, ki so zastavno zavarovane ali iztožene, so glede načina izplačila izenačene z ostalimi terjatvami.
3.	Če bo imela Ljubljanska kreditna banka razpolož-nih likvidnih sredstev po tem členu pred rokovi, določenimi za obračun v točki 2., ji bo dovolil komisar ministra za trgovino in industrijo na predlog ravnateljstva in upoštevaje potrebe iz točke 1. tega člena, da izplačuje v mejah svojih denarnih sredstev svoje dolgove, ki so zavarovani z ročno zastavo in da izplačuje na vložne knjižice in tekoče račune upnikov: vloge, ki so nastale izza dne 25. septembra 1931., obresti za preteklo polletje na vse stare terjatve svojih upnikov, izselniške vloge, ki so jih poslali vlagatelji zavodu neposredno iz inozemstva, potrebe za izplačilo dokazanih pogrebnih stroškov in stroškov zdravljenja, potrebe humanitarnih in kulturnih društev iz vlog na knjižice in tekoče račune, ki se glase na njih ime, dokazane neodložne potrebe protokoliranih tvrdk za nadnice, plače in premije njih nameščencem in obveznosti po socialnem in privatnem zavarovanju iz vložnih knjižic in tekočih računov, ki se glase na ime dotične tvrdke.
Kvote, ustanovljene po točki 2., se razglase z javnim oglasom v >Službenih novinah« in pri vseh zavodskih blagajnah. Kvote, ki jih upniki v omenjenem tromesečju ne dvignejo, se smatrajo za nove terjatve in se morajo prenesti med nove terjatve.
Pri izplačilu zavodskih terjatev se smejo služiti dolžniki z zakonsko pravico pobotanja. Ne morejo se pa pobotavati terjatve po vložnih knjižicah, če je vloga učinjena, preden stopi ta uredba v veljavo, a pridobi dotični dolžnik terjatev iz te knjižice potem, ko stopi ta uredba v veljavo, razen če jo je pridobil po dedovanju. Izjemoma se sme tudi s takimi terjatvami dovoliti pobotanje, če je to v korist zavodu zaradi plačila njegovih terjatev. Tako pobotanje sme dovoliti ravnateljstvo samo po odobritvi komisarja ministra za trgovino in industrijo.
Spore med zavodom in njegovimi upniki glede uporabe te uredbe rešuje komisar ministra za trgovino in industrijo. Zoper njegovo odločbo se sme nezadovoljna stranka v 15 dneh pritožiti na ministra za trgovino in industrijo.
Člen 4.
Takoj, ko stopi ta uredba v veljavo, mora izdelati ravnateljstvo Ljubljanske kreditne banke sporazumno s komisarjem ministra za trgovino in industrijo načrt o reorganizaciji zavoda, da se okrepe lastna sredstva, zviša likviditeta, čim bolj znižajo zavodske režije in se čim prej preide k normalnemu poslovanju. Ta načrt je predložiti ministru za trgovino in industrijo v odobritev.
Člen 5.
Zavodski organi, ki se pregreše zoper določbe te uredbe, so odgovorni disciplinski po veljavnih disciplinskih predpisih za uslužbence zavoda, razen tega pa odgovarjajo tudi po občih predpisih za vsako povzročeno škodo.
Zavodski upnik, ki je dobil plačilo zoper odredbe te uredbe, mora neupravičeno dvignjeno vsoto povrniti.
Člen 6.
Spore med komisarjem ministra za trgovino in industrijo in zavodskim ravnateljstvom rešuje minister za trgovino in industrijo.
Vse ločitvene pravice, ki so jih pridobili vlagatelji in ostali upniki z izvršbo v poslednjih tridesetih (30) dneh, preden stopi ta uredba v veljavo, se smatrajo kakor da se niso pridobile.
Člen 7.
Dokler je ta uredba v veljavi, se stare terjatve zoper Ljubljansko kreditno banko (člen 1.), razen onih, navedenih v členu 3., točki 1., ne morejo iztoževati niti se ne morejo voditi zaradi izterjave takih terjatev zoper zavod izvršbe. Prav tako se v tem času ne more zahtevati otvoritev stečaja nad tem zavodom.
Člen 8.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. V. Marinkovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila objavljena v »Službenih novinah« z dne 26. maja 1932., št. 118, od katerega dne je tudi v veljavi.)
Na osnovi § 5. zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 20. aprila 1932. je postavil* gospod minister za trgovino in industrijo
g. drja Novaka Frana, senatorja, za komisarja pri Ljubljanski kreditni banki d. d. v Ljubljani.
Komisarju je dolžnost, da
1. prisostvuje s posvetovalno pravico vsem sejam upravnega odbora in ravnateljstva banke;
2. nadzira vse posle banke;
3. prisostvuje rednim in izrednim pregledom ola* gajne in knjig banke;
4. prisostvuje zborom delničarjev;
o.	sklicuje zbore delničarjev, če spozna to za potrebno.
Če komisar spozna, da nasprotuje sklep upravnega odbora, ravnateljstva ali zbora delničarjev pravilom družbe ali uredbi o izplačilnih rokih za vloge in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke ali državnim zakonom, je upravičen ustaviti njegovo izvršitev in mora o tem takoj obvestiti ministra za trgovino in industrijo, ki izda rešitev v 15 dneh; ta rešitev je izvršna. Če minister za trgovino in industrijo ne izda svoje rešitve v gornjem roku, stopi sklep zbora, odnosno upravnega odbora ali ravnateljstva v moč.
Da more komisar svojo dolžnost uspešno opravljati, ima pravico zahtevati za ta namen njemu potrebna pojasnila od organov banke, ki mu jih morajo dajati po svoji najboljši vednosti.
(Ta uredba je bila objavljena v »Službenih novinah« z dne 26. maja 1932., št. 118, od katerega dne je tudi v veljavi.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	maja 1932.., št, 12QO-IXŽ3fa.
418.
Dne prvega aprila tega leta je stopil v veljavo proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1932./1933. Ca bi ravnali vsi nakazovalci in računodajniki ob izvrševanju tega proračuna glede računovodstvenega postopanja enotno, predpisujem na podstavi členov 5., 6. in 59. zakona o državnem računovodstvu naslednja
navodila
za izvrševanje proračuna razhodkov in dohodkov za leto 1932./1933.*
PRVI ODDELEK.
S*
I.
Obče pripombe
Celotno poslovanje v vseh resortih se mora gibati izključno v mejah kreditov, ki so odobreni s proračunom. Za vsako prekoračenje kredita in ustvaritev obveznosti za državno blagajno zoper veljavne zakonske predpise odgovarjajo nakazovalci in računodajpiki po členu 58. zakona o državnem računovodstvu in § 23. zakona o po-daljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah.
II.
Otvarjanje kreditov.
1.	Proračun za leto 1932./1933. se ne razlikuje glede svoje tehnične sestave od prejšnjega, ker so v njem razhodki obče administracije popolnoma ločeni od razhodkov državnih gospodarskih podjetij, ki so izkazana v proračunu v posebnih prilogah.
Redno postopanje v izvrševanju proračuna razhodkov, t. j. predhodno otvarjanje kreditov po oddelku za državno računovodstvo, predpisano s pravilnikom o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih,** velja za vse proračunske kredite (partije in pozicije), ki so obseženi v proračunu obče administracije, ne velja pa za proračunske kredite, ki so odobreni avtonomnim ustanovam in določeni v prilogah. Te ustanove izvršujejo svoje proračune samostalno, brez predhodnega otvarjanja kreditov po oddelku za državno računovodstvo, povsem po pravilniku o poslovanju specialnih računovodstev in blagajn in Postranskih računovodstev in blagajn.
Predhodno otvarjanje kreditov po oddelku za državno računovodstvo po novem proračunu velja tudi za ministrstvo za promet, ki označuje v svojih razporedih kreditov potrebne kredite za prometne upravne ustanove na podstavi njih zahtevkov kreditov in zahteva otvoritev kreditov pri blagajni generalne direkcije državnih železnic, iz katerih dohodkov se morajo kriti njih potrebe.
Prebitke dohodkov v poštni stroki izroča ministrstvo za promet glavni državni blagajni.
Otvarjanje in zatvarjanje kreditov se mora vršiti po predpisih pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.** Kljub predpisom členov 9., 10. in 11. ome-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. maja 1932., št. 112/LI/354.
** »Uradni liste št. 112/27 iz L 1^29,	1
njenega pravilnika pa sestavljajo računovodstveni odseki pri ministrstvih za redne potrebe svojega resorta razpo-; rede kreditov za osebne razhodke za šest mesecev, za . materialne po tromesečjih.
Za one ustanove, ki so določeni zanje v proračunu manjši dohodki od razhodkov ter je postavljena v višini razlike v proračunu obče administracije dotičnega ministrstva posebna dotacija, ne otvarjajo pristojna ministrstva kreditov za izplačilo teh dotacij, če se pokaže, da zadoščajo dohodki dotične ustanove za pokrivanje razhodkov; v ta namen je treba kontrolirati gibanje dohodkov in razhodkov dotične ustanove.
Ministri nakazovalci označujejo, ko pošiljajo zahteve za otvoritev kreditov, kredite po poglavjih, partijah in pozicijah (člen 4. zakona o državnem računovodstvu).
2. Kredite, ki so določeni v proračunu za 1.1932./1933. za banske uprave, dajo banom na razpolago resortni ministri po svojih strokah in so bani po § 30. zakona o banski upravi po teh kreditih nakazovalci I. stopnje in razpolagajo z njimi neposredno ali pa jih otvarjajo na-kazovalcem II. stopnje, če jih odrede.
Poedini oddelki banskih uprav pošiljajo svoje zahtevke kreditov pristojnim oddelkom pri ministrstvu; ti pa sestavijo zahtevke kreditov za vse svoje področje in jih vroče v določenem roku odseku za računovodstvo, ki sestavi zahtevek kreditov za ves resort.
Ko je oddelek za državno računovodstvo kredite otvoril, obvesti odsek za računovodstvo pristojne oddelke banske uprave o otvorjenih kreditih, obenem pa tudi finančni oddelek dotične banske uprave.
Ker je otvoriti kredite za bansko upravo v globalnih zneskih, vroči finančni oddelek, če se porazdele krediti med nakazovalce II. stopnje, finančni direkciji izvršeni razpored po nakazovalcih in obvesti istočasno vsakega drugostopnega nakazovalea o vsoti njemu otvorjenega kredita.
3. V razdelku »Pokojnine in invalidske podpore« proračuna državnih razhodkov je za to leto določen v part. 56 kredit za upokojitev vseh civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev vseh strok, razen ministrstva za vojsko in mornarico, za katero je odobren poseben kredit za upokojitev častnikov, uradnikov in ostalih uslužbencev v part. 403.
Poedina ministrstva pošiljajo zahteve za otvoritev tega kredita šele, ko so postopala po § 54. finančnega zakona za leto 1932./1933.
Po kreditih za pokojnine državnih uslužbencev in draginjske doklade, določenih v partijah 47 in 55 proračuna državnih razhodkov, je nakazovalec obči oddelek ministrstva za finance — personalni in pokojninski odsek, na čigar zahteve se ti krediti tudi otvarjajo in ki mu naj finančne direkcije pošiljajo zahtevke kreditov za ta namen.
Posebej se še opozarja, da je treba pri tem poslu za otvarjanje kredita strogo paziti na roke, ki so predoisani s pravilnikom, da se morejo nakazovalcem krediti pravočasno otvoriti. Zato je smatrati posel glede otvarjanja in razporejanja kreditov v vseh ministrstvih in ustanovah za zelo važnega in nujnega, ker je poglavitno od tega zavisno pravilno poslovanje državnih ustanov.
Prav tako je treba paziti ob sestavljanju razporeda kreditov kar najstrože na to, da se postavijo vanje samo dejanski potrebne, ne pa kakršnekoli vsote po poedinih proračunskih partijah in pozicijah, da se prepreči često zatvarjanje kreditov pri blagajni ene in naknadno otvarjanje kreditov pri blagajpi druge finančne ustanove.
Rešitev o otvarjanju kreditov po vseh strokah izdaja šef odseka glavne državne blagajne.
Ministrstva se opozarjajo, naj opozore svoje oddelke in njim podrejene ustanove, naj se zaradi otvarjanja kreditov, izplačila, zalaganja finančnih direkcij z denarjem in za razna pojasnila ne obračajo na ministrstvo za finance — oddelek za državno računovodstvo neposredno, ampak samo preko pristojnega računovodstvenega odseka dotičnega ministrstva. Noben predmet, ki se vroči oddelku za državno računovodstvo po nepristojni poti, se ne vzame v postopanje.
Istotako ni treba, da bi se finančne direkcije, če ugotove v triplikatu zahtevkov kreditov napake, obračale zaradi njih popravka neposredno na oddelek za državno računovodstvo, ampak se morajo obračati za pojasnila o tem na pristojne računovodstvene odseke pri ministrstvih, kakor je to predpisano s členom 18. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
4.	Iz rednega postopanja za otvarjanje kreditov so izvzeti spodaj našteti krediti sedanjega proračuna, ki se glede na potrebe, katerih zadostitvi služijo, smejo, ni pa da bi se morali v celoti potrošiti.
Otvoritev teh kreditov se mora zahtevati s posebno zahtevo, ki jo podpiše resortni minister in ki mora obsegati podrobno obrazložitev potreb, katerih zadostitvi dotični krediti služijo.
Ti krediti so po naslednjih proračunskih partijah:
Vrhovna državna uprava:
Part. 47, poz. 1, 47, poz. 2, 48, 49, 52, 53, 54, 55, 56, 57, poz. 1, in 57, poz. 2.
Ministrstvo pravde:
Part. 73 in 187.
Ministrstvo za prosveto:
Part. 191, 199, 200, 203 ,204, 208, 212, 256, 271. 291, 292 in 293.
Ministrstvo za zunanje posle;
Part. 311, 312, 313 in 323.
Ministrstvo za notranje posle;
Part. 334, 335 in 336.
Ministrstvo za finance:
Part. 374, poz. 1, 374, poz. 2, 374, poz. 3, 374, poz. 4, 374, poz. 5, 374, poz. 6, 374, poz. 7, 375, 376, 377 in 385.
Ministrstvo za vojsko in mornarico:
Part.	413, 414, 415,	416,	417,	418,	419,	420,	422,	423,
426, 428,	429, 430, 431,	445,	446,	447,	448,	449,	450,	453,
454, 455, 456, 458, 459, 460, 461, 462, 463 in 465
Ministrstvo za gradbe:
Part.	490, 491, 493,	494,	497,	498,	500,	502,	503,	504,
505, 506,	518, 519, 531,	597,	608,	614,	615,	616,	617,	618,
619 in 620.
Ministrstvo za poljedelstvo:
Part. 677, 679, 680, 681 in 682.
Ministrstvo za trgovino in industrijo:
Part. 856, 857 in 859.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje:
Part. 904, 905, 912, 913 in 914,
Rešitve o otvarjanju teh kreditov, izvzetih iz rednega postopanja, izda po členu 53., točki 1., pravilnika o poslovnem redu ministrstva za finance načelnik oddelka za državno računovodstvo.
5. V točki 3. § 55. je dana resortnim ministrom možnost, da lahko postavljajo in premeščajo uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega po proračunu za osebne razhodke teh uslužbencev, neglede na njih številčno stanje in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri ministrstvu in poedinih banskih upravah ali finančnih direkcijah in njih podrejenih ustanovah in ostalih napravah.
Da se more ta zakonska pooblastitev ukoristiti, je treba izvršiti, preden se izda odločba o uslužbenčevi postavitvi, odnosno premestitvi, virmiranje po § 24. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, iz kreditov po dotičnih partijah in pozicijah za osebne razhodke one banske uprave ali ustanove, pri kateri je zadosti prostega kredita za izplačilo prejemkov postavljenega, odnosno premeščenega uslužbenca, v korist kredita, določenega za te razhodke pri oni banski upravi ali ustanovi, pri kateri se namerava dotični uslužbenec odrediti na delo. Prejemki dotičnega uslužbenca se morajo izplačevati v breme tega povečanega kredita, ko se je predhodno otvoril kredit po rednem postopanju.
6. Skladno s § 76. finančnega zakona za 1. 1932.'1933. vknjižuje oddelek za državno računovodstvo kljub členu 4. zakona o državnem računovodstvu vse kredite in vodi evidenco samo po proračunskih partijah; razhodke, izvršene iz otvorjenih kreditov po proračunu za leto 1932./1933., pa vknjižuje oddelek za državno računovodstvo po poglavjih, partijah in pozicijah (člena 4. in 133. zakona o državnem računovodstvu).
III.
Za likvidacijo neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let je ustvarjena možnost v § 8., točkah 1. in 2., finančnega zakona za 1. 1932./1933.
Da se more v tem proračunskem letu vršiti izplačilo onih obveznosti iz prejšnjih let, ki doslej niso prijavljene ministrstvu za finance ter zato niso obsežene v mojih obstoječih rešitvah, izdanih v tem in v prejšnjih proračunskih letih, se morajo vročiti oddelku za državno računovodstvo do konca meseca septembra 1932. seznam-ki vseh neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let, ustanovljenih do vštetega 31. marca 1931.
Za prijavo teh obveznosti so pristojna edino ministrstva — računovodstveni odseki, nadalje vse avtonomne ustanove, pri katerih je specialno knjigovodstvo in blagajna, in končno po finančni stroki — oddelki ministrstva za finance in državna pravobranilstva.
Postopanje za prijavo teh obveznosti je naslednje:
Glede na način, kako so obveznosti nastale, sestavijo ministrstva in ustanove, pristojne za prijavo obveznosti, dve vrsti seznamkov. V en seznamek se vpišejo obveznosti, za katerih izplačilo je bil angažiran izdatek skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu, t. j. za katerih izplačilo je bilo svojčas zadosti odobrenega in otvorjenega kredita po proračunu za dotično razdobje, ko se je obveznost ustvarila, pa se izplačilo iz kateregakoli razloga do konca računskega leta ni izvršilo. V drugi seznamek je vpisati obveznosti, ustvarjene zoper omenjeni zakonski predpis, t. j. za katerih izplačilo ni biio nikakega ali ni bilo zadostnega
odobrenega in otvorjenega kredita. V tem in v onem seznamku je treba vpisati obenem osebne in materialne obveznosti, toda najprej osebne, potem pa v nadaljevanju seznamka takoj pod naslednjimi zaporednimi številkami materialne obveznosti s skupnim zneskom pri zaključku seznamka.
Seznamki obsegajo naslednje razpredelke:
1. zaporedno številko;
2. pravega upnika, ki mu je izplačati (ime, poklic in stalno prebivališče);
■	3. vrsto obveznosti;
, 4. proračunsko razdobje, v katerem se je obveznost ustvarila;
5. proračunsko partijo in pozicijo, v katerih breme se je obveznost ustvarila;
6. znesek obveznosti; in ' .7-: pripomba.
V razpredelku pod 7., t. j. v pripombi mora biti za obveznosti, ustvarjene ob pogojih, določenih v členu 60. zakona o državnem računovodstvu, navedeno, zakaj se ni !zvrsilo izplačilo v določenih rokih dotičnega računskega ieta; za obveznosti pa. ustvarjene zoper navedeno zakonsko odredbo, je treba pojasniti, zakaj se je ustvarila dotična obveznost brez predhodno odobrenega in otvorjenega kredita.
Vsak seznamek se mora vročiti v duplikatu s posebnim spremnim spisom. To velja za obe vrsti neporavnanih obveznosti, tako onih s pogoji iz člena 60. zakona o državnem računovodstvu, kakor tudi onih, ki teh pogojev ne izpolnjujejo.
Organi, ki se jim postavlja ta posel v dolžnost, se še posebej opozarjajo, da morajo predstavljati podatki, ki jih je treba predložiti, nedvomne državne obveznosti, 1- j- da morajo biti zanje likvidni dokumenti in pristojna odločba, ki ugotavljajo obstoj dotične državne obveznosti.
Da se zbero točni in popolni podatki o vseh še neporavnanih državnih obveznostih iz prejšnjih let, morajo poedina ministrstva — odseki za računovodstvo in avtonomne ustanove, pri katerih obstoji specialno računovodstvo in blagajna, vsem svojim podrejenim nakazoval-cem II. stopnje naročiti, naj jim pošljejo čimprej vse dokumente o takih obveznostih; po dokumentih, ki jih zbero, in po onih, ki jih že imajo, sestavijo potem se-znamke. Avtonomne ustanove, pri katerih obstoje postranska računovodstva in blagajne, morajo vročiti take dokumente svojemu ministrstvu — odseku za računovodstvo.
Podrejeni nakazovalci II. stopnje in pa avtonomne ustanove s postranskim računovodstvom in blagajno morajo potrditi na dokumentih, da je ob svojem času bilo in koliko je bilo otvorjenega kredita, iz katerega je bilo izplačati dotično obveznost, in koliko je še kredita po angažiranju dotičnega izdatka. Če bi se ugotovilo, da je ta ugotovitev netočna, odgovarjajo nakazovalci za predložitev netočnih poročil.
V odsekih za računovodstvo, odnosno v avtonomnih Ustanovah, v katerih obstoji specialno računovodstvo z blagajno, se morajo vsi dokumenti skrbno in vestno pregledati in ugotoviti njih pravilnost, nato urediti po značaju obveznosti samih in načinu njih nastanka in šele potem seznamki sestaviti, kakor je to zgoraj odrejeno.
Zlasti se pripominja, da se mora osredotočiti posel za zbiranje in prijavo teh obveznosti edino v računo-vodstvenem odseku dotičnega ministrstva kot pristojnem za predmete finančnega značaja, nikakor pa ne smejo
vročati teh seznamkov ministrstvu za finance poedini oddelki raznih ministrstev ali nakazovalci II. stopnje v podrejenih uradih in ustanovah.	•
Eačunovodstvenim odsekom in avtonomnim ustanovam, pristojnim za vročanje seznamkov teh obveznosti, služi kontrolnik k.editov kot merilo za ugotovitev prihrankov po j oedinih proračunskih partijah in pozicijah.
7a p ljavo obveznosti po finančni stroki so pristojni OmdelV:- mi nistrstva za finance in državna pravobranilstva.
Zato morajo poslati .tnančne direkcije vse doku-m«w.te o takih obveznostih takoj pristojnim oddelkom, • ac'nosno državnim pravobranilstvom. Dokumente o obveznostih, angažiranih skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu, vroče direkcije poedinim oddelkom — pravobranilstvom s seznamkom, označivši na vsakem dokumentu, da je kaj in koliko je nepotrošenega kredita po dotični partiji in poziciji; dokumenti o obveznostih, ustvarjenih brez pogojev iz člena 60. zakona o državnem računovodstvu, se morajo poslati oddelkom — pravobranilstvom s posebnim seznamkom.
Na podstavi dokumentov, zbranih in urejenih pri poedinih oddelkih ministrstva za finance in pri državnih pravobranilstvih, sestavijo ti uradi seznamke vseh obveznosti, kakor je določeno zgoraj za obveznosti .po ostalih strokah, in jih pošljejo v določenem roku oddelku za državno računovodstvo.
Ko se v oddelku za državno računovodstvo (odseku glavne državne blagajne) zbero in urede seznamki teh obveznosti, se izda odločba o izplačilu teh obveznosti.
Vsi organi, pristojni za vročanje seznamkov obveznosti iz prejšnjih let, se opozarjajo, naj postopajo po tem navodilu v vsem kar najvestneje in v določenem roku, ker se ne ena naknadna prijava ne bo vzela v postopanje.
Prav tako morajo predložiti -seznamke tudi za vse neizplačane obveznosti državnih ustanov proti državnim ustanovam, ustvarjene do vštetega dne 31. marca 1931., in sicer:
računovodstveni odseki ministrstev za vse ustanove v resortu dotičnega ministrstva kakor tudi za ustanove, pri katerih so postranska računovodstva in blagajne;
specialna računovodstva in blagajne za vse svoje podrejene ustanove.
Seznamki morajo obsegati te-le razpredelke:
1. zaporedno številko;
2. ustanovo, kateri se dolguje;
3. ustanovo, ki je ustvarila obveznost;
4. za kaj;
5. v katerem proračunskem letu in v breme katerega kredita (part. in poz.) je obveznost ustvarjena;
6. znesek v dinarjih;
7. zakaj se ob svojem času ni izvršilo izplačilo.
Paziti je treba, da se vpišejo v te spiske vse ustvarjene, a ne poravnane obveznosti proti državnim ustanovam.
Seznamke je treba vročiti najkesneje do konca meseca julija t. 1. oddelku za državno računovodstvo (za odsek za glavno državno knjigovodstvo).
DRUGI ODDELEK.
I.
Knjiženja po finančnem zakonu za leto 1982./1933.
1.	Izdatki, angažirani po § 8., točki 1., finančnega zakona za leto 1932./1933. pravilno in skladno s členom
60. zakona o državnem računovodstvu v enem proračunskem letu, ki pa niso mogli biti izvršeni iz kakršnihkoli vzrokov, v določenih rokih dotičnega računskega leta, se smejo vršiti z odobritvijo ministra za finance do konca tekočega računskega leta iz obratne glavnice glavne državne blagajne, izkazane v poslednjem končnem računu državnih razhodkov in dohodkov, in se morajo knjižiti v breme »Obratne glavnice glavne državne blagajne — državne obveznosti iz prejšnjih let« in izkazati v končnem računu za to računsko leto.
Istotako se smejo po točki 2. istega paragrafa državne obveznosti iz prejšnjih let, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prednjega odstavka (točke 1.), izplačevali iz obratne glavnice, izkazane v poslednjem končnem računu državnih razhodkov in dohodkov. Odločbo o teh izplačilih izda minister za finance.
Ce se izdajo v oddelku za državno računovodstvo odločbe o izplačilu teh obveznosti in se izvrše izplačila po nalogih pristojnih nakazovalcev, se knjižijo izplačane vsote v breme obratne glavnice državne blagajne, podračun § 8., točke 1., odnosno 2., finančnega zakona za leto 1932./1933.
2. Po § 8., točki 3., finančnega zakcna za 1. 1932./1933. izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja leta, ki se v teh letih niso mogle likvidirati, se izkažejo v končnem računu za prihodnje leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
Na osnovi te zakonske odredbe morajo ustanove, ki obračunjajo ostvarjene dohodke in izvršene razhodke z oddelkom za državno računovodstvo potem obračuna, izkazati take izdatke, če jih je kaj, v poslednjem — končnem obračunu za leto 1931./1932., v izpisku razhodkov po stroki ministrstva za finance po poslednji partiji razhodkov kot razhodek po § 8., točki 3., finančnega zakona za leto 1932./1933. Odsek za glavno državno knjigovodstvo knjiži te izdatke v breme računa obratne glavnice glavnedržavne blagajne, podračun § 8., točke 3., finančnega zakona za leto 1932./1933.
Pripominja se, da se smejo po tej zakonski odredbi izknjiževati in v končnem obračunu za leto 1931./1932. izkazovati samo redni dokumenti, izplačani za trajanja dotičnega računskega leta, na katero se nanašajo.
Ta zakonska odredba se nanaša samo na dokumente, izplačane v računskih letih 1929./1930. in 1930./1931., ker velja za likvidacijo takih izplačil za leta pred temi leti predpis § 40. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah z dne 31. junija 1929.*
3. Po § 12., točki 7., finančnega zakona je minister za finance pooblaščen, da sme odpisati v breme obratne glavnice glavne državne blagajne vse neizknjižene 20%ne kronske priznanice, ki so državna svojina in se vodijo po blagajniških knjigah kot gotovina, pa se doslej niso izknjižile.
Potemtakem morajo izplačevalne blagajne, pri katerih so taki boni 20%nih odtegljajev ob žigosanju kron državnega denarja kot sestavni del državne gotovine še v blagajni, a jih niso prej izknjižile po navodilu za izvrševanje proračuna za leto 1928./1929. in po razpisu br. 64.000/11 z dne 9. maja 1930., sedaj njih znesek izknjižiti in jih izkazati v svojih obračunih za leto 1932./1933. kot razhodek v breme § 12., točke 7., fi-
•»Uradni list« št. 376i91 iz 1.1929.
nančnega zakona za leto 1932./1933. Te izknji-žene bone obdrži izplačevalna blagajna pri sebi, da se prilože z ostalimi izplačilnimi dokumenti k letnemu računu za glavno kontrolo, ko jih predhodno komisijsko uniči preko besedila z zumbo: »Uničeno« in o tem sestavi komisijski zapisnik.
Izplačevalne blagajne se opozarjajo, da se smejo po zakonski pooblastitvi izknjižiti samo oni 20% ni boni. ki izhajajo od žigosanih kron državnega denarja in ki so bili v dotični blagajni stalno kot sestavni del državne gotovine in se kot taki izkazovali v mesečnih izpiskih o stanju blagjjjne za vse mesece, pa tudi za mesec, ki je tekel pred onim, v katerem se izknjižijo.
4. Po § 18. finančnega zakona je minister za finance pooblaščen, da izplačuje po razporedu ministrstva pravde v mesečnih obrokih biro pravoslavnim duhovnikom, kolikor so jo doslej prejemali, v Drinski, Zetski, Dunav-ski, Moravski in Vardarski banovini,.in biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali, in sicer: biro pravoslavnim duhovnikom v skupni vsoti Din 13,200.000— na leto, biro imamom v skupni vsoti Din 2,100.000-— na leto.
Duhovniška bira, vplačana v navedenih skupnih vsotah za parohijsko duhovništvo v teh banovinah po členu 6. zakona o ureditvi duhovniškega stanja, in od muslimanov, služi za pokrivanje izplačil, ki se vrše po prvem odstavku tega paragrafa.
Potemtakem morajo izkazati glavna državna blagajna in finančne direkcije vse vsote, izplačane za biro po tej zakonski odredbi, v svojih obračunih po stroki ministrstva pravde kot razhodek po § 18., prvem odstavku, finančnega zakona za leto 1932./1933. posebej za pravoslavno duhovništvo in posebej kot biro imamom.
Biro, pobrano po prednji zakonski odredbi, morajo izkazati omenjene ustanove v svojih obračunih kot dohodek od bire po § 18., prvem odstavku, finančnega zakona za leto 1932./1933.
Prav tako se izplačujeta po pooblastitvi v tem paragrafu finančnega zakona po razporedu ministrstva pravde parohijalna naklada in prispevek srbsko-pravo-slavno-cerkvenih fondov v skupni vsoti Din 2,040.000— na leto v mesečnih obrokih za plače pravoslavnega duhovništva gornjekarlovške eparhije.
Vplačana parohijalna naklada Din 4-— po oralu in prispevek fondov po členu 13. uredbe o ureditvi cer-kveno-šolskih in fundacionalnih delov srbske metropo-lije v Sremskih Karlovcih z dne 10. avgusta 1868. v tej skupni vsoti služita za pokrivanje izplačil, ki se vrše po petem odstavku tega paragrafa.	>
Vsa izplačila kakor tudi dohodek od pobranih paro-hijalnih naklad in prispevkov fondov izkazuje pristojna finančna direkcija v svojih obračunih, in sicer: izplačane plače kot razhodek po § 18., petem odstavku, finančnega zakona za leto 1932./1933.,- po-rano parohijalno naklado in prispevek fondov pa kot ohodek po § 18., petem odstavku, finančnega zakona za leto 1932./1933.
5. Po § 56.. finančnega zakona za leto 1932./1933. z dne 1. aprila 1932. prestane zavarovalna obveznost po zakonu o zavarovanju delavcev za vse one osebe, ki se jemljejo v državno službo kot dnevničarji ali honorarni uslužbenci, in se ustanavlja za osebne in rodbinske podpore teh oseb »Podporni sklad pomožnega osebja v državni službic
Dokler se ne izda uredba o sestavi in upravljanju tega sklada, se je povsem ravnati po razpisu št. 11.802/1 z dne 17. marca 1932., ki predpisuje, da je pobirati od vseh oseb, ki so v državni službi kot dnevničarji ali honorarni uslužbenci, od dne 1. aprila t. 1. dalje od kosmate mesečne nagrade za ta sklad 5% in imeli odtegnjene vsote do nadaljnje odredbe v pologu na posebni partiji z nazivom tega sklada.
6.	S § 75. finančnega zakona so se vzele na znanje in odobrile rešitve predsednika ministrskega sveta, s katerimi je iia osnovi člena 131. zakona o državnem računovodstvu odobreno, vršiti začasno izplačila za potrebe, navedene v teh rešitvah, za katere v proračunu za leto 1931./1932. ali sploh ni bil odobren kredit ali pa Je bil odobren z nezadostnim zneskom.
Ker so hranile izplačevalne blagajne dokumente o teh začasno izvršenih izplačilih v svojih blagajnah kot začasne izdatke, jih morajo sedaj definitivno izknjižiti ter izkazati v svojem obračunu z oddelkom za državno računovodstvo za leto 1931./1932., in sicer:
a) izplačila po rešitvi, s katero je bilo odobreno zvišati kredit, ki je obstojal že v proračunu za 1. 1931./1932. Po neki partiji in poziciji, kot razhodek v breme te partije in pozicije;
b) izplačila po rešitvi, s katero je bil odobren izdatek za potrebe, ki zanje kredit v proračunu za leto
1931./1932. sploh ni bil preliminiran, kot razhodek po dotični stroki v breme § 75. finančnega zakona za leto
1932./1933., pri čemer je posebej označiti številko rešitve in skupno izplačano vsoto po vsaki rešitvi.
Odsek za glavno državno knjigovodstvo mora knjižiti izplačila po točki b) po svojih knjigah za leto
1931./1932. posebej po vsaki rešitvi v breme: obratne glavnice glavne državne blagajne — pod račun § 75. finančnega zakona za leto 1932./1933.
II.
Po § 6. finančnega zakona za leto 1932./1933. morajo o vseh razhodkih iz fondov ali skladov po tem ali drugih specialnih zakonih podati uradi, ki razpolagajo s temi fondi ali skladi, meni podrobno poročilo, da jih morem izkazati v končnem računu za leto 1932./1933.
To poročilo, odnosno ta pregled o vseh razhodkih iz teh fondov ali skladov, za vsak fond ali sklad posebej, naj mi predloži dotični urad ob koncu proračunskega leta 1932./1933., in to najkesneje do dne 31. maja 1933. po obrazcu, ki mu ga vroči oddelek za državno računovodstvo — odsek za glavno državno knjigovodstvo.
III.
Glede na to, da se daje državnim gospodarskim podjetjem in ustanovam državna dotacija za pokrivanje njih razhodkov, in to samo, če ne morejo pokrivati raz-hodkov z lastnimi dohodki, se sme uporabiti dotacija samo za razliko v pokritje izvršenih razhodkov, kolikor niso mogli biti poravnani iz lastnih dohodkov ustanove same.
Vsa ona državna gospodarska podjetja in ustanove, *i prejemajo državno dotacijo, prav tako pa tudi ona, ki je ne prejemajo, morajo izročiti razliko med dejanski ustvarjenimi dohodki in dejanski izvršenimi razhodki ne-. posredno pristojni državni blagajni in o tem s posebnim spisom takoj neposredno obvestiti oddelek za državno računovodstvo (odsek za glavno državno knjigovodstvo). T° mor^jp ftsoaati tu4i v avoiem kODČnerp računu. ~ . _
Državne kobilarne kot gospodarske ustanove, ki prejemajo poleg državne dotacije za poravnavo svojih razhodkov tudi še dotacijo od državnega kmetijskega sklada, morajo poravnavati razhodke predvsem iz lastnih dohodkov, nato iz dotacije državnega kmetijskega sklada in nazadnje iz državne dotacije. Ce take ustanove dotacije državnega kmetijskega sklada ne potrošijo popolnoma, morajo vrniti ostanek državnemu kmetijskemu skladu, vso neporabljeno državno dotacijo pa pristojni državni blagajni, ker je že zgoraj rečeno, da se sme porabiti državna dotacija za poravnavo razhodkov šele nazadnje.
Državni kobilarni v Vrani in Karadordevu, ki sprejemata dotacijo samo od državnega kmetijskega sklada, morata vrniti, kolikor je ne porabita za poravnavo svojih razhodkov, ostanek državnemu kmetijskemu skladu.
Vsa državna gospodarska podjetja in ustanove morajo izkazati v svojem končnem računu dohodke in razhodke, držeč se strogo 'svojega proračuna; vseh ostalih dohodkov, ki niso določeni s proračunom, kakor tudi dohodke iz prejšnjih let ne smejo vpisati v končni račun, ampak jih morajo izročati kot dohodek zunaj proračuna neposredno pristojni državni blagajni in jih zaradi razvidnosti knjižiti pri sebi v depozitni dnevnik kot prehodno postavko.
Vse rešitve o naknadnih zviških kakor tudi rešitve o izvršenem virmiranju med poedinimi partijami in pozicijami se morajo priložiti v overovljenem prepisu h končnemu računu, ki ga je vročiti oddelku za državno računovodstvo.
Pripominja se, da mora biti končni račun, preden se vroči oddelku za državno računovodstvo, predhodno pregledan in vidiran po pristojni krajevni kontroli.
IV.
Nobeno ministrstvo ali urad, odnosno nakazovalec
I.	ali II. stopnje ne sme imeti več ko enega režiserja po členu 87. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Izjema je dovoljena samo za tehniška dela ob napravi cest in drugih objektov, ki se opravljajo ob istem času na več krajih, oddaljenih med seboj, kjer bi bilo enemu režiserju nemogoče, izvrševati vse te posle. V teh primerih bom odobril na obrazloženo zahtevo resort-nega ministra, da se odredi večje število režiserjev.
Odredba člena 87., trinajstega odstavka, pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih se dopolnjuje in se mora razumeti tako, da se sme izdati režiserju po nalogu pristojnega nakazovalca nova akontacija po enem poslu, čim predloži izplačevalni blagajni pravilne izpričujoče dokumente za poprej vzeto akontacijo in izroči eventualni ostanek prej vzete akontacije obenem z odtegnjenimi državnimi davščinami, ne da bi se čakalo na to, da se izpričujoči dokumenti vidirajo po krajevni kontroli in knjižijo po knjigah dotične izplačevalne blagajne.
Vsi nakazovalci in računodajniki se morajo povsem držati teh navodil; za vsa pojasnila, ki bi se nanašala nanje, pa se je treba obračati na oddelek za državno računovodstvo.
V Beogradu, dne 12. maja 1932.; št. 65.800/11.
Minister za finance dr, Mil, R. Dordevič s. r.
419.
Razpis.
Odločba o ukinitvi pripombe 17. izvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
Ministrski svet je odločil v svoji seji z dne 11. maja 1932. na osnovi člena 15. v predlogu zakona o oboi ca-riBski tarifi tako-le:
»Ukinja se pripomba za tarifno štev. 17. izvozne carinske tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.** Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v ,Službenih novinalT.c
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 13. maja 1932.; št. 13.795/1 V,
Banove uredbe.
420.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 6919/1.
Objava.
Občina Dobrina, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	75'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din 75-—,
c) od 100 1 piva Din 60'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. maja 1932.
II.	No. 31462/1.
Objava.
Občina Rakek, srez Logatec, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	150-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din 150-—,
c) od	100	1	piva Din	50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 40—,
e) od goveda pod 1 letom Din 25-—,
f) od prašičev Din 20*—,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
18.	maja 1932., št. 112/LI/356.
** »Uradni list« št. 237/72 iz 1. 1925.
g) od drobnice Din 10*—,
h) od 100 kg v občino uvoženega mesa (mesnih izdelkov) vseh vrst Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 21. maja 1932.
II.	No. 3943/3.
Objava.
Občina Sladka gora, v srezu šmarsKem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din 100-—
b) od	100 1 vinskega mošta	Din	100’—,
c) od	100 1 piva Din 75’—,
č) od	hi stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15*—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
f) od prašičev Din 5-—,
g) od drobnice Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani dne 24. maja 1932.
II.	No. 31141/1.
Objava.
Občina Slatina, okolica, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25’—,
c) od 100 1 piva Din 30'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—,
d)	od	100 1 sadnega	mošta	Din	10-—,
e)	od	goveda nad 1	letom	Din	20-—,
f)	od	goveda pod 1	letom	Din	10-—,
g)	od	prašičev Din 10-—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20— Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. maja 1932.
II.	No. 8682/1.
Objava.
Občina Sv. Vid pri Grob., v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu
1932.	naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 1 piva Din 10-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 10-—
e) od goveda nad 1 letom Din 7-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 5-—,
g) od prašičev Din 5—,,
h) od drobnice Din 3—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. maja 1932.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalagaj Tiskarna »Merkur« z Ljubljani; njen predstavnik.; Otmar Mrchklek v Ljubljani.
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k kosu 43. letnika III. z dne 1. junija 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 792/4.	1925
Razglas.
Gospod minister prosvete je z odlokom z dne 13. maja 1932., P. br. 7715, imenoval za predsednika izpraševalne komisije za državoslovni državni izpit v Ljubljani g. dr. Pirkmajerja Otmarja, Pomočnika bana Dravske banovine, za podpredsednika iste komisije pa gospoda dr. Ellerja Frana, rednega univerzitetnega profesorja v Ljubljani.
Z istim odlokom je gospod minister prosvete imenoval za elane omenjene komisije:
g. dr. Jurkoviča Josa, univerzitetnega docenta v Ljubljani, kot izpraševalca za Ustavopravno vedo, upravno pravo in meddržavno pravo;
g. dr. Tomšiča Ivana, univerzitetnega docenta v Ljubljani, kot izpraševalca za Ustavopravno vedo in meddržavno pra-Vo in	.
g. Špindlerja Martina, pomočnika Bančnega direktorja v Ljubljani, kot izpraševalca za finančno vedo.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. maja 1932.
Ban: Marušič s. r.
I.	No. 4168/1.
*
Razpis.
1911
Na podstavi § 43. zakona c zdravnikih ter § 2. uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin v Dravski banovini, razpisujem službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Črnomelj s prejemki uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VIII. položajne skupine ter s pripadajočo potno povprečnino.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih navajata §§ 3. in 4. zakona o uradnikih za sprejem v drž. službo ter dokazati, da so opravili poleg zdravniške pripravljalne službe (staža) vsaj 6 mesečno prakso v porodništvu.
Prošnje in zahtevane priloge, kolko-vane po predpisih, je predložiti do 4. julija 1932 kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 27. maja 1932.
*
'Vi. No. 14008/1.	1887
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. K e s s 1 er Milan, zdravnik-volon-w v Ljubljani, je bil vpisan v imenik
zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 20. maja 1932.
*
VI. No. 6G75/19.
1894
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 15. maja do 21. maja 1932.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
o_ | © o"' *
-r 50
•5 o
z ° M O I
Skupina tiiu^nih bolezni.
Krani . . . Ljubljana (mesto) . . . Slovenjgradec			1 1	1	1	—	1 1
Vseea . . . Škrlatinka. — S	2| 1 carlatii		1 ia.	—	2
Celje 		1	—	1		' —
Gornjigrad		1	—	—	—	1
Kamnik		1	—	—	—	1
Kranj		3	—	—	--	3
Kocev,e 			9	—	l	—	8
Krško 			1	—	—	—	1
Litija		 •	—	1	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	2	—	—	—	2
Ljubljana (mesto) . . .	5	—	l	—	4
Ljutomer			1	1	—	—	2
Maribor desni breg . .	1	2	l	—	2
Maribor levi breg . . .	9	4	—	—	13
Maribor (mesto) ....	1	2	—	—	3
Murska Sobota		2	—	1	—	1
Novo mesto .......	13	1	2	—	12
Prevalje 		1	—	—	—	1
Radovljica			1	—	—	—	1
Slovenjgradec		10	—	4	—	6
Vseea . . . Ošpice. — M	62 orbi	11 Hi.	11	—	62
Konjice		6	22	—	—	28
Krško		6	—	—	—	6
	87	145	16	—	216
Logatec 		19	14	—	—	33
Murska Sobota		—	1	—	'—	1
Prevalje		20	7	20	—	7
Šmarje pri Jelšah ....	3	—	3	—	—
Vsega . . . Šen. — Erys	141 ipel	189 as.	.39		291
Celje		1	—	—	—	1
Celje (mesto)		—	1	—	—	1
Črnomelj		1	—	—	—	1
Gornjigrad		—	1	—	—	1
Kranj		2	—	—	—	2
Kočevje 		1	—	1	—	—
Konjice . 			1	—	1	—		
Krško		2	—	—	—	2
Ljubljana (mesto) . . .	4	—	1	1	2
Maribor levi breg . . .	—	—'	—	—	—
Maribor (mesto) ....	—	—	—	—	—
Novo mesto .......	1	—	—	—	1
Prevalje 			1	—	—	—	1
Ptuj	2	—	1	—	1
Slovenjgradec		3	2	2	1	2
ysega *	19	4	6	2	15
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Umrli	0 _ •»■e ni« O *>
Davica. — Diphteria et r			roup		
Brežice		4	1	3	-j-	2
Celje		3	1	1	1	2
Celje (mesto)		1	—	—			1
Kamnik		1	—	—			1
Kranj		5	2	—	—	7
Kočevje 		2	—	1			1
Konjice		1	1	—	—	2
Krško 		3	—	1	—	2
Laško ■ ..........	3	—	—			3
Logatec ..........	7	—	5			2
Ljubljana (srez) ....	4	1	—			5
Ljubljana (mesto) . . .	4	2	—	—	6
Maribor desni breg . .	2	—	2			—
Maribor levi breg . . .	3	—	—	—	3
Maribor (mesto) ....	—	3	—	v—	3
Murska Sobota		2	1	—			3
Novo mesto		1	—	—			1
Ptuj . . .		1	—	1	■ 		—
Radovljica		1	—	1		*	—
Šmarje pri Jelšah ....	14	—	10	—	4
Vseea . . •	62	12	25	1 ;	48
Nalezljivo vnetje	možganov.				
Meningitis cerebrospinalis epidemica.					
Murska Sobota		-	1			1
Vsega . . .		i		-	1
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Ptuj		36	21	19	-	38
Vseea . . .	36	21	19	—	38
Krčevita odrevenelost.		- Tetanus.			
Celje		1	-	-	-	1
Vseea . . .	1		-	-	1
Steklina. — Lyssa (rabies).					
Novo mesto 		-	2	-	-	2
Vseea . . .	-	2			'J
Otročična vročica. — puerperalis.		Sopsis			
Kranj		1					—	1
Kočevje 		1		-		1
Novo mesto		—			—		
Ptuj (mesto) 		—		-	—	
Vsega . . Rdečica. — F	2 !ub	-1- eola.		-	2
Maribor (mesto) . . .					-		.
Murska Sobota		—	3	3	—	
Vseea . . . Ljubljana, dne 25.	ma.	3 | 3 a 1932.			
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. *					
1886
III.	4711/1.
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. maja 1982.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zaku-ženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Metlika: Črešnjevec (Gradnik 1 dvorec). Ljubljana mesto: 1 dvorec.
Šuštavec:
Metlika: Podzemelj (Podzemelj 1 dvorec).
Steklina:
Ljutomer: Ljutomer (Ljutomer 1 primer). Murska Sobota: Vadarci (Vadarci 1 primer). Novo mesto: Dobrnič© (Šma-vec 1 primer), Brusnice (Gumberg 1 primer), Novo mesto (Novo mesto 1 primer), Šmihel-Stopiče (Šmihel 1 primer), Št. Peter (Česnice 1 primer). Ptuj: Sv. Andraž v Slov. gor. (Vitomarci 1 primer). Slovenjgrade'- Šoštanj (Šoštanj 1 primer).
Svinjska kuga:
Laško: Dol (Sv. Jurij 4 dvorci), Loka (Savna peč 4 dvorci). Litija: Žalna (Velika Loka 1 dvorec). Maribor levi breg^ Sp. Duplek (Dupleški vrh 1 dvorec), Plač (Plač 2 dvorca). Novo mesto: Brusnice (Gumberg 1 dvorec), Novo mesto (Novo mesto 2 dvorca), Toplice (Toplice 1 dvorec)
Svinjska rdečica:
Konjice: Loče (Mlače 1 dvorec). Kranj: Kranj (Kranj 1 dvorec). Litija: Krka (Gmajna 1 dvorec), Litija (Vernek 1 dvorec). Ljutomer: Presika (Nunska graba 1 dvorec), Štrigova (Grabrovnik 1 dvorec), Trbegovci (Trbegovci (1 dvorec). Novo mesto: Novo mesto (Novo mesto 1 dvorec). Prevalje: Vuzenica (Št. Vid 1 dvorec). Ptuj: Bratonečice (Bratonečice 1 dvorec), Breg (Zg. Breg 1 dvorec), Cvetkovci (Cvetkovci 1 dvorec), Rogoznica (Zabjak 2 dvorca), Vurberg (Krčevina 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Šmarje pri Jelšah okolica (Cerovec 2 dvorca). Ljubljana mesto: 2 dvorca. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. maja 1932.
konstrukcija ob električnem prostovodu na železniškem svetu pare. št. 482 k. o. Zgor. Šiška, nakar bi kabel takoj prekoračil oba železniška tira v km 9967 gor. proge ter prešel na poljsko pot pare. št. 1391/1 k. o. Zgornja Šiška naravnost proti remizi, tu pa krene na pare. št. 314/3, ki je last projektantinje. V remizi sami bi se postavila transformatorska postaja v določenem kotu. Celice so projektirane visoke 2-70 m, brez stropa, a pokrite z gosto mrežo. Luč naj bi dohajala vanje od glavnega okna. Transformatorska celica bi bila v neposredni zvezi s prostrano dvorano. Podroben popis projekta je razviden iz načrtov in tehničnega poročila.
O tem projektu se na podstavi §§ 110 in 122 ob. z., §§ 84, odst. 2, 89 odst. 3, gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73 i sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava na četrtek 16. junija t. 1. s sestankom komisije ob 8. pri remizi v Zgor. šiški.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo vpoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira na nje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 21. maja 1932.
Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r.
*
VIII. 3087/1.	1915—2—1
Razglas.
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani je projektirala priključek re-mize ob Celovški cesti v Zgor. Šiški na električno omrežje šišenske zadruge. V
ta ramen je sklenila zgraditi daljnovod vis-ke napetosti 6.000 V od daljnovoda Elektra d. d. v Ljubljani v približni dolžini 500 m.
Daljnovod se namerava položiti v kablu, zgradila bi se primerna prehodna
Pri prvi skupini bodo upoštevane le
ponudbe s popustom, večjim od 19 8% (devetnajst celih, osem desetink od sto) pri drugi z večjim od 18'5% (osemnajst celih, pet desetink od sto).
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. maja 1932.
*
K V No. 276/31.	1848 3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev del pri gradnji šolske poliklinike v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. junija 1932. ob 11. uri dop. v sobi štev. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 20.
Ponudbe naj se glase za posamezne skupine v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunskih zneskov, ki znašajo za:
1. zidarska, težaška, tesarska, kleparska, pečarska dela ter polaganje linoleja . •	Din 1,106.256-06
2. mizarska in steklarska dela.........................  214.286-90
3. polaganje parketov .	„	76.100-50
4. ključavničarska dela	„	25.880-50
5. pleskarska in slikarska dela........................  123.556-50
6. vodovodna instalacija . . . » • •	»	148.482-30
V.	No. 150/6.	•	1865—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo mostu čez Pišenco v Kranjski gori
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 2. julija 1932 ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehn. oddelku kraljevske banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 302.502-88.
P«odrobnosti razpisa so razvidne is razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah< in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 23. maja 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 29 — 26/29.
1888
Razglas.
1.	Okrajno sodišče v Mariboru je omejeno preklicalo:
a)	S sklepom z dne 29. julija 1931, L V 10/31—4, Ferka Franca, sedlarskega mojstra, stanujočega v Mariboru, Jugoslovanski trg št. 3, zaradi slaboumnosti, pomočnik: Ferk Roza, žena sedlarskega mojstra v Mariboru, Jugoslovanski trg št. 3;
b) s sklepom z dne 19. oktobra 1931, L V 14/31—4, Vimerja Ivana ml., delavca na Špičniku št. 19, zaradi umobol-nosti; pomočnik: Vimer Ivan star., na Špičniku št. 19;
c) s sklepom z dne 18. novembra 1931, L V 16/31—11, Ploča Franca in Cecilijo, posestnika v Grušeni št. 19 zaradi zapravljivosti; pomočnik: Kolarič Anton, posestnik v Grušeni št. 7;
č) s sklepom z dne 26. novembra 1931, L V 13/31—4, Klabusa Jurija, sprevodnika južne železnice v pok. v Mariboru, Aleksandrova 64, zaradi umobolnosti; pomočnik: Ranter Maks,železniški uradnik v Mariboru, Aleksandrova 61;	.
d) s sklepom z dne 16. decembra 1931, L V 15/31—5, Slaniča Ivana, posestnika v Slatinskem dolu 11, zaradi zapravljivosti in pijančevanja; pomočnik: Bračko Konrad posestnik v Slatinskem dolu st. 5;
2. Isto sodišče je popolnoma preklicalo:
a) s sklepom z dne 28. oktobra 1931, L V 19/30—12, Ogner Marijo, posestnico v Zg. Jakobskem dolu 60, zaradi umo-bclnosti: oskrbnik: Lorber Rudolf, posestnik v Zg. Jakobskem dolu;
b) s sklepom z dne 20. maja 1931, L V 7/31—8, Musterja Franca, stanujočega na Sladkem vrhu 5, zaradi slaboumnosti; oskrbnik: Muster Marija, zasebnica na Sladkem vrhu št. 21.
3. Okrajno sodišče v Marenbergu je omejeno preklicalo:
S sklepom z dne 9. aprila 1932, L 1/32, Skacedovnika Franca, posestnika na Gortini, zaradi pijančevanja, zapravljivosti in sekundarne slaboumnosti; pomočnik: Lukas Ivan, posestnik v Marenbergu.
4. Isto sodišče je popolnoma preklicalo:
a) s sklepom z dne 7. februarja 1932, L 2/32—9, Voh Marijo, delavko, rojeno
19.	novembra 1888 v Sp. Vižingi, pristojno v Brezno, sedaj Hohlbach, Avstrija, radi slaboumnosti; pomočnik Buchman Anton, posestnik v Hohlbach, srez Deutschlandsberg (Avstrija);
b) s sklepom z dne 26. septembra 1931, L 3/31—2, Urbana Franca, roj. 27. septembra 1902, iz Vuzenice, radi Umobolnosti in
c) s sklepom z dne 26. novembra 1931, L 4/31—3, Ladinek Ivanko, stanujočo pri Sv. Jerneju, radi slaboumnosti; pomočnik Vaukman Ivan, posestnik v Pernicah.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 24. maja 1932.
*
P 27/32—2.	1909
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kranjski gori z dne 23. maja 1932, opr. štev. L 1/32—5 je bila Peternel Frančiška, žagarja žena na Studencu pri Ljubljani, prej stanujoča v Zgor. Plavžu štev. 9 pri Jesenicah, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika-pomočnika je bil postav-jen Peternel Peter, žagar na Zgor. Plavžu štev. 9.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. I., dne 24. maja 1932.
*
P VIII 90/32—13.	1895
Razglasitev preklica.
S .sklepom okrajnega sodišča v Ljub-Jjami z dne 19. aprila 1932, opravilna stev. L VIII 14/32—11, je bil Berlič franc, posestnik, stanujoč v Zapužah 3, zaradi pijančevanja in zapravljanja °mejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Berlič “ok, posestnik, Zapuže št. 33.
Bkrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 18. maja 1932.
*
A V 232/32—6.	1905—3—1
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Rossman Neža, rojena Eissner, vdova po krojaču in hišnica v Mariboru, Slovenska ulica št. 7, je umrla dne 28. februarja 1932 in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gosp. Goloba Franja, notarskega kandidata v Mariboru, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V.,
dne 17. maja 1932. .
•j.
A 111/31—38.	1877—3—2
Poklic dediča neznanega bivališča.
Cvelbar Janez, kočar v Selu 16, občina Št. Jernej, srez Krško, je dpe 3. aprila 1931. umrl. Poslednja volja se ni našla. Njegovi otroci: Cvelbar Jožefa, baje omožena Budimir, Cvelbar Frančiška in Cvelbar Marija, baje omožena Golob, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, da se v teku enega leta od danes naprej zglase pri tem sodišču.
Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Makarovičem Josipom iz Dob štev. 1, ki se postavi za skrbnika za te odsotne.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I.,
dne 17. maja 1932.
*
A I 330/32—4.	1858—3—2
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Šetinc Ignacij, posestnik iz Ljubljane, Rožna ul. št. 4i, je umrl dne 18. aprila
1932.
Vsi, ki imajo do zapuščine kako terjatev, se pozivajo, da napovedo in dokažejo svojo terjatev pri tem sodišču dne 20. julija 1932 ob 3. uri pop. v pisarni notarja Galleta Antona v Ljubljani kot sodnega komisarja, ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikakršne nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.	\
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I.,
dne 30. aprila 1932.
R 114/32—3.	'	1920
Oklic.
Na predlog Vrliniča Rada iz Adlešič št. 21 se s sklepom z dne 24. maja 1932.,
R 114/32—2, dovoli uvedba postopka za amortizacijo na njegovem, preje Požeku Jožu. Pobrežje 5, lastnem zemljišču, vi.
št. 416, k. o. Adlešiče, temeljem priso-jila z dne 27. novembra 1883., št. 6632, za Požeka Jakoba, Maro in Matijo iz Sela št. 21, zastavnopravno zavarovanih terjatev po fl 182-75 s pripadki.
Radi tega se pozivfjejo vsi, ki imajo zahtevke na i; terjatve, da jih najkes-neje do 1. juh a i933. pri podpisanem sodišču prijavilo, aer se bo sicer po brezuspešno poteklem roku izrekla amortizacija vknjižbe zastavnih pravic in dovolil izbris pri navedenem in vseh morebiti sozastavljenih zemljiščih.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. I., dne 24. maja 1932.
T Nc V 1323/32.	1891
Amortizacija.
Na prošnjo Bauman Elizabete, omo-žene Wengersin, zasebnice v Št. liju v Slov. gor., se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva, ko se objavi ta oklic v »Službenem listu«, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica štev. 7142 Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru na ime Bauman Elizabeta, v vrednosti Din 8063'—, vinkulirana z geslom.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 23. maja 1932.
•g.
T 22/32—3.	1896
Amortizacija.
Na prošnjo Marije Hrast, poročene Maver, v Ljubljani, Jegličeva ulica št. 5, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva tega razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka preglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, št. 325, glaseča na ime Hrast Marija, z vlogo Din 11.500’—.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 18. maja 1932.
jj*
T 30/32—3.	1897
Amortizacija.
Na prošnjo Zadružne zveze, zastopane po Kralju Antonu prokuristu v Ljubljani, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od tega razglasa dalje svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Kranjske hranilnice v Ljubljani, št. 308.768, glaseča se na ime Martin Železnikar, z vlogo Din 5153'27 in vinkulirana na geslo.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V, dne 18. maja 1932.
E 445/32—11	1907
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke: Hranilno in posojilno društvo v Celju, r. z. z n. z. po dr. Skobernetu Josipu, odv. v Celju, bo dne 7. junija 1932 ob 9. uri, pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: v treh skupinah, vsaka posebej: zemljiška knjiga k. o. št. Ilj. vi. št. 50 I. hiša cenilna vrednost 30.000 Din, gospodarsko poslopje, cen. vredn. 7000 Din, zemljišča, cen. vredn. 10.308-20 Din; zemlj. knj. k. o. Št. Ilj, vi. št. 113,
II.	hiša, cen. vredn. 10.000 Din, gospodarsko poslopje, cen. vredn. 23.000 Din, zemljišča, cen. vredn. 95.977’40 Din; zemlj. knj. k. o. Št. Ilj, vi. št. 298, III. zemljišča, cen. vredn. 4601'90, pritikline ad I.—III. cen. vredn. 300 Din.
Skupna cenilna vrednost 184.187'50 Din.
Najmanjši ponudek:	ad I. 31.538-90,
ad II. 88.385-04, ad III. 3267'94 Din.
Vadij znaša: ad I. 4731 Din, ad II. 13.258 Din, ad III. 491 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. št. Ilj, vi. št. 50, 113 in 298 spadajo sledeče pritekline: ena hrastova vinska in sadna preša in ena lesena kad za grozdje v cenilni vrednosti Din 300.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 29. aprila 1932.
E 206/32—8	1902
Dražbeni oklic.
Dne 10. junija 1932 dopoldne ob deveti uri bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bevče, vi. št. 44 in 103.
Cenilna vrednost: skupina I. 205.765 Din 95 p, skupine II. 17.168 Din 80 p.
Vrednost pritikline: k skupini I. Din 5070-—.
Najmanjši ponudek: skupine I. Din 133.800-—, skupine II. Din 11.450'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šoštanj,
dne 26. aprila 1932.
*
E IX 501/32—8	1906
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1932 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kresnica, vi. št. 15.
Cenilna vrednost: Din 169.655-60.
Vrednost pritikline: Din 6255"—, ki je upoštevana v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 113.103,72.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 29. aprila 1932.
*
E 170/32—5.	1890
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Radence, vi. št. 142, 143, 145 in 182.
Cenilna vrednost: Din 30.776-—.
Vrednost pritikline: Din 1280'— (ki je že upoštevana v gori naznačeni cenilni vrednosti posestva).
Najmanjši ponudek: Din 20.517-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 15. maja 1932.
*
E IX 662/32—9.	1904
Dražbeni oklic.
Dne 6. julija 1932 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornji Boč, vi. št. 31 in 65.
Cenilna vrednost: Din 17.486'20 in Din 17.567'80.
Vrednost pritikline: Din 775"—, ki je upoštevana v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 23.370'—.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 30. aprila 1932.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
699.	Sedež: Brežice.
Dan vpisa: 25. maja 1932.
Besedilo: Hranilnica mestne občine Brežice.
Značaj tvrdke: regulativna hranilnica, denarni zavod.
Zavod sloni na pravilih, sprejetih v seji hranilničnega odbora dne 29. aprila 1925 in odobrenih z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti z dne 30. septembra 1926, O br. 1221.
Jamstvo: Za vse vloge in obveznosti jamči razen lastnega premoženja zavoda mestna občina Brežice z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Obratni predmet: Hranilnica mestne občine opravlja tele posle:
1. sprejema denarne vloge na vložne knjižice, na obrestonosne blagajniške liste ali na tekoči račun,
2. shranjuje ali upravlja depozite.
3. posoja obrestonosno na v kraljevini Jugoslaviji ležeča nepremična po- j sestva s sirotinsko varnostjo in prevzema take terjatve tudi s cesijo,
4. posoja z dovoljenjem nadzorstvene oblasti proti vračilu v obrokih ali v te- j kočem računu državi, pokrajinam, sre- : zom, občinam in drugim javnim korporacijam v območju države, ako so te pokrajine, srezi, občine in korporacije upravičene sprejemati in plačevati posojila z davčnimi dokladami v lastnem področju in če so prejele zakonito predpisano dovoljenje za najetje posojila,
5. posoja z dovoljenjem nadzorstvene oblasti javnim, občekoristnim na načelu vzajemnosti postavljenim zavodom, dalje pridobitnim in gospodarskim zadrugam z omejenim in neomejenim poroštvom, ki imajo zadosten rezervni zaklad in katerih plačilna zmožnost se splošno priznava, istotako proti vračilu v obrokih in polletnem, anticipativnem obrestovanju ali v tekočem računu,
6. posoja proti zastavi drž. zadolžnic in drugih tem enakih kreditnih papirjev, delnic Narodne banke, tuzemskih, na borzi zaznamovanih zastavnih listov in komunalnih in železniških zadolžnic, dalje polnovplačanih delnic in efektov iz prioritetnih posojil takih tuzemskih obrtnih podjetij, katerih dohodek je zajamčen z državnim poroštvom in končno proti zastavi kovanega, v prometu krožečega zlatega in srebrnega denarja,
7. eskontira lastne hranilne knjižice in izžrebane državne srečke,
8. eskontira ne kesneje ko v 6 mesecih zapadajoče menice, ki imajo poleg podpisa vložitelja, čigar plačilna zmožnost se mora splošno priznati, še podpis ene plačila zmožne osebe, ali pro-tokolirane, ali vsaj varne tvrdke, ali kakega takega protokoliranega društva, ki je ustanovljeno na podstavi vzajemnosti, ali ima tak poroštveni zaklad, da se njegova plačilna zmožnost splošno priznava.
Hranilnica sme eskontirane menice dajati naprej v pasivni reeskont, to pa le v ta namen, da si pridobi s tem potrebna denarna sredstva za opravljanje pravih hranilničnih poslov, ne da bi si z reeskontom menic razširila svoje poslovanje za nadaljnja menična eskontna opravila,
9. posoja v tekočem računu s pogojem, da so dovoljeni krediti ali zemlji-ško-knjižno varni, ali pa pokriti z vrednostnimi papirji, ali z akcepti in menicami in prevzema take terjatve tudi s cesijo,
10. kupuje za lastni račun vrednostne listine, na katere sme v smislu gornjega odstavka 6. posojati,
11. zdražuje posestva, ki pridejo na prisilno dražbo, če je to potrebno za varnost na takih posestvih vknjiženih hranilničnih terjatev. Taka posestva pa je zopet prodati takoj, ko je mogoče to izvršiti brez škode za zavod.
Razen tega sme hranilnica s poprej dobljeno dovolitvijo nadzorne oblasti kupovati posestva, ki jih potrebuje za lastno poslovanje,
12. se udeležuje čekovnega in kliring prometa poštne hranilnice,
13. nalaga odvisni denar pri akreditiranih bankah ali kreditnih zavodih, ki jih je naznaniti nadzorstvenemu ob-lastvu v potrditev v tekočem računu ali proti blagajničnim listinam,
14. zastavlja lastne vrednostne papirje pri bankah ali kreditnih zavodih.
Imetnik: Hranilnica mestne občine Brežice.
Zastopstvo: Zavod zastopa upravni odbor, odnosno od upravnega odbora izvoljeno šestčlansko ravnateljstvo, ki je eksekutiva zavoda.
Upravni odbor, ki sestoji iz dvanajstih članov, med katerimi je tudi šestčlansko ravnateljstvo, voli na predlog hranilničnega odbora za dobo petih let mestna občina Brežice.
Upravni odbor sestoji iz sledečih članov:
predsednik: Umek Anton, trgovec, Brežice;
podpredsednik: Volčanšek Ivan, posestnik, Brežina kolodvor;
člani odbora: Deržič Karol, gostilničar in mesar, Brežice; Gregl Vinko, posestnik in trgovec, Brežice; dr. Hočevar Vojteh, sodni predstojnik, Brežice; Holy Josip, posestnik in brivec, Brežice; dr. Hudelist Vinko, zdravnik, Brežice; ing. Kolenz Albert, posestnik, Brežice; Kušljan Fran, posestnik, Brežice; Mikolič Ljudevit, ravnatelj meščanske šole, Brežice; Slanic Martin, trafikant, Brežice; Štirn Leopold, posestnik, Brežice.
Firma se podpisuje pravnoveljavno tako, da postavljata pod njeno napisano, natisnjeno, ali s štampiljko odtisnjeno besedilo svoja podpisa kolektivno:
a) en član ravnateljstva s pooblaščenim hranilničnim uradnikom, tekoče stvari pa namesto teh dveh tudi druga dva višja, od ravnateljstva v to pooblaščena hranilnična uradnika,
b) napram oblastvom in tretjim osebam pa zastopa hranilnico predsednik upravnega odbora, ali njegov namestnik ter s posebnim, za dotični primer izdanim pooblastilom tudi hranilnični uradnik — oboje v smislu § 28. hranil-ničnih pravil.
Ravnateljstvo sestoji iz sledečih članov:
predsednik ravnateljstva:	Kušljan
Fran, posestnik, Brežice;
podpredsednik ravnateljstva: dr. Hudelist Vinko, zdravnik, Brežice;
člani ravnateljstva: ing. Kolenz Albert, posestnik, Brežice; Mikolič Ljudevit, ravnatelj meščanske šole, Brežice; Slanič Martin, trafikant, Brežice; Štirn Leopold, posestnik. Brežice.
Pooblaščenec: Lebar Miško, hranilnični tajnik, Brežice.
Državno nadzorstvo: Neposredno državno nadzorstvo je poverjeno vladnemu komisarju.
Objave: Hranilnična javna razglasila Se vrše pravnoveljavno z nabit jem istih v poslovnem lokalu hranilnice.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 25. maja 1932.
Firm. 190/32 - Rg A III 146/1.
*
700. Sedež: Ljubljana VII., Kamniška
cesta 22.
Dan vpisa: 23. maja 1932.
Besedilo: Zednik & Mika.
Obratni predmet: Nakup in prodaja
lesa.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 13. maja 1932.
Družabniki: Zednik Franc, lesni trgovec v Ljubljani VII, Kamniška c. 22, Mika Ladislav, lesni trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Za namestovanje sta upravičena oba družabnika kolektivno.
Podpis firme: Oba družabnika podpisujeta za tvrdko tako, da pod pisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavita kolektivno svoja osebna podpisa.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. maja 1932.
Firm 451/32 — Rg A VII 98/1.
A
701. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. maja 1932.
Besedilo:	Uvozna-Izvozna družba z
o.	z.
Obratni predmet: Uvoz in izvoz vsakovrstnih predmetov in blaga brez navedbe vrste in stroke, trgovanje z vsemi predmeti, za katere je po obrtnem redu dovoljen prost promet (§ 140. obrtnega zakona).
Družbena pogodba z dne 7. maja 1932.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 20.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev.
Poslovodje: Drufovka Rudolf, posestnik v Ljubljani, Resljeva c. 13; Koren Dragotin, knjigovodja v Mostah pri Ljubljani, Predovičeva ul. 11.
Za namestovanje upravičen: Namestovanje se vrši na ta način, da je vsak poslovodja upravičen družbo zastopati samostojno in tvrdko podpisovati samostojno na ta način, da podpiše vsak poslovodja pod besedilo tvrdke, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana, s strojem ali s štampiljko odtisnjena, svoj lastnoročni znak samostojno. — Če se postavi prokurist za celokupno podjetje, podpisuje tvrdko na gori navedeni način, le da pristavi svojemu podpisu pristavek, ki označuje prokuro.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. maja 1932.
Firm. 444/32 — Rg C V 72/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
702.	Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 14. maja 1932.
Besedilo:	»Semperit«	jugoslovenska
tvornica gumijevih izdelkov družba z
o.	z.
Na občnem zboru družabnikov dne
29.	aprila 1932. bil je imenovan za poslovodjo družbe prokurist družbe Ru-žička Jaša v Zagrebu, ki se vpiše pri glavnem zavodu v tem trgovskem regi-1 stru in pri podružnici x Zagrebu. .
Pri centrali, kakor tudi pri podružnici v Zagrebu pa se izbriše poslovodja dr. Hugo Fuchs, ki je poslovodstvo odložil.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 13. maja 1932.
Firm. 445 — Rg C I 114/30.
*
703.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. maja 1932.
Besedilo: »Crom« carinsko posredniški in spcdicijski biro družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora dne 12. maja 1932 se zaznamuje nameravano znižali'e osnovne glavnice od Din 200.000 na Din 100.000.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. maja 1932."
Firm 462 — Rg C II 224/16.
*
[ 704. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. maja 1932.
Besedilo: Ingenieur architekt Fatur-Kos - Platner družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 10. maja 1932 se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji poslovodje.
Likvidacijska firma: Ingenieur arhitekt Fatur-Kos-Platner, družba z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme:	Likvidatorji	skupno
podpisujejo likvidacijsko firmo.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. maja 1932.
Firm. 454. — Rg C V 10/2.
*
705.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. maja 1932.
Besedilo: Kartonažna tovarna in industrija kovinsko-galanterijskih izdelkov Jrkša & Co, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Jakša Stane, vpišeta pa kot poslovodji: dr. Jakša Jože, zdravnik v Ljubljani in ing. Vajk Hugo iz Zagreba, Lopašičeva ul. 4.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. maja 1932.
Firm 461 — R C III 234/5.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna
zadruga:
706.	Sedež: Zagreb — podružnica v Ljubljani.
Dan vpisa: 21. maja 1932.
Besedilo: >Croatia«, zavarovalna zadruga v Zagrebu, podružnica v Ljubljani.
Obrat in predmet: Osiguranje protiv svih vrsti šteta, koje v novcu imadu izraženo vrijednost za osigurača in osiguranje glavnica i renta na ljudski život u svim kombinacijama (§ 7. pravila).
Centrala zadruge je bila ustanovljena dne 4. junija 1884 in ima sedaj veljavna zadružna pravila z dne 10. I. 1918 z iz-prememibami od 29. V. 1920, 14. 4. 1928 in 5. 4. 1930.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z eventualnim do-
plačilom do višine enoletne premije (§§ 51. in 54. pravil).
Oznanila se izvršujejo z objavami v službenem listu, ki izhaja na sedežu zadruge.
Načelstvo obstoji iz 6 do 10 članov.
Člani načelstva so:
Člani ravnateljstva glavnega zavoda v Zagrebu so: Nikolič dr. Vladimir. Grahor Stjepan, Antolkovič dr. Mirko, Heinzl Vjekoslav, Nikolič Nihovil, Holjac Janko, Kukuljevič-Sakcinski Fran, Radičevič dr. Lovro in Pliverič dr. Branko, vsi v Zagrebu;
prokuristi zadruge v Zagrebu so:
Juričič Ivan, Sayer Stjepan, Debeljak Rudolf, Salopek Vladimir, Buchbinder Adolf, Frobe Ljudevit, Cepetič Josip, Balog Zvonimir, Fahn D ragu t in in Sab-lič Rudolf.
Društveno tvrdko podpisujejo pod natisnjeno ali napisano zadružno tvrdko lastnoročno in kolektivno ali dva člana ravnateljstva, ali en elan ravnateljstva in zadružni upravljajoči ravnatelj, odnosno kak drug prokurist zadruge ali zadružni upravljajoči ravnatelj, odnosno kateri od namestnikov ravnatelja s kakim drugim prokuristom zavoda.
Tvrdko podružnice v Ljubljani bodo podpisovali pooblaščenci Jesenko Stanko, predstojnik podružnice, Seršič Ivo in Štih Ludvik tako, da bosta pod natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali napisano tvrdko postavila vedno po dva od teh svoj podpis.
Tvrdka je podružnica pri sudbenem stolu v Zagrebu od 9. VIII. 1884 protokoli rane zadruge enakega imena.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. maja 1932.
Firm. 450/32. — Zadr. X 237/1.
Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopni zadrugi:
707.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. maja 1932.
Besedilo: Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, rc-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 21. marca 1932 so bila izpremenjena zadružna pravila na osnovi zakona o zadrugah državnih uslužbencev od 10. novembra 1931 in 5. februarja 1932.
Obratni predmet odslej:
točka 3): da daje svojim članom posojila z najugodnejšimi pogoji,
4. da ustanavlja posebne fonde (čl 7 zakona, točka 6. in 9.) sama, ali s sodelovanjem s Savezom ali z drugimi zadrugami, ki so članice Saveza, iz katerih snuje, izdržuje ali pomaga raznim socialno-humanitarnim in higienskim ustanovam v korist svojih članov in njih otrok.
Nadaljnje točke od 5. do 10. odpadejo in se nadomeste:
5. da sklepa ugodna posojila, ako ne zadostujejo lastna sredstva (čl. 56. zakona, točka 1.),
6. da oskrbuje svojim članom izplačila in terjatve;
7. da posreduje pri vseh poslih zavarovanja svojih članov. .
Vsak zadružnik jamči za obveze zadruge s svojimi deleži in povrhu še z zneskom v desetkratni višini vpisanih deležev. To jamstvo za obveze zadruge traja še dve leti po preteku tistega poslovnega leta, v katerem je prenehalo članstvo.
Upravni odbor podpisuje za zadrugo na ta način, da se pod izpisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno ime zadruge podpišeta lastnoročno predsednik, odnosno podpredsednik in še en član upravnega odbora ali eden od urad-ništva zadruge, ki je za to pooblaščen.
Upravni odbor objavlja zadrugine razglase v lokalnih in drugih (posebno zadružnih) listih, z letaki, s plakati in na druge obične načine. Vabilo na občni zbor mora biti vidno izvešeno skozi vseh 15 dni pred občnim zborom.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. aprila 1932.
Firm. 402. — Zadr. VIII 145/10.
Konkurzni razglasi
S 17/32—4.	1898
708.
Sklep.
V konkurzni stvari zapuščine pok. Zorca Ivana, trgovca v Ljubljani, Dunajska cesta št. 36, se dosedanji upravitelj konkurzne mase dr! I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani, razreši tega posla, in mesto njega postavi za upravitelja mase g. dr. Stare Emil, odvetnik v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. maja 1932
S 13/32—2.	1919
709.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tovarne perila Perkič & Polak v Mariboru, Dravska ulica št. 10, registrovane pod firmo Franc Perkič & Polak v Mariboru.
Konkurzni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Boštjančič Leopold, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 13. junija 1932. ob 11. uri.
Oglasitveni rok do 20. julija 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 29. julija 1932. ob 9. uri, soba št. 84.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 27. maja 1932.
%
S 14/32-1.	1922
710.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini zadruge »Posojilno društvo Sv. Duh, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo« s sedežem v Vurmatu, p. Selnica o. Dravi.
Konkurzni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Blanke Oton, od-- velaiJi y Mariboru,
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 13. junija 1932. ob V’9 uri.
Oglasitveni rok do 23. julija 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 25. julija 1932. ob 9. uri, soba št. 84.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 27. maja 1932.
•J;
Sa 43/32—1.	1921
711.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja c imovini Turada Oskarja in Fuchsa Alberta, trgovcev v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 7, registrovanih pod firmo
H.	I. Turad, konfekcija, tekstilija, moda, galanterija in čevlji v Mariboru.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: dr. Jan Juro, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84. dne
11.	julija 1932. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 7. julija 1932. prJ okrožnem sodišču v Mariboru.
Poravnalna kvota: 40%.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. maja 1932.
•5*
Sa 23/32—6	1895
712.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Trautmanom Hinkom, trgovcem v Murski Soboti, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 25-aprila 1932 pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v štirih tromesečnib obrokih; prvi obrok zapade v plačilo po treh mesecih, drugi po šestih, tretji p° devetih in četrti zadnjega dne 12. meseca po sprejemu poravnave.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. UL dne 19. maja 1932.
H5
Sa 14/32-7.	1921
713.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Nedogom Francem, trgovcem v Ptuju, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 12. maja 1932. pred okrajnim sodiščem v Ptuju sklenjena poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 12 enakih zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok za; pade v plačilo en mesec po sklenjeni poravnavi. Dolžnikova žena Nedog Avguština in njegov sin Nedog Fr. ml-prevzemata poroštvo za izpolnitev te poravnave z izjavo po § 60. zakona e prisilni poravnavi izven konkurza. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III-, dne 19. maja 1932.
Sa 5/32—9	1892
<14.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnics Kira-ly Alojzije, modistke in trgovke \ Murski Soboti, je končano.
Bkrcžno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. maja 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 2920/1	1889
Razglas.
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnik odredb (»Uradni list kraljevske banske uprave« štev. 28/125 cd 6. februarja 1930) se razglaša, da je glasom sodbe okrožnega sodišče v Mariboru z dne 27. II. 1931 Kzp. VI. 2033/30 prepovedano Kocbeku Vincencu, pos. sinu, rojenemu 4. III. 1903 v Vukovskem dolu, srez Maribor, 1. b., Dravska banovina, stanujočemu v Vukovskem dolu, zahajati v krčmo za dobo 2 let, to je od
15.	VII. 1932 do 15. VII. 1934.
Po § 268. kaz. zak. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz §§ 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojilom.
Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg,
dne 23. maja 1932.
*
Štev. 205 pr. 32.	1913 3—1
Razpis.
Na osnovi § 21. zakona o bolnicah in na podlagi odloka gospoda ministra za Socialno politiko in narodno zdravje z dne 19. maja 1932., O. br. 9406, razpisuje uprava obče državne bolnice v Ljubljani sledeča službena mesta:
4.	Sedem mest sekundarnih zdravnikov VIII. položajne skupine, odnosno zdravnikov-pripravnikov za isto skupino; s tem mestom je poleg službenih prejemkov zvezana v smislu § 24. zak. o bolnicah tudi pravica do brezplačnega stanovanja s kurjavo.in razsvetljavo ter hrane po režijski ceni.
2. Eno mesto administi.d . ~ga uradnika do VIII. položajne skupine s kvalifikacijo po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih.
3. Eno mesto arhivskega uradnika do X/2 položajne skupine, odnosno uradniškega pripravnika za isto skupino s kvalifikacijo po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih.
4. Eno mesto uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino s kvalifikacijo po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih.
5. Eno mesto tehniškega uradnika kot
tehniškega vodjo do VIII/3 položajne 5kupine s kvalifikacijo po § 45., odstavek 2., zak. o uradnikih, t. j. z absolvi-rano srednjo tehniško šolo, prvenstveno v strojni in elektrotehniki in z večletno prakso. Prednost imajo tisti, ki imajo Poleg tega še prakso v stavbeni stroki. S tem mestom je poleg službenih prejemkov zvezana v smislu § 24. zak. o bolnicah tudi pravica do brezplačnega stanovanja s kurjavo in razsvetljavo ter brane po režijski ceni.
6. Eno mesto zvaničnika-skladiščnika
s kvalifikacijo po § 10. u. z. in z večletno strokovno prakso v poslih skladiščnika. S tem mestom je poleg službenih prejemkov zvezana v smislu §24. zak. o bolnicah tudi pravica do brezplačnega stanovanja s kurjavo in razsvetljavo ter hrane po režijski ceni.
7. Eno mesto služitelja-kurjača s kvalifikacijo po § 11- uradniškega zakona in s predpisanim kurjaškim izpitom; prednost imajo prosilci, ki so izučeni ključavničarji ali monterji.
8. Eno mesto služitelja - vratarja s kvalifikacijo po čl. 11. uradniškega zakona in s potrebno predizobrazb za to službo.
9. Eno mesto služitelja - bolničarja z
dovršeno dvoletno bolničarsko šolo. S tem mestom je poleg službenih prejemkov zvezana v smislu § 24. zak. o bolnicah pravica do brezplačnega stanovanja in hrane.
Službeni prejemki za zgoraj razpisana mesta so razvidni v §§ 22. do 27. uradniškega zakona.
Pravilno kolkovane in po določilih § 3. zakona o uradnikih opremljene prošnje je vložiti pri upravi obče državne bolnice do 1. julija 1932.
Uprava obče drž. bolnice v Ljubljani, dne 28. maja 1932.
St. 140.	1914
Popravek.
V bolnici za duševne bolezni v Novem Celju se vrši dne 18. junija 1932 prva pismena licitacija za dobavo življenjskih in drugih potrebščin zavoda za čas od 1. julija do 31. decembra 1932., t. j. za 6 mesecev in ne za 3 mesece, kakor je bilo v razpisu objavljeno.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 27. maja 1932.
Štev. 1672/E—J.	1918
Razpis dobave.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo:
1. registrirne blagajne za prodajalno mestne elektrarne,
2. računskega pisalnega stroja za tokovne račune.
Ponudbe je vložiti za vsako dobavo posebej do 16. junija t. 1. ter navesti ceno franko Ljubljana, ocarinjeno.
Na ovoju ponudbe naj bo označeno pod 1. »Ponudba za registrirno blagajno« pod 2. ponudba zp računski stroj«.
Dobavni pogoji in ostala pojasnila se dobe v pisarni knjigovodstva mestne elektrarne, Krekov trg št. 10, dnevno med 10. in 13. uro.
Mestna elektrarna si pridržuje oddati stroja komurkoli neglede na najnižjega ponudnika.
Ravnateljstvo ljubljanskega mestnega vodovoda in elektrarne
Ljubljana, dne 30. maja 1932.
H?
Opr. št. 5/32—22.	1916
Razglas.
Pri sreskem cestnem odboru v Ptuju bo dne 13. junija druga dražba dobave
in vožnje gramoza za sledeče ceste:
1. Šikole—Mostečno,
2. Pragersko—Šikole—Hajdina,
3. Jurovce—Majšperk od km 0 do 8,
4. Rogatec—Ptuj od km 12 do 27,
5. Zupečja vas— Št. Lovrenc Drp. kolodvor,
6. Ptuj—Krapina od km 0 do 17,
7. Turniše—Cvetlin od km 0 do 12,
8. Barbara—Okič—Leskovec.
Veljajo dražbeni pogoji prve dražbe,
ki so na vpogled pri cestnem odboru. Dražba se prične ob 9. uri.
Sreski cestni odbor Ptuj. dne 27. maja 1932.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. iss3
Stanje 22. maja 1932.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 2.010,689.363-73 (+12,368.477-49) Devize, ki niso v podlogi 82,498.865"95 (— 2,631.552-19) Kovani novec v niklu 48,126.058"50 (+	412.156"50)
i iemonetizi-
rano srebro 33,907.917-55 Posojila . . 2.348,446.216-84 (+ 1,627.739-99) Vrednostni
papirji . .	27,420.000"—
Prejšnji predujmi državi 1.804,445.572"97 (+ 212.50393) Začasni predujmi gl. drž;
blagajni .	600.000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 79,303.892*10 Vrednosti ostalih fondov ...	2,937.312-23
Nepremičnine ... .	150,825.212 03	(+	166.371-26)
Razna aktiva	75.705.000-— (+20,587 327*15)
7.204.305.412-38
Pasiva	Dinarjev
Kapital	.	.	180,000.000"—
Rezervni
fond . . .	87,246.978-25	(+	242.554‘55)
Ostali fondi	4,467.358*28
Novčanice v obtoku . . 4.904,570.885-—(- 98,158.440-—) Obveze na
pokaz	.	.	662,434.838-93 (+133,936.703-44)
Obveze z rokom .	.	. 1.323,222.247-44 (-	6,104.133-52)
Razna pasiva	102 363.104*66 (+	2,826.339"66)
7.264.305.412-36
Obtok in obveze . . . 6.567,005.723*93 Celotno kritje . . . 36*11°/0 Kritje v zlatu . . . 31 "67°/o
Obrestna mera:
po eskomptu ........................  ,	714%
po lombardu.................	»	« , 9%
Štev. 4211/11.	1884
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za dan 13. junija 1932 dobavo 170 m manesmanovih brezšivnih cevi iz kovnega železa.
Pogoji pri podpisani.
, direkcija drž. rudnika Velenje, dne 21. maja 1932.
Štev. 4343/11.	1912
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 13. junija 1932 dobavo:
300 m2 šip, 3 mm debele in 400 kg steklarskega kleja.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 23. maja 1932.
*
Razpis.
1885
Krajevni šolski odbor v Gorenjih Ota-vah nad Cerknico razpisuje konkurenčno dražbo:
1. zidarskih del,
2. tesarskih del
pri gradnji novega šolskega poslopja, na dan 5. junija 1932 ob 2. uri popoldne v začasni šoli v Gorenjih Otavah.
Podjetniki-interesenti naj se blagovolijo za morebitna predhodna pojasnila osebno javiti pri vodstvu gradnje, učitelju Merviču Metodu.
❖
1923
Razglas.
Služba zdravnika pri krajevni bratovski skladnici v Rajhenburgu. Rok za vlaganje prošenj je podaljšan do 10. junija. Nastop službe preložen na 1. julija 1932.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani.
Razne objave
1903
Vabilo na VIII. redni letni občni zbor,
ki ga bo imela
Jugočeška, jugoslovansko-češka tekstilna industrija, d. d. v Kranju,
v sredo, dne 16. junija 1932 ob pol 12. uri dopoldne v družbenih prostorih v Kranju, z nastopnim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev računskih zaključkov in bilance za poslovno leto 1931.
3. Poročilo revizorjev in sklepanje o poročilu upravnega sveta in revizorjev.
4. Sklepanje o uporabi obratnega uspeha.
5. Volitev treh članov upravnega sveta, dveh revizorjev in enega namestnika.
6. Slučajnosti.
Po § 14. družbenih pravil imajo glasovalno pravico oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Kranju šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delničarji glasujejo lahko po § 18. družbenih pravil ali osebno ali pa po pooblaščencu. Posest desetih delnic daje pravico do enega glaru (§ 16. družbenih pravil).
Upravni svet.
1910
Vabilo k prvemu rednemu občnemu zboru Zadruge za rejo živali plemenite kožuhovine reg. z. z o. z. v Škofljici,
ki se vrši dne 12. junija 1932. ob 10. uri dopoldan v prostorih restavracije »Novi svet« v Ljubljani, Gosposvetska cesta 14
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Sklepanje o računskem zaključku za
1.	1931.
3. Nadomestne volitve članov načelstva in nadzorstva.
4. Sklepanje o izpremembi zadružnih pravil, osobito § 11.
5. Sklepanje o proračunu za tekoče poslovno leto.
6. Slučajnosti.
Škofljica, dne 30. maja 1932.
Načelstvo.
*
Poziv.
1847-3—3
V smislu čl. 243 trg. zak. javljava, da je Portland cementna tovarna d. d. Dovje s sedežem v Mojstrani po sklepu obč-
nega zbora z dne 18. marca 1932 prešla v likvidacijo. Poživljava vse upnike, da se javijo pri družbi.
? javijo pri aruzDi.
Mojstrana, 24. maja 1932.
Likvidatorja.
*	1908
Objava.
Podpisani Franc Dolenc star. iz Stare Loke sem izgubil orožni list, izdan po sreski izpostavi v Škofji Loki dne 4. XI. 1928, reg. št. 254, za 2 lovski puški in 1 pištolo ter ga proglašam neveljavnim.
Dolenc Franc star. s. r.
*
1901
Objava.
Ukradena mi je bila akademska legitimacija filozofske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Stermecki Ljubomira, rodom iz Prvačine. Proglašam jo za neveljavno.
Stermecki Ljubomira, s. r.
*
Objava.
1926
Izgubil sem izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu deške meščanske šole v Brežicah za 1. 1925. na ime: Zorzut Vladimir, rodom iz Kozane (Italija). Proglašam ga za neveljavno.
Žorzut Vladimir s. r.
1876
Računski zaključek tovarne A. Westen d. d., Celje
Aktiva	Bilanca	z dne 31. decembra 1931.	Pasiva
Nepremičnine	 Premičnine	 Blagajna ....... Rimese ........ Efekti		 . Dolžniki	 Zaloga blaga		Din 2.080.000 — 3,931.650-— 222.634-88 3,592-925-— 515.936-20 27,388.151-06 6,105.133-75	Delniška glavnica .... Splošni rezervni sklad . . Posebni rezervni sklad . . Rezervni sklad za dubio-se Renovacijski rez. sklad . . Davčna rezerva .... Upniki	 Prenos dobička iz leta 1930 . 44.566-87 Čisti dobiček za 1. 1931 . 2,775.696-88	Din 25,000.000-— 736.000-— 736.000-— 750.000-— 1,450.000-— 73.051-75 12,271.115-39 2,820.263-75
	43,836.430-89		43,836.430-89
Debet	Račun izgub	e in dobička	Kredit
Odpisi	 Režijski stroški .... Davki in doklade .... Splošni izdatki	 Obresti	 Dubiozne terjatve. . . . Prenos dobička iz leta 1930 . 44.566-87 Cisti dobiček za 1. 1931 . 2,775-696-88	Din 901.277-58 5,788.296-76 2,974.193-48 1,010.168-96 45.243-95 970.278-35 2,820.263-75	Prenos dobička iz 1930 . . Kosmati dobiček za 1931 .	Din 44.566-87 14,415.155-96
	14,459.722-83		14,459.722-83
Ponatis se ne honorira.
Upravni odbor.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani liska in zalagal Tiskarna Merkur x Ljubljani j njen predstavniki Q, Michdlek .v Ljubljani