^ dan rUf° praznikov I-oed daily ___ti. Saturday*. ^•nd Holiday PROSVETA ■ « ■ « * /V • __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški ln upravnlškl prostori: S«57 South Lawndal* A v*. Offic« of Publication: 2607 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwall 4904 .TEAR XXXVIII Cona Hala !• $6.00 BnUrtd as at ST^cSsX of CHICAGO 23. ILL.. TOREK, 19. FEBRUARJA (FEB. 19). 1946 Subscription $6.00 Yearly STEV.—NUMBER 35 rata of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 8, 1917, authorised on Juna 4. 1911 stoj v pogajanjih med Ivtno unijo in korporacijo mi delavski od* naznanil obnovo zaslišanja JUI SE VRA-IAJO NA DELO Mlcb.. 18. febr.—Po-med unijo združenih delavcev, včlanjeno v r su industrijskih organi-'in korporacijo General Mo-glede končanja stavke so v zastoj. Besednik unije jal, da glavna sporna vpra-še niso rešena. 11 F. Dewey, federalni po-ralec, ki je posegel v kon-med unijo in korporacijo, anil odmor, ko se repre-nti unije in korporacije ni-jli zediniti. Izjavil je, da io pogajanja danes obnovilo pa je izrazil upanje, da lo do sporazuma, je, katero je sklical Dewey, udeležili R. J. Thomas, lik unije, Walter P. Reu-podpredsednik unije in vo-stavke, ter C. E. Wilson, inik korporacije. Dewey apovedal dosego sporazuma ija vztraja pri zahtevi, da biti plača zvišana za 19 in [centa na uro. Reuther je po-telegrame vsem krajevnim i s pozivom, naj vztrajajo je posegel v konflikt I njo in korporacijo 29. ja-;kot reprezentant delavnika SchweHenDacna! r | takrat je imel več konferenc rtwti unije in korpo-Pričakuj« se, da bo stav- v kateri je zavojevanih čez 1.000 delavcev, kmalu konča- ■alni delavski odbor je lil obnovo zaslišanja o obutvah avtne unije, da je kor-ija kršila provizije Wag-'*ga zakona glede kolek-:a ugajanja. Besednik od-e dejal, da se bo zaslišanje 'vilo v torek. Murfh. Pa.. 18. febr.—Jek- delavci, člani unije CIO, acajo na delo po štiritedenski. ki je bila končana 1Jl J*1«* po dosegi -sporazu-™ed unijo in korporacijo States Steel. Sporazum zvišanje plače za 18 in pol 1 na uro. Raciji United States Jj?\sledile druge kompeni-v odobritvi sporazuma z united temi so Bethlehem ^ • Republic Steel Co., In-'.StPel Co., Crucible Steel ,n Aluminum Co. of Amerik korporacije United Steel je dejal, da bo vzelo , *!'ri tedne, preden bo ob- * J('klarn«h obnovljen v pol-wLlhs°*u Philip Murray, ) Jeklarske unije in J* "yrel bolj optimistično J* je, da bodo je- Jr prvotno zahtevala teši of ^ za dva dol*rJ« j cent(>v na uro. Pozne- U ? rev'dirala in spre- osebnega Tru- i »S* Oljskega odbore, P^J- zviš. z. 18 in po, 'ri Roosevelt o Dublin ^ »raka. febr._Mrg. irica *°°"VeIt- * )• bila ^ •redov V Londonu, je do- Kis I**** V Dublin je , • nerlma. poročiIo V* * • Seenom T. * p*, ' ^^dnikom Irka ** * bo vrnile do- Zmaga katoliške stranke v Belgiji Socialisti dobili 68 sedežev BruaeU. Belgija. 18. febr.— Desničarska katoliška stranka je prišla v ospredje pri včerajšnjih splošnih volitvah. Dobila je največ glasov, toda iz nepopolnih poročil o izidu je jasno, da ne bo imela večine v parlamentu. Ta stranka vodi kampanjo za po-vratek kralja Leopolda, ki biva v izgnanatvu v Švici, na prestol. Katoliška stranka je dobila 85 sedežev v parlamentu, socialistična 68, komunistična 29, liberalna pa 18. Vodja socialistične stranke je Achille van Acker, predsednik sedanje vlade. Ponovno je bil izvoljen Paul Henri-Spaak, socialist in zunanji minister v sedanji vladi. On je bil izvoljen za predsednika organizacije Združenih narodov na zborovanju, ki se je vršilo v Londonu. Kendidati katoliške stranke so zmagali v mnogih distriktih in celo v Bruslju, trdnjavi socialistične stranke. Volitve so bile obvezne in udeležilo se jih je 2,700,000 volilcev. Ženske v Belgiji nimajo volilne pravice. Nova ustava za . iP^il^l . .. .. r. -4t*.»^V^ Japonsko Britska udeležba v okupaciji Tokio.. 18. febr.—Nova ustava za okupirano Japonsko je sestavljena, se glasi naznanilo. Japonska bo ostala monarhija v smislu drugega člena ustave in cesar bo vladal deželo na podlagi provizij. Tretji član ustave govori o nasledstvu, Četrti pa pravir da ce-ser ne bo odgovoren ljudstvu za svoje akcije. Drževni minister Joji Matsumoto, ki je sodeloval pri sestavljanju nove ustave, je dejal, da členi, nanašajoči se na cesarsko vlado, niso bili spremenjeni. Časnlška egentura Kyodo je izjavila, da je vleda prezrle javno mnenje, za eno pa je napovedala opozicijo novi ustevi. Sko-ro vse jeponske politične stren-ke zevzemajo stališče, da je su-vereniteta ljudstvo. General Douglas MacArthur je naznanil, da je Rusija ime-novala uradno reprezentacijo za mednarodni tribunal, pred katerim' se bodo morali zagovarjati japonski vojni zločinci. Imenovana sta bila generel I. M. Zarjanov in S. A. Golunski. Prvi je član sodišča vojaškega kolegije, drugi pe direktor justič-ne znanosti Sovjetske unije. Prve britske voješke čete so dospele ne Jeponsko. Pozdravil jih je generel MacArthur. On je dejel, de je bilo dostevljeno povabilo Rusiji in KiUjski, nsj pošljeta vojaške čete ne Jeponsko. Kitsjsks se je povsbilu odzvala, Rusijs ps gs je odklonila. MacArthur je odredil ljudsko štetje ne Jeponskem. Pričelo se bo v aprilu. Japonsks vlada bo morale 30 dni po ljudskem štetju predložiti vse podatke glavnemu stanu ameriške okupecij-ske sile. Douglas bo morda nasledil lekesa Washington. D C., 16 febr,-Govorice, de bo predsednik Tru men imenovel Williama O. Dou glese. člana federalnega vrhov nega sodišče, za notranjega taj Domače vesti V bolnišnici Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary čaka operacije Nick Barovec (?), član SNPJ. Isto-tam se zdravi Frank Podgoršek, član KSKJ, oba iz New Dulutha. V isti bolnošnici je že več časa John Kirchar iz Morgan Parka, predmestja Dulutha. Prejeli pakete Lorain, O.—Josephine Mahnic je prejela pismo iz Bezuljaka od brata in aestre, v katerem ji sporočata, da sp iz Amerike prejeli pakete vse v redu ravnb v osmih tednih in da so od veselja jokali. Smrt v Argentini Buenoa Aires, Argentina.—V bolnišnici je 3. okt. umrl Karlo Kocjan, ki je bil par dni prej operiran na slepiču. Star jo bil 41 let in doma iz Doljne Straže pri Novem mestu. V Argentini zapušča ženo in dve hčeri, v starem kraju pa več bratov in sestro. Is Clevelanda Cleveland.—V bolnišnici je po i bolezni umrla Elizabeth Smrdel, rojena Pupis, stara 62 let in doma iz Matinje vaai, fa-ra Slavinja pri Postojni. Tukaj je živela 33 let in bila članica druitva 137 SNPJ ter SDZ. Mož ji je umrl 1942. Tukaj zapušča tri sinove (eden je še v Nemčiji y armadi).~rV ;četrtek je v star^^^B^z^h^' J* važni'1 danem mostu in v Ameriki od 1913. Bolehal je dalj časa in bil plan ABZ. Zapušča ženo, dva sinova in poročeno hčfr.—Joseph A. Siskovich, ki vodi gro-cerljako trgovino v Collinwoodu, je prispovsl $100 zs otroško bol-nišničo v Sloveniji.—Iz bolnišnice se jo vrnile na svoj dom v Collinwoodu Angela Yerak.— Poročili so ae: Ann M. Krneč in Sgt. V. Schultz, Molly Suponcic in Lawrence Smith, Joaephine Laurich in Calvin R. Reichen-bach.—S častnim odpustom se je vrnil od vojakov John Rogel, služIl 4 leta, od teh 14 mesecev v Franciji in Nemčiji.—Sorodniki Pvt. Josephs E. Sintičs so bili obveščeni, ds je on 12. marce 1945 isiubil življenje ne Psclfi-ko je trensportno letelo, ns- Cl< dolgi Kanadski uradnik aretiran v Londonu Preiskava razkritja tajnosti tUfiike bombe Ottawa, Kanada. 18. febr.—Tu je bilo naznanjeno, da je bil kanadski uradnik aretiran v Londonu v zvezi z razkritjem, da so bile tajnosti o produkciji atomske bombe ukradeno in izročene članom misije neke tuje države. Doslej je bilo aretiranih najmanj 23 sedanjih in bivšjh uslužbencev kanadske vlade. ku, loženo z ranjenci, treščilo v morje med otokoma Mindoto in Leytejem. Prvotno je bil naznanjen kot pogrešen. Stol* je bil 25 let. Zapušča ženo, starše, brata in dve poročeni aeštri. Njegov brat Edward je padel v Novi Gvineji v maju 1944. Naznanilo dostavlja, da so bili prizadeti v službi narodnega raziskovalnega sveta, yladne agen-ture, ki skriva tajnosti atomske bombe. Kanadaka vlada je odredila preiskavo. Poročilo pravi, da je dospelo v Ottawo tudi več agentov ameriškega detektivskega biroja iz Waghingtona. Kanadska vlada št ni potrdila in ne zanikala porodila, da ao bile tajnoati produkcije atomake bombe razkrito ruskemu poslaništvu v Ottawi. Identiteta onih, ki ao dobili informacije, bo razkrita po zaključenju preiskave. London. 18. febr.—Laborlt ln član parlamenta L. J. Solley je dejal, da preiakava, katero je odredila kanadaka vleda, da ugotovi, kdo je razkril tajnosti produkcije atomske bombe članom misije neke tuje drŽave, je v bistvu propaganda proti sovjetski Rusiji. On jo je phmerjsl lovu ns čarovnice. Solley je govoril na konferenci, na kateri je bila razprava o znanosti in ljudskem blagostanju. O kanadski aferi je dejal, znanstvenike. "Čimbolj postaja politika naše vlade protisovjetska, tem manj je razumevanja med onimi, ki jo vodijo," je dejal. MTi ne morejo zevzeti znanstvenega stališča v odnošajih^ kar je neverna igre. To se bo morda maščevalo nad nami." Belgrad zahteva izročitev Horthyja Priti mora pred sodišče kot vojni^ločinec Spor med Anglijo in poljsko vlado London, 18. febr.—Med Anglijo in poljsko vlado v Varšavi je nastal spor, kdo naj plača račun za vsdrževsnje poljskih sil. Poljski sunsnji minister Vincent Rzymowski je dejel, ds Anglijs zahteve plačilo za orožje in drugo opremo, katero je dobile od nje. kskor tudi za angleške bombe, katere so poljski letelcl vrgli na Berlin in drugs nemške mests. Masho nacijsko • pobijanje Poljakov Nuernberg, Nemčije. 16. febr. — Leo Smirnov, ruski proseku-tor, je ne obravnavi proti vodilnim nacistom, ki se vrši pred zavezniškim sodiščem, dejel. de so nečisti pobili več tisoč poljskih civilistov samo v Varševi Massker je odredil Hens Frenk. bivši governor Poljske v čssu nemške okupscije. nika. ae vzdržujejo. On nej bi nealedil HaroMa L lekeaa ki je reaifniral zaradi Spore a Tru- manom. _ tu 't4tr Belgrad. 16. febr. — Jugoslovanska komialja za kaznovanje vojnih zločincev zahteva ekstra-dicijo admirala Nlcholaaa Horthyja, bivšega ogrskege regenta, Ferenca Kereaztesa, bivšega notranjega ministra, in aedmih o-grskih generalov, poroče jugoslovanska čaaniška agentura Tanjug. Val ti morajo biti postavljen i pred sodišče kot vojni zločinci. Komisija pravi, da so ti odgovorni za deportacijo čez 25,000 ljudi, med katerimi so židje tvorili večino, iz jugoslovanskih krajev, katere je okupirela ogrska armada, v poljska taborišča, kjer so bili mučeni in umorjeni. Deportacija je bila izvedena v vojnem času. Horthy je bil priča tožitelj-stve ne obrevnsvi proti vodilnim necistom v Nuernbergu, Nemčija. Poročilo pravi, ds je bil izpuščen iz ječe. Jugoslovanska komisija zahteva ponovno aretecijo Horthyje kot vojnega zločinca. Kompanija zahteva vitje cene New York, 16. febr —Chsrles E. Wilson, predsednik General Electric Co., je naznanil, da bo zahteval višje cene ta produkte On ae bo denes sestel s Chester-Jem Bow lesom, direktorjem fe-deralnega urada za ekonomako stabilizacijo Stavka proti kom-paniji, katero je oklicaia unije United Electrical Radio St Machine Workers CIO, ae nadalje-jO. _____________ sestavljanje pogodb za sa-telitne države Pomočniki zunanjih ministrov velesil obnovili delo RUSIJA ZAHTEVA ODŠKODNINO London. 18. febr.—Pomočniki zunanjih ministrov Velike Britanije, Rusije, Amerike in Francije se bodo danes ponovno sestali na konferenci in razpravljali o mirovnih pogodbah za bivše satelitske države nacijske Nemčije. Doslej je bilo izvršenega malo dela v tem oziru zaradi različnih vzrokov in razlogov. Rusija vztraja pri zahtevi, da mora dobiti poverjeništvo nad Tripolitanijo, Italijansko kolonijo v Afriki. Brltski zunanji minister Ernest Bevin se upira ruski zahtevi. Izjavil je že, da bi bil prerezan vrat britakega imperija, če bi Trlpolltanija prišla pod" aovjetako poverjeništvo. Amerika je predlagala, da vae italijanake kolonije v Afriki pridejo pod poverjeništvo organizacije Združenih narodov. Rusija zahteva tudi vojno odškodnino v vsoti $300,000,000 od Italije, dočim* drugi zavezniki trdijo, da Italija je revna in da ne more plačati odškodnine. Več sej pomočnikov zunanjih ministrov velesil je bilo prekli canlh v zadnjih tednih, ker se jih Fedor T. Gusev, ruski poslanik v Londonu, ne bi bil mogel udeležiti. On je bil član ruake dele gacije ne zborovanju Združenih narodov v Londonu, ki je bilo MfcTJtffifcft *adftj! tetrtelr.* ^ Sestavljanje pogodb za Italijo, Rumunijo, Ogrsko, Bolgarijo in Finsko, bivše satelite oaišča, se vfšl na podlagi formule, ki je bila osvojena na konferenci zu-nenjih ministrov Rusije, Velike Britanije ln Amerike v Moskvi. Te bodo predložene mirovni konferenci, ki ae bo pričela 1. maja v Parizu. Na to bodo prišli reprezeptanti 21 zavezniških držav. Georges Bidault, frencoaki zunanji minister, je komentiral akcijo sovjetske delegscije, ki ao js poslužlls vetirsnjs resolucije glede navzočnosti francoskih in britskih čet v Siriji in Lebano-nu. Dejal je, da je bolje imeti organizacijo Združenih narodov a pravico vetiranja kot pa organizacijo, ki ne bi imele to pravice. Ako bo kolektivna zaščita razglašena za Sirijo in Lebanon, naj bi Frapcija prevzela glavno odgovomoet. Francija je dobila mandat nad obema deželema od stare Lige nerodov. Amerika ignorirala obdolžitve Argentina odredila deportacijo tujcev Waahlngton. D. C.. 18. febr.— Uradniki državnega departmen-ta so Ignorirali obdolžitve argentinske vlade, da je Amerika kršila mednarodno pravo in zavrgla politiko dobrega sosedstva z objavo "plave knjige" in dokumentov, da imajo promlnentne osebe v Argentini zveze z nacisti. Neki uradnik je le dejal, "da resnica boli." Zveza za zunanjo politiko je podala deklaracijo, v kateri pravi med drugim, da se bodo vsi poskusi glede vzpostavitve demokracije v Argentini izjalovili, če ne boste Amerike in Velike Britsnlja usoglaslll trgovinskih Interesov. Avtor deklarsclje je Oliver Holmes. "Načelo nevmešsvsnja ovira kolektivno akcijo," prsvl deklaracija. "To načelo Je zde j na preizkušnji v Argentini." Buenoe Airee. Argentina, 18. febr.—Vlsds je zenlltala obdol-žitev ameriškega drlavnega de-psrtments, ds ni izgnsls osišč-nih agentov iz dežele. Izjavila je, da so argentinska sodišča odredila izgon 55 tujcev v zadnjih tednih in da je nadaljnjih 62 v zaporih, "Vlada bo enako postopala napram onim, katere so sodišča oprostila zaradi pomanjkanja evidence, kakor je proti onim, ki ao bili izgnani iz dežele," je lz-jevll ergentinaki zunanji urad. "Akcija je bila podvzete proti več oaebam, ki ao bile na listi, katero le Amerika predložila ar gentlnakl vladi. Obdolžitve ameriškega državnega departmenta, da Argentina Ščiti naciate, ao brez podlage." Egipt dobil novo vlado Protibritske demonstracije v Kairu Ksire. Egipt. 18. febr.—Ismsil Sidky je formiral novo egiptsko vlado, v kateri imajo neodvisne-žl večino pozicij. V svojem govoru je naglasll, da bo vlsds na-daljevela agitacijo za združitev Sudana z Egiptom. Protibritske demonstracije so se obnovile v Kairu. Cez 7000 dijakov z univerze Azhsr je ps-rsdlrslo po glsvnih mestnih ulicah. Slišali so se vzkliki "Proč z Veliko Britanijo!" in "Zahtevamo takojšen odpoklic britskih čet iz Egipta!" Demonstranti so dali razumeti novi vladi, da ne bodo odnehali v kampanji za odpoklic britskih čet iz Egipta Od nje bodo zahtevali, da mora zevzeti bolj odločno stelišče proti Veliki Britaniji. Prejšnje vlada Je resignirsle zadnji petek zaradi pritiska Očitali ao ji med drugim, da je skušale potlečiti protibritske demonstracije. . . Amerika ima še Vi čete v Afriki Ciičilna dela ie niso dovršena Washington, D. C.. 18. febr.— Vojni department je razkril, da je še okrog 38,000 ameriških vojakov v severni Afriki in 9000 v Braziliji. Nahajajo se v krajih, ki so daleč stran od bojnih po-zorišč. Department pravi, da vojaki opravljajo različna dola za glavne atane enot armado ln poveljstvo letelske transportaclje. Ko se je vojna v Evropi širila, je imela Amerika skovo pol milijona vojakov v Afriki. Vojaške posadke so se nahajale v strate-gičnih krajih od Marakecha do Kaira. Amerika ni imela velike oborožene sile v Braziliji. Enote kopne in letalske sile so bile koncentrirane v oBrežnih krajih do poraza nemških in italijanskih čet v Afriki In Siciliji, ker je bila nevarnost izkrcanja sovražnih čet v Južni Ameriki. Ameriški vojaki v Afriki so zaposleni s čiščenjem, zbiranjem orožja in vojnoga materials, ki je ostalo v skladiščih. Tam so tudi ujetniška taborišča, v katerih se nahajajo Nemci in Italijani in katera morajo stražiti. Vojaške čete vzdržujejo tudi letališča, katera je Amerika zgradila v Maroku. Alžeriji, Tuniziji in na Srednjem vzhodu, Ameriški vojaki v Braziliji ao zbrani pri Belemu, Natalu, Re-cifu in drugih letalskih bazah, ki tvorijo člene verige letelske-ga sistema Brazilija je prevzela tri baze in bo tudi oatale v bližnji bodočnosti. Telefonski delavci glasujejo o stavki New York. 16 febr —Clem u-ni je telefonskih delavcev glasujejo glede oklice splošne stavke (•larfvanje je bilo odrejeno, ko je bila zahteva glede zvišanja I plače odbita. združitev katoliških strank na vidiku Naznanilo glaula katoliške akcij• v Italiji PRVI KORAKI POD-VZETI London. 18. febr.—Vprašanje ustanovitve katoliške socialne internaclonale, katero naj bi tvorile katoliške stranke v vseh državah, je sprožil rimski list II Quotidieno, glasilo katoliške akcije v Italiji. List je objavil razgovor s katoliškim politikom Migliolijem, ki se je postavil na čelo gibanja za združitev vseh katoliških strank. Miglioli je dejal, "da bo katoliška internaclonala zavzela mesto poleg komunistične in socialistične internaclonale in sdru-žila vse katoliške stranke In grupe brez razredne razlike. Te stranke imajo močno oporo pri katolikih v mnogih državah." Miglioli jo omenil, da je Al-cide de Gasperi, predaednik italijanake vlade in zunanji minister, vodja stranke krščanskih demokrstov. V Avstriji ims slično pozicijo kancslsr Leopold Figi, ki je vodje kstollšks ljudske strsnke. Ta strsnks js dobila večino sedežev v avstrijskem parlamentu pri splošnih volitvah. Katoliška republlkanaka stranka v Franciji uamorja zunanjo politiko pod vodatvom Georgesa Bidaulta, zunanjega minlatra. Ona Ima 150 aedežev v francoski narodni skupščini in je treta. najmočnejša stranka v Frartcljf, Prva Je komuhlatična, druga pa socialistična stranka. V Belgiji je katoliška stranka vodilna sila v opoziciji. Njeni voditelji napoveduje, da jo bo ljudstvo podprlo pri volitvah in da bo Imela glavno besedo pri formirsnju nove koslioijaks vls-de. Kstollšks ljudsks strsnks v Holsndiji je repreientirsns v sedsnji koalicijski vladi. Maglioli je priznal, da katoliška ljudska stranka v Sloveniji ni preživela triumfa maršala Tita, predsednika jugoslovanske vlade. Dostavil je, da še vedno upa, da bo ustanovljena nova katoliška stranka v Sloveniji, Ruske čete naj zapuste Mandžurijo Komunisti podprli načrt ameriškega poslanika Čungklng. KlteJake, 18. febr. -- Cou Enlaj, vodja kitajskih komunistov, je dejal, da bo dobro za Mandžurijo, če se ruake čete umaknejo iz nje. On se je pridružil onim elementom v Cung-kirigu, ki zahtevajo umik ruskih čet iz Mandžurije. Enlaj je dalje rekel, de komunisti, ki so nedavno sklenili premirje s centralno vlado v Cung-kingu, ne bodo odprto agitireli za odpoklic ruskih čet iz Men-džurlje, podpirali pa bodo nečrt generala Marshelle, emeriškega poslanika v Cungkingu, da se vzpostavi mir. Komunisti ne bodo vodili opo-i/nje proti vkorekenju vlednlh čet v Mandžurijo, da ae vzpoata-vi kitajska suvereniteta, odbijali pa bodo napade. Enlaj je dejal, da je že prišlo do spopadov med komuniatičnimi In vladnimi četami v nekaterih mandžurskih krajih. Vodilni list v Cungkingu je objavil uvodnik, ki izreža upanje, da bodo ruake čete kmelu odpoklicane Iz Mandžurije in da sovjetske vojaške evtoritete ne bodo ovirole vzpostevitvo kitej-ske suverenltete. PROSVETA PROSVETA- THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ ol and published by Slovana National Banafii Society Naročnina aa Zdruiana driava (tiran Chicafs) ln Kanado M-00 na lato. ILM aa pol lata, ti.SO aa čotr« lata; sa Chicago In Cleoro 97JO sa oalo lato. $3 75 sa pol lata; sa inosamstro ff.00. Subscription rates; tor tba U ni tad Stala* (except Chicago) and Canada $6.00 psf.ysar, Chicago and Cicero $7.50 par yaar. forflga countrias $0.00 par yaar^ Can* oglasov po dogovorita—Rokopisi dopisov ln naoaročenih člankov sa na vračajo. Rokopisi litararna vsabina (črtica, porasli, drama, pasmi itd.) sa vrnejo pošiljatelju le v slučaju, te ja prlloiil poštnino ., Advertising rates on agreamsnt.—Manuscripts o t communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, ate., will be returned to sender onl? whan accompanied by sal!-addressed and stamped envelope. Naslov na vsa, kar ima stik a listom; PROSVETA 20&7-M So. Lawndale A v*., Chicago, Illinois u> Datum v oklepaju na primer (February M, 1946), poleg vašega'imena na naslovu pomeni, da vam je s t<*m datumom porekla naročnina. Pono vile jo pravočasno, da se vam list no ustavi. Java naj dobi svobodo! Tam nekje na drugem koncu sveta, na jugozapadnem delu Pacifika ali par tisoč milj zapadno od Avstralije leži precej velik, iti ud kruha podoben otok po imenu Java. O tem otoku pravijo, ua je podoben nekakšnemu raju. Leži v napol tropičnem pasu z večno pomladjo. Narava ga je obdala z zelo rodovitno zemljo, lepimi griči in hribi, z bujnim rastlinstvom, krilatimi pticami-pevkami in drugo naravno krasoto, kakor tudi z rudninskim bogastvom. Na tem otoku, ki bi ga tudi lahko imenovali Rajski otok, živi okrog 60 milijonov ljudi indonezijske rase. Takoj naprej od tega otoju leži otok Sumatra z nekaj milijoni prebivalstva. Glavna "atrakcija" tega otoka je olje—nekaj bogatih oljnih polja z rafinerijami, ki pa so zdaj menda precej razbite. Drugače pa je otok večinoma pokrit z džunglami, v katerih žive fako zvani "divji" rodovi. Toda če so bolj divji kot so na primer njih belokožni evropski gospodarji ali pa japonski imperialist!, ki so jih nameravali izpodriniti, je odprto vprašanje. Več sto milj severno od Jave leži otok Borneo, ki je največji izned teh treh otokov. Pokrit je z džunglami in obljuden z nekaj milijoni domačinov—seveda "divjaki"! Ta otok je silno bogat na olju, Olje na tem otoku jo v par krajih tako čisto, da se lahko rabi na ladjah za kurivo brez vsakega čiščenja, kakor tudi za mo-torske stroje. Tudi na tem otoku so še druga naravna bogastva, po katerih se cede sline vsakemu imperialists Poleg teh indonezijskih otokov je v tem kraju sveta še kakih tri tisoč otokov in otočkov. ★ Do japonske invazije južnega Pacifika je bila gospodar vseh teh tri tisoč otokov, izmed katerih so Java, Sun?^ra in Borneo najbo-. gatejli na svetu, mala Holandska—prav za prav peščica holand-akih imperialistov. Izjema je le otok Borneo, kjer imajo precej velik kos "real estata" in bogatu oljna polja angleški imperialisti. Na vseh teh otokih živi okrog 75 milijonov ljudi. Po nazorih zapadnih Imperialistov so to—"manjvredni" ljudje ali celo "divjaki".5 Zato so se Jim oni postavili za gospodarje, "učitelje" in "rešitelje", ki so jim prinesli "krščansko" civilizacijo. Slučajno so bili ti imperialisti iz male Hulandske, ki šteje komaj sedem milijonov prebivalcev. Indonezijcem so se pred 300 leti postavili za gosfHfdarje s puško v roki in jih od tedaj vedno držali na vajetih, v sužnosti. Kadar so domačini skušali rebelirati, kar so storili večkrat, posebno pogosto pa od 1848 do 1888, so jih ustrahovali s puško in z ječami, vodilne rebele pa pregnali v neprodirne bornejske džungle. To so storili z več kot 2000 rebeli leta 1926, ko so jih izgnali Iz Jave v Borneo, kjer so v džungli mnogi pomrli. Spomnili so se Jih v zadnji vojni, posluli do njih tajno ekspedicijo ter jih lepo prosili, naj se vrnejo nu Javo in organizirajo propagando proti Japoncem. Ti prekucuhi so bili namreč javanski—komunisti, mojstri v propagandi in zagrizeni sovražniki.imperialistov. ★ Kdo bo mogoče vprašal, kako je mogoče tako mali državici kot je Holandska držati 75.000,000 ljudi v robstvu. Saj Holandska ni nobena vojaška niti pomorska sila. Odgovor na to vprašanje je, du..;.j holandskl imperialisti mojstri. Pred vojno so razbobnali štrom sveta, da Je holandskl kolontalt-zem (imperializem) izmed vwh kolonijalnih oblasti najbolj pro-svitljen in da vlada 75 milijonom Indonczov kot dober, moder oče. Stvar pa je bila precej drugačna. Holandskl imperialisti so vladali svojo bogato kolonijalno posest z izredno brutalnostjo. Na eni strani so držali mase v največji ignoranci. Šol jim niso dali skoraj nobenih, oziroma zelo malo. Dokaz temu Je, da Je po .W0 h-nh holandske vladavine 92' J Indonczov nepismenih. Jzšoluli so le toliko ljudi kolikor Je bilo absolutno potrebnih za kolonijalno oblast. fuM ljudem so doli dobre službe, da so jim pomagali driati v robstvu 'in Izkoriščanju ogromno večino prebivalstva. Vsako prizadevanje delavce^ za organiziranje v unijah so v kali zatrli in delavske agitatorje pometali v Ječo. Vladali so z vojaštvom, žandarmerljo in tajno policijo, ki je hitro izsledila vsakega prekucuha. časopisje je bilo pod strogo vladno kontrolo, tako da ni prišla nobena nevarna Ideja med ljudstvo. Vse je Šlo kot po žnorci. Java. Sumatra in Borneo, kakor tudi nekateri drugi otoki, ao bili za holandske in angleške kapitaliste prava zlata jama V letih od IR.1I do 1875 so holandskl imperialisti potegnili iz Vzhodne Indije nič manj kot četrt milijarde dolarjev. Od tedaj je žetev še veliko vet ja in /naša na leto okrog sto milijonov dolarjev. Toliko znaša samo delež holandskih imperialistov. Velike interese imajo v Vzhodni Indiji tudi angleški imperialisti. katerih in-vaaUcije znašajo četrt milijarde dolarjev, holandske pa čez eno milijardo. Razume ar, da nr prvi ne drugi niso Um investirali niti centa U last neg« iepa, marveč an vse te investicije plod izkoriščanja Indonezov Delavce so sijajno plačevali: celih dvajset centov na dan! - * ^ Zdaj se holandkki in angleški impertallatt opirajo s vsemi silami pred izgubo Vzhodne Indije, predvsem Jave. ki je v plamenih velike revolte ln zahteva neodvisnost To partnerstvo med angle-ftjdmi In hoUndakimi Imperialist! pojasnjuj^ sakaj Je Anglija s tako vnemo poslala avojo oboroženo silo na Javo. da prepreči uresničenje Javanske republike Velik škandal je v tem, da to imperialistično nalogo izvaja tako sv a na socialistična" vlada Enak škandal ja tudi dejWvn. da se je prav ta angleška "socialistična" vlada poelužlla Japoncev pri zatiranju javanakih upornikov In Glasovi iz I naselbin ITALIJANSKI TEROR V BELI KRAJINI Virginia, Minn.—Prejela sem pismb iz Gradaca, fara Podzemlje, Bela Krajina, katerega je pisala moja nečakinja Tilka v imenu moje sestre in svaka Janeza Krbavca. Pismo se glasi: "Ljuba teta in ostali! Po dol gem času se Vam javljam in pišem v imenu vse družine. Vašega pisma smo bili jako veseli in vse razumeli, kar ste pisali. Odkar si nismo pisali, se je marsikaj spremenilo. Dam Vam vedeti, da sem izgubila moža in sina. Mož je padel v vojni junija meseca 1942, sinček pa je meseca junija 1944 v bližini doma našel bombo, katera ga je na mestu raztrgala. Bilo mu je deset let. Imam še enega sinčka Tončka, ki je sedaj v desetem letu; On je zelo dober deček in nam je vsem v tolažbo. Ignac je še živ, a je že tri leta v postelji. Leta 1941 se je namreč zelo prestrašil vsled groznega streljanja. Tudi slabo vidi in hrbtenica se mu je že čisto skrivila. Star je že 821et in je velik revež. Ate pa je star 70 let in je slab in izčrpan. Tudi mama boleha in je bila skozi vse leto v postelji, sedaj pa se je toliko popravila, da je pokonci, vendar pa slabo vidi. Stara je 63 let. Radi bi znali, kako smo preživeli to grozno vojno. Dne 8. maja 1. 1941 so vkorakali Italijani v naš kraj in začeli tako grdo postopati z rrtffodom, da smo se vsi tresli pred njimi. Takoj so pričeli preganjati prebivalstvo, najhujše pa je bilo ponoči, kajti so kar vdrli v hišo, zahtevali hišnega gospodarja in sinove, nato pa jih mučili in ubijali ali pa odgnali v zapore, pa Če so bili krivi aH pa ne. Mnoge pa so pognali lagarje, kjer so umirali od mraza in gladu. Srečen je bil tisti, ki jim je pobegnil v zeleni gozd. Na dan sv. Ane 1. 1942 je bil dan grozote, pravi sodni dan. te zjutraj ob treh so pričele žvižgati granate in vsaka vas posebej je bila obkoljena od italijanske vojske, tako da ni mogel nihče pobegniti. Drugega nam ni bilo na misli, kakor da je konec življenja za nas. Začeli so bitko proti ljudem, ki niso imeli orožja. Gradac je bil kakor ena goreča baklja. Ljudje so vpili, klicali na pomoč, toda nihče se ni smel ganiti z mesta, kakor da smo bili pribiti. To je bil jok in škripanje z zobmi! Hiie so gorele, prebivalstvo pa so gonili v omrežene prostore, še isti dan pa so jih zaprli v svinjske vagone in odpeljali neznano kam. Samo neko 16-letno dekle je skočilo v temi v vodo. Vsi so mislili, da je utonilo, a je odplavalo na drugi breg ln poneslo Žalostne pozdrave partizanom v »»leni gozd. Italijani so posebno požigali hiše tistim, od katerih je bil kakšen član pri partizanih ter družine odgnali. S tem pa niso prenehali s terorjem, temveč pobijali ljudi, sture in mlade. Italijani so mislili, da bodo s tem ustrašili našo partizansko vojsko, a so se zmotili. Leta 1942 se nismo smeli ganiti iz hiše od štirih popoldne pa do sedmih zjutraj. Ako smo hoteli iti na njivo, smo morali dobiti dovoljenje in spremljala nas je vojaška patrola. Vse to smo morali prenašati radi naših partizanov, kljub temu pa je narod r lakiral življenje ln skrbel, da nlao bTU partizani Učni. V temnih-nočeh so se ljudje pls zlil k njim In oni do nas. Gorje, če U o tem zvedeli Italijani. Ako pa kdo ni bil s partizani, so slednji prišli ponoči v vas in ga odpeljali v gozd. To ni bila vojna, ki bi imela bojno črto, temveč je bilo vse bojno polje. Ni bilo vasi ne hribčka ne doline ne gozda ne njive, kjer ne bi žvižgale krogle in granate ter prežal sovražnik. Na tik>če ae-roplanov je brnelo y zraku vsak dan ter so razbijali večja po-slopja, križišča, mostove in utrdbe. Samo v Gradacu je čez 40 žrtev. Ko je odšla sovražnikova vojska, je prišla naša iz gozdov in ponovno se je pričel boj proti onim, ki so bili proti partizanom. Pomanjkanje je še vedno veliko. Narod je popolnoma nag in če ne bi bili Amerikanci tako dobri, bi že vsi poginili. Naša hiša ni bila uničena, ker nismo imeli nikogar v partizanski vdjski. Ate je bil že prestar, moj mož pa je bil že prej odsoten. Draga teta, vprašali ste za Južnove. Stric je umrl spomladi 1. 1942, doma pa je ostala teta, sin Janez in hči Anica. V tistem letu meseca junija pa so prišli ponoči partizani, zvezali sina Janeza in ga odpeljali, odkoder se ni več vrnil—siromak gotovo ni toliko zagrešil, saj smrtne kazni ne. Teta in Anica sta od samega strahu zbežali v Ljubljano. Tam sta poročeni Bara in Pepca, ki pa sta sedaj obe vdovi. Pepci so ubili moža belogardisti. Marič-ka pa je v samostanu pri Zagrebu, sedaj pa je pisala, da bodo razpuščene. Teta in Anica sta se povrnili iz Ljubljane, toda ne na Dobra-vice, kajti Gornje in Doljne Do-bravlce so popolnoma požgane in uničene,, zato je teta šla na Vranoviče k Štefanovim, Anica pa je bila med vojno pri nas. Teta je nato šla stran od brata v župnišče v Podzemlje in tam umrla v začetku tega leta. Anica pa se je poročila tu. Njen mož je služil v naši vojaki, sedaj pa sta na Štajerskem« Je zelo dober mož. yprašali ste, če je še živ Koloričev brat Brat od Bare je še živ, ali je velik revež. Sin se mu je dvakrat oženil, tako da so dvoji otroci pri hiši. Brat Jože pa je ostal sam z drugo sinaho in deco. Sina pa so mu ubili Italijani v bližini doma, drugi sin pa je bil poročen na Grmu, a je bil tudi ubit., , V vasi Geršiče so vsi mladeniči in gospodarji pobiti, ostala sta samo starejši Kralj in njegov sin, ki^e bil v Nemčiji. Vsi ti so končali mučeniške smrti. Nekaj so jih odgnali v taborišča, kjer so pomrli od lakote, druge pa so Italijani odvlekli v bližnje postojanke ln jim s puškinimi kopitarni razbili giaveL štrli noge in roke, trupla z bajoneti se-sekall, nato pa so pozvali njih sorodnike; naj jih pokopljejo — Dragi Amerikanci, samo pomislite, kako silno so krvavela srca žen, mater, očetov in otrok, ki so morali gledati žrtve in niso smeli niti jokati za njimi. Taki krvoloki kot so bili Italijani, niso bili niti Turki. Z Italijani so bili naši pobožni ljudje in so se zvali beli. Vsem tistim, za katere so vedeli, da jim nasprotujejo, ao požgali hiše in so prav tako ubijali kot Italijani. Ali zmaga je končno na tej strani, kajti tudi Bog je ljubil pravico In pristopil k partizanom. Narod je doprinesel in bo tudi v bodočnosti, dokler ne doseže cilja, za katerega je dal toliko življenj. Belogardisti, kateri se niso podali, ao pobegnili z našim ško- Ijubiteljev svobode. V svoje imperialistične namene se je poslu-žtla istih Japoncev, katere na Javi "razorožuje". Pri tem "razoro-ževanju" so angleške čete napravile tudi nek^J Lidic na Javi. in to člato po nacijakem receptu in metodah. Pri vsej tej imperialistični igri ima zelo umazane roke tudi ameriška vlada, ki je holandakim In angleškim imperial is to m dala vso podporo, ne samo moralno, marveč tudi v veibanju holandskl h marinov na ameriških tle)i. v oroiju. strelivu in transported j i. S pomočjo Amerike sta Bevin ln holandskl zunanji miniater KIeffens v varnostnem svetu Zveze narodov sicer potlačila rusko zahtevo, da se pošlje na Javo preiakovalno komisijo Ampak moralno s tem sigurno nista zmagala. Na drugi strani pa se je Ru-• sija s tem bojem pnatavjla odprto na stran vaah kolonijalnih narodov proti imperialističnemu izkoriščanju. fom Rožmanom v Rim k sv očetu Val ti so bili izdajalci naše-ga naroda, zato je bila p* primo-rana in dolžna zgrabiti za orožje tudi naša žena jn mnoge so se borile skozi vso vojno. , Vprašali ste za Vranoviče. Mnogo fantov je bilo tam ubitih, požgano pa k sreči ni bilo. Brat od Bare Svajgarjeve ni več živ. Umrla sta oba 1. 1940, otroci pa so se poročili. Na domu je sin z ženo. Danes je 10. decembra in prejeli smo vaše preljubo darilce in jokali smo se od samega veselja. Zelo ste nam ustregli, ker smo zelo potrebni. Res da prihaja pomoč skozi Rdeči križ, toda vsi je še ne dobe, ker je mnogo družin, ki so zelo potrebne in najpotrebnejši pridejo prvi na vrsto. paket je prišel v redu in najbrže ni bil nič odprt. Naša Marička je tudi vdova. Njen mož je bil ubit v Zagrebu prvi dan, ko se je pričela vojna ž Nemčijo in Jugoslavijo. Njen sin je bil v partizanski vojaki, a je prišel zdrav domov. Ima dva sina in dve hčerki. Sedaj pa zaključujem in Vas vse skupaj pozdravljam V imenu družine Krbavec." Silno je trpel naš ubogi alo-venski narod v tej vojni, a končno pa si je izvojeval svobodo, Ker pa živi v velikem pomanjka nju, mu moramo vsi pomagati, da se bo zopet postavil na noge in zacelil strašne rane, ki so mu jih prizadeli tujci in domači iz dajalci. Barbara Matkovich* PISMO V URADU A. D. NI NAŠE Salem, O.—Že večkrat sem bila od čitateljev Ameriške Domovine opozorjena, da ima moj mož Jacob Mihevc pismo v uradu A. D. Sporočam, da je bilo tisto pismo nam dostavljeno, ali nam ne pripada. Logatec, Notranjsko, je rojst na vas mojega moža, kjer pa je več družin, ki se pišejo Mihevc. V pismu se glasi, da je Jacob Mihevc prišel v Ameriko t. 1911, podpisana pa je Marija Zelene. Pismo smo vrnili uredhištvu A. D. Moj mož je prišel v to deželo L 1908. To sem zato omenila/ da ne bodo tisti mislili, ki me obveščajo o tem pismu, da imam sorodnike med belogardisti. Ob tej priliki prosim, ako ima kateri kakšno Adamičevo knjigo, ki jo je že prebral, da bi jo meni poslal, kajti moj brat me prosi, da bi mu poslala kakšno Adamičevo knjigo. On se zelo zanima za Adamiča, kajti angleščino zna dobro, ker je pohajal v Londonu v šolo. Pravi, da jih je imel, a so mu lih vse ukradli. Moj naslov je R.T>. 1, Salem, O. Frances Mihevc. NA DELU ZA STARO DOMOVINO Witt. 111.—Vai smo pričakovali, da se bodo po končani vojni svetovne razmere izboljšale, toda doživeli smo veliko razočaranje.. Namesto da bi se razmere izboljšale, pa so se poslabšale, posebno za delavski razred. Radi rastoče draginje so nastale velike stavke. Največje razočaranje f>a smo doživel^ ker smo mislili, da smo v tej zadnji vojni porazili fašizem in nacizem, sedaj pa vidimo, da ni bila večina za poraz naclfašizma, temveč jim je bilo v prvi vrsti za velike vojne profite, katere so jim nagrmadili delavci s tem, da so trdo garali. Kakor hitro je bila vojna končana, je ameriška reakdja zagnala velik krik, da se je treba pripraviti na tretjo vojno proti Rusiji. Ta reakcija vidi v Rusiji največjo nevarnost, zato danes gonijo veliko propagando proti njej in proti vsemu, kar diši všaj malo po delavskem napredku. Tudi čislanega maršala Tita napadajo in mu predbacivajo dlk-tatorstvo in vse najgrše stvari, ki si jih morejo izmisliti. Seveda, ako bi bil U slavni junak pripravljen sprejeti blagoslov od rimskega papeža ali pa od Škofa Rožmana, bi bilo vae v redu Ce pa bi se tudi poklonil mlademu kralju Petru, bi bil deftelen velike pohvale od vae reakcije K sreči so danes tudi nam dobro znane razmere v Jugoslaviji ln vidimo, da je jugoslovanski narod izbral najboljšo pot « tem. da sledi Titu. ki je pripeljal narod do prave svobode. Via, kar danes potrebuje jugoalovanaki TOREK, 19 FEBTm^. y ta* *vrst in trd glas začela v angleščini, nato oprostila in rekla, da vori* svojem jeziku ,„ vala v srbo-hrva*,m * lo dobro obvlada 0 Ko je govorila, je vlad*]*, tišina, da bi slišali iglrJL padla na tla, kar Je dob,*1 bilo občinstvo ginjenot e interesirano, kaj W ** partizanka Nada Gov^ čela: "Cenjeni tovariš, J , rlšice! Prinašam vam 11 od vaših dragih sorodnik^ jateljev in znancev iz vseh' trggv in mest naše in v J ve svobodne jugoslovanske - . .Publike. Pred odhodom v A pagando proti naši pomožni ak- 'riko so nas ljudje d •_ IZ WHITE VALLEYJA White Valley, Pa^-Mnogo pisem je bilo že priobčenih v naših časopisih, v katerih smo či-tali o grozotah, ki sta jih povzročila Hitler in Mussolini v Jugoslaviji. Toda ne samo Hitler in MusSolini, ampak tudi vsake vrste švabobranci, belogardisti in domači izdajalci. Pisma iz Poljanske doline in Gorenje vasi so pa jako redka. Sodim, da je bijo tam veliko Šva-bobrancev in belogardistov, ker do sedaj je bil le redki glas oc tam. Želim, da bi jih tisti, k bi dobili pisma iz Gorenje vasi ali okolice, priobčili v Prosveti, kajti iz pisem hiti;o razvidimo, kdo je bil domobranec oz. belogardist in kdo partizan. Neka ženska iz Minnesote je pisala miss Šprohar v Delmont, če sem. jaz prejel kakšno pismo iz Gorenje vasi. Ne, jaz do sedaj nisem prejel še nobenega glasu. DotiČna ženska je vseka kor doma iz Gorenje vasi ali okolice, zato bi želel, da bi mi dala vedeti, kdo da je. Zadnjič sem poročal, da bomo v White Valley ju in okolici zbirali obleko in denarne prispevke za Jugoslavijo, toda ne za belogardiste. Kolekta je jako dobro izpadla in v kratkem bom poročal imena darovalcev. .. Jurij Prevlc. DELEGACIJA JUGOSLOVANSKEGA RDEČEGA KRIŽA V DETROITU Detroit, Mich.—V nedeljo, 27. januarja, je bil sklican jugoslovanski shod v Rumunski dvorani. Dvorana je bila natrpana občinstva. V tej dvorani sem bil že večkrat, a nikdar nisem videl toliko občinstva kot to pot. ■ Slovenci smo bili prilično dobro zastopani, vendar pa nas bi bilo lahko velikp več, ako bi bilo med nami več zanimanja in usmiljenja za naš trpeči narod. Na odru je bilo več uradnikov in zaatopnikov društev In organizacij ter zastopniki Rdečega križa Jugoslavije. Nastopili so tudi govorniki od CIO in koncil-man detroitske mestne administracije. Nisem vedel, da Američani tako dobro poznajo Jugoalavijo in čislajo njeno herojsko borbo. Vsi ti govorniki so apelirali na občinstvo sa pomoč trpečemu jugoslovanskemu narodu. Pred mikrofon je stopila zastopnica Rdečega križa Jugoslavije Slovenka Nada Kaigherje-va. Ženska je majhna, rdečih lic. gostih kodrastih las, polna navdušenja, močne energije ter vseh krajev, naj nikar ne „d bimo pozdraviti naših Ar kancev." Nato nam je pripovedov; borbi partizanov in groznih kah, skozi katere je šel ju*« vanski narod. Ker se je* nahajala med partizani, je njeno poročilo toliko bolj mivo in resnično. Povedala da si v Ameriki sploh ne r mo predstavljati, kaj vse tam godilo. Ženske so bile tako v borbah kot moški mnogih primerih celo bolj ne kot moški, ker so mo skrbeti za ranjence in za ot posebno za tiste, ki so ostali staršev. Razlagala nam je ljenje Primorcev, kateri so _ li 25 let pod fašistično pet! njihovo borbo za osvobojen Bil sem že na mnogih sho ali ta je bil res nekaj izredo Marsikomu se je zasvetila v očesu in Nadine besede so vse prepričale, da je šel j slovanski narod skozi nepo| trpljenje. Govorila je nad uro, vendar pa bi jo kar ni poslušali. Za Kraigherjevo je nasfc dr. R. Neubeuer, partizan zdravnik. .Tudi on je najp govoril v angleščini, potem v srbo-hrvaščini. V stari doi vini je imel zelo odgovorno sto, zato so mu tamkajšnje mere dobro poznane. Pripo doval nam je težave, ki so imeli zdravniki, kajti ranj in pohabljence so morali viti tako rekoč brez zdrava ga orodja in aparatov, ke Nemci in Italijani vse poki in odnesli. Ranjencu so m< nogo odrezati z navadnim no in žago, ker ni bilo drugih strumentov na razpolago. J težje pa je bilo, ker so se mo neprestano skrivati v jamah gozdovih in prenašati ranj« v druga skrivališča, kadar so stale nevzdržne pozicije. N« so 4000 bolnikov preselili v no goro. Imeli niso nobene o| me in prenesti so jih morali hrbtih; med potjo jih je umrlo. Dostikrat niso po v« den jedli in bili po dva rt brez soli. Dr. Neubauer je povedal, je Jugoslavija izgubila v za* vojni milijon in sedem sto ti življenj. Ako bi Amerika« bilo toliko življenj proj>orcian no, potem bi bilo milijon žrtev. Dalje nam je dr. Neu pripovedoval, da žrtve še v padajo vsled lakote in a Kar jim niso okupatorji pok* li, jim je pa lanska suša umčt" in licer 60% pridelka. Dejal tudi, da jim bo letošnja zima brala najbrže 20,000 življ^ Govornik je tudi poudaril, da prosijo nas pomoči, ker ie dr zavedajo, da smo preprosti lavci, ki moramo služiti kruh z rokami, če pa more kaj pomagati, bodo s hvale« jo sprejeli in živež, oble« druge potrebščine pravično • delili med najpotrebnejše sti, ki pa nam ne bi zaupali, nikar nič ne darujejo. Oba govornika sta nam in prepričevalno dokazala, *Siu ke, Hrvatic? in Si! kfcjt P^ le skupno večerjo v SI v^ narodnem domu v poča^ J-Kiaigherjevi. Mary R*ntp v lepem lA jedrnatem IJ^J zdravila v imenu jugoslnva^-2ena v Detroit« NadaJW in vie očarala s svojinu M vimi besedami Vsi nosni na našo junaki zanko Kako globok vUf£ pravila na vse navzoč * • (Dalj« m «trwU 'esti iz nove, prerojene lovenije in Jugoslavije rt list' Is A o USTANO- jtfffls«« rt i Za podaja federalne a \lmenTe se ustanavlja Slovenije a se- Zr, v Ljubljani. a. 2. D*** DržavBej£ L Slovenije je: a) /»»ganje ^n h Svin, šolskih knjig Kb) izdajanje dokumenta gradiva, knjig, casopi-K in dragih pubhkaci, Ltvene, politične, kulturne etniške vsebine. 3 Osnovna glavnica Dr-založbe Slovenije, ki ]0 Narodna vlada Slovenije. 1000.000 din. O poveča-"osnovne glavnice in o otvo potrebnih kreditov odloča Vr za prosveto v sporazu-predsedstvom Narodne Slovenije I 4 Založba je oproščena 'vanja vseh državnih dav-Zanjo ne veljajo odredbe riavneni rrčunovodstvu. h 5 s čistim dobičkom Dr-Žaložbe Slovenije razpola-Binister za prosveto v spora-s predsedstvom Narodne de Slovenije 6. Državno založbo Slove-upravlja ravnatelj, ki je Irejen "ministru za prosveto. vnatelj zastopa Državno žabo Slovenije na zunaj in pod-je zanjo obvezne listine. ki jih bo Državna založba ivenije izdala, izbira' redak-u odbor. Ravnatelja Držav-založbe Siovenije in člane nega redakcijskega odbora i-uje in odstavi j a minister vete v sporazumu s pred-stvom Narodne vlade Slove-ravnatelj Državne založbe ivenije je pc svojem položaju redakcijskega odbora. .7. Državna založba Slove-mora objavljati mesečni ka-(vseh novih izdaj, tiskanih oranlju federalne edinice Nrije. Zato so vsi založniki iinih in drugih publikacij ini pred prodajo javiti Držav-zalozbi Slovenije vse potreb-podatke o avtorju, naslovu in čaju izdanega dela, da jih ta avi v svojem mesečnem ka-■VL 1.8. Nadzorstvo nad Držav-založbo Slovenije opravlja ister za prosveto, ki tudi v razumu s predsedstvom Na-ne vlade Slovenije odloča o i ukinitvi 9. Minister /.a prosveto bo pisal podrobnejše odredbe o anizaciji in poslovanju Dr-ne založbe Slovenije kakor o sestavi redakcijskega od- 10. Ta .iredba stopi v ve-901 dnem objave v Uradnem IL •jubljana, 31. julija 1945. Boris Kidrič 1.* r. »nister za prosveto: dr. Ferdo Kozak 1. r. SO TEGA NAVAJENI . . . 's> tisti, ki imajo opravka pri "*nem narodno osvobodilnem *>ru. oddelku za notranjo u-lahko opazijo nešteto '•cev pred vrati stanovanjih urada. Dolga je vrata • si potrpežljivo čakajo tudi cele uro „ se ne hudujejo ^ Po dolgem čakanju urad-razloži, da zaenkrat še ni je velika stiska, naj še 'P"trpijo. Molče, sklonjeni ttcajo urac -nu, navajeni ao Wi, bodo že še malo potr-Fnšh s,j ,z nemške inter J k " dnevno gledali "»■v obraz, morda so prišli od 2Sin"v - so prav tako I 1 fn.rti v obraz in pfenoče-r'*stHo r, ,či na mrzlih, go-^ :,h v blatu in sne L, ' s" Prenašali vse te-"^t sa) so vedeli, da trii * VHik« cilje, za rešitev £^movir.t Pa tudi danes . ' trpeti, če to j^jo koi it« naše izmučene gM* popravljeni trpeti za *uL "tov, stremuhov ' ^ ln prav imajo darovalcev srečamo tj. '*kih vagonih, ba-^ ; totorih in mnogi r'""'-j niso vložili za v"> Svojih starih 'P" me nimajo več, vse jim je oropal in uničil okupatorski bes. Na stanovanjakem uradu pa čakajo tudi taki ljudje, ki niso bili v internaciji, ne v partizanih, ki najbrže še niso prenočevali v živpjskih vagonih. Ti bi si namreč hoteli izboljšati svoje stanovanje, ker jim 3 do 4 sobe ne zadostujejo več. Živčni so, hoteli bi mir in ne prenesejo, da bi še kdo drug spal v isti sobi. Tudi jim stanovanje, v katerem so že po 6 in še več let, ne it-streže več, ker je preveč pre-oddaljeno od njihovi zaposlitve. Ti pa niso navajeni trpeti in potrpeti kakor oni prvi. Zato se v vrsti prerivajo in prepirajo, ker hočejo biti prvi, zelo se jim mudi domov v udobno stanovanje. Ne zapuščajo urada molče, temveč se razburjajo in celo preklinjajo, čc-š kakšna demokracija je to, da jim stanovanjski prad pošilja v sobe, v katere sami morda ves teden stopili niso, ljudi iz internacije. Navedel bom samo en primer, ki se je dogodil nedavno na stanovanjskem uradu. Stanovanjski urad je bil obveščen, da ima dr. Trtnik Albert, zdravnik na Aleksandrovi cesti, stanovanje, v katerem bivajo samo tri osebe. Po predpisih zakona o stanovanjih je urad odvzel odvišne prostore, ter jih nakazal družini, ki je bila brez stanovanja. A že naslednji dan je prišel v urad g. dr. Trtnik, ves razburjen, kako je vendar to mogoče, da se njemu odvzame soba. Ko ga je u-radnik skušal pomiriti in mu razložil veliko stanovanjsko stisko. saj je mnogo primerov, ko v eni sobi spi po 6 do 10 ljudi, mu je ta odgovoril: "Oni so na to navajeni m lahko potrpi-jo! ..." Torej—kdor je navajen trpeti, naj trpi danes in včeraj in jutri in zmeraj! • ^ Nisem nameraval te zadeve obesiti na veliki zvon, fca sem' prav te dni zvedel, da je g. dr Trtnik referent za socialno skrbstvo v uličnem odboru in da se je prav on v nekem primeru izkazal za delo "socialnega." Nedavno je težko zbolel tov \Tovk, čevljar s Starega trga. Bila je pozna nočna ura in deževalo je, čevljarjeva hčerka je v skrbi za svojega očeta hitela po zdravnika. Dolgo je zvonila na stanovanju g. dr. A. TrtniJ^a in končno se je le zasvetila luč. Odprlo se je okno in ker je deževalo in pred vrati ni bilo avtomobila, ampak le premočeno dekle, se je okno zaprlo in je luč ugasnila. Odveč bi bilo tu govoriti o naših partizanskih zdravnikih, ki ao o vsakem času in ob vsakem vremenu prehodili na desetine kilometrov z ranjenci na ramah, irt o vseh zdravnikih, ki nesebično pomagajo svojemu bližnjemu. Čudim se le, da je tak človek referent za socialno skrbstvo. Jo4t- stveno prosvetnem delu na deželi, dr. Janez Marinčič o temi "Vojna in živčne bolezni." Dr. Ivo Pire je prispeval članek "Za nas gre. na nas je," dr. Ljude-vit Merčun pa "Vrnimo interni-rancem zdavje!" Dr. Franc Če-lesnik govori o temi "Žariščna infekcija in zobozdravstvo," dr. Tavčar-Konvalinkova pa o varstvu in prehrani dojenčka v poletnem času. Številko zaključuje članek mr. pharm. Janeza Kromarja o zdravilnih rožah. Priložen je originalni lenorez Alenke Gerlovič-Glovočnikove "Kolona z ranjenci." ZGLEDNO DELO BOLNIČARJEV RKS Naš narod ima polno preprostih, toda za vse dobro res vnetih ljudi, ki vse svoje življenje požrtvovalno delajo za napredek celote, čeprav nimajo sami nič od tega in čeprav dostikrat za svoje delo žanjejo nehvalež-nost. Med te za celoto vedno delovne ljudi je treba šteti tudi bolničarje Rdečega križa. Strokovno odlično usposobljeni o-pravljajo prostovoljno in požrtvovalno svoje delo. Vedno pripravljeni pomagati, žrtvujejo svoj prosti čas dostikrat zaporedoma vse nedelje in praznike, če je treba odvrniti nesrečo ali pa jo omiliti. Mestni odbor RKS za okrožno mesto Ljubljano ima svoj bolni carski odred. More se reči, da odred dobro deluje. Stalno se prirejajp številni učni tečaji in strokovni sestanki, da je kadar bolničarjev vedno popoln in na višku svoje strokovne usposobljenosti. Kako vneto je delo bolničarjev kaže najlepše to, da so aamo ljubljanski bolničarji od osvoboditve pa do danes žr tvovali za blagor celote od svojega prostega časa skoraj 20 tisoč delovnih ur. Bolničarji Rdečega križa po magajo povsod, kjer je njih pomoč potrebna. Sodelovali ao pri prevozih repatriirancev, pomagajo pri -zdravstveni službi ter sodelujejo pri vseh večjih prireditvah. Vedno pripravljeni po-magati, to je geslo in pravilo bolničarjev. Tudi v Tednu Rdečega križa je pomoč bolničarjev za Rdeči križ zelo prizadevna. Pobirajo prispevke, nabirajo nove člane ter delajo za Uspeh prireditev Tedna Rdečega križa. V polni meri zaslužijo, da naš^ javnost prizna njih požrtvovalno delo. Najlepše priznanje pa jim izreče, če čim bolj pomaga, da bo doseglo njih delo za Rdeči križ čim večji uspeh. Hii Nil NOVA ZDRAVSTVENA REVIJA Izšla je piva številka revije "Priroda, človek in zdravje," mesečnika za zdravstvena vprašanja, ki ge izdaja oddelek za zdravstveno prosveto pri mini strstvu za narodno zdravje. Na men in progrem nove revije je nakazan v uvodu, kjer pravi u-rednikr "Na pragu novih dni slovenske zgodovine smo začeli z izdajanjem mesečnika, ki naj pomaga širiti zdravstveno prosveto v vse plasti slovenskega naroda. Obravnavali bomo i njem vsa vprašanja, ki zanima jo našega človeka, posegli pa bomo tudi v skrivnostno snova nje prirode, saj ao njeni zakladi neizčrpen vir človeškemu zdravju. Liat bo opremljen s slika mi, prinašal bo zanimive, sodobne članke in si je v U namen zagotovil lepo vrsto uglednih so-delevcev." Tej obljubi' ustreza že prve številka, ki prinaša na dveh po. lah (32 straneh) res že vrsto ze-nimivih člankov. Na prvem mestu je natienjena črtica Ladiala-va Klaute "Videl sem dolg. ču d en sprevod," odlomek iz nem ške novembrske ofenzive 1*4' Dr. Dušan Reja piše o zdrav Sanitetni odeek Rdečega krlša Sloveolje Glavni odbor RKS pa tudi vsi okrožni in okrajni odbori RKS imajo svoj sanitetni odaek, čigar glavna naloge je, da akrbi v svojem okolišu za ljudsko zdravje. Zlaati velike je delavnoat sanitetnih odsekov ob izbruhu e-lementarnih nesreč in nastanku epidemij. Nadalje pomagajo ti odseki jugoslovanski armadi pri negi njenih bolnikov, pomagajo pri akcijah v korist vojnih ujetnikov; sodelujejo pri zračni in protiletalskih zaščiti civilnega prebivalstva, dajejo aktivno pomoč v boju proti jetiki in drugim nalezljivim boleznim. V U namen ustanavljajo ambulante, deČje domove in tudi bolnišnice. Takoj po ustanovitvi RKS ao začeli sanitetni odseki s svojim koristnim delom. Na osvobojenem ozemlju so takoj nudili prvo pomoč. Zlasti intenzivno je bilo delo sanitetnega odseka pri glavnem odboru. Tako je U izdal iz svojih skladišč veliko ambulančnega materiala, 2701 zdravniški instrument, 12.601 kosov in 2464 metrov obvezilnt-ga materiala, 17,715 škatlic cevk. ampul, tablet, 148.558 litrov in 602.55 kg raznih zdravil. Tudi sanitetni odseki okrožnih in o-krajnih odborov so izdali zelo mnogo sanitetnega blaga RKS ima danes 25 rešilnih avtomobilov za prevoz bolnikov (avtomobili poklicnih reševal cev tu niao všteti). Dalje ima 21 ambulant, 7 reševalnih postaj. Sanitetni odseki redno pri rejajo tečaje ze izvežbanje bolničarjev. Sanitetni odsek Glev-nega odbora pripravlja knjige o samarijanskih tečajih in knjigo o negi dojenčkov Ni dvome, da bo delo sanitetnih odsekov še bolj uspešno, če bo vsak Slovenec izvršil svojo dolžnost do Rdečega križa. V Tednu Rdečega križe ae zavedajte tega vai brez izjeme! —Po Slov. PROSVSTA Ob 25. obletnici Rapalla Dne 12. novembra 1920 ao v Rapallu takratni predstavniki Jugoslavije in Italije podpisali pogodbo, ki je uredila razmejitvena vprašan>a med obema državama. Za Jugoslavijo so pogodbo podpisali Vesnič, Trumbič in Stojanovič, za Italijo pa ministrski predsednik Giolitti, zunanji minister Bonomi in grof Sforza. Italija je s to pogodbo dobila skoro vse ozemlje, ki so ji ga antantni zavezniki obljubili V londonskem paktu: Kvamerske otoke, Čres, Lošinj, Lastovo; Zadar, Istro in Primorsko s Trstom. Pod tujo oblastjo je ostalo nad 600,000 Slovencev in Hrvatov. Ker so že mnogo pisali o vzrokih mednarodnega značaja: o zakulisnih spletkah italijanske diplomacije, o ohlajenju prijateljstva med Anglijo in Francijo med pogajanji; ker so vsem znana izzivanja italijanske vojne mornarice v Splitu, požigi Narodnega doma v Trstu in Pulju v letu 1920, plebiacit na Koroškem, ki je tudi vplival na mednarodni položaj Jugoslavije, in ameriške predsedniške volitve, ki so odstranile predsednika Wil-sona, tako da je Jugoslavija ostala skoro popolnoma osamljena, tega ne bomo ponavljali. Tri stvari bi pa hoteli poudariti ob petindvajsetletni obletnici te krivične pogodbe: Prvič, da se v uradni politiki današnje Italije od takrat ni mnogo ali skoraj nič spremenilo. Drugič, da sedaj ustvarjamo in bomo ustvarili cvetočo, napredno in demokratično Jugoslavijo, ki je enotna, močna in tisočkrat boljša, kakor je bila versajska. Tretjič, da so današnji zavezniki Jugoslavije zmagovite velesile Sovjetska zveza, Anglija in Amerika ifz da je Jugoslavija država, ki je imela največji delež in sorazmerno največ žrtev pri zmagi nad fašističnimi in nacističnimi razbojniki, Italija pa je premagana država. Če prebiramo dokumente in argumente, ki so se jih posluževali Italijanski zemlje lačni politiki in podrepni peropraski, ki so hujskali ljudstvo, vidimo, da v vseh 25 letih njihovi hinavsk možgani niao mogli iznajti ničesar novega, čeprav se je teda mnogo spremenilo.' Po Rapallu je grof Sforza cinično "čestital" zasužnjenim Slovefttfem In Hr vatom, da so tako srečni, ker so iz barbarske države prišli v državo s tako kulturo, kar brez drugega jamči, da bodo njihove pravice spoštovane. Sedaj, ko se je v petindvajsetih letih njihova kultura razgalila do skrajnega barbarstva, ti metuzalemski politiki še kar naprej trobijo o kulturi in pravijo, da branijo zapadno civilizacijo pred revolucionarnim vzhodom. Stari ln preizkušeni mešetarji so prilezli iz skritih kotov na vodilna mesta. Spet srečavamo iste "kulturne" trgovce: ministra de Gasperija, grofa Sforzo in kava-lerja Bonomija. V 25 letih se niso znali približati niti italijanskemu ljudstvu. Nič ne slišijo o miru in pravici. Poznajo aamo eno politiko in to je politika Usjaštva. Tudi zdaj obljubljajo, da bodo z manjšinami ravnali veliko bolje. Obljuba pa je osnovna poteza meše-tarja. Tudi danes govoričijo o neki višji demokraciji v Italiji in diktaturi v Jugoslaviji, kjer ima oblast ljudstvo. Slinasti študentki, ki so po Rimu, Firenceh in drugod še včeraj vpili "Evvi-va il Duce!", pa vpijejo "Evviva la democrezla!", kakor ao v "demokratični" povojni Italiji leta 1920 vpili ljudje, ki ao čez dve leti oblekli črne srajce, korakeli v Rim ln oklicali fašistično diktaturo. Gospod de Gasperi pošilja v London resolucije o preganjanjih Italijanov v Istri, kliče na pomoč zaveznike in hoče tako zasejeti v svetu sovraštvo do nove Jugoslavije. Pod vsem tem pe denešnji uradni politiki le slabo znajo prikriti, da je njihov edini namen, Izogniti ae odgovornosti za zločine in najti novih možnosti za svoje politične pustolovščine. Spet pišejo "globokoumne" razprave o vprašanju Julijske Krajine in o tržaškem vpreše-nju, pri tem pa pozabljajo, da ao pogodbo v Rapellu že aemi razveljavili, ko je propedel muaao-linijevaki trhli "rimski Imperij". To ao najbolje razumeli italijen-ski vojaki, ki ao bili ob razpadu Italije na alovenski zemlji. Ob razpadu niao zbežali samo do Postojne, bežali so še naprej, ker ao vedeli, de tem še ni itelijen- Kampanja za pomoč otrokom v stari domovini aka zemlja. Bežali so iz naše ^imorske, ker so Čutili, da so ie na slovenskih tleh, prav tako kakor na Dolenjskem, Ti gospodje tudi pozabljajo, da so primorski Slovenci in Istrani sami do dobra apoznali srečo, živeti v tako viaoko kulturni državi, kakor je Italija, da so spoznali svobodo in demokracijo "demokratični" predfašiatični taliji, demokracijo požganih de-avskih in kulturnih domov, uničenih slovenskih in hrvatakih knjig in riclnusovega olja. Ne moti jih niti dejstvo, da se je teko slovensko in hrvatsko kakor tudi italijansko ljudstvo te pokrajine samo dvignilo proti fa-Šiatični Italiji in si s težkimi žrtvam ob podpori jugoslovanske armade samo priborilo svobodo. Tudi danes, po tem plebiscitu krvi, je primorsko ljudstvo—elo-vensko, hrvatsko ln italijanako —v nizu manifestacij in spomenic glasno izpričalo, da vidi le v priključitvi k Jugoslaviji edino zagotovilo srečnejše in svobodne bodočnosti! Druga stvar, ki jo moramo poudariti, je dejatvo, da je bila Jugoslavija po prvi avetovni vojni slabotna država, brez organizirane vojske, neenotna na znotraj in brez ugleda in prijateljev v svetu. Jugoslovanski narodi ao bili sprti med seboj. Ko so se jugoslovanski predstavniki v Rapallu pogajali za meje, so ae v Belgradu narodni poslanci prepirali za stolčke, si grozili in se večkrat tudi dejansko spopadli. Le malokdo je takrat gledal na splošno korist in na koriat ljudstva, ki je takrat od krivičnih oblastnikov v Belgredu pričakovalo pomoči in pravice u svoje brate, ki je f>o njih zemlji stezal roke pohlepni tujec. Nova Jugoslavija pa je zvezna drŽava bratakih narodov, ki so za svojo domovino skupno prell vali svojo kri in ki jih, enotne in močne, vodi v boljšo bodočnost maršal Tito. Ta najboljši sin naših narodov je že med vojno ponovno poudaril, da »e naši narodi bore prav tako tudi za osvobodite tistih naših bratov, ki so desetletja vzdihovali pod tujim jarmom in da morajo s tem bojem biti in bodo osvobojeni naši bratje v Istri, v Primorju in na Koroškem in živeli bodo svobodno s svojimi brati v novi domovini, • Naše meje varuje slavna jugoslovanska armada, armada junakov, ki so ojekleneli v štiriletnih borbah, armada borcev, ki so pripravljeni za domovino vse žrtvovati! Prav danea pošilja jugoalovan-sko ljudstvo v ustavodajno skupščino svoje res preve predstavnike, ki so s tem ljudstvom trpeli in so se z njim borili, ki s tem ljudstvom čutijo ln bodo znali braniti njegove pravične zahteve in korlati. Ena najpra-vlčnejših zahtev pe, ker jih je kdaj koli bilo na svetu, Je, ks-kor je Izjavil tov. Kidrič, da se Jugoslaviji pridružijo Primorska, Gorica, Trat, Beneška Slovenija in Iatra. Ti naši resnični predstavniki tudi ne bodo pristali na nobeno rešitev, ki ne bi izpolnila vseh upravičenih zahtev naših narodov in ne bi varovala naših osnovnih nacionalnih in državnih interesov. Med njimi ni ljudi, ki bi pristali na novo krivico. Nova Jugoslavija sicer žali živeti v dobrih In prijateljskih odnosih a svojimi sosedi in z vsemi narodi, toda ne more biti prijatelj nikomur, ki bi skušal tlačiti našo zemljo in naše ljudi. Tretja stvar, ki jo moramo posebej poudariti, pa je, da Jugoslavija v sedanjem boju ze svoje pre vice ni osamljena Na avoji strani ima mogočno zagovornico svojih pravic In zahtev—Sovjetsko zvezo, ki nem je pomagala v vojni in nam pomaga v miru. V njenih zahtevah Jo podpirajo bratake slovanske in sosedne države. Jugoslavija zaveznica Anglije ln Amerike, katerih ljudstvo dobro ve, de Je Jugoslavije zavezniška država, ki ae Je le prve dni vojne pridružila protihltlerjevakl zvezi, ae požrtvovalno In zvesto borila na etra- "La rajaj, oj deca, le bodi vesels, . pomlad ti zdaj cvete, temu bi ne pele. Nuulij se radosti, napij ae prostosti, ne misli na tugo, pozabi grankoatir^ Da, še preden se bomo prav zavedli bo tu pomlad, ln kdo na vsem božjem svetu se pomladi bolj veseli kot čista in svetla duša mladtžl? Slednji izmed nas, ki mu je ali ji je tekla zibelka v stari domovini, se z otožno sladkostjo sporpinov pogosto vrača nazaj na cvetoče livade in travnike, gozdove in pašnike, loge in braj-de, v mične vasi, trge, mesta in naselja posejana po vsej tisti lepi rojstni domovini, ki jo nosimo v svojih spominih. Tam smo rajali, se veselili pomladi in zgodnjih let življenja, kot to more le deca. O da, tudi mladežl je pogosto kanila grenka kaplja v kupo življenja, pa ni bilo tako hudo, da bi se ne dalo preživeti, da bi odvzelo mladosti veselja do rajanja, do solnca, do piaanih livad ln travnikov, do življenja samega, Mnogo nas je, ki nosimo brid-* ke spomine na mladoat, ker nam jo je zagrenila ter uničila prva svetovna vojna. Ali kaj pa mladoat dece, ki je ostala še živa v naši stari domovini po tej zadnji vojni? Kakšna je šele grenkoba, ki se je zajedla v dušo te dece? Kaj bo tej Izstradani, goli in bosonogi deci prinesla pomlad v požgani in opustošeni domovini? Slišali smo lz ust o-nih, ki so prišli med nas pred nedavnim, da ima skoro do smrti zbiČana Jugoslavija million ta dveeto tisoč otrok, ki jim je tre ba pomoči . . . pomoči v hrani, v obleki, obutvi. Mll&jon dveeto ttaočl To je strahotna številka za deželo kot je Jugoalavlja. Tem strahotne! ša, ker Ima dežela poleg tega še tlaoČe ln tisoče bolnih, bolehnlh in podhranjenih ljudi, ki jim je treba pomagati nazaj k zdravju V tisoče gredo tudi številke o-nlh, ki so se vrnili iz groznih taborišč suženjstva ln smrti. Tudi za te morajo akrbetL Skrbeti morajo za preko 800,-000 sirot, ki nlmajb več očeta ne matere. Pa kako skrbeti, kot bi bilo potrebno, za vae, ko je dežela razdejana, ko so cele pokrajine uničene, ko leže neštete vasi in kmetije v pepelu, ko Je so* vrsžnlk od severa ln juga odnesel iz dežele vse, kar se je odnesti dalo, ko je delal na »vse kriplje na tem, da Izvede avoj načrt za uničenje celega naroda? Težko, težko je graditi In obnavljati v Izropani deželi, ako ni pomoči od zunaj, pa tudi prosjačiti je težko, moledovati in tožiti ter kazati na revščino. Ko je udaril aovražnlk v deželo, ko je Izdajalec pomagal prelivati bratovo kri, tedaj narod nI prosil, ni moledoval, Dvlglnl se Je v neprimerljivem ponosu ln zsnosu in Je branil svojo zemljo ln svoj obstoj—bosonog, lačen, rsztrgan, preganjan kot zver. Zdaj pa Je Zmaga dobljena, sovrsŽnik pregnan —ostala pa je beda, Izčrpanost, pomanjkanje. Proti tem Je treba voditi drugačno borbo, borbo, v kateri lahko sodelujemo tudi ml. Se spominjate, kako so ae nam krčila srca, ko so se borili v tako težkih okolščinah in Jim nl-nmo mogli pomagati dejansko nič? Kaj bi bili dali takrat, da smo Jim mogli pomagati s hrano, obleko, obutvijo, medikallja-ml? Vsak grižljaj bi bili pripravljeni deliti z njimi, odstopili bi Jim bili lasten par čevljev, z lastno obleko bi jih odeli, deco bi jim nasitili. Skratka, storili bi bili vse, da bi preprečili peklenski nečrt sovraga, da uniči naš narod. Mar mislite, da je tega načrta zdaj konec? Niti zdaleč ne. Milijon dveete tleoč bolehnlh in reano podhranjenih otrok v Jugoslaviji nam priča, da ae na« črt še izvaja sam obaebl, medtem ko se posebno V gotovih khiglh v tej deželi deluje na tem, da se avlša količino hranilnih vrednosti (kalorij) nem-ftkemu ljudstvu, ki je bilo skoti vso vojno dobro hranjeno, ker so Nemci sproti ropali in vozili domov pridelke in vae dr^go, kar so mogli zaseči v podja^-mljenih deželah, Citall smo tudi Izjavo ameriškega zdravnika, ki je bil v Jugoslaviji ln v Italiji, ter je Izjavil, da je videl več resnih posledic podhranjenosti pri otrocih v Jugoslaviji v enem dopoldnevu nego v Italiji v pol letat Tudi Italija je ropala po Ju* goalaviji, pomagala k izvajanju načrta iatrvbljevanja, morila naše ljudstvo, požigala vasi, uničevala kmetije, puščaU zjt seboj strahotno gorje—na tisoča alrot, ki danes potrebujejo naše pomoči. Kampanja za zbiranja otroške hrane nudi vsakemu priliko, 49 reši življenje otroka v starem kraju, da pomaga nazaj k zdravju ln k radoatl zlate mladoptl aapuščenlm sirotam v naši rojstni domovini. Sodelujte v tej kampanji in pošljite zavoje s otroško hrano, obleko ln obutvijo naravnoat na: ACYR Warehouse. Ill ferry it. New Yoek. N. Y. Našim ženam ln dekletom ta priporoča, da se zavzamejo sa krojenje Ukoavanih "layettes" all perila ln potrebščin sa do» jenčke. Našim mladim materam v atari domovini bo iek> prav prišlo, ako dobe kaj tab prepotrabnih reči ls Amerika. Tu so navedeni predmeti i. ki naj tvorijo "layette" 24 plenic (dlaperi) nepremočljlva rjuha (rubber sheet) 36x45 B omote (flannel wrappers) 3 strajčke (baby shirts) 3 posteljne odej Ice (cotton r*» ceiving blsnkets) 2 rjuhi—se posteljico (shett* —crib sise) 3 steklenice sa mleko (baby bottles and nipplea) Varnostne zaponke (safety pins) milo (častile soap) Prašek za dojenčke (baby powder), vszelln (vssellne). Ako želi katera posemezalea ali Ženska skupina več podrobnosti o tem, naj piše na: American Committee for Jufoelav Relief, tU Eaal llth e!« New York 3, N. Y. Odziv na apel za pomoč po-hranjenim otrokom Jugoslavije je do sedaj lep ni upeti je, da bo tudi mad nami zbrane mnogo otroške hrane, obleke In obutve, ki bo pomagala nazaj k zdravju tn otroškemu veselju tisočerim ubogim sirotsm v izropani stari domovini. (A. K. P.. za Amer. odbor.) ni zaveznikov in za skupne cilje zavezniških narodov žrtvoval* nad milijon sed*m sto tiaoč življenj In utrpela nepoplačljlvo gmotno škodo. Ta Jugoalavlja, ki Ima teke zaveznike in tako velik ugled na zunaj, na znotraj pe enotne Ut močna, bo tudi v svetu lahko uveljavila vae svoje prsvlčne zehteve! Ničesar tujega ne tahtevamo, toda od tvojega nočemo odstopiti! ft. K. Glasovi iz F naselbin (Nadaljevanja s S strani) smo ropet skupaj zbrali $661 ga jugoslovanske vojne žrtve In pel tone živil in oblek«. Dne 27. Ja-nuaija pa je bilo zbrano v Pu-rnunr.ki dvorani $3,26625 In tri tone živeža , Torej to je jako lep resujtat, da se jugoslovanska detroltska naselbina zaveda trpljenja našega naroda. S tem amo zaeno dali tudi moralno pomoč naši mladi republiki Jugoalavljl, kateri želimo obilo uspehe In hitre obnove dežele Pozdravljene med nami Nada Kraigherjeva ln dr. Neubauer? Aatoe Juree. LISTNICA UJlEDmlTV* Indianapolla. Ind~ t. t^-Vdb naznanilo za SANSovo seje 17. febr smo prejeli šele v ponde- Um. v Proavett ie daevae eveiev- ae la delavske vestL AH J* čtftafte vaefc demt PROSVETA IZZA KONGRESA Zgodovinski roman Spisal dr. Itu Tiri« , (Nadaljevanj«) Omenili »mo ta pamflet, ker nekako razsvetljuje moralo tedanje Ljubljane in ker je dokaz, da j®—vzlic vsem kongresom—proti aristokraciji in birokrsciji že tedaj tlelo pod pepelom. Naravno, da Je nastala po mestu prsvs senzacija. Plemiči so divjsli, pričele so se dolge preiskave, ampak ostslo je pri tem, kar so nepotna-ni zločinci prorokovali: "Auch gebt euch keine Muh, uns auszuaptiren, Ihr wiirdet nur die Zett unrisonst verlieren!" r* Iz dslje so se oglašali klici. Cesar in česa* ' rica sta prihajsls. Vozila sts se v odprtem vozu in se milostivo zahvaljevala množicam, ki so kričale "vivat!" Najbolj navdušena je bila Židanova mama. Z belim robcem je migala in živahno je klicala "vivat!" Bila je tako lepa, da jo je opazilo tudi cesa-ričino oko. "Glej, kako krasna ženska!" je izpregovo-rila Karolina Amalija proti visokemu gospodu. Tudi cesar Franc je spoznal mater Zidanov-ko, a je odgovoril hladnokrvno: "To je ženska, h kateri je zahajal ruski car na ledice!" Megla je legla na obraz Karoline Amalije, postranski pogled je zadel oboževanega cesarja; nato je obrnila pogled v drugo stran in nekaj. zamrmrala. Glasilo se je kakor znana francoska besedica, ki je bržkone veljala ruskemu carju. A svojega moža ni več pogledala in tudi množicam ni več odzdravljala. •j Knez Metternich je zapustil Ljubljsno dne 22. maja. Vreme, prej lepo in gorko, se je bilo med nočjo neprijetno izpremenilo. Ko se je dolgs vrsta voz, s katerimi se je vozil knez, premikala od Podbrezja proti Radovljici, je bila krajina zagrnjena v sneg in od plsnin je brila ostrs ssps. Dežilo in snežilo je, tuintsm se je oglašal grom. Šele, ko so dospeli v bližino prijaznega gorenjskega mestece, je povedsl Metternich, ds hoče presenetiti svojegs prijstelja Thurna. Sam pri sebi se je hotel tudi posloviti pri Evi LuizI, svoji občudovslki, ns katero je zadnje čase prsv močno mislil. Ssm ni znal zakaj, dasi vsakemu stsriksstemu možu dobro de, če gs občuduje mlsds deklica. Knez Metternich pa je hotel le posebej pokazati, da ne odhaja v jezi radi afronta, ki mu ga je bila med kongresom ' povzročila Thurnova kontess. Ko so vozovi priropotali v Radovljico, Je bilo presenečenje polno pri meščanih in pri grajskih. Takoj se Je nabrala množica pred gradom in prodajala zijala. Ko je knez Metternich stopal n*yzgor po krasnem grajskem stopnišču, mu je nasproti prihitel domači grof s svojo soprogo. Poljubivši roko hišni gospodinji, je dejal knez galantno: "Morala ste vedeti, grofice, ds mi srce ni do- puščalo, da bi se ločil od dežele, ne da bi se poslovil pri Thurnovih!" Večje čssti Thurnovi še niao doživeli! Drag je bil gost, in najai je fostoljubnoet zahtevala še toliko žrtev: knez je Thumovim dobro doiel! OdkAzalo se mu je stanovanje v gradu, kjer je prenočilo tudi obilo apremstvs. Drugo se je pa poteknilo po Radovljici, tako da se je v za-dovoljnost knezovo prav hitro vse lepo urav-nalo. Sedaj je knez zvedel, da je Eva Luiza nevarno bolna, in opazil je tudi, da je grofica mati kazala objokane oči. Bila je že tako slabotna, da ni več mogla vatati iz postelje, zategadelj je knezu Metternichu v prvem hipu niti pozdraviti ni bilo mogoče, šele po obedu ga je spremila grofica v sobo svoje hčere. V stolu je slonela Eva Luiza. Bila je kakor senca, kakor cvet uvel! V kratki dobi jo je bila bolezen uničila in sedaj je umirala. Knez Metternich je to občutil in skoraj milo se mu je storilo. Kot diplomat je vedel svoje občutke prikriti. Prisedel je k nji, Jo prijel za koščeno ročico ter izpregovoril: "Naša Eva Luiza je malo bolehna, to povzročuje bolečine vsem njenim prijateljem. Pride pa gorka pomlad, pridejo sape od juga, in naša Eva Luiza se očvrsti kakor postrv v potoku. Tako bo, prijateljica!" :j Dolgo ga je gledala, pa je bila od sreče tako razburjena, da ni mogla izpregovoriti. "Tudi njegovo veličanstvo, ruski car, mi je izročil svoja pozdrave do vas, kontesa!" To je ni brigalo dosti: "Vi, knez, ste še vedno velik, mogočen gospod!" Velike, svetle svoje oči si je napajala na njegovi osebi! "In grofics Esterhazyjeva?" je vprašala zamolklo. Rdečica ji je za hip preletela obrazek, tudi knez je malo zardel. "Je že davno na Dunaju!" "Sporočite ji, da naj mi odpusti!" Pristavila je: "Kako lepo je, knez, da ste me obiskali na smrtni moji postelji!" . "Kontesa!" je vzkliknil očitajoče. "Včasih je lepše umreti nego živeti!" In zopet je nspajala svoje oči na njegovi osebi. » "Nekaj bi vas prosils, svetlost!" Obšla jo je sramežljivost, da je umolknila. Dvignila je oči proti njemu in iz teh oči ji je žarela ljubezen, tista ljubezen, ki veže moško bitje na žensko od pričetka svetov. "Skoraj vsako noč se mi sanja o tem!" je govorila sama sabi. "Zdi se mi, da bi legije umrla potem." Zopet ji je zastal glas. "Govorite, kontesa!" "Samo poljub z valih ust!" Komsj je razumel ta besede, ki jih je lepnila v francoskem jeziku. Ksvalirsko je vstal ter je kipeče poljubil blede ustnice. Ko je knez Metternich zjutraj zapuščal Radovljico, so peli zvonovi v stolpu. Ponoči je bils preminila kontesa Eva Luiza. • (Konec.) V BORBI ZA SVOBODO Cene Kranjc (Nadaljevanje.) Sneg je padal, ko sem s tovarišem nekaj tednov pred božičem leta 1942 začel kopati bunker za novo tiskamo. V mrs-zu in ob pomsnjkljivi hrsni svs dan za dnem rila vedno globlje v zemljo. Ure daleč sva ponoči nosila deske in trsmove v hrib. Ko je bilo vse nsrejeno, sva bila do smrti zbita. Nato sva začela tiskati. Najin papir je bil nabran od vseh vetrov, zato je imel tudi vse oblike, ki so pri papirju možne. Najin pisalni stroj je bil tak. da je eden pisal, drugi pa vlekel valjar, ki se ni hotel sam premikati. Najin ciklostil je bil le od daleč podoben pravemu ci-klostilu. To je bil navaden o-kvir z zakrpano mrežico, vse skupaj pa je bilo pritrjeno na navadno desko. Nobena najina matrica ni vzdržala 100 izvodov. Da je na svetu tudi korcktumi lak, takrat nisvs vedela. Barvo svs si naredila iz saj in firneža. Toda šlo je, ker sva hotela tiskati." Tako ni začela dels ti ssmo tiskarna "Cankar," tako je, začela deletl marsikatera psrtizansks tiskarna Med tem, ko prve dni v taki tiskarni ni bilo niti tehničnih pripomočkov niti spretnih rok, se Je vse to t brezpri-merno vztrajnostjo popravilo in izpopolnilo Teko se je zgodilo tudi s tiskarno "Cankar." in ne kamo to, kmalu so ji priskočile na pomoč nove tiakarne. Poleg letakov m parol so se v letu 1943 v teh tiskarnah tiskale štajerske izdaje "Slovenskega poročevalca," razne brošure in pokrajinski list Osvobodilne fronte za Štajersko "Slovenski vestnik," ki ga je pozneje zamenil "Novi čas." Pravi razvoj Je doživel partizanski tisk na Štajerskem v pomladi in poletju leta 1944. Njegov organizator je bila naša vojska. Štajerska okrožja so v tem času zaživela v neslutenem poletu. Nastala je vrsta okrožnih ciklostilnih tehnik, katerih delo je bilo do jeseni že tako organi zirano. da ie desetorica njih vsak drugi dan po enotnem rokopisu izdelala poleg drugega tiska štajersko pokrajinsko glasilo Osvobodilne fronte "Novi čas" v skupni nakladi 10.000 is- vodov.' Nemški račun o ponemčenju štajerske je propadel. Ogenj ne more uničiti tiskane besede nsrodu, ki jo brani. Jeseni leta 1944 pa je na Štajerskem stekel tudi pravi tiskar »ki stroj. 2e prvi tiski, ki so izšli iz nove tiskarne, so zelo prikupni. Medtem ko so dali Štajerci svojim Ciklostilskim tiskarnam imena po svojih najbolj vidnih borcih kot sta Slane lic — Krištof In Lojze Hochkraut ter po imenih slovenskih pisa tel je v in pesnikov kot so Fran re Prešeren. Ivan Cankar, Pod limbarski, Slomšek, so svoji prvi tiskarni nadeli ime po svojem zelenem P<»horJu. "Pohorska tiskarna" Videz pa je. da Štajerci ne bodo ostali samo pri "Pohorski tiskarni,** saj so poslali že nov ' S tisk, ki ga je izdelala tlakama "Pravica," o kateri pa še niso utegnili poročati. ★ Ko pridejo partizani v zibelki slovenstvs, v slovenski Koroški, kjer le sedsj stoji na Gosposvet-skem polju staroslavnl slovenski vojvodski stol, v slovensko hiio, mors jo nsjprej zspeti partizan sko pesem. Ta pesem odpre srce vsakega Koroica. Partizan ska pesem je v Koroški, najbolj severni slovenski pokrajini, več kot program. Partizanska pesem je tsm življenje, ki nsstaja. Slovenska beseda na Korol-kem doslej še nI uživala svojih pravic. V desetletjih po prvi svetovni vojni ps je bila skoraj do kraja zatrta. Koroška pokrajinska tiskarna "Obir" tiska tednik z naalovom "Slovenski tednik," mesečnik "Koroška v borbi." delavski mesečnik "Enotnost" ter izdaja radijske vesti. Pri delu ji pome gajo okrožne cikloatilake tiskarne, med katerimi je posebno delavna tista v Mežiški dolini, saj izdaja se svoje področje kar dva liata. * Poleg tiska pokrajinskega ča sopiaja opravljajo vse pokrajin ske tiskarne zelo veliko in vsžno delo v tem. da za svoja področja ponatiakujejo tudi vas tisk. ki se izdela v centrslnih tiskarnah, predvsem p« "Slovenskega poročevalca," "Ljudsko pravico," "Kmečki glas." "Našo ženo," "Mladino," važnejše boršure in letake. Ti ponatisi so vsžni zaradi tega. ker izhajajo v central-nih časopisih načelni članki, ki usmerjajo in vodijo celotno narodno osvobodilno borbo Samo na te način je možno centralno časopisje razširiti po vsej Slove- ni j i in vse dalo povezati v trdno eeloto. . * O naših tiskarjih je treba spregovoriti le besedo posebej. Skoraj ves tiskarski kader je bilo treba vzgojiti. In kakor so nastali v vojski iz preprostih kmečkih in delavskih fantov ko-mandantje, tako so postali v tiskarnah naši mladinci in mladinke mojstri svojega posla. Delo zelo otežkočata še dve stvari. Vea tisk je treba staviti na roko, ker nimamo stavnic, in druga stvar, ki je s to v ozki zvezi, je: črk je premalo. Včasih jih je na razpolago samo za dve strani "Ljudske pravice." Nato je treba čakati, da sta ti dve strani stiskani. Nsto strani razderejo in postavijo naslednji dve strani in tako dalje. Pomanjkljivim pogonskim sredstvom mora velikokrat priskočiti na ppmoč roka, kar ni posebno lahko delo. , * Če pomislimo, da porabi ena številka "Slovenskega poročevalca" 240 kg papirja, si Ishko predstavljamo, kaj pomeni pri partizanski tiskarni vprašanje papirja. Papirnih tvomic slovenski partizani namreč nimamo. Dolgo časa je prihajal papir iz Ljubljane. Več vagonov ga je prišlo. Organizatorji in železničarji so pri vsakem prevozu tvegali najmanj dolgoletno ječo. Nekaj papirja je dala italijanska kapitulacija. Toda vse to je bilo ssmo del potreb. Naši partizani so napadli vlak in med plenom je bil tudi papir. Naši partizani so napadli okupatorjevo papirnico in vozovi papirja so sf usmerili proti partizanskim tiskarnam. Toda stroji so jjorabili balo za balo. Nove zveze na vse strani so preprečile novo pomanjkanje. Po dolgih in napornih vožnjah so prihajale težko pričakovane pošiljke. S pošiljkami so bile tiskarske barve, strojno olje. Velikokrat i se pojavlja pred partizansko tiskarno vprašanje papirja. Samo partizanski vztrajnosti se je treba zahvaliti, 4a tisk ni nikoli zastal. Prenosi papirja prplco rek in gora pa so vrsta junaštev posebej. * Ko pišem tele vrstice, pada v debelih kospiih vlažen sneg. Prav blizu s« vrše borbe. Pokajo mine in topovi in pojo, strojnice in puške. V mislih imam naše kurirje, ki ta trenutek neso mimo sovražnih zasedb polne nahrbtnike našega tiska. Naši krasni kurirji! Tudi ponoči so bili na poti, tudi ponoči je že padal sneg, gotovo so vsi mokri. Nocoj je bila dolga njihova pot, skoraj gotovo niso vsi ujeli svojih zvez. Naši kurirji so naša pošta. Vsako uro so na poti, vsako uro raznašajo zadnje številke našega časopisja, zadnjo zbirko partizanskih pesmi, zadnjo brošuro, ki daje smernice, za novo delo, in brošuro, ki opisuje zadnji bqj, letak, ki opozarja na najbolj pereča vprašanja. Naša pošta ne pozna starih in novih državnih meja, ne prepreči jo železniška proga, ob kateri stoji bunker na vsakih 50 metrov, naša pošta pride tudi čez deročo Savo in Sočo, naša pošta pride mimo vseh sovražnih zased. Včasih se pa seveda tudi izgubi. Še ni dolgo, ko je Sava odnesla dva polna čolna. Naši kurirji, ki po točnem redu opravljajo svojo službo,, so junaki. Marsikatera njihova pot je prava bitka. Zasluga naših kurirjev je, da pride naš tisk v sleherno slovensko vas. Naših kurirjev, naših poštarjev pa je čez tiaoč. To je tisoč mladih borcev. Njihov list "Kurir" je najlepše opremljen in je poln opisov junaštev in zmag. Pišejo ga kurirji sami. * ' Slovenski narod pb Soči, gornji Savi, srednji Dravi in Muri še ni užival nikoli svobode. Močnejši gospodarji so mu kro-jiU usodo. Bil je neznaten, nepoznan. Ko pa je prišla nadenj najtežja ura preizkušnje, je pokazal., da je velik in močan. V* njem je toliko življenske sile, da je včasih to težko razumeti. To silo dokazuje tudi njegov ilegalni tisk. ★ Slovenci smo imeli v letih pred vojno svojo knižno in časopisna kulturo zelo razvito. V desetletju 1930-1940 so izšU poleg izvirnih knjig iz rok naših najboljših prevajalcev akoraj vsa klasična dela evropskih in tudi izvenevropskih narodov. Posebno skrb smo tosvačali lepi •knjižni obliki in vezavi. Tako lepe knjige, kol je bila slovenska, je bilo le malokje videli. Časopisje je bilo na zavidljivo visoki stopnji, saj je ob koncu leta 1938 izhajalo čez 290 periodičnih publikacij od dnevnika do polletnika, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da je bila kulturno vieoko stoječa Primorska pod italijanskim fašizmom in Koroška pod Avstrijo skorsj brez knjige in brez vsa kega časopisa. (Konec prihodnjič.) Runi mali oglasi TOREK, 19. februar RADIO PARTS 119*1 URGENTLY NEEDS GIRLS FOR FOLLOWING ^^^MPOSITIONS SEWING MACHINT • operators Experienced on Sinile ASSEMBLING - SOLDERING fSft Machine. To work'l^S trial Uniforms. Good ^ H TESTING - COIL WINDING »urroundings. Steady employment—40 hour week -gg^HAVAtARKEr 70* Experience not required Radio Industries, Inc. 3255 W, ARMITAGE Phone Capitol 0282 BINDERY GIRLS With oz without experience, tor inserting and light table work. ALSO EXPERIENCED GIRLS on glueing machines; plessant working conditions.—Good starting salary._ Permanent. Free hospitalization insurance. Time and one-half over 40 Hours. SHELBY CRAFTC0 2734 W. SUPERIOR ST. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE sa vsi dratfrraal tajniki In tejniaa la ItenL Id Vh društva favolljo v is svrko. NaH nastavljeni lokal* In vela! Sasalk Is Wis. In okpUoe. Anion Jankovich. m Cleveland Ohio In okolleo. Frank Klun Is Chbkolma. aa Ckfafcehn In okoliše. Fkank Cvetan fa Tke MU. Pa* Pa~ aa Pela« vsak Ash pa lahke vsak Use all naročnik sam polije svojo naroč nino direktno liste prosveta 2057 So. Lawndale Ave., Chicago. I1L All ate naročeni na dnevnik ^ ^ wnwwwmm "Prooveto"? Podpirajte avoj listi atate vsak dan? WANTED^ girls & WOL LIGHT FACTORY WorT FOR COSMETIC CO. Hours 5 PM to U P|f 75c per hour—5 day »nfc kay daumit q 15 S. Market St., 5th AU GLEDATE ZA DOBll PLAČO IN STABILNOST? Telefon keapanija ima takih prilik hišnice (JANITRESSES) Takoj od sačetka plača 70c nt J po treh mesecih 7&c ns uro m J šestih mesecih po lOc os u*l ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS J DEUH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. POMAGALKE V JEDILNICI J KUHARICE V KAFETERUI POTREBUJEMO NOVA VISOKA PLAČj Oflasiis sa pri illinois beli telephone company v uposlovslnam uradu u UoJ v pritličju 309 W. WASHINGTON V Prosveti so dnevna ne ln delavske vesti. AH TISKARNA S.N.P.J. DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Pvoavetl all i glavni urad SNPJ. ne pozabita t naslovu napraviti poštne številke 23 sa bsssdo "Chicago' Na kuverti vselej sapišUet Chicago 23. I1L To be olajšalo delo na člkaškl polti, nam pa pospešilo dostavljanje pošte. V tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila za veselice ln shods, vlritnics. časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drufih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vat pojasnila daje vodstvo tiskan* nnUsko delo prve vnk • • • • Pilite po informacije na naalov: SNPJ PRINTERY M7 tS S. Lawndale Avenue • . Ckleago M. HM TEL ROCKWELL 4994 "a nation of nations" A NEW ROOK RY LOUIS ADAMIC Price 1150 Also tke following books by tke sa me author: My Native Land....... i > From Many Lands..... ,, 3.50 C^ssrfiom *.*......«« .. 2.50 Laughing in the Jungle. .. 3.00 My America.......... .. 3J5 Native's Return..... Two-Way Passage..... .. 2.50 What's Your Name?.. . .'. 2.50 Order from Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicago 23, III. naročite si dnevnik prosvew r» •*» "ww MHTtncij« aa lanao naroči na uai rjw— - prišteje eden, dva, trt štiri all pet članov Is ena drušlne k eni a«* nlnL List Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlana M* * letno naročnino. Ker ps člani še plačajo pri aaesmaniu 11* » sli nečlane »v oxwhwao, a« p« ctam se piacejo pri asssfrnsntu ».— -tednik, se Jim to prišteje k naročninL Torej sedsj ni vsroks. r*U de Je list predrag sa člane SNPJ, Ust Prosvete Je vaša lastoiss is gotovo Je v vsaki drušinl nekdo, ki M rad čiial list vsak dan. Pojasnllet—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti M SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahtevsl sam «voJ 1» tednik, bode morsl tisti člsn iz dotične družine, ki je tsko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniltvu l«u. in obenem doplačsti dotično vsoto listu ProsveU. Ako tegs t* stori, tedsj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nsročni*«- Cena listu Prosveta Jet Za Zdruš. države In Kanado 9100 Za Chicago ln okolico j« 1 tednik ln—..............4J0 1 tednik in............. t tednika fa.................mo S tednika ln 9 tednike ln.------------------2.40 S tednike ln 4 tednike In.--------------- 110 4 tednike ln 5 tednikov ln..............nič » tednikov ln Za Evropo Je........... Ispolnite spodnji kupon, priložile potrebno vsoto danarjs Money Order v pismu ln si naročite Prosvetow lisi. ki Je vsšs lasts**®- If* 14 S.lO Ml tn iN PROSVETA. SNPJ, >057 So. Lawndale Ave. Cklcefo 23. I1L Priloženo pošiljam naročnino sa lisi Piosvelo vsota I— L lasa...................„.................ČL društva št...... Naslov Ustavite tednik In «• pripišite k moji naročnini ***** členov moje družina>