"rzssr leto lxi. m. in U UuUHrnt. v torrt 9 oktobra 19Z8. ceno dii r Izhaja dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit i Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inaerati petit vrst« C— Din. Popoat po dogovora. Inseratni davek posebej. •Slovenski Naroda velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, sa inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne Tračalo. Uredništvo: Knaflova ulica 5t 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravnfitvo: Knaflora oHca it 5, pritličje. «— Telefon 2304. nuno u\mm Radi naraščajočega nezadovoljstva med duhovščino s politiko dr. Korošca se bodo jugoslo-venski škofje posvetovali o tem, kako stališče naj zavzame katoliška cerkev glede na politični položaj v državi Zagreb, 9. oktobra. Kakor se doznava, je zagrebški nadškof dr. Ante Bauer sklical delno konferenco jugoslovanskega episkopata v Zagreb. Konferenca bo pričela še tekom tega tedna in bo trajala štiri do pet dni. Proti običaju pa so povabljeni na to konferenco le nekateri Škofje z izgovorom, da radi renoviranja nadškofijske palače v Zagrebu ni prostora za vse škofe tako da bi moral del udeležencev stanovati izven škofijske palače. Zato je bil sklican samo nekakšen ožji odbor jugoslovanskega episkopata, ki bo razpravljal o važnih in neodložljivih vprašanjih. Konferenca bo pričela v petek ali najkasneje v soboto, čim dospejo vsi povabljenci. Kakor se izve, so povabljeni na konferenco samo sledeči škofje: dr. Anton AkŠamovič iz Diakova, dr. Ivan Sarič iz Sarajeva, dr. Bonefačič iz Splita, dr. Jeglič iz Ljubljane ter pomožna škofa d»r. Premuš in dr. baron Salis - Seewis. Konference se udeleži tudi papeški nuncij Pellegri-netti, ki pride v Zagreb v petek popoldne. Na dnevnem -redoi te konference je več mani važnih cerkvenih vprašanj m ! stanovskih zadev katoliške duhovščine. Kakor pa se zatrjuje v dobro poučenih krogih, ima ta konferenca v resnici po-popolnoma političen značaj. Ne gre samo za interne cerkvene zadeve, ki so postavljene na dnevni red le zato, da maskirajo pravi namen te konference, marveč v prvi vrsti za politiko katoliške cerkve v Jugoslaviji glede na notranjepolitični položaj. Znano je, da je velik del katolTš'v duhovščine nezadovoljen s politiko dr. Korošca, ki istoveti svojo stranko s katoliško cerkvijo. Zlasti med hrvatsko duhovščino se širi akcija, ki gre za tem, da bi se katol:ška cerkev v Jugoslaviji oficijelno odrekla vsakega stika s politiko takozvanih »katoliških« strank, na-glašajoč. da ta politika katoliški cerkvi največ škoduje. Duhovščini naj bi se zabranilo vsako vmešavanje v strankarske zadeve. S to akcijo simpatiziralo rudi nekateri škofie, pred vsem sarajevski nadškof dr. Šarič, ki je v svojem glasilu vodil v zadnjem času ostro polemiko z ostaliim »katoliškimi« listi. Umor v Narodni skupščini, ki se je zgodil v času, ko je bil dr. Korošec notranji [ minister, Koroščevo postopanje po umoru in prevzem ministrskega predsedstva v nato sledeči vladi je po mnenju velikega dela katoliške duhovščine katoliški stvari v Jugoslaviji silno škodoval. Glede na tako razpoloženje velikega dela duhovščine je zagrebški nadškof sedaj sklical škofovsko konferenco, na kateri bodo razpravljali o tej stvari. V škofovskih krogih čuvajo o tem sicer strogo ta-'^'St, ^endar pa se izve, da glede taktike med škofi ni soglasja. Da bi se obstoječa nasprotja še boli ne poostrila, ni bila sklicana konferenca celokupnega er^kopata. marveč zgolj nekaterih škofov, da se skupno s papež-kim nuncijem posvetujeio, kako stališče naj zavzamejo cerkveni krogi v tem vprašanju. Konferenca bi se imela vršiti v (največji tajnosti, je pa vsled inefi-skretnosti nekega škofijskega tajnika prišla v javnost. V vseh političnih krogih z zanimanjem pričakujejo sklepe te konference, dasi si nikdo ne obeta kakih pomembnejših sprememb v taktrki rimsko - katoliške cerkve v Jugoslaviji. Definitiven sklep o redukciji gimnazij Važna seja finančnega odbora. — Ko se je pouk že začel, se ukinjajo razredi in celi zavodi. — Z Gospodarskim svetom še vedno ne bo nič. Beograd, 9. oktobra. Danes se je vr-5^a seja finančnega odbora, na kateri se je najprej razpravljalo o predlogu ministra prosvete glede ukinitve in redukcije gimnazij Po daljši debati je bil sprejet sfclep v sJedeči stilizaciji: V šolskem letu 192S!29. se ukineta 5. in 6. razred na vseh onih gimnazijah, kjer na dan 1. oktobra t. 1. nista imela najmanj po 20 rednih učencev v vsakem razredu. 7. in 8. razred se ukineta, ako nimata najmanj po 15 rednih učencev. Vse nižje gimnazije, na katerih celokupno število učencev ne znaša najmanj 110. se spremene v meščanske šole gospodarskega tipa. Ukinejo se v se nižje gimnazije, ki so imele v vseh štirih razredih 1. oktobra t. 1. samo 60 ali mani učencev. Pričeta redukcija gimnazij, ki so imele nad štiri razrede, se nadaljuje tudi v tekočem letu.« Finančni odbor je nato razpravljal o določitvi kurza vojne odškodnine za nabavke pred sprejetjem tozadevnega zakona. Določeni so sledeči tečaji: za samoupravne korporacije 1 : 5. za industrijo 1 : 6, za privatnike 1 : 13. Slednji morajo plačevati od 1. januarja 1929 dalje 12% obresti. Uredba o začasnem gospodarskem svetu je bila zopet stavljena z dnevnega reda ter trgovinski minister pooblaščen, da izposluje zakonsko pooblastilo za uzakonitev uredbe. Vse ostale točke so bile stavljene z dnevnega reda. amputacija ne bodo zgojj slepi streli, marveč mogočni in zanes^Ivi udarci proti državnemu edinstvn. iiiiiiuiilllliiiiiiiii Sedanja vlada je glavni vzrok vse nesreče Beograjske »Novosti« o politični situaciji. — Čim dalje ostane na krmila vlada Vukičevič - Davidovič - Korošec, tem večja bo napetost v državi in tem težja rešitev iz krize. — Beograd, 9. oktobra. Današnje beograjske »Novosti« pišejo o politični situaciji med drugim: >5tiri mesece je že minilo, odkar je bil izvršen grozni umor hrvatskih narodnih poslancev v Narodni skupščini. Do dane« pa niso dobili nikakega zadoščenja niti svojci umorjenih, niti hrvatski narod, ki je bil na tako brutalen način oropan svojih najboljših voditeljev. Morilec Še ni bil izročen sodišču, niti obsojen, a Velja Vukičevič je prav sa prav še Tedno na vladi in razpolaga s onim vplivom, ki je ustvaril njegov »trdni grade. Ljudje, ki so na vladi, govore, da je treba nekaj ukreniti za spremembo sedanjega položaja, v resnici pa na kake izpremembe niti ne mislijo. Ne mislijo, ker s svojo glavo tudi doslej niso mislili. Če bi bili postopali drugače, bi nesrečni Puniša Račić ne mogel v samih temeljih omajati državne stavbe ujedinjenega naroda. O sedanji vladi sicer na vse strani pripovedujejo, da je ničvredna, obenem pa z izgovori: »Nimamo nič boljšega<, >dokler se ne ustvari kaj boljšega«, »dokler oni v Zagrebu ne popuste«, odklanjajo vse predloge za spremembo stanja in režima. Na te izgovore jim moremo odgovoriti le to: Zares je sedanja vlada popolnoma nesposobna, toda lahko se sestavi druga boljša. Naj sedanja vlada poda ostavko, pa se bo videlo, ali ni mogoče sestaviti boljše iu sposobnejše. Le krčevito pehanje za oblastjo ovira razvoj dogodkov v tej smeri. V Beogradu so doslej vedno le zahtevali, naj Zagreb popusti. Od česa naj popusti? Kaj naj popusti? Zagreb je doslej samo govoril, ni niČeear zahteval, ničesar predlagal. Jasno pa je povedal, da noče imeti stikov s to vlado, da noče imeti posla z nikomur dru- gim, kakor samo s kraljem in narodom. Zagreb se je zavaroval pred sklepi Narofne skupščine, odklanja zase njih obveznost, a vse to je le izraz upravičenega gneva na sedanjo vlado, ki ni storila niti najmanjšega koraka, da omili napetost med Beogradom in Zagrebom. Vlada, ki jo v resnici predstavljata Velja Vukičevič in Ljuba Davidovič, smatra, da je vse to, kar govore *?c. Pribičević, dr. Maček in drugi, le prazno besedičenje in nič drugega. Oni si celo domiš-Ijujejo, da prečansko ljudstvo ne misli. Toda spoznati bodo morali, da so v veliki zmoti in samoprevari. Morda narod v prečanskiih krajih danes še ne misli povsem tako, kakor odseva njegovo razpoloženje iz govorov poedinih narodnih predstojnikov, toda jutri bo morda popolnoma osvojil to stališče. Vlada Je zelo slabo poučena, če misli, da je nastopilo v prečanskih krajih že pomirjenje in da se razburkani valovi razbiajo ob pečinah »trdnega grada«. V mestih je razpoloženje do Beograda slično onemu, ki so gi frankovci ustvarili L 1902 med Srbi in Hrvati. V sela in vasi to razpoloženje še ni prodrlo, teda tudi tam bo prevladalo, če bo vlada nadaljevala s svojo sedanjo nojevsko politiko. Srbija ie izgubila svo;o avtoriteto, ki je bila L 1925 zelo visoka. Ostala ie še država. Ona se še dv'ga nad vsemi, njena avtoriteta je velika, toda beograjski vlastodržci se morajo končne zavedati, da država ni vlada VukičevMa in Davldovlća. So se ljudje, ki vid io v državi avtoriteto nad vsemi toda ne bodo mogli več dolgo čuvati te avtoritete, če bo Beograd ostal zakrknien. Mr^nia do države 5e ni prevzela narnd'ifi miš t^da če ne ho pravo5a«no n^stnnl^ :»nrpnv-mhn. ep N^fn vrnili časi Avstrije, ko odcepitev, razid in Venizelos prispel v Beograd — Beogrscf, 9. oktobra. Danes opoldne je prispel s simplonorijentekspresom v spremstvu svojega tajnika grški ministrski predsednik Venizclcs. Na kolodvoru so ga sprejeli ministrski predsednik dr. Korošec, zastopnik zunanjega ministra dr. Šumen« kovic in višji uradniki zunanjega ministr* stva. Venizelos se je naselil na grškem po* slaništvu. V Beogradu ostane dva dni. Zve* čer ob 6. bo sprejet v avdijenci na dvoru, kjer mu bo jutri prirejen intimen zajutrk. Letalska nesreča pri včerajšnji paradi — Beograd, 9. oktobra. O priliki včerajšnje velike vojaške parade, pri kateri so sodelovala tudi letala, se je prip3tila težja letalska nesreča. Letala so startala v večjih skupinh. Pri startu je nekemu letalu odpovedal motor, tako da se ni moglo dvigniti. Letalo, ki je startalo tik za njim, se je z vso silo zaletelo v prednje letalo. Oba aparata, tipa Breguett XIX, sta se prevrnila. V prvem letalu je bil pilot narednik Košutaik, doma iz Slovenije. K sreči pa ni bilo človeških žrtev, ker sta pilota s spremljevalcema pravočasno skočila iz letal. Pač pa je materi-jnlna škoda zelo velika. Rumunska opozicija popušča? — Bukarešta,, 9. oktobra. Včeraj so se vršila skoraj po vseh mestih Romunije zborovanja Narodne kmetske stranke. V Jassyu je imel strankin sef Julij Maniu govor, v katerem je med drugim izjavil, da Narodna kmetska stranka priznava sedanjo ustavo in regentski svet. V političnih krogih menijo, da je podal Manio to izjavo po predhodnem sporazumu z merodajnimi faktorji, da bi si tako utrl pot v vlado Železniška nesreča v Rumuniji — Bukarešta, 9. oktobra. Na postaji Gvirnes v Transilvaniji se je pripetila težka železniška nezgoda. Neki osebni vlak je brez odhodnega signala zapustil postajo ter na odprti progi zadel v tovorni vlak. Oba stroja sta popolnoma razbita. Več vagonov je zgorelo. Izpod ruševin so potegnili tri mrtve in 20 težko ranjenih. Od ranjencev so trije umrli v bolnici. Dve trupli sta popolnoma zogleneli. Atentat na voditelja angleških nacijonalistov — Bombav, 9. oktobra. Na zmernega voditelja angleških nacijonalistov SiT Naira je bil izvršen bombni atentat. Neznani storilci so vrgli na brzovlak. s katerim se je Nalr vozil v Bombav. bombo. Nair sam je ostal nepoškodovan, dočim so bili trije sopotniki ubiri osem pa težko ranjenih Eden irmed raniencev je že podlegel poškodbam. Nair ie hjl prt-dsednik rvdWira. ki ca ie izvolili :ndi:-ka "'ada za sodelovanje s Simonovo komisijo. Ahmed Zogu se je pokrist janil ? Prestopil je baje v rimsko - katoliško vero, da hi se mogel poročiti z italijansko princeso. —Ogorčenje med muslimani. — Dunaj, 9. oktobra. Tukajšnja ah banska kolonija je dobila iz Albanije poročilo, da se je dal kralj Zogu kr* stiti. Njegov prestop iz islamske v rim* skoskatoliško vero spravljajo v zvezo z nameravano ženitvijo na italijanskem dvoru, za kar se zlasti zavzema M u s* solini. Ta korak albanskega kralja je izzval med muslimanskim prebival* stvom veliko ogorčenje in nezadovolj* stvo. Muslimani, ki so bili doslej vsaj kolikor toliko na strani Ahmeda Zogu, se izjavljajo sedaj odkrito proti njemu. Italija in francosko-anglešlri pomorski pakt Danes bo izročena nota italijanske vlade v Parizu in Londonu« -Italija zahteva popolno ravnopravnost s Francijo. — Pariz, 9. oktobra. Italijanska nota, v kateri obrazložuje Italija svoje staHšče do an^leško-francoske mornariške pogodbe, je prispela na italijansko poslaništvo v Pariz. Pričakujejo, da bo danes izročena zunanjemu uradu. Enako noto bo italijanski poslanik jutri oddal v Londonu. _ London, 9. oktobra. Rimski dopisniki londonskih listov precizirajo danes italijanske zahteve, glede francosko angleške mornariške pogodbe. Glede omejitve oboroževanja na morju sledeče: 1. da se vse vrste oborožitev združijo v enoto; 2. da se Posledice komunistične kope-nikijade v Berlinu — Berlin, 9. oktobra. Minilo soboto ie bilo napovedano v berlinskem radiju predavanje prof. Schwaba. Ko le prispel Schwab, ki je obenem urednik socialdemokratskega »Vorwartsa,c v radiooddajno postajo, so ga napadli trije neznanci, odvedli v avtomobil in odpeljali daleč izven mesta, kjer so ga sredi polja odložili. Mesto njega pa je govoril v radiju komunistični poslanec Schukz proti gradbi vojmih križark. Ta edinstven incident je izzval ne samo v Berlinu, marveč po vsem svetu pravcato senzacijo. — Berlin, 9. okt. Incident na brezžični oddajni postaji je izzval novo senzacijo. Urednik «cVorwartsa» Viktor Schiff je usta* vil komunističnega poslanca Schultza, ki je imel namesto urednika Schwarza govor ter ga opozoril na njegovo početje. Poslanec Schultz je izjavil, da je njegova imuniteta 24 ur po dejanju popolna. Schiff je nato Schultza udaril s pestjo. Temu je sledil večji pretep na podzemski železnici, kjer sta se oba vozila, ki je trajal do prihodnje postaje, kjer je neki uradnik oba nasprot* nika legitimiral. Schultz izjavlja, da bo Schiffa ovadil oblastem. — Berlin, 9. okt. Proti komunističnemu deželnemu poslancu Schultzu, ki je v soboto na brezžični oddajni postaji imel komunistični propagandni govor, bo vlože* na tožba zaradi kršenja hišnega miru. Do* sedaj ni mogla naiti policija Schultza, ki je skrit že 24 ur Tudi onih, ki so odvedli urednika socialističnega lista «Vorwarts» niso mogli dosedaj najti. Policija ie včeraj aretirala glavnega urednika komunističnega lista »VVelt am Abend«, o katerem sumijo, da je sodeloval pri tej kopenikiiadi. Ker pa prof. Schwab pri konfrotaciji ni mogel spoznati v njem napadalca, je bil aretirani komunist zopet izpuščen. Požar v kaznilnici, — Junetion Citv (Ohio), 9 oktobra. V spalnih barakah tukajšnje kaznilnice i M ožje! Klice vas cesar, da z orožjem v roki branite katoliSko Avstrijo, katoliSko našo cesarsko rodo vino zoper zaklete Povratnike samega Jezusa, pričujočega v zakramentu ljubezni.c Ljubljanski škof je izdal tedaj celo pastirski list, v katerem je zapisal: >In zares, vojna zoper Srbijo je pra-vtČna.« Klerikalno giasilo >Naša moec je pisalo: »Mi ni=mo nikdar sledili tistim velesrbskim sanjačem, ki žal zastrupljajo tudi slovensko mladino s svojimi sanjavimi puhlicami, za katerimi se pa skriva najopaznejše, najbrcz-božnejše svobodomiselstvo, tisto svebodomi-selstvo, ki besno sovraži našo častitljivo, starodavno habsburško vladarsko hišo lato, ker je katoliška in dela že stoletja na to, da bi propadla starodavna država katoliških Habsburžanov. Tako zvano velesrbsko propagando, v katero so zatelebani do kosti in mozga tudi slovenski svobodomiselci, pa uaj se že >Narodovci< ali >Danovci< nazlvajo. vodijo svobodomiselne framasonske organizacije in velesrbsko propagando označuje pečat svobodomiselstva. Zato 6e moramo tembolj proti njej boriti slovenski katoličani . . . Upamo, da bo sarajevski zločin, vsaj nekatere naše zapeljane ljudi, ki preradi vsesrbska lista >Dan< in »Narod« či-tajo, zmodriLc V glasilu klerikalne inteligence »Času« je 1. 1914 zapisal neki vpliven klerikalni profesor bogoslovja: >Ali je mar slučajno, da se navdušujejo za jugoslovensko ediustvo najbolj tisti, ki sovražijo naš verski in kulturni preporod ter oznanjajo pod frazo klerikalizma boj zoper katoliško cerkev? Če prav presojamo, izhaja najmočnejša agitacija za to edinstvo v velesrbskem smislu iz belgrajske lože. Značilno ie, da sega vpliv srbske lože že v Zagreb in da se je že tudi pri nas javnost zavzemala za ložo. Pra* resno se je bati, da bi prišli Slovenci in Hrvati i jugoslovenskim edinstvom le pod jakobinsko gospodarstvo lože!« Zakaj navajamo vse to in pogrevamo stare spomine? K poročilu o beogTajski proslavi proboja solunske fronte je namreč današnji >Slovenec< po svojih denuncijantskih nagibih, ki so isti kakor 1. 1914, zapi- sal: >Liberal«a tiara zakrkajeaest in ome-Jeaest je te pet trlamfirale. Na*i samostojni demokrati so sramoten bojkot izpeljali. Nobenega zastopnika liberalnih organizacij ni bilo mogoče opaziti Kaj jo liberalcem država, kaj narodno slavje, kaj kri junakov, kaj spomin nato skupne anage — če oni niso v vladi I Oni so dobri patrioti ža dobro nagrado. Kot taki so se tudi to pot izkazali. Za skupnost nimajo nobenega smisla, nanjo nobenega ozira, zanjo nobene žrtve. Ali pa se zavedajo, da zato oni za skupnost tudi nobene vrednosti nimajo? c L. 1914 so denuncirali klerikalci slovenske naprednjake avstrijskim oblastem zaradi jUgOslOvenstva, so jih pošiljali v internacijo, ječe in na morisča, 1. 1928 jih skušajo denuncirati kot ljudi, ki so proti jugoslovanskemu edinstvu! Seveda vse. v znamenju katoliške vere, v znamenju boja proti svo-bodomiselstu. Klerikalec je ostal isti, kakor je bil. Vse mu je samo sredstvo za dosego podlih in zahrbtnih namenov. In če še upoštevamo, da govore o jugo-slovenskem edinstvu ljudje, ki so odobravali in zagovarjali umor v Narodni skupščini, s Čemer je bil zadan eden najhujših udarcev jugoslovenskemu edinstvu v jubilejnem letu, ki postavljajo še danes jezove med Srbe in Hrvate in vse prečane sploh, potem si lahko mislimo, kolika je klerikalna ljubezen do jugoslovenske skupnosti. Vodstvo KDK je sklenilo, da njeni predstavniki ne morejo sodelovati na nobeni proslavi, ki se je udeležujejo predstavniki režima, čegar delo predstavlja razdor med Srbi, Hrvati in Slovenci in prav je imelo. Ni mogoče slaviti narodnega praznika edin-stva skupno z ljudmi, ki so odobravali in še odobravajo prelivanje bratske krvi. To je še tem manj mogoče, ko baš v času proslave proboja solunske fronte preganjajo solunske dobrovoljce z njihove zemlje, ki jo vračajo grofovskim veleposestnikom, ko nima sedanji režim za invalide niti prebite pare. 0 tem, kdo je dober patriot za dobro nagrado, ni vreden govori'ti. Pod Avstrijo so bili klerikalci ne samo dobri patrioti, ampak tudi denuncijanti za dobro nagrado, in taki so tudi sedaj, ko imajo v Beo^ gradu vodstvo državne uprave formalno v svojih rokah. Ko je Ml dr. Korošec pred dvema letoma še v opoziciji, je v Narodni sktfpšinl klicat, da Slovenci nimamo svojega kralja! Vsekakor ni treba hoditi h klerikalcem po nauke o deki za jugoslovansko slrupnost, o požrtvovalnosti zanjo, ker nismo nanjo klicali niti pekla niti nebes in se nismo borili proti njej v imenu božjem, kakor so klerikalci, ki so s svojim hujskaškim In denuncijantskim delom brezdvomno povečali število žrtev proboja solunske fronte. Caa-rada z letali je potekla brez najmanjše nesreče. Po enournem letanju nad Beogradom so letala odletela v Novi Sad, od koder se vrnejo danes zopet v Beograd. * Včeraj je neki Zagrebčan našel na poti proti Mažuranovičevemu trgu na ulici zavoj. Strnil ga je z nogo in ker se mu je zdel izredno težak, ga je pobral. Navadno ni dobro pobirati na cesti zavoje, posebno če se napolnjeni z odpadki rn se izza vogla smeje pobalin, videč, kako ie mimoddoči pobral zavoj odpadkov. Zagrebčan, ki je našel zavoj, je bil boljši Človek, zato je domišljal, ali bi ga pobral ali ne. Slednjič ga je pobral; ker so bili tudi pasanti radovedni, kaj je v zavoju, ki je bil precej težak, je srečni najditelj moral odvrti zavoj pred njimi. Počasi je odvijal omot za omotom in vsi so napeto pričakovali, kaj se pokaže fz zavoja. Neki nestrpne? se je že jezil, zakaj ie toliko omotov, drugi ga ie pa miril, češ. da ie v zavoju mnogo denarja aH dragocenosti. Ko ie bil sled-nfrč odstranjen zadnji omot. so se vsi spogledali in vzkliknili: »Denar! Tisočaki, križ božji, sami tisočaki!c Radoved neži so komentirali čudno najdbo na vse načine. Eden se je celo užaljen izrazil, da siromak najde samo smolo, bogatin ima pa vedno srečo in najde denar. K6 so najditelja vprašali, kam sedaj z denarjem, je odgovoril, da ga odnese na flolicijo. Vsi so se začudili in si pomežikovali. češ, kako je neumen. Radovedneži so najditelja spremili celo do vrat policijske direkcije. Naj bo oblekel, ko bo delo opravil, saj se človek pri žganjekuhi kolikor toliko umaže. Ko je Jože žganje skuhal, se uru ni zdelo umestno preoblačiti srajco, ker je sklenil takoj kar v temi oditi domov; zato je srajco spravil 'pod suknjič in odšel po Opekarski cesti. Ko jo je pomahal na Dolenjsko cesto, je srečal stražnika Vinka Zoreta. Erklavec je bil popolnoma trezen. Bilo je okoli 3. ure ponoči. »Kam greš,* je vprašal stražnik kmeta in pristopil »V Rudnik grem, v Rudnik, proti domu«, je odvrnil Jože in hotel dalje. Tedaj je videl stražnik, da irna mož svoj suknjič zapet in nekaj pod njim. »Kaj imaš ped njim,« je vprašal stražnik. »I kaj, srajco imam, srajco, ki mi jo je dala Micika.« »Kje si jo dobil?« »Saj prarvim, da mi jo je Micika dala,« je odvrnil Jože. »Katera Micika?« »Moja hči vendar. Ker je vedela, da se bom pri žgamjekuhi umaza-1, mi je dala svežo srajco.< »Ukral si srajco, kar priznaj!« »Ne gospod, nisem je ukral; posten kmet sem in ne kradem.« »Kar priznaj, ukral si k>!« »Ne, pa ne gospod.« Tedaj se je stražnik razburil in jel Jožo suvati in ga tepsti s pendrekom. Joža je čutil vedno hujše bolečine, sedel je in dejal: »Za KriŠčevo voljo vas prosim, ne tepfte me, res sem nedolžen. Zdag bom pa kar tu počakal, saj sem tako truden ed tepeža. Pripeljala bo Micika mleko in ta vam bo povedala, da mi je sinoči dni a srajco predno sem odšel od doma.« Stražnik je pa še naprej vdrihal po nesrečnem kmetu in zahteval, da mora iti ž njim. Jože se je dvignil in šel na bližnio stražnico, toda ta kratka pot je bila zanj zelo težavna, saj ga je stražnik tako suval, da je siromak parkrat padel. Na stražnici je stražnik vpričo drveh tovarišev udrihal dalje s pendrekom po »jem tako, da se mu poznajo na ramah sledovi pendreka. Tudi levo roko mu je stražnik težko pokvaril, v zapestju je vsa zatekla. Izvedenec je rekel, da kar škriplje, če se jo premakne in ima najbrže prelomljeno levo podleht-nioo. Erklavca so pregledali trije zdravniki. Ko ga je pregledal g. dr. Rus in vi>rašal tele-fonično, kaj so ž njim počeli, je odvrnil neki stražnik, da obžaluje, da so ga res malo preveč. Tepel ga je sarno Zore in ga potem tiral na policijo, kjer so ga zaprli in ga zjutraj izpustili Možakar ni mogel ležati in se ie ves tresel od mraza in bolečin. Jože Erklavec je bil par let občinski mož, je ugleden posestnik in napravi najboljši vtis. Te informacije je dal on sam našemu poročevalcu, ki opisuje ves dogodek točno tako, kakor mu ga je sporočil Erklavec sam. Iz policijske kronike Ljubljana, 9. oktobra. Včeraj smo poročali o aretaciji drznega in nevarnega, lani iz mariborskih zaporov pobeglega zločinca Ivana Pistotnika, ki je bil obsojen na 6 let ječe. Z njim je prišel policiji v roke res skrajno nevaren zločinski tip, ki je v enem letu izvršil nebroj zločinov in hudodelstev, zlasti pa tatvin povsod, kjer se je potikal. Pistotnik jo je po begu iz kaznilnice popilial v Avstrijo. Nadzornik g. Močnik ga je včeraj ves dan zasliševal m na dan so prišli razni grehi zakrknjenega grešnika. Tako je Pistotnik priznal, da se je v Avstriji večinoma preživljal s tatvinami. Kradel je vse, kar mu je prišlo pod roko, zlasti kolesa. Na svoji edi-sejadi križem Avstrije In Jugoslaviije je izvršil nebroj nevih tatvin in vlomov. Tako je priznal, da je v Beljaku ukradel kolo, a v Judenburgu odnesel nekemu potniku kovčeg, v katerem je bilo nekaj perila in 8000 šilingov denarja. (Okoli rK.OOO Din). Kradel je tudi na Pohorju, v Šmarju pri Jelšah itd. Na policiji drznega tatu še zaslišujejo in upati je, da pridejo na dan vsi Pistotnikcvi zločini. Manj sreče pa je imela policija z drugim uzmovičem. V soboto zvečer je službujočemu stražniku na Starem trgu prijavil zidar Vincenc Sebašek, da mu je iz gostilne »Pri Deteljici« nekdo cdpeljal 1000 Din vredno kolo. Čez eno uro je stražnik ustavil nekega sumljivega kolesarja. Mož je bil zelo sumljiv in zato ga je stražnik kar odpeljal s seboj, za vsak slučaj pa mu je zvezal roke. Tako sta prišla v Nunsko ulico. Tam pa je aretiranec, ki se je izdajal za delavca Antona Sladena, nenadoma zagrabil za kolo, ga vrgel stražniku pod noge in ga pahnil tako, da je stražnik padel čezenj. Še predno se je stražnik pobral, jo je tat že popihal v smeri proti Tivoliju in izginil v temo. Kolo je policija vrnila lastniku. Te dni je brk) na policiji prijavljenih nebroj vetjih in manjših tatvin. Tako je bil v gostimi prt Ce&novarju na Dolenjski cesti ukraden lep, skoraj nov siv plašč s sivo podlogo. Plašč ge bil vreden 1000 Din, a v žepu so bile nove glace-rokavice, vredne 300 Din in 1S0 Din vredna očala. Tat ie izkoristil trgatev, ki je bila v gostilni in je suknjo naglo snel z obešalnika tik odprtega okna. — Delavcu Jožetu Kralju so bile na stavbišču Vzajemne posojilnice ukradene hlače, vredne 200 Din. — Na Vodnikovem trgu poslujejo žeparji in vlomilci. Spreten žepar je te dni oskubil delavko Marijo Tur-kovo, kateri je izmaknil denarnico z 268 dinarjev gotovine. — Te dni je bila dvakrat okradena starinarka Antonija Kikljeva, kateri je tat odnesel za 1100 Din stare obleke. — Slaščičarju Karlu Lenarčiču, stanu-jočemu v Vodmatu, je nekdo odnesel iz stanovanja pernico in blazino za okno. Lenarčič ima 400 Din škode. — V Šolskem drevoredu je nekdo vlomil v stojnico mesarja Franca Krašovca in mu odnesel 8 kilogramov prekajenega mesa. Škoda znaša 250 dinarjev. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Torek, 9. oktobra, Pohujšanje v dolini šent- florjanski. Red D. Sreda, 10. oktobra, Romeo in Julija. Red B. Četrtek, 11. oktobra, Kukull Red C. Petek, 12. oktobra, zaprto. Tudi uloga temperamentne, prebrisane Lou-love je izborno pogodila gospa Savinova. Obisk je bil z^lo slab, ogromno veČino je dalo zopet dijastvo. Za prihodnje dni se nam obeta orjsrdtna novost >Geishar. Otvoritev nove sezone v mariborskem gledališču Maribor, 8. oktobra. V soboto 6. t. m. se je po večmesečnem odmoru otvoril zopet naš falijin hram, tokrat žal pod nekoliko slabšimi ndspipij-tmi nego zadnja leta. Radi popolne ukinitve državne subvencije se je morala uprava po končani minuli sezoni odločiti, da opero, ki je bila pod vodstvom ravnatelja Mitrovića, popolnoma opusti ter se omeji samo na dramo in opereto. Naša drama j,e že v lanski sezoni izkazala pod vodstvom g. Pregirra znaten napredek, letošnjo sezono pa obeta j/ostati atrakcija našega gledališča. Sobotna otvoritvena predstava Cankarjevih -Hlap-cerc nam je porok, da se bo naša drama letos lahko pesno merila z marsikaterim več-hm gledališčem, ter da bo na ta način s svojo višjo kvaliteto vsaj deloma izpolnila cb-čutno vrzel po operi. Cankarjeve smo videli na našem odru že večkrat. Zdi sc? nam, da jih je letos KoviČeva režija spretno postavila na viSino prednašanja, kakoršnega še nismo bili vajeni. Predvsem treba povetetriti znano harmonijo, ki je vezala nastop za nastopom, dejanje za dejanjem, četudi smo opazili še tuintam nekoliko nesigurnosti. Povdaritl treba dalje, da si je vsak izmed igralcev tokrat res potrudil, da da svoje najboljše. Ki se še vsem posrečilo v polni meri, a nedvomno je velik plus, ako občinstvo vidi stremljenje, dobro voljo. In to je občinstvo videlo in dalo tudi koncem vsakega akta zasluženo pohvalo. Posebne pokornosti je bil določen novo angažirani g. Rakusa. ki je igral vlogo Jermana globoko premišljeno, na znatni umetniški višini. Ak"> se bo še razvil, bomo mogli unravi gledališča na tej akviziciji samo čerHtatt. Pravilni tip Cankarjevega župnika je tokrat ustvaril g. Jo-ško Kovic. Tudi ostale uloge so bile, kakor že rečeno, v dobrih rokah, želimo le, da bi eden in drugi svojo ulogo fa boli izpilil. Tu imamo predvsem v mislih g. Groma kot Kalandra. ki je bil mestoma premalo poglobljen v svojo ulogo, dasi io je v celoti igral dobro. Gledališče je bilo precej p^lno zasedeno, zlasti je dijaštvo napolnilo svoj prostor. Sinoči je bila Guittvjeve veseloigre -Moj o?e je imel prave. Priietna in duhovita tran-oska kozerija, precej humorja, pa tudi z mnogo življenske resnire. Igrana je bila dobro, živahno, z vervo. Zlfl^ti so bile glavne uloge v dobrih rokah naših starih znancev gg. Joška Kovica, Groma in ge BukšekDve. Umetniška Matira. Malokomu je v teh težkih Časih mogoče kupiti originalno sliko. Naše domove krase slabe reprodukije inozemskih slikarjev, brez najmanjše umetniške vrednosti. Temu odpomorete, Če postanete član Umetniške Matice. Ta bo izdala namreč za člane brezplačna originalne grafike slovenskih slikarjev. Kdor placa do konca letošnjega leta 24 Din, prejme za Božič nrigrinalni lp«orei >Pokrnjina', delo F. S Stiplovška. Slika bo izvršena v približnem formatu 30 X^ in bo sijajen okras v-ak» sobe. Tako imajo Člani priliko, da si za ma-lenkstno ceno v nekaj letih pridobe malo galerijo samili originalov naših umetnikov. Poleg tega imajo Člani pravico do brezplačnega vstopa na umetnostne razstave, ki j?h bo U. M. prirejala v Ljubljani in po vseh večjih krajih Slovenije in dobe po znižani ceni vse društvene publikacije. Ze sedaj opozarjamo p. n. občinstvo, da bomo izdali prihodnje leto kdasno mapo posnetkov del kiparja Tineta Kosa. Priglašrvanjp Članov sc zaključi leto$ s 1. deembrDm. Slike bomo razposlali za Božič. Naj se javijo zaupniki. Za vsakih pet novih članov dobe le-te še po eno originalno grafiko v nagrado. Vsi dopisi in prijave naj se naslovoijo na: Umetniška Matica v Ljnbljnni, Dunajska cesta 35. Umetniška Matica je izdala v knjigi dramo "Očiščenje- — delo pisatelja Angela Cerkvenika. Delo se je z velikim uspehom uprizorilo pod režijo g. Bratine v Mariboru in ptuju in jo vsem toplo priporočamo. Cena lepi knjigi je tako nizka, da si jo lahko vsakdo nabavi. S poštnino vred stane 10 Din 50 par. Naroča se pri Umetniški Matici v Ljubljani, Dunajska eefcta 35. železnica Koledar. Danes: Torek. 9. oktobra 192S; katoličani: Dionizij; pravoslavni: 2r3. septembra, Svetina. Današnie prireditve. Drama: »Pohujšanje v dolini šendlorjan- ski«. Kino Matica: *6 deklic išče prenočišča«. Kino Ideal: »Največji pustolovec<. Dežurne lekarne. Danes: Ramor, Miklošičeva cesta, Trn-koczy, Mestni trg. — Iz sekcije Z. >\ S. (Službeno). Danes v torek se vrši v posebni sobi kavarne >Ev-rcpa< ob 20. uri v tečaju zaključno predavanje: v petek pa se vrše ob isti uri ter v istem prostoru podsavozni teoretski izpiti. V izogib nepotrebnim incidentom na igriščih, opozarjamo vse gg. sodnike, da striktno izvajajo določila § 13 nogometnih pravil in to v pogledu igralcev kot publike! Naeelaik. Državotvornost Pepeta iz uredništva ima oko po* atave jako na sumu, da ni drzavotvo* ren element, kajti če bi bil, da bi ne razpisal ofertalne liciiacije za dobavo copat, niti bi javno gobezdal o profe* sorski komisiji za nabavko gimnazij* ske metle, kaj šele o piki v možganih in o novem ujedinjenju. To vse da spada pod okrilje očesa postave in Ve* peta nič ne briga, če razpiše država tri ofertalne licitacije in postavi tri urad' ne komisije z dnevnicami in poslovno* prometnim davkom vred, predno pro* da konjedercu na robu groba stoječo državno kobilo. Vsaka oblast je od boga, tudi tista, ki prodaja na ofertal* ni licitaciji onemogle državne kobile. Kdor je pa proti feogu, je proti državi in ni državotvoren. Zdaj je P epe v škripcih zastran pa* ra.grafa, da bi ne prišel z njim navskriž. Kaj če spozna paragraf v njem proti* državne naklepe in ga pokliče na od* govor, češ, ti nisi državotvoren de* ment. Paragrafu P epe državotvornosti ne odreka, nikakor ne. Priznava mu jo v zvrhani meri in se mu zategadelj globoko klanja, samo pri miru naj ga pusti. Tisto pa da ni v redu, da bi ga oblast rada izrinila iz enotne fronte državotvornih elementov. On da taki* sto tvori državo, kako jo tvori posta* vim njegova teta ali stric Aca v brat' skem zagrljaju s Pašičevo brado in s patronom starih devic na zemlji. Samo on da je ne tvori aktivno, ampak pasivno, kakor jo tvorijo posta* vim njegove copate. Za primer da bi lahko vzeli kravje vime in pridobitne* ga gospodarja, ki ima deklo, da mu kravo molze. Krava tvori mleko in je mlekotvorna, ampak pije ga pa ne, kajti bi se gospodar lepo zahvalil, če bi mu krava popila mleko za kašo in žgance. Tako je tudi s Pepetovo državotvor* nostjo. Taki državotvorni elementi, kakor je Pepe, imajo v državi absolutno večino in zato nikakor ne gre, da bi jim katerokoli oko odrekalo državo* tvornost. Državo tvori takisto tudi vestna uprava glavnjače, direkcija državnega računovodstva, vse državne ireočarne, kobilarne in bikarne in vse molzne krave in koze sploh ino biki še po* sebej. Izdajalska nogavica. — Čudno, tvoja luknja v nogavici mi ne ugaja, draga Mimi. — Zakaj, Čudno, nogavica pač ne traja večno? — Tisto že, toda ko ši lekla, da greš k zobozdravniku, ie bila ta nogavica na levi, a seda i ie na desni nogi. . Vljudno opozorilo. !— Poznam gospoda, ki vam ie na las podoben. — Ali niste pomotoma ^vrnili temu gospodu onih 100 Din, ki ste si jih lani izposodili od mene? * Stev. 23! •SLOVENSKI NAROD, dne 9. oktobra 1928. Stran 3. Dnevne vesti. — Napredovanja v naši vojaki in mornarici. Napredovali so; v pehoti za kapitane L klase kapitani II. klase Vinko Kozjak, Franjo Zaherl, Dragotin Zurek, Zvonimir Zupančič, Dragotin Stencelj in Anton Sproc; za kapitane II. klase poročniki Dragotin Sturm, Dragotin CiČek in Mirko Ceme; za poročnike podporočniki Ragko plavšič, Er-vin Rataj, Zdravko Seručar, Jaroslav 2ak, Karlo Dolinšek, Josip Pletikosa, Friderik Leman, Rudolf Pirš, Anton Novak, Ivan Šimenc, Anton čeme in Stanko Leben; v artiljeriji za kapitana I. klase kapitana II. klase Pavel Zobec in Branko Tominšek, za poročnike podporočniki Ivo Vidmar, Ivan Babic. Slavko Belarc, Anton Luk man, Anton Cerar, Ljudevit Kos, Ivan Braadač, Stanislav Jeiačin, Božidar Okom, Franjo Tusar, Srečko Rob, Andrej Slapar, Vladko Zorko in Josip Lang: v konjenici za majorja kapitan I. klase Srečko Krušnjak, za poročnika podporočnik Ivan Žagar; v inženjerski stroki za kapitana I. klase kapitan II. klase Vitomir Tocilj; za poročnike podporočniki Miloš Marolt, Franc Košnjak, Vladimir VaJenta in Karlo Oreirek; v zrakoplovstvu za poročnike podporočniki Alojzij Radin Zdenko Ulepič, Janko Šalamun, Joahim Žitnik m Josip Kranjc; v ekonomski stroki za adrrrinistrativega kapetana I. klase kapitan II. klase Edvard Godelj; v mornarici za tehničnega poslovodjo I. klase nižji tehnični poslovodja IT. klase Evgen Cotpč, za samtet. kapitana II. klase poročnik dr. rvan Koprivnik, za apotekarskega kapitana I. klase kapitan II. klase Franc Krivec; za inženjerskega poročnika podporočnik Rudolf Grdinič. V zrakoplovstvo sta prevedena zrakoplovni tehnični kapitan H. klase Josip Ulčakar in kavalerijski podporočnik Franc Jereb. — Novi gojenci pomorske vojne akademije v Dubrovniku. V pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku so sprejeti Hubert Jeločnik, Ivan Konte, Albin Unger, Rudolf VVinkler. Maks PerŠon. Drago Beržan, Dimitrij Omerza, Branko Voglar, Slavko Kre-gar, Rudolf Pogačar, Feliks Roje. Mifcvoj Peitler, Slavko Kirchmayer, Ciril Poč m Ivan Rode. — Novi gojenci vojne administrativne šole v Beogradu. V vojno administrativno šolo v Beogradu so sprejeti kandidati iz civilnega prebivalstva Vekoslav Logar, Vinko Krampus, Bruno Ceh, Janko Mazi, Josfp Božič in Anton Troha. —- Ra/pisan! sodni službi. Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se odda sodniško mesto. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. — Pri okrožnem sodišču v Celju se odda TI. mesto okiajnega sodnika. Prošnje je treba vložiti do 35. t. m. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti« št. 95.. z dne 9. t. m. objavlja zakon o pogodbi med kraljevino SHS m Zedinjenimi državami z dne 3. maja 1926, s katero se ureja naš vojni dolg napram Ameriki. Celokupni dolg, ki naj se fondira v bone, znaša 52 milijonov 850.000 dolarjev. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. V mariborski oblasti je bilo od 24. do 30. septemrba 5 slučajev mehurčastega izpuščanja goved, 14 svinjske kuge, 8 svinjske rdečice in 1 čebelne kuge. — Reorganizacija finančnega ministrstva. V novem finančnem zakonu je odredba, ki pooblašča finančnega ministra, da izda ao-vo uredbo o reorganizaciji ministrstva samega in finančne službe sploh. Državui podtajnik v finančnem rrrmistrstvu Duš m Letica je sestavil posebno komisijo višjih uradnikov vseh generalnih direkcij In finančnih delegacij, ki bo iizdelala novo uredbo o reorganizaciji finančne službe. Po mrvi uredbi bo finančna služba baje temeljito decentralizirana. Finančnih direkcij bo odslej v državi 12 in imele bodo mnogo večjo kompetenco, nego doslej. Važna je tudi nova teritorijalna razdelitev. Sedeži in področja poedinih finančnih direkcij bodo določena edino na temelju dobrih prometnih zvez. Nova uredba stopi v veljavo že prihodnji teden. — Razstava »Tisk« na Ljubljanskem velesejmu, ki traja do 21. tm., je razdeljena v 5. glavnin skupin. Historična, ki obsega razvoj pisave in tiska; mednarodna razstava časopisja preko 30 narodov vsega sveta; razstava jugoslovenskega časopisja, ki mu je priključeno tudi ono v Ameriki izhajajoče; grafika, kjer so razstavljeni izdelki vseh grafičnih tehnik; organizacija grafičnih delavcev, ki obsega historijat 60-Ictnega dela te organizacije od njene ustanovitve leta 1866 do danes. Sila tiska je ogromna in ne imenujejo je zastonj šesto velesilo. Politično in socijalno življenje je Gutenbergova iznajdba preokrenila in če je resnica, da učinkuje slab tisk uničujoče, se izgubi vse to pod božanstvenim vplivom dobrega tiska. Zarto je razstava te stroke vsakemu, tudi onemu, ki Čita le časopise, nekaj, kar si je treba brezpogojno ogledati. Razstava je odprta vsak dan od S. ure zjutraj do 5. ure popoldne nepretrgoma. — Učiteljski abituriienti — volenterji. Prosvetno rmmsrrstvo je dovolilo, da sme prosvetni oddelek velikega župana namestiti več breziplačnih učiteljev in učiteljic. Omeniti je pa, da se jim to službovanje ne šteje v napredovanje in ne v pokojnino. Ti kandidati pridejo po pzpraznitvi učiteljskih mest prvi v po štev, da bodo sprejeti v državno službo, ko bo dana budžetna možnost za nove namestitve. Šolski upravitelj, pri katerem se zglasi tak volonter, naj pošlje nekolkovano prijavo in reverz po službeni pori na prosvetni oddelek. V reverzi naj stoji, da dotičnik ne reflektira za čas službovanja na nžkake prejemke. — Izseljevanje v Argentino. Ministrstvo socijalne politike ie prejelo od generalnega argentinskega konzulata v Beogradu sporočilo, da je dovoljeno priseljevanje v Argentino razen poljedelcem sedaj tudi rokodelcem, fn sicer mfearjem, kovačem, sedlarjem, mehanikom in pekom. Delavci za grad- bo železnic se ne potrebujejo. Kdor želi iti na delo v Argentino, se mora najprej obrniti pismeno al! ustmeno na argentinski konzulat, ki se nahaja za Slovenijo v Zagrebu, da dobi predpisano dovoljenje, katero mora priložiti prošnji za izseljeniški potni list. Poleg tega dovoljenja ki ostalih predpisanfh osebnih dokumentov je treba priložiti prošnji za izseljeniški potni list tudi verodostojen dokaz, da Je prosilcu v Argentino za-sigurano delo. Za tak dokaz se bo smatralo na primer potrdilo našega konzulata aH izseli eniškega delegata v Buenos Airesu, potem pismo prosilcevega rojaka aH znanca, ki ima v Argentim dober zaslužek in ga vabi tja na delo. — Dramski tacaj ZKD. Danes vrši druga vaja dram. tečaja ZKD. Opozarjaramo vse one, ki so se prijavili, na točen prihod ob pol 20. uri na obrtno sok) (vhod Gompova ulica preko dvorišča v I. nadstropje, soba št. 10. risamica). Oni, ki niso le oddali izjave ter plačali vtrisrrrne rn članarine za mesec oktober, naj pridejo nekoliko prej in oddajo vse potrebno sigurno tam navzočemu tajniku. Oni, ki svojih obveznosti do tega roka ne bodo izvršili, ne bodo smeii več tečaja obiskovati. Ri STAVA TISK LJUBLJANSKI VILCSIJIM ■7.-21. ■oktobra — Sprejem novih kandidatov v poštno brzojavno službo. Koncem tega tedna bo posebna komisija poštnega ministrstva izbrala nove kandidate za poštno - brzojavne uradnike II. kategorije. Sprejetih bo 60 kandidatov kot pripravnikov, prošenj je pa prejelo ministrstvo okrog 400. — Naši vojaški gojenci v Inozemstvu. Vojno ministrstvo je sklenilo poslati letos tri gojence v višje inženjerske šole v inozemstvo. Med njimi je tudi inženjerski podporočnik Vladimir Valenta, ki bo študiral na elektrotehničnem institutu v Toulusu. — Iz prosvetne službe. Sup I en t ženskega učiteljišča v Mariboru Fran Zgeč, je premeščen na moško učiteljišče v Mariboru. — Vreme. Vreme je še vedno lepo, toda barometer je začel padati, kar priča, da utegnemo dobiti v kratkem nestanovitno vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Mariboru in v Ljubljani, drugod pa več ali manj oblačno. V Splitu je bilo 20, v Zagrebu in Beogradu 18, v Ljubljani 16.1, v Skoplni in Mariboru 15 stopinj. Danes zjutraj je kazal brometer v Ljubljani 767 rrrm. temperatura je znašala 3.5 stopinj. — Podivjana krava. Včerai popoldne je bila ljubljanska rešilna postaja telefonično pozvana na pomoč. Klicali so jo v Spodnje Pirniče pod Šmarno goro, kjer se je pripetila težka nesreča. Terezija Skok, 2Het-na posestnikova hčerka, je včeraj popoldne molzla kravo. Nenadoma je krava podivjala in nasadila Terezijo na roge. Nesrečno mladenko so našli nezavestno. Rešilni avto jo Je takoj prepeljal v bolnico. Njene poškodbe so težke. — Brutalen napad z nožem. Včeraj so v ljubljansko bolnico pripeljali težko ranjenega 384etnega ključavničarja Franca Sar-toriđa iz blejske okolice. V nedeljo ponoči ga je na Bledu nekdo zavratno napadel in sunil z nožem v glavo. Poškodoval rmi je levo oko, tako da se je moral Sartori zateči v ljubljansko bolnico. Najbrž ostane siromak na eno oko step. — Konj brcnil otroka. Triletnega Joška Zupančiča, sinčka posestnika iz Št. Jurja, je včeraj na paši konj brcnil tako močno, da mu je zlomil levo nogo. Dečka so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. _ DARUJTE PODP. DRUŠTVU SLEPIH. LJUBLJANA. VVOLFOVA UL. 12. — Kupu]te Ciril Metodove razglednice, razpečavajte gostiln, listke in narodni kolek 20./9. 1908. Družba je izdala za šolske in mladinske knjige in za učila za obmejne šole v pretečen mesecu nad 20.000 Din ter je družba v sled tega podpore zelo potrebna. 769-n Iz !«M >j Povratek Glasbene Matice. Pevski zbor Glasbene Matice, ki je ponesel na svoji turneji sloves slovenske pesna med brate Poljake in dosegel v vseh poljskih mestih sijajen uspeh, se vrne v Ljubljano jutri popoldne ob 17.20. Z nepopisnim navdušenjem je sprejela naše pevce Varšava, kjer so nastopili v nedeljo. Tu je dosegla triumfalna turneja Matičarjev vitek. Prihod v Varšavo m nastop naših pevcev se je izpremenfl v impozantno manifestacijo slovanskeca pobratimstva. Iz Varšave so se odpeljali v Censtohovo, od koder se jutri vrnego v Ljubljano. Pozivamo javnost, da se v čim večjem Številu udeleži sprejema naših pevcev »a kolodvoru. —U Pri javni borzi dela v LJubljani je v času od 30. septembra do 6. oktobra 1928 iskalo dek) 689 moških in 309 Žensk, skupaj 996 brezposeln rti. Prostih mest je bHo 91 moških in U ženskih, skupaj 102. Posredo- vanj se je izvršilo 61 moških in 9 ženskih, skupaj 70. Odpotovalo 85 moških in 1 ženska, skupaj 86; odpadlo pa je 29 moških in ena ženska, skupaj 30 brezposelnih. Delo išče: moški: 1 manipulant za lesno stroko, 2 ekonoma, 2 rudarja, 2 vrtnarja, 2 steklarja, 1 kamnosek, 3 zlatarji* 9 kovačev, 19 stavb, ključavničarjev, 6 kleparjev, 5 žele-zolrvarjev, 25 stroj. ldjočavničarjev, 5 elek-tromonterjev, 1 puškar, 1 urar, 17 mizarjev, 5 kolarjev, 2 sodaria, 4 Žagarji, 1 graver, vulkanizar, 2 usnjarja, 4 sed4arji-jer-ntenarji, 3 tapetoiiki, 19 krojačev, 6 čevljarjev, 3 slamnfkarH, 2 knjigoveza, 2 mlinarja, 2 mesarja, 21 pekov, 7 natakarjev, 1 inž. kemije, 1 stavo, tehnik, 5 zidarjev, 5 dimnikarjev, 4 tesarji, 20 stroftubov, kurjačev, šoferjev, 16 pisar, slug, 31 trgov, pomočnikov, 3 knjigovodje, 29 zaseb. uradnikov, 1 geometer, 1 Časnikar, 1 slikar - karikateur, 17 hlapcev, 85 pomožnih delavcev, 49 dninarjev, 4 vajenci; ženske: 9 pisar, moči, 1 knjigovodinja, 2 kontoTisrfciji, 5 prodajalk, 1 restav. blagajničarka. 3 natakarice, 8 šivilj, 1 šivilja za perilo, 16 šivilj za slamnike, 2 preševalki, 1 čtkoslikarica, 1 pletilka, 6 tkalk, 94 tovar, delavk, 26 dninarje, 48 kuharic, služkinj, postrežnic, 6 vajenk. Delo je ena razpolago: 1 inž. kemije, ve« ščaku usnjar, stroke, 1 vodoinštalaterju, 2 kleparjema, 2 sodarjema, 20 čevljarjem, 2 mladima mesarskima pomočnikoma, 1 kamnoseku, 1 pečarju, 15 zidarjem, 15 tesarjem, 5 navadnim delavcem, 4 hlapcem. 1 krojaču 1 elektromoTiterju, 1 vajencu; Ženskam: 1 vzgojiteljici za francoski in angleški jezik, 10 pietilkam, 1 kmečki dekH, 1 delavki, 2 šiviljama, 2 rnodistinjarn - vajenkama. —1] Nepreviden dijak. Marjan P., 19.1et-ni dijak iz Ljubljane je včeraj na Rožniku tresel kostanj. Nenadoma se mu je pod nogami odlomila trhla veja in padel je več metrov globoko. Dijak se je pri padcu precej poškodoval ln so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnico. —1] Na strokovni obrtni nadaljevalni šoli za stavbne obrte v Ljubljani (Graben Cojzova cesta, 5) pričnemo z rednim poukom v nedeljo, t. }. 14. tm. ob 8. dopoldne. Vajenci, ki se še niso vpisali, naj store to zanesljivo do sobote, t j. 13. tm.. da ne bo zamude v nedeljo med porazdeli evanjern učencem v posamezne razrede. Gg. učitelji, ki so učili na tej šoli že lansko leto, rmaijo pređkonferenco v petek, t. J. 12. tm. ob 3. popoldne; svoje posebne želje pa naj povedo vodstvu te šole najkasneje do četrtka, t. j. 11. tm. opoldne. — Voditelj. —Ij Prvi »Večerni plesni tečaj — šole Jenko« se vrši jutri v sredo 10. t. m. ob 8. uri zvečer v »balkonski« dvorani Kazi-8. uri zvečer v »balkonsk i«dvorani Kazine«. Vabljeni vse dame m gospodje, ki se žele temeljito in točno priučiti letošnje družabne plese. Za začetnike-ce se vrši točno od 8. do pol 9. ure zvečer posebni pouk v valčku in fokstrotu, nato vežbanje in nadaljevanje najmodernejših plesov za vse posemike. Prijave in vpisovanje istotam vsak dan od 10. dop. do 10. zvečer aH pri večernem tečaju. Posebne ure pO dogovoru. Študenti (-inje) znižano članarino. —U Aretacija nevarnega zločinca. Vče-včeraj smo poročali, da Je poKcija v soboto aretirala, nevarnega zločinca v osebi že večkrat kaznovanega Ivana Pišiotnika. Omeniti irroraano, da Pistotnika ni aretiral službujoči stražnik v Kolodvorski idici, marveč ga je priijel in vrgel s kolesa sam sluga g. Badalič. Pistotnik se je sicer branil, toda BadaJič ga je udaril tako močno po tilniku, da je padel s kolesa. Zgrabil ga j 2 za vrat in odvede! v prostore pisarne Levante. Stražnik, ki je imel shrŽbo v Dvoru, je zločinca odvede! na inirrrinahii urad. Iz Celja —c Proslava proboja solunske fronte se je vršila v Celju dne 8. tm, ob 9. uri na Glaziji. Zbralo se je tam vojaštvo celjske gamizije z oficirskim zborom, zasto^miki civilnih oblasti, Sorska mladina ter mnogo občinstva. Po cerkvenem bogoslužju, ki sta opravila katoliški in pravoslavni duhovnik je nagovoril vojaštvo komandant bataljona g. Bojič. PredoČil je kratko zgodovino prebitja solunske fronte. Za tem je bil defile vojaštva. Mesto je bik) delno odeto v zastave, trgovine so bile zaprte od 9. do 10. ure. V cerkvah ni bilo nikakih bogoslužij, ker je bila cela proslava združena na Glaziji. —c Štirje shodi v gornjegrajskem okraju. V Mozirju, se je zbralo v soboto zvečer pri »Iliriji« veliko število tržanov ln okoličanov ter se je vršil pod predsedstvom g. dr. Jos. Goričarja shod na katerem so govorili gg. dr. Pivko, Ivan Puceij in dr. Nova-Čan. Razpoloženje izvrstno, obžalovalo se Je samo, da ni bilo možno prirediti shoda po dnevi. Včeraj dopoldne so isti gospodje zborovali pri Podpečanu na Ljubnem. Predsedoval je vpok. nadučštelj g. Kocbeck. Ta shod je Ml vkljub vidnemu zboi.išanru političnih razmer v »črnem kotu« naravnost presenečenje, ker se ga je udeležilo izredno mnogo kmečkih ljudi. Zborova+ci so sprejeti resolucijo, v kateri izrekajo zaupanje vodstvu KDK in obema poslancema ter protestirajo proti sedanjem« Težhnu. — Tudi shod v Rečici ob Savinji v gostilni g. FiTsta je bil dobro obiskan. Govorili so isti gospodje, predsedoval pa je ugledni posestnik Matek. Na tem shodu je podal tamošnji kmet Fižun, da sicer ne more kot pristaš SLS glasovati za stavljeno resolucijo, da pa bode zahteval s svojimi tovariši pojasnila od pos. Pušenjaka, zakaj je podpisal znan predlog, da se naj pok. Stjepana Radića proglasi za blaznega in se mu tudi d-ru-gače grozi. Ako pojasnilo ne bode zadostovalo, izstopi iz stranke. — Zadnji včerajšnji shod se Je vršil proti večeru pri Steblov-škovih v Šmartnu ob Pakt. Govorniki isti, udeležba odgovarjajoča. Splošna oblika: ogorčewje nad umori v skupščini in nad današnjim KoroŠčevim srbijanskim režimom ie prišlo v narod. Videlo se je, da so ljudje o vseh dogodkih dobro in pravilno podučeni ter da so pripravljeni tudi izvvajati kon-sek vence. —c športni dan v Celju. V nedeljo, 7. t. m. se je vršil v Celju »Športni dan«, katerega je priredilo SK. Celje. Gledalcev je bilo precejšnje število. Na predvečer v soboto se je vršil nočni tek skozi mesto. Prva lanskoatletska štafeta je prispela na cilj v 5 min. 8 sek. V nedeljo je bila propandna tekma skozi mesto, ki so se je udeležili Atletiki, motocikusri, kolesarji, nogometna štafeta in člaaice Edinosti. Od zadnjih je prispela na ciij prva gdč. Verčnikova. Popoldanske tekme so izpadle sledeče: 4X80: 1. Verckovnik — Kranjc — Rožanc — Lojk Milka — 50 sek. (Edinost), 2. Kramar — Karba — Prose ne — Presinger — 51 sek. (Edinost). II. 100 m predteki: 1. Skok 11.3 sek., 2. Blechinger 11.4, 3. Mesarec 11.8 sek. m 4. Tkalčič 11.9 sek. HI. 100 m — finale. 1. Skok 11.8 sek., 2. Mesar ec 12 sek. IV. Tek na 1500 m, 1. Povoden 4 min. 51-5 sek., 2. Šmon 5 min. 3 sek. in 3. Vendhng 5 m za njim. V. Krogla 7 % kg: 1. Skok 10.07 m, 2. Javornflc 9.78 m, 3. Urbančič. VI. Disk: 1. Lukaščik 27.50 m. 2. Bregant 26.89 m, 3. Skok 36.71 m. VH. Skok v daljino: 1. Cijan 5.61 m, 2. Lukaščik 1. 57 m. Nogometna tekma med SK. Celje in I. SSK. Maribor je izpadla 1:0 (0:0) za Celje. Ha-zena:Ljuib!jana:Edinost Celje 15:6 (8:3) za Ljubljano. Celjska družina, ki je prvič nastopila se je dobro držala, zlesti v napadu je bila zelo agresivna. Treba bo sedanjo postavo nekoliko pregrupirati in družina se bo lahko merila po vstrajnem treningu z marsikatero prvovrstno družino. Zvečer je bil v Celjskem domu družabni večer, katerega se je udeležilo obilo občinstva. V Wilhelmshafnu so delali nedavno zaninitve poizkuse s starejšo bojno ladjo »ZaJiringen«. Ladja je plula brez posadke in upravljali so jo s pomočjo brezžičnega brzoijava s torpedovke. Ladja je točno izpohrUa 72 brezžičnih povelj in napravila brezhibno 72 manevrov. Naši predniki bi gotovo mislili, da ie ladja brez posadke pravo čudo. Zanimivo je, kakšne vojaške namene kitajo Nemci s tem presenetljivim uspehom v pomorskem prometu. Nemci so prršli prvi na idejo bojne ladje brez posadke. Prvo tako ladljo so upravljali brezžičnim potom Američani, drugo pa Angleži. Američani so porabili za ta eksperiment staro bojno ladjo »Jowa«, Angleži pa ladjo »Aga-memnon«. Američani imajo zdaj celo dregnouth »North Dakota«, ki ga upravljajo brezžičnim potom. Američani, Angleži in Nemci imajo pri tem namen iz-vežbati momaTje v streljanju. Doslej so se mornarji vežbali v streljanju s topovi samo na -plavajoče tarče, dočim je lad-S2L brez posadke tarča, ki manevrira in se hitro premika tako, da v polni meri odgovarja dejanskemu položaju v po- * morski bitki. V ladjo brez posadke streljajo z ostrimi naboji. Da se pa ladja ne potopi, je njena notranjost napolnjena s plutovino tako, da ostane na površju rodi, če je z granatami vsa preluknjana. Taka ladja je seveda zelo draga tarča, toda vojaškim oblastim se izplača, ker je nanfbolijši pripomoček za vežbanje mornarjev v ostrem streljanju. Pod kotli ladije »Zahringen« je avtomatična kurjava na olje. Parni stroji delujejo s 5000 HP. Nekak živčni sistem ladje je pa sprejemni radioaparat, ki sprejema razne brzojavne znake. Tako pomenijo štiri zaporedne pike pospešiti hitrost, pet pik zmanjšati hitrost itd. Sprejemni aparat je spojen s posebno avtomatično napravo, ki pTecrzno izpolni vsa povelja. Ladija ima tudi avtoma- je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti. Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi tično gasilno napravo in če se stroji rvo-kvarijo, se ladja avtomatično ustavi, obenem pa izstreli rakete kot signal, da je strojni oddelek pokvarjen. Ladja je v pravem pomenu besede misleče bitje. Še večjega pomena nego brezžično upravljanje bojnih ladii je pa izum francoskega fizika Langevina, ki omogoča ladjam varno pot v pristanišče, zlasti Če je gosta megla. Pri tem izumu se uporablja tako zvani inverzni piero-elekrrični pojav. Pieroelektrični pojav nazivamo nastanek električneKa naboja na stenah ploščice, ki je izrezana iz kristala kremena. Ploščica se stiska ali razteza. Pod vplivom visokofrekvenčnega električnega toka se dešCica stiska in razteza in tako nastane inverzni (obratni) pieroelektrični pojav. Langevi-nov aparat obstoja iz oddalne postaje odnosno kondenzatorja, čigar dielektri-kum je omenjena kremenita ploščica. Aparat je potisnjen v vodo. Pri visoki napetosti napravi kremenita ploščica 40.000 tresljajev v sekundi. Tresljaji se Širijo pod vodo in zadenejo na jekleno membrano. Tako poskusno oddajno postajo so napravili v pristanišču Calais na koncu pristaniškega pomola. Jeklena membrana je pritrjena na koncu cevi, ici kaže proti Dovru v Anglija. Cev je nekaj metrov pod morsko gladino.^Na ladji ki prestreže ultrazvoke, se vrši obratni proces. Ultrazvoki razmajejo kreme-nito ploščico tako, da nastane na njenih stenah električna energija. Z ultrazvoki se da točno določiti ne samo smer, marveč tudi oddaljenost pristanišča od ladje. Na ladji poslušajo radio-signale, s pomočjo ka-terih lahko takoj uigotove, kako daleč je še pristanišče in katero pot je treba ubrati, da ladja ne zadene ob pečine. Edina slaba stran tega izuma je, da se mora lad-ja pri merjenju razdalje od pristanišča ustaviti. Upati je, da bo genijalni izumitelj tudi •ta nedostatek odstranil. Zanimiv poizkus V Rigi napravi te dni sloviti profesor m raziskovalec gobavosti general Sniker, šef vojaške sanitetne uprave, zanimiv poskus. Okužil bo na smrt obsojenega morilca Kirsteina z bacili gobavosti in ga bo skušal izIecitL Kir-stein, ki bo tvegal svoje zdravje, bo pomiloščen. Tak poskus so napravili doslej samo enkrat. Pred leti je na Havajskih otokih profesor Arom« mftei-ral "nekega jetnika Z bacili gobavosti. Poskus se Pa ni obnesel, ker je bila v jetnfleovi rodbini gobavost doma. Senzacionalna operacija na Na Dunaju so napravili te dni sen* zacijonalno operacijo, menda edino te vrste v kirurški praksi. — K nekemu zdravniku za ženske bolezni je prišla nedavno pacijentka, ki je na svoje ve* liko presenečenje zvedela, da ni žen* ska, marveč moški. Dozdevna ženska je imela sicer vse lastnosti Ženske, to* da zdravniki so ugotovili, da ji manj* kajo ženske spolne žleze. Imela je iz* razito moške spolne žleze. Slo je torej za primer dozdevne dvo* spolnosti. Ker je bila zadeva izredno zanimiva, je sklenil sloviti dunajski ginekolog profesor Halban pacijentko operirati in tako rekoč iz moškega ustvariti žensko. Tvegal je operacijo m odstranil pacijentki moške žleze ter ji vcepil ženske. Operacija se je po* srečila, kajti ie pred operacijo deloma razvite ženske lastnosti so prišle do popolne veljave. Zdravniki se za to operacijo tem bolj zanimajo, ker gre za prvi primer, da so operativnim po* tom izpremenili moškega v Žensko. Pokvarjena mladina V Welsu se je te dni začela razpra* va proti 231etnemu juristu Francu Hub* lerju, sinu uglednega trgovca iz WeL sa, ki je zapleten v zelo kočljivo afero. Gre za pravcate orgije in bakanalije, ki so pred meseci v avstrijski javnosti dvignile mnogo prahu. Hubler je ob* tožen, da je v družbi nekega svojega tovariša izvabljal dekleta v starosti 14 do 19 let v svoje stanovanje, kjer je prirejal orgije. Vino m Šampanjec sta storila svoje in Hubler je 8 svojim to* varišem, mladim učiteljem, vse erotič« ne in lascivne prizore fotografiral. Neki materi je pa prišla v roke fo* tografija hčerke, ki se je dala naga fo* tografirati in ta je Hublerja ovadila policiji. Policija je vdrla v študentov* ski brlog in je naletela na celo kopico fotografij, ki o pričale o razuzdanosti in pokvarjenosti mladega Hubra in vse družbe, ki je zahajala k njemu v pose* te. Večinoma so bila dekleta iz boljših krogov, kajti Hubler je imel dostop v najuglednejše rodbine. Bil je čeden fant in dekleta so kar norela za njim. Državno pravdništvo ga toži, da je zapeljeval mlada dekleta in jih nago* varjal, da so z aborti zabrisala sledove svojega greha. Saloni lepoto. — Kaj bi s temi saloni lepote, saj ne ločiš v njih matere od hčerke. — Je že res, toda če poveš kaj pikantnega, utegneš mater spoznati, ker vsaj nekatere zarde." Po čem se spozna. — UbifSem pet muh, tri samce in dvt samici. — Po čem si jih pa spoznal? — Tri so sedele na pisalni mizi dve pa na zrcalu. Bojne ladje brez krmarja in posadke Zanimivi poizkusi z ladjo, ki se sama upravlja. — Nov izum francoskega inženjerja, s katerim lahko najde ladja pristanišče tudi v gosti međi. 4 ^rar. 4. »SCOVPNSKI NAROD* dne 9. oktobra 1928. de Beauvoir: Sužnja Roman. — Raje se udam hudiču, ki te bo vzel! — je z al epe tala in potegnila bodalo. — Le drzni se zasmehovati me, pa boš videJ. da sem zda] Benečanka! — Grk inja ali Benečanka, — je dejal in ji iztrgal bodalo iz rok. — To je vseeno. Tu sva v palači, v kateri se odigravajo grozne, skrivnostne reči. Saj te je že pri pogledu na to mračno zidovje strah, Safia. — Sramote me je strah, ne pa zi-dovja. Će hočeš dovršiti svoje zločine, me ubije, pripravljena sem, Safia je bila pri teh besedah tako lepa in tako vzvišena, da je Cagliostro prebledel. — Rešim te, — je dejal. — Mene rešiti? — Da, rešiti te hočem, Safia. Toda ▼ tem primeru vedi. Safia, da me mo- j raš ubogati. — A kaj mi ukazuje moj bivši gospod? — je vprašala ironično in ga pogledala, kakor da vidi pod čipkami, ki so pokrivale Serafininega moža, kožo žida Bal sam a. — Nič težkega, Safia ... iti z menoj. I-ti s teboj, blagorodni grof! Jaz, doževa ljubica! Jaz, ki ga vzamem za moža, če bom hotela. Da, poj dem s teboj, — je dejala in prekrižala roke na prsih, — toda to bo onega dne, ko te zgrabi krvnik za vrat. onega dne, ko bom lahko zaklicala vsem Benetkam: Glejte tega ničvredneža tega strahopetnega zvodnika, to je Baslamo iz Pa-lerma, to je grof Lippone iz Benetk, to je Cagliostro iz Francije! Grof se je ves zježil od jeze. vendar se je pa obvladal. Gledal jo je in meril s pogledom, čigar moč je dobro poznala. — Petnajst let! — je šepetal, — petnajst tet! — Da, petnajst let miru, petnajst let zadovoljstva daleč od tvojega nečistega brloga! Petnajst let, v katerih sem skušala popraviti svoje življenje in svoje napake, dočim si ti pornil mero svojih zločinov. Zdaj sem izven obmocV ja tvojih krempljev, dasi bi ne rad za-strašiL Tebi torej vest ničesar ne očita, ti se prav nič ne kesaš? Ti, Italijan, se ne bojiš smrti? Kaj sem storila, povej, kaj sem zagrešila, da se hočeš maščevati? — Za vaše in njegove grehe, — je odgovoril. — Ta mož je prvi pričel proti meni boj. ki je končal malone z mojo smrtjo. — Ta mož je mogočen, grof Cagliostro, ta mož je plemenit, on je... ljubim ga. — To je priznanje, na katero sem čakal. — je odgovoril grof in jo poželjivo pogledal. — Safia, pravkar si izrekla svojo obsodbo Da, dvojno obsodbo, kajti obema se hočem osvetiti. — Začni torei pri meni. Cagliostro. poslušam te. Ne boj se razviti pred menoj načrta svoje osvete. — Ponavljam, da odnesem s seboj to neizprosno orožje, ki te ubije bolje, nego bodalo, če zapustiš tega moža in odideš z menoj. Tudi njemu ne storim nič zalega, če pristaneš na mojo zahteva Safia je zadrhtela. toliko samozavesti in prepričevalno s ti je bilo v vsaki grofovi besedi. Ali naj poskusi in prosi tega moža. ki mu je njeno roganje že presedalo? Ali je mogla upati, da ga omehča? Brezčutna hladnokrvnost razuzdanega Caghostra ji je šla že na Živce. 2e njen pogled je zadostoval, da ie grof začutil, kako so zapele v njegovi duši vse strune strast: in sovraštva. Očital ji je, da je pobegnila in da ga je podlo izdala. Videč jo tako očarljivo, je besnel, da jo je izgubil. — Safia, — je dejal. — Vi ste uporni angel Drznete si upirati se meni, ki sem se zoperstavljal celo bogu! Premislite dobro. 2e mnoge močnejše protivnike sem uničil in tudi vašega zaščitnika spravim na kolena. Moja osveta je moia rajona, — Bodi vam še enkrat povedano, da dam kri in življenje zanj, ki me je rešil. — je odgovorila Safia vsa iz sebe. — Namesto da bi mi predlagali, naj z vami pobegnem, boste morali sami bežati. O. bežali boste. Cagliostro! — Bežati? je vprašal smeje. — Cemu neki? Kaj niso Benetke kraj, v katerem prebivate vi, Safia? Iz Benetk pobegnem samo z vami! Vi, grofica, poglejte v svoje srce in vprašajte se, kaj bi se zgodilo z vami, če bi vam iztrgali edini predmet vaših sanj in vaše ljubezni tega Alessandra, čigar življenje tako skrbno čuvate. Kaj bi bilo z vami, če bi nikoli več ne slišali njegovega glasu? Dan. ko je vas vaša mati pritiskala na srce in se prepirala zaradi vas s slepo grabežljivostjo kupčevalca sužnjev, ura, ko so vaši divni kodri prvič padli pod bar-barjevimi škarjami, ko so vas vtaknili v suženjsko obleko, vse to ni bilo za vas tako kruto, kakor bo trenutek, ko zvem. da ste pobegnili. Safia, bila ste moje življenje, moja sreča, moj zaklad. Drugi vas ima, drugi me preklinja in naučil me je preklinjati vas. A ko me je srečno naključje ali peklo znova privedlo k temu možu, ko se po petnajstih letih znova lahko borim za vas s svojim tekmecem, zahtevate na) odidem, naj zapustim Benetke in se mu uklonim. Safia, znam sovražiti prav tako, kakor ljubiti. Safia, sovražim njega, toda žal ljubim vas! Po teh besedah je pokleknil pred njo. Vse njegovo bitje >e bilo polno krutega in nevarnega vpliva. Vzbujal je v nji grozo, obenem jo je pa mamil kakor gad, ki upira svoje zelene oči v ptico, kakor jastreb, ki kroži nad svojo žrtvj-io. Videč tega vsemogočnega, nerazumljivega vlastodržca, se je Safia ustrašila in planila k oknu. Nevihta se je bila polegla, toda noč je bila še vedno temna. Odgrnila je zavese. Ni mogla videti marmornatega pročelja palače ob kanalu Reggio. toda zdelo se ji je, da sliši korake na trgu sv. Joba. Ura na cerkvenem zvoniku je odbila dve. Grofica se je obrnila in zagledala Cagliostro pri svojih nogah. Prosil jo ie in rotil Sunila ga je od sebe. Grof je vzbujal v nji grozo. — Tako torej, — je dejal in vstal. — Čarovnik je izgubil svoj vpliv in gospodar svojo moč? Dobro! Zdaj, Safia, preostaja samo še krvnik! Grofica se je bala. Pripravljena je bila na past, običajno pri tem zvitem in zlobnem človeku. Z drhtečo roko je otipala za pasom bodalo. — Safia. — je za mrmral grof ves iz sebe. — Safia, aH res nočete pobegniti z menoj? — Ne, pod nobenim pogojem, — je odgovorila. — Zdag moram domov, ura ie že odbila dve. — Dve je odbila, — je zamrmral Cagliostro. — Zdaj, Safia, je napočila tudi ura, ko bo treba dobro paziti na vse, kar se bo zgodilo. Natakni si masko, stopi bliže in glej I In Cagliostro je odprl okno sobe, v kateri sta stala. Grofici so se šibila kolena, ko Je stopila k oknu. XII. Nepopisan list papirja. Prostor pred okroglim stopniščem cerkve sv. Joba je naenkrat zažarel in smola je kapljala z bakelj na tlak. Mož v Črnem plašču je stopal sredi osmih vojakov počasi čez trg. Opiral se je na meniha, ki je imel zastrt obraz, v roki pa dolg lesen križ. Za njim je šla žena s loletno hčerko. Strašno procesijo so zaključili biriči sveta Desetorice in številni vohuni državne inkvizicije. V temni noči je bila ta čudna procesija še strašnejša. Slišalo se je samo zamolklo drsanje sandal po mokrem tlaku. Obsojenec, njegova žena in hčerka so stopili v cerkev sv. Joba. Obsojencu, možu tridesetih let, se je poznala v vsaki potezi obraza ona plemenitost, ki je razuzdano življenje ni moglo izbrisati. Njegov obraz je bil nekam bled, kakor da je bil vedno v senci, kakor da obsojenec podnevi nikoli ni zapustil svoje palače. Maske ni imel na obrazu. Šel je odkritega čela, na katerem so se poznali sledovi neizmerne bolesti. Šel je v smrt in le v časi se je ozrl na svoio ženo in hčerko. Zena je bila res krasna. Na tako lepoto so ponosne indijske žene. Crni kodri so ji padali v blestečih valovih na ramena, njene ustnice so bile vijoličaste, veter je stresal dolge rokave iz progaste svile, ki so pokrivali roke, polne zapestnic in zlatih obročev. Safia je zadrhtela, videč na nesreč-nici neizbrisno znamenje sužnje. Oči nesrečne žene so bile motne. Neprestano je zrla na svojo hčerko in iz oči si ji kapale solze. Dekle je imelo na obleki prišit amulet. Tisti hip sta se zaprla obe krili cerkvenih vrat in nočno procesijo je zalila motna, neenakomerna svetloba, samo stebri so ostali v temi. Tedaj se je tudi obsojenec zdrznil. Obrnil se je in pred-no je stopil v cerkev, je na pragu objel svojo ženo in svoje nesrečno dete. Ossendovvski pripoveduje o svojih doživljajih Pustolovščine poljskega pisatelja« — Poldrugo leto v sedlu. — V Mongoliji, na Kitajskem in Japonskem. Vsak, kdor se zanima za pustolovske in napete potopise, mora čitati Ossendowskega. Dr. Ossendowski je poljski profesor in raziskovalec, ki je m*.ogo preživel in zna duhovito pisati, pa tudi pripovedovati. V soboto je prispel v Prago, da priredi javno predavanje. Z njim je prispela tudi njegova soproga, vijolinska virtuoznija, ki je na moževem predavanju igrala. Praški novinarji so pose tili Ossendowskega v hotelu in ga naprosili, naj jim pripoveduje o svojih potovanjih po orijentu. Pisatelj je rade volje ustregel novinarjem in jim pripovedoval, kako je po vseučiliških študijah deloval v sibirskem mestu Tomsku kot profesor fizike in matematike. Leta 1904 se je aktivno udeleževal revolucijamega pokreta in bil je predsednik revolucijo-narnega odbora, ki je pokrenil energično akcijo, da se odpravi izjemno stanje na Poljskem in Finskem. Carski režim ga je obsodil na dve leti težke ječe. Po prestani kazni seveda ni mogel več zavzemati profesorskega mesta in zato se le posvetil novinarstvu In književnosti. Bil je urednik znanih »Birževih Vedomosti«, a ko je izbruhnila svetovna vojna, je urejeval v Petrogradu poljski dnevnik. Ko je prišlo do boljševiške revolucije, je ostal v Petrogradu, da bi proučil boljševizem. Sovjeti so se pa začeli zanj zelo zanimati in ker se je bal, da bi ga utegnila doleteti usoda tisoče v ruske inteligence, je pobegnil iz Petrograda v Sibirijo. V Tomsku je vstopil v armado generala Kolčaka in ie postal šef davčnega urada. Ko je orispela h Kolčaku poljska diplomatska misija, se ji ie Ossendowski kot Poljak pridružil. Kmalu je bila Kolčakova armada poražena im Ossendowski je svetoval generalu, naj pobegne proti jugovzhodu, kjer bi lahko našel med kozaki in Mongoli varno zavetišče. Z Ossendowskim je pobegnilo 17 častnikov bivšega carskega generalnega štaba in dva Poljaka. Kol čak ni hote! bežati in tako je padel v roke boljševikom, ki so ga ustrelili. Begunci so kmalu dosegli mejo Mongolije, od koder so se napotili preko Urge in Kal-gana proti morju. Toda dva oddelka boljševiške ka-valerije sta prodrla v Mongolijo in Ossendovvski je moral izpremeniti prvotni načrt. Begunci so se obrti tri proti jugu v Tibet in Indijo. Boljševiška kavale-rida jim je bila vedno za petami. Tibet se ie takrat pripravljal na vojno s Kitajsko in begunci so se morali vrniti v Mongolijo. Sklenili so pobegniti v puščavo Gobi. Bila je zima in odločili bi se bili kljub temu za naporno pot, da niso od karavan zvedeli, da je boljševiška kavalerija navalila na Mongolijo in da se bori proti nji general baron Un-gern. Zato so se vrnili v Mongoliijo in ostali mesec dni v mestu Ulassutai. Ta ne &_ Vq i-zMra- žepnih robcev, lOkavic, NOGAViC FLOR in VOL« VClaKd 1/UIId. NEN1H triko perila za dame in gospode. Volneni puloverji, jopice za dame in gospode, svileni šali. Srajce, ovratnike, krav te, DIŠEČA MILA - Kompletne potrebščine za šivilje, krojače čevharie in tapetnike. — Vezenine In čipke pri Josip Pete inc, Ljubljana 8 blizu Prešernovega spomeniKa (ob vodi) =———-—- Oglejte si zalogo :n se boste preorica i 1 PCLIŠEIE VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO* TIPIJE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH CA NAVADEN TISK AU ZA FINBjSO IZVEDBO V ENI ALI VEĆ BARVAH TOtNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH Šivilja izurjena tudi za perilo, išče službo v domskem salonu afl trgovini. — Ponudbe na upravo Usta pod »15. oktober 1839«. Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno ▼ popravilo tvrdio M TREBAR, LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 6 JUGOGRAFIKA, Ljubljana Lm TISKOVNA fN 7 Al Ot.N A DRK*R\ * O. * «V P" v TTt * NA« Izšla je Blasnikova za navadno teto 1929, ki ima 365 dni •VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski kmetijska koledar, koji ie bil že od naših pradedov najbolj upoStevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlficuje po bogati vsebini ki sHcah. •VELIKA PRATIKA- jc najboljši in najcenejša dru-žirnski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bik) dobiti, naj se naroči po dopisnici pri 1 Blatnika nsMiilib tiskarna in litimfKii aiel LIMim. Breg itn. U 3 mizarske pomočnike sprejmem. Naslov v upravi t&za lista, 1840 Postrežnica išče službo za popoldanske ore. — Pooudbe na upravo ista pod »Postrežnica 1838«. Krasna bukova drva zdrarva, popoinoma suha. iz pokritega skladSca, dobanrtja promptno Cebfci, Woifova t. Tel. 2756. 93-T Obleka temna, za srednjo postavo, skoraj nova, io nosen PLAŠČ poceni na prodaj. Poizve se v upravi teza Hsta. 1836 Moško suknjo Jmo, skoraj novo, za srednjo moško postavo, pcedtt. Otfeda se v nedeljo 14. t. m. ob 9.—10. ure dopoldne m od po4 2. do pol 3. are popoldne. Rožna dottna cesta VI, Št. 4. L nadstr. 1837 Dekle staro 16 let. močno in pridno, se želi učiti v trgovini, da bi imela stanovanje in brano v hiši. Nastopi labko takoj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovina 1883«. lIDEElElfclfcJ! raču'e najv&e M. Geršak & Co. Ljubljana. Prečna ulica 4 (potez mestne ljudske kopeH). — Telefon 1329. XJUUUUL JLO Anton Boc Kulta* pralnica ig Umi se je preselila v Se'enb«rgovo nI.4 (dvorišče* Lovske puške flobert puške, browninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj F, K. Kaiser, paikar L|;irtt|aaa >e«ip Zupančič. — L% »Narodne tiskarno*: frran Jeierlek. Zrn oprav« in maeratu) del tinta; Omb Liinatoa. - Vd i Ljubljani.