SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
'	-- ........-	—.....i-i.Ji.i..jBBHggjBB
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 grld., za četrt leta 4 (14., za jeden
mesec 1 (Id. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto IS gld., za pol leta 6 grld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 grld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnIStvo in ekspedlclja ,v ,,Katol. TIskarni", Todnlkove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pnpoldne.
Štev. 287.
V Ljubljani, v soboto 15. decembra 1894.
Letnilt XXII
Razpadajoči steber.
Produktivnost denarja in s tem tudi njegova nenaravna nadvlada ali kapitalizem se ni pričela in pospeševala samo s tem, da so novi trgi (Amerika, Indija) in nove tehnične iznajdbe izpremenile obrti, marveč prav posebno tudi v tem, da je zemljišče izgubilo svoj stalen značaj. Dokler se ni uvedel tako zvan liberalen konstitueijonalizem, nisi mogel niti z največjo svoto denarja kupiti poljedelska posestva. Borni so bili do tedaj nemožni. Na zemljiščih ni bilo dolga, ker ga ni moglo biti; gruntje so ostali stoletja in stoletja ceh, nerazdeljeni. Obdelovalo jih je veselo, zadovoljno ljudstvo bistrega uma in svežega srca, zvesto svojemu Bogu in svojemu cesarju, a zraven ponosno na svoj lepi stan. Čudom se čudimo, ko prebiramo, kakšno hrano so uživali tedaj priprosti kmetje in njihovi delavci in kako so se oblačili, ko čujemo, kako raznovrstne veselice cerkvene in posvetne so bile splošno v navadi, kako navdušeni so bili naši kmečki predniki za vzviSuno idejale, kako junaško so branili svoj dom, kako živa je bila njihova domišljija, ki nam je vstvarila toliko neprecenljivih biserov v narodnem slovstvu.
Srce nam polje žalosti, ko pogledamo na sedanji kmečki rod, kateremu vsakdanja črna skrb riše svoja kruta znamema v lice, kateremu se bere iz očij tiha žalost, obupnost nad obstojem. Poezija se izgublja iz njegovega življenja, tista neskrbna veselost, ki se je preje zrcalila iz njega, umira, revščina s svojim grdim spremstvom: s pijančevanjem, surovostjo, telesno in duševno oslabelostjo se vsiljuje ; skrb za denai tare ta stan, ki izmej vseh največ trpi in za vse — dela.
Od zore do mraka je pri delu, toda če je slučajno podedoval s posestvom dolg, ostane upnikom
tlač&n svoje žive dn& Povsod ga poiščejo, koder je treba kaj plačevati, raznovrstnih davkov in doklad se mu kar glava meša, a da mu nobeden ničesar. V vsem ga nadzira država: omejila je kmetu vzgo-jevalno pravico s prisilno šolo, lastno obrambo proti nasprotnikom z domovinskim pravom, samo v tem ga ne nadzira, da bi od dne do dne ne bil na slabšem.
Najhujše pa je to, kar čimdalje bolj z grozo opažamo: kmečki stan drži vedno manj skupaj; liberalni duh v zakonih je krvniško točno izvršil svojo nesrečno nalogo: razdružil je kmete in jih svobodo hlineč izročil notarjem in advokatom. Liberalizem je s pravdami razpredel celi svet in kaj ga briga, če pravde spravijo nebrojno družino na leto ob kruh; saj se po njegovem mnenju to popravi z dobrim zaslužkom, ki ga vlečejo pravedniki, advokatje in notarji.
Cemu propada kmečkistan?To vprašanje se pojavlja brez prestanka in vedao čuješ nove
nlgnooro. Prava 1;! Ir a A** * <», c J o PS n JV n fy-
darstv o, slaba vzgoja, davki, zaprav-ljivost in še mnogo tacih vzrokov se navaja. Vsi tisti, ki to ponavljajo, zamenjujejo učinke z vzrokom. J e d i n i vzrok propadu kmečkega stanuje in ostane ta, da so mu sicer razrušili njegovo stoletno organizacijo, da mu pa niso dali druge.
Narava kmečkega stanu in njegovega dela je taka, da mora biti organizovan, če noče propasti; posamnik v njem ne zmore ničesar; čim bolj se razdružuje ta stan, tem več se potrebuje brezplodnih delavcev, katere mora sam vzdrževati, naj se že imenujejo prekupci ali državno upravno o s o b j e, ali p i s a č i, ali notarji, ali advokatje. Dvojno škodo ima torej brez organizacije
stan sam po sebi: 1. sam težje izhaja; 2. plačevati mora Še celo vrsto ljudij, katere bi mu sicer ne bilo treba.
A največja škoda, ker je [propadla kmečkega stanu organizacija, je tista, ki smo jo označili začetkom današnjega članka. Da se je dal zemljišču značaj blaga in se je izpostavilo kupčiji in prodaji, rakosavanju in razdeljevanju , špekulaciji in sploh vsemu, kar je s trgovino v zvezi, ko je torej postalo zemljišče navadno blago, je denar nakrat imel ves drug pomen, nego preje. Najdalje se je zemljišče branilo kapitalističnemu ižesu; ko se je še ono vklonilo, pomen j al je denar res vse in tako kmalu tudi jel gospodovati vsemu. Preje je bil denar samo menjavno sredstvo in hkrati sredstvo, s katerim se je prihranil ueporabljen zaslužek. Nikakor pa ni bil vse, kakor je dandanes. Zato ga je bilo mnogo manj mej ljudmi, nego ga je sedaj. Nebenius trdi, da je bilo v celi Evropi leta 1796 samo 800(\ papirnih in kovanih frankov v pro-
pOc.u. -T-ci.-hoiiSt« iaivo| detisruiu »upcij jO V prvi
vrsti potem nastal, ko je padla zadnja trdHjava proti kapitalistični nadvladi, namreč — kmečki stan, tedaj se je pričela prav za prav ta doba, v kateri smo zdaj. Popolnoma neresnično je torej iskati vzrokov sedanjemu razpadanju človeške družbe samo v tehničnih iznajdbah, v vspehih človeškega uma in znanja, marveč vzrok temu so bile napačne ideje, ki so se rodile že preje, nego imeuovane izpremembe v produkcijskem življenju. Neodvisnost od cerkve in kmalu potem od Boga se je proglašala dosledno po protestantskem načrtu. Boj proti vsakeršni oblasti je dobil v pogubni zmoti protestantske krive vere nekako versko in s tem i modroslovsko podlago. Luter se je ustavljal papežu, knezi cesarju, meščani gosposki, kmetje grajščakom. Vsi ti so dosledno izva-
LISTEK
Pismo s hribov.
Gospod vrednik!
V gube prav srčnega obžalovanja in bratskega sočutja zlezel mi je že itak ne preveč okrogloličen obraz, ko sem zvedel, da vam narodno - napredna stranka ni privoščila vstopnice na zaupni shod, kjer bi bili glasovi vpijočih Vam naravnost doneli na ušesa. Pa nikar ne žalujte, saj nas je več takih in menda še velja: .Solamen miseris socios habuisse malorum." Govore ste pa menda vendar že preči-tali, saj so tiskani dosti razločno v krščansko-socijalnem glasilu sedanje .narodne" stranke.
Meni najbolj ugaja radi svoje raznoličnosti govor g. Svetca, staroste one stranke. .Narod" ga je ponatisnil po stenogramu, t. j., kakor ga je omenjeni gospod govoril na shodu. Cul pa sem že večkrat, da v časnik naj pride govor tak, kakoršen bi imel res biti. Oprostite torej, da Vam v povoljno porabo ponudim popravljenega. Ce je kaj .zavit", nič ne de; z resnico — kakor veste — je dandanes že itak križ, zlasti pa v taki burji, kakoršna je te dni, mora biti vsaka stvar zavita, če noče prehladiti se. Vašemu listu se očita, da rad .zavija", torej tem bolje, posebno pa, ker govornik sam prosi potrpljenja v tem oziru. Torej:
Častita gospoda! .Na noge, branimo se!" — ta klic zdaj glasno odmeva od jednega kraja do druzega. Ce je prigovor resničen, da se črv zvija, če kdo nanj stopi, tudi meni ne smete zameriti, ako se branim, če se mi krivica dela. Očitalo se mi je namreč že večkrat, da premiujam značaj in mnenje, da sem iz bivšega Staroslovenca prelevil se v Mlado-slovenca — naprednjaka. Cel6 pokojni Dežman mi je nekdaj v oči vrgel, o čemur danes trdim, da je belo, o tem bom drugi dan trdil, da je črno. Jaz sem ga zavrn I kratko a korenito, rekši: .Tak pa vendar nisem, kakor g.Dežman!" Da sva bila pravo pogodila oba, kaže to, da ni bilo od nobene strani ugovora. Tudi to, kar mislim danes govoriti, je isti-nito in prosim, da se mi že naprej pritrdi. (Istina I Burno odobravanje.)
Po tem kratkem uvodu preidem k posameznim točkam. Moja gospoda! Kakor vidite, govoriti mi je najprej o tena, .da naj se obrača naša skrb na to, da se ohrani v našem narodu versko-nravstveni in dinastični čut". Te točke mi ni treba na dolgo zagovarjati. Vsakdo ve, da je h>l naš .narod" vedno zvest svoji veri, drugače pa seveda naš .Narod". Trdi se namreč — po kaki krivici, ne vem — da naša .Narodova" stranka ni storila nikdar kaj ta-cega, kar bi .narodu" slabilo verski čut. Jaz, moja gospoda! sem primoran trditi ravno nasprotno. (Oho! To je nečuveno!) Da, gospoda, hočem dokazati! Pri vsaki priliki je sknšal .Narod" omajati .narodu"
verski čut in duhovščini vzeti čast. Kdor ima vse letnike tega častitega glasila, prepriča se o tem lahko o polunoči. Začenši pri vidnem poglavarju svete cerkve in končuj^ pri zadnjem kapelanu, je ta list iztrosil toliko psovk, obrekovanj in lažij (ali če hočete: neresnic) na ves duhovski stan, da jaz kot trezno in logično misleči človek ne morem verjeti, da bi bil vsega tega kriv le .tiskarski škratel". Celo .Bog" je moral nekaj časa zadovoljevati se z malo začetnico (.bog").
In, gospoda moja! ako se blatijo duhovniki, oznanovalci vere, gotovo se s tem ne utrjuje verski čut v .narodu". Komur to noče iti v glavo, naj si da možgane .plombirati". (Istina! Tako je!) Vse to je v našem glasilu .pribito" (tiskano), torej mora biti res.
O zvestobi do vladarja menim, da mi ni treba govoriti, če prav bi ne bili praznovali 6001etnice. To je dokazal že Koseski.
Prehajam k točki, katera .konštatuje in obžaluje, da se je deloma, osobito na Kranjskem, zapustil narodni program ter ustvaril drugi, v katerem se slovenska narodnost ne nahaja kot smoter in kateri daje pntuho popustljivosti in brezbrižnosti v narodn<h vprašanjih". Naj Vam naravnost rečem: program katoliškega shoda. Bes, gospoda moja! malo težko mi je mka| pri srcu, kajti stvar, o ka-t- ri mt je zdaj govoriti, je kočljiva in se da zavijati. To je namreč verski program in kot tak nima

jali novo krivoversko načelo. Pojem prave svobode se je izgubil in začel se je — liberalizem. Temu se je najdlje ustavlial kmečki stan, a naposled ie tudi on padel in v tem so se pričele brez ovir nagnusne, za vse Človeštvo tako zelo sramotne kapitalistične orgije. Človek je postal sužeuj mrtvi gmoti; zlato tele mu je izmaknilo krono njegovega dostojanstva in jo je posadilo sebi na glavo. Revščina, nravna propalost — socijalna demokracija, anarhizem, nihilizem — boj stanu proti stanu , sovraštvo in želja po maščevanju so žalostni pojavi naše dobe.
Zlodej, ki kakor peklenski genij plove nad svetom in ga s svojo strupeno sapo ostruplja režeč se tem bolj, čim več jih propada, se zove — kapitalizem. Mi upamo, da so šteti dnevi njegovega tiran-stva. Krščanski duh se vzbuja, ž njim se vrača vera in z vero ljubezen v otrpla srca; z ljubeznijo pa prihaja izgubljeno družabno čuvstvo; brat se zopet oklepa brata, da si skupno pomagata — organizacija se pričenja.. Najpotrebnejša je žalibog tudi še najslabša. Kmečki stan se še skoraj ne giblje. Invender je njegova organizacija najvažnejša. Kakor je raz-organizovani kmečki stan najbolj pomagal kapitalizmu do zmage, tako bo organizovani kmečki stau porazil njegovo kruto gospodstvo. Kedor torej pomaga kmečkemu stanu k organizaciji, ne reši samo njega, marveč on se tudi direktno in najvspešneje bori proti zmaju s krvavim napisom fin de siecle, proti — kapitalizmu.
Državni zbor.
Dunaj, 14. decembra.
Nova železniška zveza s Trstom.
V začetku današnje seje je poslanec B u r g -s t a 11 e r, vitez S t a 1 i t z, grof Franc C o r o n i n i, Lienbacher, Steinwender in tovariši interpelovali trgovinskega ministra, kako je že z novo zvezo s Trstom, in če je, ko se z nova snide državni zbor, pričakovati dotične predloge.
Začasni budget.
Najprvi je spregovoril dr. Kramar, ki je hudo napadal češkega namestnika grofa Thuna, katerega nekateri imenujejo rešitelja Avstrije, ker je
dosegel, da se je progasilo oblino stanje zaradi nekaterih mladeniškin neumnosti].' Tbuii ili še n\
česa storil za povzdigo Prage ali pa za povzdigo Češke in se v tem oziru ne more primerjati z ga-liškim namestnikom. Če je sedaj na Češkem nekoliko mirnejše, ni to zasluga Thunova, temveč mladočeške stranke. Hudo je kritikoval nameravano volilno reformo. Poljaki so sprva bili jako ravnodušni proti volilni reformi, potem so prišli z volilnim načrtom, za katerega se je nakrat ogrela vsa zjedi-njena levica, kar je slabo znamenje. V peti kuriji bi bila jako mešana družba. Ker se vsled davčne reforme davek zniža, bodo liberalci mnogo sedanjih liberalcem nepovoljnih volilcev zmašili v to kurijo in liberalci dobč zopet gospodstvo zlasti v mestih. So-
bieski je rešil Dunaj Turkov, Ru-t o v s k i bi je pa protisemitov. V peti kuriji bodo pa zmagovali socijalni demokratje. Poljakom in liberalcem ne gre za nobena načela, temveč le za to, da prjdobč nekaj mandatov. Govornik graja postopanje klubovo, da ni volil nobenega opo-zioijonalca v pododsek. Govornik pravi, da bodo on in njegovi somišljeniki glasovali proti začasnemu budgetu.
Rusin Vahnjanin odobrava vladno gospodarsko politiko. On želi, da se narodi v kratkem mej seboj sporazumijo, ker narodni boji le preveč narodnih močij obrabijo. Rusini bodo glasovali za začasni budget
Poslanec Ferjančič napada slovenske poslance v Hohenwartovem klubu, da ne izstopijo, če tudi 6e njih zahteve niso izpolnile. Konservativci so trdili, da se bodo držali svojih verskih in narodnih načel, pa se jih ne drž6. Naj se še volilna reforma izvrši brez ozira na Dipaulijev predlog, pa bodo konservativci videli, kaj imajo od koalicije.
R i z z i se je pritoževal, da se vlada premalo ozira na važnost italijanske kulture in pomen italijanske narodnosti v Istri. Njegova stranka bode glasovala za začasni budget, nadejajoč se, da vlada ne bode podpirala 81ovanov proti Italijanom.
Schlesinger bode glasoval proti začasnemu budgetu, ker sedanja vlada podpira preveč liberalizem, to je židovstvo. Govornik omenja, kako židje kristijane izsesavajo na borzi in bogate. Rotšild bode leta 1950. že imel 160 milijonov premoženja, če tako dalje pojde. „Alliance Izraelite" ima namen razrušiti krščanske države. Pomoč je pričakovati le od proti-zemitizma.
Dr. Scheicher pravi, da bode glasoval za začasni budget, kajti prihodnje mesece se bode pokazalo, če se bode vlada ozirala na želje prebivalstva. Pokazalo se bode pri volilui reformi. Zbornica mora postati zares ljudska. Zavračali so se argumenti s ceste, ali če se ne bode poslušal pravičen klic milijonov, bode naposled zbornica še prisiljena poslušati argumente s ceste. S silo se ti argumenti ne bodo dali potlačiti. Za nameravano volilno reformo se skriva le zagotovljenje sedanje večine in sovraštvo proti kršč»'w~kim socijalistom. Na vsak „-6;- j<o Irotfo priritvt J"
rotiti, da no loodc jotlcn
poslanec zastopal 5 do 15 volilcev, drugi pa 200.000. Veleposestvo je zastopano v drugi zbornici. Plemstva tako sedaj hi nobenega razen plutokratičnega. Plutokracija pa ne vzdržuje države, temveč je le uničuje. On priporoča, da se osnujejo nastopne volilne skupine: 1. Učitelji, profesorji, uradniki i. t. d. 2. samostojni obrtuiki in trgovci; 3. nesamostojni obrtniki in trgovci; 4.samostojni kmetovalci brez ozira na velikost posestva; 5. samostojni poljedelci. 50 do 60 tisoč volilcev naj bi volilo jednega poslanca. Potem bi zbornica štela 400 zastopnikov.
Posl. Spinčič je govoril o isterskih zadevah in zavračal Rizzija. V Istri se narodna jednakoprav-
nost ne spoštuje. Vleda je v vprašanju napisov Italijanom odjenjala, kar ni lepo za njo. On bode glasoval proti začasnemu budgetu.
Za Spiučičem sta govorila še dr. Kindermann in dr. Vašaty.
Bizantinizem na Hrvatskem.
Iz Zagreba, 10. decembra.
Pred nedavnim se je pisalo po hrvatskih časopisih, da se je reškemu guvernerju grofu Battbyanyju poklonila deputacija mestnega zastopstva senjskega ter senjske obrtno-trgovske komore, da se mu zahvali za posredovanje pri odpretju nove tabačne tovarne in da ga poprosi za daljno blagonaklonienost pri drugih takih podjetjih. Ta glas se nam je zdel skoraj neverjeten; ko so pa hrvatski opozicionalni časopisi udarili radi tega čina na omenjeno deputacijo, oglasili so se dotični junaki ter so v omenjenih časopisih izdali izjavo, da so oni izveli ta čin pristojnosti vsled sklepa mestnega zastopstva semskega in tamošnje obrtno-trgovske komore. Zdaj ni nobeden več dvomil, da se je opisani čin zares dogodil. Tim žalost-neja pa je ta zadeva, ker se je dogodila v hrvatskem Primorju, kjer je prebivalstvo še tako pošteno v verskem iu narodnem pogledu. Ce se kaj takega zgodi v Slavoniji, kjer tudi različna zastopstva mimo domače vlade prosjačijo v Budimpešti razne pogod-nosti, ne čudi se že skoraj nobeden, ker je po slavonskih mestih razsejan različen živelj prebivalstva, posebno židovskega, ki ne pozna nič drugega nego svoje koristi V hrvatskem Primorju pa še kaj takega ni bilo. Mislijo li Senjani, da jih bo tabačna tovarna rešila gmotnega propada? Gotovo ne, če ne pride druga pomoč temu nekdaj za trgovino važnemu mestu. Je li da mogoče na tak način svoje zadeve priporočati oblasti, ki nima s Senjem nič drugega opraviti, nego da skrbi za urejenje luke, ki bode pa ostala tudi še dalje prazna, če se drugi faktorji, kakor je hrvatska vlada vkup z ogersko ter hrvatski hrvatski sabor ne zavzemo za osiromašeno Primorje. A ravno v tem pogledu pa se križajo osnove vlade ogerske in pa koristi hrvatskega naroda. Ogerska vlada je sama provzročila sedanje žalostno stanje v hrvatskem Primorju z osredotočenjem vse tamošnje trgovine na Reki. Zdaj pa skuša tista vlada, da pre-aooi gmotno propalu, ali pošteno hrvatsko prebivalstvo zase s skledico leče, samo da more svojo gospodstvo širiti po teh krajih, kajti z zvijačo pred ob-ljena Reka jej je že preozka. V to svrho želi, da se oblast daaašnjega reškega governerja razširi po celem Primorju, ne samo kot oblast pomorska, kakor je že v istini po vseh lukah nego tudi po suhem, pa da se ta del Hrvatake zedini z Ogersko kakor je že Reka ze-dinjena. Zatoraj se še sedanji guverner reški imenuje tudi guverner ogerskega Primorja, kar je pa popolnoma nepostavno, ker dozdaj še ni hrvatsko Primorje ogersko. Tedaj s takimi neznatnimi darovi, kakor so tovarne, hočejo Mažari predobiti hrvatsko prebivalstvo zase, a kar je najbolj važno, da se namreč celo Primorje
in ne more imeti narodnostnega vprašanja ua prvem mestu; narodnost temu programu ni smoter. Ne trdim, da niso zraven možje, ki so dobri rodoljubi, ali to niso vsled programa, to so oni po svojem rodoljubnem čutu. Da Vam povem v podobi: Le tisti je dober in pravi vojak, ki ve, da ima predpisano, da mora biti vladarju in domovini zvest in udanr ali kakcr se reče: »Crka je, ki oživlja."
Žalosten vzgled v teh resnih časih Vam je pravda za samoslovenske napise v Ljubljani. Da ima naše stolno mesto le slovenske napise, davno bi že nobenega Nemca ne bilo v Ljubljani. To, moja gospoda! je tako gotovo, kakor je istina, da bi vsi »Narodovci" vsaki dan k maši hodili, da je maša slovenska. — Drugi vzgled je nemščina na naših gimnazijah. To je, kakor bi Nemee rekel: „ein nothvrendiges Uebel" — dokler namreč nimamo v zjedinjeni Sloveniji slovenske univerze, torej jasno ko beli dan.
Ce tedaj programu katoliškega shoda že z verskega stališča ne moremo pritrditi, toliko manj pa glede na nasledke. Naj vas, častita gospoda! v dokaz temu popeljem najprej v srednji vek, kakor je že navada. Takrat se je trdilo: »Papež je vladar celega sveta, papež imej povsod prvo besedo!" Glejte, Če bi tega ne bilo, kako lahko bi bil sedaj n. pr. Martin Luter svetnik, ker bi ga nič ne bilo mikalo iz kloštra izstopiti in vero mešatil In sedaj pa, kakor veste, so cela kraljestva njegovega veroizpovedanja in brez lastnih svetnikov. Kaj hoče to reči, si lahko
mislite. Dandanes, ko ima papež zadnjo besedo, je hvala Bogu drugače; sicer ne vem, kako bi bilo z bivšim »Narodovim" vrednikom. (Da, res je!)
Pa pustimo srednjeveško temo ter poglejmo v najnovejši čas. (Bravo!) Omenil sem že, častita gospoda ! raznih psovk v »Narodu" na slovensko duhovščino, ali pa po domače rečem : na farje. (Žalibog!) S takimi priimki so se obkladali duhovniki tudi pri zadnjih volitvah na Notranjskem, kjer je naše glasilo najbolj razširjeno. (Da, istina!) Tega vsega je kriva duhovščina sama, ki se meša v politiko, namesto da poučuje ljudstvo, kako neolikano je, priimke dajati, in ki zabranuje ljudem prebirati časnik, v katerem se duhovni pitajo s tacimi pridevki. In še nekaj, gospoda moja! Izkušnja kaže, da slabo se rado prime in posnema. Zato se jaz po pravici bojim, da ne bi pri prihodnjih volitvah duhovščina podivjala ter se med seboj na jednak način ne zmerjala. Kam izgine potem njen ugled?! Če bota črna pastir in čreda, kdo bo potlej bel? Jaz menim, da ta stvar je vsekakor vredna premisleka. (Da, istina!)
Zaradi pomanjkanja časa prihajam k zadnji točki, k »zjedinjeniu". Tudi tukaj bom kolikor moč kratek. Kakor vidite, gospoda, n<* opravimo pri ljudstvu nič, če duhovščino še tako grdimo, marveč smo pastirji brez črede: torej ne kaže druzega, kakor da ji zopet roko ponudimo. Zlasti še zato, ker od katol. shoda sem je ona postala vsled novega programa mlačna, popustljiva in brezbrižna za narodnost (kar dokazujejo pogostni shodi katoliškega političnega društva)
in bati se je po pravici, da bo vsled tega tudi ljudstvo prišlo ob narodnost. Ce je pa resnica, da z narodnostjo pade tudi vera, kaj pa potem ?! Duhovščina brez vere, narod brez vere, naši stranki se
že itak očita, da nima kaj vere--— torej:
»Na noge, po konci, združimo se!" (Burno, večdnevno odobravanje)
Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1895.
(Dalje.)
VI. Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1895.
Za splošno izobraženje našega naroda je koledar gotovo važna knjiga. Razun imenika podaje društve-nikom mnogo gospodarskih naukov, opisuje življenje mož, ki so izrasli iz narodove srede, popelje nas križem sveta in razkazuje njegove novice. Vrh tega ima še mnogo kratkočasnega berila za dolge zimske večere. Letošnji koledar ni zaostal za svojimi predniki. V novi precej nevkretni obliki, katero opravičuje odbor iz gospodarskih ozirov, nam podaje prav mnogovrstno berilo. Krasi ga tudi več lepih slik, ki bodo gotovo ugajale. Sliki na st. 51. in 54. bi lahko izostali.
Gospodarski nauki so dobri. Želimo le, da bi jih naši poljedelci prav pridno rabili. Seveda bodo morali duhovniki sedaj še bolj paziti da dobe naravno vino. Pisatelj sam pravi, da se tropinovec ne loči od naravuega vina. Sleparij je bilo že sedaj zadosti, odslej jih lahko bo še več.
»Pismo iz Rima" nam popisuje jubilejni
iveie s železnico, posebuo še z bivšo gornjo Krajino in Bosno, o tem pa nočejo nič slišati, ker bi se na ta način trgovina z Reko in ostalim Primnrjem podelila. Kaj so že Senjaui pozabili, da o takej železnici ni hotel zajedniški minister trgovine nič slišati, in vendar je ta minister v takih zadevah poleg hrvatske vlada edino kompetentna oblast, pri katerej se take predstavke razpravljajo, ne pa guverner reški, ki nima razun pomorskih zadev, nobenega drugega delokroga v hrvatskem Primorju. Hrvatsko prebivalstvo celega primorja ima svoio avtonomno oblast hrvatsko vlado v Zagrebu, a zajedniško vlado ogersko v Budimpešti; le te dve oblasti ste kompetentni razpravljati o omenjenih stvareh , nikdar pa reški gnverner. S tem svojim činom so Senjani ponižali sebe in primorske Hrvate, ker so prosili guvernerja reškega, da posreduje tudi še v bodočih vprašanjih mesta Senja ter s tem na nekakšen način priznali njegovo oblast v teh krajih, katere po postavi nima, ali jo želi doseči, ter se je bati, da bi se moglo to sčasoma tudi zgoditi, če ne bodo Hrvati bolj oprezno varovali svoje pravica ter se v narodnem pogledu tako poniževali, kakor so pri tej priložnosti storili. Bizantinizem je škodil vsakemu narodu več, nego pa koristil, zategadel naj se ta grd po|av med nami zatre. Zahtevajmo, kar imamo pravico zahtevati kot državljani od države, če pa nas bijejo nadloge, pre-našajmo jih moško, in pomislimo pri tem, da si je narod večkrat sam zakrivil nesreče, ker ni dosta oprezno pazil na svoje pravo. Ce se pa narod stalno in pogumno bori za svoj obstanek z dovoljenimi sredstvi, ui nobene dvombe, da se vzdrži; in čim pogumneja je taka borba, tem prej popusti sovražnik. Komaj pa smo popustili v enem vprašanju ter se sovražniku poklonili, že nas je vjel ter nas drži v svojej odvisnosti. V borbi je življenje in bodočnost, v nizantinizmu sramota iu pogin.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. decembra.
Državni »bor bode zboroval do srede. Rešil bode še, predno se razide žendarmerijski zakon in pa zakon o volitvi članov v komisije za pregled deželnega katastra. Te komisije bodo volili deželni zbori in je zatorej potrebno, da se t« zakon reši, predno se deželni zbori skličejo. — Ta teden se bode rešil budgetni provizorij. Ce bode mogoče, rešijo se pred Božičem še zakoni proti pijančevanju, o nedeljskem počitku in pa o konkurenci pri cerkvenih zgradbah. — Pododsek za volilno reformo pred Božičem ne začne meritoričnih posvetovanj in sploh ui pričakovati, da bi z delom posebno hite). Večina njegovih članov bi pač najraiše videla, da se stvar še za dolgo odloži. Knez Schwarzenberg je naravnost povedal, da stvar lahko še več let čaka.
Mladočehi. Na svojih shodih so Mladočehi že priporočali marsikako neuresuičljivo sredstvo, da
sklep sv. očeta. Spis diha ljubezen do sv. stolice in slovenskega naroda. Janko Leban nam podaje v treh pesmicah znane misli v vezani besedi. Posebno je „Zaklad" že tako obrabljena stvar in znana iz čitank, da nima pesen drugega zaklada kakor le naslov. Le zaduja nam je bila do sedaj neznana: »Čemu gre krik iu vik po svetu". Da kmet trpin je preubog I — Po stanu mu je le živeti. In srečen je ter prost nadlog.
Menda se pesniku še ne sanja ne o pravem stanju našega kmeta, če bi to drugim stanovom rekli, ne vem, kako bi to sprejeli.
V „Pravdarju" se nam popisujejo pogubni nasledki tožb, ki nastanejo včasih iz prav malenkostnih vzrokov. Stari Kuzman iu njegov zet sta se sprla zaradi „cajhastih hlač". Mladi, ki je imel zadolženo posestvo, )ih ni mogel dati staremu prepirliivcu. Oba sta najela odvetnike in oba sta sta izgubila. Mladega so spravili na boben; stari je pa tudi zgubil kosec kruha. Značaji so v povesti prav dobro načrtani. Pripovedovanje je živo in zanimivo. Le glavna misel je premalenkostna.
Stari Ilirec ,M a t i j a M a j a r Z i 1 j s k i" je prav obširno popisan. Pisatelj je obdelal življenje in delovanje kronologično. Ta način ima sicer prednost, da si bralec ložje zapomni, kar se je godilo na enem kraju, vender. pa včasih pri tem trpi jasnost glede življenja in delovanja. Dasi se priprosto ljudstvo ne bo toliko zanimalo za književno delovanje , vendar se pisatelju mora priznati, da je tudi ta oddelek napisal prav poljudno.
bi prisilili vlado, da se nanje ozira in se Cehom dovoli češko državno pravo. Dr. Gregr je priporočal že, da Cehi sa upro in zlasti nehajo plačevati davke in dajati vojaške novince. Nadalje naj pa nehajo kaditi tabak, da bode država imela manj dohodkov. Dr. Samanek je pa te dni na nekem shodu se izrekel, da ta sredstva niso mogoča, zlasti upor bi hitro zatrli vojaki. Dr. Samanek je nekaj druzega nasvetoval. Začeli naj bi opozicijo proti vsemu, kar izhaja od vlade, državnih uradnikov in vojakov. Uradnikov naj bi ne trpeli v nobeni češki družbi. Ta opozicija naj bi se razšiiila do zadnje češke koče in gostilne. — To sredstvo je pač pri Cehih neuresničljivo, ki imajo največ uradnikov domačinov. K večjemu proti tujim uradnikom bi se dalo kaj tacega izvesti, pa še tisto ne pri Cehih, temveč k večjemu pri Ma-žarih.
Sankcija cerkveno-politlčnih zakonov na Ogerskem je vzbudila veliko veselje ne le v ogerskih, temveč tudi v avstrijskih liberalnih krogih. V ljudskem društvu šestega dunajskega okraja je predsednik Uhl z veseljem omeujal, da so sankcionirane cerkveno-politične predloge na Ogerskem. To mora po njegovem zatrjevanju veseliti vsaceaa liberalca. Nekateri časopisi pa 2e začenjajo pisati za vpeljavo civilnega zakona v naši državni poloviei. Neki list je zatrjeval, da je ministerski predsednik knez Win-dischgratz za civilni zakon, kar so pa seveda vladni časopisi oporekali. Liberalni list je najbrž hotel izvedeti, če je že kaj upanja pod sedanjo vlado začeti tako akcijo.
Socijalni demokratje v nemškem državnem zboru. Kakor kaže, nikakor ni gotovo, da bi državni zbor izročil socijalnodemokratske poslance sodišču zaradi demonstracij proti cesarju. Govori se pa, da je večina državnega zbora za to, da se povekša disciplinarna oblast predsednikova, da bode v bodoče mogel zabraniti podobne neprijetne dogodke. Stvar pride te dni v državnem zboru na vrsto. Vladna predloga o poostrenjih kazenskega zakona se bode pa še le po Novem letu v zbornici razpravljala in je precej dvomljivo, da bi vlada dobila večino. Vsekako je pa netaktno postopanje socijalnih demokratov vladi v tem oziru le koristilo. — Marsi-kak poslanec bode glasoval za vladno predlogo, ki ki sicer ne bil.
Razdelitev Kitaja. Japonske zmage na Kitajskem že napravljajo skrbi ne le v Londonu, temveč tudi v Peterburgu Boje se, če se Japonci dosti opomorejo in zlasti dobe večji vpliv na Kitaj, da bi utegnili s časom ves tuj vpliv izriniti iz vzhodne Azije. Da Kitaj ne pride pod japonsko oblast, priporoča ruski časopis „Novosti", naj bi se razdelil mej Francijo, Anglijo in Rusijo, ki imajo največje koristi v Vzhodni Aziji. Ta nasvet bode pač ugajal v Parizu in Londonu, toda se ne ve, če bi se dal lahko praktično izvršiti. Kdo ve, če bi se te države tudi mogle sporazumeti o razdelitvi ki-
„Josip Freuensfeld" je J»1 vzgleden učitelj, ki je vedno delal po geslu : Vse za vero, dom cesarja. Blagega pokojnika, ki je bil nadarjen pesnik in pisatelj, nam je prezgodaj pobrala smrt. Cel pokojnik je v življenjepisu prav dobro označen. Bog nam daj še mnogo Freuensfeldov, in ne bo se nam bati za prihodnost naše mladine. O nadarjenosti rajnikovi priča tudi povest „Oče in sin". Bogati kmet Lipnikar jb zašel na napačna pota. V gostilno je jemal tudi svojega sina Tineta. Niti opominjevanje učiteljevo, ne prošnje žene, ne žup-nikove besede ga niso mogle spraviti na pravo pot. Tine se je popolnoma popačil. Ukradel je svojemu očetu večji znesek in jo popihal. Ko se je nekoč oče vračal s sejma, ga je sin zavratno napadel. Sedaj je Lipnikar spoznal, kam je zašel in se poboljšal v veliko veselje poštene žene, ki je doslej s hčerjo skrbela za posestvo. Tine je pa vedno glo-bokeje padal. Ko je hotel svojemu očetu šiloma denar odnesti in mu je ta branil, ga je razjarjen ustrelil, sam se je pa obesil. — Dejanje ni sicer Bog si ga vedi kako novo in posebno. Ravno to je pa umetnost, da navadno tvarino lepo obdela. Vse se lepo harmonično razvija. Konec je sicer zelo žalosten, vendar se da opravičiti. Kot posebno prednost moramo omeniti lepe nauke, kateri pa niso v kvar povesti, kakor je navadno, kjer pisatelj svoje moralne nauke tako sili čitatelju, da ta zgubi veselje za nadaljno branje. Nasprotno, vse je neprisiljeno. Pogrešali bi jih, če bi jih ne bilo.
(Koaee »l«di.)
tajske države, ko se v Evropi se morejo države sporazumeti o razdelitvi Turčije, ali v Afriki o razdelitvi Maroka.
Socijalue stvari.
Kako sodijo delavce.
Liberalno obrtno društvo v Bilicu se je v nekem svojem sklepu o delavcih tako-le izrazilo: .Država ima dolžnost, da krepi tiste, ki državo ohranjajo. Delavci se pa morejo komaj šteti k tistim, kidržavo ohranjajo i n z a t o s e m o r a j o r a j š « ovirati nego pospeševati." Ta stavek nam spričuje, kako mislijo liberalci o delavcih. Državo ohranjujejo menda samo bankirji in borzni milijonarji; saj ti največ skrbe, da ima država vedno več dolgov, da je vedno več uboštva, vedno več krivic, vedno več nesrečnih ljudij in v tem pač najbolj ohranjajo državo" t. j. sebe. Kaj bodo tisti, ki v potu svojega obraza pomagajo množiti bogatinom milijone, kaj bodo tisti, ki z najnižjimi in najtežjimi deli skrb£, da imajo državljani kaj jesti in s čim se obleči I Ti se morajo potlačiti še globlje nego so že; in država mora le varovati bogate lenuhe, da bi jim ne bilo treba prijeti za kako delo. — Seveda libe ralizem govori po svoje, toda mi pa se zavedamo, kaj pravi o tem najvišji oblastnik na svetu, sveti Oče Leon XIII. v svoji okrožnici o delavskem vprašanju. Naj poslušajo oholi mogočniki njihove besede: »Delavci toliko narede, da je pre-resnično, da od drugodnedobe države bogastva, nego iz delavskega dela." — Tedaj, kedo ohranja državo ? — In glede varstva delavskega stanu v državi pišejo sveti Oče te-le krepke besede : „N a r o d bogatinov, ki je s svojimi posadkami dobro ograjen, ne potrebuje toliko javnega varstva: nesrečno ljudstvo pa, ki se ne more ni kak o r v a r o v a t i s s v o j i m i m o č nH, j e najbolj navezano na državno varstvo."
Te papeževe besede so nam poroštvo, da bo kmalu minula tista doba, ko bodo imeli še kaj be-sede ljudje, ki mislijo, da so vojaki, policaji in žandarji samo zato, da morejo oni mirno bogateti in vživati in da odganjajo delavca, kmeta ali rokodelca, keder bi si hotel zboljšati svoje življenje.
Umetnost
Društvo za krščansko umetnost.
Imdnovanega društva odbor je imel v torek, dne 4. decembra, svoj drugi shod; udeležilo se ga je 12 odbornikov. Predsednik prof. J. Smerekar je najprej poročal o važnejih društvenih dogodkih od zadnje seje sem ; zlasti o milostni potrditvi društvenega predsedništva po preč. protektorju, ekcelenciji mil. knezoškofu, in o spodbudnih besedah, katere bo prevzvišeni pri predsedništva poklonu izreči blagovolili. — Na razposlano vabilo k pristopu našemu društvu se je precejšnjo število prijateljev krščanske umetnosti odzvalo ; ono sedaj šteje 97 udov, med njimi 12 ustanovnikov.
G. tajnik kan. Sušnik podal je kratek pregled dosedanjih dohodkov in stroškov; prvih je bilo (z vštetim darom gospoda tovarnarja-zvonarja Samasse 50 gold.) 409 gold. — slednjih 41 gld. tako da preostaja v blagajnici še 368 gld., ki so se plodonosno naložili.
Predložilo se je potem 11 lepih kartonov z načrti (tlorisi, prerezi, posameznostmi) 5 cerkva (St. Jurske pri Smariji, ter podružnic sv. Petra na Vrhu, sv. Štefana v Smerjenih, sv. Martina v Ro-gatecu in sv. Ahacija pri Turjaku), katere je s strokovniško spretnostjo izvršil (v meri 1 : 100) društveni odbornik, g. župnik Mat. Sitar. — Izrekla se je pri tem želja, da bi (po vzgledu sekovške škofije) vse cerkve ljubljanske škofije polagoma se enako obrisale; to bi imelo ne samo historično-umetnostno važnost, ampak tudi praktično korist pri slučajnih popravah ali napravah pri dotičnih cerkvah. Upati je (in nekoliko že tudi obljubljeno), da se izvrši ta želja. Od zelo zanimivih, izvanredno dobro ohranienih slik na presno (okoli I. 1500) ▼ podružnici sv. Petra na Vrhu (župnije želimeljske) jn tamošnjega „F.ttgelaltar-ja" se bo skušalo foto-grafično podobo dobiti.
Predsednik nadalje poroča, da je slavno znana tvrdka za slikanje na steklo „Tiroler Glasmalerei" v Inomostu, zvedši za ustauov<tev našega društva mu podarila zbirko štirih podob na steklo
(velikost po 69 X 58 cm), predstavljajoč nastanje takih slikarij od prvega začetka do popolne izvršitve (iz raznovrstnih baž stekla, z nakfkdnim slikanjem, ali zbrušenjem, emailnimi barvami itd.); predočuje ta tableau doprsno podobo sv. papeža. Ta dragoceni dar bo poseben kras nastajajočega društvenega muzeja, kateremu je že tudi pokloniti blagovolil preč. g. župnik Jan. Sajovic lepo foto-tografijo krasne monštrance slavinske (laška renai-ssanca 17. stoletja).
G. kustos A. Mflllner predlaga, da naj bi se zopet odposlale na cerkvene predstojništva vpra-šalne pole ; g. podpredsednik vodja J. Š u b i e pa povdarja, da se imajo v smislu § 12. družbenih pravil pridobiti dopisniki v raznih krajih. Gospod prof. Zupan kaže na gg. bogoslovce, ki naj se vnemajo za preiskavanje umetnin za časa šolskih počitnic. Da se je slednje že dosedaj godilo, je zagotovil preč. kan. J. Plis. Sprejmejo se vsi trije načini.
Prišel se je na to razgovor o društvenem opravilnem redu. G. vodja S u b i c oglasi več nasvetov. Sprejme se, da se odbor razdeli v š t i r i pododbore: 1. upravni, 2. za stavbarstvo, 3. za podobarstvo in slikarstvo, 4. za cerkvene drobnine in za paramentiko (brez motenja v tej stroki prezaslužne družbe presv. Rešnjega telesa).
Nadaljna razprava o opravilnem redu prihranila se je prihodnji seji.	S.
Koledar
za 51. teden leta 1894.
Nedelja, 16. decembra: 3. adv.; evang.; Janez Krt>t. spričuje o Kristusu ; Ev^ebij £>k. Ponedeljek, 17. decembra: Lazar sp. Torek, 18. decembra: Prič. porod. D. M.; Avksencij šk. Sreda. 19. decembra: Kvatre, Nemesij p. m. Četrtek, 20. decembra: Adelajda kr. Petek,
21.	decembra: Kvatre; Tomaž apost. Sobota,
22.	decembra: Kvatre; Demetrij m. — Lunin spre min: Zidnji krajec 19. decembra ob 0. uri 14 minut opoludne. — S o 1 n c e izide dne 21. decembra ob 7. uri 46 minut; zaide ob 4. uri 12 m. Najkrajši dan.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. decembra.
(Zadeve glede misijona v Trstu) porabil je včeraj poslanec dr. Ferjančič v državni zbornici zoper slovenske koalirane poslance. »Slovenec" svest si svoji dolžnosti je prvi to stvar objavil ter svoje stališče pojasnil v posebnem članku jasno in določno. Koalirani slovenski poslanci so nemudoma storili vse potrebne korake, da se je zadeva pojasnila. To pojasnilo je »Slovenec" objavil v dopisu z Dunaja, kateri mu je došel iz poslaniških krogov. Iz tega dopisa se razvidi, da vlada v Trstu ni formalno odrekla odgovornosti za javno varnost med misijouom. S tem pa seveda ni izključeno, da se je od raznih stranij piitiskalo na škofijstvo s takimi sredstvi, katera so prisilila ordinarijat, da je za sedaj preložil misijon. Koalirani slovenski poslanci pa so izposlovali pojasnila predsednika osrednje vlade, da od vladne strani ni nobenega zadržka za obbajanje misijona, ako torej poslanec Ferjančič očita koalirancem, da so pustili škofa glede misijona na cedilu, je to neosnovano in krivično očitanje, kajti kar se je pri vladi storiti moglo, to so slovenski poslanci storili. V Trstu pa seveda ordinarijat nima računati samo z vlado, marveč tudi z mestnim odborom, in to bo najbrže povod, da je ordinarijat za sedaj preložil misijon. Drugače si mi te stvari ne moremo razlagati. Naravnost predrzno pa je, da dr. Ferjančič, ki je on v onem času, ko so slovenski koalirani poslanci snovali interpelacijo ter hodili k raznim ministrom zahtevat zadoščenja za razžaljeno versko in narodno svobodo tržaških Slovencev, iz Ljubljane pošiljal popravke glede zaupnega shoda v »Vaterland" in v „Neue Freue Presse", sedaj napada slovenske koalirance v tej zadevi. Lepo doma biti, delo na Dunaju drugim pustiti, potem pa v ugodnem trenotku te napadati, to je po ceni, a pošteno to ni.
(Za prošta v Ptnju) je imenovan č. gosp. Jos. Hržič, dosedaj župnik v Dol. Polskavi.
(Osebne vesti.) Franc Lulek, deželnega sodišča svetnik v Celju, je imenovan svetnikom deželnega nadsodišča v Gradcu. — Poštni kontrolor Franc Furlani je imenovan poštnim nadkontrolorjem pri pošti c. kr. poslaništvu v Carigradu.
(Slfrenske gledališče.) Danes se bo ponavljala v deželnem gledališča komična opera »Prodana nevesta".
(V Dornbergn) je 10. t. m. umrl ondotm župnik č. g. Filip Kramar, rojen je bil 1. 1824. Dne 12. decembra imel je slovesen pogreb. Naj v miru počiva!
(Z Dunaja.) Deželni komtur nemškega viteškega reda, generalmajor baron de Fin, je imenovan od Nj. veličanstva presvetlega cesarja, tajnim svetnikom. Prestavljena sta župnika nemškega reda v lavantinski škofiji č. g. Jakob Cajnkar iz Ormoža v Središče in č. g. Vilibald V e n e d i g iz Središča v Ormož.
(Umrl) je dne 13. t. m. tukajšnji posestnik in usnjar, g. Jos. Skofie. Pogreb je bil danes ob 3. uri.
(S Koroškega) dne 14. decembra. Nemško kat.-pol. društvo je imelo minulo nedeljo shod v Krajgu nad Št. Vidom. Shod je bil dobro obiskan tudi od političnih nasprotnikov, ki so govornikom vedno ugovarjali. Nastopil je tudi jeden voditeljev nemško-nacijonalne stranke dr. A. Lemiš, ki je skušal ugovarjati, a govorniki kat,- pol. društva so mu odločno in vspešno posvetili. Ko je predsednik povabil kmete, naj se pridružijo društvu stopil je dr. Lemiš pred nje in odvisnim kmetom prav teroristično zapovedal, da nobeden ne sme pristopiti društvu. Tako so nemški nacijonalci prav surovo motili shod. Najbolj značilno pa je to, da se je že prej po Celovcu govorilo, da bo dr. Lemiš s svojo gardo prišel na shod in ga onemogočil. To vam je svoboda! — Nemški nacijonalci so začeli rogoviliti tudi že po slovenskih krajih. Zadnjič so zborovali v Stebnju pri Bekštajnu. Udeležba bila je res »sijajna", zakaj prišlo je na shod 15, t. j. petnajst ljudij, namreč 4 odvetniki iz Beljaka, 1 liberalen kmet 5 nemškutarskih gostilničarjev in 5 slovenskih kmetov, ki so prišli iz radovednosti.
(Iz celovške škofije.) Župniki so imenovani č. gosp. provizor Drag. Huttner za Ojstrico nad Spod. Dravogradom, č. g. R. Eibeck, provizor v Trefflingu za Zweikirchen, in č. g. Fr. Forma s, župnik v Liedingu za Kapljo na Grobniškem polju.
(»Sfidmark".) Te zloglasno društvo hočejo sedaj v posebne čisle spraviti na Koroškem, kjer snujejo tri nove podružnice v St. Rupertu ob Celovcu, v Paternijonu in v Ober-Rainu-u.
(Iz Celovca), dne 13. dec.: Mestni zbor se peča sedaj z uravnavo plač mestnim uradnikom. — Pri mestni župnijski cerkvi sv. IIja so letos južno fa-gado jako umetno in lepo popravili. Sedaj je dobila cerkev tudi troje novih oken z umetnimi slikarijami na steklu. Darovali sta okna celovški meščanski družini Lerch in Suppan. — Veliko vrtnarsko razstavo hočejo napraviti I. 1896 v Celovcu v proslavo petdesetletnice vladanja Nj. veličanstva cesarja in 25-letnice obstanka koroškega vrtnarskega društva.
(Rimske starine v Celju.) Pri kopanju temelja za celjski narodni dom so odkopali lepo slikano rimsko steno.
(TatvinA.) V Tacnu pod Šmarnogoro je Malin-šekovima hlapcema v noči od 8.—9. t. m. nekdo ukradel denarja in obleke v skupni vednosti 54 gld. 90 kr.
(Vročinska bolezen) se je začela v Tomaževi vasi, okraj Novomesto. Do sedaj je zbolelo 12 oseb.
(Drsališče pod Tivoli) se je včeraj otvorilo. Jutri ob 12. uri dopoludne bode ondi igrala vojaška godba.
(Iz Brna.) Zdravnik dr. A. v D. je brzojavil pred kratkim svojemu tovarišu dr. B. v Olomuc, naj se takoj odpelje v vas B. k neki bolnici. Olomuški zdravnik je najel fijakerja, opravil svojo dolžnost ter zahteval 70 gld. plače. Debelo si je dal plačati tudi eskulap iz D. To bi ne biio prav za prav nič posebnega, ker dobivajo zdravniki še večja plačila, toda tista žena je bolj revna kmetica in olomuški gospod doktor je vodnik lidove stranke. Zares požrtvovalna ljubezen do ljudstva pri obeh gospodih — lidovcih! — Predsednik francoske republike Kasimir Perier je poslal svoji sorodnici gospej Sofiji Perierovi, ki stanuje v Angeljski Gori v Šleziji, svojo sliko v ži-votni velikosti. L. 1855 je namreč umrl v tem kraju Konstant Perier, kojega žena je bila imenovana Zofija. — V Boskovicah se ne bodo vdeležili volitev lidovci »ker smatrajo svoje volilno delovanje z ozirom na razmerje nedostojno radi Bvojih svobodomiselnih idej". To je vendar enkrat resnica! Poprej so svoje ataročeške someščane blatili v časopisih, in ko le ni šlo, se proti svoji volji obsojajo. Taka prostovoljna in odkritosrčna izpoved bi bila zelo dobra
od vseh lidovcev. V Tešinu so začele izhajati novice z* priprosto ljudstvo »Tešinskč Novinj". Pišejo ? katoliškem duhu. Novi list pozdravlja vsa! z veseljem, kajti potreben je bil za Slezijee kot sol.
(Komu služi socijalizem ?) »Israelitische Wochenschrift" piše med drugim: »Socijalna demokracija je ledini močni nasip zoper antisemitizem." Res je tako! Židje vodijo soeijaliste in socijalisti jim slepo služijo, zoper kapitalizem vpijejo, kapitalizmu se klanjajo in ga branijo.
(Mažari se množijo!) »Budapesti H i r -1 a p " z veseljem objavlja faktum, da je pomažanlo svoje priimke 500 Židov I Castitamo k tej pridobitvi in jim želimo še več takih lovov. Nasproti se je pa izselilo nad 20.000 ogerskih prebivalcev, ker jim ni bilo več v domovini živeti. Sedaj je framasonsko-židovski živelj na krmilu, potem bode pa židovski.
(Zločin.) Neznan zlobnež je 10. t. m. ob pol deveti uri zvečer samo pred prihodom dolenjskega vlaka pri postaji v Cušperku prestavil znamenje za vlak, tako da bi bil skočil s tira, ako bi tega ue bil čuvaj zapazil. Kaka nesreča bi se bila lahko dogodila vsled take neumnosti ali pa zlobe. — Čevljar J. Stare iz Naklega je 6. decembra napa! peka Jož. Vmdišarja, v službi pri pekovskem mojstu Pikušu v Kranju na cesti ter mu ukradel denarja okoli 3 gld. zraven tega mu je vzel tudi suknjo ter ga z močjo udaril na zatilnik. Hudodelca so zaprli.
(Semnji po Slovenskem od 17—22. decembra) Na Kranjskem: 17. v Zagorju na Notranjskem, Kostanjevici in Višnji gori; 20. v Skocijanu; 21. v Kianju. — Na slov. Štajerskem: 19. na Teharjih; 21. na Laškem, pri sv. Tomažu; 22. v Brežicah. — Na Koroškem: 17. v Milštatu, v Paternijonu. — Na Primorskem: 20. in 21. v Ogleji; 21. v Rifenbergu.
Društva.
(Katol(iško društvo za delavke.) Vabilo na osnovalni zbor »Katoliškega društva za delavke" kateri se bode vršil, dn4 16. decembra t. 1. ob pol 11. uri dopoludne v društveni dvorani na Zabjaku št. 8. Vspored: 1. Nagovor predsednika osnovalnega odbora, p. n. častnega kanonika in mestnega župnika Janeza Rozmana. 2. Volitev društvenega pred-sedništva. 3. Vpisovanje udov. — NB. V društvo zamorejo vstopiti vse neomožene delavke po tovarnah, tiskarnah, kakor tudi zasebne delavke, šivilje, postrežnice, iid., ako vplačajo 20 kr. vpisnine in se zavežejo plačevati po 5 kr. udnine na teden.
Osnovalni odbor.
(Silvestrov večer) priredi pevsko društvo »Slavec" v dvoranah starega strelišča dne 31. decembra t. 1. Ker bode to jedina večja veselica ta večer, ie odbor skrbel, da bode zabava vsestransko zanimiva in domača, pred vsem si je nabavil nov pevski vspored ter si zagotovil vojaško godbo; ob polunoči pa se bode predstavljala krasna »Alegorija" kot prehod starega leta v novo. Prostori starega strelišča pa so sami ob sebi naj-prikladnejši za večje veselice.
Telegrami.
Dunaj, 15. decembra. Pri nadaljevanju debate o budgetnem provizoriju je izjavil finančni minister Plener, da je zares veliko denarja v blagajnicah, pa le manjši del v osredni blagajnici, temveč v raznih drugih blagajnicah. Minister misli, da bi ne bilo dobro oddavati denarja iz blagajnic bankam, ko bi se v to porabila trgovina na borzi, bi se pokazal neki navidezni napredek, a bi stvar slabo končala. Govornik obžaluje, da narodni boji v zbornici ponižujejo velika gospodarska dela sedanje vlade v stranske stvari. Če se bodo parlamentarna dela z raznimi prizori poniževala na nivo včasih ne slabovojenega gledališkega odra, nehala bodejo resna dela. V Avstriji se stori vsaj toliko, kakor drugod. Volilna reforma se ne da kar tako izvesti, treba je. da se koaliranci sporazumijo. Da se mora delavcem dati volilna pravica, o tem so vse stranke prepričane. Mnoge so tudi za to, da se da volilna pravica manjšim davkoplačevalcem. To so že mejniki nove predloge, za katero se zjedinijo stranke, kakor je upati. Občna volilna pravica bi se sedaj ne dala doseči in bi tudi ne bila v blagor Avstrije.
Dunaj, 15. decembra. Včeraj je bil velik delavski shod, katerega se je udeležilo kacih 3000 ljudij. Govorniki so hudo napadali koalicijske stranke in delovanje odseka za volilno reformo Nekateri govorniki zahtevali so
takoj tboen štrajk, člani vodstva socijalne stranke pa so priporočali, da naj se še počaka.
Belgrad, 15. decembra. Vlada je odredila, da se zopet otvori velika šola, ki se je zatvorila zaradi dijaških izgredov.
Pariz, 15. decembra. Mej ministrom vna-njih stvarij in vojnim ministrom je tako nasprotje, da se že govori o bližajoči se ministerski krizi.
Rim, 15. decembra. Predsednik je naznanil senatu, da je od zborničnega predsedstva zahteval vse Giolittijeve dokumente, ki se tičejo senatorjev.
Rim, 15. decembra. Predsednik je naznanil, da je sodno oblastvo zahtevalo vsled tožbe udeležencev Giolittijeve v šesti mapi odseka petorice nahajajoče se dokumente, obsezajoče pisma zaupnega značaja.
Berolin, 15. decembra. Pravosodni minister je ukazal, naj se kazenske stvari hitreje obravnavajo ; to zahtevajo ohranjenje državne avtoritete, interesi udeležencev in namen kazni.
Hanover, 15. decembra. Tukaj se je začela pred porotniki obravnava zaradi krive prisege proti drž. poslancu Bussu. Obravnava je tajna in bode trajala 12 dnij. Povabljenih je 100 prič.
Madrid. 15. decembra. V pokrajini Va-lencia našli so zaboj, v katerem je bilo 20 bomb in 42 pušk.
Svileno blago za plese n^esi
meter — potem črno, belo in barvasto svileno blago po 45 kr. do 11 gld. 65 kr. meter — gladko, progasto, kri. žasto, v zor čast o, damasti itd. (kaeih 240 baž in 2000 različnih barv, desinov itd.). Vožnjine in carine prosto. Vzorci na željo. Pisma stanej 10 kr.. dopisnice pa 5 kr. v Švico. 12 5—4) 4
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(e. in kr. dvorni založnik) v Curihu (Ziiriohj.
Poslano.
Priporočen od mediciničnih
1621) velraož (80-3) olajšuje kašelj, razkraja sliz, ojačuje; nepogrešljiv za prebolele.
Dobiva se v vseh boliših (623) lekarnah. (15 2) Glavna zaloga pri lekarnarju
Jos. Mayerju v Ljubljani.
Umrli m>:
18. deeembra. Jožef Škotic, prodajalec u<nj», 76 let, Sv. Petra cesta 32, marasmts senilis.
V bolnišnici: 12. decembra. Luka Kobal, Kostač, 78 let, plufinlea. — Prano Divjak, pastir, 12 let, jetika.
VremeuNko »poročilo.
S Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	■u u a 3 S* 1 ■g« s s <* C
opazovanja		mkoman t mm	toplomer, po C*Uijn			
	7. u. zjut.	~740-7	—76	brezv.	oblačno	
14	2. a pop.	739 8	-0-6	si. vzh.	jasno	000
	9. » »več	742 8	-5-0	n	jasno	
Srednja temperatura —4-4' za 3-6° pod normalom.
Vabilo
k
občnemu zboru
delniškega društva I. Narodni dom v Rudolfovem
kateri se bode vršil
dne 5. januvarija 1895 ob 6. uri zvečer v dvorani Narodnega doma.
Vspored:
1.	Letno poročilo.
2.	Račun za leto 1894 (dohodki 379 gld. 32 kr., stroški. 398 gld. 35 kr.)
3.	Bilanca (aktiva 10.514 gld. 83 kr., pnssiva 10.232 gld. 69 kr., rezervni zaklad 1009 gld. 96 kr.).
4.	Razgovor o dividendi in naložbi glavnic.
5.	Sprememba § 4 društvenih pravil.
6.	Volitev 7 udov v upravni odbor in 3 udov v pregledovc.ini odsek.
Predsednk :
637 i	Dr. Albin Poznih.
Samo	Iti*. stane
I liter izvrstnega vina. in
samo	Iti*. stane
Hiter dobrega močnega vina,
belega ali ornega, dalje specijalna vina kakor dolenjski cvet, zelenika, teraneo, sladki prosekar itd. prav po ceni, samo v prenovljeni in z večno kurjavo urejeni
Kranjski vinarni v Ljubljani
Slonove ulice št 52.
Za pristnost se jamči s lOOO gld.
Podrobni ceniki na razpolago. 635 6—2
Predno se povsem prejkrbite z nakupovanjora l)oil4>nlli (Iiarll
blagovolite ii ogledati nato res krasno
WT božično Izložbo.'««
[zloženo so vsakovrstne leaene rezbarij«, galanterijski predmeti, igrače, predmeti z godbo. Ravnokar do&la je tudi lepa zbirka Jako priljubljenih ln uporabljivih Japonskih galanterijskih predmetov, katere prodajam po priznano najnižji oeni.	636 1
Fr. Stampfel v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
o
3 tO
3
00
to
Priporočen od pollkliniške dlrekoije.
Uporablja se proti duiljlvemu kailju, boleznim v grlu, v prtih in proti otročjim boleznim.
Konjaka sladni izvleček;
Neutrpen za prebolele.
Dobiva se v vs«h boljših lekarnah in dro-gueriisli. 590 52-8
Tovarna konjak-sladnega izvlečka
v Leipniku.
Kašelj odpravit« z uporabo slovečih
Kaiser-jevih »k«-«
prsnih bonbonov
kateri najbolje učinkujejo proti kašlju, hripavosti, prehlajenju in zaslizenju in so najcenejši.
V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v l«k»rni VilJ. Mayerja „pri zlatem jelenu v Ljubljani, Marijin trg.
Želodčne kapljice
koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
^f^JpTpr"^f.	Te kapljice so zelo pro-
'	speSne (provzročujejo slast
do jela. razstvarjajo sliz. so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl, preobloženem želodoi z jedili ln pijačami itd.
Steklenica z rabllnlm navčdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
ir
i
14 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pasti proti povzetju.
l I I
\ I I I I
\
l
M ______ .

1 N
M
m t r
M
M

IS
MATIJA HORVAT,
čevljarski mojster,
S ►f
v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32, f#
priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v L**, obila naročanja raznovrstnega
&
katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega fv1 blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše L™
nhlllrp	lfi 12—12 \l

a AiiAI A i A i i A ■ - ^ - • ^ - - A -. A . . A -. A , , A . . A.. A.. A,, A ,. A . . A, * A . . ^Ti«« A««A11A«t A > > A. i d u
Ne kupujte
malovrednih urarskih izdelkov pri tujih tvrdkah, ako se hočete izogniti takojšnjim dragim popravilom ! Komur je na tem, da kupi zanesljivo in natančno kažočo
nikelnato, srebrno ali zlato žepno uro z verižico
naj naroči pri domači tvrdki V
m
I


v Ljubljani. Mestni trg
(nasproti rotovžu)
kateri garantira za dobro blago leto " " dnij in kateri ima v zalogi tudi budil- «$» nloe, stenske ure itd. itd.
Izborna zaloga verižic, uhanov, prstanov, naprsnih igel, okraskov, zapestnic itd.
Ceniki s podobami so franko na razpolago. 158 40
I I I I XI XI Z XXX ixxxx
Sarg
ov zdravstveno oblastveno preizkušeni
(Spričevalo: Dunaj, 3. julija 188V.)
mnogo iiillljoiikrat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejšo
zobe čiščeče in ohranjujoče sredstvo.
PF" Dobiva se povsodi.	620 40—2
XIX I X X I X X I I

Rojansko posojilno in konsumno društvo
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
"V Rojanu pri Trstu
priporoča čast. duhovščini in drugim rodoljubom na deželi svojo bogato preskrbljeno
hdm » ssalogo ftJilTim
v Trstu, Via Belvedere St. 3,
kjer se prodaja vsakovrstno kolonijalno blago najboljše vrste in po ugodnih cenah. — Razpošilja se po pošti in s tovornim vlakom. Ceniki na zahtevanje franko.
Tudi pošilja raznovrstna
okoličanska, istrska in laška vina
v sodčkih po 28 litrov in več.
Čast. duhovščina, trgovci in drugi rodoljubi na deželi naj se blagovolo prepričati sami t^r podpirati s svojimi naročili edino slovensko narodno podjetje v Trstu.
Društveno predstojništvo.
562 7
Uzorci so na razpolaganje.

Surovo maslo
oziroma surovo maslo za čaj, maslo, fina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko se dobivajo vsak dan sveže
y prodajalnici y semeniškem poslopju
nasproti sadnemu trgu
Mojim veleeenienim kupovuli-em izrekam za dosedanje zaupanie svojo zalivalo ter s« priporoč-am osob 10 duhovniškim gospodinjam z zagotovilom, da si bodem vedno prizadevala v vsakrrn oziru popolnoma zadostiti. — Z vtlespoštovanjem
584 8-6	Jera Lipovšek.
Franc Ivan Kwix(la.
c. in kr. avstr.-oger. in kr. rumunski dvorni založnik.
JS&5

Ze nad 30 let z najboljšim vspehom v rabi v mnogih dvornih hlevih, v znaineni-tejših zasebnih in vojaških hlevih, okrepčuje pred ln ojačuje po velikih naporih, pri iz-pahnenju, otrpnelostl itd. ter ojafi konja za izredno težko vožnjo in tek.
Kwizdov restitucijski fluid
c. in kr. priv. voda za umivanje konj.
Steklenica velja I gld. 40 kr.	V.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna, Korneuburg p. Dunaju.
Pri nakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20 16
Kwizdov restitucijski fluid.
Dobiva se v vseh lekarnah in droguerljnh.
Podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
prireja lekarničar Julij Herbabny ua Dunaji.
Ta ie 25 let t, naiveejim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje pri/.nani in priporočani prani sirup raztaplja slez, upokojuje kaielj, pomanjšuje pčt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi. Železo. Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je tako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-fomo-apnene soli, ki so v njem pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenjo kostlj. Cena steklenici Her-babn>iev«ga »pneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr več ia zavijanje. (Polovičnih steklenic ni )
Kvjirillk' Svarimo pred po-k',<u	naredbami. ki se
pojavlja o pod jednakimi ali podobnimi ime ii. a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od naš' ga originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-ieleznoga sirupa. Zahteva naj te sorej vselej izrečno Herbabny-Jev apneno- železni slrnp. Pazi naj se tudi na to, da Jo zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki stekleniol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z drnzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel 627 20—2
Osrednja ranpoii<islniea za provim<ije: na Dunaju, lekarna ,.zur B-.riuUof7.!prkeit" JULIJA HEHBAB-WT-Ja. Nenbau Kalserstrasse 76. Prodajajo ga gospodje lekarničarji: V Ljubljani .f, &\..'>oda, Gab. fiueoli, (Jbald pl. Trnkfi<-v:y W. M»yr: dalj« ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehmirtl Baumhauhovi dvdiči: na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, a. Si.himllfr Ant Mizzam. lekarničar. p Prodam. M. Mizzam, ding.; v Brezah: A. Kuppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller: v Celoviu: P. Hauser, P. Birnbaoher. .1. Ko-metter, A E^srer v Novemme^u: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbi/ii ; A. : v Trstu: E Zanetti A. Sut-tina. B. Biasolet.to, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P Pr«ndini. M. Ravasini; v Beljaku P. Seholz, dr. E. Eumpf: v Črnomlji: J. BK*nlf v Valiknvnu • .1 Jobst v Wolfsheru» : .1. Huth.
SIS
CremeVenus
Prostredek k zušlechleni pleli.
Tekutypudr„Eugenie"
červenč tekute ličidlojupie" Pudr„Eugenie"
vfaile,puzave a kremove barvi.
Barva na vlasy
Kavkazka
essenze na km'ry.
I i

Glavno zalogo za Kranjsko
ima	622 26—3
FRAN STAMPFEL
v Ljubljani,
Kongresni trg ,Tonhalle Kongresni trg.
Ohina Serravallo z železom
neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri.
Srebrna svetinja:	XI. zdravniški kongres v Rimu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Benetkah 1894
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Kielu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Amsterdamu.
Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing profesor dr. vitez M o seti g-Mo o r hof, profesor dr. S c b a u t a prof. dr. M o n t i. profesor dr. N e u s s e r, primarij dr. vitez N i c o I i c h itd.
To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske.
Prodaja se v steklenih po pol litra in po litru v lekarnah.
Lekarna Serravallo v Trstu.
Razpošiijalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Piccoli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr in Grečelj.
_ ferrug)np|5(| ■j - fuinco Fr.bbrifugo%i>shlui;S
kACI&.UVALLI) T "fr
Obrtniki in trgovci, 3752624 Člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani,*) priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: *) Oni obrtniki, člani konseiv. obrtnega društva, kateri želo mej to naznanilo uvrščeni biti, zglase naj se pri upravnistvu „81ovenca".		
Belec Anton klepar v Šent-Vidu pri Ljubljani.	Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Francovo nabrežje 23.	Schmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu.
Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejlega ■V galanterijskega blaja.	Jager Janez II1(!SI11- v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu.	Šega Jakob jermeuar v Ljubljani, Poljanska cesta.
Bončar France pleskar v Ljubljani, Rimska cesta.	Kovač France čevljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta.	ŠerikIvan krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Boueon Andrej stolar v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najr&znovrstnejilh stolov natanfino in trajno Iz najboljše tvarine izdelanih.	Kozak Josip mesur v Ljubljani, Semeniško poslopje.	Š k r a b e c M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg
	Kregar Ivan pasar iu srebrar v Ljubljani. Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojništva na Izvrstno urejeno delalnico, v kateri izdeljujo vsakovrstno cerkveno posodo in orodje iz najzanesljivejšo kovine, zlata in srebra po najnižji oeni.	Šturm Franc krojač v Ljubljani, na Bregu štev. 14.
Breskvar France preje X>. Šverljuga knjigovez, v Ljubljani, Stolno župnišče.		Tome France pozlatar v Ljubliani, Streliške ulice
Camernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice it. 49.	Matkovič Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo	Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice
Černe Jožef urar v Ljubljani. Sv Petra cesta 2.	Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.	Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice.
Čermelj Jernej trgovina z južnim sadjem i zelenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje.	Mihelie M. ščetar in zaloga. Icrtač T Ljubljani Florjanske ulice Stv. 40. Šelenburgove ulioe.	Velkavrh Fr. Jermenar v Ljubljiiul, Sv. Petra cesta.
Dolenec Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne čebelno - voščene sveče vo&čene zvitke in mid. Zaloga pristnega BV brinja ln brlnjevoa. ~9Q Vse po najnižji oeni.	Ozelj Gabrijel tapetnilc v Ljubljani. Tržaška cesta.	Vil h ar L. urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne).
	Paušner Franc krojač, v Ljubljani, Valvazorjev trg 4 (poleg okrajnega glavarstva).	Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta.
Dostal Karol tapetnlk v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 31.	Pauer Friderik pek&r v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 50.	Zorman Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice.
Brata Eberl slikarja napisov, st%vblnaka ln pohlitvena pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak ln pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice šiv. 4. P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji „Kudolftnumu.	Perko Frane sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice. Petrie Fr. trgoviua z manufukturnini blagom v Ljubljani, Špilalske ulice.	Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča W štirikrat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno slaičlčarsko ln pekarsko peoivo.
Erjavec Alojzij, (preje Zor) čevljar, v Ljubljani, Čevljarske ullee 3.	Plehan Valentin izdelovatelj voščenih sveč in lectnr v Ljubljani, sv. Petra cesta.	Zadnikar Henrik pus&r iu srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnojšo oerkveno posodo in orodje po najnižji oeni. Popravi in prenovi stare predmete.
Fajdiga Filip mizar v Ljubljani, Slonove ulice.	Rebek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje, ?aloga kljnčev U aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd. Sever Primož mir.ar za hišno opravo v Ljubljani, firadaike ulice itv. 22.	
Fajdiga Ivan mokar v Ljubljani, Kriievniški trg, Sijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko la otrobe po prav nizki ceni.		Ignacij Žarfi v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4. Trgovina z manufakturnim in drobnim blagom. Zaloga najnovejših kravat, različnega perila, zimskega blaga itd. Velika zaloga nagrobnih vencev in šopkov. Zaloga vseh potrebščin za krojače in Šivilje.
l 'i
i
D* ROMAN JACOBI,
zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,
ustavlja po najnovejši im najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira ln trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ordinira od 9. do 12. ure dopoldne ln od 2. do 5. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od do 10. ure dopoldne.	78 (23)
t Josip Ccme,,«^
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tula- ln raznih

626 24—23
Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo.
Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusni in zdruvi Kuthrelnerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedlne pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik. Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi
Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogati nikogar nimajo.
Pri>virliuu( » Vzemite le bele originalne zavitke s ft«thrPinPr * ITI C VlUllOst . podobo gosp. Kneippa in z imenom IM»M" tlUU .
i: žepnih ur
iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen, Glashiitte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, dunajske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje točno iu po primerni ceni.	500 20—14
ZSJT Za vojake in dijake znižana cena. "3ta
z varstveno znamko laboda, je ne-oporekliivo najboljše sredstvo, da dobiš snežnobelo perilo, za
čiščenje volnenega, svilnega in barvastega blaga,
kakor dokazano najboljše razku-ževalno sredstvo za vsakeršuo perilo in pri tem popolnoma neškodljivo za perilo in roke. 155 7
Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi
Schicht-ova štedilna jedrčna mila,
katerih ue presega noben konkurenčni izdelek. Ta mila imajo po tem, kake vrste da so, jedno teh-le van^tvenih znamk:	302 12—8
flfUlVnva-na zaracli nienih zdravilnih lastuostij in mnogovrstnih UU.1IJVU V Ojlldj slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu m Oenfu.
4
Tinktura za želodec
lekarnarja
Piccolija v Ljubljani
je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpre.
To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Ploooll v Ljubljani proti povzetju.
Zaboj (>o 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 steklenic- gld. 5-26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselfj narofnik. — Steklenica
velja 10 kr.
617 50-3
Jurij Schicht, listje ob Labi (Aussi« a. d. E.;,
tovarna za milo, sveče in palmovo jedrčno olje.
S Najstarejša, safff^S
fl	pristnih	^
Ifceklno-voščenili svefii
je tvrdka
Fr. Šupevc
[jj| v Ljubljani, v Slonoyi ulici. U
l^s^a&eirl j©»©, J© "feila pjr©&
60 leti.
H:
Prečastita duhovščina blagovoli naj se z naročili o priliki
H' "i velicih božičnih praznikov obračati naravnost ua označeno tvrdko, J katera bode postregla z najboljšim blagom.	Jvi
f!? V zalogi so tudi voščeni zvitki, najrazličnejše svečiee M ^j^za božična drevesca m okraski.	628
Znižane cene!
A\mt. »KINhOVK
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki
izberi	drevesa (pluge)
štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe
in sploh vse v njegovo stroko spadajoče.
Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsakovrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost, se jamči.
Zunanja naročila se takoj in vestno izvrše. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja stotako se kupljeno blago radovoljno poillja na dom aH na napovedani kraj.
Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko.	159 43
VCci\lC\r\ I Tu kuPuJele železo naj-i\UV<tLI . ceneje, pri pošteni vagi
in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete
prepričali I
CAIIBOLINEUM!
„Equitable"
647 (6-2)
Zjedinjeuih držav zavarov. društvo za življenje
v Novem Yorku. Ustanovljeno 1.1859. — Koncesijovano dne II. okt. 1.1882.
Na Dunaju, Stock-im-Elsenplatz v svoji palači
„Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje.
Premoženje dne 31. decembra 1893 ............gld. 422.649.990 —
Novih zavarovani sklenjenih leta 1893 ........................613.200.567-—
Dohodki leta 1893 ....................................105,056.512-—
Zavarovanega kapitala Koncem leta 1893 .............2.341,331.442' —
Zaklad dobičkov koncem leta 1893 ............ „	80,916.875' -
Avstrijskim zavarovanem posebna garancija je velika društvena palača
..Stock-im-Eisen" na Dunaju, katera je vredna.......2,300.000'—
Vspehi IS letnih, leta 1894. zapadlih tontin.
Š tetin, 1. majnika 1894.
Moja polica st. 215.409 sklenjena za vse žive dni, z dosmrtnim plačevanjem zavarovalnine, poneha'a je z 2. majnikom 1894. končavši 15 letno dobo tontin in mi je društvo . Kquitable" stavilo ponudbo, da isto premenim v poplačano, premij prosto polico za vsoto 3740 mark. ki se ima izplačati za časa moje smrti, ali pa da ini društvo narastle dividende v znesku 716-95 mark v gotovini izplača in bi se to na zadnjih 10 let razdeljeno, skladalo z letno dividendo nad 50%.
Nadalje mi je napominano društvo dalo na izbor, da popustim polico in da za to prejmem znesek 1746-30 mark v gotovini.
Jaz sem izvolil izplačitev narastlih dividend v znesku 716 95 mark in izražam popolno zadovoljstvo s tem, da sem za časa zavarovanja si izvolil amerikansko društvo, kajti okolnost, da se police taistega ne dado izpodbijati in tudi ne utesniti, je tako predstvo, katero je za slehrnega, ki se namerava zavarovati, največje važnosti, in je v«peh moje police povsem povoljnim smatrati. —
Po pregledu za leto 1884 priobčenih razkaznie, uveril sem se, da se vspehi moje police s tiskanimi vspehi vjemajo.
Karol Lndovik Kristijan Uoness,
prihodar.
Hamburg, 2. majnika 1894.
Jaz sem prejel danes od Vas 20.680-74 dolarjev = 86.859-10 mark kot vsoto moje dne 2. majnika 1879. pri Vaši družbi sklenjene, danes zapadle police št. 215.784 glaseče se za 15.000 dolarjev in kot povračilo premij določenih za tropične pokrajine za 670-74 dolarjev vkup 20.680-74 dolarjev.
Jaz sem na omenjeno polico vplačal letnih 1048-35 dolarjev izvzemši sosebne premije, katero sein skozi več let za časa mojega bivanja v tropičnih pokrajinah plačeval, nisem tekom lb let na premijah vplačal 15.725-25 dolarjev tako, da sem dobil vplačan denar še okolu 4% letnih obresti povrnjen, dočim sem bil petnajst let s vsoto 15.000 dolarjev = 63.000 mark zavarovan in bi moralo društvo ta znesek za slučaj, da bi bil med temi 15 leti umrl, takoj izplačati.
Le-ta vspeh moje police moram v očig'ed temu, da je obrestno merilo v zadnjih letih se zmirom bolj znižalo, povsem povoljnim smatrati, in se isti vjema z od društva za leto 1894. izdanimi razkaznieami glede tontin, kakor sem se o tem po pregledu v letošnje razkaznice prepričal.
Z odličnim spoštovanjem
Herman Stoltz.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu in
Generalni zastopnik za Kranjsko: Alfred Ledenik, v Ljubljani. Mestni trg št 25.
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
239
strojev in orodja
| Strojev
za vinarstvo
vsakovrstnih sesalk
pralnih strojev ovijalnlkov, zravnalnikov perila ^
patentovanih
mlinov
za domačo uporabo,
na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri	(52-3b)
Avgustu Kolb, tovarna strojev
Dunaj, II., J*asettfstrasse 39—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
Iltistrovani ceniki zastonj in franko. Iščem prekupovalce in poštene zastopnike.

Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16,
priporoča se prečast. duhovščini
v izdelovanje vsakovrstne duhovniško-civilne in duhovniške obleke,
kožuhovnatlh žakljev za ogrevanje nog.
V zalogi ima tudi
storjeno obleko za gospode in dečke
zimske suknje, nepremočne havelooke, men-člkofe, ženske plašče, Jopo po najnovejšem kroju izvršene, popotne kožuhe, kratke kožnhe itd.
v veliki izberi.	606 8—6
Vse po nizki ceni. Naročila na Izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno po poljubnem Kroju. Za dobro blago jsmei.
J Pod Trančo I Cf|I/T Gledal, ulice ^ 'A Ste v. 1	^"IVlilt MeVt 6 jf
v Lj ubljani
priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu -j
v mestih in na deželi izborno svojo zalogo
*
i

imroiunapn
„pri rudečem križu"
Viljema ikarda
lil., Waltergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28
priporoča za zimo 1894/95:
623 62-52
Gorko zimsko obleko
kot: Havelok, zimske suknje, vsakovrstne kožuhe za potovanje in mestno uporabo, duhov-niike suknje, zimske hlače, talare, in reve-rende.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih
predpisih izvršeno: birete, kolarje, naprs-nloe, vsakovrstne duhovniške čepioe.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.

i!
ViuvrCti/aT
Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzoroi na zahtevo brezplačno.
Dunajska b
o i- as a.
Dn6 15. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . Kreditni; delnice, 160 gld. . . ...
London vista ...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dni 14. deoembra.
100 gld.		- kr.	4% državne srečke 1. 1854, 260 gld. . .	150 gld.		—
100		05 .	b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	1K3		30
124		40 „	Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....	19«		25
100			41o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98		40
123		80 „	Tišine srečke 4%, 100 gld.......	143		—
98		10 .	Dunavske vravnavne srečke 6% . . . .	132		50
1047			Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	106		75
396		60 „	Posojilo goriškega mesta.......	111	.	25
124	n	20 „	4% kranjsko deželno posojilo.....	67	n	—
60	n	90 „	Zastavna pisma a v. osr zem.-kred.banke4$	98	n	60
12		18 .	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223		—
9	H	88'/,.	. „ južne železnice 3% .	165	n	70
46		55 „	„ „ južne železnice 6 % .	130		—
5	n	87 „	. „ dolenjskih železnic 4%	98	II	50
Kreditne srečke, 100 gld........199 gld.	50	kr.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	147	„	—	.
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	75	.
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	60	„
Salmove srečke, 40 gld................70	„	70	„
St. Gendis srečke, 40 gld.......71	„	-	„
Waldsteinove srečke, 20 gld............50	.	60	„
Ljubljanske srečke..................25	.	76	„
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	180	.	—	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v.	3485	„	60	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	527	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107	.	60	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75	„	—	.
Montanska družba avstr. plan.....100	„	60	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	164	.	60	.
Papirnih rubljev 100 ................134	„	50	„
MJT Nakup in prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, ST*4k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebani« najmanjšega dobitka. K • 1 a n t n a izvršitev naroAll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K R C I
HoHziili it 10 Dunaj, Ririibllferstrasie 74 B.
66
JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in Bnančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega j obrestovanja pri popolni varnosti (V naloženih glavnic.