148. številka. Ljubljana, v ponedeljek 30. junija. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstriJBko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se M 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiskaj po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkr&t tiska. Dopisi naj se izvold frank irati. — Rokopisi bo ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Up ravni št v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. ii. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. n pol leta . . . ..... 6 . 50 „ „ četrt leta....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanju na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upraimistvo „8lor. Naroda", Nova pravila državnim železnicam. Uradna „Wiener Zeitung" razglasila jo v 27. dan t. m. organizacijska pravila državnih železnic poslovanju v kraljevinah in deželah, zastopanih po državnem zboru. Tega znamenitega Statuta nuj bitni še točke določujejo, kako je voditi državnih železnic poslovanje in grajenje, kako mesto in področje imajo glavno vodstvo in prometna vodstva, kako je z uradnim jezikom in sestavljanjem železničnega sveta. Nadzor nad vsem ima tr go vi n sk i m in ister. Njemu je neposredno podložno „c. kr. glavno vodstvo avstrijskih državnih železnic", katero vodi poslovanje na vseh od države upravljanih železnicah; ono tudi te proge kot jedno stvar zastopa v lice vojaškim centralnim oblastvom in drugim občilom, tako tudi v društvu nemških železničnih uprav. Za mobilizacije glavno vodstvo takoj stopi v centralno vodstvo za vojaški prevoz na železnicah (§. 1). Krajevno službo vodijo „c. kr. vodstva železničnega prometa" za okraje, ki se po potrebi ustanovijo (§. 2). Za grajenje novih državnih železnic so neposredno pod glavno vodstvo postavljena graditeljstva, katerim pa so za posamične proge podložni pododdelki (§. 3). Glavno vodstvo, kateremu je na Čelu trgovinskega ministerstva sekcijsk Sef z naslovom „ predsednika", je skoro samostojno in pod trgovinskim ministrom ima ono nadzor nad vso službo vodstev Železnocestnega prometa in graditelJBtev, to pa v upravnem, tehniškem in ekonomskem ogledu. Obsega pa i I. predsednikov oddelek; na to oddelke II. za oskrbovanje in grajenje železnih cest; III. za službo pri prometu in pri mašinah; IV. za administrativno in trgovinsko službo. Področje glavuega vodstva je jako obširno, zlasti pa mu je jednako in istomerno uravnavati službo po vseh straneh, izdajati službene propise, voditi račune, občevati s centralnimi oblastvi in drugimi občili, postavljati in od-stavljati uradnike, odmerjati pokojnine in provizije, voditi oskrbo in gradnjo Železnic, določevati in iz-preminjati vozni red in vozne cene, dovoljevati znižane vožnine itd. Predsedniku na stran je dan stalen svet, pet mož, ki ga podpirajo v upravi de-narstva in trgovine. Prometna vodstva opravljajo posle svoje v okrajih svojih, ravnuja ne po navodil'h od glavnega vodstva. Kje da se postavijo taka vodstva, določuje z Najvišim potrdilom trgovinski minister. Vsakemu takemu vodstvu na čelu stoji višji uradnik, „prometni vodju'1. Njegova dolžnost je, napotovati in gledati, da se višje naredbe vzpolnujejo in da se služba dobro opravlja. Promet svojega okraja mu je dobro opazovati in za zboljšanje staviti predloge glavnemu vodstvu. Kadar je sila, sme on ukrepati tudi o stvareh, ki sicer pripadajo v področje glavnega vodstva, a o tem mu je koj naprej poročati. Področje prometnega vodstva obsega zvršbo in niid/.or nad okrajno službo, posebe pa je prometni vodja vezan, nepogojno pokoriti se v svojem okraji zahtevam vojaških poveljstev zastran vožnje čet in vojskinih potrebščin in, če potreba, dobiti potrebnih vozil. Zapovedano je natančno in strogo gospodarstvo. Tudi je zaukazano, za večje oddaje razpisati javen natečaj in se je načelno, če drugače ni razlike, ozirati v prvi vrsti na izdelke in pridelke svojega okraja. — Ta vodstva odgo- vorna so za varnost in red prometa v svojem okraj po določilih prometnega reda s 16. novembra 1851, drž. zak. št. 1 s 1852 in v tem oziru so pod nadzorom glavnega nadzorstva avstrijskih železnic. Trgovinskega ministra podpira v železno-cest-nem gospodarstvu svet državnih železnic. Ta svet se dela iz predsednika in iz 50 članov, katere za tri leta imenuje trgovinski minister. Izbere pa si jih sam po svoji volji le devet; po dva mu predlagata finančni in poljedelski minister; jednega državni vojni minister; 24 članov predlagajo trgovske in obrtne zbornice, 12 pa deželni kulturni sveti in druga gospodarska društva. Tako na primero predlaga trgovska in obrtna zbornica: na Duri«ji 3, v Pragi 2, v Trstu 2, v Gradci in v Ćernovicah 1 člana; skupno po jednega člana predlagajo: zbornica (Jo riška-Ljubljanska, Celovška -Ljubenska in druge. G. k. kmetijske družbe na Dunaji, v Gradci v Krakovem in v Lvovu predlagajo po jednega Člana Ljubljana in Celovec skupno jednega, tako tudi Gorica, 'F rs t in Rovinj in tako dalje. Trgovinski minister skliče ta svet v zborovanje, kadar se mu potrebno vidi; najmanj pa se to mora zgoditi dvukrat na leto, vzpomladi in jeseni, in tedaj mu je poročati o interesih trgovine, obrtnosti, poljedelstva in gozdarstva. (Konec pri h.) Veleizdajska interpelacija. Takoj po prvih sejah srbske skupščine priobčili smo brzojavko, ki nam je poročala, da sta radikalen Ninič in Milošević izključena iz zbornico in zaprta. Pozneje so ju sicer izpustili, a le proti poroštvu njijinih somišljenikov, s tem pa ta pravda še ni konečno rešena in gotovo jih Čaka še trda obsodba. Kot uzrok temu izključeuju navajala se je interpelacija, katero sta omenjena poslanca stavila do ministra Garašanina in reklo se je, da je ta interpelacija veleizdajska, da zagovarja zadnji usta-nek, da žali vlado in da je v obče tako pisana, da čast zbornice ne pripušča, da bi se javno prečitala. Ta grozna interpelacija pa slove: „Pred mesecem dnij bo čuvari javne varnost nekega Petra Djordjevića iz Malega Izvora v okraji Timoškem, ko se je s svojimi konji iz Zajčara domov vračal, na LjubniČkem mostu s streli iz revolverjev teško ranili. Več nego leto in dan razgrajajo LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXII. Poglavje. Vrečica Vjazemskega. (Daljo.) — Hudobni hlapec, — rekel je grozno in navzočnim šinil je mraz po žilah; — hudobni hlapec! Približal sem te k svojemu prestolu; poveličeval in obsipal z milostmi; a kaj Bi naredil? V svojem ostudnem srci si sklenil, kakor gad, pogubiti mene, carja tvojega, in s črnoknjižjem si me hotel pokončati, in zato se najbrž tudi upiBal v opričino? — Kaj je opričina? — nadaljeval je Ivan, ozrl se okrog in povišal glas, da bi ga slišal ves narod. — Jaz sem, kakor gospodar vinograda, postavljen od gospoda Bog8, obdelavati svoj vinograd z narodom mojim. Bojarji moji in svetniki mi neso hoteli pomagati in sklepali so pogubiti me; zato sem odvzel njim vinograd moj in dal ga drugim delalcem. In ti bo opričina! Kateri so bili povabljeni od mene na pirovanje, neso hoteli priti, zato sem poslal na trge in križem pote in velel poklicati vse, kateri se dobe! In to je zopet opričina! Zdaj vprašam vse, kaj zasluži gost, ki je prišel na pirovanje, pa nema svatovskoga oblačila. Kako je o njem povedano v svetem pismu. „Zvežite mu roke in noge, zgrabite ga in vrzite v vnanjo temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi!8 Tako je govoril Ivan, in narod je tiho poslušal to samovoljno razlaganje evangelijske prilike, ni pomiloval Vjazemskega, samo pretreslo ga je tako silno naglo padanje carjevega ljubimca. Nikdo iz opričnikov bo ni upal ali ni hotel ziniti besede v zagovor Vjazemskega. Na vseh teh obrazih se je izobraževala groza. Samo Maljuta v svojih zverskih očeh ni kazal ničesar druzega, razun pripravnosti takoj izpolniti carska povelja, in obraz Basmanova izražal je zlobno zmagovalno veselje, 5e tudi se je to prizadeval skriti pod krinko ravnodušja. Vjazemskemu se ni zdelo potrebno opravičevati se. Poznal je Ivana in sklenil je potrpežljivo prenašati vsa mučenja, katera ga čakajo. Obnašal se je trdo in dostojno. — Odpeljite ga! — rekel je car. — Odločil mu bodem jednako kazen z onim razbojnikom, ki se je priplazil v mojo spalnico in zdaj pričakuje mojega maščevanja. A čarovnika, b katerim se je on seznanil, morate poiskati in pripeljati v slobodo. V preiskavi bode on Še kaj novega dopovedal. — Velika je zloba kneza tega sveta — rekel je Ivan in pouzdignil svoje oči k nebu; — on, kakor rjoveč lev hodi okrog, in išče, kje da bi me požrl, in celo mej mojimi svetniki najde sebi udane sluge. Pa jaz upam na milost božjo, in s pomočjo Gospodovo ne dam ukoreniniti se izdaji v Rusiji! Ivan stopil je z odra, sel na konja, in vrnil se v dvorec, okrožen od neme tolpe opričnikov. Maljuta Btopil je k Vjazemskemu z vrvico v rokah. — Ne zameri, knez! — rekel je porogljivo zvezajoč mu roki na hrbtu; — mi smo hlapci, in storiti moramo, kar se nam ukaže. Straža je okrožila Vjazemskega in odpeljala ga v ječo. Narod se je začel razhajati molče ali tiho raz-govarjajoč se o tem, kar se je prigodilo, in k malo se je spraznil trg, ki je bil malo poprej polen ljudij. (Dalje prih ) že ti ljudje. Napali so Gamzigrad, Grijano in Poreč in delajo grozodejstva, kakoršnih se niti TurČini za našega petstoletnega robstva neso upali. Početja teh čuvarjev javne varnosti, katero še danes v Zajčaru nadaljujejo, ne morem podrobneje razpravljati, ker jemljem v ozir in spoštujem svetost tega mesta, akoravno je že prišlo do skrajnosti in se mora konec storiti januarskemu nasilstvu teh ljudi j. Zatorej naj mi gosp. minister odgovori na ta-!e vprašanja : Mu je li znano, da so čuvarji javne varnosti pri raznih piilikab, v štetih in neštetih slučajih napah nedolžni narod in tako izzvali teško nesrečo, ki nas je zadnjo jesen zadela? Je li ministru znano, da se še danes v Zajčaru žene in dekleta ne smejo upati iz hiš na ulice, ker se ne morejo ubraniti njihovej predrznosti in prisilnosti? In konečno: Ali misli gosp. minister, da imajo taki varuhi javne varnosti res tudi voljo in sposobnost, čuvati varnost osobe in imetka srbskih državljanov? Interpelant Raša Nin ć, 1. r. Ta interpelacija ne potrebuje pojasnila, ker nam prejasno slika odnošaje v mladej kraljevini. Trgovska in obrtna zbornica. (Konec, j 4. Druge rešitve: a) Poročilo z dne 31. decembra 1883 tukajšnemu vojaškemu oskrbovalnemu založišču o množini goved, zalogi moke itd. v Ljubljani in v okolici. b) C. kr. deželuej vladi in c. kr. okrajnim glavarstvom in mestnemu magistratu izročilo se je več slovenskih iztisov „Osnovnih pravil za obrtne zadruge, zadružne bolniške blagajnice, zadružne razsodiške odbore in za pomočniške zbore", katerih prevod je zbornica oskrbela. c) Uloga na glavno ravnateljstvo c. kr. priv. južno-železniške družbe na Dunaji zaradi premene voznega reda mej Mariborom-Frauzens-feste in nazaj, oziroma brzovlakov št. 401 in 402. V rešitvi te uloge je omenjeno glavno ravnateljstvo odgovorilo, da mu letos ne bode možno, odpraviti uedostatue zveze koroških brzovlakov z jadrnimi viaki glavne črte na južni progi. d) Poročilo na c, kr. finančno ministerstvo zaradi premene propisa it. blagajniško rokovauje, za- , devajočega sjjrejemanje poškodovanega, obre- j zanega, prevrtanega in zelo obrabljenega denarja, oziroma zaradi izduve naredbe, po kateri bi se smele poškodovane, obrezane, pre- | vrtane in zelo obrabljene desetice in dvajsetice sprejemati za popolno vrednost, ali pa za jeden noveifc pod popolno vrednost, t. j. za 9 in oziroma za 19 novčičev. e) Vabilo lastnikom tovarn za rafinovauje železa, na| pošljejo statistične podatke, da bode na njih podlagi c. kr poljedelsko ministerstvo priredilo in izdalo navoduo knjigo o rudarstvu za 1885 I. f) PoroČdo na c. kr. trgovinsko ministerstvo zaradi premene poštna zveze mej Lescnmi-Ble-dom in Bohinjsko Bistrico, ter one mej Kranjem in Trzičem. V rešitvi te slednje uloge se je dovolilo, da se od 1. maja t. 1. selsko -vozna pošta mej Tržičem in Kranjem dvakrat na dan odpravlja z dvema konjema z normalnim, vozovi. g) Poročilo na c. kr. poljedelsko ministerstvo zi-radi vprašanja, bi se li še nadalje izda val statistični letopis c. kr. poljedelskega miniaterstva in zaradi izražbe drugih želja glede poizvedeb in izkazauj. O tej zadevi se je izrazila zbornica, da se zelo želi, da se nadalje še izdava omenjeni letopis, kajti njega zelo vreduostua vsebina se je že v muogih slučajih hasnovito uporabila; to nadalnje izdavanje letopisa pa bi bilo zelo koristuo tudi zaradi tega, ker se podatki, kateri se v njem nahajajo, morejo v potrebi dobiti še le z obširnim dopisavanjem na razne strani. Drugih želja in predlogov glede letopisa zbornica ni izraziia, češ, da ji to, kar je v statističnih letopisih, popolnem zadostuje, kajti ona ni imela še prilii;e, da bi bila morala dru-godi si iskati statističnih podatkov, marveč našla jih je vselej v statističnih letopisih, saj ti podajajo popolno podobo kmetijskih pridelkov. h) Upisale so se v register znamke gospodov: Juljja pl. Trukortvja, lekarja v Ljubljani (2); G. Piccolija, lekarja v Ljubljani (1); Oroslava Dolenca, voščeničarja in trgovca z medom v Ljubljani (1). Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 30. junija. Oficijozni listi proslavljajo novi statut državnih železnic. Po njih pisavi bi vsakdo sodil, da res kaj boljšega si vlada /misliti ni mogla. Neodvisnih listov pa zkoraj noben ni popolnem zadovoljen s tem stvorom trgovskega ministerstva. Nemškim centralističnim listom nikakor ne ugaja, da so se uvela prometna ravnateljstva v posamičnih krouovi-nah in da se je nenemškim jezikom dalo nekaj pravic. „N. F. Presse" vidi v tem veliko nevarnost za državo ob času vojne, ki je pa le namišljena, ker bodo itak vsi uradniki znAli nemščino, katera je celo jedini notranji službeni jezik železniških uradov, in skoro vse važnejše aadeve v rokah generalnega ravnateljstva na Dunaji. Čehom in Poljakom pa nasproti ne ugaja, da se je prometnim ravnateljstvom dal premajhen delokrog, nemščini prevelike pred-pravice in pri sestavi železniškega sveta se premalo oziralo na posamične dežele. Na Dunaji se šanse za nemške liberalce za bodoče volitve v deželni zbor jako slabšajo. Demokrati imajo vedno več upanja prodreti v razuih okrajih. — Čehi so v Ogrskem Hradiši na Morav-skem postavili namestnika Scbbnborna za kandidata. Ogeriikl ministerski predsednik Tiszu je v petek prišel na Dunaj in imel daljšo avdijenco pri cesarji. Potem jo pa bil vzprejet pri grofu Tabfleji in sekcijskem svetniku S ogny-ji in bil pri grofu Kalnoky ji povabljeu na obed. Vn«inje države. V petek je ministerski predsednik v Italijanske! zbornici naštel načrte zakonov, ki 86 imajo še rešiti pred počitnicami. Mej temi je italijansko-francoska brodarska pogodba, železniška konvencija pa ne. Zbornica je dovolila, da ostanejo zgornje-italijnnske in rimske železnice Še do konca tega leta v italijanskej oskrbi. — V petek je pa zbornica vsprejbla predlogo, da se brodarska |)Ogodba s Francijo podaljša za jedno leto s 158 proti 73 glasom. Po novejših poročilih imeli so Francozi pri Lang-Sonu hujši boj, nego se jo sprva javilo. Bojevalo se je dva dni, in iz Ha-Noi morala sta se odposlati dva parnika po ranjence. Lang-Son in Bac-Le poseli so redni kitajski vojaki, ki so prehiteli Francoze. Ako tu ui le samovoljno postopanja kakega mandarina, kar je pri kitajskih razmerah prav lahko mogoče, hoče Kitaj vojno. Ta se bode pa tudi začela, ako hitro ne da Francozom zadostenja. — Ker je bil ministerski predsednik malo zbolel, začne se debata o reviziji ustave v zbornici še le danes. — Podrobni resultati občinskih volitev, ki so bile 4. in 11. dau maja, so že znani iz 58 depar-tementov, in so jako zauimivi. Pokadilo se je takrat, da imajo monarhisti vedno dosti privržencev, ra-dikalci, ki po mestih toliko kriče, pa ne dosti. Volilo je 23 608 občin republikansko, 7493 konservativno, 155 radikalno, G74 pa dvomljivo; republikanski kandidati dobili so 2,834 569 bonopartistični 685 422, monarhistićni 1,273.963 in radikalni 226,862 glasov. Hcmštil državni zbor vsprejel je v tretjem branji zakon o zavarovanji delavčev proti nezgodam. V soboto je pa vsprejel delniški zakon in rešil ne kaj manj važnih stvarij, potem se je pa zaključil. Aiftgleska spodnja zbornica je v četrtek vsprejela volilno reformo v tretjem branji. Potem se je izročila zgornje] zbornici, ki jo je že v petek vsprejela v prvem branji. Sploh ta predloga v zgor-njej zbornici ni našla takega upora, kakor je bilo pričakovati po izjavah konservativnega vodje Salisbu-ryja. Lordi spoznavajo, da ne gre upirati se zakonu, kateri je bil v spodnjej zbornici vsprejet s tako večino, kakor malokateri. Egiptovska konferenca sešla se je v soboto popoludne ob treb v Londonu. Navzočni so bili zastopniki velevlastij s svojimi finančnimi svetniki. V tej seii so se rešile le nekatere formalnosti in Članom konference izročila se je angleška spomenica o egiptovskih financah. — Več vlastij bode neki ugovarjalo englofrancoskemu sporazumljenju, mej tem je neki tudi Rusija. V < giptovsko kontrolno komisijo so se vzele samo štiri velevlasti, Rusija, Nemčija in Turčija se pa neso. Poslednje vlasti mislijo temu ugovarjati in baje ne prej pritrdi*5 sklepom konference, dokler se ne vsprejmo tudi v egiptovsko koutrolno komisijo. To tudi ne ugaja vsem vlastim, da bi predsednik tej komisiji vselej moral biti Anglež. Ruski diplomatični krogi so pa tudi tega mnenja, da se popolnem sedpj egiptovsko vprašanje ne da rešiti, ker je le del velikega vstoč-nega vprašanja in se bode tudi le s tem dalo popolnem rešiti. Dopisi. s Spodnjega Štajerja 28. junija. [Izv. dop.J V Laškem trgu je okrujna sodnija, katere uiidi so nastunjeni v graščinskem poslopji grofa Vetter von der Lilie. Ker je poslopje že precej slabo in se mora popraviti, je lastnik iste, kakor bo govori, c. kr. eraru najemnino za uradne sobane od 800 gld. na — 3000 gld. povišal, da dobi odškodovanje za stroške popravljanja. C. kr. erar bo moral, ker druzega poslopja za davkarijo in sodnijo v trgu ni, ako hoče, da ti uradi v tem trgu ostanejo, to in vsako drugo svoto za najemnino plačati. — Vprašanje je, bi li c. kr. erar ne storil boljše, ko bi se ne kapriciral na to poslopje in ne na to, da so omenjeni uradi v Laškem trgu nastanjeni. Kdor Laški in Sevniški sodnijaki okraj pozna, rekel bo, da bi celo dobro bilo, ko bi se ta dva gorata okraja v j edn o sodnijo zjedinila ter sodnijaki uradi zjedinjenih teb sodnij ter davkarski uradi v sredini teh okrajev nastanili. Uradi sodnijskega okraja Laškega so skoraj na konci okraja nastanjeni. Trbovljčani, Hrastničaoi, mej katerimi je v tem sod-niiskem okraji največ prometa ter pravnega življenja, imajo dalek pot in vožnjo v Laško, ravno tako Ločani, ljudje iz Jurjevega kloštra ter Planine. Že zaradi tega bi bilo dobro, da bi se uradi te sodnije bolj v sredino okraja umaknili. To središče bil bi Zidani most, oziroma Loka-Radete. Tu bi pa bilo v večem tudi središče onih pokrajin, ki po večjem pod Sevniško sodnijo Bpadajo ter pokrajin Laškega sodnijskega okraja. Ljudje Sev-niškega sodnijskega okraja doli do Blanice ne bi čez tri ure hoda imeli do Loke-Radeč in po železnici pol ure. Ako bi se nekaj vasij Laškega sodnijskega okraja odstopilo Celjakej delegiranej ter nekaj Kozjanskej in nekaj vasij SevniŠkega sodnijskega okraja BreŠkej sodniji, dobil bi se lepo arondiran okraj, kolikor je to zbog politične meje mej Kranjsko in Štajersko mogoče. Koristi tega zjedinjenja bile bi prvič za ljudstvo teh okrajev velike, ker to bi z železnico iz vseh krajev lahko dohajalo k uradu, Planinčani ter Jurklošterčani pa po izvrstni cesti, ki v Uimljanske toplice vodi, po najkrajšem potu, torej z najmanjšimi troški in za visoki c. kr. erar bi zjediujenje teh dveh sodnij na pr. v Radečah prihranilo vsako leto naj-menj deset tisoč goldinarjev, — kar ni ravno malenkost. V Radečah je namreč sodnijsko poslopje, kakor se lepše misliti ne more. Ono je tako veliko, j da se v njem lahko dve sodniji ter dva davkarska urada nastanita. Odpala bi tedaj najemnina za uradne prostore v Laškem ter Sevnici, ker najemnina za celo poslopje v Radečah bi se s tem komaj zi 200 gld. povišala. To zjedinjenje teh dveh sodnij imelo bi posledico, da odpade jeden c. kr. sodnik, davkarski prejemnik ter kontrolor ter dva kanceli-sta, oziroma knjigovodji. Ako se računi, koliko ta prihranitev vrne, ne bo manjkalo dosti do deset tisoč na leto. Jedna sodnija z dvema pristavama funkcijonirala bi tako dobro in hitro, kakor zdaj dve sodniji z dvema pristavama. Ker bi se ne dal zaradi politične meje Ra-deški sodmjski okraj utelesiti v ta iz navedenih dveh štaj okrajev ustanovljeni novi okraj, ostala bi lahko Radeška okrajna sodnija v navedenem poslopji in vsaj zemljiščne knjige obeh sodnij bi se dale skupno po jednem uradniku upravljati. Da bi bil trg Radeče za to namestovanje naj-pripravniši, je to, ker je prvič tukaj največje sodnijsko poslopje in ker se tu stanovanja za g. uradnike dobe. Tu je veliko grajščinsko poslopje Rade-ške graščine sredi v trgu, tu je dosti drugih stanovanj ter prav blizu veliko poslopje Hotemeške graščine, koje lastnik bi rad oddal za stanovanja. Da bi tudi južna železnica vse storila, da bi voza-renje do Radeč zlajšala, se da misliti, ako se pomisli, da se ta železnica poleg vsega okoristi. Da bi se v kratkem potem tudi most čez Savo napravil, je tudi v poštev vzeti, akoravno tamošnji brod pri vsakej vodi varno vozari. Sicer bi pa bilo veliko graščinsko poslopje v Loki pripravno za urade ter se nekaj stanovanj bi bilo zraven v njem. Na to bi na Dunaji sestavljena štedilna komisija se ozirala, na to bi gledali možje, ki imajo v justičnih administrativnih stvareh kaj govoriti in na to bi tudi naši g. državni in deželni poslanci ozir jemali. — Ako se bo kedaj nov civilni postopnik upeljal, bi tukaj bil kraj za kolegijalno sodnijo, ker je ravno tu središče hrvaške ter glavne proge južne železnice. Domače stvari. — (Novi kuponi.) Ker so pri delnicah „Narodne Tiskarne" kuponi že pošli, pričelo se bo s 1. julijem t. 1. z izdavanjem novih kuponov in sicer proti oddaji starih talonov v „Narodni Tiskarni". — (Umrl) je danes popoludne ob 7*3. uro po dolgi mučni bolezni kaoonik Kramar, 84 let star. Pokojni bil je Canonicus ad baculuro, katerega imenuje Skof sam, pod raojkim knezoAkofom Vidmarjem, ko je isti bival s tedanjim stolnim proštom dr. Pogačarjem 1. 1873 pri koncilu v Rimu, general-vikar Ljubljanske škofije in prej dolgo let dekan in župnik v Stari lok:, kjer je bila po njegovem prizadevanji pozidana nova krasna župna cerkbv in kjer bode po želji raojkega tudi pokopan. Korar Kramar je strijc državnega poslanca g. Kl u na. — (Umrl) je na svojem imanji v Kostelu blizu .laske dne 28. junija t. 1. dr. Aleksa VancaŠ, umirovljeni medic, sovetoik, gradski zastopnik in predsednik I. hrvatske hranilnice v Zagrebu, 76 let star. Pokojnik, rojen iz Požege v Slavoniji, je bil iskren hrvatski rodoljub in prijatelj Slovencev. Bil je ustanovnik „Matice Slovenske" in naročnik „Slo-venskega Naroda", odkar je pričel list izhajati. Pokoj mu duši! — (Iz Trsta) nam poroča prijatelj, da ni res, da bi se bil korar Ć. g. dr. Janez Šust odpovedal stolnemu dekanatu, kakor je aadnji „Slo venec" prijavil. K tej neistinitej vesti bil je menda vir židovski „Tr. Tagblatt", ki pa dane. poroča, da je dr. Šust že imenovan etolnim dekanom. — („Ljubljanski pohajkovalec") nam piše: Pri „Perlezu" na vrtu je bilo, in bilo nas je "več, ki smo se krepčali z izvrstnim pivom ter zabavali v mejsobnem pogovoru. A kakor je malo-katera zabava neizkaljena in se pokvari najlepši akord, ako kdo vmes zar i ga, tako je bilo tudi pri tej priliki. Neki Voltmaini, po svojej obrti sladčičar v Slonovih ulicah, pokazal je svojo omiko rekoč: „Die kranerische Sprach is a Sau-sprach. MeineJungen bellen schon kru-nerisch". Ker nesmo hoteli dalje biti v družbi tacega človeka, čegar otroci lajajo in kateri menda v zahvalo, da uživa gostoljubnost v našem ozidji in da mu je mestni zbor Ljubljanski dovolil, postaviti si za svojo obrt poseben paviljon v La-termauoveni drevoredu, javno naš jezik tako surovo zasramuje, smo plačali in odšli. Potrebno se nam je zdelo, objaviti ta dogodek, da ga vsi narodnjaki v /.eni o na znanje in si sladčičarja Voltmanna dobro zapomnijo. — (Iz Gorice) se nam piše: Na vse strani se delajo priprave za slavnost blagoslovljeuja zastave „Slov. bralnemu in podpornemu društvu", za katero je že nabranih 838 gold. 40 kr. Udeležitev bode mnogobrojna. Zastopano bode vse Goriško, Trst in deloma tudi Istra, nadejamo se tudi gostov iz Krauj-ske. To bode zopet naroden praznik, ki bode nekoliko pogrel nitše italijaniasime. — (Ipavčevo „Domovino") uglasbil je gosp. Nemrava, kapelnik domaČega pešpolka, za orkester in vojaška godba bode to krasno in izredno priljubljeno skladbo svirala pri prvej priliki. — (Osnovanje zadruge.) Včeraj zvečer ob 7. uri zbrali so se na poziv kupčijske zbornice in kranjskega obrtnega društva obrtniki kovinski, zlatarji, pasarji, kotlarji, ključarji, kleparji, puškarji in graveri. Navzočni so bili kupčijske zbornice tajnik, cesarski svetnik gosp. Muru i k, in predsednik obrtnega društva g. Anton Klein. Sklenili so, da vsi skupno napravijo jedno zadrugo. Za predsednika je bil izvoljen,g. Albin Ahčin, za njegovega namestnika g. Srečko Nolii in sedem odbornikov, tako, da je vsaka obrt zastopana. — (Ribiškega društva odbor) imel je v 11. dan t. m. pod predsedstvom g. dr. Kaplera svojo 3. letošnjo sejo, pri katerej je bil prisoten tudi g. Jarnej Koapić, c. kr. profesor kemije. Najprej se je govorilo o pismu graščakinje gospe Josi-pine Hauhart, ki prosi pomoči proti, onečišćenju voda po Tržiškem rudniku za živo srebro, ki je uničilo že vse ribe. Prečita se poročilo odbornika gosp. profesorja Ivana Franketa in po jako zanimljivom razlaganji g. profesorja Knapiča ukrenilo Be je, da se takoj obrne na c. kr. okr. glavarstvo v Klanji s prošnjo, da bo to onečišćenje odstrani in sicer tako, da ne bode škodovana obrtua stran rudnika. Nadaljna točka dnevnega reda bil je pogovor, da se dobi voda na Studenci za društvo in se je ukrenilo, takoj uložiti prošnjo pri deželnem odboru Kranjskem, da to vodo na najmanj 10 let da druStvu v zakup in da, ko bi se to posrečilo, se vsa društvena delavnost usredotoči na Studenci in opuste vsa druga vališča in gojilišča po deželi. Naposled sklenilo se je, udeležiti se na povabilo avstrijskega ribiškega društva mej narodne ribiške konference, ki bode koncem septembra t. 1. na Dunaji pod pokroviteljstvom cesarjeviča Rudolfa. — (V tabačni fabriki) poškodovala se je 27. t. m. popoludne ob 5. uri teško delavka Franja Tegel, tabačna bala je pala na njo in morali »o jo odnesti v bolnico. — (Osnovalni odbor „Slovenskoga pevskega društva v Ptuji") prosi nujno svoje poverjenike, da store svojo domovinsko dolžnost ter naznanijo odboru število pridobljenih udov. Želeti bi bilo nekoliko več delavnosti. — (Odbor „Tržaškega Sokola") uljudno vabi vso gg. člane, kateri se v društvenoj obleki slavnost i blagoslovljenja zastave Slov. bralnega in podpornega društva v Gorici udeležiti žele, da se na slavnostni dan 6. julija točno ob 6. uri v jutro ua kolodvoru snidejo, od koder se točno ob 6 Va uri h posebnim vlakom k omenjeni slavnosti odrine. — (Učit. društvo za Sežanski šolski okraj) bode zborovalo dne 3. julija t. 1. ob 9. uri predp. v Komnu. Dnevni red: 1. Prakt. poskus. 2. Predsednikov pozdrav. 3. Kritika o poučevaoem. 4. O popravljanji pismenih nalog. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni nasveti odbor. — (Izpred porotnega sodišča.) Dne 27. t. m. dopoludne zatožen je bil hudodelstva uboja 21 letni rudarski delavec, Matevž Komar, iz Št. Lenarta. 17. februarja t. I. prišel je v družbi s prijateljem Železnikarjem v gostilno g. Brateja v Loki pii Zagorji, v katerej je bilo mnogo fantov iz vasi. Usedla sta se Komar in Železnikar k posebni mizi. Pri drugej mizi pa so pili domači fantje vino iz bokalov in bili jako dobre volje. Kar ustane Martin Bokav, skoči k mizi zatoženca in mu zagrozi, da bodo še letel, ter mu da zaušnico. Bokav se potem vrne k svojim prijateljem domačim fantom, njim napija in prične z bokalom razbivati ob mizo, da se jo razlilo vse vino. Fantje na to ustauejo in gredo pod vodstvom Bokava k mizi, kjer sta sedela Komar in Železuikar, ter ju začno brcati. Potem prime Bokav Železnikarja in ga izrine iz gostilne na mo-Btovž, preko katerega ga je hotel štiri metre visoko vreči na cesto. A Železnikar se postavi v bran in pričela sta se z Bokavom metati. Zatoženi Komar zbal se je za življenje svojega prijatelja ter mu hiti na pomoč, ko vidi obupni položaj Železnikarja, izvleče nož i/5 žepa, in sune od zadej Bokava v vsako stegno z veliko silo po jed en krat, na kar je Bokav Železnikarja izpustil iu je le-ta od$el s Komarjem. Bokav je kom:.j prilezel do hleva, tam obležal in v kratkem času umrl. Zdravniki -zpovedo, da Bokav ni umrl vsled prizadetih ran nego ua mrtvoudu živcev v obče. Porotniki (načelnik g. Anton Klein) zanikali so vprašanje na uboj, pač pa pritrdili vprašanje na teško telesno poškodbo; tudi so pritrdili, da je rabil silobran zatoženi Komar, da bi rešil svojega prijatelja, a da je silobran prekoračil. Sodišče je vsled tega obsodilo Matevža Komarja na šest mesecev ječe. — (Hudodelstvo teške telesne poškodbe.) Dne 27. t. m. popoludne zatožen je bil ■iTietni Fran Zaduikar, kamnosek iz Bačen pri Poljanah, hudodelstva teške telesne poškodbe. Dne 17. novembra 1. 1. bil je v gostilni Jezerska v Bučnab, kjer je bil tudi mizarski pomočnik Jakob Rupar. Le-ta je precej žganja pijanemu zatožeucu nugajal, da mu bode prevzel ljubico. To je Zadnikarja tako razkačilo, da je Ruparja z rovnico po glavi tako močno udaril, da se je na tla zgrudil in ležal tri dni v nezavesti. Ko je ozdravel, bil je vsled udarca popolnem oglušel iu zdravniški zvedenci so trdili, da ne dobi nikdar več sluha. Zatoženi je dejanje obstal. Porotniki (načelnik g A. Klein) so vprašanje na teško telesno poškodbo potrdili, ravno tako vprašanje, da je Rupar vsled udarca oglušil, toda ne za stalno. Sodišče obsodi Frana Zadnikarja na 4 leta teške ječe in du mora plačati Ruparju za zdravnika, bolečine in zgubljeni sluh 50 gld. — („L' ornement slave et orieutal d' apres lesMunuscritsancieus et moder-nes, recueilli et etudie par V. Stasov." S t. Petersburg 18 8 4.) To je uaslov velikemu, pod avspicijami sedanjega ruskega carja v kartogra -hčnem zavodu g. Illine izišlemu delu. Oblika cela pola, predmet ume tel j no s t slovanska. V prvem znesku so rokopisi jugoslovanski, v cirilici in gla-golici, v barvotisku. Tekst jo v ruskem in francoskem jeziku. V uvodu navajajo se rokopisi, katerim so se povzeli ornamenti, in imenovane so: ces. dvorna knjižnica, knjižnice: bukovinska, gališka, Ljubljanska. Smoter temu izrednemu delu je: oživiti narodni slog v uraeteljnih in obrtnih krogih in pokazati svetu koliko bogastvo, kolika prvotnost in raznovrstnost se nahaja v slovanskem svetu. — (Akademično društvo Slovenija na Dunaji) napravi 2. julija redno občno zborovanje. Program : čitanje zapisnika, poročila odborova in slučajnosti. Mestnost: Hillrigli Reustauration, Ba-benbergerstr. Pričetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Raco na Štajerskem 29. junija. Volilnega shoda udeležilo ogromno število naroda iz Mariborskega, Slov. Bistriškega in Ptujskega okraja. Govori dr. Radaja in dr. Gregorca navdušeno odobravani. Poslancu dr. Radaju izrekla najprisrčnejša zahvala in popolno zaupanje. Baron Goedel in dr. Rađaj jednoglasno kot kandidata vsprejeta. Videm 30. junija. Volilni shod v Globokem sijajen, obila množica ljudstva in volil-cev. Jerman navdušeno kot kandidat vsprejet. Brežice 30. junija. Včeraj v Globokem zbranih dvesto volilcev vsprejelo kandidaturo Jermana po njegovem izvrstnem nad uro trajajočem govoru. Dunaj 30. junija. Namestništvo dalo je magistratu nalog, da v slučaji, ko bi pretila nevarnost kolere, izvede vse naredbe, ki so se lani določile povodom kolere v dolenjem Egiptu. Dunaj 30. junija. Po oricijalnih avstro-ogerskih poročilih iz Marseille-a z dne 29. t. m. jih je v zadnjih 36 urah 10 za kolero zbolelo. Toulon 30. junija. Mej 16 umrlimi bilo je v soboto sedem slučajev kolere. Turčija, Grška in Spanjska napravile so quarantaine in druge varstvene naredbe za vse, kar prihaja iz Francoske. Marseille 30. junija. (Havasovoporočilo.) Zadnjo noč je pet osob za kolero umrlo. Dunaj 29. junija. Danes zjutraj umrl je F. Z. M, Nobili. Pariz 29. junija. Kakor doroča „Temps" ukazal je Jules Ferry poslaniku Paternotru, ako Kitaj takoj ne ponudi zadoščenja v Lang-Sonski aferi, s pomočjo eskadre admirala Cour-beta začeti posilne represalije. Toulon 29. junija. Od včeraj zvečer do danes opoludne štirje umrli za kolero. — V Marseille-u so sanitetne razmere dobre, niti po noči niti danes zjutraj nikdo za kolero umrl. Marseille 29. junija. (Ob 6. uri zvečer.) Skozi 24 ur samo dva za kolero umrla. V bolnicah nobenega za kolero bolnega. Umrljivost ne presega navadnega povprečnega števila. London 29. junija. Včeraj konferenčnim delegirancem objavljeni britanski načrt za ure-jenje egiptovskih financ določuje mej drugim ponižanje obrestij unificiranega dolga na 3 x/> privilegovanega na 4 Va in ponižanje davkov za več milijonov. Razne vesti. " (Otok na bobnu.) Mali otok Ilerm v angleškem kaualu, lastnina menihov v „La Grande Cbartreuse" bode v 29. dan juliju v Londonu na javni dražbi prodan. Imenovani menihi sezidali so v Govvloldu velik Bamostao iu ke;- se b)do v kratkem vanj preselili, iznebili bi se radi otoka Herma na javnej dražbi. * (Seme za fitiriperesuo d et e 1 j o.) Nekega farmer j a iz okolice Norristovvoa opa/oval je humorist šegavegu Časopisa „Norristo\vu Herold", kako ie po vseh prodajalnieab povpraševal po semenu za štiriperesno deteljo. Na vprašauie, čemu mu bode, ko je triperesna detelja vender jednuko dobra krma za živino, kakor fttiriperesna, odgovoril je ulomak v svojej priproBtosti: da je ne potrebuje za svojo živino, ampak za svojih šestero neomož»'uih hčera. On da je že vse poskusil, da bi vsaj jedno omožii, a zaman. Zadnjič pa da je čul, da se deklica, ki najde štiriperesno deteljo, še isto leto omoži, in ker v tej zadevi ni skop, da bi gledal na vsak krajcar, bi rad I kar ves vrt posejal s semenom št:riperesne detjl.e I Danes je izšla v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani VII. številka ,, Ljubljanskega Zvona" s to vsebino: 1. Gorazd: Tuji pevec. Balada. — 2. Dr. I. Tavčar: Mrtva srca. Povest. (Dalje.) — 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 20. Zagovorniki. — 4. E. Lah: Zemljepisne črtice. III. Radovljica. — 5. J. Stare: Vinko. — 6. S. Rutar: Akvileja IV. — 7. L. Pesjakova: Popotni spomini. I. — 8. Narodne stvari. VI. Narodna pesen. G. Križnik: VII. Narodna pripovedka od fanta, ki je z mačkami oral. — 10. F, G. P.: Čemii? Pesen. — 11. F. G. P.: Sneg. Pesen. — 12. F. G. P.: Tujki. Pesen. — 13. J. Trdina: Viuska modrost. 8—11. — 14. J. Kersnik: Gospod Janez. Novela. (Dalje.) — 15. K. Štrekelj: Jan Ernst Smoler. — 16. Slovenski glasnik. — „Ljubljanski Zvon" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za Četrt leta 1 gld. 15 kr. Javne dražbe. 2. julija: 1. eks. držb. pos. JoBipa Komparela iz Gradca, 1668 gld., v Metliki. 1. eks. držb. pos. Marka Vuko-šiniča iz Rosalnice, 1524 gld., v Metliki. 3. eks. držb. pos. Janeza Kuharja iz Stojanskega vrha, v Kostanjevici. 1. eks. držb. pos. Josipe Stamcar iz Novega mesta, 259, v Novem mestu. 1. eks. držb. pos. Antona Kuharja iz Dolenje Piro-šče, fi41 gld. v Kostanjevici. Relicitacija pos. Andreja Pod-milščaka iz Smlednika, na Brdu. 1. eks. držb. pos. Martin Bartolovega iz Št. Ruprta, 1065 gld., v Mokronogu. 1. eks. držb. pos. Franca Ložarja, 480 gld., v Mokronogu. 3. eks. držb. pos. Matije Skubeta iz Riglja, 2395 gld., v Novem-mestu 1. eks. držb. pos. Janeza Senčarja iz Kresniškega vrba 2360 gld. v Litiji. 1. eks. držb. pos. Franca Rokalja iz Kresnic, 1142 gld. v Litiji. " Tujci: dne 29. junija. Evropa t Pader iz Iieke. — Debelak iz Toučiča. Pri Mlonni Stern iz Zagreba. — WalmaD iz Trsta. — Jama z Dunaja. — Acham iz Trsta. — Raasch iz Maribora. — Majer z Dunaja. Pri *Im1i*i : Hradetz z Dunaja. — Gross iz Budim* peste. — Rau z Dunaja. — Lackner iz Kočevja. — Merbs z Dunaja. , Pri avstrijskem eesarjl: Kagemcister, Grasmuk z Dunaja. Umrli so v IJ ubij a u i: 25. i u nii/a: A n.i ŽuujIč, kramarjev« žena, 32 I., Rožne ulice št. 8, za jetiko. 26. junija: Anton Železnikar, delavec, 40 1., Križev-niški trg št. 2, za krvavenjem iz noge. — Franc Kladnik, železniški Čuvaj, 75 I,, Poljanska cesta št. 25, za slabostjo. V deželnej bolnici: 24. junija: Janez Novak, hlapec, 18 1., za spriilenjem krvi po vročinski bolezni. 25. junija: Jurij Markovec, delavec, 60 1., za jetiko. Janez Tekaveč, dolavec, 52 L, za oslabljenjem mofiij. Meteorologično poročilo. 3D-u*.33.aj£5l3:si borza S o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. :=» 7. zjutraj .2. 1 2. pop. «5 9. zvefier (n 1 737-06 mn. 783-38 mm. 734-36 mm. 4-14*6*0 -f-244°C + 16-8° C brezv. si. jz. si. vzh. megla obl. obl. 0G0 mm. dežja. « ! :=> 7. zjutraj j» , 2. pop. gj 9. zvečer 734-28 mm. 732-42 mm. 73409 mm. + 14-6° C 4-20-0° C 4-12-4° C si. vzh. si. vzh. si. jvz. d. jas. d. jas. obl. 0-40 mm. dežja. Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 18-6° in 4- 15*7°, za 0'3° in 3*2° pod normalom. Trzne cene v EJ ubijani dne 28. junija t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, a ... Koruza, „ ... Leča n ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, n • . Špek frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje p „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . n mehka, „ „ , gld. 7 5 4 3 5 5 5 8 H 9 2 kr. 96 69 21 25 53 3fi 60 60 96 HO 60 74 86 2 8 M 56 70 40 40 18 05 78 60 dne" 30. junija 11. (Izvirno telegrafično poročile.; Papirna ren a . . . .....80 Srebrna renta .... 81 Zlata ren........ 5°/0 marčna renta...... • Akcijo narodne banke .... Kreditne akcije...... London . . ..... Srebro .......... Napol.. . . ...... C. kr. cekini. ..... Nemške marke ..... 4°/0 državne nrečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld 4*/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......122 .... 91 » n » - . - .... " j- „ papirna renta 5°/fl.....^88 5°/0 štajerske zemljišč, od /cz. oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld Zemlj. obč. avatr. ■/ „ zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 95 «57 297 121 IS9 125 168 102 104 115 121 107 gld. 05 . 20 . 30 45 ki Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditne srečke......100 gld. 174 Rudolfove srečke .... 10 „ 18 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 107 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 217 Poslano. 50 75 69 76 50 25 15 55 05 50 75 50 40 75 75 75 25 (15-18) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, 1 ka« Izkušan llek proti trajnom kašlju plućevlne I teludoa boleBti grkljana I proti mehurnim kataru, IIINKK li AT TO \ 1.1 A Karlovi vari i VVidn. Išče se kovač, izurjen tudi v Žlvinozdravnlaltih rečeh. — Kje? pove upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (411— 8> MOKA — k najboljše prave banaSke pšenice, popolnem suha, v lastnem nmetnem mlinu na valarje napravljena, prodaja po najnižjih cenah na debelo in drobno M. J. GVARDIA, (279 17) v Ljubljani, v Slonov i h ulicah št. 50. Kavarna Kari, v Ljubljani, Preširnov trg, L nadstropje. Crna kava, poraja S® kr. Sveže kuhana II®©©®«kava -vfia/k dan oA 1- do 3. nrn p opolu dno, porcija, 1-3= Iscr, (418—i) II)M S>«C«XJ Velika partija 1 (788-48) ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. ■i. Storclt v Urini. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti po&iljatvi marke za 10 kr. Lek, pripravljen po Romana \ lahoT.q v Šibenika (v Dalmaciji). Poddrninica: V Trsta« Via della pesa št. 8. Ta lek je z dekretom od visokih c. kr. oblastij poskusen in od mnogih medicinskih redkosti priporočan. Patentovala ga je vlada združenih držav Severo - Amerikanskih in odlikovala z zlata svetinjo!! Kako bo je priljubil ta lek v zadnjih desetih letih pri velikem občinstvu, kažejo mnogobrojna spričevala in zahvalna pisma, ki so došla izumiteljn. Ta lek gotovo pomaga pri slabem probav-ljenji, koliki, zlatej žili, pomanjkanju apetita, prehajalnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boleznih na jetrah in vranici in pri morskej bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranje čiščenje in sploh jako utrjuje zdravje. Vsakej steklenici pridana je brošura z nakazilom, kako rabiti. Da se pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-valce paziti na to, da je na steklenici samej, na napisnem listku in v brošuri ime Romano Vlahov zaznamovano in ravno tako ožgano na zamaškn. (340—6) Zaloge imajo: v Ljubljani: H. L. Wenzel, M. Kirbisch, Ant. Stupan, Fran Erfelt, G. Gnesda, J. Trinker, Luka Tavčar, lekarnar G. Piccolli, Ivan Caleari, M. Voltmann, Rud. Kfinig, restavratčr južne železnice; v Laikih Toplicah: Teodor Gun-kel; v Laškem trgu: W. Gedlicka, hOtel Flosser; v Celjii Tom. Schuch, hGtel Elefant, A. Bareck, lekarnar Baumbach, Karol Petricek; v Mariboru: M. Berdajs, Vilhclmina Irstitsch, Ivan Pobeschin, Jos. Schibert, sladčičar A. Reichman; v Celovci: Jos. Ivoš; v Beljaku: Pet. J. Merlin, Marija Tur-novskv; v Trbižu: A. Fiebinger, hotel de la Gar. NAJBOLJŠI za cMnsfr * Je pristni C LE HOUBLON f'i'««r«.f«- f<*Ofi/*itr Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton noBi varstveno znamko in signaturo. '500 iFEDILLES {FORMAT/ VfiANIJAlS-J „ hcn*y L— Fac-Simlle de rEtiquctte r~A.BR/CAAITS. 17 Ra« l-r.i-u-.-r i PARIŠ m t—' < O < CD O |. M< o a> pr o Ji B m* %J t a CD T3 O g# o B ~aaaammm 5" fr ur t2. o i | a B' CD !=s=J Mejnarodna linija. Iz Trsta v Novi Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenuh in z najboljšo postrežbo. flJLtJ In rfinflfflA Parnik „Ea»tAngrlla'S 3400 ton, 15. julija ' USAOl \l U .,1, P »Oermanla", 4200 - 30. „ «mii«m ■■»»■m p0tnina: Kajuta200gld. Vmesni krov 00gld. Za vožnjo Ijnilij se je obrniti na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, featro Comunale v Trstu; za vožnjo blaga pa na Nckenker *V Coiup., Zelinkagasse, Wien. (372—4) 7 BDVI-JDRI fBANKHAUS „L EIT H A"l f» (Ilalmui), Wien, Schottcuring 15, vis-it-vis der Borse. 9» OOtt ticrfeubcii a« 3ct>ei'ititiiui fauf Onlonflen), fo tan^r 5»orrntti reidit, n»''Hii> unb frnuco unfltc g Sfoebftt fifdiiciinif. iiodiit tuirfjOflc. mlin HH-eidie unb iiOcrefToiite ©rortjMrc fainmt ttniticrfnl-•WcvU>fjiiiii«' g, 9 iratrufcv 000 CScitrn, 43. Slnfluar). SDlrf«« S tur Kapital, Sparanlags, EtTecten-Speculaiion, srwie LosheGitzer, ?3ten»icv* unb «orie.^iitcreffeiOeii, flrofl« iinbtleint lcnt>italiften. 3uititutr, Zitavtaiieu iud *JjJ*2*'jj'* • ttUObKinacuOc »«b m«CHtSJcijrlirt»c SUSeitrtjen, »on mrl)r al« 800 tjeioorrafleiibt-ii '^ouiualrn bo* W « ancrfrnnciib bci»)ii)d)i'ii, Irilet nI eidj l% VllldliUtO«-" ~ ijB^" trener C o i Z Saten U. (Svliuiicritndrii lil'fi Vlmortifatltm, Vlnvilil. 2rciiritHt ti, fli Sinaltfrrmcii. iioftr. Mriinbcnl[afiiiiu;tf>C!ilt(int.. tnfnnbt ni p n h h tUtoa&ifACM i*o9'WIMaue (alvl)nbet.), oO« £ aBritii b« »ftcrrfirtjif.K ""f1"r MrtloaeattMe««, '4Jfrt»bbricfe, -prloritii«". Mctlea *« BonN, ~ arftUfd). Srotrn »c, rrtliirt bw 8t>frt)ri(e ber tBlentC SBBvie flf,if»0U»r b.-n «a.l|t!uMU'ii bet Ucv»ta\' JBt (n, iriftutetl fttntnttltAe (it nboiailoncu btv Sutculation. bffbnrfjt bie langften^wlrtl»|d)*ftn«en S lireiiiniu'f. Konberfloii. %)erfrnatli(fiuits o« ^aljiifii, >tfpcelei!, ©it«MA*n, Tibtbeit&*u bfi J:i|tmit * '.'Iiijdlluffe Iiifi.ni raibfefjteu tolt bol ifvottttcmcui tm\ hm btjtiiuicviirfitetr, bili ione unb veiđilialtiniie fliuuiciolle, Horsen- und Verlosungsblatt „LEITHA". Iffelbe, rt"«raniit a(«_iuiuavttiifctit>» unb nrraiffcnfiofJe« 3"for»nation8^ounia^ brrottiet bf^ttaMf^ltmtrtUf* S taotti u. .turni.. V lniibc ~ 3m I ;1nter«nenti'ii Toiilfibc, nnettariitt afl....... unb tUei-lniif noii Troub? , SlnCaao unb «£eculntion«ba»>tcren, imb orvirirtr-iet alle fiir oie -»iuiifcii#ro«vtlim •ifartnirtiicii unb (5if(l|fii!iinqfii auf ooirsiuii tl)[cliaftlirtKin (flfbirte, brt . u. prooifloiiiStiTi) in ftloGeten SetrB^en, bi« |U M0n/„ b«»<5uc8ioftttie«. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. LaBtnina in tisk „Narodne Tiskarne*