N«j vačji v Združenih državah Vetja za rsc leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za boscnutvo celo leto $7.00 GLAS NARODA The large** Slovenian Duly in the United Statesu List slovenskih delavcev y Ameriki* TETjETOlf; CHelaea 3—3878 No. 107. — Stev. 107. I bnederery day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Entered as Second Clas«^ Matter September 21, 1303, at the Port Office at New York. N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3879 NEW YORK, THURSDAY, MAY 7, 1936 —ČETRTEK, 7. MAJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. "ABESINIJA JE ITALIJANSKA r-DUCE OZNANIL SVETU Francija in Anglija zahtevate zone v Abesinij MUSSOLINI BO RAZGLASIL ANEKSIJO ABESINIJE V SOBOTO London in Pariz zathevata spoštovanje vplivnih zon na podlagi pogodbe iz leta 1906. — Angleške pravice ob Tana jezeru in francoske ob železnici od Džibuti do Addis Ababa v nevarnosti. Po celi Italiji prebivalstvo slavi zmago. PARIZ, Francija, 6. maja. — Konferenca med Anglijo, Francijo in Italijo bo poravnala abesinsko-italijansko vojno. Anglija :n Francija ste odločni v tem, da si Italija ne sme prisvojiti njihovih vplivnih zon, ki so določene v pogodbi iz leta I 906, ki so jo podpisale Anglija, Francija in Italija. Anglija in Francija ste pripravljeni dovoliti Italiji, da ima popolno oblast nad Abesinijo izven vplivnih zon, toda njena nadoblast ne sme b: ti večja kot jo ima Francija v Maroku. Pogodba iz leta I 906 določa, da je status quo zajamčen Abesiniji in da se države, ki so podpisale pogodbo, ne smejo vmešavati v notranje zadeve Abe-sinije. Pogodba tudi natančno označuje angleško vplivno zono ob Tana jezeru in francosko zono ob železnici, ki vozi iz Džibuti v Add:s Ababo. Navzlic temu, da si je Italija osvojila Abesinijo, smatrate Anglija in Francija cesarja Haile Selassiea za vladarja neodvisne države. Rim, Italija, 6. maja. — Italija bo v soboto formalno anektirala Abesinijo. Poslanska zbornica bo nato potrdila italijansko nadoblast nad celo deželo Da čimprej uredi novo deželo, je maršal Badoglic-imenoval rimskega governerja Giuseppe Bottatija, ki ga je spremil v Addis Ababo, za governerja abe-sinske prestolice. Južna armada bo pod poveljstvom generala Vit-torio Verne zasedla Ddžižigo in Harar in bo s tem končano zavzetje cele Abesinije. Po celi Italiji prebivalstvo slavi zmago; po vseh poslopjih vihrajo zastave. Medtem ko so množice hrupno obhajale zmago, sta kralj Viktor Emanuel in Mussolini poslala brzojavne čestitke maršalu Badogllo. V Vatikanu je papež Pij XL molil zahvalo, da je vojna končana. Vojne operacije je natančno zasledoval in je imel v svojem stanovanju zemljevid Abesinije. Vedno se je bal, da se bo mogoče vojna razširila tudi na Evropo. RIM, Italija, 6. maja. — Mussolini je oznanil italijanskemu narodu in celemu svetu, da si je italijanska armada osvojila veliko abesinsko cesarstvo. "Abesinija je italijanska!" je zaklical Mussolini z balkona palači Venezia velikanski množici, ki se je zbrala na trgu pred palačo. "Vojna je končana!" — Na te besede je nastalo velikansko vpitje, ki ni ponehalo 1 0 minut. Nato pa je Mussolini prebral kratko brzojavno poročilo maršala Badoglio: "Danps, 5. maja, ob štirih popoldne sem na čelu zmagoslavne vojske vkorakal v Addis Ababo." Nato pa je Mussolini nadaljeval: "S tem naznanim italijanskemu narodu, s tem naznanim celemu svetu: Vojna je končana! S tem naznanim italijanskemu narodu, naznanim celemu svetu: mir je zopet postavljen! * In ne govorim brez ginjenja, ne brez ponosa, "HINDENBURG" NA POTU V AMERIKO Na krovu 49 potnikov. Vožnja karta jih je stala $500. — Zrakoplov bo obiskal vec mest na Vzhodu. FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, (>. maja. — Veliki zrakoplov "Hindenburer" je ob 8 zvečer odletel proti Zuruže nian državam. Vreme je ugodno. Na njem se pelje nad sto ljudi, med temi je potnikov, med katerimi je 7 žensk. Več moštva je bilo vzetega zadnjo minuto. Za vožnjo so plačali potniki po $o(X). A ko bo ugodno vreme, bo zrakoplov dospel v Lakehurst, N. J., v soboto dopoldne. Vo dita ga dr. Hugo Kckener in kapitan Ernest Lehman. Ko se bo vstavil v Lakehurst bo priredil polet čez New York, Washington, Baltimore, Newark ter vzhodna mesta. Nemčija je zelo ponosna na svoje zrakoplove. 44 Graf Zeppelin" opravlja redno vožnjo z Brazilijo natančno kot ura. Prepeljal je nad 12,000 potnikov in več tisoč ton tovora in pošte. Sedaj se nahaja na 107. vožnji čez Južni Atlantik ter je že preletel skoro 1,000,000 milj. S sedanjim poletom pričenja Hindenburg redno vožnjo med Nemčijo in Združenimi državami. Za zračni promet čez Severni Atlantik so pričeli graditi že nov zrakoplov, ki bo dogotov-Ijen v mesecih. Med tovorom, ki ga pelje zrakoplov Hindenburg, je mnogo delov za najfinejše stroje in velika zaloga najboljših nemških vin. SPORAZUM NA PREM0GARSKI KONFERENCI Lewis je naznanil, da je premogailska stavka od vrnjena.— McGrady je mnogo pripomogel k sporazumu. Zastopniki United Mine Workers in lastniki rovov so izmučeni priš-li ob 2. ponoči s konference, ki je trajala 14 ur in so naznanili, da je nevarnost premogarske stavke odvrnje-na. Pogajanja, pri katerih je bilo udeleženih 14 zastopnikov obeh strank, so trajala 12 ted-I nov. Konferenca je bila sklica-\ i»a v namenu, da je sklenjena nova premogarska pogodba, ki je potekla 31. marca. Ko do tega dne ni prišlo do sporazuma, je bila stara pogodba podaljšana do 30. aprila in pozneje se enkrat za nedoločen čas. Lewis je po konferenci rekel: 4'Z vso gotovostjo morem reči, da je odstranjena vsaka nevarnost stavke. Načeloma je bil dosežen sporazum v vseh te prišli do sporazuma, ne da bi bilo delo vstavljeno. Veseli me, da sem bil udeležen pri teh pogajanjih, ker je sporazum velikega pomena za može, žene in o-troke v p remogarsk i h krajih." TRIJE UBITI V MEHIŠKI PARADI MEXICO CITY, Mehika, 5 maja. — V Ciudad Camargo v provinci Chihuahua so bile u-bite tri osebe, ko je prišlo pri katoliški paradi do spopada s policijo in zveznim vojaštvom. Poročila pravijo, da je župan naročil voditeljem parade, da parado razpuste, česar pa niso hoteli storiti. Policija parade ni mogla razgnati in je bilo poklicano vojaštvo. Mogoče ne bi prišlo do nikakega spopada, ako ne bi nek udele-žnik parade potegnil revolverja in ustrelil narednika Rafaela Pacliecho. Vsled tega se je Predsednik Cardenas operiran. MEXICO CITY, Mehika, 6. maja. — Predsednik Lazaro Cardenas, ki je bil operiran na slepiču, se nahaja na potu o-kre vanja. Ali ste že naročili Slove ns k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden ie 50 centov. pričelo splošno streljanje, tekom katerega je bil ustreljen še en vojak in en udeležnik parade. če po sedmih mesecih najhujših sovražnosti oznanim to veliko besedo. "Toda takoj moram dodati, da je mir naš mir— rimski mir, ki je izražen v priprostem, nepreklicnem in odločnem stavku: "Abesinija je italijanska!** BALKANSENEBO ZANAŠAL NA UG0NAR0D0V Balkanske države so vznemirjene vsled usode Abesinije. — Izgubile so zaupanje v velesile. BEOGRAD, Jugoslavija, 6. maja. — Konferenca Balkanske zveze ni mogla skončati svojega dnevnega reda v nameravanem času in se danes nadaljuje. Poglavitno vprašanje na konferenci Balkanske zveze je bila skrajno žalostna tragedija Abesinije. Delegati so sedaj popolnoma prepričani, da male države v boju s kako velesilo ne morejo pričakovati zaščite niti od Lige narodov, niti od velikih in niti od malih držav. Zavedajo se, da se je zopet vrnila predvojna doba, ko so vele->ile gospodarile nad malimi državami, ker je bilo dovoljeno Italiji, da je uničila neodvisno afriško državo. Balkanska zveza sedaj uravnava svojo politiko v tem smislu. Balkanska zveza se sedaj ne bo več zanašala na Ligo narodov in ne bo pričakovala od nobene velike države, pa če je še taka prijateljica, da bi šla v vojno s kako velesilo v obrambo pravic manjše države. Zastopniki balkanskih držav >icer niso stavili predloga, da bi izstopile iz Lige narodov, toda do nje in do velesil bodo zavzele hladno in brezbrižno stališče. Balkanska zveza je s posebnim ozirom na Bolgarsko pripravljena razpravljati o vsaki zahtevi glede premembe mirovnih pogodb, ako je zahteva postavnim potom predložena. Navzlic težavnim vprašanjem, o katerih so razpravljali. so nverjeni, da se je s sedanjo konferenco Balkanska zveza utrdila. Usoda Abesinije je balkanske države zbližala, toda vsaka hoče pojasniti in zatrditi, da proti svoji volji ne more biti potegnjena v vojno, v katero bi bila zapletena kaka zaveznica z Italijo. Pri tem je naj-b o 1 j prizadeta Jugoslavija, kajti Jugoslavija je po mnenju vseh prihodnji cilj Mussilini-ja. Vse te mislil so izražene v spomenici, katero so delegati štirih držav Balkanske zveze izročili regentu princu Pavlu na banketu, ki jim ga je priredil. Posebno značilna je trditev Grške, da Albanije, četudi je zemljepisno in kulturno balkanska, ni "mogoče smatrati za balkansko državo, ker je zaveznica Italije in katero smatra Mussolini za izhodišče svojega napaoljske pridelke v Des Moines, Sioux City in druga mesta države Iowa. Reno je bil odločen nasprotnik predsednika Hoove rja zaradi njegove farmerske politike in je podpiral Rooseveltovo kandidaturo, toda se je pozneje postavil proti New Dealu. WM. GREEN ZA R00SEVELTA V svojem govoru je rekel, da je navdušen nad Roc(ieve?tovim v o d -stvom. — Povedal pa je samo svoje osebno mnenje. Zionchek se je ohladil. MIAMI BEACH, Fla., G. maja. — Kongresni k Marion A. Zionchek, ki se nahaja na ženitovanjskem potovanju, se je nekoliko odvadil prehitro voziti s svojim avtomobilom. Zadnja dva tedna je bil dvakrat aretiran zaradi prehitro vožnje in ker se je enkrat branil aretacije, je bil za nekaj ur zaprt. S policijo je imel že tudi opravka ob Novem letu, ko je v veselem razpoloženju v hotelu, kjer stanuje, v zgodnjih jutranjih urah z električnim zvoncem zbudil vse goste. V Miami je obljubil $100 nagrade vsakemu policistu, ki bi ga zalotil pri prehitri vožnji. 4 4 Mojo vožnjo so pretiravali," je rekel Zionchek. "Spoštovati hočem postave kot vsak drugi državljan in bom plačal vsako kazen, ako se bom pregrešil. Zal mi je, ako sem komu povzročil kake neprilike." mejena samo na čisto balkanske spore; pri tem pride v po-štev samo Bolgarska. V vseh drugih slučajih bo ikonferenca posamič določila dolžnosti in obveznosti vsake balkanske zaveznice. Turška zahteva glede utrditve Dardanel je bila sprejeta pod pogojem, da se Turčija posvetuje z drugimi svojimi zaveznicami, predno zapre morsko ožino. WASHINGTON, D. C., G. maja. — Predsednik ameriške delavske federacije William Green je v svojem govoru na konvenciji National Woniens Tarde Union League priporočal zopet no izvolitev predsednika Roosevelta. "Navdušeni smo nad vodstvom, ki nam ga je naklonila usoda in ga bomo nadaljevali," je rekel Green. Green je pozneje rekel časnikarskim poročevalcem, da jo povedal -voje osebno mnenje, ker za delavsko federacijo ne more govoriti. Pred enim tednom je na vse krajevne delavske organizacije, ki so včlanj&s-ne v delavski federaciji, poslal poziv, v katerem naroča delavcem, da se pri prihodnjih predsedniških volitvah «irže nepristranske politike delavske organizacije. Na ženski konvenciji j e Green izrazil svoje obžalovanje, da je bila NRA razglašena za protiustavno ter je žene pozival, da se bore za dodatek k ustavi, ki bo določal otru>ko delo. Delavska federacija se ni nikdar odločila za kakega predsedniškega kandidata, razun leta 19:24, ko je podpirala neodvisnega kandidata La Fol-letteja. Pred kakim mesecem pa so Berry. Lewis ill Hitman ustanovili neodvisno delavsko ligo, ki priporoča, da delavci glasujejo za predsednika Roosevelta. Green je peljal v Belo hi so delegacijo gradbenih delavcev ter je predsedniku zagotovil, da je American Federation of Labor z dušo in telesom za sen. Wagnerjevo predlogo, ki ob-ljubuje gradbenim delavcem mnogo dela. Green je pozneje rekel, da je prepričan, da bo Wagnerjeva predloga sprejeta še tekom sedanjega zasedanja kongresa. IMELA JE PREVEČ KRVI OMAHA, Nebr., 5. maja. —-Theresa Thiele, ki je stara 16 let in ki im<\ dvakrat več krvi, kot vsak drug normalni človek, je zopet zdrava, ko so ji zdravniki vzeli tri kvarte krvi. Zdravniki pravijo, da se je njena kri zato tako naglo množila, ker je imela preveč rdečih krvnih deleov. Toda sedaj bo njena kri ostala v normalnem stanju, ako bo jemala predpisana zdravila. hiiiraiiiiiiiiiiii« NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNTK V /DR, PJiŽAVAB. , J "Glas Naroda (▲ Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 99 Frank Sakser, President L. Benedlk, Treas. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 21« Wert 18th Street, Berwick ef Manhattan. New York City, N. Y. "GLAS NARODA** _____ (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja ta Ameriko in Kanado .....................$6.00 Za pol leta....................$3.00 Za Četrt leta ..................$1.30 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 ABESINIJA IN ANGLIJA PORAŽENI Z irzironi na kritični položaj abcsinske vojske in ker je cesar Ilailc* Selassie pol>v^iiil, se more skoro z vso gotovostjo reči, ojnein j »olju je samo še armada, katero vodita ra< Nasi bi i in turški general Wchib paša, ki je v svetovni vojni tako uspešno hranil Dardanele. (Nepotrjena 7 »uročila pravijo, da je ras Xa>ibu in general Webib paša pobegnil v Džibuti.) Pa tudi ta armada najbrže Italijanom ne bo kos. A besi ni ja je tedaj po splošnem mnenju poražena. Ž njo |>a je tudi poražena angleška diplomacija. To je odkrito priznal vnanji minister Anthony Eden vojim ministrskim tovarišem v soboto. Kden je rekel, da so se koncem prejšnjega tedna dovršili odločilni dogodki, kateri naj bi bili Angliji v pouk. Svojim tovarišem je priznal, da more iti sedaj Italija v Aibesiniji svojo pot in da Liga narodov v svojem sedanjem ustroju ne more zadržati nobene države, da ne bi pričela vojne in tudi ne vstaviti vojne same, ko se je enkrat pričela. Z ozimni na to je potrebno, da Anglija v bodoče ubere drugo diplomatično pot. O Kdenovi odkritosrčnosti ni mogoče dvomiti, ko je ves čas aliesinsko-italijanskega spora stanovitno zahteval, da Liga narodov z ostrimi sanekijami prisilili Mussolinija, da popusti v svojih zahtevah. Toda v tej zahtevi je Kdena ovirala črna točka angleške diplomacije. V času, ko se je Japonska polaščala Mandžurije, je tedanji angleški minister -ir John Simon nastopal proti vsakemu predlogu, da bi Liga proti Japonski nastopila s silo in sankcijami. Mnogokrat je bilo v diplomatskih krogih povdarjeno, da Mussolini ne bi pričel svoje pustolovščine v Afriki, ako ne bi bilo Japonski dovoljeno, da je v Mandžuriji dosegla svoj cilj. Mussolini je z vojno v Abesiniji dosegel vojaško zrnato, v Ženevi pa diplomatski triumf. Sedaj ni več abcsinske vlade, s katero bi se Mussolini mogel pogajati. Dvomljivo je tudi, ako se bo hotel pogajati z Ligo narodov glede Abesinije, ker inu leži dežela premagana pred nogami. Toda v Abesiniji bo moral še rešiti mnogo večjo nalogo, kot pa jo je rešila njegova vojska. Deželo bo treba pomiriti in urediti, kar bo .-talo ogromno denarja. Italija bo zopet morala obnoviti svojo vnanjo trgovino ter urediti svoje finance in kredit. Ako ima Mussolini tudi dovolj državniških zmožnosti, bo njegova skrb, da v zvezi z Anglijo in Francijo ter drugimi evropskimi državami zagotovi mir v Evropi za daljšo dobo let. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za f 2.75_________________Din. 1M $ e.:s____________Din. 200 I 1M__________Din. SM 111.7»_______Mu. Mi fMt______Din. ltW $47.fi___Din. 2Mi V ITALIJO Za * 9.25____________Ur 1M $ 18.24________Lir 200 $ 44.00____Lir 500 $ 87.50_______________Ur 1000 $174.00 -------- Ur 2000 $260.00 -------------- Lir 3000 IM BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI m W»tilo vetji* mukOT kot teorij navedeno. bodM i dinarjih ali Uran dovoljujemo k bolje pogoje. CULA T ABUBIIKIH DOLABJBI dot* ▼ at* ran kraju lsplaCUc v dolarji*. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA 1*1- STOJBTNO $1— BtQYENIC PUBLISHING COMPAMX pGI«i Nafti«" NKW IOH, H. I. Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK KERŽE Tri dobe našega narodnega življenja v Ameriki. n. Druga doba našega življenja v Ameriki se začenja leta 1896 in gre do leta 1916, torej drugih dvajset let. To je bila doba življenja, splošnega razmalia, organizacije, bojev in vsega, kar prinaša mlada kri. V drugi dobi je prišlo največ naših ljudi semkaj. Ne bom daleč od resnice, če trdim, rta je prišlo štiri petine vsega našega naselništva v Ameriko bas v teh dvajsetih letih. Iz teh let imamo pred vsem o rgan i za c i jo Ju gosi ova ns-ko Katoliško Jednoto, ki se je začela kot "katoliška", k a.s no jo pa je postala "narodna", to se pravi: ni zahtovala od svojega članstva nobenih verskih ob-veznosti. Nekako ob istem času se je osnovala tudi organizacija Sv. Barbare, ki jo šla isto pot, kakor pro j omenjena Jednota. T>a-iips je ni več, kor so je razpustila in so združila v SXP.T. V letu 1904 so je osnovala Slovenska Narodna Podporna Jednota, torej prva organizacija, ki je zavzela narodno podlago. Da s i je imela takoj ob njenem rojstvu kaj lepo polje za svoje dolo, so ni mogla razviti dosti prva tri leta. Sole La Sallska konvencija ji je dala vse pogoje za življenje in začrtala jasno temelje, ki so bili zasnovani na principih najširše demokracije. Zadnjih par let so mnoga društva proslavila tridesetletnico njene ustanovitve. Ampak ustanovitev sama ni bila važna, ker smo imeli tedaj pri življenju že itak tri ali štiri organizacije. Ena več, jo pomol jalo le dodatno ko-pijo. Ampak kar je važno, je njena ronesanca, to se pravi: ponovno rojstvo lota 1907. Enakost vseh članov, inicijativa, referendum in roeall, princip organizacijo samo in pa samostojno glasilo. To so bile velike brazde na polju našega življenja in nekaj povsem novega. Več slovenskih organizacij, starejših in mlajših j«> sledilo sklepom in principom SNPJ po En Sallski konvenciji. Tn društva, ki še niso praznovala nobeno obletnico, bi storila prav, da praznujejo največji dogodi v svoji organizaciji, to je spomin La Sallske konvencije. V tistih I letih se jo ustanovila tudi K3o-vensko-hrvaška Zveza v Caln-metu. j Nadaljne organizacije so bi-: le: Slovenska Svobod i misel na Podporna Zveza v Chtcagu: Slovenska Delavska Podporna Zveza v Johnstown: Slovenska Dobrodelna Zveza v Clevelandu in pa Zapadna Slovanska. Zveza v Pueblo, Colo. »Zanimivo je, kako so se pre-menili naslovi, namreč: ime Jednota se je zamenjalo z imenom zveza. To je prišlo pa tako: lota 1908 jo imela SNPJ iz-vanredno konvencijo v Chieagu in sicer radi notranjih homa-tij v preurejeni organizaciji. Jaz sem bil tedaj glavni tajnik SNPJ. Organizacija je bila re-čenega leta malodane na robu svojega propada. Tožbe starega in novega odbora, velika katastrofa v Cherry, 111., ki je tako zadela jednoto, da je bila brez vsakega denarja, intrige nekdanjega glasila proti samostojnemu — mnogo je bilo in mislili smo na izredni konvenciji, da bo vsak čas odvzet čar-ter in organizacija razpuščena. Jaz sem za ta slučaj predlagal konvenciji, da če se to zgodi, naj takoj začne ustanovna konvencija za novo organizacijo, katere ime naj bol: Slovanska Delavska Podporna Zveza. Meni se ime jednota ni dopadalo, ker je pomen jalo v resnici ne- kaj drugega: jednota ali enota je primerno ime za podporno organizacijo, katere članstvo je tudi idejno enako, kakor pri KjSKJ. Zveza pa pomenja bolj skupino, katera je samo v eni točki edina, to je v podporah. Drugače pa obdrži vsak član svojo individualnost. No in po tem letu res nimaqio nobeno jednoto več, ampak le zveze. Zanimivo je, da se ni v drugi dobi niti ena zveza rodila, ki bi bila tako izrazovito "katoliška", kakor je KSKJ. Še več. Celo tistih par, ki so prvotno vzprejole sveto", ali "katoliško", je opustilo vsako versko nadzorstvo. Kakor smo napredovali pri podpornih organizacijah, tako in se bolj smo se dvignili pri listih. Tz prve dobe smo imeli dva lista: Amerikanski Slovenec, katoliški list in Glas Naroda, narodni list. Ta dva sta bila parararolna, to so pravi: šla sta drug poleg drugega, vsak po začrtani smeri. n<» da bi bila nasprotna. V dragi dobi pa omenjam pred vsem začetek proti verskega lista, Glas Svobode. Začel je list pokojni Martin Konda in Medica menda v Pil oblo. Colo., od tam se je kmalu preselil v Chicago. Tam je ostal do svojega konca. List je zbral j hm! svoje okrilje vse svobodomisolce in j<* bil tudi poglavitni vzrok ustanovitve Slovenske narodne podporno jednote. Bil je njeno glasilo do La Sallske konvencije, ko jo dobila organizacja svoj lasten list. Ta list je bil včasih jako merodajen in upi i ven vse do časa, ko je SNPJ začela izdajati svojo glasilo. Tedaj jo pa napravil usodno napako in začel je voditi boj proti organizaciji, katero je pravzaprav ustanovil, še bolj pa proti novim obomikom. Po zaslugi to-ga lista so jo ustanovila potem S.S.P.Z., ki obstaja še danes. Po teh napadih si list ni mogel nikdar ver opmnoči. Izhajal je sicer redno, dokler jo bil v vladtl svojega začetnika po njegovi smrti j«* pa izgubil svojo oporo. Dmjri znameniti list iz to dobo jo Prolotaroc, glasilo soeija-Iistične stranke, ki izhaja še danes. Torej: verski list jo rodil proti verskega, narodni list soeijal i stičnega. To je četrta smer v razvoju našega narodnega življenja, zakaj socialistični list no moro biti narodni, ker jo v svojem bistvu mednaroden. Kdor je zasledoval naše živ 1 jen je v tistih časih, je moral vedeti vnaprej, da so bo nekaj takega ustanovilo med nami, zakaj protivorske ose.be, svobodomiselni posamezniki — vse to jo bilo nekaj rahlega, brez vsake organizacije in brez vsakega programa. Socijal i stičen list je bil prvi, ki je zastopal izrazovit gospodarski program in zato ni nič čudnega, da se ga je poprijelo mnogo tistih, ki so bili poprej okoli Glas Svobode. Proletarca so se oklenili pred vsem razni rokodelci, in premolar ji, ki so že iz starega kraja prinesli nekaj socijalističnih idej sabo. V širših masah, to je med ljudmi, ki so prišli z dežele, pa ni našel list nikdar dosti podpore ali razumevanja. Zanimiv je bil poizkus burno-rističnega lista, ki ga je začel izdajati Glas Naroda v letu 1906 in katerega urednik sem bil jaz. Izšla sta dva letnika, potem jo pa prenehal, četudi je •bilo po mojem mnenju škoda. Ta list se je imenoval Komar. Par let poprej jo bil Josip Ko-šak začel tudi z nekim liumo-rističnim listom v Clevelandu, ki jo pa tudi zaspal. V letu 1911 somi začel jaz z gospodarskim listom Naš Gos- materijal, za katerega je treba že precej izobrazbe, da se ga razume. V tej dobi je dobil tudi Cleveland svoj prvi list, menda Nova domovina, ki jo je začel sedanji narodni poslanec v starem kraju, Mr. Kline. V letih med 1904 in 1907 je bil kaj živahen list, potem se je pa menjal, dokler ga ni dobil v roke Mr. L. Pire, kateri je solastnik in urednik še danes. Proti koncu druge dobe, pravzaprav leto kasneje, je izšla v Clevelandu Enakopravnost, katero so rodili boji med nekdanjim Repubi.-čanskim združenjem in Narodne) zvezo. List je začel izhajati kot dnevnik in tak je še danes. Nekako v istem času se je začela tudi v Clevelandu Sloga. podar. Misel, ki me jo vodila ki jo pred niča današnjega A h temu koraku, je bila ta: to varna je dobra, rudnik je do- morikanskoga Slovenca. Zanimiv jo bil poizkus na se- ller, vse gre, dokler jo človek vero-zapadu z Narodnim Vestni kom, ki je izhajal v Dnhitb. List se ni mogel vdomačiti med našimi rojaki po Minnesoti in Michoganu in j<- nazadnje prenehal. Nadaljni listi iz te dobo so bili: Glasnik v Cahunetu, Delavski prijatelj, v Pittsburghu; Slovenija v Milwaukee, Wis.; in cela vrsta raznih drugih listov, od katerih je izšlo ponaj-več le po par številk. V to dobo spada tudi Glasilo KSKJ., ki je bila druga slovenska organizacija, katera je vzprejela svoj list. Druga doba jo bila zanimiva, polna življenja. Poleg listov se je ustanovilo dosti pevskih društev, gradilo mnogo narodnih domov in ustanovilo na stotine raznih podpornih društev. Yl — škandal, da no vem natančno niti za svoj lasten list — imel je od pet do šest sto naročnikov, kar je bilo premalo. Ljudje so bili premladi, da bi mogli misliti na starost. List jo prenehal in dobro leto kasneje sem začel izdajati Cas, list. za splošno izobrazbo. Izhajal je nad (štirinajst let. do srede leta 1928. List me je namreč držal kakor priklenjenega: bolan nisem smel biti, ker bi ne bilo lista. Zapreti se nisem mogel ali umakniti so, ker so me dobili s pošto. Ko sem uvidel, da padamo v Ameriki, sein prenesel list v staro domovino. Mislil sem, da bi izhajal kot central, glasilo za vse naše izselnike. Pa ni Šlo. Težavo so bile pred vsem te, ker nisem mogel sam ostati tam. Za vsako stvar so me vprašali in prodno jo bil odgovor, je pretekel mesec ali še več. Tako je list začel zaostajati. In ne samo to. Kakor hitro je namreč prišla prva številka iz starega kraja z novimi močmi in gradivom, sem dobival dan za dnem pisma: tega no maramo. Mi hočemo. da nalm ti pišeš, lopo po domačo, kakor smo navajeni in kakor to razumemo. Kaj mi jo preostajalo? Tje nisem mogel, tukaj ni šlo — prenehalo j»». Sicer sem kasneje izkušal list obuditi v oni ali drugi obliki in sicer tako, da bi ga izdajala kaka družba, jaz bi ga pa samo pisal. Imeli smo nekaj sestankov, nekaj dogovorov, nekaj ponudb in iz vsega skupaj ni bilo nič. Tudi pokojni Ivan Kakor je bil začel izdajati nekako revijo, menda izobraževalno knjižnico, a zdi so mi, da je napravil kar v začetku veliko pogreško s tem, da je prestavljal Tlaeoklo-vo "Svetovno uganjko" torej V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovi*. Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Worklngmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. I. ODBOR Predsednik: FRANK KOŠAK 60-25 Catalpa Ave, B'klyn. N. T. Podpredsednik: FRANK CERAR 1829 Woodbine St., B'klyn, N. T. Blagajnik: LOVRENC GIOVANKLL.I, SIS Woodward Ave.. B'klyn. N. Y. Tajnik: JOHN YITRKAS. Jr., 405 Hiznrod St., B'klyn. N. Y. Zapisnikar: FRANK PADAR, »6 Evergreen Ave.. B'klyn, N. Y. Nadzorniki: I. JOITN HABIAN IT. VICTOR KOBILCA 1287 Greene Ave., B'klyn. N. Y. 61-45 Linden St, Bklyn. X. Y. TIT. JOHN KRIŽEL 1822 Linden St., Brooklyn. N. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE LE 17 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DESET TISOČ DOLARJEV DrnStvene seje te vrSe vsako drugo soboto ▼ mesecu t druStvenlh prostorih ▼ American-Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave* Brooklyn, N. V. — R«)«ki in NjikhJe v New Yorkn In Mki xmnjte M za slučaj bolezni aH nesreče. Iz okolice od 26 do 5« milj ae sprejme Sana* fo Je v okrožja S arilj ie 5 članov. Za natančna pojasnila ae obrnite na katerega zgoraj 2ENFTNA PONUDBA Slovenec dobrega značaja, star 44 let in sem vdovec, se želim seznaniti s Slovenko ali Hrvatico s samsko ali vdovo v svr-ho ženitve v starosti od 35 do 44 let. Tudi vdova z enim ali ne več kot dvema otrokoma ni izvzeta. Jaz imam svoj dom v dobrem kraju ter stalno delo in dobro plačo. Vse drugo se dogovorimo potom pisanja- — Katero veseli, naj pošlje ponudbe, s pismom tudi sliko. Na zahtevo slike vrneau. Pismo naj naslovi: Slovenski ženin, c. of Glas Naroda. (2) Neprijetno, skrajno neprijetno je, če se hoče človek napiti korajže, pa izprevidi, da je popolnoma pijan. ★ — Kokoš je pa res čudovita žival, — je vzkliknil nekdo. — Zakaj bi bila čudovita! — Zato, ker jo človek lahko je, pred rojstvom in po smrti. * Nekdo je znorel. Pokličejo ambulanco. Zdravnik prijazno povabi norca, naj gre za njim. Norec .-koči k njemu ter ga začne daviti. — Bodite vendar pametni, — pravi zdravnik, — saj ne greste drugam kot v norišnico. * Ko so vprašali človeka, ki j«; liotel dobiti službo v eirkusu, kakšni? korake l»i .storil, če bi mu ušel lev, ,j«» prostodušno odvrnil : — Dolge, prokleto dolge. * Vnekem muzeju stoji star grški kip, ki predstavlja orja ka. Zob časa mu je pa tekom tisočletij odgrizel jjlavo, desno roko in polovico levi? noge. Na tablici pod kipom je zapisano: "Zmagalec". Mimo pride človek s kmetov, gleda in gleda in se čudi. In ko se dodobra nagleda, vzdihne: — Moj Bog, če je že zrnata lec tak, kakšen mora biti premaganec ! ★ — Ti, ali si moreš misliti kako hujšo stvar na svetu kot pa imeti uši i Prijatelj nekoliko časa pre mišljuje, potem pa pravi: — O, da, še ena stvar bi bila hujša. — Ni mogoče. Kaj bi bilo hujše ' — Če bi uši čivkale. . . — Gospod bankir, slišal sem, da imate izpraznjeno blagajniško mesto. — Da, in kaj? — Ta služba bi bila za mojega brata izvanredno priprav -na. — Ali ima reference? — Da, izborne. — Kakšne pa? — Po bergljah hodi. * Nekdo je srečal na poti Irca in ga vprašal, kje je bolnišnica svete Katarine. — Prijatelj, — je rekel Irec in se odkašljal, — pojdi naravnost, pri četrtem bloku zavij na levo, potem pa na de-no. Tam na komarju je salon. Stoja vanj ter udari parkrat po bari in zakriči, kolikor ti da grlo: "Down with the Irish!" Po preteku par ur se boš prebudil v bolnišnici svete Katarine. * V Ilolly wood u so dovršili film, ki kaže zle posledice brez-miseluega divjanja z avtomo-iom. Še istega dne je bil glavni junak filma, Frances Drake, aretiran zaradi prehitre vožnje. * Neki poročevalec prarvi. da živi v neposredni bližini Wall Streeta v New Yorku postar-na ženica, ki opravlja posebno obrt: Komur pade kak prah ali pesek v oči, gre k nji, in ona mu za par centov spretno vzame nadležno stvar iz očesa. S tem se ženica preživlja. Na Wall Streetu je pa na tisoče ljudi, ki se preživljajo na baš nasproten način. Težke tisočake služijo s tem, da mečejo lahkovernim ljudem pesek v oči. PRAZNIK MATERE Sredi nervoznega hrupa in dira našega življenj^ ki je danes holj ko kila j prjno vrtoglavih izpremamb in daljnosežnih dogodkov, je današnji dan — mednarodni praznik matere — kakor blag smehljaj, ki se je razlil utrujenega obličja. Kajti utrujen je današnji svet, zatohlo ozračje leži nad nami, splošna negotovost tare ves svet. In v takem položaju so simbolni prazniki, kakor je materinski dan, redek trenutek, ko se ljudem nudi prilika, da odvrnejo misli od žgoče vsakdanjosti k večnim vprašanjem življenja in človeške družbe. V besedi *4mati" je čudovita glazba, ki jo človeško srce že od davnih dob posluša s posebno čuvstveno dovznetnostjo: z ljubeznijo in spoštovanjem, ki se tu zlivata v eno samo težko nadomestljivo in skoraj neizrekljivo čuvstvo. Spoštovanje do matere je tako staro, kakor je stara človeška tfmika. Notranja vez med materjo in otrokom pa je se starejša; pogledi v živalski svet nam kažejo, da se tu razliva prvi rahli svit materinske ljubezni, rim bolj je napredovala človeška omika, čim popolnejša je postajala družbena organizacija, bolj se je razvijal kult matere in materinstva. Ni si mogoče misliti o-mikanega človeka, ki bi mu bil odnos do staršev, zlasti še do matere, tako ravnodušen, kakor odnos do katerekoli znane osebe. (V nič drugega, trepe-če v njem spomin na prva leta, ki jih je osrečevala materina ljubezen, in že to čuvstvo zadošča, da vsak plemenit človek goji v svojem srcu večno lučko hvaležnosti do svoje roditeljice. Ljudski reki in pregovori plod tisočletnih izkušenj celih rodov, pravljice pesmi, šege in navade, vse to priča, kako globoko korenini v človeštvu spoštovanje do matere. Preprosto ljudstvo, ki ima globoko du*e-slovno vpoglednost, še danes najhuje obsoja zločin otroka nad materjo. Čuti to, kar čuti tudi najvišje izobražen človek: kdor je zmožen izdati mater, oskruniti njeno ljubezen, ubiti njeno srce, je zmožen vsega najhujšega; ta človek je že po naravi nevaren družbi. Prav to kaže. da je ljubezen matere do otroka, otroka do matere več kakor osebna sebičnost: da je v nji pravrelec vsega socialnega čuvstvovanja. Kdor ni emožen ljubiti »matere, ni zmožen ljubiti ne domovine in ne človeštva, zakaj tu je prvi kros: iz katerega rasto vedno širši kolobarji socialnega čuvstvovanja. Zato se bo človeštvo vedno znova vračalo k svetemu vrel- cu, ki se imenuje .materinstvo, in dojemljivi ljudje bodo v vseh vekovih pisali in čitali pesmi in sestavke o materi, kakor so jih doslej pisali besedni umetniki vseh časov in narodov. Tu bo vedno os vsega družbenega življenja. Zakaj mati v socialnem smislu pomeni rodbino, a rodbina je in ostane stanica družabnega življenja. (V torej govorimo o pomenu materinstva, govorimo o pomenu rodbine, kajti rod n i ca in rodbina izvirata že kot besedi iz istega debla in kot družben radikalni poskusi preosnove na tem področju zadevajo ob naravno svetost materinstva, ob ta neusahljivi vrelec plemenitih čuvstev, moralne sile, požrtvovalnosti in ljubezni. Mati je v človeštvu že zdavnaj zmagala nad samico, kakor jo poznamo iz živalskega sveta; zmagala j«1 zaradi tega, ker je materinstvo nenehno se obnavljajoči vzor s požrtvovalnostjo zvezane ljubezni, torej ljubezni, ki ne sloni samo na kratkotrajni omami telesne naslad«'. Materinstvo povzdiguje ženo in pojav iz iste nujne in neizogib- jo celo dviga nad moškega. ne potrebe človeš. obstoja. Danes slišimo često besedo o krizi rodbine. Če je v diskusiji toliko osnovnih pojmov, idej in tisočletnih institucij, bi bilo čudno, če ne bi svet razpravljal tudi o novi ureditvi rodbinskega problema. A prav materinstvo je tako trdno in neuničljivo jedro vsake rodbine v družbi, ki hoče l>iti organizirana po razumnih načelih, da tudi najbolj Materiystvo sodi z vso pravico med večne in vedno aktualne probleme omikane družbe; materinstvo kot pri rodna in kot naravna institucija. In če je prav moralna stran materinstva dandanes zaradi nevarne zmede v moralnih pojmih najbolj omajana, je treba, da jo tu čim bolj podpiramo. Za to niso poklicane sami ženske, marveč je to velika dolžnost vse družbe. Iz Slovenije. MOJI cTVIATERI Prišlo je, kar žc davno sva slutila in zdaj vse tožbe tvoje so zaman, utonil nama je najslajši san— o mati, boš li kdaj ga pozabila! Vem, jasno v srcu si z menoj čutila, da vziti moral bo nekoč ta dan in čakal scan ga tožen in solzau in ti na tihem si solze točila- Tako minevala so v tugi leta —za lasom tiho ti sivel je las— brez nade, upanja in brez obeta. Bridkosti mnoge je prinesel čas in sanjala o sreči si zavzeta!— Zdaj v gubah razoran je tvoj obraz. (Emanuel Kolman) JESENICE SO NAJ-DRAŽJE MESTO Ozka dolina Save, v kateri ležijo Jesenice z najmočnejšo slovensko industrijo ter vsa slovenska gorska zdravilišča in letovišča, iz katerih vodijo pota do 20 planinskih koč, nima okolice, ki bi industrijskemu mestu 111 letoviščem nudila cenen živilski trg. Posledico tega čuti predvsem industrijsko mesto, ki je satnio po sebi močan konsument. Ob stoletnem razvoju industrije se je mesto razvilo čisto do vznožja hribov in prve nove hišice se že umikajo na strma pobočja. Vrtovi so v mestu tako redki, da ne služijo niti pridelavi najobičajnejšega sočivja in zelenjave. Znano je. da prihajajo vozovi na jeseniški trg celo iz ljubljanske okolice, da, celo z Dolenjske, ker je najbližja okolica prerevna. Gotovo je, da je ob takih razmerah najbolj prizadet državni nameščenec, kateremu je določena plača po vsej državi enako z izjemo draginjskih razredov. Do danes so Jesenice v istem razredu z najcenejšimi kraji v državi, četudi vsakdo ve, da je življenje na Jesenicah gotovo najdražje izmed vseh krajev in gotovo dražje od vsakega večjega mesta. Ne samo to, da je lega Jesenic taka, da ne dopušča cenene nabave živil. nego prihaja k prvemu dejstvu še to, da ležijo v tujsko-prometnem središču. Ako vzamemo primero hrane, je gotovo .da izhaja vsakdo cenejše v sami Ljubljani kot na Jesenicah, glede stanovanj pa je na Jesenicah še težje kot kjerkoli. Ne samo. da so draqra, nesro iih ni niti dobiti. Državni nameščenec, železničar, carinik, učitelj. orožnik itd. je zaradi draginje kraja nehote zapostavljen napram vsem svojim stanovskim kolegom v ostalih krajih. Danes je na Jesenicah in v bližnji okolici do 400 državnih nameščencev. ki trpijo na tem krajevnem pojavu. Posebno za železničarje fmoramo omeniti, da so njihovi zaslužki v primeri z draginjo taki, da je čudež, če izhajajo. Priliko imajo videti razliko pri avstrijskih železničarjih, ki spremljajo obmejne vozove in ob tej primeri še bolj jasno vidimo bedo slov. železničarja. Morda nikjer" v državi ni tako upravičena akcija, da se kak kraj prevede v višji dravinjski razred, kakor je to prav na Jesenicah, kjer govorita za to dva argumenta: lega in leto-iviško obeležje. Depntacija, ki je ob priliki posredovanja za neokrnjen obrat jeseniške tovarne posredovala v Beogradu, je posredovala tudi v tem (»žiru in je upati, da bo Jesenicam priznan eksistenčni razred, ki jim gre po draginjski stopnji. POŽAR V NAZARJIH I)ne 16. aprila je izbruhnil požar, ki je vznemiril zgornjo Savinjsko dolino. Goreti je pričel na škofijskem posestvu lfi-okenski kozolec, poln sena in slame, ki je bil pokrit z leseno streho. V največji naglici je stopila v akcijo motorna briz-galna nazarskega gasilskega društva, toda vsled zelo moe^ nega jugozapadnega vetra, gasilci niso mogli preprečiti na-daljne širjenje požara v treh različnih Smereh. Pričelo se je vžijrati že na sosednih gospodarskih poslopjih in hišah. Prav zadnji trenutek pa so na-zarskim gasilcem priskočili na Jijgo Slovanska Kat. Jednota Je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 30,000 članov \ obeti oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J., :: :: ELY, MINNESOTA oTWateri. Mati: moja misel roma tje do bele koče, mati, mati: moja misel se po tebi joče! Snoči veter se pod mojim oknom vstavil, pa mi težko, oj pretežko zgodbo pravil: zgodbo tožilo o solzah prelitih, zgodbo o vzdihijajih, vsemu svetu skritih, zgodbo težko, polno tisoč britkih bolečin, a skoz zgodlio eno samo prošnjo: "Sin, moj sin!" Mati: moja misel roma tja do bele koče, mati, mati: moja misel se po tebi joče! ("V se veter bode kdaj pri tebi v-tavil. pa ti bode težko, oj pretežko zgodbo pravil: zgodbo tožilo o nočeh prečutih, zgodbo težko o notranjih bojih ljutih, kaj sem moral, kaj še moral boni prestati, skoz zgodbo eno samo prošnjo: "Mati, zlata mati!" Mati: moja misel roma tja do bele koče, mati, mati: moja misel se po tebi joče! (France ZbaŠnik.) MATI GA JE KLICALA Napisal H. BIRON pomoč 111 rešili situacijo 1110-zirski gasilci, za t< in pa še gasilska društva iz Rečice, tio-rice, Pobrez in (Jrosovelj. Pravočasna pomoč je požar lokali-zirahi in obvarovala Nazarje pred zelo veliko nevarnostjo i 11 škodo. Uprava škofijskih posestev se tem potom najleps«« zahvaljuje omenjenim gasilskim društvom, katerim jjre za hitro in uspešno pomoč vse priznanje. USODNA IGRA Z VŽIGALICAMI V Pernicah, občina Sv. Marjeta ob Pesnici, so imeli požar, ki je popolnoma uničil imetje posestnika Alojzija Jer-nejška. Zgorela je stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje z vsemi pritlikilinami. vsa zaloga živeža in živinske krme ter vse orodje. Le živino se je posrečilo rešiti. Komaj so rešili iz plamenov tudi 6-letnega Jernejškovega sinka Alojza, katerega so čisto slučajno odkrili v goreči šupi. Dečko se je tjakaj zatekel z strahu pred posledicami svoje usodne iirre. Ukradel je svojemu dedu iz suknjiča vžigalice ter se je s to nevarno igračo igral za hlevom. Zažgal je kup slame, iz katerega je švignil plamen do strehe in v nekaj minutah so bila že vsa poslopja v ognju. Deč ko pa se je potem v strahu zatekel v šupo. ki je sama začela goreti in bi bil gotovo našel v plamenih strašno «mrt,/la ira niso v zadnjem trenutku rešili. Dečko je napravil s svojo lahkomiselnostjo ogromno škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Dopisu Xetc York, X. V. Program Materinega večera na Osmi se bo pričel v nedeljo, 10. maja točno ob 7. zvečer in ne ob osmih, kot j«- bilo prej o-znanjeno. Program bo vodil Mr. Leo Zakrajšek. Za ples bosta igrala Mr. Fr. Kovač in Mr. Adolf Vesel. Ne pozabite tudi na naš "Mav Dance" v soboto, D. maja ob osmih zvečer. Na svidenj«?! Jerry Koprivšck. Taboriščni ogenj je plamtel. Na trebuhu smo ležali in razgretih lic bolščali v skakljanje ognjenih zbubljev. Nad nami se je bočilo južno nebo. Krog nas je bila velika, divja pustinja, ki je nas četvero pustolovskih možakarjev kar posrkala s svojo ljubeznijo. Pred dvema tednoma smo se bili ponoči splazili čez ogrsko mejo. Bližali smo se Temešvaru. Zraven mene je ležal Ilein Olden, čigar siva brada je segala že do najvišjega gumba njegove čudovite jope. ki jo je bil pribarantal v Smirni od nekega usmiljenega perzijskega barantača. Hein je naslanjal svojo očakarsko glavo v dlani in je zamišljeno žvečil, da mu je pokalo v čeljustih. Pred dvema letoma sem ga bil spoznal v Siciliji. Odtlej sva skupaj romala po svetu. Zraven njega je Čepel Mo-nescu, naš san javi Bolgar, ki smo i, so imeli na prsi. " Domov moras. .Tason! — je slednjič dejal Tlein. Sklonil som glavo in samo vse moje življenje velik vpliv. Le njej se moram zahvaliti, da sem v življenju tako visoko povzpel." * m * Mati: — "Veliko nasprotje je med mojim zunanjim življenjem in notranjimi čustvi. Dokler živini, bom zmeraj trepetala." 44Vsak človek je dejal, da srtm najsrečnejša mati na svetu. Tn vendar je bilo moje življenje ena sama l.'idkost in muka." 44 Vsakršno mo je veselje se izživlja v sreči mojih otrok." 44 Moje življenje se je končalo s p adeem cesarja. Odtlej sem se za večne čase vsemu odpovedala." "Raisi sem Napoleonova mati ko največja kraljica sveta." "Nanoleon ni bil brez napak. On ni bil kakor Jezus. Sin Marijo. Bil je sahno sin Leticije." "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino* Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — I Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. molčal. Zamišljeni pogled Bolgara se ni odmaknil s škrlatas-tega valovanja žarečili zubljev. 4 4 Vprašanje je le, kako napraviti, da se odpelješ domov k svoji materi ..." je nadaljeval Hein. Fant se je jokal. Slišali smo njegovo pritajeno ihtenje in smo ko prilepljeni čepeli na svojih prostorih. "Koliko denarja paše ifniaš" je Hein zavpil name. Povedal sem mu. 44 Premalo, veliko premalo," je zagodmjal. 44Imam še uro," sem dejal in vrgel srebrno stvarico tjakaj. *4 Tudi šotor imamo še in plahte," je povzel Hein. "Jutri bomo vse prodali. Vendar se bojim, da bo še zmeraj premalo denarja". 4 4 Če ne bo zadosti, nam bo dal svojo vijolino Bolgar.", mi je Hein zašepetal. ('util sem, kako so mi solze privrele v oči. Vstal sem in stekel v pustino. Ledena burja mi je privihrala nasproti, a vesel sem bil, da sem bil sam, ker me je bilo tako prevzelo. Tam so žd«iji moji tovariši. Ko sem se vrnil, se je bil Hein že zamotal v svojo plahto. Delal se je, ko da spi, a vedel sem, da vso noč ne bo zatisnil očesa. Monescu je vzel svoje gosli v naročje in jih nežno božal po strunah, ko da se poslavlja od svoje pojoče tovarišice. Silvester si je za rebel glavo v dlani in se zganil. Vsi smo mislili nanj in na to, da ira imamo radi in da bo kma-lij prišlo jutro. Vedeli stmo, da jra ne bomo mogli obdržati pri sebi, ker ga je klicala umirajoča mati. Tiho smo klonili pred to ženo v daljni domovini, ki je klicala sin i nki je nismo poznali in nam je bila vendar znana, saj je bila mati. Čeč 20 ur za tem smo se na temešvarskem kolodvoru poslavljali od Silvestra. "Pozdravi domaČe kraje, drapri moj fa nt!" je zaklicn! Hein Olden, ko je vlak odhajal. Stali smo ondi, dokler ni izginil. Ko stmo se vračali s kolodvora, me i» Ib-in potrepljal po rami:4'Zdai smo revni ko cerkvena miš. Vendar sem v dno dušp vesel.** Od strani sem liotrledal Mo-nesrn. ki ie br«*z vijoline stopal zraven mene. ko da mu ni nič. OTROKU (V bi ti vedel, otrok moj, ki komaj življenja si luč za zrl nad seboj, — kako so se njene roke trudile s teboj! V odpovedi tihi le zate kovala je liVe bogate, a sebi bridkost in skrbi je predla vse dni in noči. ("'e bi ti vedel, otrok moj, kaj vse na tem svetu si ji: najdražji zaklad in pokoj, — vse bolj bi jo cenil in ljubil, srce bi ti v strahu drhtelo, da je ne bi prezgodaj izgubil. A daljno še vse ti je, tuje, kar uiati zaite žrtvuje. Če vedel bi to, bi šel po kolenih za njo nekoč, ko boš daleč oil nje. In romal bi dan in noč, da videl sajno še enkrat bi ugašajočih oči utrinek zlat in gorko prižel na srce te njene uboge dlani. . . (Poslovenil M. K) -T*" ■ m\\mmm\\\\\\\\\\\\\\mm\\\m\\\\m^^^ KNJIGARNA POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE ti GLAS NARODA J9 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y :c ^ ii-iiHiiiiiiiC.^iimilillliillli^lIlin^ ................iiiniiiiiau/aiiiiiiiiiMii^ ZEMLJEVIDI MOLITVEN IKI z IGRE : i | iS Romani... ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura iz minil lost i ......................................... -3® BEAT IN DNEVNIK* spisala Iaiiza Pesjakov«-- 164 strani. Cena ...........-...........................— Pirleg Pavline 1'ajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska. ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski knji-ievnosti. Njeni »[tisi razodevajo čutečo ien-sko tilišo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ .60 Kraikt* |«ovestl Lz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruakeca romanopisca. BELI MWKSIN, roman, spisal Jus Kozak. 116 strani. Cena .................................................. 4t Komati je izšel v zalogi Vodnikove «lružbe. Skrajno napeto dejanje se doguja v Kamni-Akili planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo /. na|ietostjo rita! do kon«*. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Kphutl Cvetko sli nniifsa dolenjskega pisatelja, ki m« j«* razmeroma mlad |ioslovil s tega sveta. če kdo i««>zna Ihilenjce in njihovo dušo, jili p<>zna hitfi'lj. Njegove spise čita vsak z največjim u'ltkoin. ČRTICE IZ ŽIV1JENJA NA KMETIH, spisal Andrejirkov Jože. strani. Cena ................ .35 i'ud psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival pl«»lovit slovenski pisnlelj. ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Oli čitunju njegovih povesti se vsak nehote Hpocvni na staro domovino DALMATINSKE IDVESTI. spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ........................................................ .35 To mi | m »vest L, vzete iz življenja naših l>al-niatineev; k;iko se vesele ln Žabiefte, kako ribarijo, ljuhtjo In snubijo. ltesničen Car našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal EtlmonO de Coneourt. 113 strani. Cena ....................~.............................. Conefiurtova dela so is.lnti fines in zanimivost I, zlasti v risanju značajev, čljlh nekateri so mojstrsko iiodani in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KI HOT spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še volno hotelo ohraniti svoj |*»nos in veličino, pa se ni zavedalo, «la umira. "I>on Kihot" spada uied mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 .60 .60 .45 M .15 strani. Vena Dve čtricl enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in *'Starka". sta mojstersko završeni, kot jih more završitl edinole naš uežno-čuteči Meško. MLOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Oh čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, jmjIu neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Kuut Hansun. 240 strani. Cena JW Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ...... Pestre ^like sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj ik» imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) ------ GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ..........................— Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se si»omiiija njegovih romanov "V padišahovi senei", 4 'Vlnetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrSl na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena GCSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 »t rani. Cena ............................................ To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno ■ pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrfie v t zračnih višavah. HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................ To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čjtal roman tega velikega ruskega misleca. HELENA, man, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ----------------------------------------------- .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo ilvljenje učiteljice a a deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seie globoko v dušo in mn ostane neistr^o v spominu. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisa-■ teljev. Itoman vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. AL Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja ln dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletka ri. doživlja in pozablja, tod« strast do Igranja ga nikdar ne mine. IZB KAN I SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......—___________________________L5t Janes Meneiger se ik> pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s i*oti, ki sta jo hodi!« Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA IJKOIČKA V XV. STOLETJE, spisal Cech Svatopluk. 246 strani. Cena L28 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega 1'raŽana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od koma do kraja. IAGNJE, 110 strani. Cena bros. .40 Vez..... .45 trdo vezano .....-................................................35 V knjigi je poleg naslovne s*. povest "Starček z gore", t Ms1 sta i »osebno zanimivi, kajti spis.il ju je znani mladinski pisatelj KriStof Šmid. JERNAČ ZMAGO VAČ. spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena ___________________________________________ .50 Knjiga vsebuje i*»leg naslovne jtovesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUAN MISERIA, spisal H. 1* Coloma. 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolueije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnetn obsojenega Juana Miserije. V o-sehl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI <;. zv. Doktor Zober — Tugomtr Cena 1.— Jurčič ne iKitrebujc nikakega posebnega pri-]K*roČila. Jurčičeve knjige so napripravnej-Be čtivo za dovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati Življenje tega naiK>ldlvjega plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih dožlv"ajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije.-------1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo In življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-£i t»oslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čltaniu se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. MILIJONAR BREZ DENARJA, spini C. Phillips Oppenbeim. 92 strani. Cena ----------- Do skrajnosti napet roman Is modernega življenja. Oppenhelm je znani angleSkl ro-anoplsec poznan po celem svetu. 75 MIMO ŽIVLJENJA, itsn 230 str. Cena MLADA LETA, (Jan. »»rek), 188 str....... J$9 MLINARJEV JANEZ. Cena ______________________________ .50 I>cjnnje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjani i »o viša ni zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. .... Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijih duševnost oplpuje, so pristno slovenski iti opLi njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. 1 'Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson flngh. 209 strani. Cena 1.5« Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena..........35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzbujajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH. Matitit, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS, spi*al Anton Novates. 224 strani. — Cera 1.— V zvezku je devet črtic i*>večini iz naše lej« Štajerske. Pisatelj Novačau je nedosgljiv mojster v opisovanju zna^jev. NAŠA LETA. spisal Milan Pogelj. 125 strani. — Cena vez. __________ .70 Broš............. .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-gljn. ki je iMiznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NASI LJCDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .4« Zanimiva povest iz časov, ko so bili. Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................. .70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne*. Spisi... RDEČA MEGLA, spisal Kari Figer. 192 strani. Cena .70 V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako Čudovito finowt. da mora čitatelj nehote z nai»etim pričakovanjem čltatl do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 23i» etr. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke liariške družbe. I>elo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR-ŽANOV _________________________________________ ROMANTIČNE DUŠE, strani. Cena---- spisal Ivan Cankar 87 ______________________________ .60 S AN IN. Spisal M. Arcibafiev. 488 str. Cena----] Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana. oficirja, študenta, Žida, žensko t okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 169 strani. Cena ------------------------------------------ Dejanje te lepe povesti se vrSi na ameriškem Za padu* Pestre slike iz indijanskega in pi-jonirske«ra življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena-------------------------------------- To je po naše prikrojena iK>ve»r, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. J3V M SPISJE. Male povesti 67 strani Cena . Iz kmečkega življenja. — .35 .80 J0O .70 .80 .49 KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina nagega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BO HEME. Spisa: H. Murger. 402 str. Cena.. J9 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga ia svetovno znano delu. LISTKI, (Ks. Meško i. 144 strani ............ .79 LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. J80 LUCIFER, spisal Jcon de la Hire, 292 Cena___.1 Fantastičen roman ▼ Šestih delih. Bolj fan-• ta stičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisatelj Ivi domiSljl- MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ________..._______...____________ Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in rev«žl, pač pa zna razlikovati le med dobrim ln slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Štiri zanimive črtice naSega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 249 strani. Com_________ Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. PESMI V PROZI, spisai Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ------------------------------------------------------ Verna slika itestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. P1NGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ...................................---------------- To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljiei. PLAT Z\ ONA. spisal Leonid Anorejev, 131 str. Cena .49 Poleg naslovne imvesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, naa»č "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje —4, druga pa IS kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) _______ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pogelj. 95 strani. Cena JW V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz na£e*a domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena _______________________________________ Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. ___» PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.^ 144 strani. Cena -------------------------------- M Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovini doseže tujli povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega plsatella. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Ceca M Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. M MED PADARJI EN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 118 strani. Cena........ J09 SLIKA DORIANA GRAVA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Iioman je izredno zanimiv i>o svojen* stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZLV1CL spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore lz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš inojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ................................................ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojiSču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena........................ 1.20 NeS znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim Se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, na£ »a tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda ves. 86 str. Cena .70 NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Keilermann. 295 str. Cena 1.20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinlrja Allan* ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. * Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko p*>gle-dalfc v žensko dušo. Tsode petero ž*»nsk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoi način. VRTNAR, spisal Rabindranat Ta&orr. 105 str. Trdo vez. _____ .75 Mehko vez. .........6« V knjigi je vsel»ovana glojtoka miru« modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega Indijskega pisatelja. VOJNIM1R, spisal Josip Ogriner. 78 str. Cena .33 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kra«. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.69 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do kon<-a. — Poln najneverietnejših dogodivščin in zapleti jajev. V ROBSTVU. spisal Ivan Matitlt. 255 strani. Trda vez. Cena .............................................. 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledle, ampak zna tr "I vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskcga, Preuika ln Laha. Posebno prt;lrešljiv je spis Mllein- skega 'Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisat A. Senoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena .......................................73 ZAPISKI IZ MRTVEOA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL 260 strani. II. nKI, 'IVI str. 2,— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgah, utrk-iiib .»:'ini-skih taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašir. 136 stran*. Cena Poučna in kratkočasila povest iz kinelskega življenja. .60 PRI STRICU, spisal Gangl. 111 sirani..... PRODANE DUŠE, spis! Ml Lftovtt. 199 Kdor hoče vedeti, kaj počno fafilsti s našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tacam Tria ves. 84 strani. Cena _________________________ Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. - .75 RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.... Pooebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni, vsebini, ki rasaotrlva pereče moderne probleme ln posega v drugem delu v vojno ln povojno dobo. JS VEČERNA PISMA, apnaln Marija Trda vez. 51 strani. Cena------------------------------- .75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih pre veva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VERNE DUŠE V VTCAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .90 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj slrani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega Diisltni, Nihče ni tako opisal duševnosti zločh«-» kot ga je opisal v tein romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisai Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 Broširana.............60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"': Kako ga je hudič skušal, it«l. ZBRANI SPISI, 368 strani. flL zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Fodllmlmrskegu, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje no samo Jugoslovanov, pač ua Slovanov v sploSnem. ZGODBE ZDRAVNIKx\ MCZN1KA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ...............................- 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska i««vest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razsraljiv tudi preprostemu Cltatelju. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 229 strani. Cena .....................................................75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki: skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena .................................................... Najboljše delo ustvarltelja modernega detektivskega romana, v katerem lz?a Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... .50 .60 KREMPLJIH INKVIZICIJE, Zovaea. 461 strani Cena----L39 To je mojstersko del6 v svetovnimi literaturi s neštetimi zapletJJaJl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelj a, ki ga vzame v roka GORSKEM ZAfcOTJU, spisal Anton Koder. Zanimiva povest ls prejšnjega stoletja. \ M Naročilom je priložiti denar, bodist v gotovini, Money Order ali poštne znamke po l ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STBEET NEW YOBK, N. Y. SODNIJA ZA MALE TIRJAVE ŠTEFANČIČ: Težak je izviren greh. Še posebno težak za današnje dni. Vsa teža njegovega prokletstva njegovo uresničenje je z vso silo zadelo našo dobo. Zemlja je skočila iz tečajev in se je u- stavila. Zdi se, da je obstala j jaške umetnosti. Luja je od k nesreči ravno nad glavo. Kar mojstra pobegnil že po nekoli- L U J O velika očetovska skrb mu je narekovala, da je storil tako. Po dveh letih je krojaški mojster tain nekje izpod Krima na priporočilo zavoda vzel Luja za učenca, da ga izuči kro- je bilo včeraj belo, je danes črno; včeraj še up — danes obup. Tesnoba in obup sta zavladala vsepovsod — vsak človek je Babilon zase . . . Mojster Jakob je bil vnovee in j«« im<»l tri sinove. Vsi trije so bili še prav mladi, ko jim je umrla mati; najstarejšimi, Luju, j<* bilo tedaj komaj dvanajst let. "Kaj storiti s«-daj," je j>o mislil mojster Jakob, "kako naj vzgajam poglavce sam, ko pa imam tako malo časa za ta, ke posle!" In mojster Jakob je pri tej misli nagnbančil čelo, oči pa je uprl v tla, kakor da bi bil od nekje spodaj pričakoval odgovora. "Ho že kako," je sklenil mojster Jakob svoje razmišljanje in zamahnil z roko po zraku, "ni vrag, da se jih ne bi izm-bil." Najmanj je oče maral Luja, ki j<> bil po njegoveim mnenju ko dneh. Nikakor se ni mogel sprijazniti s te»m, da bi ga zmerjali z ničvrednežem in :;n žalili zaradi tega, ker je bil v poboljševaliiici. Sicer si je Lujo prizadeval, dopovedati ljudem, da j«* poštenjak in ne delainržnež, vse zaman. Rekli baš v trenutku, ko je naimera-val skočiti pod brzi vla'k. Gotovo se je bil naveličal življenja, ki je danes tolikim ljudem samo še v breme. Bil je Lujo. Pomislite ljudje, dobro premislite,: ali je prav, zadržati človeka, ki mu ne puste živeti, zadržati ga v trenutku, ko se hoče s skokom pod vlak rešiti silnega gorja, ki ga prinaša naša doba in ko je moral še prej iz-vojevati v sebi težko borbo za tako odločitev? Zakaj mlademu •"■I o veku, polnemu moči in nad, se ne da kar tako umreti da se 44 so mu, da no more biti kaj pri- ta moč zlomi in da se ubijejo da, kajti brez vzroka ga oče ni vse nade v mladcem srcu, je pač vtaknil v poboljševalnieo. j treba zvrhano mero v krvi. Za-Bruno in Slavo, mlajša brata, I držati ga, ljudje, in ga na novo sta imela doma takisto prijazno življenje. Oče jima je pripeljal domov mačeho, sam pa s«« je še zmerom potikal ko p,>-prej po gostilnah in se družil z raznimi lahkoživimi ženska mi, medtem ko sta sinova hodila za svojim klavrnim športom — beračenjem, da ni napolnita prazen ž<»1o. Taka j'1 bila vzgoja mojstra Jakoba. Leta so tekla, časi so se iz-preminjali in sinovi mojstra Jakoba so postali možje. Brez poklica. Kaj bi jim poklic — nekoliko prismojen. Ista ču-»r^mes bi jim bil morda v spo stva je gojil sin do očeta. Tega pa mojster Jakob nikakor ni mogel razumeti, čeprav je o stvari razmišljal na vse pretečo. Posledica toira razmišljanja je bilo samo šo večje sovraštvo med njimi. In Jakob je svojo očetovsko dolžnost še vse bolj temeljito izpolnjeval in nikakor ni skoparil z les-kovsko . . . Zvesto se je držal pregovora, da šiba novo mašo poje. Marsikatero ucranko je */.<' n>*il mojster Jakob s svojo bistro irlavo, da pa svoje les-kovke ni mogel tako uglasiti, da bi od nje odmevala melodija ljubezni, tejra pa nikakor ni mogel razumeti. Aimpak, to nič ne de, saj pravi četrta božja zapoved: "Spoštuj očeta in mater" in spoštovanje je tudi nekaj, čeprav ni, ljubezni . . . So pr«»dcn je bil Lujo dovršil štirinajsto leto, ura je oče dal v poboljševalnieo. Ne zato, da bi se r. stalno neka vrsta polžev. Na Marsu ni po njegovem mnenju prav nič bol j mrzlo nego v tis tih delih Sibirije. Spori glede malili tirjatev radi manjših dolgov, neplačenih mezd in odškodnin, ki znašajo manjše vsote, se dostikrat poravnavajo izven osdišča. Ni pa ni kakega razloga, zakaj bi se kdo odpovedal svojih tirjatev, ker bi se bal, da sporna vsota je premajhna, in da je sodno postopanje nekaj kompliciranega in da je treba plačati odvetnika. V mnogih ameriških mestih obstojajo posebna sodišča, ki se ukvarjajo le z malimi tir-jatvami in kjer je postopanje jako enostavno in tožitelj ne potrebuje nikakega odvetnika. Na primer v mestu New York je Small Claim Court del občinskega sodišča (Municipal Court) v vsakem mestnem o-kraju. To sodišče za male tirjatve je bilo ustanovljeno v svr-lio da obravnava tir jat ve, za-popadajoče znesek od $.V) ali manj. Namen je imeti sodišče z enostavnim, neformalnim in cenim postopanjem za hitro razsojanje n malih tirjatvah brez pomoči pravnega zastopnika. T«vžba se vloži za pristojbino $1.25, izvzemši kar se tiče pravd za neplačane mezde, v katerem slučaju znaša pristojbina le 21 centov. Xiti ni treba, da tožitelj skrbi za vročitev tožbe (serving the sum-1 mons) tožencu, kajti sodišče samo pošilja tožbo tožencu po priporočenem pismu. Tako se odpravlja sitnost in stroški o-sebne vročitve. Tožitelj more iti na sodni urad (clerk's office), razlagati zakaj se gre, navesti ime in naslov toženca. Ako se zdi. da tožitelj ima dobro tirjatev, klerk zapiše dejanski stan in po plačilu predpisane pristojbi-1 jega moža. Pota Ljubezni R o m a n "Še to, papa, ko mi je itak uničila življensko t rečo, ta — ta —" "Življensko srečo — smešno! Zelenec ti je vendar dokazal, da te ne ljubi, sicer bi ne po stopal tako. Da bi to škodovalo njegovi karij^ ri — neumnost! Vesel naj bo, ako prileze th j stotnika." 4'Tukaj pa ne ostanem, papa, tega ne prenesem." "Saj ti ne bo treba, preselimo se v Dražda ne — punktum!" In tako se je zgodilo- »Stucnnerjevi niso imeli baš velikega stanovanja, tona bilo je lepo in udobno, kajti Agata je nameravala poleg svojih gospodinskih poslov vzdržati tudi še svoje prejšnje literarne zveze. Njen mož je popolnoma soglašal s tem, i.i njegova pametna žena je .bila ponos njegovega srca. Živela sta mirno in srečno. Agati* je s svojim finim taktom umela vesti se v krogih moževih tovarišev ter je iziahka dosegla, seea februarji da so ga ljubeznivo sprejeli v vseh družbah, ki so jej bile znane od malih nog. Povsod so spoštovali čustvenega, modrega, a vendar tako skromnega moža. Posebna zabava je bila mlademu paru. prirejati dolge izprehode popoldne, ko je dr. Stuer-mer dovršil svoj pouk v šoli. In lepa okolica mesta N. je nudila dovolj izbire. Xa nekem takem izletu sta prišla spomladi v vas za knezovim dvorcem Solitudo. Nekoliko sta botanizirala, potem sta se najboljše volj«-vračala. Malo deranžirnna — Agata je zaradi prahu krilo visoko pripela, njen soprog pa je nosil svoj pravi učiteljski, širokokrajni klobuk v loki. sta stopala roko v roki po sredi ceste. "Nekoliko utrujena sem, Robert; pa saj sva že pri Soli tudi." Mohoma je zadržala korak in je ustavila svo- ■ ČLANARINA ZA VODNIKOVO DK1ŽBO ZNAŠA — 91— ZA MOHORJEVO DRUŽBO PA — $1.25 — Knjige za leto 1937 bodo poslane iz stare domovine naročnikom po pošti- IC n j i ga r n a :: "Glas Naroda** 21* WEST 18th STREET NMr YORK. za Važno potovanje Kdor j« namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je pouten v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vso, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem fasu, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poeenl in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. no obvesti drusro stranko, kdaj mora priti na sodišče. Osebe, ki imajo take t i rja t ve. dobivajo dostikrat pomor od družbe za brezplačno^* pravno pomoč (Lejral Aid Society), ki stopi v dot i ko z dolžnikom, u-redi dejanski stan, po mogočnosti si zagotovi priznanje dolina s strani nasprotne stranko, zlasti pa izve, kdo je pravzaprav toženec, ali posamezna o-seba, družba oziroma korpora-cija. Taka pomoč s strani pravne družbe dovaja dostikrat do poravnave izven soil i šča. Sodišče za male t i rja t ve je v veliko pomoč siromašnim 1 ju d jem ozirrtma drugim osebam, ki imajo premalo tirjatve, da bi se izplačalo najeti odvetnika. Po ustanovitvi teh sodišče v petorici newyorskili o-, krajev so se ista jako povoljno, razvila in njih popularnost čim j daljo narašča. \ Približno slična sodišča funk- | cijonirajo v raznih drujrih mestih in državah. Tako v državi Massachusetts rmajo okrajna sodišča (District Courts) sirom države pravico obravnavati male tirjatve potom enostavnega postopanja. Na tak način je bilo 22,000 malih tirjatev poravnanih v tej državi. V mestu Cleveland, kakor v New Yorku imajo Small Claims Court, ki se ukvarja s tirjatva-mi do $T>0. Toženec je pozvan na soil išče, vodijo se neformalne razprave in ko se pravda reši, določajo se plačilni pogoji. Leta 1935 je to sodišče rešilo j 15,278 malih pravd in več koti $12.600 se je prijelo v plačilih. \ Enaka sodišča obstojajo tudi' v Chieasru, HI.. Dnluth, in St. | Paul, Minn., v Hartford, Conn, in v mnosrih drusrih mestih. Kar se tiče mesta New York, naj se upnik poda v sodno pisarno (Clerk's Office) onpora sodišča za male tirjatve, ki se nahaja v mestnem okraju, kjer i on živi. Za Manhattan se sodišče nahaja na 8 Reade Street (blizu Citv Hali), za Brooklyn na 120 Sehermerhorn Street (blizu Borough Hali) za Queens v Town Hall, Jamaica, za Bronx na Brook Ave. & 162nd i (Street, in za Richmond na 71 Targee St., Staten Island. '•Za božjo voljo, oirniva se — dama, ki je pravkar prestopila vrata parka, je moja se-^ si rična Vera." "Dama z malim psičkom.' Ali pojdiva mir n o dalje, ljuba žena! Ne moreva -e je izogniti. Počakajva raje, če te sploh opazi; — ako stori to, jo pač smatraš za vredno, da jo pozdraviš. 44Moj Bog, moj Bog, ko bi bila vsaj že mimo nje!" Stopala je prav počasi, kajti Agata je bila ' akor ohromela, vkljub temu pa je postajala razdalja med njimi vedno manjša. Vera je bila oblečena v belo sukneno obleko, okrašeno 2 zlatimi gumbi; na glavi je imela črn klobuk s peresi, okoli vrata črno čipkasto boo. ki je segala do kolen, bele čevlje, bele rokavice in črn čipkast solnčnik. Pred njo je skakal drago cen bel psiček. Mladi par je jedva opazila, saj ni imela navade dvigati pogled. Toda ko sta prišla bliže, je skočil pes proti Agati in je začel glasno lajati. Vera je dvignila pogled — "Pardon" — te-'hij jej je zastala noga — 44Agata!" "Pojdi k njej, otrok!" Bilo je to prvič, da je dr. Stuernier kaj ukazal svoji ženi. Obotavljaj«' je ubogala — Vera in Agata sta si sta-li nasproti. "Ljuba Agata, skoraj bi te ne bila videla; jako me veseli. Ti si omožena.'" "Da sva se takole slučajno sešli!" je deja !a Agata ter m* dotaknila le pri.-iljeiio Verine iztegnjene roke. "Da, ornožeria sem že od meja in prav srečna." iz teli besed je donel ves ponos zakonito poročene žene. "Dernhof mi je pravil o tvoji svatbi, želim ii vso srečo! Nameravala sem prisostvovati tvoji poroki iz dvorske kapele sv. Nikolaja, a nisem mogla, ker je ravno onega dne knez bolehal." Agata ji' stopila korak nazaj — med njima se je dvignila pregraja, ki pa jo je njen plemeniti soprog takoj zopet podrl. »Stopil je namreč bližje. "Dovodite, da se predstavim: dr. Stuernier." "Jako me veseli, gospod. Niste mi tujec, se-strična mi je prej večkrat pripovedovala o \as." "Tudi vi" — iskal j«- primernega nagovora. "Grofica Wintersteinska", mu je uljudno pomagala. "Tudi vi, — go .-pa grofica, sto mi znani iz Agatinega pripovedovanja; vedno sem v duši .-.j»remijaI vašo nenavadno usodo." — Kaj prihaja soprogu na misel' On, družabno toli izvežban, si upa tako govoriti! Pobegnila ga j<' za rokav, toda ni se menil za to, nego je nadaljeval v pravem >olskem tonu: "Pristen otrok svoje zemlje sem in svojemu knezu iz srca vdan — vi. go-pa grofica, ste nam ohranili njegovo dragoceno življenje; dovolite, da se vam zahvalim." DALJE I'RIDE V*"" ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci*' pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGuADA V STAMBIL 4 knjige, s slikami, 627 hI rani Vsebina: Smrt Mohamed Km ins ; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr Cena -----------------1.50 KRIŽEM PO JUTBOVFM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri Šamarlb; Med Jesldl Cena ---------------1.5* PO DIVJEM SITRDISTANV 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg lz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ________________1.56 PO DEŽCIJ 8K1PETARJETV 4 knjige, s slikani. 577 strani Vsebina: Brata AladZija; Koča ▼ soteski; Mirldlt; Cen« _____________1.5« nf-iBpjBA i Ž U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, In njegova poslednja pot Ceo» ---------------------LSI "Glas Naroda" New York, N. Y. _:_•_______■ t... ' \ .. • . -r- " * -. ,. " Kje je Eva? 53 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. DEMONSTRACIJA PROTI ZNIŽANJU POKOJNINE Eva vstane in stopi predenj. Oče jo potegne k sebi v naročje in ji boža lase. "Ne, ne, moja Eva, obnašala si se kot prava ('jima. Ponosno si mu prav odgovorila na njegovo obdolžbo in prav po žensko si mu odpustila, ko enkrat spoznala, tla ni bil niti najmanjši njegov namen žaliti te. Ako te ljubi, kar moram misliti po svojem lastnem opazovanju, potem je razumljivo, da je bil tako potrt, ker je mislil, da si zanj izgubljena in da si se zaradi denarja prodala drugemu. Jaz kot mož morem to mogoče boljše razumeti kot ti." Eva se rprivije k njemu. "Toda vsled mojega odbijalnega obnašanja bo tako uža-jjen, da se me bo v bodoče izogibal," pravi Eva žalostno. Oče se smeje. "Jaz pa mislim ravno nasprotno, da se bo še bolj trudil, da te zopet kaj kmalu vitli, da odstrani vse nesporazum-.* in dobi o.l tebe odpuščanje." Eva ga nezaupno pogleda. 44Ali res tako misliš, oče?" Oče prikima. "Res. In o tem boš mogoče prepričana, ako ti pove.n>. da pride jytri ob enajstih dopoldne k meni, da bo od mene slišal, kako je mogel tako bogat mož, kot sem jaz, svojo hčer pustiti v potrebi in bedi in da mi bo povedal, v kakšni zmoti je bil in kako je do tega prišel." Eva se naenkrat zgane in rdečica se razlije čez njen obraz. "O, moj Bog, k tebi bo prišel. In — jaz pa sem njegovi sestri obljubila, rej nekoliko prebledi, nato pa se mu oklene okoli vratu in ga poljubi na lice. <40, oče, tega ti pa ne verjaineni. Prav gotovo ne bori storil ničesar, da bi naju še oviral. Bogu naj bo potoženo, že preveč zaprek se je nakopičilo med nama. . In če bi bil zares dober do mene, kako naj se vse pojasni med nama! In kar praviš, da me n«1 maraš izgubiti — ali misliš, da me more sedaj še kaj od tebe ločiti? Ti in jaz morava biti skupaj. Kar čutim za tobe, r.i v nikaki zvezi s tem, kar občutim za Oldena. Moje srce je tako bogato ljubezni, da je za tebe ne bo zmanjkalo. In nebo je naklonilo tako, da si moreš v bodoče vstanoviti dom, kjer hočeš. Xie te ne bi sililo k temu, da greš od mene, pa če se tudi nekega dne poročim, l ar seveda še ni irotovo. Eno ti povem, oče: ako ne postanem Oldenova žena, se ne bom nikdar možila in bom vedno ostala pri tebi. Ako pa mi bo dodeljena taka sreča — o. oče, rajši ne misliva na to, ker bi bilo razočaranje prekruto, toda ti ne boš pri tem prav nič prikrajšan. Kar je očetovega, bo vedno ostalo pri očetu, pri mojem očetu, ki ga tako zelo ljubim." In privije se k njemu ter pritisne lice na njegovo lice. Henrik Mantel pozabi na vso ljubosumnost in globoko dahne. NAJUGODNEJŠA PRILIKA Vsem rojakom, ki so namenjeni letošnje poletje v stari kraj, bodisi na ob- > isk, ali za stalno, se nudi najugodnejša; prilika potovati 16. JUNIJA NA NOVEM ORJAŠKEM BRZOPARNlKu S! O VEM C PUBLISHING COMPANY {Travel Bureau) 216 W. 18th St.. New York g ^ I'jSlle iinin 7.a c-ene voznih II-£ stov, reservai-ljo kaldn In pojasnila zh iMitovaiije. I Ko je belgijska vlada naznanila, da namerava zaradi go>po-lanskih razmer zmanjšati pokojnino veteranom iz svetovne vojne, >o pohabljeni vojaki, mnogi brez rok in nog, prišli pred državno zborni-o v Bruslju in so protestirali proti vladni nameri. "NORMANDIE" JTJ,8ki poslanec hf- v ministrstvu. lakrat ie bili ' ; i 1 • - - i ■ 1 * A -« • - da bi Ijudie na cesti ne shsan taxias, sin umrlega luvseira 1111-; obsojen na dosmrtno težko leeo. I . . , „„ ..... l i-i i> t lt, „ i 1 m streljanja. Aalaisc so morilcu v nistrskega predsednika. 1'ove- Ker pa je doma imel Marinos , .. .. . . dal je, da more s poslancem go-'velik vpliv in je Marinosov brat.11,110 c< IKO vol iti, ker mu ima nekaj silno važnega zaupati. Komaj pa j<* poslanec Eftaxias stopil v kaz-njenčevo celico, je Marinos dvignil samokres in dejal, da bo najprvo ustrelil po-lanca. potem pa še samega sebe, če mu poslanec še istega v« čera ne iz posluje od kralja pomilostitve. pri volitvah agitiral za poslan-1 ca Kftaxiasa, je brat sedaj 711*0-j sil Eftaxiasa, naj 11111 reši brata. Z ozirom na to prošnjo, vplivnega Marinosovegsi brata | -i je po-lanec Eftaxias vse prizadeva]. da bi Marinosa pomi-lostili. Toda prošnja za pomi lostitev je bila odbita. To.l temno celico dali električno svetilko, s katero si je morilec v temi svetil. Xa ta način pa je strelcem zunaj nehote in nevede pokazal, kje stoji. Pri oknu celice sta se postavila kaz- V vasi Gračani pri Zagrebu sta bila izvršena v kratkem času dva napada z di na mitom. Ena dinamitna patrona, kakršne rabijo običajno v kamnolomih, j.* eksplodirala v veži Kosovo gostilne, druga pa pred hišo nekega kmeta. Vsa vas je razdeljena na dve fronti in vo- ^ ,naJ:l: di se ogorčena borba z dinaini- Berengaria v Cherbourg . , •■>„ 13». maja: tom, revolverjem in nožem, hna guj v 1 i'fi 1 : u • ii- 1• - celice, v celico sta planila dva ' ... ^ . ' . . Poslanec r/ttaxias je ilo pozne- .Marinosov brat in hftaxiasovi, . , , . . V gostilni m na ee«*>iai II<1 IZiesi- w . . noslniiesi v. enim strolnm sjiiihi _ . junija. ne bo vee delal '/an?. i<* posla- toda v razburjenju je zgrešil in poslanca z enim strelom samo no sejo in se posvetoval, kaj; * " * / " " i lahko ranil na glavi. V na ikra i- pT 1 • 1 -i 4 1 1 -f i 1 • nee vnovie se v kaznilnico, da 1 ^ „ ... ... sri bi bilo treba ukreniti, da bi o-' . ; . r-asu morilec zgrudil. svobodili poslanca Eftaxia>a. •1,1 ^ 7;l<1,t o1 V(M, Vrogel. Atenski hr Eni ministri so bili mnenja, naj ',nl,'CI -1f; moriW Mnn,.^ ? . . n (lo.(>(lkll ob5irno 1,.,.„,11 , ,. iTW,T>ro-.i! po-lanca. dsi bi rad z . ^ . . \ se kralju predloži, naj za prej"--1 proti svoji Ijubo- 4 4 Našel sem že zelo dobro sredstvo 5 umnosti." 4'Kakšno sredstvo je to!" "Moža. ki mi hoče odpeljati hčer, bom zaprl v svoje srce. da bom poleg hčere imel še sina. In mislim, da bi mi to pri Ludviku Oldenu ne bilo težko. Ko sem ga prvič videl, mi je bilo prijetno, četudi sem občutil nekoliko očetovske ljubosumnosti.*' Eva pogleda očeta s svojimi krasnimi, žarečimi očmi. 44 0, dragi oče, kako ti privoščim, da bi dobil takega sina." Qee jo poljubi ter jo počasi spusti s svojega naročja. 44Tako, in sedaj greš k počitku, Eva. To je bilo za tebe preveč razburjenja. In jutri boš brez skrbi obiskala Olde-novo sestro, čije mož ni vsakdanji človek, temveč zelo izo bražen, četudi mi je tfmeje rekel, da se toliko razume na glaz-bo kot zajec na boben. Pa je vseeno zelo družaben in odkrit mož. To mi ugaja. In njegova lepa in ljubezniva soproga bo mogoče še postala tvoja dobra prijateljica,' ne glede nato. da boste mogoče še prišle v drugačne bedsebojne odnosa je." 44<> tem s-daj ne bova govorila. Tudi jaz imam Doli v zelo rada. ne da bi mislila na to, da je Oldenova sestra. Se-oaj pa grem, oče, tako truden izgledaš." 44Saj je že tudi pozno. Lahko noč, Eva. Dobro spi in pojdi jutri k gospej Dollv, jaz pa bom medtem vodil tvojo zadevo kolikor mogoče dobro." Poslovita se in odideta vsak v svojo sobo. Ludvik Olden je imel zelo nemirno noč. Vedno in vedno *i je očital, da je dvomil nad Evino čistostjo. Navzlic temu pa je čutil veliko olajšanje, ker se je njegov tekmec prelevil v zelo prikupljivega očeta. Da mu bo Eva odpustila, o tem ni dvomil. Navzlic njenemu h ladnemu obnašanju je vendarle opazil, da se je zanimala zanj. Dobro je opazil, kako je vplivalo na njo, ko ji je povedal, da ni niti zaročen, niti poročen. Zato se je mogel zopet poln upan ja vprašati, zakaj je tedaj ftala pod njegovim oknom. Morala je ravno tako hrepeneti za njim, kot je sam hrepenel za njo. (Dalje prihodnjič.) nji zločin Marinosa pomilo-da bo tako poslanec osvobojen, nato pa naj Marinosa znova primejo in za pro. Toda kralj ni hote] podpisati kaznjeinVve prošnje za pomilostitev. Z;,to je vlada sklenila, da bo s silo nastopila proti Marinosu. Pre«' kaznjenčevo celico so po-d:,vi!i strojno puško, čeprav so se ln-li, da bo Marinos poslanca res ustrelil. To se j<» »rodilo zv. d -i ^i more ka vn jenec v Valilnici omisliti nabasan rr-vol ver. ki se je v vasi razvila, sta gos tilničar in lastnik kamnoloma prav za prav nedolžna. Svoj spor sta že davno poravnala in brez njune krivde se vaščani še vedno prenirajo in pretenavaio. Val -nvraŠtva bi rada ustavila a ne vesta kako. Naročitr sr vn "fif'i.c No m ti a tinjvrčji slnrmulci dvrrvilr ZAružfin\h rlrZaruT. + * tužniin -tra — Naznanilo in Zahvala wbi nazn:injniiio. «1 tam je l*il |K«prt'l> v Brooklyn 11a ixikoiviliii^* sv. Tnijlir. I^'iw hrnla vsem, ki ste darovali vence in vja sv. maše in vsem. ki ste jo jiriš".i kropit 111 ,is,s tolažili v težkih urali in vsem. ki ste str udeležili jMigrel«!. Ti pa ne|Mizahljena lieerka in sestra. itoT-ivaj v miru in lalika naj Ti ho zemlja. '»h, kak* strinjajo solzh-e tam jKieivajo ki>S«'i(t? ua »»leni j;rol>ek se naš«» ljul»e hiVrklce. Kakor roža je cvetela v cvetju jo je smrt nam vzela, zdaj |*a v raju tam se vw«eli in v raju spet se 1m»uio videli. Za njo žalujejo: JOHN in BARBARA PIRNAT, starši; JOHN, FRANK in LEO, bratje. South Xorwalk, l«' plaeano riaroeiiino. 1'rva številka pomeni inesee, drujra dan in tretja p" leto. I »a nam prihrani,«* iie|M«irelme^a delji in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravoeasiio p ravnati IVsljile u;iro«'nino naravnost 11am ali jo I m plavajte našemu /.astopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmcl 74istn|>ikov. kojih imena so tiskana v. deWlimi erkanii. ker so upravičeni obiskati tudi dru^e naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Frunrtsc*!, Jarob Laushin <>: 1'ueldo, lVter Ctilin. A. SaftlČ Walscubur;;, M. J. Bayuk INIHANA : Indianapolis, Fr. Zupančič. ' LLIN'OlS: Chiea^o. J. Bevčič. J. Lukanlcb Cicero. ,J. Fabian (Chicago, Cicco Id Illinois) Jc.Iiet, Mar.v Bambicb La Sa'le, J. Sjielieh M;iseoii»;ih. Frank Au^ustiu Nortii Chicago, Joe Zelene KANSAS: fiirard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplrec S t ever, J. Cerne (Za Pennsvlvai.ia, W. Vn. in Maryland) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Cliisholm. Frank GouSe Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Lotii«t GonSe Gilliert, I^niis Vessel Ilibbing, John PovSe Vir^ina. Frank Hrvatich MONTANA: Roundup. M. M. Pa 1.Ian Washoe. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Brolle v Havre 17. junija: Heretikaria v Cherbourg Manhattan v Ilavr* 20. junija: Europa v Bremen Vu'eania v Vrst Chump,ain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: Lafayette ▼ Havre Rex v Genoa Aqultaula ▼ Cherbourg 'dO. junija: Normandle v Haw 1. JuJlja: Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Chernourg 3. julija: lie de Fr«nnte di Savola f n, Anton Ij»avee Conemaueh, J. Brezovee Coverdale in okolh-a, M. Rupnik Ex[Mirt, Ixiuis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin In Fran* Blodni kar Greensburg, Frank Novak Barlierton. Frank Troha Johnstown, John Pc»lHiitz Krayn, Ant. TauŽelj Luzerne, Frank Balhs'h Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Srhifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, Went Allis, Fr. Skok ShelKiygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Ixiuis Taurhar Diamondville. Joe Rolich v Havre t Havre Normandie 15. julija: Manhattan 16. julija: Aquitania t Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex t Genoa 23- julija: Europa t Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: A^uleanla r Trst 29. julija : Queen Msry t Cherhonrg WftRhineton v Hurr* Knjigo "NASI NAJLEPŠI KRAJI" smo vsem, ki so bili do nje u-pravičeni, odposlali. V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod stane $1.— Vsak zastopnik izda potrdilo ca svo K N IIGARNA to, katero Je prejel. Zastopnike topi« MAnAnAU priporočamo. GLAS NARODA UPRAVA "GLAS NARODA" 216 W. 18 ST., NEW YORK