Št. 4 (1902) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 23. januarja 1966 Cena: 60 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
|
*
i i
YU ISSN 0416-2242
POČITNICE PRED VRATI
DOLENJSKA, POSAVJE — Se danes in jutri, potem pa se zimske počitnice začno tudi za učence osnovnih in srednjih šol v dolenjski in posavski regiji. Kaj bodo tisoči šolarjev počeli naslednja dva tedna, je seveda povsem njihova stvar. Ponekod so poskrbeli, da učencem med počitnicami ne bo dolgčas. V novomeškem kinu bodo n.pr. vrteli program izbranih filmov za mladino. Takoj po vrnitvi v razrede oziroma že 10. februarja bodo v mnogih šolah, predvsem v osnovnih, kulturni dnevi, posvečeni slovenskemu kulturnemu prazniku.
Zdrknili več klinov navzdol
Občine širše Dolenjske so na lestvici narodnega dohodka za leto 1984 nazadovale — z izjemo Krškega in Kočevja — Krško prvo, Brežice zadnje
Komaj verjetno se sliši, toda statistični podatki nedvoumno kažejo, da ima na našem območju Posavje najbogatejšo in najrevnejšo občino, ki živita ena ob drugi. Prva je občina Krško, ki s 646.875 dinarji narodnega dohodka na prebivalca zavzema zavidljivo 4. mesto med slovenskimi občinami, druga pa občina Brežice, ki z 252.305 dinarji pristaja na komaj 59. mestu.
1. FEBRUARJA DRAŽJE STANARINE
ČRNOMELJ — Skupščina tukajšnje samoupravne stanovanjske skupnosti je sredi januarja sprejela 43-odst. povišanje stanarin in najemnin, ki bo začelo veljati 1. februarja. Delegati so to povišanje, ki je bilo enotno v vsej Sloveniji, sprejeli brez pripomb, saj se v Črnomlju že dolgo borijo za ekonomske stanarine, ki pa s tokratnim dvigom cen nikakor še niso dosežene. V stanovanjski skupnosti se zavedajo, da bo la podražitev — plačati bodo morali °d 1.200 do 1.700 dinarjev več — prizadela socialno šibke družine, vendar najbolj ogrožene lahko zaprosijo za subvencijo stanarin pri skupnosti socialnega skrbstva.
ARTIČE PRED GLOBOKIM IN BREŽICAMI
ARTIČE — Na ponedeljkovem občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu« je sodelovalo 8 ekip, z vsake šole po eno. Prvo mesto so osvojili Artičani, za njimi so se uvrstile ekipe Globokega, Brežic in Dobove. Vse so bile odlično pripravljene. Pomerili sta se tudi ekipi otroškega vrtca iz Brežic in Artič, vendar ne za oceno. Obe sta dobili nagrado. V minulem šolskem letu je bilo vključenih v prometno vzgojo 980 otrok iz osnovnih šol in vrtcev, kolesarski izpit pa je uspešno opravilo 421 učencev.
KONCERT ZA DESETLETNICO
BREŽICE — V soboto, 25. januarja, ob 17. uri bo slovenski narodni ansambel Tonija Hervola iz Brežic nastopil v prosvetnem domu >n tako obeležil svoj desetletni jubilej. Na koncertu bo sodeloval humorist Toni Gašperič, igrala bo godba na pihala iz Loč, zapel pa bo tudi ženski nonet iz Dobove.
ROCK KONCERT V DISKO KINU
METLIKA — V metliškem disko kinu bodo poslej spet redno prirejali tudi koncerte raznih skupin. Mladi s> bodo prizadevali, da bodo taki koncerti vsaj enkrat na teden. Prvi ho to soboto, 25. januarja, ob 21. Uri, in sicer bo nastopila rock skupina Paraf z Reke. Pred tem pa se bo Predstavila metliška plesna skupina Top univerzum.
Podatki se nanašajo na 1984. leto, saj statistika menda ne zmore hitreje zračunati teh številk, o katerih so tako in tako deljena mnenja, češ da so občine premajhne primerjalne enote in da objavljanje bolj razburja kot koristi. Kakorkoli: narodni dohodek kot novo ustvarjena vred-
9 Iz razpredelnice je razvidno, da so v letu 1984 na lestvici nazadovale vse naše občine, z izjemo Kočevja in Krškega, ki je obdržalo že v letu 1983 osvojeno 4. mesto. Zanimiva je tudi primerjava z letom 1982, ko je bilo Krško sicer še na 12. mestu, so bile pa zato druge občine bolje uvrščene, zlasti Trebnje in Črnomelj. V celoti gledano, bi lahko rekli, da po narodnem dohodku sodeč, zadnja leta naše regije sorazmerno zaostajajo, o tem pa bi kazalo narediti temeljitejšo analizo, da bi natančneje vedeli, pri čem smo.
nost je in bo ostal eden temeljnih' meril za gospodarsko razvitost in zanimiv primerjalni kazalec, četudi ima svoje pomanjkljivosti.
Če se povrnemo k občinam širše Dolenjske, ki jo pokriva naš list, so se občine takole odrezale. Krško z
jedrsko elektrarno je, kot rečeno, daleč pred vsemi na 4. mestu v Sloveniji, Kočevje s 478.452 dinarji 17. (leta 1983 le 24.), Ribnica s 442.957 dinarji 24(16.), Novo mesto s 435.467 dinarji 27. (leta 1983 še 15.), Metlika s 423.236 dinarji 29. (20.), Črnomelj s 350.048 dinarji 43. (42.), Trebnje z 286.438 dinarji 51 (50.), Sevnica z 254.391 dinarji 58. (55.) in kot zadnje Brežice — 59.
(53.). Vseh slovenskih občin je 65.
Kot se vidi iz razpredelnice, je najbolj, kar za 12 mest, nazadovalo Novo mesto za njim pa Metlika, najbolj (in edino) pa se je po lestvici slovenskih občin v letu 1984 pomaknilo naprej Kočevje. Značilno je tudi, da so precej nazadovale občine, ki imajo v sestavi svojega gospodarstva pomembnejši delež kmetijstva, kjer se zaradi Škarij cen počasneje povečuje narodni dohodek. To utegne še bolj priti do izraza pri izračunu za lansko leto, za potrditev te napovedi pa bo treba spet počakati — eno leto. m. LEGAN
JLa
n
lah- 1
BERITE DANES
na 3. strani:
• Špekulacija ko dosti stane
na 5. strani:
• Štrajka ni bilo, zaplet pa
na 6. strani:
• Ukrep pet minut pred dvanajsto
na 7. strani:
• Pomanjkanje denarja zaprlo kulturni dom v Kostanjevici
na 8. strani:
• Pisma in odmevi
na 9. strani:
• S figo v žepu ali ne, to je vprašanje
na 10. strani:
• Avto praznuje stoletnico rojstva
na 12. strani:
• Krvav davek meglenega jutra
na 13. strani:
• Dvojna zmaga kolesarjev Krke
na 20. strani:
• Hladnokrvno ustrelila spečega moža
NA GORJANCIH SNEG, V DOLINI POMLAD — Takšno zimsko razpoloženje je bilo minuli konec tedna pri Gospodični na Gorjancih. Na smučišču pri Pionirjevem domu je bilo 20 do 30 cm steptanega snega, ves dan pa je obratovala tudi vlečnica. (Foto: J. Pavlin)
Na sejmu Moda 86 izstopajo barve in drzni modeli
Opazno zastopani kre-atorji Dolenjske
LJUBLJANA — V nedeljo, 19. januarja, so na Gospodarskem razstavišču odprli letošnji sejem Moda 86, na katerem imajo vidno mesto tudi konfekcionarji Dolenjske in Posavja.
Na letošnjem, 31. tovrstnem sejmu razstavlja 450 proizvajalcev iz vse Jugoslavije, najbolj množično pa je zastopana konfekcija. Sejem je z otvoritvenim nagovorom svečano odprl Vlado Klemenčič, zvezni sekretar za finance, poslovnežem pa so na posebni modni reviji predstavili tudi nekatere najboljše dosežke letošnje sejemske ponudbe.
V okviru sejma, ki bo letos trajal le tri dni, se je zvrstilo tudi več strokovnih srečanj, do zaključka redakcije pa še niso bile znane odločitve žirije, ki podeljuje -najvišjo sejemsko nagrado — ljubljanskega zmaja.
Kot je že običaj, spremljata sejem tudi popoldanska in večerna modna revija, na katerih so prav tako dobro zastopani proizvajalci in kreatorji širše Dolenjske. Sejemski in revijski modeli so letos šokantni, posebno še po živopisa-pih in drznih barvah, očitno pa je predvsem mladim nova moda zelo všeč.
Širše bomo o letošnjih modnih tendencah in sejemski ponudbi poročali prihodnjič, omenimo pa naj še, da je imel Novoteks že prvi sejemski dan razglasitev nagrad za najboljše amaterske mlade krea-torje, , ki so se udeležili TEENS natečaja in da seje tudi že prvi dan na malih Labodovih modnih revijah trlo obiskovalcev.
R. BAČER
Labodova skladišča so prazna
V Krki presegli vse načrte
Zelo uspešno lansko poslovanje novomeške tovarne zdravil — Največji dosežek: ____za	več	kot	30	odstotkov	večji	izvoz	—	Rezultati	niso	naključni
LJUBLJANA — Novomeška tovarna zdravil Krka je lani poslovala nadvse uspešno. Predsednik poslovodnega odbora Krke Miloš Kovačič je na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Ljubljani povedal, da je Krka bistveno presegla vse v začetku leta zastavljene načrte, tako tiste na domačem trgu kot izvozne. Za enega glavnih uspehov lani pa v Krki štejejo za več kot 30 odstotkov večji izvoz, na račun katerega so boljši tudi drugi kazalci poslovanja.
Krka je lani ustvarila 46 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je dvakrat več kot leto poprej. Od tega je kar 55 odstotkov zaslužila s prodajo na tujih tržiščih. Dokaj ugodna je tudi sestava izvoza, saj je Krka ustvarila s prodajo na konvertibilnih trgih kar okrog 62 odstotkov deviznega zaslužka, 38 odstotkov pa s prodajo na klirinške trge. Precej je tudi zmanjšala uvoz in tako ji je uspelo ustvariti kar okrog 35 milijonov dolarjev presežka v zunanjetrgovinski bilanci. ,
Takšni rezultati seveda niso naključni, ampak sad nekaterih lani še posebej domišljenih ukrepov. V Krki je tako lani uspelo dvigniti storilnost, saj so dosegli 8 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje brez bistvenega zaposlovanja. Pomembno vlogo je v tem igralo tudi spod-budnejše nagrajevanje. Osebne do-
hodke so lani povečali za 112 odstotkov, povprečje pa je sedaj v Krki 58.800 din. Del osebnega dohodka so mesečno določali na osnovi neposrednega delovnega učinka, posebej so nagrajevali nove projekte oziroma nove izdelke, pa
9 Dobra izbiro, njen razvoj, kakovostno proizvodnjo, izvoz so v Krki zapisali tudi v letošnje načrte. Poskušali bodo še povečati presežek v devizni bilanci — računajo s 40 milijoni dolarjev, pri čemer je jasno, da bodo morali vse napore usmeriti v povečanje izvoza. Seveda pa takšno povečevanje izvoza kot doslej brez novih naložb ne bo več mogoče. Nekaj rezerv je predvsem še v kozmetiki pa v izolacijah, medtem ko bodo v farmacevtiko že letos prednostno vlagali, ker je povsem »zasedena«.
tudi inovacijsko dejavnost. Veliko je pomenila tudi posebna skupina za poslovanje v pogojih inflacije, ki je
SATINIRANI PAPIR TUDI IZVOZILI
KRŠKO — V krški tovarni »Djuro Salaj« papirničarji občasno poskusno izdelujejo satinirani papir. Ta boljši papir morajo dodatno gladiti, da je belina večja in da tiskarska barva ne prebija. Papirničarji so zadovoljni, ker jim je uspelo vzpostaviti enotedensko neprekinjeno proizvodnjo satiniranega papirja: 280 ton tega papirja so naredili za Poljake, 100 ton pa za domači trg.
tekoče spremljala vse denarne tokove in zaloge. Z njenim delom jim je n. pr. uspelo precej zmanjšati tudi posojila za obratna sredstva. Posebna pozornost pa je bila seveda, kot že doslej, posvečena kakovostni proizvodnji in dobremu izboru izdelkov.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
ZAČELA SE JE POLITIČNA ŠOLA
ČRNOMELJ — Sredi januarja je predsedstvo občinskega komiteja ZK Črnomelj začelo z 80-urno občinsko politično šolo, na kateri predavajo predvsem domači predavatelji, obiskuje pa jo 24 slušateljev. Program je prilagojen občinskim razmeram, novost pa so študijske mape, ki so dobrodošel pripomoček pri študiju. Šola bo končana predvidoma v začetku marca. Hkrati poteka dopisna šola marksizma — splošni program, ki jo obiskuje 14 slušateljev iz črnomaljske občine, trije pa so na 3-mesečnem seminarju teorije in prakse marksizma, ki poteka v Novem mestu in je namenjen pretežno neposrednim proizvajalcem.
V proizvodnjo uvajajo računalnik, posodobljena pa bosta tudi tozda Trebnje in Idrija
NOVO MESTO — »Letos moramo v izvozu iztržiti 2,50 milijarde dinarjev, naša skladišča izdelkov pa so že tako prazna, da tudi na vsakoletnih razprodajah ne bomo imeli kaj prida ponuditi,« pravi glavni direktor Milan Bratož.
V Labodu ugotavljajo, da so večino zastavljenih nalog v iztekajočem se srednjeročnem obdobju uresničili. Predvsem se je izkazala pravilna odločitev: preusmeriti proizvodne programe, tako da bo vse manj moških in vse več ženskih izdelkov. »Najbolj smo povečali proizvodnjo ženskih bluz in jih spravili na visoko modno in kvalitetno raven. Pri izboljšavi kvalitete pa imajo važno vlogo kadri. V začetku tega obdobja smo imeli 8 štipendistov, zdaj jih imamo 263. Mislim, da ta podatek zgovorno kaže našo usmeritev.«
Po besedah direktorja Bratoža so tudi pri kooperacijskih poslih dosegli kvalitetne spremembe. Prej so imeli po državi 15 kooperantov, zdaj imajo samo 4, a naredijo skoro enake količine izdelkov. Odnosi z njimi pa so prešli na raven sporazumov o združevanju dela in sredstev.
Zadnja leta je Labod skoro vsa razpoložljiva sredstva namenjal zamenjavi strojev v proizvodnji in izboljšavi tehnologije. Vsako leto so za okrog 12 odstotkov povečevali fizični obseg
9 Letos bo pri Labodu največja sprememba v tem, da bo začel delati v Novem mestu procesni računalnik. V hiši ga že imajo, kadri pa so trenutno na šolanju v Franciji. Posodobitev proizvodnje bo še nadalje pobirala investicijski dinar, kljub vsemu pa se gradnjam ne bo več mogoče povsem ogniti. V Trebnjem in Idriji bodo tovarni adaptirali, predvsem likalnice, kjer so delovni pogoji zelo slabi.
izvoza, lani pa so tovrstni posli dali že 732 milijonov dinarjev iztržka, čeprav načrtovani posli z Libijo stojijo. Presenetljiva pa je direktorjeva izjava, da Labod nima zalog gotovih izdelkov in da kljub domala astronomskim cenam nekaterih najbolj kvalitetnih bluz, kostimov, plaščev v Beogradu prodajo vse. Še več bi prodali, če bi imeli.
Minulo leto štejejo v Labodu za dokaj uspešno, saj je bil celotni prihodek za 64 odst. večji kot leto prej, čisti dohodek v znesku nekaj nad 2 milijardi dinarjev pa je porasel za 92 odstotkov. Zadnja leta uspešno krepijo lastne sklade, osebni dohodki zaposlenih pa so decembra lani znašali malo čez 45.000 dinarjev. V kratkem bo še poračun.
R. BAČER
..a	'|§§S
i M
Darujte v sklad za drage medicinske instrumente!
VESELJE ZA BOLNE OTROKE — Dramska skupina tovarišic iz novomeških vrtcev je v petek dopoldan za kratek čas zbrisala bolečino iz obraza otrokom na pediatričnem oddelku novomeške bolnišnice. Otroci so z naj-vH5jim zanimanjem spremljali igrico Mojca Pokrajculja in na koncu skupaj s tovarišicami tudi zapeli. (Foto: J. Pavlin)
Danes in jutri bo oblačno vreme s padavinami, najprejj dež in kasneje sneg, v soboto pa se bo vreme spet izboljšalo.j
Ob nekem trpkem pismu
Anonimk, nepodpisanih pisem, načeloma ne objavljamo. Naj bo tokrat izjema prispevek »Psi lajajo, karavana gre dalje« (Pisma in odmevi, 8. stran) — zaradi trpkega pripisa, ki gi navajamo v celoti: »Upam, da boste razumeli, zakaj ne morem biti podpisan s celim imenom, živim pač v Kočevju, kjer je to zelo zelo nevarno.« Da ne bomo krivični: ni Kočevje edino, od koder prihajajo taka pisma, ki so morda znak strahopetnosti, zagotovo pa so izraz razmer, v katerih ljudje živijo. V resnični demokraciji človek za javno izrečene ali zapisane (kritične) besede ne sme trpeti posledic. Če nima prav, naj njegove napačne trditve pobijejo argumenti in zanika resnica, h kateri naj bi vsi težili. Resnica, ki bi se izčistila iz strpnega, odkritega in svobodnega dialoga ter boja mnenj. Časopis naj bi omogočil in pomagal gladiti to mukotrpno pot, odprlo za vsakogar, ki bi rad stopi! nanjo. Tako si v uredništvu zamišljamo odprtost Dolenjskega lista kot tribune svobodnih ljudi. Poudarjamo »svobodnih«. zakaj človek je kot etično bitje svobodno bitje. Brez svobode ni odgovornosti in ni etičnosti, pravi dr. Anton Trstenjak v svoji zadnji knjigi Človek, bitje prihodnosti.
M. LEGAN
V Kočevju določeni kandidati
S skupne seje SZDL in sindikatov — Kandidati za odgovorne dolžnosti so v ________glavnem	preizkušeni kadri — Oceniti bodo samoupravljanje
KOČEVJE — Možni kandidat za predsednika občinske skupščine Kočevje je Stane Letonja (zdaj predsednik občinskega izvršnega sveta), za podpredsednika OS Rudi Gruden in Danilo Škulj, za predsednika občinskega izvršnega sveta Dušan Popovič, za podpredsednika IS pa Jože Lindič in Vlado Prebilič.
lahko
O tem so razpravljali na skupni seji OK SZDL in OŠ Zveze sindikatov. ki je bila 20. januarja. Na tej seji naj bi razprav ljali tudi o drugih možnih kandidatih za odgovorne dolžnosti v občini (delegati v DPZ in vodilne dolžnosti skupščin SIS), za kar je pripravil predlog oz. -ožji izbor« svet za organiziranost, razv oj in kadrovska vprašanja pri OK SZDL. Imena so bila na seji lepreb-
Rešitev v izvozu
Manj zanimanja za izdelke sodraškega tozda Inlesa
SODRAŽICA — Razvojni načrti Inlesovega tozda v Sodražici so bili v dokumentih razvoja občine bolj slabo obdelani. Krajani se sprašujejo. zakaj, in hkrati ugotavljajo, da sodraški tozd Donina lepo nipre-duje.
Direktor Inlesovega tozda Janez Novak nam je pov edal, da je bil razvoj njihov ega tozda pomotoma izpuščen in dri bo vnesen zdaj. Pov e-dal je. da je. podobno kot večina lesne industrije, tudi njihova tovarna v težavah. Kupna moč prebivalstva je padla, zato so se že lani začeli preusmerjati v tako proizvodnjo, ki je zanimiva za izvoz. Z izvozom pa dosegajo slabše cene in je zalo tudi ekonomičnost poslovanja slabša.
Poudaril je. da načrtujejo spet investicije v novo tehnologijo, ki bo omogočila še v ečjo proizvodnjo, in to predv sem za izvoz, ugodno pa se bo to odrazilo tudi pri proizvodnji za domači trg. Na vprašanje, kje bovlo dobili denar za jjivesticijo. saj sami očitno zaradi težav nimajo dovolj denarja, je odgovoril, da bodo združili sredstva v okviru delovne organizacije in občine, računajo pa tudi na mednarodno posojilo tujega partnerja.
J. P.
rana in gotovo si ni nihče vseh zapomnil. Omenimo naj še misel sekretarja P OK ZK Rudija Orla: »Današnji predlog ne pomeni kadrovske kuhinje in zapiranje v ozke kroge... V demokratični razpravi, v kateri bodo upoštevana vsa načela
V METROPOLU CENEJŠA KOSILA
NOVO MESTO — V novomeškem hotelu Metropol so za redne goste pripravili novo ugodnost. Ponujajo namreč cenejša abonentska kosila, in sicer po 450 din, študentsko abonentsko kosilo pa stane 400 din. Enako ugodnost ponujajo tudi v gostišču na Loki. Vsak četrtek, petek in soboto zvečer pa imajo v Metropolu tudi glasbo »v živo«. Igra ansambel Cof. Vabljeni!
humanosti in pravičnosti, bo I sodeloval še vsak...«
Sprejeli so operativni načrt obravnave »Kritične analize delovanje političnega sistema socialističnega smaoupravljanja«. Delovna skupina v sestavi Rudi Orel. Alojz Petek. Peter Sobar. Alojz Šešek. Mil ica Dimitrijev ič. Jože Novak in Tanja Svetličič je zadolžena, da pripravi oceno posameznih delov političnega sistema socialističnega samoupravljanja s predlogi nujnih sprememb za učinkovito delovanje političnega sistema.
J. P.
IZVOLJENO VODSTVO
TREBNJE — Na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje, ki se je sestal v novi sestavi pretekli teden, so izvolili tudi predsednika in podpredsednika sveta ter sekretarja. To dolžnost bodo še naprej opravljali Jana Petrovac. Ivan Vovk in Stane Novak.
Tudi Ribničanje izstopili
Po zgledu Kočevja tudi v Ribnici izglasovali sklep, da odstopajo od soustanoviteljstva Dolenjskega lista
RIBNICA — Na skupni seji OK SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov 15. januarja so prisotni delegati z večino glasov sprejeli predlog predsedstva OK SZDL, da odstopajo od soustanoviteljstva Dolenjskega lista.
Dosedanji sekretar OK SZDL Stane Kromar, ki je tudi glavni urednik občinskega glasila Rešeto, je v uvodu pojasnil, da je decembra OK SZDL Kočevje odstopila od soustanoviteljstva Dolenjskega lista, ker ne more zagotoviti sredstev za sofinanciranje in ker je kočevska občina v vseh ozirih bolj povezana z ljubljansko kot z dolenjsko regijo.
Zaradi enakih vzrokov predlaga odstop tudi predsedstvo OK SZDL Ribnica, ki je o tem obvestilo kot je dejal S. Kromar, vse predsednike krajevnih konferenc SZDL in osnovnih organizacij sindikata, oni pa so se s tem predlogom strinjali. O tem so obvestili
ljubljansko
pismo
Za inflacijo nimamo izgovora
Najbolj nas tepeta neodgovornost in opor-____________tunizem__________
LJUBLJANA — Zvezni izvršni svet je že lani novembra pripravil dokaj zajetno poročilo o uresničevanju prvega obdobja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Iz njega je razvidno, da je inflacija dobila vznemirljive razsežnosti, medtem ko je gospodarska rast dejansko obstala. Življenjska raven Jugoslovanov še naprej upada, čeprav je industrijska proizvodnja na-rastla, ustvarili pa bomo tudi presežek v plačilni bilanci s tujino. Vse to pomeni, da ne uresničujemo glavnih ciljev in nalog ekonomske politike. Sedanjih neugodnih gospodarskih razmer in škodljivih pojavov in teženj v družbi ni mogoče kar naprej opravičevati z objektivnimi okoliščinami. Dejstvo je. da zamujamo pri sprejemanju številnih nujnih sklepov, še posebej ukrepov protiinflacijske narave, med drugim tudi zaradi odpora proti njim, mnogih že sprejetih sklepov pa ne uresničujemo.
Delegati zbora republik in pokrajin so v razpravi o prvih učinkih uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ugotovili, da poročilo ZIS ne vsebuje temeljne analize pravih vzrokov za neure-sničevanje zastavljenih ciljev, čeprav bi bila prav takšna analiza izredno pomembna v času, ko sprejemamo novi srednjeročni načrt SFRJ.
Največ težav, s katerimi se ubadamo, nastaja zato, ker v sistemu, ravnanju, pa tudi v materialnih odnosih še vedno nismo odpravili globokih korenin inflacijskega načinu gospodarjenja. Izvoz je še vedno majhen, ne zadostuje niti za zadovoljitev naših najbolj nujnih
potreb, še manj pa za naše ambicije v okviru strategije nadaljnjega razvoja države. A vedeti moramo tudi. da smo se stabilizacije lotili z velikim primanjkljajem v zunanjetrgovinski menjavi. Naše gospodarstvo pa ima kljub temu že tretje leto zapored za naše razmere precejšen plačilni presežek v trgovanju s tujino. Naše gospodarske razmere so še vedno težavne, nestabilne, pa vendar že drugačne kot so bile, takšne, ki obetajo izhod iz krize — če ga bomo znali poiskati.
Zato pa so toliko'bolj vznemirljivi podatki o finančnem položaju gospodarstva, katerega delež v dohodku se je v zadnjih letih zmanjšal za natanko 8 točk. Dosegli smo tudi spodnjo dopustno mejo upadanja osebnih dohodkov. Tako je več kot očitno, da so učinki slabega in neučinkovitega gospodarjenja razvrednotili ugodne rezultate zaradi zmanjšanja osebne porabe. Ozdi tako ne bodo mogli več dolgo nositi bremena izrazito omejevalne ekonomske politike.
Nekaj pomembnejših uspehov smo dejansko dosegli samo pri izboljšanju zunanje likvidnosti. Izboljšali smo tudi preskrbo trga in deloma zmanjšali porabo. Ob tem pa spet ne moremo spregledati dejstva, da je dinar v zadnjih treh letih devalviral za 350 odstotkov, kar pa ni spodbudilo rasti izvoza, nasprotno, pospešilo je inflacijo.
Poglavitne bolezni naše družbe so še vedno neodgovornost, oportunizem, korupcija, kriminal in sebičnost interesov posameznih birokratskih skupin, ki se zbirajo v vseh republikah in pokrajinah, ki delajo kompromise in ki so poglavitni nosilci odpora proti stabilizacijskemu programu, čeprav se pred javnostjo predstavljajo kot borci zanj. Te bolezni so tudi glavni vzrok za vse naše težave, kot so dolgovi, izgube, napake pri investiranju, inflacija, pojavi nacionalizma itn. Administracija se je navadila dobro živeti neglede na razmere v družbi.
Vse kaže, da bo zato ostala osrednja naloga subjektivnih sil tudi v prihodnje — odločen spopad in boj z inflacijo. Tej nalogi bo treba podrediti vse dejavnosti: ekonomsko politiko v celoti, vse gospodarske ukrepe, pa tudi celotno družbeno aktivnost.
VINKO BLATNIK
tudi vse soustanovitelje Dolenjskega lista.
Glavni urednik Dolenjskega lista Drago Rustja je v razpravi med drugim poudaril, da ribniška občina gospodarsko dobro stoji in da sofinanciranje Dolenjskega lista zanjo ne bi smelo biti preveliko breme. V občini Ribnica ima Dolenjski list 556 stalnih naročnikov, kar je v primerjavi z drugimi časopisi gotovo največ. Na leto pride v občino torej 27.800 izvodov Dolenjskega lista, anketa pa je pokazala. da vsak izvod preberejo v
• Zaradi izstopa OK SZDL Kočevje in Ribnica iz kroga ustanoviteljev Dolenjskega lista so se zadnji petek v Kočevju sestali predstavniki kočevske in ribniške občine, ljubljanske in dolenjske regije ter Dolenjskega lista. Vsestransko so skušali razčleniti vzroke, ki so botrovali izstopu, v ospredju pa je bilo vprašanje nadaljnjega obv eščanja v omenjenih občinah prek Dolenjskega lista. Četudi je odločitev o izstopu dokončna, bo Dolenjski list zaradi številnih naročnikov v obeh občinah še naprej skladno s svojo temeljno vsebinsko zasnovo poročal o življenju in delu tamkajšnjih ljudi.
povprečju po štirje ljudje. Tako razširjenemu sredstvu informiranja se ne bi kazalo odpovedati, saj je OK SZDL dolžna skrbeti (vsebinsko in materialno) za obveščanje za svojo občino. Z odpovedjo soustanoviteljstva se bo vodstvo SZDL odpovedalo redni tedenski vezi z občani prek Dolenjskega lista.
S. Kromar je nato pojasnil, da ne gre za kratenje obveščanja ribniškim občanom, ker bo to organizirano prek ljubljanskega Dnevnika. V razpravi je bilo nato ugotovljeno, da je Dnevnik republiško glasilo, da izhaja vsak dan in da je zato za naročnike tudi občutno večje finančno breme kot tednik Dolenjski list. Razpravljalci so podprli predlog predsedstva OK SZDL vendar so nekateri le vprašali: »Če bi vsakemu prejemniku Rešeta poslali položnico, koliko bi bilo naročnikov nanj?« »Zanima me. kolikšni so stroški z obveščanjem, in to ne le z Dolenjskim listom?« Jože Košmrlj iz Sodražice pa je razmišljal tudi tako: »Sem za dobro, vsestransko in neprikrojeno ljudsko napisano informacijo...«
J. PRIMC
Učitelji nezadovoljni zaradi plač
Rešitve še niso našli, pač pa so jih na aktivu učiteljev — komunistov nekaj nakazali
RIBNICA — Do nezadovoljstva prosvetnih delavcev in njihovega odprtega pisma je prišlo predvsem zato. ker osebni dohodki v šolstvu zaostajajo, in to zaradi .omejene skupne porabe. To so ugotov ili na sestanku aktiva komunistov — prosvetnih delavcev občine Ribnica 13. januarja.
Nadalje so prosvetni delavci ugotovili, da do tako imenovane prednosti na področju izobraževanja v zadnjih treh letih v praksi ni prišlo, saj sc delež šolstva v skupni porabi ni povečeval. To povečevanje sredstev /a izobraževanje na račun drugih SIS praktično niti ni možno, saj bi potem one zašle v hude težave.
Zaradi pomanjkanja denarja za izobražev anje so predlagali, naj bi priprav tli poseben samoupravni sporazum. po katerem bi gospodarstvo prispevalo iz dohodka določen odstotek sredstev za obnovo šolskih objektov. V ta namen zbirajo sicer sredstv a tudi že s samoprispevkom, vendar ugotavljajo, da bo tako zbranega denarja nekajkrat premalo. Menijo, da bi za ta namen lahko prispevale tudi SIS materialne proizvodnje, ki imajo več denarja. Pri tem so omenili samoupravno stanovanjsko skupnost in druge.
Predlagali so tudi. naj bi vse tri osnovne šole v občini (Ribnica. Sodražica. Loški potok) imenovale nekatere skupne organe za razreševanje zadev. ki so pomembne za vse tri šole. Jako bi ena izmed komisij pripravila izhodišča za srednjeročni plan in ocenila vrednost programov. Druga bi izdelala merila za nagrajevanje delavcev v prosveti, ki naj bi bila taka. da bodo sprejemljiva za kolektive vseh treh šol. Pri tem bi morala tudi oceniti, če so razlike v izplačanih osebnih dohodkih med posameznimi šolami upravičene ali ne.
Menili so tudi. da je potrebno pogosteje sestajanje samoupravnih organov SIS za izobraževanje, pa tudi aktiv komunistov — prosvetnih delavcev naj bi se sestajal takoj, ko pride do zapletov, in ne s tolikšno zamudo.
J. PRIMC
DOLENJSKI LIST
OGLAS V
DOLENJSKEM
LISTU —
ZANESLJIV
EKONOMSKI
USPEH
Dolenjski list je najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin in izhaja v 29.000 izvodih.
Vse informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto.
r
24-006
KEK0 je srečno prebrodil
Žužemberška Iskra bo izvažala opremo in tehnologijo — Posli s Sovjetsko zvezo so obetavni! _
ŽUŽEMBERK — »Leto 1985 je bilo za Iskrino tovarno Keko krizno obdobje, v letošnjem letu pa smo že toliko na boljšem, da bo izvoz navrgel čez 3 milijone dolarjev,« pravi mag. Dušan Lavrič, direktor tovarne.
lik pred iztekom minulega leta sklenjeni posel s Sovjetsko zvezo pomeni za kolektiv žužemberške Iskre ne le prodor v izvoz, ki se je sicer vse leto zatikal, ampak znaten korak v kvaliteti izvoznih poslov. V letošnjem letu jc že sklenjena pogodba za prodajo opreme in tehnologije za proizvodnjo večslojnih kondenzatorjev v vrednosti 1.4 milijona dolarjev. Tak posel pa bo po dogovoru trajal vse do leta 1990. V okviru celotne Iskre je Keko eden prvih tozdov.' ki jim je uspelo na tujem prodati znanje in tehnologijo, ne le izdelke. Hkrati pa ima s kupci v Sovjetski zvezi tudi že pogovore za prodajo keramičnih kondenzatorjev, od ieia 19X7 dalje pa bi ta prodaja dala vsaj 2 milijona dolarjev iztržka.
Po besedah magistra 1 avriča imajo za leto 19X6 že preko 80odst. planskih zmogljivosti razprodanih in trdno
računajo na mnogo uspešnejše leto tudi v poslovnem smislu. S tem v zvezi bodo predvsem povečali osebne dohodke zaposlenih, ki so lani zaradi slabših rezultatov zaostajali za večino tozdov v Iskri, sploh pa niso sledili podražitvam. V kolektivu že vedo za geslo: ob koncu prvega trimesečja letos ne bo imel nihče manj kot 50.000 din zaslužka!
V letošnjem letu bodo tudi za 35 odst. povečali obseg proizvodnje, izvozili bodo za več kot 3 milijone dolarjev, kar je trikrat več kot leta 1985. od tega pa jc za 2.5 milijonov dolarjev poslov že sklenjenih.
Brž ko so se izkopali iz najhujših težav, že snujejo napredek tudi za naslednja leta. »Računamo, da bi postopno začeli osvajati proizvodnjo keramičnih substratov, kar bo bistveno pocenilo proizvodnjo in za polovico zmanjšalo uvoz. Potrebna bo sicer investicijska naložba okrog 300 milijonov din. po naših planih pa bo to realizirano v letu I9XX.« Direktor tovarne je glede bodočnosti optimist, kar pa zadev a poslovanje v kriznem letu 19X5. pravi, da kljub vsemu v zaključnem računu ne bo izgube,
R. BAČIR
NAŠA ANKE IA
Še »objektivni razlogi«
V večini delovnih organizacij, ki ne dosegajo najboljših poslovnih uspehov, navadno vedno iščejo predvsem objektivne, zunanje razloge za takšne razmere. Teh v sedanjih pogojih gospodarjenja dejansko niti ne manjka, čeprav se gospodarski sistem vse preveč prilagaja slabšim gospodarjem. Praktično povsod pa bi sc gotovo dalo kaj spremeniti ali izboljšali tudi doma. da bi delovna organizacija dosegala boljše rezultate. Prav to. kaj hi izboljšali v svoji delovni organizaciji, da bi bolje ali še bolje poslovala, smo to pot spraševali sogovornike za našo anketo. Odgovori so zelo različni, spel pa ne manjka kazanja na »objektivne«, zunanje napake ali pomanjkljivosti.
FRANC SLAK. poslovodja odkupne postaje Surovine v Trebnjem: »Če natančno premislim, pravzaprav ne bi bilo treba dosti spreminjati ne v moji delovni organizaciji ne v kakšni drugi. Zadostovala bi čisto majčkena sprememba v zakonodaji. Za kaj gre? Pri nas je največji problem to, da ne moremo dati na nogo tistega, ki nič ne dela. Če bi zares imeli možnost odpustiti delavca, ki noče delati in mu ni mar poslovni uspeh firme, bi bilo marsikaj drugače. Ne bi bilo treba pisati dolgoročnih programov in kar naprej sestankovati.«
JOŽE GODLER, avtobusni voznik v tozdu Brebus v Brežicah: »Če bi jaz lahko ukrepal, bi najprej zmanjšal dajatve v občini, republiki in zvezi. Prevozov ne bi podražil, ker ljudje že tako dovolj plačajo. Zmanjšal bi prispevke cestnim skladom, ker menim, da za slabo vzdrževanje cest dobijo preveč denarja. Ceno za registracijo avtobusa so lani trikrat povečali, mi pa po celo leto čakamo na podražitev vozovnic. Pomagali smo si z ukinjanjem nerentabilnih prog. Ne moremo pa ukiniti vseh. a zato od nikogar nič ne dobimo. Kam to pelje-, ne vem.«
MARKO ŠAUTA, vodja linije vlaknin v tozdu Celuloza TCP Djuro Salaj Krško:
»Mi imamo veliko predlogov, kako izboljšati proizvodnjo in s tem tudi poslovne rezultate. Toda naša industrija ima to nesrečo, da vsak. že najmanjši poseg, denimo nakup najmanjše cevi. pomeni milijardo, vsaka sprememba v tehnologiji pa najmanj 10 starih milijard. Pri nas skoraj ni mogoče narediti inovacijo. Za mizo se ne da veliko rešiti, ampak vse z močnimi vlaganji.«
IVAN BARBIČ, vodja oddelka montaže gospodarskih vozil v 1MV Novo mesto: »V tej delovni organizaciji sem že skoraj 30 let in dobro poznam težave, ki nas vsa leta spremljajo! Zadnje vodstvo je veliko naredilo, zato bi predlagal, da dela tudi na dolgoročnem programu razvoja in ponovno vzpostavi samoupravo v podjetju. Nadaljuje naj z razvijanjem domačega terenskega vozila, izkoristi naj veliko zmogljivost preš. prav pa bi bilo, dS TIT’' IMV spet dobila servis. Poostriti bi morali odgovornost posameznika, enote in kolektiva, ne nazadnje pa bi bilo treba tako kot še marsikje razmišljati o zmanjšanju režije.«
SLAVKO PEZDIRC, mojster mehanik v Betini Kodranki: »Pri nas imamo najsodobnejšo tehnologijo, tako da kaj bistveno novega ne moreš pogruntati, kakšno koristno izboljšavo pa kljub temu.
S svojo izboljšavo, za katero smo dobili priznanje občinske raziskovalne skupnosti, sem povečal kapaciteto stroja za tretjino, cel stroj je bilo treba preurediti, da lahko delamo na njem drugačno prejo.
Žal je pri inovacijah in izboljšavah veliko zavisti, čeprav je to korist za vse.«
DJORDJE VUJOVIČ, direktor Integ-ralovega tozda Promet in delavnice v Črnomlju: »Lansko leto bi lahko bolje zaključili. Da ga nismo, so zunanji in notranji razlogi. Morali bi npr. upoštevati dogovorjeno višino inflacije, bolj nadzorovati cene. Sicer nekaj načrtujemo, a se zaradi hitre rasti cen goriva in reprodukcijskega materiala vsi načrti porušijo. Poslujemo na meji rentabilnosti. Seveda bi se tudi v tozdu dalo marsikaj izboljšati, naj gre za racionalnejšo porabo ali disciplino, najpomembnejše za dobro poslovanje pa je, da se denar čim hitreje obrača.«
VINKO ZIDARIČ, mojster v tapetništvu tozda Notranja oprema v Stillesu Sevnica: »Če kaj, delavci v Stillesu nismo krivi za izgubo, še najmanj mi v tozdu Notranja oprema, ki je nima. Po moje je razlog, da nam kot podjetju gre tako slabo, naložba v nov obrat na Blanci, ki nikoli ni dobil zelene luči na zboru delavcev. Ena od dveh oseb. ki so to gradnjo najbolj vroče zagovarjale, že dolgo ni več v Stillesu. Resje, da smo za to naložbo dobili posojilo za manj razvite, a mi ostajamo s celim kupom problemov.«
ALOJZ AMBROŽIČ, predsednik OO sindikata v tozdu Inlesa v Sodražici: »Predvsem bomo delali več in bolje. Kot v drugih kolektivih se tudi pri nas delavec boji. da mu bodo zvišali normo, če bo več naredit. Norme pa so nizke. Pogojno je že sprejeto, da bodo delov"» sobote ukinjene, če bo storilnos, ► ostalih dneh primerno večja. Ukinili smo tudi čik pavze ob 8. in 12. uri.«
LJUBO KAMENAR, upravljalec parnih kotlov v Melaminu Kočevje: »Nimam nobenega predloga, kaj naj bi ukrenili, da bi bolje poslovali. Če bomo poslovali tudi letos tako, kot smo lani, če bomo dosegli take rezultate in osebne dohodke, bom kar zadovoljen.«
mm
BI
Strojne novosti iz Krške vasi
Izdelovalci lahkih kmetijskih strojev so se preselili v novo tovarno v Krški vasi — Novosti: posebna traktorska kosilnica in lopatar
KRŠKA VAS — Tukaj je zrasla nova tovarna SCT-Tozd Proizvodnja kmetijske mehanizacije. Delavci so se preselili vanjo iz zasilnih prostorov v Brežicah in v ponedeljek, 13. januarja, je proizvodnja normalno stekla.
Manjka lakirnica, ki je sicer naročena in plačana, dobili pa jo bodo z zamudo. Izdelki bodo morali nekaj časa počakati. Po dobavitvi lakirnice bodo imeli dokončni tehnični pregled. Zdaj imajo namreč le začasno uporabno dovoljenje. Z la-
NADZORUJEJO 480 KRAV
Črnomelj — Črnomaljska kmetijska zadruga letos že tretje leto opravlja A kontrolo, to je kontrolo proizvodnosti krav, ki jo naredijo enkrat na mesec pri obeh molžah, merijo pa količino mleka in tolšče v njem. Doslej je bilo vključeno v to kontrolo le 7 odst. krav v občini, letos pa jih je prvič 15 odst., torej 480 glav. To pa pomeni, da le en zaposlen ne bo več dovolj za opravljanje tega dela, saj je norma 250 pregledanih krav na delavca, poleg tega pa so kmetije, kjer opravljajo A kontrolo, v črnomaljski občini zelo razpršene.
KMETIJSKA
PREDAVANJA
ČRNOMELJ — Strokovnjaki črnomaljske kmetijske zadruge že vrsto let pripravljajo v zimskih mesecih kmetijska predavanja, ki jh ne obiskujejo le kmetje, ampak vsi tisti, ki jih predavanja zanimajo. Letos je še posebno veliko zanimanje za to obliko izobraževanja, predavatelji pa so se za razliko od preteklih let odpravili tudi v manjše, bolj odročne kraje. Sedaj potekajo predavanja o poljedelstvu in živinoreji, konec tega meseca bo strokovnjak iz Ruš predaval o zaščiti in gnojenju, sledila pa bodo še predavanja o industrijskih rastlinah in vinogradništvu. Kot so povedali v kmetijski zadrugi, kmetje v razpravah negodujejo predvsem nad slabimi odkupnimi cenami, nesorazmerji med cenami kmetijskih pridelkov v Sloveniji in na Hrvaškem ter visokimi obrestmi, ki jih tepejo pri najemanju kreditov.
kirnico v Brežicah si ne morejo pomagati, ker je zastarela in ker delo z njo ni varno. Inšpekcija je zaradi tega prepovedala njeno nadaljnjo uporabo.
Od novega direktorja Branka Kosa, dipl. inženirja za vzdrževanje, smo zvedeli, da se bo 44 zaposlenim v Krški vasi pridružilo' 15 novih delavcev. Razpisali so prosta dela za poklice kovinarske smeri, za ključavničarje, ličarje, oblikovalce kovin. Teh ni ravno na pretek, a kljub temu se jih je iz bližnjega okoliša prijavilo toliko, da med njimi lahko izbirajo najustreznejše.
»Proizvodni program obsega lahko kmetijsko mehanizacijo.« je
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 334 pujskov, starih do 3 mesece, in 16 pujskov starih nad 3 mesece. Lastnika je zamenjalo 251 mlajših in 9 starejših živali. Kilogram žive teže prvih je veljal 480 do 510 din, drugih pa 420 do 450 din.
Kmetijski
Kap mori našo marelico
Življenjski cilj povprečnega Amerikanca, pa ne le njega, je "delati« denar in nič posebnega ni, če so Amerikanci svojo uspešno Paradižnikovo sorto prostodušno poimenovali kar moneymaker. Oni bi gotovo znali narediti biznis tudi iz priložnosti, ki se imenuje Pišečka (ogrska) marelica. Marelice so nasploh iskane, priljubljene ln dobro plačane v sadni trgovini, vendar ostajajo na obrobju našega sadjarstva ter imajo majhen tržni pomen. Zakaj?
Neuspeh se začne s preobčutljivostjo za mraz. Marelice cvetijo 2 do 3 tedne pred breskvami in jih pogosto požge pozen spomladanski mraz. Morda še večja nadloga je kap marelic — apopleksija, ki je že marsikateremu sadjarju vzela veselje do te sadne vrste. Ko bi imelo ■rilado drevo roditi, nenadoma odmrejo nekatere veje, kasneje pa še drevo v celoti. Domnevnih vzrokov je več, od neustreznega okolja in okužbe z glivo Eutypo armeniaco, do neprimerne kombinacije sorta Podlaga. Kazalo je, da prav v slednjem grmu tiči zajec.
Izkušnje s starimi drevesi na Pišečkem, kjer je naš najbolj obetaven okoliš za pridelovanje tega sadja, so namreč pokazale, da so dosegla visoko starost in rodnost tista drevesa, ki so cepljena na domačih slivah remih, bistrica in majdača. Strokovpo priporočena Podlaga mirobolana seje slabo izkazala in je pripomogla k neuspehu v novejših nasadih. Tako je ostalo upanje, da bi v širši praksi uporabili pišečke izkušnje.
k ta namen so se strokovnjaki biotehniške fakultete lotili posebne ra*iskave, ki zaenkrat dobro kaže. V Arnovem selu je osnovana drevesca in zarodišče že naštetih avtohtonih podlag,, ki so se v kmečkih n3sadih že dobro izkazale. S pomočjo medobčinske raziskovalne skupnosti so posadili tudi dva poskusna nasada, enega v vasi Volčje 'Jože Kostanjšek) in enega v Sremiču (Milan Glas), da bi se dokopali do n°)(ih spoznanj.	......
Ve bi bolje obvladali pridelovanje marelic, bi bila to za nase območje velika pridobitev, saj je v razponu od Zdol pri Krškem do ~rešja na Bizeljskem pomembnejši slovenski rajon za pridelovanje j? sadne vrste. Zakaj ne bi znali iz te naravne možnosti tudi naši 'Judje »delati« denar in si povečati dohodke iz kmetijstva?
Inž. M. LEGAN
pojasnil direktor tozda in je nekaj naštel: »Izdelujemo trosilnike za umetna gnojila, sadilnike lopatarje, traktorske krožne žage, traktorske vrtalnike, mline za mletje žit. vpeljali pa bomo tudi proizvodnjo traktorskih kosilnic, s katerimi bo možno kositi ob vsakem vremenu.
Zanje tudi poležena trava ne bo nobena ovira.
Kmetom v hribovitih predelih, kjer običajno oranje ni mogoče, bo nadvse dobrodošel traktorski priključek, ki mu pravimo lopatar. Primeren je za obdelovanje zemlje v vinogradih, sadovnjakih in hmeljiščih. Ta pripomoček v Italiji in Franciji že izpodriva plug. Tudi vrtalnik je priključek za traktor. Z njim kopljejo luknje za sajenje
I
*
*
*
*
*
\
\
*
*
*
*
*
P
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
✓
*
>
Krpljavost
čebel
(varoza)
Knjiga za čebelarje
Knjigo je napisal profesor dr. Jože Rihar, naš najboljši poznavalec čebel, čebelarstva in čebeljih pridelkov. S širšega strokovnega področja je izdal več knjig, ki so mnogo prispevale k napredku čebelarstva na Slovenskem. Zato tudi naslovno knjižico priporočamo slovenskim čebelarjem.
Krpelj (Varroa jacobsoni Oude-mans) že nekaj let uničuje čebeljne družine vsem tistim, ki proti njemu ničesar ne ukrenejo. Zajedavca poznajo že od leta 1904, ko ga je Edvvard Jacobson z Jave podaril Zoološkemu muzeju v Leydenu na Nizozemskem. Našel jih je na indijski čebeli (Apis cerana indica). Do leta 1950 je zajedavec prešel z indijske na našo čebelo medarico (Apis mellifera). Leta 1964 so ga odkrili v Bolgariji, leta 1976 v vzhodni Srbiji, leta 1978 na otoku Visu in leta 1980 na Kočevskem.
V prvem delu svoje razprave je avtor obdelal razvojno pot tega nevarnega škodljivca, katerega so prvi-raziskali v SZ šele leta 1970. Zato so bili evropski čebelarji slabo informirani in nepripravljeni za nevarnost okužbe in škode.
V času sezone sev zvrsti do 12 rodov zajedavca. Število hitro narašča ob visoki temperaturi in ugodni vlagi (30 — 35 stopinj C in 68 odst. vlage); samo od maja do konca julija se število krpljev poveča za šestkrat, v optimalnih razmerah je to razmerje še širše. Krpljave čebelje družine številčno in delovno slabijo. so kratkožive in hitro propadajo, vzporedno pa se razvijajo druge okužbe s klicami in virusi, pogosto se pojavi meši-čkasta zalega, gniloba, nosemavost in s tem predčasen propad družine.
Največji del besedila je avtor posvetil borbi proti krpljavosti; obravnava postopke odkrivanja in ugotavljanja stopnje okuženosti, nato sledijo ukrepi. Doslej ni uspelo najti sredstvo in postopek za popolno zatiranje krpljev. Njihovo število se zmanjšuje le do te mere, da lahko normalno čebela-rimo. Kemična sredstva — akari-cide uporabljajo kombinirano z biološkimi in apitehniškimi ukrepi. Obnesel se je t.i. varocid, pripravki za dimljenje in hlapljivi pripravki po posebnih postopkih. Vsekakor pa je koristno uničevanje trotovine in zatiranje z lovilnimi satovi.
Knjižico je izdal Kmečki glas, Ljubljana 1985. Obsega 44 strani. (Po Gospodarstvu, Trst)
vinske trte ter sadik sadnega in gozdnega drevja.«
Nova tovarna ima 2100 kvadratnih metrov proizvodnih površin in okoli 300 kvadratov pisarniških prostorov. Pod isto streho je tudi kuhinja z jedilnico. Gradili so tako,
• Posebnost tozda je, da dela pet strokovnjakov (trije inženirji in dva tehnika) v razvojni službi. Namenjena je razvijanju izdelkov, ki jih proizvaja ta kolektiv. Organizacijsko so strokovni delavci povezani v tozd Strojni inženiring, vendar to nikogar ne moti. Pomembno je, da izboljšujejo njihove izdelke in jim s tem odpirajo vrata na tržišče. Trenutno na primer v razvojnem oddelku izpopolnjujejo dodatno napravo za vrstno trošenje gnojil.
da bodo objekt lahko širili. V naslednji fazi predvidevajo razširitev proizvodne dvorane za 100 kv. metrov ter dograditev montažnega skladišča za repromaterial.
J. TEPPEY
ŽLED UNIČEVAL SADOVNJAKE
GORA NAD SODRAŽICO — »Žled je v naši vasi bolj ali manj poškodoval vsako sadno drevo, polovico sadnega drevja pa je uničenega,« nam je povedala Lucija Lunder iz vasi Kračali na Gori nad Sodražico v ribniški občini. V novembru so dež, sneg in mraz povzročili žled. Taje s svojo težo lomil veje in debla ali pa je velika teža prevrnila celo drevo, da se je izruvalo iz zemlje s koreninami vred. Tako uničenje je prizadejalo vse sadovnjake po Gori.
Draga obnova pozeblih vinogradov
Za 1Č5
milijonov
škode
din
r
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
\
I
I
N
I
S
I
S
I
s
s
I
s
>
I
>
s
I
s
I
s
METLIKA — Za odpravo posledic lanske katastrofalne zimske pozebe vinogradov v metliški občini bi potrebovali skoraj 105 milijonov dinarjev. Seveda v Metliki pričakujejo republiško solidarnostno pomoč, saj tako velikih stroškov sami nikakor ne bi zmogli.
Pravočasno so izdelali sanacijski program, nekaj ukrepov iz tega problema pa so že izvedli. Do konca prihodnjega meseca oziroma do konca junija pa bosta nosilca sanacije metliška Vinska klet in TZO Kooperacija izdelala podrobnejše investicijske programe za obnovo poškodovanih vinogradov.
Program predvideva, da bodo v družbenem sektorju obnovili 1,5 ha vinogradov, 17 ha jih bodo rekonstruirali in na 17 ha trto dosajevali. Skupaj s potrebnimi zaščitnimi sredstvi, mineralnimi gnojili in gorivom bo to stalo nekaj manj kot 10 milijonov dinarjev. V družbeno organiziranem sektorju naj bi obnovili 15 ha vinogradov, rekonstruirali več kot 155 ha in dosajevali 165 ha vinogradov, kar bi s potrebnimi reprodukcijskimi materiali stalo skoraj 95 milijonov dinarjev.
Od skupaj potrebnih okoli 105 milijonov dinarjev naj bi za skoraj 31 milijonov dinarjev zbrali lastnih sredstev, 31,5 milijona bančnih, dobrih 32,5 milijona pričakujejo solidarnostnih sredstev, ostalo, se pravi 10 milijonov dinarjev, pa iz drugih virov.
A. B.
N
I
S
I
S
I
N
I
S
\
\
\
\
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
t
EN
HRIBČEK BOM KUPIL~.
Urejam Tit Doberšek
Kvalitetna
trsna
cepljenka
Zaradi vse večjega zanimanja za obnovo vinogradov, ki ga kažejo v zadnjem času naši vinogradniki bodisi zaradi spremenjenih cenovnih razmerij grozdja in vina ali zaradi hude zimske pozebe v letu 1985, bi radi v okviru strokovnih nasvetov pospeševalne službe predočili nekaj faktorjev, ki močno vplivajo na kasnješo podobo in dohodek bodočega vinograda.
Rajonizacija in trsni izbor
Vinograde urejujemo le na vinogradniških površinah, ki so določene z rajonizacijo vinogradniških površin. Sadijo naj se le priporočene sorte v ustreznih razmerjih. Danes so v Beli krajini priporočene naslednje sorte:
Rdeče: modra frankinja, žametna črnina, šentlovrenka, ga-may.
Bele: laški rizling, kraljevina, žlahtnina. Poskus z beli pinotom (burgundcem) je dal Beli krajini dobre rezultate.
Opažamo tudi, da zadnje čase močno prevladuje nagnjenje do različnih belih sort, vendar je ta modna muha prehodnega značaja. Ohraniti je treba treznost in saditi belo in črno v ustreznem razmerju.
Kakovostna trsna cepljenka
O tehničnih in tehnoloških značilnostih predvidenega nasada v tem sestavku ne bi govorili, pač pa nekoliko več o kakovostni trsni cepljenki.
Na našem prostem trgu se pojavljajo različni prodajalci in preprodajalci različnih sort trsnih cepljenk. Praviloma so te cepljenke cenejše in to premoti pri nakupu marsikaterega vino- • gradnika. Ni namen našega ses-
tavka preprečevati kupovanje cenejših cepljenk, pač pa osvetliti pot do kvalitetne cepljenke, ki ima najboljše proizvodne lastnosti matične trte. Selekcija ali odbira najboljših trsov določene sorte, ki jo izvajajo strokovno usposobljeni ljudje in traja pet let, nas pripelje do »matične trte« od katere jemljemo cepiče in te potem cepimo ter prodajamo. Te morajo ustrezati zakonskim predpisom o kvaliteti cepljenk. Gre za:
1. dobro zaraščeno cepilno y mesto,	|
2. enakomerno razporejene 3 dobro razvite korenine brez mehanskih poškodb,
3. dobro dozorel poganjek, nepoškodovan, z najmanj petimi dobro razvitimi očesi.
Če cepljenka ustreza tem zahtevam, ki jih navajamo samo v grobem, in če je genetski material (cepič) dober, bomo zagotovo imeli sortno čist in kvaliteten vinograd. Kot pridelovalci sadilnega materiala dajemo garancijo za cepljenko.
Ker bo v letošnjem letu cepljenk primanjkovalo, si jih pravočasno zagotovite, oziroma če jih ne bo, raje počakajte eno leto.
Napaka, ki jo često delajo kupci cepljenk, zadeva shranjevanje. Dogaja se, da nekateri shranijo cepljenke v suh pesek ali kam drugam na suho, kjer se izsušijo. Najbolje jih je shraniti v primerni vlažni snovi (pesek, zemlja), kjer ni nevarnosti, da bi v hudi zimi pomrznile ali zaradi toplote začele prezgodaj odganjati.
Odprtih ostaja še veliko vprašanj v zvezi z obnovo. Vinogradniki jih boste rešili v stiku s svojim pospeševalcem, najbolj pereče — cepljenko in njeno poslanstvo, — pa smo skušali tu vsaj nakazati.
Inž. SLAVKO DRAGOVAN.
KZ — TOZD Vinska klet
S
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
*
s
I
>
h
I
v
I
v
I
s
Prihaja španski »bik«
Ob uvozu 400.000 hektolitrov španskega vina »torra«
V februarju, torej čez nekaj dni, bo prišlo v naše trgovine belo namizno špansko vino, ki ga bodo vinski uvozniki, med njimi kot največji Slovin, prodajali pod fantazijskim imenom »torro" (po naše bi rekli »bik«). Ta uvoz naj bi rešil zagato, v kateri so se znašli naši vinski izvozniki po količinsko katastrofalno slabi lanski letini, ki je dala tretjino vina manj kot običajno. Uvozniki zatrjujejo, da je taka poteza normalna v mednarodni vinski trgovini.
Res bi naredili usodno napako, če bi pustili na cedilu komaj in z velikim trudom pridobljene tuje kupce našega vina. Pijača je pač stvar okusa in ne navduši čez noč, zlasti ne ob tako bogati ponudbi, kakršno zmorejo vinogradniške velesile Italija. Francija in Španija, ki, mimogrede povedano, pridela 6-do 7-krat toliko vina kot Jugoslavija. Na srečo je bita naša lanska letina po kakovosti odlična in bo
mogoče zadovoljiti tuje kupce, s tem da bo manj dobrega domačega vina na našem tržišču. Izpad bo nadomestilo poceni, vendar ne slabo špansko vino, žal poceni le za uvoznika, ne pa za našega pivca. V prodaji na drobno bo stalo toliko kot naša bela vina. čeprav bo veljalo pripeljano v jugoslovansko pristanišče le borih 80 din liter.
Tako je pač: tudi vino mora plačevati davek brazglavemu zadolževanju v preteklosti. Da lahko pravočasno vračamo vsaj obresti, moramo za vsako ceno izvažati, tudi z izgubo. Vinska veletrgovina namerava izgubo pri izvozu vina delno pokriti iz dobička pri prodaji španskega vina (Slovin bo tako od vsakega litra prelil reci in piši 100 din) jn posredno tako spet pade na naša pleča račun za plačilo starih grehov. V ekonomiji ni čudežev.
M. L.
Špekulacija lahko dosti stane
Pravni nasveti o prodaji kmetijskega zemljišča in predkupni pravici
Kdorkoli želi prodati kmetijsko zemljišče, mora o tem podati na krajevni skupnosti ali pri premoženjskopravnem organu občinske skupščine ponudbo, v kateri navaja številko parcele, velikost, ceno (lahko v celoti po 1 m2) druge pogoje (npr., da kupec plača davek na promet nepremičnin in druge, s prodajo zvezane stroške.
Ta organ, ki tako ponudbo sprejme, jo nabije na oglasno desko in izroči en izvod pristojni kmetijski zemljiški skupnosti. Tisti, ki imajo po zakonu o kmetijskih zemljiščih predkupno pravico, lahko prodajalcu in navedeni KZS v 30 dneh pismeno (priporočeno) javijo, da so predkupni upravičenci in da sprejmejo ponudbo. Toda prodajalec poda ponudbo po navadi tedaj, ko že ima dobrega kupca. Da ne bi kupec plačal preveč davka (namesto prodajalca), se dogovorita, da bo pro-
dajalec v ponudbi navedel nižjo ceno. Ko se pojavijo predkupni upravičenci (ali le eden), ki je pripravljen plačati navedeno kupnino, se zresnita prodajalec in vnaprej dogovorjeni kupec. Prodajalec izjavi, da sije »premislil« in ne bo prodal zemljišča. Ali je to dovoljeno?
Tako ne gre. Tistim enakovrednim predkupnim upravičencem, ki so sev 30 dneh javili, je prodajalec dolžan prodati zemljo, in to po ceni. kakor jo je navedel v ponudbi, in ne po tisti, ki jo ponuja »boljši« kupec, ki je v ozadju. Če prodajalec odkloni podpis pogodbe, ga lahko vsak predkupni upravičenec toži, uspel bo seveda le eden. Med enakovrednimi upravičenci izbira prodajalec. Če pa se javi občan, ki je to zemljo doslej kol zakupnik obdeloval, ima pred vsemi ostalimi najmočnejšo predkupno pravico. Ni potrebno, da je imel z lastnikom
pismeno pogodbo, saj tega domačini navadno ne sklepajo, temveč zadostuje že. da je plačeval neko zakupnino ali lastniku redno opravljal kakšna dela (oral itd.).
Rok za prijavo je 30-dneven. V tem času se mora javiti, kdor smatra, da ima predkupno pravico. Po tem roku, če se nihče ne javi, lahko prodajalec zemljo proda komurkoli, po kakršnikoli ceni.
Če pride do tožbe in upravičenec toži prodajalca na sklenitev pogodbe, mora istočasno oz. v 30-dnevnem roku položiti pri sodišču tudi vso kupnino. Takse Za tak polog so visoke (4% letno), vendar jih končno plača tisti, ki pravdo izgubi, to je prodajalec.
Z iskanjem boljšega kupca se torej ni igrati, ker lahko taka špekulacija precej stane.
Mag. LOJZE CAFUTA
LETNI ZBORI VINOGRADNIKOV BELE KRAJINE
Društvo vinogradnikov Bele krajine obvešča člane društva, da bodo letni zbori in strokovna predavanja v soboto, 25. januarja, ob 15. uri v Dragatušu v sejni sobi zadružnega doma za področje Dragatuša in Vinice, istega dne ob 17,30 v Črnomlju v gasilskem domu za področje Črnomlja in Adlešičev, v nedeljo, 26. januarja, pa ob 9. uri v Semiču v dvorani kulturnega doma za območje Semiča. Hkrati bodo strokovna predavanja o vzgoji in obremenjevanju mladih trsov ter o ukrepih zaradi zimske pozebe v letu 1985. Predaval bo inž. Jože Maljevič. Vabljeni vsi člani in tudi tisti vinogradniki, ki se želijo včlaniti v društvo!
Izvršni odbor
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Tudi Podgorje se posodablja
Stopiče: asfaltirane ceste, telefoni, kulturni dom, vrtec z dozidano šolo
STOPIČE — »Zadnja štiri leta je stopiški del Podgorja toliko napredoval, kot ni prej v desetih letih,« je slišati med krajani, ki pa v endarle še niso zadovoljni.
Leto 1985 je bilo za stopiško krajevno skupnost eno najuspešnejših doslej. Ljudje so najbolj veseli moderniziranih cest, saj so te osnova za vse ostale posodobitve. Tako so lani asfaltirali cesto Stopiče — Mali Orehek, razširili cesto Šentjošt — Hrušica in cesto proti Plemberku. Letos bodo nadaljevali asfaltiranje ceste Orehek — Dolž, kar ima na skrbi dovška krajevna skupnost, je pa cesta izrednega pomena za modernizacijo celotnega Podgorja.
Lani so tudi v več vaseh dobili močnejši električni tok, predvsem v Šentjoštu in Stopičah, tako da
Splošna graja največkrat izzveni v prazno
Priprave na programsko volilno konferenco ZK, ki bo 1. marca
NOVO MESTO — Občinski komite ZK je 16. januarja sklenil priprave na programsko volilno sejo, ki bo 1. marca. Dotlej naj bi v vseh osnovnih organizacijah komunisti obravnavali predlog poročila in ga dopolnili z ugotovitvami iz lastnih sredin.
Osnutek poročila o enoletnem delu občinske organizacije Zveze komunistov je nastajal po delovnih skupinah, sestavljenih iz članov predsedstva in njegovih organov, zajema pa oceno družbenoekonomskih razmer, razmer na področju družbenih dejavnosti in v delovanju političnega sistema ter idejna, kadrovska in organizacijska vprašanja, kot tudi delo na področju SLO in družbene samozaščite.
Na tokratni seji komiteja so nekajkrat poudarili, da pričakujejo od osnovnih organizacij ZK še vrsto dopolnil k poročilu, ki naj ga smatrajo le kot okvir, na osnovi katerega ugotaljajo, kaj so komunisti v zadnjem letu naredili v svojih okoljih za spremembo razmer.
Tudi letos bo po lanskoletnih dobrih izkušnjah programska seja potekala na plenarnih zasedanjih v treh komisijah: za družbenoekonomske odnose, za družbenopolitični sistem in v komisiji za organiziranost in razvoj. Komite želi spodbuditi delegate k ustvarjalnemu dialogu, da ne bi bili le referati in ugotovitve, ampak tudi razmišljanja o praktičnih rešitvah. In ne želijo ponovitve stare prakse, da bi se delegati na govorniškem odru pojavljali z najkritičnejšimi razpravami o vsem in na splošno, ampak naj bi govorili zlasti o razmerah v svoji partijski organizaciji.
R. B.
občani nimajo več težav pri delu s stroji in tudi radijski in televizijski sprejemniki zaradi močnejše napetosti veliko bolje delajo.
Med največje pridobitve Stopič z zaledjem štejejo pred dvema mesecema odprti vrtec v adaptiranem delu stare šolske stavbe, kjer so v celoti uredili tudi prostor za zobno ambulanto in za poslovanje ljudske knjižnice. Ker so sredstva za adaptacijo polovice nekdaj s tramovi podprte stare šole prispevali izobraževalna in otroškovarstvena skupnost. se nadejajo, da bo tudi zdravstvena skupnost letos prispevala obljubljeni delež.
Stopiško območje ima zdai že okrog 150 telefonskih številk. Telefon je v vsaki vasi, kar tudi bistveno prispeva k sodobnejšemu načinu življenja ljudi. Ker pa je dosedanje vaško pokopališče v Stopičah že
povsem zasedeno, so lani pripravili lokacijsko dokumentacijo za novo pokopališče tik pod starim, letos pa bodo za gradnjo pridobili še vso ostalo dokumentacijo in računajo tudi že na vsa pripravljalna dela.
Stopičani bodo letos nadaljevali asfaltiranje cest, ki so bile lani posodobljene v makadamski izvedbi, odprli bodo ljudsko knjižnico, uredili okolico vrtca z otroškim igriščem. Tudi najlepša stavba v Stopičah — kulturni dom. v katerem imata nove prostore pošta in krajevni urad, bo dobil urejeno okolico z zelenicami in asfaltom. Korenite spremembe pri družbenem standardu vlivajo krajanom upanje, da bodo tudi v novem srednjeročnem obdobju prišli še nekaj korakov bliže k uresničitvijjolgoletnih želja. Stopiče pa se tudi sicer razvijajo in širijo, saj v tem, zdaj primestnem, še pred nekaj leti pa pozabljenem predelu, vse več Novomešačnov
zida hiše.
R. BAČER
Izbrati res le najboljše
Evidentirani kandidati za vodilne in druge funkcije v občini in republiki v javni razpravi
NOVO MESTO — S skupno sejo občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL Novo mesto — bila je v sredo, 15. januarja
— na kateri so se delegati v vodstvih obeh organizacij seznanili z dosedanjimi pripravami na volitve, sprejeli rokovnik nadaljnjih priprav ter še nekaj za izvedbo volitev potrebnih sklepov ter razpravljali o evidentiranih možnih kandidatih, se je nekako končala prva in pričela druga, nič manj pomembna faza priprav na volitve.
V tej drugi fazi naj bi iz več kot
5.000	evidentiranih (evidentiranje pa še poteka) za najrazličnejše funkcije v občini izbrali res najboljše kandiate, saj bo od njih odvisna naša nadaljnja usoda. To sicer zveni že kot fraza, toliko bolj, ker smose pred štirimi, pa tudi pred osmimi leti prav tako zavzemali za dobre, sposobne ljudi na vseh dolžnostih
— je bilo slišati na seji. Dejansko pa je danes ta apel za izbiro najboljših ljudi glede na razmere toliko pomembnejši. Če bomo imeli delegate, ki bodo že drugič le formalno podpisali, bomo oblast prepustili birokraciji, je menil Niko Rihar, predsednik OK SZDL.
V nadaljnjih postpkih bi morali paziti, je bilo prav tako slišati, da se ne bo poslabšala struktura, da bodo ženske, mladi, delavci iz materialne proizvodnje »ostali v igri«, ne pa zleteli iz sita, na njem pa ostala v glavnem le že znana vodilna politična struktura, ki je med evidentiranimi zelo izdatno zastopana. Osnovni pogoj za to je izpolnjen, saj je vendar evidentiranih veliko mlajših, mladih, izobraženih, medtem ko na seznamu manjka kmetov in delavcev. Tudi v nadaljnjih postopkih
bi morali za kandidiranje poleg splošnih načel kadrovske politike upoštevati tudi dodatna v občini sprejeta merila, npr. strokovnost, družbeni ugled, pomlajevanje, nezdružljivost več odgovornih funkcij v eni osebi ipd. Predvsem pa morajo vsi postopki, vse zadeve okrog volitev potekati kar se da javno. Med ljudmi je namreč veliko neziu-panja, malodušja, prepričanja, daje že vse odločeno, kdo kaj bo.
Precej je bilo ponovno govora tudi o odprtih ali zaprtih listah. Dileme tu ne more biti. Velja načelo odprtih list. To sicer zahteva od političnih aktivistov veliko dela, jim nalaga veliko odgovornost, ki pa bi jo morali sprejeti, je menil sekretar občinskega komiteja ZK Ivo Longar. Poskrbeti je namreč treba, da bo do vsakega volilca prišla karakteristika vsakega kandidata. Če tega ne bo, bo obkroževanje kar tako in potem tudi še tako odprte liste ne morejo veliko spremeniti. Kakšne liste bodo, odprte ali zaprte, bodo dejansko odločile temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in tozdih.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Še evidentirani za funkcije
NOVO MESTO — Evidentiranje možnih kandidatov v novomeški občini za vodilne in druge pomembnejše funkcije še poteka. Zaključeno bo s temeljnimi kandidacijskimi konferencami v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah, ki morajo biti povsod opravljene do 3. februarja.
Dosedanjim 10 evidentiranim za predsednika občinske skupščine se je na seznamu pridružil še Boštjan Kovačič, predsednik KPO CUI Boris Kidrič Novo mesto. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine sta bila evidentirana še Cita Bračko iz Pionirja in Marina Terček, skupščina občine. Za delegate v družbenopolitičnem zboru so dodatno evidentirani: Franc Avsec, upokojenec, Jožica Kastelic, kmetijska kooperantka iz Šentjerneja, Janko Goleš, predsednik OS ZSS, Dušan Jovanovič iz Novolesa, Nevenka Rajakovič iz Krke in Janez Sever, sekretar OS ZSS.
Dopolnjeni so tudi seznami evidentiranih možnih kandidatov za vodilne funkcije v interesnih skupnostih, in sicer: za predsednika skupščine občinske izobraževalne skupnosti Jure Gros iz Krke in Nace Šmacar, IS skupščine občine, za predsednika skupščine kulturne skupnosti še Silvester Polak, SOb, v' telesnokulturni skupnosti Miloš Šuštar z IS SOb za predsednika zbora izvajalcev, Matevž Aš iz Krke pa za predsednika zbora uporabnikov, v skupnosti otroškega varstva Tatjana Malenšek in Jože Plut, oba iz Krke, za predsednika zbora uporabnikov, Feliks Strmole iz Pionirja za predsednika skupščine raziskovalne skupnosti, v občinski zdravstveni skupnosti za predsednika skupščine še Milan Bratož iz Laboda in Milan Jakopin, SOb, Jože Steklasa iz Splošne bolnišnice za predsednika zbora izvajalcev, Alojzija Meta Papež, Nada Povše, Jožica Štamcar, vse iz Krke, za predsednika zbora uporabnikov, Zvone Šuštaršič, SOb, za predsednika skupščine skupnosti socialnega skrbstva. Milica Jakopin in Alenka Škedelj iz Krke pa za predsednika zbora uporabnikov te skupnosti, Marjan Kermc iz Krke in Nevenka Orehek, SOb, za predsednika skupščine skupnosti za zaposlovanje, v stanovanjski skupnosti Miloš Cajner iz Krke za predsednika zbora uporabnikov in Andrej Počrvina iz IGM Strešnik za predsednika zbora izva-jalcevt Mija Kumer iz Krke in Tone Šavelj iz ZCD pa za predsednika delegacije v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zdravstvena predavanja
Predavanja, ki jih organizira RK Metlika, o boleznih srca in ožilja — Tečaji iz prve pomoči_
Sindikalna pravna pomoč
Edina tovrstna zastonjska storitev
METLIKA — Lani so pri metliškem sindikalnem svetu uvedli pravno pomoč za delavce. Za vse, kar jih je žulilo v zvezi z varstvom njihovih pravic, so se obračali na Branka Matkoviča, sicer vodjo pravne in samoupravne službe v Beti.
»Gre za nudenje pravne pomoči delavcem, ki mislijo, daje krnjena njihova pravica, ne pa za pomoč delovnim organizacijam. Seveda je ta pomoč pri uveljavljanju delavčevih pravic v zvezi z delovnim razmerjem zaštonj, in to je edina tovrstna zastonjska pomoč, saj delavcu sicer ostane le odvetnik,« je
M
HMhHI I
Branko Matkovič
povedal Matkovič. Po njegovem mnenju in izkušnjah je taka pomoč potrebna, saj je naš samoupravni in pravni sistem precej zapleten in se nevešč človek v njem težko znajde ali se sploh ne.
»Največ delavcev je prihajalo k meni po pravno pomoč iz manjših organizacij združenega dela, zlasti iz tistih, katerih sedeži so zunaj naše občine. Najbolj pogosti so delovni spori, disciplinske zadeve, stanovanjska vprašanja, pa tudi uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bil je tudi primer, ko delavcu, ki se je ponesrečil pri delu, tega niso priznali'. Obrnil se je name za pomoč in potem so mu le priznali stoodstotno bolniško in tudi postopek za njegovo invalidsko upokojitev je ŽP izpeljan,« je pripovedoval Matkovič.
Nasploh velja, da so razni postopki močno vlečejo in ljudje se marsikdaj bojijo, da se bo vse skupaj pozabilo, in tudi zato prihajajo po pravno pomoč. »Zgodilo se je celo, da je delavka, ki sklepa o neki zadevi, ki seje tikala nje, ni dobila, morala sklep odtrgati z oglasne deske, da ga je lahko prinesla k meni in da smo ukrepali naprej.«
A.	B.
METLIKA — Občinski odbor Rdečega križa Metlika organizira v zimskem času zdravstvena predavanja in tečaje iz prve pomoči in nege bolnika na domu. Predavanja bodo govorila o boleznih srca in ožilja, poudarek pa bo na tem, kako z zdravim načinom življenja odpraviti dejavnike tveganja. Beseda bo tekla tudi o pametni uporabi zdravil. Podatki namreč kažejo, da ljudje še vedno nekritično in čezmerno uživajo prevelike količine zdravil. Večina zdravil ima tudi stranske
Napake v zakloniščih le odpravili
Ni bilo treba ugotavljati odgovornosti
NOVO MESTO — Od lanskega maja, ko so delegati občinske skupščine zahtevali odpravo napak v 19 zakloniščih, so pomanjkljivosti v 12 zakloniščih odpravili, v 3 zakloniščih pa dela še niso končana. .
Investitorji so na večkratna opozorila in izvajalci del na zagrožene tožbe zadevo le resno vzeli v roke, tako daje stanje v zakloniščih bistveno boljše, kot je bilo. Tako so lani odpravili številne pomanjkljivosti v zakloniščih kmetijskega šolskega centra, v domu starejših, v vrtcih Bršljin in Drskaterv dveh zakloniščih internata Majde Šilc. Napake so bile odpravljene tudi v zaklonišču nove Iskrine tovarne na Cikavi. v Mercatorjevi blagovnici v Ločni, v stavbi Zavarovalnice Triglav ter v zaklonišču na Mestnih njivah in v dveh blokih na Cesti herojev.
Še vedno pa niso vse pomanjkljivosti odpravljene v stavbah PTT na Cikavi in v ločenskem vrtcu ter v tovarni Iskra Žužemberk. Tu del še niso končali. Sekretariat za ljudsko obrambo in samozaščito, ki mu je skupščina poverila skrb za odpravo napak v zakloniščih oziroma »drezanje« izvajalcev in investitorjev, je v poročilu iz konca lanskega leta to uradno ugotovil. V sekretariatu menijo, da v večini primerov zahteve občinske skupščine uresničujejo.
učinke in njihova nekontrolirana uporaba, predvsem istočasno jemanje več vrst zdravil, zlasti iz hišnih apotek, lahko povzroči hude okvare:
Vsebina tečajev, ki bodo razen v Metliki še v drugih večjih krajevnih središčih, vodili pa jih bodo zdravniki in medicinske sestre iz Metlike, bo prva pomoč pri poškodbah v miru in v izrednih razmerah ter nega bolnika na domu. Obe temi sta dandanes pomembni tako z medicinskega kot z vidika SLO in družbene samozaščite.
V času od 9. do 15. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Martina Sintič iz Dolšc — Tomaža, Jela Zajec iz Vinice — Anito, Marija Zupančič z Roj pri Čatežu — Suzano, Jožica Drenik iz Jablana — Klemena, Kristina Šneljer s Sel pri Dragatušu — Sašo, Marjetka Kukec iz Tržišča — Tino, Vesna Miljak iz Črnomlja — Gordano, Marija Konda z Dolenje Pake — Petro, Nada Šercelj iz Črnomlja — Tanjo, Darinka Škof iz Dragomlje vasi — Tineta, Hermina Videnič iz Cerkelj ob Krki — Anjo, Anica Perko in Regerče vasi — Andrejo, Marta Makše iz Mirne peči
— Katarino, Fanika Štricelj iz Stranske vasi — Tatjano, Ana Udo.ič iz Krškega — Marka, Martina Sokolo-vič z Drožanja — Marino, Anica Gazvoda iz Lutrškega sela — Ano, Marija Šenica iz Obrha — Katjo, Mojca Retelj iz Črmošnjic — Vesno, Erna Rajer iz Dolenjih Kamene — Romano. Anica Sodja S'Sel pri Jugorju — Simono, Vida Kolenc iz Cegelnice — Marka, Ida Katič iz Krškega — Vesno, Darja Gorenec iz Čilpaha — Petro, Mira Kovač iz Žužemberka -Tanjo, Anica Ivanež iz Gabrja — Martina in Janjo, Darja Hrastar z velikega Kala — Blaža, Marjana Pa-vlakovič s Preloke — Melito, Nataša Trputec z Dolenjega Polja — Davorja, Majda Tičar iz Močvirja — dečka, Liljana Potokar iz Lokev — dečka, Ana Gorišek iz Gorenjega Vrhpolja — dečka. Darinka Jordan iz Žavratca — dekl(co, Terezija Habjan iz Šmihela pri Žužemberku — dečka, Terezija Plut iz Vidošičev — dečka, Živana Ko-kalovič iz Gorenje Straže — dečka in Valentina Kukemberger z Gorenjih Ponikev — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Mirjana Jevšek iz Ulice Slavka Gruma 4 — Matica. Milka Lazič z Ljubljanske 20
— Dunjo, Mojca Župančič iz Bršljina 11 — Darjo in Irena Koligar z Drejčetove poti 11 — Damjana. Čestitamo!
Vpliv odvisen od doslednosti
Pregled in ocena štiriletnega dela metliškega sindikata — Eno težjih obdobij za družbo in sindikat — Padec realnih osebnih dohodkov
METLIKA — Razpravo na seji skupščine občinske organizacije Zveze sindikatov v Metliki, na kateri je beseda tekla o delovanju te organizacije v metliški občini v zadnjem štiriletnem obdobju, in bistvo programskih usmeritev za naslednje obdobje bi lahko strnili v ugotovitev enega izmed razpra-vljalcev: Če sindikat dosledno izvaja svoje naloge, se njegov vpliv med delavci krepi.
Tako iz poročila o štiriletnem delu metliškega sindikata kot iz uvodne razprave predsednika te organizacije se da povzeti, da je bilo zadnje obdobje sicer med najtežjimi za našo družbo sploh in tako tudi za sindikat, saj je prišlo do zastoja v materialnem razvoju in do zaostrovanja nasprotij v družbi, vendar ocenjujejo, da je bilo delo občinske organizacije dokaj uspešno. Toda ne gre pozabiti, daje še vedno veliko težav in neurejenih stvari.
Nihče si ne zatiska oči pred dejstvom, da so v zadnjih letih realni osebni dohodki močno padli, posledica tega pa je vedno več socialno ogroženih družin. V metliški občini se padanje realnih osebnih dohodkov še bolj pozma, kajti izkazalo se je, da so metliške delovne organizacije in tozdi v svojih panogah po ekonomskih pokazateljih nad pov-
prečjem skupine, po izplačilu osebnih dohodkov pa na dnu. Zato tudi ni čudno, da ljudje iščejo dodatne možnosti za zaslužek in jih manj zanimajo splošni družbeni interesi
Pri premagovanju teh in drugih nasprotij je tudi sindikat premalo učinkovit. Kot so samokritično zapisali v poročilu, formalno sicer naredijo tisto, kar se dogovorijo, marsikdaj pa so pri svojem prizadevanju premalo prodorni in prepričljivi, lahko pa tudi, da ta trud in delo nista zmeraj v soglasju z resničnimi interesi delavca samoupravljal-ca. Tako v gradivu kot v razpravi so posebej poudarili, da si mora tudi sindikat bolj prizadevati za boljše delovanje delegatskega sistema nasploh.
Čeprav se tudi informativni sistem izboljšuje, se zavedajo, da ga
morajo še izpopolnjevati, saj brez natančne, hitre in sprotne informacije ni možno odgovorno in pravilno odločanje. V metliškem vodstvu sindikata ocenjujejo, da je prav zaradi nepopolnih in ne dovolj hitrih ter učinkovitih informacij prišlo v preteklem .obdobju v občini tudi do nekaj konfliktnih situacij, ki sicer niso pripeljale do prekinitev dela, so pa jasno opozorile, da tudi v
• Na seji skupščine so izvolili nov občinski sindikalni svet. Taje na seji za novega predsednika izvolil Jožeta Petriča, za sekretarko Mileno Hočevar, ostali člani predsedstva pa so Jožica Cigič, Stane Jelenčič, Viktor Kozjan, Anton Pezdirc, Vida Plut, Ivana Radovič in Martina Vajda.
tej belokranjski občini razpoloženje med delavci ni dosti boljše kot v drugih okoljih, kot bi marsikdo rad verjel. Res pa je, da se je sindikat vedno tvorno vključil v reševanje raznih napetih situacij.
A.	B.
Novomeška kronika
ANONIMKI — Dobili smo anonimni pismi, katerih pisca (pisci?) sta zelo zaskrbljena za usodo novomeškega hortikulturnega društva, ki da je nekdaj prirejalo izlete in predavanja, pod novim vodstvom pa, trdita pismi, vlada mrtvilo. Eden od avtorjev radikalno predlaga celo občni zbor in volitve novega predsednika vrtičkarjev. Vodstvo horitkulturnega društva vabimo, naj odgovori na izziv in javnosti natoči čistega vina.
BLAGOVNI CENTER — V tej rubriki že večkrat omenjeni Mercatorjev blagovni center na Cesti herojev je poskrbel za novo presenečenje. Kupec, ki si je nameraval privoščiti tri litre navadnega kisa, je doma ugotovil, da je v plastenki čisto navadna voda. Kdo bo rekel, da za ta mini kriminal ni mogoče stoodstotno okriviti trgovcev, saj je pot od tovarne kisa do Novega mesta dolga. Res je tako. Bolj težko pa bo blagovni center pojasnil ravnanje svojega točaja v tamkajšnjem bifeju. Možak se je oprijel navade, da dopoldne ne streže, češ da tisti, ki ima dopoldne čas za pijačo, ne more biti drugega kot lenuh m delomrznež.
TEENS— Udeležba na Novotekso-vi tiskovni konferenci v Ljubljani (v okviru sejma mode so Novomeščani predstavili program Teeos) je presegla vsa pričakovanja. Kaj bi šele bilo, če bi novinarji vedeli, da bo podjetna ekipa Teensa med pogovorom delila joggin-ge«
(Sprehod po Metliki
Ena gospa je rekla, da vedno bolj dvomi, da živimo v eni državi. V novomeški Beograjski banki na primer vztrajajo, daje treba pri dvigu deviz za potovanje v tujino (če jih nimaš 10 dni v banki) plačati 1000 din, medtem ko v Ljubljanski banki v splošno zadovoljstvo tovrstne »carine« ne pobirajo.
DEŽURNA SLUŽBA ZA KRAJANE NASELJA MAJDE ŠILC
NOVO MESTO — Krajevna organizacija RK Majde Šilc bo v ponedeljek, 27. januarja, med 16. in 17. uro pričela z dežurno službo v. svojih prostorih na Majde Šilc 19. Zdravstvene delavke bodo vsem, ki bodo to želeli, dajale navodila za zdravo življenje, razdeljevale zdravstveno literaturo in brezplačno merile krvni pritisk. Tako bo poslej vsak drugi ponedeljek v mesecu. V naslednjih dežurnih dneh bodo poleg aktivistov RK sodelovali tudi strokovni sodelavci s področja socialnega varstva.
BLIŽA SE 8. FEBRUAR, slovenski kulturni praznik, zato ni nič čudnega, če pri metliški Zvezi kulturnih organizacij razmišljajo, kako bi najbolje proslavili ta dan. Lani so bile prireditve pri Rajmerju, Mežnaršiču in v Hotelu Bela krajina. Slišati je, da bo letos podobno, vendar bodo število prizorišč še povečali. Tako je to: če nočejo ljudje h kulturi, naj gre pač kultura k ljudem.
DELOVNA ORGANIZACIJA BETI je ob svoji 30-letnici založila drugo knjigo humoresk Tonija Gašperiča z naslovom Ljudje z zaščitenimi hrbti-Knjiga — izšla bo v 2000 izvodih — ne bo na prodaj, ampak jo bodo predstavniki Beti delili svojim poslovnim strankam. Posrečene karikature je prispeval novomeški fotograf Branko Babič, izbor v Dolenjskem listu objavljen h humoresk pa je opravil novinar ljubljanske televizije Janez Pezelj. Predstavitev knjige bo v začetku februarja, najprej v delovni organizaciji Beti, nato pa še v Hotelu Bela krajina. Ob tem bo pripravljen priložnostni kulturni program.
PUST SE BLIŽA Z NAGLIMI KO:
RAKI in že je jasno, da bodo poskrbeli
za v nasmeh raztegnjena usta osnovno otroci, ki se bodo gotovo našemili. <■ februarja bo veselo tudi v Hotelu Bela krajina, kjer pripravlja Društvo inženirjev in tehnikov Metlika pustno rajanje. Najverjetneje bo igral za ples ansambel Odmev, pripravljen bo bogat srečelov, najboljše maske bodo nagrajene. Slišati je tudi, da bo na krožni poti po mestu ansambel Popolnočne kočije, novopečeni bend, ki spravi izza miz celo napol hrome. Njihov me-nager Branko Ivičič-Mica zagotavlja, da bo to soboto še posebno noro.
KONEC JANUARJA BO IZŠLA drobna pesniška zbirka Tonija Gašperiča. Pesmi iz zapitja. V njej bo samo enajst prebliskov, nastalih v glavi tega belokranjskega zabavljača, ko je omamljal možgane alkohol. Pesniška zbirka pesmi iz zapitja ne bo na prodaj-Avtor in njegovi prijatelji jo bodo delili ljudem, ki se razumejo na in na z alkolom omreženo stanje. Odlične ilustracije k pesmim je prispeva adademski slikar Kumer iz Novega mesta. Kdor bo hotel priti do te pesniške zbirke, se mora pričeti hinavčiti že zdaj.
DOLENJSKI LIST
IZ NtkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
ZA ZBIRANJ L POGUMA Št: DOVOLJ ČASA — Ker gribljcski športniki nimajo možnosti, da hi lahko pripravili teren za alpske smučarske discipline, so se pred letom odločili, da postavijo 30-metrsko skakalnico. kar je za Belo krajino dokaj nenavadno. Gribeljci že imajo skakalne smuči, in kot sami zatrjujejo, jim tudi poguma za skakanje ne manjka. Za ostale, ki bi se želeli poskusiti v smučarskih skokih, pa velja, da ga bodo lahko — pogum namreč — zbirali do prihodnje zime. ko bo po obljubah predstavnikov gribljeskega športnega društva skakalnica nared.
NAJPREJ DELO. POTEM JELO — Prebivalcem Radencob Kolpi so iz Črnomlja predlagali, naj bi v okviru razvoja kmečkega turizma pripravili praznik kolin ter tako privabili goste. Pa so Radenčani raje predlagali praznik sekanja drv. » Saj postrežemo tiste, ki pridejo v našo zakotno vas, ne vemo pa, zakaj bi jih še posebej klicali na gostije.« so razmišljali krajani revne vasice ob Kolpi. Potem pa o praznikih, ne takšnih za jelo ne takšnih za delo. ni bilo nič več slišati.
ČRNOMELJ — Tujakšnja občinska raziskovalna skupnost že vrsto let ob občinskem prazniku podeljuje priznanja in nagrade tistim, ki so se \ preteklem letu najbolje izkazali kot inovatorji. Na letošnji razpis so delovne organizacije, društva in šole doslej poslali okrog 20 vlog. ko pa bodo zbrali vse prijave, bo poseben odbor odločil o podelitv i priznanj ter prvih treh nagrad za inovatorje leta.
Ribniški zobotrebci
OJ TA NEMŠČINA! — Naribniški šoli ugotavljajo, da je več negativnih ocen iz nemščine tudi zato. ker učenei lahko napredujejo tudi z negativno oeeno iz tujega jezika. »►Negativci« pa pravijo, da se bodo nemščine že naučili. ko bodo na začasnem delu v Nemčiji.
VSE SMUČA — Čeprav te dni na območju Sodražice pridno smučajo, pa je v šoli še 56 učencev ali skoraj četrtina, ki ne znajo smučati. V februarju bodo zato organizirali v Izve-rju šolo smučanja za učence četrtih razredov. Od 13. do 18. januarja pa je bil v Izverju smučarski tečaj, ki sega je udeležilo 22 domačinov in štirje učenci iz drugih krajev (Ljubljana. Ribnica), ki so prišli sem na počitnice. Smučarskih tečajev bo še več. med drugim tudi za gojence vrtca.
Drobne iz Kočevja
ZASEDENE ZELENICE — Zelenice okoli stanovanjskih blokov so zasedene z vsem mogočim, ponekod z avtomobili, drugod z drvmi, in to celo tam, kjer imajo stanovanja centralno ogrevana. Iz Kajuhovega naselja pa so nam sporočili, da nekateri sredi blokov na zelenicah uskladiščil jejo celo gradbeni material: deske, opeko itd.
težav Z OGREVANJEM ŠE NI k ON CA — Odkar imamo v Kočevju energetika, ki odgovarja za centralno ogrevanje, je ogrevanje stanovanj dos-h boljše. To se pozna tudi pri plačeva-nJu. saj je zelo redno in je bilo med 540 stanovanji le deset takih najemnikov, s' niso plačali in jih je bilo treba terjati preko sodišča. Pa vendar se ponekod se vedno zatika. Tako je po nekajmesečnem dobrem ogrevanju v Kidričevi 1 in 3 v prvih 15dneh januarja kar trikrat ogrevanje izpadlo, eeprav je bilo v bližnji samopostrežni-ei- ki je priključena na isti vod. redno •n dobro
PREVEČ PISANJA — Če hočeš na Pusti ali SDK plačati na primer centralno ogrevanje, internat za otroka hu-. moraš najprej za dvig denarja iz tekočega računa izpolniti kar tri čeke.
1 računi znašajo namreč okoli 15.000 din. s čekom pa lahko dvigneš največ 6 000 din. Prav bi bilo. da bi pri tako mri inflaciji tudi hitreje spreminjali Predpis o najvišjem dovoljenem dvigu.
Trebanjske iveri
REKREACIJA ZA OTROKE — V 'rebnjem so prišli na zanimivo zamisel: organizirali so družinsko rekreacijo za starše in otroke. Ta rekrea-c‘ja je bila pretekli teden prvič, obisk Pa je presegel vsa pričakovanja. V telovadnici nove osnovne šole v Trebnjem seje zbralookoli 120staršev m otrok. Rekreacija, ki jo vodi vzgojiteljica Breda Horvat, bo seveda še naprej vsak torek od 17. do 18. ure v telovadnici osnovne šole. Kdor ni zb poguma prvič, se lahko oglasi
ral
drugle
FEBRUAR BO DOLG — Can-atjev dom Ljubljana, ki je. bi lahko rekli, kulturna ustanova izjemnega anga. med drugim organizira letos tu-1 seminar za zborovodje. Žal pa bodo melj zborovodje nekaj težav, če odo hoteli udeležiti seminarja. V ankarjevem domu so namreč razpo ■alt vabila za 30. lebruar. Podobno neitto so pokazali tudi v Trimu, kjer s° na koledar napisali, da ima februar ar 31 dni. Doslej še niso sporočili, ali °eejo z dodatnim februarskimi dnevi ."inestiti vse tisto, kar je bilo ranjenega januarja.
*n|||ippipipiHVFZ£3re
iil’
Septembra delo za prizadete
Pod okriljem črnomaljske šole s prilagojenim programom bodo jeseni v domu učencev začele delovati delavnice pod posebnimi pogoji — 16 varovancev
ČRNOMELJ — V tukajšnji šoli s prilagojenim programom Milke Sobar-Nataše so že pred štirimi leti začeli razmišljati o ustanovitvi delavnic pod posebnimi pogoji. V šoli namreč deluje oddelek za delovno usposabljanje duševno prizadetih, vendar morajo gojenci po 18. letu starosti oddelek zapustiti, drugje pa se ne morejo zaposliti, ves trud, ki so ga imeli z njimi v šoli, pa je tako zaman.
Nekako pred štirimi leti je tudi naglo upadlo število učencev v šoli s prilagojenim programom, in sicer od 100 na 70. zato so v šoli računali, da bi kar v lastni hiši našli prostor za delavnice, če bi število učencev še naprej tako naglo upadalo. Vendar se je pred tremi leti število otrok ustalilo in spoznali so da bodo morali prostor za delavnice iskati drugje.
• Že sedaj je gotovo, da bo delo v delavnicah pod posebnimi pogoji steklo v začetku septembra, začeli pa bodo s 15 ali 16 varovanci iz vse Bele krajine. S strojem za termotisk bodo opravljali storitve za delovne organizacije: z Beti in Keko že potekajo pogovori o sodelovanju, računajo pa tudi na sodelovanje z Iskro. Poleg tega bodo vključili lastni program, ki pa se bo menjaval glede na sposobnost varovancev.
Priložnost se je ponudila, ko so lani začeli adaptirati črnomaljski dom učencev. Že pri načrtovanju obnovitve so določili za delavnico 4
prostore, ki so primerni za dovoz materiala in odvoz izdelkov. Poleg tega bi gojenci iz oddeljenih krajev v domu lahko tudi prebivali.
Za delavnice, ki bodo delovale pod okriljem šole Milke Sobar-Nataše. so doslej zbrali 3.1 milijona dinarjev, sredstva pa so prispevali metliška in črnomaljska skupnost socialnega skrbstva, skupnost otroškega varstva Črnomelj, skupnost za zaposlovanje Novo mesto, republiška Zveza društev za pomoč duševno prizadetim, delovne orga-
nizacije. nekaj denarja pa se je nateklo tudi od dobrodelne prireditve, ki so jo pripravili v ta namen. Ko se je zbiral denar, so sproti kupovali delovno opremo, nabavili so stroj za termotisk, trenutno pa jim primanjkuje še milijon dinarjev za posebne stole za invalide.
Kot je povedala ravnateljica šole s prilagojenim programom Ema Šujica. so najprej hoteli začeti z delom v delavnicah že v začetku februarja, vendar se je pokazalo, da tega ni mo.č uresničiti. Težave so namreč pri financiranju dejavnosti, ker mora priti v redni program obeh belokranjskih skupnosti socialnega skrbstva. Nekaj denarja za delovanje delavnic pa je že zagotovljenega.
M.BEZEK
NAJVEČ ENK IZ MATEMATIKE
RIBNICA — Na ribniški osnovni šoli »Dr. France Prešeren« so imeli v prvem šolskem polletju letos nekoliko slabši' učni uspeh kot v istem obdobju lani. in sicer 88,2-odstotni (na podružničnih šolah Dolenja vas in Sušje pa ni bilo slabih ocen). Največ slabih ocen je bilo iz nemščine in matematike. Slabe ocene je imelo 92 učencev in sicer skupaj 181 negativnih ocen. Po tri ali več slabih ocen je imelo 27 učencev. Najslabši uspeh so dosegli učenci šestih razredov. V primerjavi s prvo ocenjevalno konferenco pa seje uspeh izboljšal.
SODRAŽICA — Ob polletju je znašal učni uspeh na osnovni šoli »Dr. Ivan Prijatelj« 94.5 odstotka in je bil za 3,3 odst. boljši kot pred letom dni. Najslabši učni uspeh je bil v drugih in šestih razredih. Od 249 učencev jih je imelo slabe ocene 12 in med njimi le trije po tri ali več slabih. Največ slabih je bilo iz matematike, iz nemščine pa ni bil z negativno oceno ocenjen niti en učenec. V te številke so vključeni tudi podatki za podružnično šolo Sv. Gregor, kjer je 19 učencev, njihov učni uspeh pa je 100-odstoten.
Strajka ni bilo, zaplet pa
Dva delavca sta zaradi bolje izpolnjenih delovnih norm »zaslužila« precej več kot ostali, kar je povzročilo »razgovore« in hudo kri_____
ŠOLARKE HUJŠAJO
SODRAŽICA — Veliko šolskih otrok niti ne zajtrkuje niti ne malica in jim je prvi topli obrok šele kosilo v šoli. To je pokazala nedavna anketa. izvedena med učenci osnovne šole. Nekatere učenke sedmih in osmih razredov pa menijo, da so preveč okrogle, in so že začele s shujševalnimi kurami. — Tudi o tem se bodo učitelji pogovorili s starši na roditeljskih sestankih v mesecu marcu.
LIVOLD, KOČEVJE — Do manjše prekinitve dela naj bi prišlo na kmetijskem obratu K(> Kočevje v Livoldu 13. januarja, in sicer zaradi nezadovoljstva pri izplačilu osebnih dohodkov, zaradi česar seje za kako uro zavlekla tudi prodaja mleka strankam. Tako obvestilo smo prejeli še tisti večer, naslednji dan pa smo zadevo preverili pri Kmetijskem gospodarstvu Kočevje.
Direktor tozda Govedoreja Alojz Vidic je povedal, da je za zaplet v Livoldu zvedel 14. januarja zjutraj, povzročilo pa ga je res izplačilo osebnih dohodkov. Delavca iz drugega hleva Ante iti Kaja Ilič sta prejela namreč po okoli 703)00 din osebnega dohodka, medtem ko znaša pov prečje v tozdu Govedoreja okoli 50.000 din. Taki. bolj napeli razgovori (ne štrajk) so se začeli ob začetku molže: res pa je. da je prav tisti duri prišlo tudi do okvare na
Evidentirani kandidati
Na skupni seji občinskega sveta ZSS in konference SZDL Trebnje so sprejeli listo
TREBNJE — Čeprav so tudi v trebanjski občini naredili velik korak naprej na področju evidentiranja kandidatov za delegatske funkcije, vendarle še riiso povsem zadovoljni z doseženim. Evidentiranje namreč še ni postalo stalna politična naloga sindikata in Socialistične zveze. Pojavljajo pa se tudi odpori proti sprejemanju delegatskih dolžnosti, kar utegne povzročiti težave pri oblikovanju delegacij. Tako so zapisali v poročilo o poteku priprav na skupščinske volitve, ki pa na skupni seji občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference SZDL ni naletelo na odmev.
Dosedanje ocene delegatskega sistema, zlasti pa njegovega delovanja. namreč niso najboljše. Pa ne toliko zaradi kvalitete, kolikor zaradi velike odsotnosti delegatov, slabe povezanosti delegatov z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi strukturami itd.
Sicer pa je evidentiranje v občini potekalo v resniei široko in demokratično. V okviru priprav na volitve so se v občini Trebnje lotili tudi zamisli o zmanjšanju delegatskih mest v družbenopolitičnem zboru in zboru krajevnih skupnosti. Poslej bo družbenopolitični zbor štel 19 delegatov, v njem pa bodo imeli po štiri mesta Socialistična zveza. ZK in sindikat. mladinci in borci pa po tri. Tudi v zboru krajevnih skupnosti naj bi sedel samo en delegat iz krajevne skupnosti. Zmanjšali naj bi tudi število delegacij za krajevne skupnosti, o čemer pa bo razprava še tekla.
Na seji so sprejeli rokovnik za izvedbo predkandidacijskih in volilnih opravil. sklep o oblikovanju in delegiranju v občinsko kandidacijsko konferenco. Pred koncem seje so sklenili razpravo o evidentiranih možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ter nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS.
Na seji so sprejeli tudi predlog evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih funkcij:
Občinska skupnost otroškega varstva: predsednik skupščine Marija Grden, Lojze Ratajc, podpredsednik Bariča Kraljevski. Stanka Jurak, predsednik zbora i/\a-jalcev Silva Kastelic. Polona Kralj, predsednik zbora uporabnikov Leon Rojc. Ladica Rečnik.
Občinska izobraževalna skupnost: predsednik skupščine Ana
Murn — Kuhar. Pavla Kranjc, podpredsednik Janez Kramer. Tone Gole. predsednik zbora uporabnikov Tatjana Fink. Cvetka Dvornik, predsednik zbora izvajalcev Milena Zalar. Ivanka Lazar. Jože Hočevar.
Občinska kulturna skupnost: predsednik skupščine Ivanka Pavlin. Avgust Gregorčič, podpredsednik Dušan Zakrajšek. Slavka Kukman! predsednik zbora uporabnikov Francka Grošelj. Lojze Bandelj, predsednik zbora izvajalcev Duška Peček. Lucijan Reščič.
Telesnokulturna skupnost: predsednik Igor Slak. Frane Kržič. predsednik zbora uporabnikov Frane Opara. Janez Kolenc, predsednik zbora izvajalcev Jože Kocjan. Tone Kotar.
Skupnost socialnega skrbstva: predsednik Tončka Borštnar. Mihaela Peskar, predsednik zbora uporabnikov Pavlina Hrovat. Olga Bartolj. predsednik zbora izvajalcev Marinka Sila. Majda Miklič.
Zdravstvena skupnost: predsednik Anka Gabrijel. Janez Gartnar. predsednik zbora uporabnikov Bojan Plauštajner. Stane Camloh. predsednik zbora izvajalcev Bogoljub Hunu*. Anita Kostrevc, Milka Lenič.
Skupnost socialnega varstva. Marija Koželj. Frane Videčnik.
Raziskovalna skupnost: Janez Dule. Srečo Pust, Pavle Zupančič.
Stanovanjska skupnost; predsednik skupščine Vlado Žabkar. Jože Kastelic, predsednik zbora uporabnikov Tone Glogovšek. Zlatko Rajkovič, predsednik zbora izvajalcev Zlatko Longar. Mija Benedičič.
Skupnost za zaposlovanje: predsednik skupščine Breda Bon. Metka Kopar.
Skupnost pokojninskega in in-validskegav zavarovanja: predsednik Tone Žibert. Milan Turk.
Skupščina občine: predsednik skupščine Nace Dežman, podpredsednik Ludvik Lovše. Stefan Kamin, predsednik zbora združenega dela Mojca Dule. Tone Zaletel, podpredsednik zbora združenega dela Mira Gole. Jože Pravne, predsednik zbora krajevnih skupnosti Jože Bregar. Ivan Vovk. podpredsednik Anton Maver. Jože Frelih, predsednik družbenopolitičnega zbora Janez Zakrajšek, Jana Pctrovac. podpredsednik Ivan Longar. Bogdan Breznik. predsednik izvršnega sveta Maks Kurent.
J. S.
molzni napravi in dve enoti nista mogli pravočasno molsti krav. Razgovore so povzročili delavci, ki so imeli tisti mesec najnižje osebne dohodke, se pravi predvsem slabi delavci, saj je osebni dohodek odvisen od količine in kakovosti mleka, to pa je odv isno od kakovosti in priprav e krme. uspešnosti živinorejca. od lega. kako je razporedil telite e itd. V vsakem hlevu je v letu en mesec najslabši in v Livoldu je bil najslabši prav december, z izjemo enote zakoncev Ilič (skupno je tu 6 enot). Na sestanku z delavci je bilo ugotovljeno, da so bili osebni dohodki izplačani natančno po doseženih proizvodnih normah.
Direktor Kmetijskega gospodarstva Janez Žlindra je še povedal, da so znašali osebni dohodki v decembru 38.000 do 70.000 din. K nezadovoljstvu je gotovo prispevalo tudi dejstvo, da so znašali prispev ki iz osebnih dohodkov vse leto do
MANJ TUJIH
KOČEVJE — V Hotelu Pugled v Kočevju je lani skupno število nočitev gostov močno poraslo. Zabeležili, so jih kar 14.103 (leto prej 10.489). Število nočitev tujih gostov je sicer nekoliko upadlo (od 1.822 na 1.694), zato pa je število nočitev domačih gostov poraslo od predlanskih 8.667 kar na 12.409 ali skoraj za polovico. Med tujimi gosti jih je bilo lani največ iz ZRN 649 (predlani 704), Avstrije 323 (196), ZDA 236, Italije 196(240). Francije 85 (93), Kanade 71 itd.
oktobra okoli 28 odstotkov, v novembru so sc znižali za skoraj 8 odstotkov (zato je bil čisti osebni dohodek za toliko višji), v decembru pa spet okoli 28 odstotkov (in zato čista »plača« za toliko odstotkov nižja), kar je dajalo videz, da so se osebni dohodki znižali. Za zaključek razgovora je dodal še:
»Z ozirom na težino dela in odgovornost so osebni dohodki v
• TUDI V TEKSTILANI — Do podobnih zapletljajev ob nedavnem izplačilu osebnih dohodkov kot v kmetijskem obratu v Livoldu je prišlo tudi v kočevski Tekstilani. V primerjavi z mesecem prej so bili namreč osebni dohodki za 7,5 odstotka nižji. Prejšnji mesec je bila namreč za toliko nižja prispevna stopnja za SIS in samo na njen račun so se lahko povišali osebni dohodki. Zdaj pa je bila prispevna stopnja spet višja. Zaradi tega je v Tekstilani izbruhnilo nezadovoljstvo, ki so ga, kot smo zvedeli pri predsedniku občinskega izvršnega sveta Stanetu Letonji, pomirili tako, da so samo za Tekstilano spet znižali prispevno stopnjo za SIS za tistih 7,5 odstotka, in ta »dodatek« je bil nato izplačan za osebne dohodke.
kmetijstvu v primerjavi z ostalimi panogami še nizki. Zato smo v Kmetijskem gospodarstvu lani osebne dohodke večkrat prilagajali in se približali povprečju kmetijske panoge, ki pa ni visoko. Letos bomo nadaljevali že začrtano politiko nagrajevanja kmetijskega dela, ki upošteva vloženo delo. kakovost in rezultate dela. Zahtevana pa bosta tudi še večja disciplina in red.«
JOŽE PRIMC
Pridne roke nikoli ne zatajijo
Gribeljci: dvorano moramo zgraditi — Komunalno urediti naselje
GRIBLJE — V Gribljah so imeli že leta 1979 narejen načrt za nov kulturni dom, najsodobnejši v Beli krajini, a se je zataknilo pri lokaciji. Tako so šla mimo ugodna leta za gradnjo, a četudi Gribeljci še danes računajo na kulturni dom, vedo, da ga ne bodo dobili še tako kmalu. Zato so se odločili, da porušijo dvorano gasilskega doma, ki je začela propadati, in zgradijo novo, saj je to za zdaj edini način, da pridejo do primerne dvorane ter prostorov za potrebe krajevne skupnosti in vzornega kulturnega in športnega društva.
»Denar, ki smo ga dobili od občinske gasilske zveze, ZKO in prireditve Noč na Kolpi, smo porabili za material, delo pa je bilo, kot je navada v Beli krajini, udai-niško. Opravili smo 2.000 delovnih ur, sedaj, ko je dom pokrit in delno zaprt, pa je zmanjkalo denarja,« pove predsednik gradbenega odbora Stane Šimec. »Moram po-
Stane Šimec
hvaliti prizadevnost ljudi, saj skoraj ni hiše. kjer ne bi kakor koli prispevali za novo dvorano. Z lesom so se izkazali celo vaščani Pavičičev. ki ne sodijo v našo krajevno skupnost, ter Cerkvišča-ni. ki imajo svoj gasilski dom in društvo. Ljudje se namreč zavedajo, da gribeljski dom ni le od gasilcev, ampak od vseh krajanov,« pravi zadovoljno Šimec, ko govori o delu. a manj. ko teče beseda o denarju. Ve pa, da ne bodo vrgli puške v koruzo, že zaradi tega ne, ker bodo praznovali prihodnje leto 60-letnico gasilskega društva in 10. obletnico revije obkolpskih pevsjdh zborov.
»Čeprav smo sedaj v težavah, verjamem, da se bomo znašli. Še najbolj pa zaupam pridnim rokam Gribeljcev, saj so v zadnjih petih letih, če odštejem kanalizacijo in avtobusno postajo, popolnoma komunalno uredili vas. Napeljali smo telefon, vodovod, javno razsvetljavo. konec lanskega leta pa asfaltirali še zadnjih 5.000 kv. metrov vaških poti. Da so pri tem prispevali veliko denarja in udarnega dela vaščani sami, ni potrebno posebej poudarjati,« pohvali Gribeljce Stane Šimec.
B. M
Kljub zaostanku — zadovoljni
V trebanjski občini lani niso dosegli z resolucijo zastavljenih načrtov
TREBNJE — »Lani nismo dosegli toliko, kolikor smo si zastavili z resolucijo. Industrijska proizvodnja je bila manjša od načrtovane, prav tako smo zaostali za načrti v kmetijstvu, tudi z izvozom se nismo posebej izkazali. Naj se sliši še tako čudno, pa smo kljub temu zadovoljni z našimi gospodarskimi rezultati,« je dejal Nace Dežman, predsednik trebanjskega izvršnega sveta.
»Rezultati bi namreč bili lahko tudi slabši. Zavedati se moramo, da domala vse leto ni delala IGK, da se je zaposlenost celo zmanjšala, v kmetijstvu pa nam jo je zagodlo vreme. Poleg tega ne moremo mimo tega. da je večina delovnih organizacij še kako občutila breme nelikvidnosti, visokih obresti za obratna sredstva in še bi lahko našteval. Glede na take okoliščine, lahko sedaj. ko spravljamo vkrip prve Ocene, lahko rečemo, da smo lansko leto kar dobro zvozili. Kako. pa bodo pokazale še podrobne analize in seveda zaključni računi. Že zdaj pa ugotavljamo, da so več kot dobro poslovali v Tesnilih. Elmi, da so sev IMV-tozdu Tovarna opreme na Mirni izkopali iz najhujših težav. Če pa lansko leto primerjamo z letom 1984. rezultati niso več tako ugodni. Poslovni rezultati bodo slabši, zlasti zaskrbljujoče je. ker so se zmanjšala sredstva za akumulacijo.« je dejal Dežman.
Po izredno uspešnem desetletju, je trebanjsko gospodarstvo \ 80 le-
tih zašlo v krizo. V občini se zavedajo. da bodo morali več vlagati v modernizacijo proizvodnje. Prav zaradi tega bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju namenili za naložbe precej več denarja kot v prejšnjem. V preteklem srednjeročnem obdobju so zanje porabili tri
Nace Dežman: Čeprav nismo dosegli načrtovane rasti, smo glede na okoliščine kar dobro poslovali.
milijarde dinarjev, za naslednje računajo, da bodo še enkrat več. Večina opreme v trebanjski industriji je iztrošene. S tako opremo pa ni moč povečevati produktivnosti, se lotevati novih proizvodnih programov in izvažati. Poleg opreme za tovarne bo potrebno vlagati tudi v infrastrukturo. Električne napeljave in telefonsko omrežje že dolgo ne strežeta potrebam občine. Kakor pa je bilo slišati na sejah občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, je potrebno še bolj ambiciozno planirati dolgoročni razvoj. Tudi v izvršnem svetu občine se zavedajo, da ne bi smeli več zaostajati za republiškim razvojem. Vendar pa ni zadosti samo zapisati malo višje odstotke rasti, kakor sicer veljajo za republiko. Za to, da bi počasi dohitevali razvoj republike, bo treba več vlagati tudi v kadre. Nemara bo treba dobiti tudi kapital od drugod. Končno so Trebanjci pripravljeni delati in dosegajo tudi rezultate, če so programi pravi. Na roke pa utegne iti bodočim investitorjem tudi to, da so v trebanjski občini v preteklih letih veliko vlagali v infrastrukturo. V občini skoraj ni pomembnejše ceste, ki ne bi bila asfaltirana. zgradili so precej vodovodov, v zadnjem času po krajevnih skupnostih grade telefonsko omrežje.	"	J.	S.
IZ NKŠIH OBČIN
r^m
IZ NKŠIH OBČIN
y
V Dobovi šivilje z računalnikom
V Beti jim bo pomagal varčevati pri materialu — Izvažati le s premislekom
DOBOVA — V Beti poslej ne nameravajo več investirati v zidove, ampak samo v opremo. Proizvodnjo imajo zaokroženo in pri morebitni drugačni naložbi bodo sodelovali le v primeru, če bodo z njo reševali probleme širše družbene skupnosti. Dobovški kolektiv se je skupaj z drugimi tozdi odločil za nakup procesnega računalnika. Imajo ga v Metliki in pričakujejo, da bodo imeli vsi po vrsti koristi od njega.
Materiali za konfekcijske izdelke so dragi in radi bi čimveč privarčevali. Prav računalnik naj bi jim pomagal, da bi blago čim bolje izkoristili. Tudi vnaprej nameravajo delati za izvoz in izboljševati kakovost ter obvladovati modne zahteve tujih naročnikov. Bolj kot prej bodo z drugimi tozdi vred razmislili, kaj bodo prodajali, da bodo res nekaj
KRMILNICE
V šoli smo se dogovorili, da bomo šli k sošolcu na Polje delat ptičje krmilnice. K njemu smo šli zato, ker je njegov oče mizar. V šoli smo naredili načrt za krmilnice. Jožetov oče nam je s strojem narezal posamezne dele, ki smo jih mi sestavili v hišice. Nadvse smo bili veseli lepih izdelkov. Hišice smo še pobarvali irr jih razstavili v razredu. Ko je zapadel sneg, smo jih odnesli domov. Sedaj pridno krmimo ptičke.
UČENCI 4. RAZREDA OŠ 12. SNOUB Krmelj
NOVOLETNI ZIVZAV
V petek pred novim letom smo bili vsi nastopajoči na novoletnem praznovanju že ob sedmih v šolski telovadnici, da smo se dogovorili še o nekaterih podrobnostih praznovanja. Slednjič se je program le začel. Bil je zelo pester. V njem je bilo vsega: prizorčkov, iger, tombole. Pozabiti ne smemo dobrega dedka Mraza, ki nam je prinesel cel koš daril. Darila smo dobili po razredih. Med programom je bil tudi ples, da smo se malo sprostili.
MOJCA OSVALD, 7. r OŠ dr. A. Debeljak Loški potok
Za republiko premalo, za zvezo nič
Dosedanje evidentiranje v brežiški občini
BREŽICE — Evidentiranje za delegacije občinske skupščine in SIS zadovoljivo poteka, zelo malo imen pa je na seznamih za funkcije v republiki in zvezi, zato zdaj jih zdaj dopolnjujejo z dodatnim evidentiranjem. Več kot kdajkoli doslej je možnih kandidatov za najodgovornejše dolžnosti v občini, predvsem za predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter enake funkcije v izvršnem svetu. Kot možni kandidati za predsednika občinske skupščine so evidentirani: Franc Puhner, Stane Ilc, Marjan Gregorič, Ivan Germov-šek, Stanko Zlobko, Vlado De-ržič, Franc Filipčič, Ivan Živič, Dejan Avsec, Teodor Oršanič in Miha Haler, za podpredsednika pa so možni kandidati Franc Filipčič, Miha Haler, Jože Tomc, Tone Zorko, Marjan Vizjak, Slavko Sušin, Slavko Lupšina, Marko Zupančič, Jože Fink, Miran Kaudek, Mirko Kambič, Franc Volčanjšek, Ivan Živič, Milan Medvešek in Ivan Vide-nič. Za predsednika izvršnega sveta so bili evidentirani: Gorazd Kotnik, Jelka Barlič, Franc Puhner, Borut Mokrovič, Tone Zorko, Teodor Oršanič, Dejan Ausec, Karel Strašek, Jože Petan, Stane Ilc, za podpredsednika pa Vladka Kežman, Dejan Avsec in Tone Ribnikar. Evidentiranje se še nadaljuje.
KULTURNI DAN
zaslužili. Gre za to, da ne bi vnovče-vali v devize samo dela za šivalnim strojem, ampak da bi osvojili več procesov, s katerimi bi oplemenitili material oz. izdelek. Nekaj tega je metliška konfekcija že dosegla z barvanjem, pletenjem ipd.
Trenutno je v tozdu 166 zaposlenih. Fluktuacijo nadomeščajo z načrtnim izobraževanjem mladih kon-fekcionark. S tamkajšnjo osnovno šolo so tesno povezani. Dekleta, ki se odločijo za delo v Beti, pošljejo v konfekcijsko šolo v Sevnico in jih tudi štipendirajo.
Lanske plane so dobovske kon-fekcionarke uresničile finančno in količinsko. Dokončne rezulate bo pokazal zaključni račun. Povprečni osebni dohodek v tem kolektivu je 40 tisoč dinarjev in to je stvarno za proizvodnjo, saj je zelo malo zaposlenih pri pisarniških opravilih, zaradi katerih bi se to poznalo na povprečju.
V poslovno-stanovanjskem bloku — dokončan bo sredi letošnjega maja — so kupili prvo stanovanje. Nekaj primerov bodo skušali rešiti s posredovanjem solidarnostnega sklada v občini, vendar tako, da bi prosilci po možnosti dobili stanovanje v Dobovi, ne v Brežicah. Tak primer so imeli, a so delavca s tem spremenili v vozača. Zaradi tega podpirajo družbeno gradnjo stanovanj tudi' vnaprej, čeprav večino primerov rešujejo s posojili zasebnim graditeljem.
J. T.
Boj za produktivnost
Sto let ne vzdrži nobeno stanovanje
Za letos je dvakrat napovedana podražitev stanarin
BREŽICE — S prvim februarjem se bodo stanarine povečale za 43 odstotkov. Zvišanje je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti izglasovala na seji 15. januarja. Gre za enotno povečanje v Sloveniji. Naslednje zvišanje stanarin bo 1. julija, vendar se bo takrat že razlikovalo po občinah. Do konca leta naj bi namreč povsod dosegli 1,52 odst. revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada v Sloveniji.
Do ekonomskih stanarin bi se povzpeli šele 1990. Te stanarine bodo zagotavljale komaj vzdrževanje obstoječih stanovanj. Na nove gradnje iz tako zbranih virov torej še ne bo mogoče misliti. Povečevala pa naj bi se stopnja amortizacije, ker bi to skrajševalo amortizacijski čas. Praksa kaže, da je sto let za hiše predolga doba in v svetu so zato že prešli na krajše obdobje.
Stanovanja so veliko narodno bogastvo in ljudem je žal, da jih tako zanemarjamo in prepuščamo propadanju. Če bi o najemninah odločali delavci in občani kot delegati v samoupravni stanovanjski skupnosti, bi bili po besedah mnogih izmed njih dandanes že zelo blizu ekonotnske stanrine.
Denarja za gradnjo je namreč vsako leto manj tudi v Brežicah. Samoupravna stanovanjska skupnost bo letos začela graditi stanovanjski blok v Trnju. V njem bo 48 stanovanj za trg. V kratkem naj bi stekla gradnja stanovanjskega bloka zraven Doma upokojencev. Ponudbe zbirajo in najvišja predvidena že 260 tisoč dinarjev za kvadratni meter. V Dobovi bo v začetku maja vseljivih petnajst stanovanj pod streho poslovno stanovanjskega objekta, v katerem bo dobila svoje prostore pošta. J. T.
Slovin zbira prijave za obnovo vinogradov
Zagotovljena solidarnostna pomoč in posojila
BIZELJSKO — Slovinov TOK Vinogradništvo začenja danes sklepati pogodbe in zbirati prijave za obnovo pozeblih vinogradov in nabavo repromateriala za sprotne potrebe.
V združenem domu na Bizeljskem pričakujejo vinogradnike iz proizvodnih skupnosti Orešje, Bizeljsko in Stara vas od 23. do vključno 28. januarja vsak dan, razen sobote, med 6. in 14. uro.
Od danes naprej poteka sprejemanje prijav tudi v Pišecah za vinogradnike tamkajšnje skupnosti. V prostorih krajevnega urada jih bodo čakali vse dni do 28. januarja med 7. in 13. uro.
V Sromljah in Cerkljah naj se vinogradniki oglasijo na krajevnih uradih v dneh od 29. do 31. januarja med 7. in 13. uro. V Cerkljah vabijo vinogradnike proizvodnih skupnosti Dol. Pirušica in Vinji vrh.
Na upravi Slovina v Brežicah sprejemajo prijave od danes naprej do vključno 31. januarja med 7. in 13. uro za proizvodne skupnosti Mali vrh, Brežice in Koritno.
Za vse kraje velja premor ob sobotah in nedeljah. Ko bodo prijave zbrane, bo TOK Vinogradništvo pripravil podrobne investicijske programe za nasade, ki jih je uničila lanska pozeba. Obnovo želi £lovin izpeljati čim hitreje, zato se povezuje z izkušenimi slovenskimi strokovnjaki. Za strokovno pomoč vinogradnikom organizira TOK v prvi polovici februarja predavanja o intenzivni obnovi in sanaciji prizadetih nasadov.
J. T.
&'mmii
Glas sindikata ne zaleže dovolj
V Krškem o delu sindikata v občini v preteklih štirih letih — Predsednik spet Franc Dular, novi sekretar Jože Kuplenik — Pohvala tekmovanja kovinarjev
KRŠKO — Uveljavjanja sistema delitve po delu in rezultatih dela — ene od osnovnih nalog po 10. kongresu ZSS, so se v občinski organizaciji zveze sindikatov v Krškem aktivneje lotili v zadnjih dveh letih. Na zadnji skupščini, nekakšnem kongresu sindikata v krški občini, pa so se (samo)kritično ozrli na prehojeno pot v preteklem štiriletnem obdobju.
Za obravnavanje sporazumov dejavnosti so v krški občini sicer zastavili dovolj široko akcijo, ki pa vseeno ni bila najbolj uspešna, saj so marsikje preveč posplošeno, površno obravnavali te sporazume, in so se pozneje, ko so bili ti sprejeti,
povezali s Centrom za socialno delo in upajo, da bo kmalu vsak občan imel svojo »socialno kartico«, da bo pomoč dobil tisti, ki jo res potrebuje
Krčani so bili odlični organizatorji 6. delovnega tekmovanja slovenskih kovinarjev, k tovrstnim občinskim prireditvam so pritegnili še brežiške in sevniške kovinarje in dosegli, da v posavskih delovnih kolektivih po številnih uspehih svojih kovinarjev začenjajo tudi primerno nagrajevati najboljše delavce-	P.	PERC
V času od 3. do 11. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Štefanija Krmič iz Samobora — Emilijo, Monika Zupan iz Križa — Primoža, Gordana Rešetar iz Laduča — Nevena, Helena Poznič s Senovega — Simona, Deana Logožar iz Samobora — Ivana, Nevenka Hudorovič iz Gazic — Sanjo. Dubravka Rešetar iz Samobora — Emo. Branka Pleša iz Har-mice — Anjo, Zdenka Češnovar iz Prilip — Mitja, Martina Žerjav iz Artič — Jerneja, Darinka Suša iz Brežic — Sandija, Danuta Mejerič iz Krškega — Roberta, Višnja Kotarski iz Kladja:— Miljenka. Ankica Vitko iz Otoka - Ivano, Justina Barbič iz Gorice — Mateja. Biljana Pristajko iz Brežic — Dalibora in Marica Černelič iz Krškega — Vesno. Čestitamo!
»čudili«. Tudi to, da ima le ena tretjina organizacij združenega dela določila sporazumov dejavnosti vnesene v svoje samoupravne splošne akte, dovolj zgovorno kaže, da večkratna opozorila sindikatov in dogovori o nujnosti usklajevanja niso kaj prida zalegli.
O tem, kako uresničujejo socialno politiko ter zagotavljajo socialno
• Na zelo dobro obiskani skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov v Krškem so pohvalili aktivnost odbora sindikatov delavcev v vzgoji in izobraževanju. Dobro seje uveljavila tudi pravna pomoč delavcem, osnovne organizacije sindikata pa so pozvali, naj še posredujejo podatke svetu za ohranjanje tradicij delavskega gibanja, ki pripravlja izdajo brošure. Za predsednika OS ZSS so znova izvolili Franca Dularja, za novega sekretarja pa papirničarja Tesa iz Brestanice Jožeta Kuplenika. Dosedanjemu sekretarju Tonetu Pleterskemu, ki se vrača v senovsko Metalno, so se zahvalili za prizadevnost tudi s priložnostnim darilom.
30. decembra smo imeli kulturni dan. Lepo smo uredili učilnice in večnamenski prostor. Vsi razredi so izdelali novoletne okraske, voščilnice in darila. Ogledali smo si lutkovni igrici Prehladek in Ringaraja, ki so ju predstavili mladi lutkarji. Tretji razred je nastopil z igrico Kurirček, četrti razred pa s plesom snežink. Nastopili so tudi otroci iz vrtca, male šole. pa iz prvega in drugega razreda. Program so popestrili mladi glasbeniki. Med programom nas je obiskal dedek Mraz in nas obdaril. Potem smo se še medsebojno obdarili. Za zaključek dneva smo zaplesali.
DOPISNIKI NIŽJE STOPNJE OŠ 12. SNOUB Krmelj
varnost delavcev in njihovih družin, je dal precej odgovorov izdelan vprašalnik. V osnovnih organizacijah sindikata so delovali tako, da so bili osebni dohodki, ki so zaostajali za zajamčenim osebnim dohodkom, odpravljeni povsod, kjer je bila dosežena ustrezna učinkovitost pri delu. Prizadevali so si za izdelavo enotne evidence prejemnikov socialnovarstvenih prejemkov, iz katere bi bil razviden socialni položaj slehernega občana, a žal ta akcija ni uspela. Pri tistih, ki naj bi poskrbeli za evidenco, so zmeraj našli kakšen izgovor za odlog, zato sindikat terja, naj to evidenco v krški občini čimprej vzpostavijo. Tesneje so se
Ukrep pet minut pred dvanajsto
Izvršni svet v Stiliesu razrešil delavce s posebnimi pooblastili
SEVNICA — Za sejo občinskega izvršnega sveta minuli torek je bil pripravljen ukrep družbenega varstva za kroničnega sevniškega izgubarja, kolektiv Stillesa.
Zanimiva je primerjava še ne tako starih občinskih gradiv. V analizi (iz novembra 1984) dosedanjega razvoja in razvojnih možnosti sevniške občine do leta 2.000 beremo: »Organizacija je vsled prevelikih zadolžitev in nelikvidnosti zašla v težave in sta oba tozda v letu 1982 zaključila z izgubo, tozd Stilno pohištvo pa še v letu 1983. Izdelan je bil sanacijski program in stanje v letu 1984 se izboljšuje.« (Podčrta! A. Ž) Optimistično so v istem gradivu našteta »investicijska vlaganja v izboljšanje tehnologije, predvsem skladiščne in sušilne prostore, modernizacijo notranjega transporta, ostale posodobitve in zamenjavo opreme. Kar se tiče proizvodnih programov govorijo o stalnem dopolnjevanju »glede na tržno situacijo«.
imenovane občinske analize splahnel že za predloženo resolucijo za letošnje leto, kjer Stillesa ni mogoče več najti med tistimi, ki predvidevajo še kaj naložb.
Predloženi ukrep družbenega varstva pa ugotavlja še cel kup drugih pomanjkljivosti. Razen lega, da je DO Stilles oškodovala družbene interese, ker je nesmotrno uporabljala zaupana ji družbena sredstva, jih ni trajneje obnavljala, povečevala in zbojševala, v svoji podskupini tudi ni mogla uresniče-
• Na nedavni skupni seji stalne akcijske konference ZK in sindikalne konference so med drugim sprejeli nezaupnico sedanjemu direktorju Stillesa inž. Jožetu Peternelju, medtem ko so menili, da sedanja direktorja tozdov Kragl in Šket lahko sedeta v novi začasni kolektivni poslovodni organ, k čemur pa ima pripombe družbeni pravobranilec za samoupravljanje v Posavju.
moral sprejeti program ukrepov. Izvršni svet zameri njegovim organom upravljanja, da nisaodigrali svoje vloge, ko bi bili morali ugotoviti odgovornost poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili. Organom upravljanja v Stiliesu in tozdu Stilno pohištvo IS zameri, ker občini niso predlagali, naj nastopi z ukrepi družbenega varstva, čeprav so sicer ugotavljali, da se program ukrepov za odstranitev vzrokov izgube ne izvaja.
V Stiliesu sploh niso sprejemali letnih planov DO in tozdov do 15. decembra za naprej, temveč šele v februarju oziroma marcu naslednje leto.
Izvršni svet je še lansko poletje sprejemal dokaj optimistični sanacijski program. C as izgubarjem ni več naklonjen. Karkoli bi biti odločnejšega sprejeli že prej, bi morali sprejeti, zakaj številke so vseskozi znane. Bo torej odgovornost zajela še koga drugega?
ALFRED ŽELEZNIK
Brez zlobe bi ta dokument lahko uvrstili v zbirko »Sevnica skozi čas«. Podatki iz analize SDK in Ljubljanske banke namreč govorijo o naraščajoči izgubi začenši z letom 1981, ko je znašala vsega 2.063.000 din: v letu 1984 je od 21.5 milijona iz leta 1983 narasla na 28,2 milijona dinarjev: v tričetrtletju lani pa je skočila na 160,7 milijona in je do konca minulega leta po oceni znašala samo v tozdu Stilno pohištvo 300 milijonov dinarjev! Razumljivo, da je optimizem iz
vati pravic delavcev do njihove socialne varnosti. Jubilejne nagrade in odpravnine so izplačevali v breme mase osebnih dohodkov, regresa za letni dopust v minulem letu pa sploh niso izplačali. Tozd Notranja oprema je v minuli petletki posloval na meji rentabilnosti, pri čemer ni ustvaril niti toliko denarja, da bi bi! lahko pokril obvezni delež rezervnih sredstev, kaj šele kaj namenil za izboljšanje materialne osnove deta in s tem minimalno akumulacijo. Tudi ta tozd bi
• PRELOŽENA SEJA — Izvršni svet občinske skupščine Sevnica je točko dnevnega reda, ki govori o sprejemu predloga ukrepa družbenega varstva v Stiliesu, v torek umaknil z dnevnega reda in jo bo obravnaval na posebni jutrišnji seji. Vmes se je bilo treba še posvetovati z družbenim pravobranilcem samoupravljanja Slovenije in akcijo vsklajevati s SOZD Slovenijales. Več prihodnjič.
Novo v Brežicah
SAMO GOZDARJI SO V SKR; BEH — Po pravici se imajo za najbolj osveščene in najbolj daljnovidne, ker se drugi v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na Savi sploh ne oglašajo. Izjemna je le trma laških občinskih mož. Gozdarji bi bili zadovoljni, če bi imeli ob večjih posegih v naravo vsaj kme-tijce za zaveznike. Pa jih nimajo, lahko pa se zanesejo, da bodo celulozarji nadvse veseli zlatih časov za širjenje topolovih nasadov. Višji nivo podtalnice topolom ne bo škodil, izginjali pa bodo nižinski hrastovi gozdovi. A kdo bi se menil za tako malenkost?
PIŠI, KOT GOVORIŠ — Toda delati moramo drugače. V občinski in republiški resoluciji za 1986(obeStašev osnutkih) je zapisano, naj skupna poraba ostaja na ravni minulega leta. Precej težko je to uskladiti z dejstvom, da bodo morali za zdravstveno solidarnost v občini združiti za dva odstotka več kot 1985. Toda solidarnost, ki jo bo zdravstvena skupnost prejela, bo za 18 milijonov manjša od lanske, poleg tega združujejo občine, ki soje deležne, dodatnih 0,27 odst. iz bruto osebnih dohodkov. Dobro, da imamo računalnike, drugače bi se težko znašli.
IZVAJALCI SKLEPČNI, UPORABNIKI NA POTI — Morda bodo imeli volilci v novem mandatu več sreče z delegati za samoupravno stanovanjsko skupnost. Sedanjih ne pritegne niti povečevanje stanarin niti planiranje niti sklepanje o solidarnostnem dodeljevanju stanovanj. Ta se izgovarja, da nima časa, oni, da je tako vse odločeno, in spet tretji, da so seje monotone, pri tern pa nihče ne pomisli, koliko ljudi zaradi izostankarjev I čaka po uro in tudi več, da se po telefo- I ničnih pozivih naknadno odzoveta dva, trije ali štirje delegati, kolikor jih manjka za sklepčnost. Na seji ti tova-riši sodelujejo samo kot dvigovalci | rok, da poženejo v tek glasovalni stroj, j Toda ali je to res dovolj?
BREŽICE: URE PRAVLJIC ZA OTROKE
BREŽICE — Občinska matična knjižnica prireja vsak ponedeljek ob 17. uri pravljčne ure za najmlajše. V njenem vabljivem okolju se bodo otroci srečali tudi z bogatim izborom slikanic in knjig za mladino, zato pričakujejo, da jih bodo starši že zdaj vpisali med naraščaj sedanjih in bodočih bralcev.
Krške novice
DIVJAD — Krški kmetje in polkmetje niso ravno številni, a zato nič manj jezni na divjad kot njihovi sotrpini v nekaterih manjših krajevnih skupnostih. Zlasti srnjad si upa vse več in pride nad sadovnjake tik ob samotnejših domačijah. Pravijo, da dela visoka divjad veliko škodo tudi v gozdovih, saj požre vse, kar na novo zraste. Tako hudo menda le ni, saj bi se potemtakem morali bolj bati divjih živali kot kislega dežja, za katerega smo sami krivi.
POZD — Skupna obratovalnica bratov Mladenovič, ki s svojimi kooperanti zaposlujejo že okoli 50 de; lavcev. je na poti k ustanovitvi pogodbene organizacije združenega dela. Obrtniki, ki so si s kakovostjo del zagotovili tudi popolno zaupanje Zagrebškega električnega tramvaja, bodo obnovili do univerziade večino tramvajskih tirov. Zdaj jih le še zanima, kako naj bi s krško davčno inšpekcijo prebirali zakon o zd; ruženem delu, da bi bili oboji zadovoljni.
DOBRA ŠOLA — V hudi nesreči na cesti Ljubljana — Zagreb, o kateri izčrpneje poročamo na 12. strani, Je spet iztekel mazut iz cisterne, podobno kot je bilo v nesreči pri Belem bregu. Tudi tokrat bi bil dobrodošel nakladalec, ki bi pobral z mazutom prepojeno zemljo, a kaj, ko so se verjetno tisti, ki so vedeli za način plačevanja stroškov pri odpravi posledic nesreče pri Belem bregu zavedali, daje bolje »hiteti počasi« in da je najprej potrebno zadostiti predpisom, pa četudi mazut dlje časa pronica v zemljo.
Sevniški paberki
POKOP BO! — V Sevnici bodo tudi letos kurenta pokopali z vsemi častmi-Kaj bo vse zraven, naj zaenkrat ostane skrivnost. Vse organizacijske vajeti ima v rokah poseben odbor za smeh iz Florjanske. Ni še znano, ali so ponovno zaprosili znanega vremenarja Koljčickega za mnenje o vremenu-
RAZPRODAJE — Pametno bo. če si v sevniških konfekcijskih trgovinah ogledate tudi do 50 odstotkov cenejšo
konfekcijo. Pri Ccnku pa bodo imeh spet kure. in to za vsega 450 din za vrat.
NISO IMELI PRAVEGA PRIJEMA — Kako so ubogi, so morali na svoji koži občutiti kmečki fantje, ki so na veliko navalili v hotel Ajdovec.
deklet pa je bilo premalo za prste
e obeh
rok. Prav jim je. zakaj pa spoznavnega plesa niso priredili za 8. marec, ko sc tam tare lepšega spola. Kmečki tanfl1-očitno niso imeli pravega prijema, u di k Franciju Vrtovšku bi na znam pokušnjo salam marsikatero sb'kc prav rado prišlo in bi prireditev la h k izkoristili ne le za ocenjevanje salam-
kultura
in
izobra-
ževanje
Zrcalo petih srečanj
Na Hrvaškem izdali zanimiv literarni zbornik — V njem objavlja tudi Jadranka Matič — Zupančič
Na Hrvaškem že vrsto let prirejajo srečanja delavcev, dijakov in študentov, ki se ukvarjajo z literaturo. Približno vsakih pet let izdajo tudi zbornik del udeležencev. V letih 1980 do 1984 so se take prireditve zvrstile v Crikvenici, Imotskem, Čakovcu, Kutini in To-puskem, na njih pa je sodelovalo triintrideset literarnih ustvarjalcev. O tem nas med drugim pouči zbornik s teh srečanj, ki je izšel pred tedni v Zagrebu, izdal pa ga je kulturno-prosvetni zbor Hrvatske.
Zrcalo, tako so namreč naslovili imenovani zbornik, objavlja zanimive pesniške in prozne sestavke, ki sojih napisali avtorji različnih poklicev in starosti od, denimo, strojnih ključavničarjev in skladiščnikov do novinarjev, učiteljev in zdravnikov na eni ter srednješolcev in študentov na drugi strani. Literarna dela so daleč od začetniških poskusov, kar najprej pove, da je zbornik nastal pod vodstvom ljudi, ki znajo razlikovati med dobrim in slabim, potem pa tudi, da se samih srečanj udeležujejo pisci, ki niso brez talenta in literarnih ambicij.
V Zrcalu srečamo aflorje, od katerih so bili nekateri rojeni v Sloveniji (npr. na Jesenicah, Vrhniki itd.) in jihjekasneje pot zanesla na Hrvaško, pa tudi take, ki živijo in delajo med nami kot priseljeni in pri nas udomljeni. Med slednje sodi tudi Jadranka Matič — Zupančič, doma iz Konjščine, zaposlena pa kot knjižničarka v novomeški Študijski knjižnici Mirana Jarca. Piše in objavlja poezijo. (V zborniku ima pesem Zmaj.)
Zbornik Zrcalo nikakor ni publikacija za tako imenovane amaterske pemike in pisatelje. S svojo vsebino to odločno zanikuje. Veliko prispevkov so namreč napisali avtorji, ki je za njimi že po nekaj samostojnih knjižnih objav in vsaj za ožje kroge bralstva že dolgo niso več anonimni. Torej je to druge vrste publikacija, kot jo pri nas predstavljajo objave del sodelujočih na srečanjih literarnih začetnikov.
1. Z.
Pomanjkanje denarja zaprlo kulturni dom v Kostanjevici
Galerija Božidar Jakac s 1. januarjem zaprla kulturni dom — Sredstva kulturne skupnosti niso zadoščala niti za minimalno vzdrževanje doma, ki ga je galerija prevzela pred petimi leti — V vodo padli tudi načrti za knjižnico?
KOSTANJEVICA — Dobrih pet let je tukajšnji kulturni dom deloval kot enota Galerije Božidar Jakac, v njem so bile gledališke in filmske predstave ter druge prireditve za krajane in šolarje, zdaj pa niti filmov ne vrtijo več. Dom je namreč že od 1. januarja zaprt in bo tako tudi do nadaljnjega, dokler Galerija Božidar Jakac ne bo dobila ustrezne denarne pomoči za njegovo vzdrževanje in dejavnost v njem. Za zdaj je od občinske kulturne skupnosti dobivala v ta namen le po 40.000 do 270.000 dinarjev, zato so nastajale izgube in tega bremena ni več zmogla.
Zaprtje doma je povzročilo negodovanje pri krajanih in prebivalcih okoliških vasi, saj je s tem nepričakovano popolnoma omrtvela stavba, ki so jo pred dobrimi tremi desetletji prebivalci sami zgradili,
V SOBOTO PREDSTAVA »UKROČENE TRMOGLAVKE«
ČRNOMELJ — »Ukročena trmoglavka« v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, ki je bila napovedana v črnomaljskem kulturnem domu 14. decembra 1985 in je zaradi bolezni v ansamblu odpadla, bo na sporedu v soboto, 25. januarja, ob 19. uri. Vstopnice, prodane v predprodaji za decembrsko predstavo, veljajo za tokratno gostovanje.
Kaj razumevanje, če ni denarja!
Kulturno življenje delovnih kolektivov v novomeški občini večinoma plačujejo njihove sindikalne blagajne — Le redko je kulturni program sestavina plana
NOVO MESTO — »Na prste ene roke lahko preštejemo delovne organizacije, ki so program kulturnega delovanja vnesle v plan kot enakovredno sestavino,« ugotavlja poročilo o uresničevanju usmeritev tukajšnjega občinskega sindikalnega sveta za obdobje 1982—1985, pripravljeno kot temeljno gradivo za skupščino občinske organizacije Zveze sindikatov, ki bo predvidoma v četrtek, 30. januarja.
Poročilo dodaja, da popušča tudi sindikat kot glavni pobudnik in organizator kulturne aktivnosti v delovnih kolektivih. Pojemanje prizadevnosti sindikata pri teh zadevah je razvidno tudi iz analize, ki so jo izdelali na podlagi posebnega vprašalnika, poslanega osnovnim sindikalnim organizacijam. V oči je zbodlo dejstvo, da kar v tretjini teh organizacij, ki so odgovorile na vprašalnik, niso oblikovali programa za delo na kulturnem področju.
Takemu odnosu do kulture pa se niti ne moremo preveč čuditi, če hkrati vemo, da za kulturo ni niti pravega razumevanja, kaj šele denarja. Denar, kolikor ga pač je, je v večini primerov načrtovan v okviru vsote sindikalne blagajne in redke
so delovne organizacije, ki dajo kaj denarja za kulturne aktivnosti tudi iz sklada skupne porabe. Ne bi sicer mogli trditi, da je pri ljudeh, ki imajo v delovnih organizacijah pomembno besedo, čutiti nasprotovanje kulturnemu delu, res pa je, da ostane pri besedah, ko je treba kulturni program denarno podpreti.
Kaže, da je tak odnos do kulture zmanjševal vnemo tudi ljudem, od katerih je sindikat največ pričakoval. To so tako imenovani organizatorji kulturne dejavnosti v delovnih kolektivih. Sindikat je v minulih letih kar precej naredil za njihovo usposobljenost. Med drugim je bilo organiziranih več srečanj, na katerih so jim predstavili
Krivulje tudi navzgor
Oddelki Študijske knjižnice Mirana Jarca lani izposodili bralcem okoli 155 tisoč knjig, revij in druge litera-_	ture	—	Obisk	je	občutno	porasel
NOVO MESTO — Čeprav je knjižničarstvo v novomeški občini *e dolgo, predvsem pa zadnja leta v precej nezavidljivem položaju, pa vse krivulje, s katerimi ponazarjajo dejavnost, le ne kažejo samo navzdol. Tako tudi ne v osrednji tovrstni ustanovi, v Študijski knjižnici Mirana Jarca, ki ni samo največja •n najpomembnejša knjižnica južno J*d Ljubljane in Save, ampak se lahko meri tudi z drugimi pokrajinskimi knjižnicami v Sloveniji. Da so tudi v življenju in delu novomeške studijske knjižnice svetle in razveseljive reči, povedo nekateri podatki za minulo leto.
Začnimo z ugotovitvijo, daje Študijska knjižnica Mirana Jarca z vsemi oddelki, ki jih združuje (to so: študijski oddelek, ljudska, potujoča >n pionirska knjižnica), premogla na koncu minulega leta že 350.000 enot bibliotečnega gradiva. Od tega je bilo 200 tisoč knjig in 150 tisoč enot Posebnega gradiva. Vse leto so našteli okoli 55.300 obiskov, bralci pa so si izposodili 134.300 knjig in več kot 20.200 enot periodičnega tiska. Po prostem pristopu je bilo izposo-
literarni večer v DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE — Jutri ob 17.30 bo v salonu tukajšnjega zdraviliškega hotela literarni večecpesnika Ivana Zorana iz Novega mesta. Njegove Pesmi bodo interpretirale reci-tatorke, o avtorju in njegovem delu pa bo govoril prof. Jože Škufca, tudi iz Novega mesta.
jenih nad 86 tisoč enot. V primerjavi z letom 1984 sta obisk in izposoja občutno narasla.
• Zelo pomembno vlogo je imela potujoča knjižnica, ki ji je kljub majhnemu, neprimernemu in iztrošenemu vozilu uspelo prebiti na terenu kar 560 ur in na številnih postajališčih, tudi v najbolj oddaljenih oziroma odročnih krajih občine, predati bralcem v branje malo manj kot 17.700 knjig ali približno toliko, kot jih izposodi matična knjižnica v kaki srednje veliki občini.
Podobno razveseljive podatke ima Študijska knjižnica tudi iz svojih drugih oddelkov, še posebej iz ljudske in pionirske knjižnice. Slednja je bila lani zaradi obnove kar dva in pol meseca zaprta, pa je dosegla tolikšen obisk kot prej vse leto. Sicer pa bo podrobno stanje prikazalo poročilo, ki ga v knjižnici že pripravljajo. Že zdaj pa je vtis, da minulo leto za knjižničarstvo ni bilo tako hudo, kot seje nakazovalo od četrtletja do četrtletja.
I.	Z.
»GOSPODJE IN TOVARIŠI«
NOVO MESTO — Tak je naslov komedije sodobnega jugoslovanskega dramatika Fadila Hadžiča, ki je z njo zagrebški Jazavac včeraj in predvčerajšnjim gostoval na novomeškem odru v okviru gledališkega abonmaja. Ob tem delu sosegledal-ci pošteno nasmejali, kar pa je tudi zasluga odličnih igralcev kot nosilcev posameznih vlog. Zagrebško satirično gledališče Jazavac je zadnja leta malone stalen gost novomeškega gledališkega odra.
celotno kulturno ponudbo v novomeški občini in jim poskušali utreti
• Ni pa ostala brez rezultatov akcija »Knjige v knjižnice!«, za katero se je zavzemala zlasti komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu. V tej akciji, kjer so seveda sodelovali še drugi, so zgrali sredstva za nakup 341 novih knjig, od katerih jih je šlo največ za obogatitev fonda potujoče knjižnice, ki dela v okviru Študijske knjižnice Mirana Jarca in bo kmalu dobila tudi nov bibliobus. Ni se pa posrečilo ustanoviti vzajemno knjižnico, čeprav so pobudo podprle tudi druge družbenopolitične organizacije. Ker je tudi taka knjižnica v občini potrebna, prizadevanja za osnovanje najbrž še ni konec, le na ugodnejše razmere bo treba poča-' kati.
pota do kulturnih dobrin. Žal pa se je teh srečanj udeleževala le slaba četrtina organizatorjev, tako da seje ta oblika pomoči komaj splačala.
I.	Z.
Kot v življenju je tudi v šahu človek sam sebi najnevarnejši nasprotnik. V. SMISLOV Huda zver je človek, vsemu se privadi. D. JANČAR
pred šestimi leti pa so dom tudi temeljito popravili in prenovili. Če se zdi odločitev Galerije Božidar Jakac nekoliko neutemeljena in presenetljiva, pa je povsem razumljiva, saj ni denar, ki ga je prispevala kulturna skupnost, niti malo zadoščal za kritje najnujnejših stroškov, kaj šele za vzdrževanje.
• Odločitev o zapori kulturnega doma je prekrižala načrte o ureditvi knjižnice, ustanovljene pri kulturnem društvu »Lojze Košak« v tem kraju. Po predlogu odbora za knjižnično, literarno in založniško dejavnost krške kulturne skupnosti naj bi to knjižnico usposobili za delovanje prav letos, v prvem letu novega srednjeročnega obdobja. Knjižnica je namreč dobila prostore v kulturnem domu, vendar bi morali prostore zanjo še urediti. Predvideli so, da bi to napravili z združenimi sredstvi, ki bi jih prispevali republi-
KRES PLEŠE
ŠMARJEŠKE IN DOLENJSKE TOPLICE — Novomeška folklorna skupina, ki je ob koncu minulega leta proslavila desetletnico ustanovitve in delovanja z izjemno uspelim nastopom, bo nocoj plesala za goste in druge obiskovalce v obeh dolenjskih zdraviliščih. Ob 18. uri se bo z večerom ljudskih pesmi in plesov predstavila v Šmarjeških Toplicah, dve uri kasneje oziroma ob 20. uri pa z istim programom še v Dolenjskih Toplicah.
NOVA RAZSTAVA V NOVOMEŠKI KRKI
NOVO MESTO — Prejšnji teden so v avli poslovne stavbe novomeške tovarne zdravil v Ločni odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Kumra, predstavnika najmlajšega in še ne povsem uveljavljenega slikarskega rodu. Na ogled je okoli 30 stvaritev, ki jih je slikar dokončal zadnja leta. Gre za pastele in druge tehnike, slike pa so motivno vezane na Dolenjsko. Razstava bo odprta dobra dva tedna.
KRKIN ZBOR Z NOVIMI PEVCI
NOVO MESTO — Mešani pevski zbor Krka, ki ga vodi prof. Miro KokoL je v zadnjem času pridobil več novih glasov. Vabilu, naj se priključijo zboru, pa so se za zdaj odzvale le ženske, medtem ko so moški pokazali manj zanimanja. Z akcijo za pridobivanje novih članov bo zbor nadaljeval in poskušal pridobiti potrebno število moških, saj bi neokrepljen teže vadil in nastopal.
ška kulturna skupnost, krajevna skupnost, delovne organizacije in prebivalci prek nabiralne akcije, medtem ko naj bi krška kulturna skupnost prispevala denar za opremo.
Kostanjeviška knjižnica premore nekaj nad 3.000 strokovno urejenih knjig, poleg tega ima na voljo kot dediščino dve veliki knjižnici znanih književnikov. Teh knjižnic do zdaj ni mogla prevzeti, ker ni imela prostorov pa tudi ne opreme. Preurejeno knjižnico, ki bi seveda vključevala tudi omenjeni osebni knjižnici, bi radi odprli za bralce ob obletnici smrti pesnika Otona Župančiča 11. junija. Kot rečeno, pa je z zaporo kulturnega doma to postalo zelo vprašljivo, čeprav niti v Kostanjevici niti v Krškem nihče ne verjame, da bi mogli ta dom kaj dolgo prepustiti usodi, v kakršni je trenutno.
I.	ZORAN
GANGLOVO RAZSTAVIŠČE NE BO RAZOČARALO
METLIKA — V Ganglovem razstavišču, ki je v sklopu Belokranjskega muzeja v Metliki, je bilo v preteklem letu kar 12 razstav, kar je največ, odkar razstavišče obstaja. Tudi obisk je bil zadovoljiv, zlasti na razstavah likovnih del Božidarja Jakca in Cite Potokarjeve, ki ju je v povprečju obiskalo po 700 ljudi, torej vsak deseti prebivalec metliške občine. Tudi v letošnjem letu se, kot so povedali na nedavni seji razsta-viščnega sveta, obeta vrsta zanimivih razstav. Čeprav program razstavne dejavnosti še ni dokončno zaključen, pa je iz njega že moč zaključiti, da si bodo letos obiskovalci lahko ogledali slikarski razstavi Josipa Germa in Marije Rus, razstavo otroških izdelkov, industrijsko oblikovanje stekla, etnološko in filatelistično razstavo, razstavo belokranjskega jamarskega kluba ter dela, ki bodo nastala na otroškem ekstemporu.
Usmerjenci tudi odrasli
Avgusta poteče rok za izšotanje po starih sre-dnjeSolskih programih
Odrasli, ki so začeli srednje šolanje pred uveljavitvijo zakona o usmerjenem izobraževanju, to je pred 7. majem 1980, lahko opravljajo izpite po starih programih še do 31. avgusta letos. Na ta rok je republiški komite za vzgojo in izobraževanje opozoril srednje šole že leta 1983, zadnje tedne pa je podobno opozorilo prišlo tudi z nekaterih srednjih šol, ki imajo več stikov z izobraževanjem odraslih in z občani, ki si izobrazbo pridobivajo s tako imenovanim samoizobraževanjem.
V naši republiki je vsako leto tisoč ali več kandidatov, ki so nekoč srednje šolanje prekinili, zdaj pa bi radi končali letnik oziroma srednjo šolo, kajpak po programih, ki so veljati do uvedbe usmerjenega izobraževanja. Vključili so se v organizirano izobraževanje za odrasle, in sicer v okviru samih srednjih šol ali pa tudi v okviru delavskih univerz oziroma njim sorodnih ustapov. Večje število občanov ni vključeno nikamor, marveč prihajajo na šolo ali delavsko univerzo le opravljat izpite.
Kdor je šolanje vzel dovolj resno in redno opravljal izpite, je izobraževanje že lahko končal in zanj ne bi smelo veljati omenjeno opozorilo. Opozorilo je v prvi vrsti naslovljeno na počasnejše oziroma zamudnike, da bi pohiteli in
to Dl
i.	Cc
več veliko, le še slabih sedem mesecev in pol Za tiste, ki znajo stisniti, bo tudi to dovolj. Sesti še zadnjikrat dovolj resno pa se vsekakor splača, kajti kdor ne bo ujel roka, mu ne bodo pogledati skoz prste, ampak se bo mora! lepo podrediti zahtevam zakona o usmerjenem izobraževanju in se šolati po novem. To pa ne bo tako preprosto,
I.	Z.
končali šolanje po programu, 5 katerim so začeli. Časa za to ni
Jože Kotar: NOVOMEŠKI BREG
ŽELJA JE, MOŽNOSTI PA NI
SODRAŽICA — Nedavna anketa med učenci osnovne šole Sodražica je pokazala, da si kar 58 učencev želi obiskovati glasbeno šolo, obiskuje pa jo le pet. Ti srečneži so predvsem otroci tistih staršev, ki lahko vozijo otroke z avtom v Ribnico, kjer je glasbeni pouk. Včasih sta bila tudi v Sodražici dva oddelka glasbene šole, pa ju ni več.
Krška knjižnica kliče na pomoč
Valvasorjeva knjižnica in čitalnica zaprosila za pogojno imenovanje za matično knjižnično ustanovo v krški občini, občinske dejavnike pa, da ji pomagajo do boljših prostorov, opreme in drugega, kar mora imeti vsaka matična knjižnica — Če tega ne bo, bo matično službo v krški občini prevzela ali brežiška ali novomeška knjižnica
KRŠKO — Republiška matična služba za bibliotekarsko dejavnost ugotavlja, da je krška občina v razvoju knjižničarstva povsem zaostala, tako da se je znašla že čisto na koncu slovenskega repa. V občini ne izpolnjujejo niti ene zahteve standardov, ki veljajo za to področje. V primeru Valvasorjeve knjižnice in čitalnice kot osrednje in edine tovrstne poklicne ustanove je neizpolnjevanje zahtev še posebej problematično. Knjižnica ima namreč vsega 12,5 odst. potrebnega prostora, 63 odst. kadra, 44 odst. knjižničnega gradiva itd. Najslabša je tehnična opremljenost, saj premore ustanova le telefon. Le kar zadeva strokovno urejenost gradiva ni nikakršnih pripomb, ker je to opravljeno stoodstotno.
Ob takih ugotovitvah izgublja Valvasorjeva knjižnica in čitalnica tudi pogoje, da bi lahko ostala matična knjižnica za krško občino. Zato je republiška matična služba predlagala, da bi poslej matično službo za to občino prevzela dobro razvita občinska matična
knjižnica iz Brežic, če pa ta ne, pa Študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta, ki zahteve standardov presega.
Gledano z republiškega vrha, je tak predlog bržkone sprejemljiv, drugače pa je to videti v lokalnih razmerah. Kaj bi pomenilo za Valvasorjevo knjižnico in čitalnico, če bi dobila nadse matično službo od drugod, o tem upravnica Ljudmila Šribar pravi: »Ni treba posebej poudarjati, da bi Valvasorjeva knjižnica in čitalnica kot krajevna knjižnica gotovo ne imela bleščečega razvoja. V opozorilo pa naj dodam, da bi občina Krško morala novi matični knjižnici dajati tudi ustrezna finančna sredstva, s tem pa bi za druge knjižnice pri nas ostalo znatno manj.«
Izguba matičnosti nikakor ne bi bila neboleča in brez trajnejših posledic za knjižničarstvo v krški občini, in tega se v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici še kako zavedajo. Zato so še enkrat poskusili s potjo, da do tega ne bi prišlo.
Sribarjeva pravi: »Republiško matično službo in strokovni svet
za knjižničarstvo SRS smo zaprosili, naj privolita v pogojno imenovanje naše knjižnice za matično knjižnico. V tem primeru bi morala občinska kulturna skupnost in komite za družbene dejavnosti jamči, da bi Valvasorjeva knjižnica in čitalnica do leta 1990 imela dve tretjini potrebnega prostora ali 730 m2 površin za dejavnost, zaposlila še poldrugega strokovnega knjižničarskega delavca, v petih letih pridobila 31.000 enot knjižničnega gradiva ter deloma komunikacijsko in tehnično opremo, kar bi bilo sicer treba nabaviti v skladu z razvojem informacijskega sistema v Sloveniji.«
Ustrezen prostor naj bi Valvasorjeva knjižnica in čitalnica dobila v stavbi kapucinskega samostana. Izdelan je že načrt prenove, za-celotno obnovo pa bi bilo potrebno po zdajšnjih cenah odšteti 30 milijonov dinarjev, v kar pa ni všteta oprema. Za pomoč so že zaprosili občinsko in republiško kulturno skupnost, računajo pa, da se bodo v akcijo vključili tudi združeno delo ter
Ljudmila Šribar: »V zadnjih letih je potreba po knjigi pri nas zelo narasla. Valvasorjeva knjižnica in čitalnica izposodi na dan povprečno 182 knjig, od tega 40 do 50 strokovnih. Se vedno pa knjižnico zapušča nad 40 odstotkov nepostreženih bralcev.«
drugi krajevni in občinski dejavniki. »Zavedamo se, da je obdobje silno neugodno, je pa za knjižnico to zadnja možnost,« pojasnjuje upravnica Valvasorjeve knjižnice in čitalnice in upa, da pa zadnji vlak še ni odpeljal, kar zadeva ohranitev matične knjižničarske službe v občini.
1.	ZORAN
pisma
in odmevi
MARSIKDO BI LAHKO POMAGAL
Doma sem iz šentjernejskega konca, v Nemčiji sem že 20 let. Zelo me je prizadel prispevek »Hiša na koncu vasi« v Prilogi zadnje lanske številke Dolenjskega lista. Pa to gotovo ni edina družina, ki je potrebna pomoči. Posebno mi je hudo zaradi otrok, ki ravno v mladih letih potrebujejo pomoč. Mati seveda nima denarja, da bi otrokom izpolnila vse želje. Mislim, da bi marsikdo lahko pomagal. Jaz na primer imam petnajstletnega sina in dvanajstletno hčerko. Ostaja veliko oblačil in obutve, ki niti ni preveč izrabljena. S temi stvarmi bi mati lahko precej prihranila in porabila denar za druge stvari. Tak paket s kakšno sladkarijo bi razveselil marsikatero tako družino. Seveda bi bilo treba urediti, da bi bili taki paketi prosti carine.
ANČKA ROTHERT Frankenwaldstr. 7 Helmbrechts
libuše Jesih
Na pokopališču v Črnomlju smo se 11. januarja letos poslovili od naše sodelavke in dobre učiteljice Libuše Jesih.
Rodila se je leta 1941 v kraju Rožnov na Češkem, v letu 1961 pa je končala višjo glasbeno šolo v Krome-rižu. Iz notranjih pobud in nagibov se je odločila za odgovorno, težko in hkrati vabljivo in častno delovno pot pedagoškega delavca, ki jo je vodila od prvega službovanja v Vsetinu in nato v Ostravi na Češkem. Po prihodu v Jugoslavijo se je najprej zaposlila na Glasbeni šoli v Črnomlju, od 15. februarja 1982. leta pa je bila naša sodelavka oziroma članica kolektiva glasbene šole »Marjan Kozina« Novo mesto, kjer smo kmalu občutili toplino prijateljskih odnosov in spoznali, da je imela rada delo, kateremu seje predajala s srcem in ljubeznijo.
Številni učitelji in učenci, ki so jo poznali, z nami vred ne morejo doumeti, da je smrt tako hitro ugrabila našo učiteljico harmonike in plemenito ženo. Življenje ji ni izpolnilo vseh upov in želja, kljub temu paje optimistično gledala na prihodnost. Praznino, ki je ostala za njo, nam bodo pomagali blažiti njeni vzvišeni cilji življenja, s katerimi se je zapisala v naših in otroških srcih v trajen spomin.
V imenu kolektiva ZDRAVKO HRIBAR
ZAŠČITILI LESNEGA TATU
V Dolenjskem listu sem 9. januarja bral članek »Gozdarji niso več kos krajam«. Spodbudil meje, da napišem, kako seje zgodilo pri nas, v 432 kvadratnih metrov velikem gozdu, ki je last moje žene. Že 31 let ni bilo nobenega spora z mejaši. 5. novembra leta 1984 paje dal en mejaš, velik kmet, posekati v ženinem gozdu dva hrasta za prodajo. Merila sta 4 kubične metre lesa in drv. Pri delu jih je dobila žena. Zadevo sem prijavil na milici v Sevnici. Čez dva meseca je prišel miličnik in rekel, naj zasebno tožim. Šel sem na sodišče, kjer mi je sodnik povedal, da mora vsako tatvino prijaviti javni tožilec. Napotil meje k javnemu tožilcu v Brežice, da tam prijavim tatvino. Ta je potem telefoniral na milico, rekoč, da jim pošilja prijavo tatvine, ki je niso oni poslali njemu, itd. itd. Tako je bil zaščiten kmet pri kraji reveževega lesa, ki ima za dve osebi dva stara milijona pokojnine. Tatu je prvi zaščitil miličnik, drugi gozdar, potem pa še javni tožilec. Ni čudno, da je vedno več tatvin. Kaj še bo, če jih bodo tako ščitili?
MIRKO T1BLJAŠ Log 60 Boštanj
Psi lajajo, karavana gre dalje
Zakaj nobena kritika nič ne zaleže? — Tudi znani krivci nekaznovani
Nisem va jen pisanja, a se moram izpovedati. V Dolenjskem listu in drugih časnikih berem, kako so kmetje in delavci vedno bolj nezadovoljni z našimi funkcionarji. Berem o škandalih, ki jih delajo. Nisem pa še bral, da bi kdo odgovarjal za svoja škodljiva dejanja. V nekaterih (tankih so natančno označeni krivci. na primer v članku Iveta Staniča »Moč in nemoč Mozeljčanov«. Prav nič ne verjamem, da se bo moral kdo zagovarjati. Tudi članek »Samoupravljanje po kočevsko« Jožeta Primca je kritičen in zahteva odgovor.
Ljudje kritizirajo našo ureditev. ker imajo eni preveč, dru-
• IN ŠE ODLOMEK IZ (DRUGE) ANONIMKE KOČEVSKIH ŠTUDENTOV: »Čestitam uredništvu, da se je odločilo objaviti zapis Samoupravljanje po kočevsko, s katerim ste razkrili slabe strani obveščanja v občini in tudi samovoljo posameznikov, ki hočejo na vsak način obdržati informiranje nas občanov le v svojih glavah in to tako obveščanje, kot si ga sami zamišljajo. Zakon o obveščanju in nekateri drugi predpisi sicer zagotavljajo vpliv družbene skupnosti na informiranja občanov, vendar je ta vpliv omejen. V tem primeru sev praksi dogaja povsem drugače, da smo naročniki, če nas je res čez 1.000, kakor trdite, močno omejeni in zlorabljeni prav od tistih, ki bi morali poskrbeti za čim boljše obveščanje...«
gi pa premalo, kritizirajo napačne odločitve, sestankarije, nizke pokojnine, podražitve, nesposobne ljudi na visokih položajih in še vse mogoče. Toda vse je bob ob steno. Zakaj sploh še objavljate kritične članke, če je vse brez pomena? Vse ostaja po starem, pa naj se ljudje razpočijo. Slišim, kaj gradijo Jo-vanki Broz. Ce je to res, ne verjamem nobenemu časniku več.
Upam, da boste razumeli, zakaj ne morem bitipodpisanj celim imenom in priimkom. Živim pač v Kočevju, kjer je to zelo zelo nevarno.
J. K.
Kočevje
»Tretjič ne gremo na led
■■■
«
Odmev na prispevek o nujnem izboljšanju šolskih razmer v Straži
K temu pisanju me je spodbudil članek Rie Bačer »Tretjič ne gremo na led...« (DL 4. 11. 1985). O sporni zadevi, ki jo obravnava (prizadevanje za novo šolo v Vavti vasi), sem bil sicer deloma poučen že poprej, toda ker nimam stalnega bivališča na območju prizadete krajevne skupnosti, žal nisem imel priložnosti izraziti svoje prizadetosti in zagovarjati svojega stališča po redni delegatski ipd. poti. Iz odličnega članka R. Bačer zvemo, da je med krajani zaradi šole že zdaj dosti hude krvi, zato se kot »zunanji član« raje ne bi vmešaval- in ne bi prilival olja na ogenj, če ne bi bil prepričan, daje treba v prid obeh strani, t. j. šolarjev in kmetov, povedati nekaj jasnih besed, preden bo prepozno.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Straža je časnikarki v bistvu povedal, da je krajevna skupnost v prizadev-naju za novo šolo nemočna. Pri občinskem šolskem programu iz samoprispevka so bili Stražani že dvakrat izigrani. Tretjič, pravijo, zlepa ne bodo odnehali; zato hočejo odkriti, po čigavi krivdi se zdaj, tik preden bi morali zasaditi lopate za zidavo šole, spet nekaj zatika.
Mislim, da bi odkrili samo navidezne krivce, če bi s prstom pokazali na tiste kmete, ki se ne dajo pregovoriti, da bi prodali »za dva hektara najlepše kmečke zemlje« za dograditev stare šole. Ti kmetje pravzaprav zaslužijo pohvalo, ker skoraj sami vztrajajo, kljub pritiskom tistih, ki bi že po svojem uradnem položaju morali najboljšo kmetijsko zemljo varovati pred pozidavo, saj je to varstvo širši, nadkrajevni pa tudi nadobčinski družbeni interes. Upam, da kmetov vsaj občinska zemljiška skupnost ne bo pustila na cedilu in da ne bo pustila spremeniti namembnosti spornega zemljišča.
Nekateri mislijo, da je težava samo v tem, ker krajevna skupnost nima zemlje za zamenjavo zaščitenim kmetom, in upajo, da bo zadruga vendarle odstopila nekaj hektarov še v ta namen. Toda tako pojmovanje je zelo ozko in površno, saj ne upošteva, da bi' zamenjava zemlje pomenila rešitev le za neposredno prizadete kmete, ne pa za samo kmetijsko zemljo. V širši perspektivi namreč ne gre samo za dva hektara oziroma za dva zaščitena in enega navadnega kmeta, kot je zapisano v članku, temveč za dosti več — po sedanjem občinskem predlogu (če bi zaščiteni kmetje popustili in bi prišlo do zamenjave ali prodaje zemlje) bi z dograditvijo stare šole in njenih pritiklin od ceste do Krke nastal širok pozidan pas, ki bi velik del polja v neposredni soseščini vasi odrezal od širšega kmetijskega obdelovalnega kompleksa med Vavto vasjo in, Jurko vasjo ter tako ustvaril osamljen otok parcel, ki bi ga ob prvi naslednji priložnosti za izpopolnitev zazidalnega načrta prav lahko namenili pozidavi, češ da gre za zaokrožitev naselja ipd.
Zelena bistroumnost
Ob uvedbi 500 din kazni za potnike na zelenem vlaku
Zeleni vlak, roko na srce, je pogruntavščina. Iz Metlike pride v Ljubljano v malo manj kot dveh urah. Potniki uživajo v vožnji, pijejo kavo, dobe sendvič, poslušajo prijetno glasbo in še pivo si lahko kupijo. Kot v Ameriki.
Toda: za Metličane je rezerviranih celih pet sedežev. Kdor hoče potovati preko tega števila, ga opozorijo: »Sedeži za Metliko so že razprodani, vendar lahko kljub temu potujete.« Naivneži se zbašejo v vlak, kjer jih dobe sprevodniki brez vozovnic. »Plačali boste 500 din kazni, ker nimate vozne karte.«
Hrumenje, preklinjanje, razburjanje, grožnje in vse drugo je odveč. Tako so se dogovorili pri ŽTP. Morda tudi kje drugje, ni
Dobri človek plačal 10 naročnin
Nenavadno darilo
NOVO MESTO — Dobri človek iz Ljubljane, ki, žal, ne želi biti imenovan, seje tudi letos odločil, da bo del lanskega honorarnega dohodka porabil v dobrodelne namene, in sicer v obliki desetih celoletnih naročnin Dolenjskega lista za »dobre, delavne, ostarele in invalidne občane, ki kljub svoji skromnosti ne morejo plačati naročnine«. Denar je že nakazal, odločitev, komu pošiljati časopis, pa je prepustil nam. V zadnjem času je precej ljudi odpovedalo Dolenjski list, med njimi so tudi taki, ki so bili časopisu zvesti celo dvajset in še več let, zdaj pa naročnine zaradi draginje ne zmorejo več poravnati. Za deset med njimi je to storil, kot rečeno, dobri človek iz Ljubljane, kateremu se v njihovem imenu uredništvo Dolenjskega lista najlepše zahvaljuje.
pomembno. Seveda ne, kajti odrt je potrošnik, potnik, ki verjetno nikogar več ne zanima. Kdo pa se pri nas ozre še za človekom brez lastnega avtomobila?
Takšnemu poslovanju bi lahko rekli mirne duše — zelena bistroumnost. Da nasankajo potujoči, je jasno vsakomur, pa če ima končano osemletko ali ne.
T. GAŠPERIČ
Za ustreznejšo rešitev teh težav še ni prepozno, kajti dolgoročni plan razvoja občine še ni sprejet. Njegova vsebina mora posebno glede spornih vprašanj (torej tudi glede lokacije vavtovaške šole) ponuditi alternativne rešitve, da se bodo krajevne skupnosti lahko izrekle o njih. Tako občinski razvojni plan kakor tudi iz njega izhajajoče listine morajo biti seveda skladni z dolgoročnim prostorskim planom Slovenije, z zakonom o urejanju prostora, z novim zakonom o kmetijskih zemljiščih in z drugimi predpisi, ki ne dopuščajo pozidave najboljše kmetijske zemlje, razen v izjemnih primerih. Da predlagano zemljišče pri vavtovaški šoli ni tak izjemen primer, na občini dobro vedo.
Republiška Komisija za presojo prostorskih družbenih planov je glede predlagane lokacije za vavtovško šola posebej opozorila na nezakonitost in občinskim organom svetovala, naj zadevo znova resno pretehtajo. Na občini najbrž tudi vedo. da je republiško ustavno _sodišče v novejšem času za te reči zelo občutljivo in da je razveljavilo več občinskih odlokov, ki so bili v nasprotju z omenjenimi zakonskimi predpisi (npr. v Kranju).
Da ne bo nesporazuma: nikakor ne nasprotujem zidanju nove šole v Vavti vasi, prav nasprotno, potegujem se za čisto novo, moderno šolo, potegujem pa se tudi za njeno postavitev na ustreznem zemljišču. Kakor je znano, je to zemljišče (za kmetijsko pridelavo neuporabno gmajno za vasjo) krajevna skupnost že ponudila za zidavo šole.
Gre za širok, miren in zračen, za šolsko delo tako rekoč idealen prostor v bližini športnega stadiona in gozda (ne pa ob zelo prometni cesti in 50 metrov od bencinske črpalke, kakor stoji stara šola). Najbrž bi na tem prostoru lahko stal tudi otroški vrtec.
Zadeva je med ljudmi že več let poprej veljala za nekako dogovorjeno in v tem prepričanju jih je potrjevalo občinsko dovoljenje za zidanje stanovanjskih hiš v neposredni okolici šole.
Potem pa so ljudje z občine nenadoma dejali, da zidanje nove šole na gmajni »ne pride v poštev«.
O utemeljevanju te odločne zavrnitve v omenjenem članku ne zvemo ničesar. Domnevamo pa lahko, da gre za pomanjkanje denarja. Toda pri razpisovanju referendumov so krajanom obljubljali prepotrebno novo šolo, ne pa prizidkov, koridorjev, depandans, ipd. Ljudje že 13 let solidarno plačujejo samoprispevke za občinski šolski program. V tem času bi s svojim zbranim denarjem, ki je šel tudi za nove in drage šole po drugih krajevnih skupnostih, za svoje otroke in vnuke lahko že sami postavili moderno šolo. zdaj pa jim grozi, da bodo zaradi občinskega ultimata tudi iz tretjega samoprispevka dobili zelo malo ali celo ničesar.
Sicer pa je treba pri preračunavanju stroškov za dražjo čisto novo šolo na gmajni in pri poudarjanju dodatnih stroškov za kanalizacijo ipd. upoštevati, da ima lokacija na gmajni tudi nekaj finančnih prednošti, ne samo pedagoških:
a)	zemljišče na gmajni je tako rekoč zastonj, medtem ko bi bilo treba pri dograjevanju stare šole drago plačevati najboljšo kmetijsko zemljo; b) ker je na gmajni že urejen in priljubljen nogometni stadion, bi bila občinska telesnokulturna skupnost gotovo zainteresirana za sofinanciranje asfaltne ceste do tam; c) ker bi bilo mogoče deloma uporabljati stadion, bi bilo dosti manj stroškov z urejanjem novih športnih igrišč; č) precej denarja bi lahko dobili, ko bi bila nova šola pos-
Se: To je ena sama žalost
še eno mnenje o medčloveških odnosih na Lešnici, ki jih je pod tem naslovom 28. novembra opisal Dol, list
Ko prebiram vaš časopis, ugotavljam, da je zanimiv, vendar me pri tem moti dejstvo, da v njem včasih objavite tudi nepreverjene podatke. Ko boste odstranili tudi to pomanjkljivost, ga bomo še raje brali.
Vse preveč imamo navidezno dobrih in slabih sosedov, primanjkuje pa pravih ljudi, pripravljenih pomagati človeku v stiski, ki potrebuje pomoč v dejanjih, ne pa samo z govoričenjem ali pisanjem v časopisu. So ljudje, kateri pod krinko svojih lastnih interesov blatijo okoli sebe na vse mogoče načine, poslužujejo se tudi s članki, kijih vsebinsko oblikuje neprizadeti novinar, ne da bi pri tem vsaj skušal preko kakršnekoli družbene organizacije (Socialnozdravstvene komisije v KS ali pri Centru za socialno delo) ugotoviti tudi drugo plat —jasen primer za to je pisanje o sosedskih odnosih na Lešnici. S takšnimi dejanji ničesar ne doprine-semo k dobrim sosedskim odnosom. Sprašujem se, kdo naj komu še pomaga, kako in kdaj.
Ker sem redni bralec Dolenjskega lista in ga tudi do podrobnosti preberem, se nisem mogel upreti pripombi na članek: »To je ena sama žalost«, ker je vsebinsko enost-
ransko oblikovan, žaljiv in tudi neresničen. Pa še tole: če bi bralka E. V. (Dolenjski list 16. januarja, 8. stran) poznala resnično stanje na Lešnici, verjetno ne bi ničesar izgubila ob imenovanem dobrem sosedu.
RAFAEL TEROPŠIČ Otočec 31
tavljena in bi staro stavbo prodali; d) ne nazadnje — če rodovitna zemlja v okolici stare šole ne bo šla pod beton, bo iz nje v prihodnjih letih prišlo še dosti kruha, mesa in mleka (na gmajni pa uspevajo samo robidnice).
Ne samo prizadeti vavtovški kmetje, temveč tudi številni drugi krajani se vsega tega zavedajo, treba pa je bilo povedati tudi javno, da ljudje ne bi šli še tretjič na led in da se ne bi grebli za
• Ko sem hotel to pismo že odposlati, sem zvedel, da se je zadeva medtem premaknila, toda ne za dosti in ne v bistvenem. Po najnovejšem predlogu bi ostali pri dograditvi stare šole, vendar v nekoliko skrčenem obsegu, tako da bi pozidali nekaj manj kmetijske zemlje, kakor je bilo mišljeno po prejšnjem predlogu (zdaj bi pustili kakih 40 metrov širok pas tik ob Krki — za koliko časa?). To pomeni: a) da mislijo nekaj prvovrstne kmetijske zemlje vendarle pozidati;
b)	da obljubljene čisto nove šole Vavti vasi ne mislijo dati, temveč vztrajajo pri drobtinah, pa še teh bo zaradi skrčenega prostorskega obsega manj, kakor je bilo mišljeno poprej.
drobtine z občinske mize. Pravico imajo zahtevati in dobiti vse, kar jim je bilo pri referendumih trikrat obljubljeno in kar so delovni ljudje v 13 letih vnaprej pošteno plačali.
JANEZ DULAR Ljubljana
Zakaj je križanka brez rešitve?
Tako bi reševalci vsaj vedeii, kje so pogrešili
V 3. številki Dolenjskega lista s 16. januarja ste objavili, da ste prejeli 313 rešitev novoletne križanke, vendar je bila skoraj polovica napačnih. Tudi jaz sem poslal 12 rešitev na več naslovov in morda je tudi katera izmed mojih romala .v koš. Seveda, vi ste izžrebali samo pravilne rešitve. Ne vem, kje je bilo pri rešitvah križanke v Dolenjskem listu največ napak, a ne verjamem, daje bilo toliko napačnih.
Križanke rešujem že več kot 40 let, a ne le slovenske, zato sem prepričan, da bi znal rešiti tudi to v Dolenjskem listu. Novoletna nagradna križanka v vašem listu ni bila dobra. Tudi rešitve niste objavili, kot delajo vsi jugoslovanski časopisi in revije, sicer bi vsak reševalec vedel, kje je naredil napako. Tako pa se lahko le tolaži, da je bila rešitev morebiti pravilna, ni pa imel sreče pri žrebanju.
Naročnik Dolenjskega lista sem že od vsega začetka, kot sindikalni funkcionar — volonter pa sem takrat pridobi! več kot 50 naročnikov, zato mislim, da bi si zaslužil kakšno nagrado, morda knjigo ali vsaj značko. Odkrito vam povem, da me ima, da bi kar odpovedal časopis, čeprav bi ga potem pogrešal. Upam pa, da se bo vse uredilo in da se boste nekako opravičili, zakaj niste mogli objaviti novoletne nagradne križanke.
JOŽE ŠOBAR Ragovska 2 Novo mesto
PRIPIS UREDNIŠTVA: Na vašo željo objavljamo rešitev novoletne nagradne križanke, objavljene v našem listu: K, P, S, U, KRONA, EPIR, STATIV, OLIKA. LIPAN. TRDE. KOLINE. VARAN, OŽE, AARE, SV1RKA, TRAGANT, KAKOSTO-M1JA, KARAMELA, JO, AJAS, EVIDENCA, ALAN, PLAN, BRAK, 1KE, GDR, STEBRI,TON, INČ, EGOIZEM, RJA, TOR, JASMINA, MA, SAVO, AT, OKAN, ANGARSK, KUŽA, IRAK, TALES, TORBAR, PL, SOBA, ABONENT, SMER, ATILA, KROJ. OSTANEK, AMIGDALIN, RENESANCA, RALNICA, SONG, NS, VRTNARJENJE, OTOČEC, KARENCA, BERAČ, KATION, IT, ASANA, EDIL, PTA, PEKAČ, R1K, ANA, 1LONA, ALEŠ, NOVOLETNA, SEKT, AJKA, APA, AK1TA, KEPER, CER, DARILA, AR.
Kandidat brez »madeža«
Predlog: kdor je na listi »Imaš hišo — vrni stanovanje!«, ne bi smel kandidirati
NOVO MESTO — Ko so v izvršnem odboru sindikalne organizacije Pionirjevega tozda Gradbeni sektor 15. januarja razpravljali o listi možnih kandidatov za odgovorne funkcije v Zvezi sindikatov na občinski ravni, so menili, da na kandidatnih listah za odgovorne funkcije v sindikatih in ostalih družbenopolitičnih organizacijah in v občinski skupščini ali kjerkoli drugod na vjiših mestih ne smejo biti imena ljudi, ki so na seznamu »Imaš hišo — vrni
stanovanje!«. Pri tem gre za osebe, ki v resnici imajo hišo in še družbeno stanovanje.
»To zahtevamo zaradi tega, da bi v bodoče to akcijo lahko uspešneje in bolj odprto vodili. Gre tudi za socialistično moralo in ugled, ki ga mora imeti občan, kateremu je poverjena funkcija. S tem v zvezi gre tudi za ugled organizacij ali organov, ki jih občani z moralnim madežem vodijo. Naše stališče naj bo objavljeno v Dolenjskem listu, da bi z njim seznanili tudi širšo javnost.«
Dedek Mraz, pred katerim je vse bežalo
Pripombe h komentarju, objavljenemu 9. januarja
Razlog za naše pisanje je članek, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 9. januarja. Smo člani glasbene skupine Popolnočne kočije in smo preoblečem v palčke spremljali dedka Mraza na njegovem potepanju po metliški občini. S spornim prispevkom se sicer strinjamo, vendar bi želeli osvetliti problem, ki ga je avtorica prikazala precej enostransko, saj je bil prisoten ie na enem od prihodov dedka Mraza med otroke. Obiskov dedka Mraza pa je bilo v občini v tistih dneh kar dvanajst. Predvsem ne bi želeli, da med Dolenjci in Belokranjci prevlada mnenje, da je v Metliki strašil neki »vampir«, preoblečen v dedka Mraza, ki je psihično mučil otroke in jim zagrenil otroštvo ter njihove idealistične predstave o tem dobrem pravljičnem bitju.
Avtorica članka se spotika ob prireditev, ki je bila v osnovni šoli in je bila namenjena otrokom od drugega do petega leta starosti, ki živijo v sami Metliki. Resnično je bil program predolg in za to starostno stopnjo neprimeren. Dedek Mraz kot »glavna zvezda« programa je prišel šele takrat, ko je koncentracija otrok že popolnoma popustila. Vendar očitno ne le otrokom, ampak tudi staršem, a ne toliko, da bi pozabili vzeti darila. Za predolg program pa ni bil kriv dedek Mraz, saj je ta sede! za odrom v popolni opremi, se znojil in govoril besede, ki jih dedek Mraz pač ne bi smel. (Upamo, da tega ne berejo otroci). In če še dodamo, da je bil Dedku to četrti prihod med otroke tisti dan, je bil lahko še bolj ogorčen. Res je, daje ses-tavljalec programa za to prireditev naredil napako, a njemu v opravičilo lahko povemo to, daje ZPM sestavila komisije za pripravo pričakovanja dedka Mraza v občini, vendar je na koncu od teh silnih komisij ostalo le nekaj ljudi, ki so resnično delali. (Tudi avtorica članka je bila eden od tistih formalnih članov, ki so bili le na spisku.)
Pri vsej zadevi nas je najbolj motilo tole: z dedkom Mrazom smo bili na Lokvici, Suhorju, Radoviči, v Rosal-nicalt, Drašičih. Povsod so bili otroci navdušeni, program je bil prav takšen, kakršnega je želela avtorica članka.
Ali si lahko predstavljamo lepši prizor, kot je bil takrat, ko je cela dvorana, otroci in starši skupaj z dedkom Mrazom, zapela: »Siva kučma, bela brada...«
Prav tako je kritičarka pozabila omeniti veliko prireditev na Partizanskem trgu, katere organizacija'' res ni bila najlažja, še posebejv če vemo, da je delala le peščica ljudi. Člani OO ZSMS Metlika so že v jutranjih urah postavili ozvočenje in otroci so stali pod zvočniki in poslušali pravljice. Na sami prireditvi pa so nastopili poleg dedka Mraza in snežne kraljice tudi Mateja Koležnik, lanskoletna dobitnica Severjeve nagrade Violeta Tomič, metliška godba in mnogi drugi, ki so žrtvovali svoj čas in povsem brezplačno pomagali. Glede na odmeve, ki jih je omenjeni članek sprožil med vsemi njimi, pa se bomo verjetno naslednje leto resnično morali obrniti na sosednje občine, a ne lev zvezi s samim programom pričakovanja dedka Mraza, ampak si bomo pri njih morali sposoditi tudi Dedka samega in vse ostale nastopajoče, pa tudi kostume bo treba uvoziti. Letošnji akterji in številni statisti, ki so pomagali, verjetno drugo leto ne bodo pripravljeni žrtvovati čas in dela zato, da bodo skupaj z »grdim dedkom Mrazom« preganjali in strašili otroke po metliški občini.
Avtorici spornega članka pa bi rekli tole: Prav je, da se kritizira slab kamen v mozaiku. Vendar je še bolj prav, da se pogleda mozaik v celoti. Vedno se bodo našle napake, a biti pretirano kritičen do brezplačnega, ljubiteljskega dela peščice »norcev« ni potrebno biti, saj so verjetno stvari, ki so veliko bolj potrebne kritike in odnašajo težke denarce. (Verjetno pa je to preobčutljivo področje.)
POPOLNOČNE KOČIJE (ki drugo leto ne bodo sodelovale)
OBDARITEV PREDŠOLSKIH OTROK
Kakor vsako leto smo imeli tudi letos dedka Mraza. Obdarili smo vse predšolske otroke, zato je moralo DPM Mirna peč kupiti darila. Da bi darila bila čim cenejša, je tovarna Beti dala že izrezane kroje medvedkov šiviljskemu krožku, da bi jih učenke sešile. Za delo smo morale hitro poprijeti, saj imamo na šoli samo 3 šivalne stroje, Najprej smo medvedke . na roke »sheftale«, jih na strojih sešile. napolnile z gobo. jim prišile gumbe namesto oči. dodale smrčke in. da bi bili še lepši, smo jim dodale še pentlje. Tako smo sešile 150 medvedkov. Mi* slim, da smo s tem veliko pomagale DPM.
NATAŠA PERKO, K.a.
šiviljski krožek
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka do četrtka •
Ima solidarnost v zdravstvu pravi ključ?
Iskanja ključev za novo solidarnost v zdravstvu so na koncu znova dvignila na površje razmišljanja, da bi de! republiške' solidarnosti nadomestili z regijskimi. Tako govori tudi zloglasni 19. člen zakona o zdravstvenem varstvu.
Sevničani že 15 let. torej kolikor je od nastanka občinskih zdravstvenih skupnosti, govorijo o nujnosti financiranja zdravstva iz enotne zdravstvene rizične skupnosti v republiki. Sedanje so z novim letom uveljavili celo v Crni gori. Če bi ravnali tako. bi enkrat za vselej presekali prerekanja o pravilnosti oziroma nepravilnosti tega ali onega sistema. V Sevnici vedno znova opozarjajo na povsem matematični problem, ki je jasen vsakomur, kdor pozna pojem majhnosti števil. Pri premlevanju svojih težav (navkljub eni najvišjih stopenj za zdravstvo v republiki, po drugi strani pa majhni porabi na zavarovanca) so v Sevnici prišli do šolskega primera nepravičnosti sedanje ureditve. Da jim ne bi kdo očital enostranosti podatkov, so se posl užili študije dr. Vladimirja Kozoleta, objavljene lani v Reviji za planiranje. Ta strokovnjak je proučeval podatke o dnevnih migracijah delavcev v Sloveniji, Za leto 1981 podatki kažejo, daje sevniška občina premogla 6.135 zaposlenih. Od tega jih je imelo kruh doma 4.736 ali 77,20 odstotka, kar 1.399 ali 22,80 odstotka pa se jih je vozilo na delo drugam. Od vsega 5.133 zaposlenih občanov te občine je le 4.736 ali 92,27 odst., na delu v sevniški občini, k njim pa je prihajalo po kruh vsega 397 ali 7,73 ljudi. Domala tretjina se jih torej vozi na delo drugam. Podatki kažejo, da so morati delavci iz sevniške občine 5 trebuhom za kruhom kar v 25 slovenskih občin. Največ jih je odhajalo v sosednjo krško občino — 351, v ljubljanske občine 32. samo v bežigrajsko občino 12. Posavje nosi zastavo s 6,86 odstotka dnevnih migracij.
V starih sistemih regijskih solidarnosti je kot poglavitni pogoj za upravičenost do regijske solidarnosti velja! prav podatek o številu delavcev, ki so se dnevno vozili v občine, ki so solidarnost dajale. Ti podatki so tokrat sevniško občino uvrščali med »pogojno dominantne regije«, kar je pomenilo, da ta občina v letih 1981 — 1985, torej celo minulo petletko, ni prejemata regijske solidarnosti na širšem Celjskem. Krajši konec bo sevniška občina verjetno potegnila tudi v novih sistemih regijskih solidarnosti, čeprav ima nadpoprečno dnevno migracijo.
Zadeva ni nič kaj rožnata tudi z drugih vidikov. Ker se delavci iz sevniške občine, kot smo že omenili, vozijo kar v 25 ostalih slovenskih občin, bi morala sevniška občinska zdravstvena skupnost sklepati samoupravne sporazume z vsako od teh skupnosti. Vprašanje je, če bi jim razen potovanj ostalo še kaj časa za delo v sami skupnosti. Vsa nesreča pa ni zgolj v tem. V zdravstvu je v veljavi kombinirani sedežno-domicilni princip zavarovanja.
• Gre za aktivne občane in po njih zavarovane družinske člane in upokojence, kajpak tudi njihove družinske člane. Prvi plačujejo prispevek, kjer je sedež njihove zaposlitvene organizacije, drugi pa v skupnosti, kjer imajo stalno prebivališče. To ima za skupnosti z veliko dnevno migracijo dodatne negativne posledice. Z leti lahko izračunajo, za koliko se jim bo povečevalo število zavarovancev, ki v času svojega aktivnega dela v to skupnost niso prispevali dinarja, ko pa bodo za zdravstvo postali velika rizična populacija — upokojenci, bodo breme te skupnosti! Skupnost, v kateri so ves svoj delovni utrip vlagali denar, le-tega lahko ves čas uporablja za višji standard svojih zavarovancev. Je to pravično?
Kajpak so revnejše zdravstvene skupnosti, kot je_ dokazala ekonomistka Marta Vahčič iz Šmarij pri Jelšah, obremenjene še z velikim številom kmetijskih zavarovancev. Že praviloma so občine s takimi zavarovanci na vzhodnem obrobju Slovenije.
Začarani krog revščine po svoje zapečati še novi zakon o oblikovanju celotnega prihodka. Iz tekočih denarcev sisov se namreč ne sme več plačevali tako imenovana razširjena reprodukcija, (nove klopi v šolah ali stoli v čakalnicah zdravstvenih domov), čeprav bi to zahtevala nova rojstva. Da je takšen sistem popolnoma nesmiselen, kaže že to, da je denar za te stvari mogoče dobiti le iz čistega dohodka, ki pa ga tod običajno ni. Da je zagata še večja, je ta dohodek praviloma tam, kjer so ga delavci tudi ustvarili. Če se ponovno spomnimo na uvodoma naštete številke, bo vseh 1.399 delavcev, zaposlenih zunaj sevniške občine, plačevalo za tamkajšnje vrtce, kulturne in telesnokulturne objekte, svoje potrebe in nezadovoljstvo pa bodo izkazovali tam, kjer stanujejo.
Sevničani opozarjajo tudi na ustavno dvomljiv način reševanja naložb v družbenih de-
javnostih. Kar 31 slovenskih občin je prikrajšanih, to je kar 15 odstotkov vseh zaposlenih. Resda bi lahko dobile del tega denarja s samoupravnim sporazumevanjem z delovnimi organizacijami, kjer so ti delavci zaposleni. To pa je zapletena, težka in ne vedno uspešna pot.
ALFRED ŽELEZNIK
S figo v žepu ali ne, to je vprašanje
Decembra lani so v svetu posavskih občin prišli do enotnega stališča, da Posavje potrebuje svoj razvojni center. Povedali niso nič novega, saj je tako inštitucijo predvidevala že zelena knjiga iz leta 1975. Pozabljeno študijo z naslovom Razvojni koncept gospodarskega, socialnega in regionalnega razvoja Posavja za obdobje 1971 — 1985 so lani ponovno vzeli iz predalov, da bi potrdili in uresničili, kar je sicer zamujeno, a še vedno aktualno. Premaknilo se ni veliko, vsaj pri združevanju pameti ne.
Razmišljanja o močni strokovni oganiza-ciji v regiji je pospešil projekt za gradnjo hidroelektrarn na Savi, regionalna gospodarska zbornica pa je dala pobudo, da bi se predstavniki izvršnih svetov in obeh projektivnih organizacij skupaj z zborničnimi organi sočasno lotili reševanja urbanizma in izvedbe že registriranih razvojnih programov. Za izhodišče je strokovni sodelavec MGZ inž. Jože Jenič izpostavil projekt Krškega polja, zakonsko zahtevo po bodočem urejanju prostora in dosedanji skupni nastop Posavja ob gradnji savskih elektrarn. Udeleženci so pritrdili nakazanim pobudam in toliko da govorniku niso zaploskali. V praski pa so stvari krenile v drugo smer.
tako so vsaj ugotovili minuli teden, ko je predstavnike izvršnih svetov in projektantskih organizacij spet sklicala zbornica.
• Najmanj je bilo storjeno glede bodoče upravne organizacije za urejanje prostora. Ta naj bi namreč izdelovala lokacijsko dokumentacijo, vodila javne razprave ter nudila pomoč nosilcem planiranja in občanom. Zakon spodbuja medobčinsko varianto, ki naj po možnosti obsega celovito družbeno planiranje. Toda občine se očitno niso ujele ne časovno ne kako drugače. Prvi se nikamor ne mudi, druga je v dilemi, tretja hiti, ker si od čakanja ne obeta nič,koristnega, in tako vsaka razmišlja po svoje in vsaka nekoliko drugače. Da pa zbornici kot povezovalki interesov občine ne bi ušle z vajeti, je te stvari ponovno pripeljala na začetek._______
Razpravo so minuli teden začeli s pozivom, da ne bi govorili s figo v žepu. Za eno ati več organizacij za urejanje prostora se bodo odločali potem, ko bo delovna skupina proučila možne variante in nakazala tudi kadrovske in finančne potrebe, saj bo to zagotovo vplivalo na končno odločitev. Udeleženci so zahtevali, naj gradivo za zdaj vsebuje samo upravno plat, izhodišče pa mora biti politična nevtralnost in strokovnost. Argumenti »za« in »proti« morajo biti nepristranski, da bi olajšali odločanje. V tem času naj tudi projektantski organizaciji nadaljujeta vzporejanje svojih interesov, vendar se' razume, da ne moreta imeti kadra v pripravljenosti in v nedogled čakati na občinske odločitve, ker sta odvisni od tržnih zakonitosti in morala sami skrbeti za dohodek.
Do zdaj v pogovorih iz oči v oči ni bilo nikogar, ki bi menil, da je sodelovanje v Posavju odveč, vendar res sodelovanje, ne skrbništvo. Šele čas bo pokazal, kdo je držatfigo v žepu.
JOŽICA TEPPEY
Vlada na zatožni klopi papirničarjev
Septembra lani je zvezni izvršni svet krški tovarni Djuro Salaj in Matrozu iz Sremske Mitroviče začasno prepovedal izvoz časopisnega papirja. S prepovedjo pa se je jugoslovanska vlada hkrati obvezala, da bo edinima našima proizvajalcema rolopa-pirja zagotovila pravico nakupa 10,6 milijona dolarjev deviz pri Narodni banki Jugoslavije. NJB bi morata zagotoviti devize najpozneje do konca prejšnjega leta, toda v Djuru Salaju so dotlej od 5.9 milijona dolarjev lahko kupili le za okrogel milijon. Krška tovarna potrebuje za uvoz lesa, kemikalij in rezervnih delov za izrabljene stroje lep kupček zelenih bankovcev. Da se ne bi stroji, ki se vrtijo dan in noč, ustavili, so Krčani morali skrajno smotrno gospodariti z devizami. Devizni blokadi so se tako izognili, ne pa tudi tožbi zoper Z1S — zaradi neizpolnjenih obveznosti.
»Djuro Salaj« je moral zmanjšati izvoz časopisnega papirja za 30.000 ton in ga zmanjšuje še zdaj, da bi skupaj z Matrozom pokriti celotno povpraševanje po papirju doma. Poslovni skupnosti časopisnih hiš so pa-pirničarji obljubili, da bodo do 1. marca izpolnjevali vse zahteve po sedanjih cenah, vendar morajo do tega datuma urediti vsa odprta vprašanja, glede dolgovanj za nazaj in glede letnih potreb po uvozu.
Če je izvoz večji od uvoza, naj bi bila večina vprašanj z novim deviznim zakonom rešena, le da se je treba po uvozni plati prilagajati s kontingenti. Po besedah v. d. direktorja tozda Komerciala Franca Čarga imajo zdaj »Djuru Salaju« težave, ker so dobili kontingente iz leta 1984, spremenili pa so njihovo sestavo in tudi avansi kontingentov so premajhni. Čimprej bodo morali v Beograd z zahtevo po povečanju kontingentov za posamezne izdelke v izvozu. Djuro Salaj ima namreč v glavnem vse artikle v izvozu in uvozu na kontingentih. Podobno kot v »Djuru Salaju« verjetno razmišljajo tudi drugod, da se ekonomsko, dohodkovno ne splača izvažati, saj pri takih pogojih ne morejo biti kos hudi konkurenci na Zahodu. Le redki so ekonomisti, ki verjamejo, da bo načrtovani izvoz dosežen. Če ne bo, je nemogoče, da bi uresničili načrtovan devizni priliv in tudi veliko želja po uvozu. To vse pa utegne, tudi v Djuru Salaju, najpozneje v drugem polletju povzročiti zastoje v proizvodnji.
• Lanska prepoved izvoza časopisnega papirja je naredila »Djuru Salaju« veliko škodo v tujem poslovnem svetu. Več njegovih partnerjev je zvedelo, da bomo v Jugoslaviji prepovedali izvoz, prav tedaj, ko so Krčani sklepali pogodbe za naslednje leto. Zato jih niso jemali resno. Tovarna Djuro Salaj občuti tudi velik tehnološki zaostanek, ker se zaradi izgub v preteklih letih ni mogla ustrezno razvijati. Ob takem odnosu zvezne vlade oz. družbe se v »Djuru Salaju« sprašujejo, ali bo proizvodnja časopisnih papirjev še smotrna. V mislih imajo tudi preusmeritev proizvodnje, da bi izdelovali papirje, za katere bi dobili čimveč surovin doma.
PAVEL PERC
Se kazni na koncu splačajo?
Zakonito ravnanje pri gospodarskem in finančnem poslovanju je osnova za pravilno funkcioniranje celotnega sistema. Vsi se pritožujejo, da je ta sistem slab, čeprav zaradi neverjetne spretnosti Jugoslovanov pri izigravanju zakonitih določil morda sistema sploh ne poznamo. Dolenjska in Posavje glede kršitev nista nobeni izjemi, o čemer zgovorno pričajo podatki gospodarskega oddelka novomeškega sodišča. Analizirali so 360 zadev — gospodarskih prestopkov, ki so postale pravnomočne leta 1984 in v prvi polovici preteklega leta. Dobra tretjina vseh gospodarskih prestopkov, storjenih v sedmih občinah na območju dveh regij, odpade na občino Novo mesto. Znak, da tu zakonitost ^gospodarstvu še posebno šepa.
Med 360 pravnomočnimi zadevami jih je 140 s cestnoprometno tematiko; bilo je 38 kršitev predpisov o zavarovanju plačil; 35 kršitev interventnih predpisov (bencin, dnevnice itd). V 33 primerih so imeli opraviti z oporečnimi živili, v 9 primerih s kršilci predpisov o onesnaževanju okolja itd.
Ni iz trte zvit sum, da gre v resnici za dosti več kršitev, kot jih je obravnavalo sodišče. Težko je kršitvam priti do dna, kajti področje gospodarskih prestopkov ureja nič manj kot 200 predpisov! Službe, ki imajo dolžnost odkrivati prestopke, so preobremenjene, ker pa imajo opravka še s tolikerimi predpisi, je njihovo delo dolgotrajno in zapleteno
Zanimivo, da so pri 38 kršitvah zakona o zavarovanju plačil v več primerih obdolžene odgovorne osebe izjavljale, da so prekršek storile namerno; da raje kršijo zakon, kot da bi prenehali nabavljati repromate-rial, ker bi to povzročilo zastoje v proizvodnji in težave za ves kolektiv. V javnosti se često govori o kršitvah predpisov o cenah, vendar sodišče ugotavlja, da teh kršitev ni toliko in da so govorice pretirane. Seveda če pustimo ob strani možnost, da nekatere kršitve niso odkrite, kajti kjer ni tožnika, ni sodnika.
Dolenjski in posavski regiji je v čast, da skoro nimata kršitev predpisov in ugotovljenih špekulacij na področju enotnosti jugoslovanskega trga. Tudi deviznih kršitev je bilo pred sodiščem zelo malo. Še v teh primerih ni šlo za nakup ali prodajo deviz med pravnimi osebami, marveč le za nepravilno evidentiranje odkupljenih deviz, kar pa ni imelo posebnih posledic.
Pred gospodarskim oddelkom sodišča se pojavlja novo področje dela: kršitev predpisov o varovanju ok-
olja. V 9 obravnavanih zadevah Iskra Semič zavoljo Krupe ni upoštevana, kajti zadeva še ni pravnomočno rešena. Sodišče vse tovrstne primere obravnava prioritetno in tudi izreka razmeroma visoke kazni. Najresnejši je bil primer izlitja nafte pri Kronovem, kjer Vodnogospodarsko podjetje ni pravočasno ukrepalo in je obstajala resna nevarnost, da bi nafta prišla v Krko ter uničila vse življenje v njej!
Dokaj pogosto so predvsem trgovci kršili predpise o oporečnosti živil. Ni pa šlo toliko za pokvarjena živila, kot za taka, ki jim je pretekel rok uporabnosti. Družbena kontrola je na tem področju pogosta in stroga, ker pa so tudi delovne organizacije same začele bolj kontrolirati rok uporabnosti živil, v obeh regijah tovrstne kršitve upadajo.
Materialne škode pri gospodarskih prestopkih sodišče ne ugotavlja, izreka pa denarne kazni. V analiziranem obdobju so kazni pravnim osebam znašale od
10.000 do 500.000 dinarjev, odgovornim osebam pa od
5.000 do50.000 dinarjev. Če podčrtamo še podatek, da je skoro 80 odst. odgovornih oseb plačalo le 5.000 din kazni, se ne bi smeli čuditi izjavam, da so predpise vedoma kršili, ali pa temu, da gospodarske prekrške delajo ljudje, ki so poklicani čuvati zakonitost.
Verjetno se plačilo kazni v taki ali drugačni obliki oškodovancu povrne. V končni fazi gre seveda kazen iz potrošnikovega žepa, ker so stroški poslovanja višji in je cena izdelku zato višja. Prestopkov s področja gospodarstva, ki sem jim pridružuje še 300 prekrškov (blažja oblika kršenja predpisov), ne morejo zajeziti samo organi pregona ali sodišča z izrekom visokih kazni. Čeprav bi bile tudi te po mnenju mnogih občanov hudo potrebne. Kolikor bolj nezakonitosti v gospodarstvu postajajo splošne, toliko bolj je lahko učinkovita pomoč le v širši družbeni akciji. Ne taki, da bi ji na simpozijih in konferencah določali smer in o njej na veliko pisali člene v razne dokumente. Potrebujemo le drugačno obnašanje, ki se mu po domače reče: več poštenosti in poslovne morale. Pri kateri plasti naše družbe, je menda tudi jasno. V gospodarske nezakonitosti se zagotovo ne spuščajo delavci iz proizvodnje.
RIA BAČER
9
SVETU OKOLI
prejšnjo nedeljo, 19. januarja, je avtomobil praznoval stoletnico obstoja. Tega dne leta 1886 je namreč Carl Friedrich Benz patentiral prvi pravi avtomobil, ki je oče vseh današnjih avtomobilov. Bil je to trikolesnik z enim kolesom spredaj in dvema zadaj, poganjal pa ga je štiritaktni motor z zelo primitivnim zaganj^čem in prenosom na kolesa. Toda po vsem skupaj je bil to prvi resnični avtomobil na svetu.
Šele do poletja 1886 je Benz svoj prototip toliko dodelal, da seje upal z njim pokazati v javnosti. 3. julija zjutraj se je prvi avto zapeljal po Ringst-rasse v Mennheimu in »deloval zadovoljivo«, kot je zapisal lokalni časopis.
Seveda je imel prvi uporabni avtomobil svojo zgodovino, ki so jo ustvarjali mnogi konstruktorji in inovatorji, saj prvi patenti za vozilo na motor z notranjim izgorevanjem segajo v leto 1807, vendar tega načrta niso nikoli uresničili. Motor z notranjim izgorevanjem je moral še skozi veliko rok in glav, preden je postal uporaben. Med pionirji je vsekakor treba omeniti Francoza Lenoira, ki je izdelal v letih	1858—1860 dvotaktni
motor na plin in z električnim vži-ganjem. Marcus je v Nemčiji kot prvi uporabil bencin kot gorivo za svoj motor že leta 1875. Končno obliko pa je motor z notranjim izgorevanjem dobil z motorji, ki jih je izumil Gotlieb Daimler od leta 1885 do preloma stoletja. Daimler je izdelal tudi prvo motorno kolo, medtem ko je Benzu uspelo narediti prvi avtomobil z Daimlerjevim motorjem.
Šele leta 1888 je Benz menil, da je čas dozorel za prodajo novega motornega vozila. Z novo, dopolnjeno inačico svojega trikolesnika se je podal na septembrsko razstavo motorjev v Muenchnu. V času razstave je naredil več voženj po mestnih ulicah. To je bil dogodek, da mu takrat ni bilo para.
»Le redko, če sploh kdaj, so meščani na ulicah videli bolj začudujoč prizor kot v nedeljo popoldan, ko je
Premog in para nazaj na tire
Načrtujejo nove lokomotive na paro in pre-_____________mog____________
Pred leti so železničarji dali slovo dobrim starim lokomotivam na paro in na premog. Zamenjale so jih električne in dizelske motorne lokomotive. To so bili pač časi, ko se tudi železničarji niso kaj prida spraševali o bodočnosti, zato jih je zdaj tako kot druge stisnilo za vrat vse dražje pogonsko gorivo. Nič nenavadnega ni, če v razvitem svetu, kjer so ljudje nekako bolj nagnjeni k razsodnemu načrtovanju, že razmišljajo o vrnitvi parnih lokomotiv, ki bi jim paro dajal premog. Samo da to ne bodo več tiste stare romantične lokomotive z oblački dima, marveč moderne, hitre, ekološko čiste in ekonomsko učinkovitejše nove lokomotive.
Neka ameriška družba načrtuje gradnjo parnih lokomotiv, ki bi jih poganjal preoblikovan parni stroj, gorivo za pridobivanje pare pa naj bi bil premog. Seveda ne na star način, marveč fino zmlet. Premogov prah naj bi izgoreval popolnoma in mnogo bolj učinkovito v posebej za to narejenih pečeh. Pridobljene pare pa ne bi spuščali v zrak, marveč bi se v zaprtem sistemu vračala v kotel. Tudi izgorevalne pline bi lovili s posebnimi filtri, tako da bi iz teh lokomotiv prišli le okolju neškodljivi plini.
Da zamisel ni zgolj fantazija, je razvidno iz zanimanja, ki ga kažejo tudi druga večja podjetja. General Motors in General Electric prav tako načrtujeta parne lokomotive na premogov prah, medtem ko je družba NSP izdelala sistem, kako stare dizlove lokomotive preurediti na premogove, če jim smemo tako reči.
M
msm
foto slišal: Milan Markelj
Pogled v zgodovino rojstva prvega avtomobila — Motorne kočije zbujale veliko začudenje — Kako je nastal prvi mercedes — Zdajšnji mercedesi pojem/kvalitete
Benzov trikolesni avto iz leta 1888 in eden prvih mercedesov iz leta 1903.
Avto praznuje stoletnico rojstva
Razprave o volivni preosnovi bodo viharne — Začeli bodo trasirati belokranjsko železnico — Podivjana ogrska tolpa — Svinjske sejmice v Mokronogu
(Glede) volivne preosnove se čujejo najrazličnejše vesti. Gotovo je, da se število poslancev precej zviša. Ministerski predsednik baron Gauč hoče dati Avstriji res duhu časa in potrebam narodov primerno volivno preosnovo, ki naj bo kolikor le mogoče pravična vsem. Volivna preosnova se ne izvrši vsako leto in zato treba postopati pri tako važnem vprašanju res s preudarkom. Razprave prihodnjega zasedanja bodo za to jako zanimive, pomenjljive, pa tudi gotovo viharne.
(V zadevi) belokranjske železnice je stvar dospela tako daleč, da se skoraj gotovo letošnjo pomlad začne s trasiranjem. Konsorciju sta pristopila gg. Ivan Hribar, župan ljubljanski, ter Josip Lenarčič, predsednik trgovske zbornice.
(Kak o) podivjani so Ogri, priča tale dogodek: V mesto Debrecin seje pripeljal novo imenovani veliki župan Gustav Kovač, že star mož. Na kolodvoru ga je množica surovo napadla, ga položila na mrtvaški voz ter ga neprestano pretepajoč peljala na
m njegovo namenjeno mu stanovanje. Polomili so mu ■ dva prsta, ga prav po cigansko okradli vseh 1 dragocenostij ter ga pustili vsega v krvi. Šele došli 1 vojaki so iztrgali nesrečnega podivjani tolpi. To so 1 tisti olikani Mažari, ki hočejo vladati tudi pri nas. J	(Svinjske) sejmice v Mokronogu se prav
1 dobro razvijajo, dasiravno imamo še le polovico le-1 ta. Na te sejmice pripelje se jako veliko prašičev to-1 da žalibog še vedno premalo, ker veliko oddaljenih 1 kupcev mora oditi, ne da bi kaj kupili. Kakor kaže, g postale bodo te sejmice središče kupčije s prešiči za g celo Dolenjsko.
|	(I z R u s k e g a) prihajajo dan na dan še vedno
H jako žalostne vesti. V Petrogradu je zadušen splošni 1 štrajk, tudi v Moskvi je zatrt upor, a na Kavkazu se 1 je dvignilo vse prebivalstvo in si sestavilo samo 1 svojo vlado. Tudi preti nova nevarnost, ko se 1 vrnejo nezadovoljni vojaki z mandžurskega 1 bojišča.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. januarja 1906)
Dejanja teroristov vse bolj krvava, žrtve pa nedolžni ______________ijudje	—	Del	vsakdanjika
Svet se dandanes srečuje s terorizmom tako rekoč vsak dan. Terorizem je postal »banalno zlo«, na katero so se ljudje navadili. V mnogih državah sveta so ga vzeli že kar za danost, na katero uradniško računajo in jo vklap-ljajo v stroške in izdatke. Strokovnjaki pravijo, da se je teorizem institucionaliziral.
Posebno poročilo, ki so ga pripravili v ZDA, navaja, da se število terorističnih dejanj, od umorov politikov, odvetnikov in povsem nedolžnih ljudi do bombardiranj stavb, komunikacij in drugih nevojaških objektov, iz leta v leto povečuje za 12 do 15 odst. Še posebno zaskrbljujoče je, da se nasilna teroristična dejanja vse pogosteje dogajajo na javnih prostorih, kjer padajo kot žrtve povsem navadni in nedolžni ljudje. Zadnja pokola na dunanj-skem in rimskem letališču sta dovolj grozljiva dokaza za to, da razstrelitve indijskega potniškega letala, ki je terjala 329 življenj, niti ne poudarjamo.
Porast nasilja je, kot meni strokovnjak za ta vprašanja Brian Jenkins, povezan s sredstvi javnega obveščanja na poseben način. Teroristi žele zbuditi pozornost
vse javnosti, zato se odločajo za vse bolj krvava dejanja. Prve ugrabitve diplomatov, znanih osebnosti in politikov so zbudile veliko pozornost tiska, kasnejše pa ne več, zato so ugrabitve pojenjale. Teroristi so se lotili bolj drastičnih in krvavih dejanj, da so ponovno prišli na naslovnice velikih časopisov. Porast nasilja je zakon, ki se ga morajo držati, če hočejo zbujati pozornost javnosti, ki se nasilja sploh vse bolj navaja. S tem pa teroristična dejanja izgubljajo zaželeno učinkovitost, ki gotovo ni samo v uresničevanju določenih zahtev teroristov, marveč ima predvsem namen zbujati pozornost in ustvariti pritisk javnega mnenja na državne ustanove.
»Razmere se bodo še slabšale,« meni Jenkins. Terorizem je že postal nekaj rutinskega. Ukrepi zoper teroriste postajajo prav tako del našega vsakdanjika. In prav to je najbolj nevarno in zavratno. Terorizem postaja sprejemljivo dejstvo sodobnega življenja, vsakdanjost, nič nenavadnega, banalnost in zaradi tega postaja tudi že kar nekako »znosno«.
MiM
(Vir: Newsweek)
Volivna preosnova v duhu časa
erotizem — znosno zlo
ZADEV SE JE TREBA LOTITI TAKO: POMETATI SE ZAČNE PRI VRHU!
pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
kočija pripeljala na Sedlingerjev trg brez konjske vprege z gospodom za krmilom in krenila proti središču mesta. Začudenje vsakogar na ulici je bilo tolikšno, da ni mogel verjeti svojim očem, osuplost pa je bila splošna in široka,« je zapisal novinar v enem od monakovskih časopisov.
Prodaje pa ni bilo. Prvi avtomobil je imel še veliko pomanjkljivosti, med katerimi je bila gotovo največja, daje imel eno samo prestavo, kar seje zelo poznalo pri vožnji v hrib. Toda čeprav uradno ni bilo prodano nobeno od prvih vozil, pa so jih zasebniki imeli v lasti vsaj dvoje. Eno je imel zastopnik Benza v Parizu, drugo pa Emile Roger iz Velike Britanije. To vozilo je še zdaj shranjeno v londonskem znanstvenem muzeju.
Do leta 1893 je Benz izdelal štirikolesni avto, ki je imel dve prestavi in prestavo za vzvratno vožnjo. Bil je celo nekoliko hitrejši kot njegov prednik, saj je dosegel največjo hitrost okoli 20 kilometrov na uro. In kar je najvažnejše, ta model je prvi avtomobil na svetu, ki so ga serijsko izdelovali.
Medtem je Daimler skupaj z Wilhelmom Maybachom uspešno presadil svoj motor v čolne in na kočijo, nekoliko kasneje pa tudi na balon in gasilsko vozilo. Leta 1900 je Emil Je-linek, uspešni poslovnež in avstrijski generalni konzul v Nici, naročil pri Daimlerju 36 vozil, ki naj bi bila nižja od dotedanjih motornih kočij in nekoliko hitrejša. Po tem naročilu so nastali prvi modeli avtomobilov, ki so dobili ime Mercedes, kot je bilo ime 11-letni konzulovi hčerki.
Tako je svet dobil avto, ki je še najbolj podoben sedanjim avtomobilom. Namesto nevarnih visokih motornih kočij je nastalo nizko vozilo z za tiste čase neverjetno hitrostjo okrog 80 kilometrov na uro. Model je služil kot
osnova za vse avtomobile naslednjega četrt stoletja.
Daimler ni doživel uspeha svojega avtomobilskega modela, umrl je že leta 1900. Tako ni doživel združitve svojega podjetja z Benzovim leta 1926.
To je rojstno leto avtomobilske tovarne, ki se danes edina na svetu lahko ponaša kot direktna naslednica prvega avtomobila. In ne ponaša se samo s tem. Mercedes, kot pravimo avtomobilski tovarni Daimler-Benz, se je v svetu učvrstil kot ena najbolj solidnih avtomobilskih tovarn, katere izdelki uživajo nedeljen sloves po vseh državah sveta. V Keniji imajo šoferji mercedesov celo posebno ime, pravijo jim vvabenzi, kar bi lahko prevedli kot pripadnik plemena Benz (namig na tovarno mercedesov). Jasno pa je, da je šofer znamenje novega bogatega sloja prebivalstva. Enako je v mnogih arabskih državah, ne nazadnje tudi pri nas, saj je povsod avto mercedes zunanje znamenje pomembnosti njenega lastnika.
Mercedes ima tudi svetovni rekord, kot piše v Guinessovi knjigi rekordov. Eno od teh vozil je prevozilo največ kilometrov od vseh avtomobilskih modelov sploh: rekord znaša 1.895.808 kilometrov. To je nedvomno tudi zadosten dokaz, da so mercedesi zares kvalitetna vozila. Kvaliteta je sploh prvo in osnovno vodilo v Daimler-Benzovi tovarni, od katerega ne odstopajo. Zato tudi žanjejo bogato žetev.
Kupci mercedesov kupujejo nova vozila leta vnaprej, ne da bi pravzaprav vedeli, kakšen bo videti nov model. Zaupanje v mercedese je pač tolikšno, da kupec proizvajalčevim načrtom verjame, da bodo vztrajali pri kakovosti, pa naj pride iz tovarne katerikoli model že.
MiM
(Vir: The Automobile, Reader’s Digest)
Prizor, ki postaja del vsakdanjika: žrtev terorističnega napada nesejo v reševalni avto, zraven pa je »vsemogočni«predstavnik sedme sile.
dolenjski list pred 20 leti
   ^
Ukrepati in kaznovali! 1
Reporterja RTV sprožila nalašč metliško sireno -j ____________Žalostno	stanje	podeželskih	šol	|
KOMUNISTI na področju občindkČrnomelj morajo dosledneje J izvajati program in naloge, začrtane na zveznem in republiškem g kongresu, ter se morajo mnogo bolj kot doslej zavzemati za ure- % sničitev reforme. Vsak komunist naj bi po svojih sposobnostih, bodi- § si umskih ali fizičnih, prispeval na svojem delovnem mestu k ure- ji sničitvi nalog, ki jih zastavlja nov gospodarski sistem. Proti onim, ki g ne bodo pripravljeni sodelovati, pa je treba ukrepati in jih kaznovati. J Če ne drugače, tudi z izključitvijo iz organizacije.
MALO PRED NOVIM letom sta prišla pred občinsko stavbo dva §f reporterja RTV ter sprožila sireno, ki je nameščena globoko v zidu, j| vendar dosegljiva. Ob znaku za požar v mestu so gasilci vsi zasopli g leteli na pomoč, gasilski avtomobil je bil že pred garažo, ljudje so se § prestrašeni zbirali na cestah, nakar seje izkazalo, da sta na gumb j pritisnila dva moška in nato zbežala. Ko so ju dobili, sta na postaji [ milice povedala, da sta to storila nalašč, da bi kot reporterja presku- I sila, kako ta naprava v Metliki deluje.
VEČINA PODEŽELSKIH ŠOL na Kočevskem nima ne učil, ne m telovadnice in ne mlečne kuhinje. Šola v Strugah, ki je ena najbolj g opremljenih, ima na primer od vseh učil le nekaj nagačenih ptičev in g epruvet, telovadnice nima. Na podeželskih šolah uči običajno en J učitelj vse razrede, zato ni čudno, če je uspeh učencev slab.
CEKINČKU SE mirenska tovarna Dana ne namerava odpoveda- 1 ti, ker ji ne dela izgub. Še nadalje bodo proizvajali ocvrt krompir in {j razširili prodajo. Krompir bodo pekli trikrat na teden.
NA MESTNIH NJIVAH, kjer je v zadnjih letih zraslo novo na- 1 selje, so pred kratkim dokončali dva bloka. V enega so se stanovalci | vselili že pred snegom, medtem koso za drugega dobili ključe v roke j šele te dni, zdaj pa selitev ovira slabo vreme. Naglica zadnjih tednov j botruje tudi mnogim drobnim pomanjkljivostim.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA | 20. januarja 1966) a
KAR JE PREVEČ, je preveč. Ker se tega ljudskega navodila ni držal, bi stavo kmalu plačal z življenjem. Komaj 15 let star mladenič je v nekem lokalu v Sc-haafheimu spil enega za drugim 50 kozarčkov žganja, ker je tako stavil z nekim gostom. Fant se je po zaužiti pijači zgrudil na tla in le hiter poseg zdravnikov ga je rešil žalostnega konca.
•
KOT KAŽEJO statistični podatki, tudi Madžari dostikrat ne vedo za pravmo mero pri uživanju alkoholnih pijač. Vsak Madžar namreč zapravi za alkoholne pijače kar 11 odst. svoje plače. Nič čudnega ni torej, če so se prebivalci te naše sosednje države uvrstili na peto mesto na lestvici najhujših pivcev. Temu ustrezni so tudi podatki o žrtvah alkohola: kar 3.425 jih je bilo predlanskim.
•
TUDI SLADKO Najbrž izgubi svoj čar, kadar ga je preveč. O tem sta se na lastne ustnice prepričala 30-letni Eddie Levin in 26-letna Delphine Chra. Poljubljala sta se 17 dni, 10 ur in 30 minut. Dosegla sta nov svetovni rekord v poljubljanju. Če se bosta na tem svetu še kdaj poljubila, pa skoraj ne bi verjeli.
NEKEMU ŽIVINOREJCU na Švedskem je presedlo, da ga tu in tam lovci na losa prikrajšajo za katero od njegovih krav, zato je vzel belo barvo in čopič in na vsako svojo kravo napisal z velikimi črkami KO, kar pomeni po švedsko krava. Ker so Švedi dokaj pismeni ljudje, bo ukrep najbrž zalegel.
•
LE NEČESA NI nikoli preveč: pameti. Norveška ustanova za zaščito potrošnikov je skušala ljudi rešiti pred lažnivimi reklamami, zato je objavila oglas o čudovitem sredstvu 3000 X, ki zanesljivo odpravlja plešavost in hkrati zmanjšuje v avtu porabo goriva za 20 odst. Oglas so opremili z oznakami, da so reklame dostikrat prav taki nesmisli in da jim gre le toliko verjeti kot temu oglasu. A kaj pomaga. Več kot 300 bralcev se je pozanimalo, kje bi se dobilo 3000 X, cena da ni važna.
NAGRADA V DOLENJSKE TOPLICE
TANJA STRNIŠA Iz Dolenjskih Toplic je bila izžrebana izmed številnih reševalcev 1. letošnje nagradne križanke. Za nagrado bo dobila zanimivo napisano knjigo Geniji v dolgih hlačah Slavka Pregla, ob branju katere bo gotovo uživala.
Rešite današnjo križanko in pošljite rašitev najkasneje do 31. januarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 3. Lepa knjižna nagrada čaka.
Celo v uniformi na kriva pota
Dve leti zapora za 32-letnega Dušana šveigla — Kradel šest let, ne da bi v podjetjih'to opazili — Nekaj časa zaposlen tudi pri Varnosti
KOČEVJE — Dušan Šveigel, 32-letni nezaposleni kovinostrugar iz Kočevja, je bil 13. januarja pred sodiščem v Kočevju obsojen zaradi več tatvin in vlomov na dve leti zapora. Sodba še ni pravnomočna.
prgišče u misli
Sleherni monopolizem v imenu rodu, nazora, skupine in interesa vodi v samouničenje in izničenje.
B. ŠTIH
Napredek je možen samo na ramenih tradicije.
A. TRSTENJAK
Kriza ni čas za leporečje.
Z. BOŽIČ
Pravičnosti ni mogoče iztre-Mi, sveta. AJTMATOV
Obtožnica, ki jo je zagovarjal namestnik javnega tožilca Bojan Šobar, je Šveiglu očitala, da je od leta 1979 do oktobra lani kradel v Itasu, Zidarju, SCT, SŠTU, kegljišču Gaj, LIK, na železniški postaji Kočevje, v gozdarskem domu Marof in pri nekaterih zasebnikih razni.material, potrošni material, delovna orodja itd., kot so stružni noži, vidia ploščice, rezkarji, pištola za barvanje, pištola za polnjenje pnevmatik, električna priključka, razni svedri, ključi, klešče itd. Skupaj je bilo ukradenih preko 100 vrst raznih predmetov. Razen tega je obtoženec kradel še jedačo, pijačo, oblačila, pisarniški material, jedilni pribor in drugo. Skupna vrednost predmetov je znašala po obtožbi okoli 1,450.000 din. Tatvine so bile opravljene tudi na vlomen in vdoren način. Nakradeno blago je imel shranjeno doma in v skrivališču v gozdu pri Mahovniku, kjer so miličniki predmete tudi našli in jih okoli 90 odstotkov vrnili oškodovanim delovnim organizacijam in posameznikom.
Šveigel je skoraj vsa očitana dejanja priznal, le nekaj ne. Njegov
zagovornik Lado Orel je v zaključnem govoru med drugim poudaril, da je obdolženec razvezan in oče mladoletnega otroka, da ukradenega ni preprodajal, da ni nastala velika škoda (saj so oškodovanci dobili skoraj vse vrnjeno) in
Grenka je pot do učenosti.
IVAN CANKAR
Vsaka žival pusti sledove tega, kar je bila, samo človek pušča sledove tega, kar je ustvaril.
J. BRONOVVSKI
Če bi lahko zasledovali velika dejanja in misli do njihovega vira, bi pri marsikterem odkrili, da se sploh ne bi rodilo, ko bi ostala zamašena steklenica, ki mu je dala življenje.
G. C. LICHTENBERG
Toliko je velikih misli, ki ne napravijo nič drugega kakor meh: napihujejo se in postajajo še bolj prazne.
F. NIETZSCHE
Kaj bo z belim kontinentom?
Zanimanje za Antarktiko se povečuje, in to ne samo znanstveno — Velika rudna bogastva mamijo — Bo Antarktika svetovni park ali uničen svet?
Stoletja, preden je človek videl strašno in lepo pokrajino Antarktike, so morjeplovci sanjali o bogatem sedmem kontinentu, ki da leži na jugu. In ko je francoski pomorščak in raziskovalec Yves Joseph Kerguelem — Tremarec zagledal od daleč obale Antarktike, je očitno pod vtisom teh davnih sanjarij zapisal, da »se bo tam brez dvoma našlo obilo lesa. rudnin, diamantov, rubinov in drugih dragih kamnov«. Kapitan Cook, ki je Antarktiko pogledal bolj blizu, je imel povsem drugačno mnenje o tem kraljestvu mraza. Zapisal je, da od tega sveta ne bo kaj prida.
Oba velika pomorščaka sta se zmotila. Antarktika seje pokazala kot najbolj negostoljubno okolje na svetu, okolje s strahotno nizkimi temperaturami,-gosto meglo in divjimi ledenimi vetrovi. Namesto gozdov in bogastva je ljudem ponudila sprva samo izziv, ki so mu sledili pogumni pustolovci in raziskovalci, kot sta bila Amun-dsen in Scott, oba slavna osvoje-valca in iskalca južnega zemeljskega pola. Prvi je stopil nanj leta 1911 Amundsen, Scott pa je pot plačal z življenjem. Njima so sledili drugi raziskovalci. Po zadnji vojni pa je Antarktika postala največji raziskovalni laboratorij, iz katerega so znanstveniki dobili in Še dobivajo zelo dragocene podatke o vremenu, geologiji, življenju oceanov, biologiji in celo o sivi davnini našega rodnega planeta.
Zadnje raziskave kažejo, da je bilo morda v sanjarijah starih pustolovcev le nekaj resnice. Pod ledeno puščavo se skrivajo rudna bogastva, predvsem strateške rudnine in nafta. Geologi so odkrili dovolj znamenj, da se na Antarktiki najbrž nahajajo tudi dragocene kovine, od zlata, platine do titana, kroma, molibdena in drugih strateških kovin. Toda to bogastvo je zaenkrat še nedostopno.
Kljub temu se zanimanje za beli kontinent povečuje. Mnogim se ne zdi prav, da si je Antarktiko v bistvu razdelilo 18 držav, ki so 1961 podpisale Dogovor o Antarktiki, v katerem so zapisali, da sicer nimajo ozemeljskih zahtev, vendar pa da imajo pred drugimi Prednost pri morebitnem izkoriščanju naravnih bogastev. Gre torej za nekakšen mandat nad Antarktiko, ki si ga lasti le nekaj držav sveta.
Nemalo je tistih, ki se pridružujejo idejam mirovne organizacije Greenpeace (Zeleni mir), da naj bi Antarktika postala svetovni naravni park. dostopen le znanstvenikom in raziskovalcem. Vsakršno komercialno izkoriščanje naravnih bogastev pa naj bi Prepovedali, saj je beli kontinent nted drugim izjemno pomemben Za ekološko ravnovesje našega Planeta.
A kako za to zamisel navdušiti države, ki menijo, da imajo pravico zaradi dosedanjih vlaganj v raziskave in dolgoletno prisotnost na antarktiških tleh do domnevnih bogastev? Nekatere raziskave kažejo, da se morda pod večnim ledom skrivajo največje zaloge
premoga na svetu sploh, spet druge kažejo, da se pod belim kontinentom skrivajo velike zaloge nafte, ocene se gibljejo okoli nekaj desetin milijard sodčkov. Energetska in surovinska žeja razvitega sveta je tolikšna, da jih ideje o svetovnem parku in ekološko neokrnjeni naravi najbrž ne morejo prepričati.
In vendar je Antarktika zares pravo znanstveno bogastvo, verjetno za človeštvo v tem pogledu neprimerno več vredno kot vse rudnine skupaj. Geologi pravijo, da je bila Antarktika pred milijoni let del skupne celine Gondvana in da se je po razdelitvi pomaknila vse bolj na jug in v podnebne razmere, ki ne dopuščajo kaj dosti življenja.
Raziskovalci so v Transantark-tiških gorah našli dokaze za to domnevo. V malih dolinah, kjer se tu in tam pokažejo tudi kopna tla, so našli okamenine 220 milijonov let starih ostankov močvirnega rastlinstva. Fosili so tako odlično ohranjeni, da znanstvenikom ni bilo težko natančno razlikovati odtise listov posameznih rastlin in dreves, celo odtise lišajev in gob so našli. V enem samem dnevu so nabrali toliko fosilov, da je imel tovorni helikopter dovolj za vožnjo. Tona teh vzorcev je za znanost več vredna, kot bi bila tona zlata, pravijo raziskovalci.
Še posebno vznemirljivo pa je
odkritje geologov, da se je debelina ledu na Antarktiki večkrat močno spremenila. Če njihova odkritja držijo, potem to pomeni, da se je ogromna ledena gmota v preteklosti večkrat odtopila. Tu pa smo že pri grozljivih scenarijih, o katerih so že govorili nekateri znanstveniki. Odtalitev dela antarktičnega ledu bi dvignila višino svetovnih morij, velike dele kopnega bi morje zalilo, velika pristaniška mesta, od New Yorka do Sidneya, pa bi se znašla pod vodo.
Kot so ugotovili geologi, se je nazadnje ogromen del ledu z Antarktike odlomil in stalil v morju pred 125.000 leti.
Natančnejše poznavanje strukture ledenega pokrova nad Antarktiko in dinamike lomljenja in taljenja ledu bo strokovnjakom omogočilo, da bodo pravočasno ugotovili, ali preti svetovna katastrofa. Morda bo takrat človeštvo že tudi našlo način, kako jo preprečiti.
To je le en primer, ki kaže, da so nova spoznanja iz raziskav na Antarktiki, naj bodo na prvi pogled videti še tako nekoristna, tisto resnično in največje bogastvo, ki nam ga ta neprijazni in divje lepi kontinent.daje.
MiM
(Vir: Newsweek)
da so bile tatvine možne zaradi slabe evidence v okradenih OZD (saj sploh niso vedeli, da jim je kdo kaj ukradel, dokler jim miličniki niso prinesli ukradenega).
Senat peterice, ki mu je predsedoval sodnik France Kralj, je razsodil, da je storilec kriv očitanega dejanja s katerim sije pridobil 1,203.276din protipravne premoženjske koristi, zaradi česar je obsojen na dve leti zapora. V kazen se mu šteje tudi pripor od 29. oktobra lani, pripor pa se mu podaljša do pravnomočnosti sodbe. Ker je brez zaposlitve in sredstev za preživljanje, obstaja namreč nevarnost, da bi s takimi kaznivimi dejanji nadaljeval. Oškodovancem je dolžan povrniti povzročeno škodo odvzame pa se mu tudi protipravno pridobljena premoženjska korist.
J. PRIMC
Bodi spreten v govorici, da boš močan. Jezik je meč in govor je pogumnejši od vsakega boja.
Staroegipčanski zapis
Mrtvi bivajo le toliko, kolikor jim dajejo bivati živi.
A. FRANCE
Vojna je tu
Prenekateri Finec se je zadnjo nedeljo v lanskem letu naužil strahu in groze. Kako tudi ne? Kdor je slučajno odprl radio tistega dne popoldne, je slišal strašna poročila o tem, kako je sovjetski jedrski izstrelek zadel veliko zahodno-nemško pristanišče Hamburg in ga spremenil v kup pepela. Radioaktivni pepel, ki naj bi se dvignil v ozračje ob eksploziji, pa naj bi začel ogrožati tudi Finsko ozmelje. Nadaljnje novice so bile še hujše. Zahodna stran je, kot so poročali reporterji, odgovorila na sovjetski udar in eksplozije jedrskega orožja so morile na obeh vojskujočih se straneh. Mrtvih naj bi bilo že okoli 500 milijonov ljudi.
Seveda je nastala prava panika. Telefoni so kot ponoreli zvonili na radijskem uredništvu, na policiji in drugod po Finskem. Prestrašeni poslušalci so pač želeli zvedeti kaj več.
Seveda ni šlo za prava radijska poročila, marveč za dve uri in pol dolgo radijsko igro Naslednja vojna, ki jo je napisal Jan Hartman. Igra je prejela celo eno od ameriških nagrad. Pred oddajo so na radiu opozorili, da gre za igro, opozorilo so ponovili tudi med oddajo in na koncu. Za mnoge zaman!
Dogodek spominja na paniko, kije nastala leta 1938,ko so po radiu oddajali \tfellsovo Vojno svetov. Takrat so poslušalci verjeli, da so se v ameriški zvezni državi New Jersey izkrcali Marsovci.
Dal ji je srce
Želja mladega Felipeja se je prehitro uresničila
Za zaljubljence pravimo, da si dajo srce, češ moje srce je tvoje, Felipe Garza iz Pattersona v Združenih državah Amerike pa je svoje srce zares dal svoji izbranki.
15-letni Felipe se je rad videval s 14-letno Donno Ashlock. Toda dekle je bilo resno bolno na srcu. Nedolgo tega se je kar naenkrat začela dušiti in je hlastala za zrakom. Zdravniki, ki sojo pregledali, so ugotovili, da ima kardio-miopatijo, hudo oslabljeno srčno mišico. Napovedali so tudi, da dekle ne bo živelo več kot osem tednov.
Ko je Felipe slišal to žalostno vest, je dejal materi: »Umrl bom in lahko bom dal srce svojemu dekletu.«
Seveda se zaradi teh besed starši niso vznemirili. Fant je bil videti dobrega zdravja. Niso pa vedeli tega, kar so njegovi prijatelji, da ga dostikrat boli glava in da včasih za trenutke oslepi.
Že nekaj tednov po tej izjavi je fant nenadoma obležal nezavesten. Hitro so ga prepeljali v bolnico, a mu ni bilo pomoči. V možganih mu je počila žila in umrl je, preden bi mu zdravniki lahko kaj pomagali, Le nekaj ur po ugotovljeni smrti so Felipovi starši sporočili zdravnikom sinovo željo, da daje svoje srce Donni. Tako je imelo dekle zagotovljeno zdravo srce za presaditev. Fant ji je zares dal svoje srce.
Vrači In zdravniki skuuai
Stara ljudska modrost o zdravilstvu pomaga moderni medicini — Tudi duševne moči nekaj veljajo
Bolnišnica v Kao I Dangu na tajsko-kampučijski meji je nekaj nenavadnega. Verjetno je edina zdravstvena ustanova na svetu, kjer složno zdravijo bolnike šolani zdravniki in ljudski vrači, ki jim v tem delu sveta pravijo kruji.
V bolnišnici redno dela 10 krujev. Bolnike zdravijo na star ljudski način, to je z zdravilnimi zelišči in starodavnimi magičnimi obredi in izreki. Z uspehom uporabljajo tudi masažo. Vse to menda prav dobrodejno deluje na bolnike. Zato imajo v bolnišnici kruje kot nekakšno vzporedno dejavnost, ki bolnikom ni škodljiva, daje pa jim duševne moči in zaupanje v ozdravitev, česar nikakor ne gre zavreči.
»Zaupamo krujem,« pravi francoski zdravnik Philippe Col-let, ki že več let dela v ekipi tujih zdravnikov. »V petih letih nismo imeli zaradi njihovega zdravljenja nobenih zapletov.« Collet celo pripominja, da so jih kruji marsičesa naučili, kar kot znanstveno izobraženi zdravniki preradi pozabljajo, da je namreč v zdravljenju zelo važno tudi duševno počutje človeka, saj njegove duševne moči lahko odločilno pripomorejo premagati bolezni.
Do sodelovanja med zdravniki in domačimi vrači je prišlo bolj po naključju. Bolnišnica v obmejnem mestu je po sili razmer morala v delo vključiti tudi .kruje. V Kao I Dang so se leta zgrinjali ubežniki iz Tajske, med njimi je bilo tudi nekaj obolelih, mnogi pa so oboleli v samem taborišču. Mnoge ubežnike je bilo zelo težko pre-
pričati, da bi se prepustili skrbi zdravnikov, ki so prišli v kraj po posredovanju OZN. Domačini niso zaupali tuji medicinski znanosti, marveč so se zanašali na svoje lastne ljudske zdravnike. Zaradi tega so zdravniki kruje vključili v delo bolnišnice. In kot seje hitro pokazalo, zelo uspešno.
Učinek njihovega zdravljenja je v glavnem psihološki. »Mi na Zahodu smo iz medicine izključili duha. Pravimo, da je to sama znanost. Tukaj pa padarji .vzdržujejo ravnovesje,« pravi Collet in dodaja, da ne bi škodilo nekaj tega vrniti v moderno medicino.
Vse v zdravljenju krujev pa le ni vraževerje in psihologija. Nekateri njihovi zeliščni zvarki imajo resnične zdravilne učinke. Predvsem najrazličnejšje mešanice betlovega listja in limone delujejo kot naravna razkužila in antiseptiki, medtem ko različni čaji blažijo bolečine, odvajajo vodo iz telesa in učinkujejo na različne druge načine, kar vse v zahodni medicini dosegajo z različnimi umetnimi zdravili, katerih stranski učinki niso vedno zdravju koristni.
S sodelovanjem so zadovoljni tudi vrači. Nič se ne branijo pogledati rentgenske posnetke zlomov in notranjih poškodb, da vedo prav usmeriti čarobne sile na obolele organe.
Ker je poskus dokaj uspešen, bodo podobno sodelovanje okrepili in vzpostavili še v nekaj drugih bolnišnicah na Vzhodu.
MiM (Vir: Time)
VAŠA 2G0DBA
ZAUPANJE
Ko sem bil »na prevzgoji« v KPD Dob pri Mirni, sem doživel tudi to-le: Ravno sem se pripravljal, da bom nekaj napisal za domsko glasilo »Razpotja« in tako ustregel glavnemu uredniku (tudi robijaš), ki me je za to že nekajkrat prosil, pa sem se vedno izgovarjal, češ da bo cenzura moj prispevek itak črtala, ko \ stopi naš šef z oddelka Kmetijsko gospodarstvo (KG), tovariš Nace. Prisedel je in mi potihem, kot da je nekaj izredno važnega in zaupnega, povedal, da se je, potem ko se je posvetoval s kolegijem, odločil zaupati mi v rejo 48 mladih pujskov, ki so jih tega dne pripeljali s sejma v Novem mestu. Pristavil je še, da je s tem malo dela, vendar bi jih ne zaupal vsakomur._
Presenečen in seveda tudi vesel sem rekel: »Če je za tako čast, kot je zaupanje tolike vrednosti meni. ubogemu ničvrednežu, potrebno podpisati kakšen samoupravni sporazum, ga bom podpisal, ko bom gledal skoz okno.« »Zaupanje — za zaupanje!« •sem pribil.
Ko sem si živalce ogledal in o tem zvečer razmišljal, nisem mogel zaspati. Kako naj svoja čustva s tem v zvezi zlijem na papir? Ali me bodo na upravi razumeli? Ali bo cenzura Razpotij prizanesla? Zaupati tako veljavo, in to živih bitij, nekomu, ki ni zanesljiv, kar se je že uradno ugotovilo!
Naslednje jutro je pujske pregledal veterinar. Ugotovil je, česar s šefom prej nisva opazila, da je eden brez repa. Pristavil pa je, da tega ni kriv »robijaš« (pri tem me je pomilovalno pogledal), ampak se je ta nezgoda pripetila že pri skotitvi in so mu ga verjetno takrat tudi odtrgali. Naročil mi je, naj temu posvečam več pozornosti, ker se ne bo moglo kot pri drugih pujskih ugotoviti, kdaj bi bil bolan. Kadar žival ima rep zafrknjen, je to znamenje, da je zdrava, oziroma bolna, če ji rep visi dol. Dvignil sem roko kot v prisego, da bom za tega reveža skrbel in ga razvajal kot kakega bogataševega dojenčka.
Seveda nista ne šef in še manj veterinar vedela, da sem že zjutraj tega dne sklenil pogodbo s sotrpinom Binetom, da bo on poleg bikcev v prav tem hlevu krmil in čistil tudi meni zaupane pujske za ceno enega zavitka cigaret na dan. Kontroliral pa sem ga taako jutro, malo pred prihodom nadzornika oziroma šefa, tako da smo se največkrat srečali, ko sem jaz že »opravil svoje«.
Ko me je nekega jutra šef srečal prav na pragu hleva, meje potrepljal po rami. rekoč: »Vedel sem, komu bom zaupal te mladiče!«
Ko je enemu od svojih kolegov vpričo mene povedal, da so se lepo popravili, kar da je vsekakor moja zasluga, sem mu naročil, naj v bodoče vsakogar, ki bo prišel prašičke gledat, opozori na mojo skrb za njih zdravje in da mora vsak, kdor bi jih prvič videl, nanje trikrat pljuniti, sicer bi se ga prijeli uroki ali pa bi ga celo sesala mora. Obljubil mi je, da se bo držal mojih navodil.
SIMON PREGREŠNIK
SPOMINI IZ OTROŠTVA
Pri hiši nas je bilo deset otrok. Res velika družina, da skoro nismo imeli vsi prostora okrog velike javorove mize. Jaz sem bila nekako v sredi po starosti, po mnenju stare mame pa najlepši in najbolj priden otrok, vsaj dokler sem bila še majhna.
V prijetnem spominu so mi zgodnja leta, ko sem hodila z brati na pašo. Pekli smo krompir, kostanj, koruzo, včasih pa so se fantje tudi udarili. Sosednja skupina pastirjev je prišla naši nagajat, razbrskali so nam ognjišče ali ga pogasili z vodo. Jaz se teh bojev seveda nisem udeleževala, ampak sem se na paši učila ali pletla, če sem dobila kaj volne.
Na šolo imam mešane spomine. Najtežje mi je šlo pri računstvu. A imela sem dobrega učitelja, ki je razumel, da vaški otroci nimamo toliko časa za učenje, zato me ni mučil z računstvom. Iz šolskih let še v stari Jugoslaviji se dobro spominjam dneva, ko je do nas prišla novica, da so v Franciji ubili kralja Aleksandra. Takoj smo prenehali s poukom. Toda otroci se nismo žalostili, za nas je bil to dan veselja. In tudi potem, ko je pouk za cel teden odpadel, smo bili vsi razposajeni in radostni.
Pri naši hiši smo bili vsi od prvega do zadnjega dobri gobarji. Nabirali smo lisičke, jurčke, štorovke, karžlje in parkeljčke. Drugih gob se nismo dotikali. Kadar je oče šel zjutraj kosit otavo, sem čakala in gledala, ali se bo vrnil s klobukom na glavi ali pa bo razoglav. Če je prišel razkrit, sem takoj vedela, daje našel karžlje. To je bila dobra enolončnica iz njih! Boljša od vsake pečenke. Med vojno pa so bile gobe sploh zaželene, ko je bilo vsega malo. Nekega dne sva proti večeru s sestro odšli po jurčke. S seboj sva vzeli naramni koš. Gob sva našli toliko, kot že dolgo ne. Kar lezli, sva za njimi vse globlje v roške gozdove. Še malo, pa bi se bili izgubili. Prenehali sva laziti za gobami in začeli iskati pot nazaj domov. Prav takrat pa sva v goščavi nekoga zagledali. Bil je videti hudo izmučen in utrujen. Hitro sva prepoznali, da gre za partizana. Sprva smo se ustrašili eden drugega, potem pa je beseda dala besedo. Partizan je povedal, daje zašel in da išče partizane. Moja sestra je vedela za približno pot do njih, zato seje ponudila, da mu jih pomaga najti. Ker je bil že večer, sem jaz krenila domov, sestra pa s partizanom v drugo smer. Tisto noč je potem prespala pri sorodnikih v Podturnu, mi doma pa smo bili zanjo v velikih skrbeh, še posebno, ker so takrat po kočevskih gozdovih lomastili medvedje in druga nevarna zverjad. Skrb nam je kalila veselje, ki bi ga sicer imeli z gobami. S sestro sva namreč bili nabrali oba koša do vrha.
Ali čez trgatev ga ni bilo lepšega časa. Otroci smo se trgatve zelo veselili, saj sta takrat prišla k nam stric in teta iz Ljubljane. Prinesla sta nam suhih lig in lepo zapečene ljubljanske žemljice. To je bil praznik za nas otroke! Veselja v vinogradu pa ni bilo veliko. Stric je bil zelo natančen in niti ena grozdna jagoda ni smela po trganju ostati ne na trtju ne na tleh. »Otroci, le pobirajte jagode,« nam je pel ves dan,« iz njih bodo oče stisnili božjo kapljico!«
Tako smo živeli. V delu, skrbeh in veselju. Največkrat v delu. Ali življenje bi bilo brez dela pusto in prazno.
• PAVLA ŠMALC
Krvav davek meglenega jutra
Pri Zalokah se je prejšnji teden pripetila ena najhujših prometnih nezgod doslej na dolenjski magistralki — Dva mrta in 13 ranjenih
ZALOKE — Voznikova malomarnost, ob njej pa še gosta megla in spolzko vozišče so glavni krivci hude prometne nesreče, ki seje pripetila 15. januarja ob 7.45 na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Zalokah. Dva mrtva, trije hudo in enajst laže ranjenih, ob tem pa še zn domala 30 milijonov dinarjev materialne škode so posledice, ki to nesrečo uvrščajo med eno najhujših na tej cesti doslej. 41-letni Josef Kuska iz Gaja v	je prevažal t!2) 100 kilogramov špiri-
Vojvodini je tisto jutro okoli, 5.^0	ta. do dela ceste pri Zalokah, kjer je
pripeljal s tovornjakom, na katerem	moral vozilo zaradi potrganih vi-
dežurni	m
poročaj	0
Sreda le črna izjema?
i Sredina tragedija splet kopice nepravilnosti — | | Popoldne na istem mestu novo izlitje nevarnih s |	snovi
ŽENI IN OTROKOM GROZIL Z UBOJEM — V ponedeljek, 20. januarja, so mokronoški miličniki pridržali do iztreznitve 31-letnega Egidija Železnika iz Gorenjega Zabukovja. Možakar je vinjen prikolovratil domov, nato pa pričel pretepati ženo in otroke. V besu jim je zagrozil celo z ubojem, tako da so morali posredovati miličniki in vročkrvneža odpeljati na varno. Zoper Železnika bo napisana prijava sodniku za prekrške.
TROJNO TRČENJE
NOVO MESTO — 38-letni Jože Nagelj z Velike Cikaveje 18. januarja peljal tovornjak po dovozni cesti na regionalno in pri stanovanjski hiši št. 1 tudi zavil nanjo. Takrat pa je iz šentjernejske smeri z osebnim avtom pripeljal 28-letni Samo Medved iz Novega mesta in trčil v prednji desni del tovornjaka. Po trčenju je tovornjak odbilo v levo, kjer je s prednjo stranjo zadel še na dvorišču parkirani osebni avtomobil Novomeščana Ivana Retlja. Pri nezgodi se je Samo Medved hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili na okoli 500 tisočakov.
RO DOLENJSKI DEŽELI
• V noči na 14. januar je neznanec vlomil v kokošnjak Antona Šuštaršiča iz Brezja pri Vinjem vrhu in ga oškodoval za 5 tisočakov v obliki dveh ukradenih kokoši. Še pred dobrim letom bi lahko za pol starega milijona ukradel kar šest kokodajsk.
• Tragična prometna nesreča, do katere je prišlo prejšnji teden na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Zalokah, je imela še en epilog: ob trčenju so poginili trije prašiči, ki so bili naloženi na tovornjaku, štiri so morali prisilno zaklati, dva pa sta izginila. Verjetno v kak bližnji hlev.
NOVO MESTO — Prevelika hitrost, megla in spolzka cesta, najpogoste-jši vzroki prometnih nezgod v zimskem času, so bili tudi v sredo krivci tragedije na cesti pri Zalokah. Posredni, najbolj neposredni pa zagotovo neprevidnost voznika, ki je ne okvarjenem vozilu menjaval kolo.
Najbolj kruto in tragično so se tokrat pokazale pomanjkljivosti
pri označevanju vozil v okvari, ki pa smo jim na naši magistralki vsak dan priče,« pravi Iztok Likar, komandir prometne postaje milice Novo mesto, kije tudi obravnavala nesrečo. "V tem primeru je šlo celo za vozilo, ki je prevažalo nevarne snovi (špirit — op.p.) in bi moralo biti še posebej zavarovano. Voznik bi moral v primeru okvare, kot je bila tale, ostale udeležence opozarjati na oviro na cesti z utripajočo rumeno lučjo, seveda na primerni razdalji, postaviti bi moral dva varnostna trikotnika, poleg tega bi moral njegov sopotnik ostale voznike opozarjati še z mahanjem zastavice. Namesto tega je sopotnik pomagal pri menjavi okvarjenega kolesa. Naj povem še. da tudi drugo vozilo, ki je bilo udeleženo v nesreči in je prevažalo nevarne snovi (kurilno olje — op.p.) prav tako ni bilo pravilno označeno. Po znaku sodeč, bi moral biti v cisterni bencin, ne pa kurilno olje. Tokrat to sicer ni bilo usodno, kaj lahko pa taka napaka prinese usodne posledice. Ukrepi v primerih razlitja nevarnih snovi so namreč različni.«
Vse torej kaže, daje bilo tokratno verižno trčenje splet kopice nepravilnosti, ki smo jim, posamično sev eda, sicer vsak dan priče na naših cestah.
»Resje tako. Z izjemo tovornjaka. ki gaje vozil Anton Grlovič in ki mu je edinemu uspelo pravi čas ustaviti, nihče od voznikov vožnje ni prilagodil razmeram na cesti. Še posebej velja to za šoferja avtobusa. Le kako more peljati tako dragocen tovor, kot so človeška življenja v taki megli in po takem vozišču z največjo dovoljeno hitrostjo, kar 80 kilometri na uro? Tudi zanj je bila ta neprevidnost usodna. Plačal jo je z življenjem;
Med samo preiskavo o nesreči pa smo prišli še do ene zanimive ugotovitve. Kot kaže, je že po prvem trčenju pripeljal do mesta nesreče še neznan voznik osebnega
gajanje ni zmenil, pač pa je hladno odpeljal naprej. Ne le da bi lahko pomagal ponesrečenim, pač bi z opozarjanjem ostalih voznikov lahko preprečil nadaljnje krvave dogodke. Tega voznika še iščemo.«
Kot v posmeh jutranji tragediji je na istem mestu popoldne prišlo še do ene nesreče.
»Človek skorajda ne bi verjel. Domala na istem mestu je prišlo popoldne ob 15.40 do novega izlitja nevarnih snovi: na cesto je namreč izteklo 900 kilogramov boro-fena, zelo nevarne in strupene smole, kine sme priti v stik z vodo. Naši miličniki, ki so varovali mesto jutranje nesreče, kjer so še zmeraj odpravljali posledice izlitja kurilnega olja. so ustavili tovornjak prilepske registracije, ki gaje vozil Dančo Markovski; Možakar je vozil tovor iz kemične tovarne v Borovnici, naši fantje pa so opazili, da se vsebina izteka po cesti. Na srečo so bili blizu krški in novomeški poklicni gasilci in delavci Vodnogospodarskega podjetja, ki so bili tam še od jutra. Kdo ve, kaj bi se sicer zgodilo. Šofer namreč za poškodovani kontejner ni vedel, vozil bi pač naprej, smola pa bi tekla po vozišču. Da gre za kaj nevarnega, ne bi nihče pomislil, saj vozilo sploh ni bilo označeno za prevoz nevarnega tovora.«
B.	BUDJA
Iztok Likar: »Vsega skupaj je bila magistralna cesta v sredo zaprta za promet domala 6 ur, slabih pet dopoldne in eno uroše zaradi popol-
^ avtomobila fiat 132, ki pa se za do- danske nezgode.«	J
Krogla zadela lonec z juho
Krogla iz lovske puške priletela v stanovanje upokojenega učitelja Karla Moharja iz Kočevja — Preluknjala roleto, šipo, zaveso in lonec z juho___
KOČEVJE — »V ponedeljek, 13. januarja, ob 16.20 seje zgodilo. Jaz sem bral v dnevni sobi. žena pa je pletla v otroški spalnici, ko je nekaj močno zaropotalo. Žena Pavla je pohitela na hodnik, ker je mislila, daje kdo podrl tamkaj zložene ploščice za pod, jaz pa sem bi prepričan, da sem pri pomivanju nerodno zložil posodo in da seje podrla,« je povedal upokojeni učitelj Karel Mohar iz Kočevja Tesarska 3/B. drugo nadstropje.
Med pregledom kuhinje sta nato najprej odkrila, da je posoda, iz katere je malo prej jedla žena Pavla, preluknjana, da pokrovke ni na njej in da je riževo juho razneslo vse-naokoli. Še vedno pa nista vedela, kaj je to razdejanje povzročilo. Odšla sta še na balkon in videla, da je luknja v zastornici. da je luknja v
šipi, ki je tudi počena podolgem in počez, odkrila pa sta tudi luknjico v zavesi. Prav zaradi zavese, ki je s kuhinjske strani balkonskih vrat nista poškodb opazila že prej. Za zaključek pa sta na tleh v kuhinji našla tudi kroglo.
Obvestila sta miličnike. Na postaji milice smo zvedeli, da so balisti
Do smrti povozil zakonca
V nedeljo huda prometna nezgoda v Krškem
KRŠKO — V nedeljo, 19. januarja nekaj pred 18. uro, je prišlo v Rostoharjev! ulici v Krškem do tragedije, v kateri sta bila ob življenje zakonca Na-pret. Vzrok: prehitra in objestna vožnja avtomobilista, kije bil za nameček še pod vplivom alkohola.
22-letni Ladislav Arh iz Kobil pri Krškem se je v nedeljo ob
17.50	peljal z osebnim avtom Z-101 po lokalni cesti med Velikim Trnom in Krškim. Ko je zapeljal
v Rostoharjevo ulico, je pričel z nezmanjšano hitrostjo prehitevati vozila pred seboj. In prav ko je prehiteval zadnje od vozil pred seboj, je zapeljal blizu levega roba cestišča, tam pa na kratki razdalji pred seboj opazil pešca, 55-letnega Jožeta Napreta in njegovo 52-letno ženo Marijo iz Krškega, ki sta hodila ob levem robu ceste proti Krškemu. Arh je sicer pričel zavirati, vendar naleta v pešca ni mogel preprečiti. S prednjim levim delom vozila je silovito trčil v
zakonca Napret, ki sta padla na pokrov motorja. Kako močno je bilo trčenje, pove podatek, daje Jožeta Napreta po nekaj metrih vožnje vrglo preko strehe avtomobila za živo mejo ob cesti, Marijo pa je Arh peljal še kakih 40 metrov na pokrovu motorja, ob ustavljanju vozila pa jo je vrglo še domala deset metrov naprej po cesti. Oba sta bila seveda takoj mrtva.
Morda še tole: zavorna pot avtomobilista je bila dolga kar 62 metrov, kar dovolj zgovorno govori o hitrosti avtomobila in možnostih, da bi zakonca Napret takšno trčenje preživela.
B. B.
doslej ugotovili, da je bila krogla izstreljena iz lovske puške in da je tako rekoč »zašla« v Moharjevo stanovanje. Iz čigave puške je bila izstreljena, do 20. januarja še niso ugotovili.
Moharjeva sta povedala, da seje vse skupaj še srečno končalo. Njihova kuhinja je običajno polna otrok, domačih in sosedovih, ki se v njej igrajo ali kaj pomagajo, pri kuhinjski mizi je tudi pogosto živahno, saj na njej igrajo karte in šah — in prav prek te mize je letela krogla.
Kaže pa, da je bila krogla izstreljena precej daleč, nekje z območja Trate ali še dalj in daje njena hitrost že upadala. Steklo na vratih je bilo preluknjano 176 cm od tal, posoda, ki jo je krogla preluknjala, pa je bila na okoli 80 cm visokem kuhinjskem elementu, kar pomeni, da se je njena višina na 425 cm dolgi poti po kuhinji znižala kar za preko 80 cm.	J. PRIMC
PRELUKNJANA POSODA IN BALKONSKA VRATA — Upokojeni učitelj Karel Mohar iz Kočevja nam je pokazal, kje v kuhinji je zablodela krogla iz lovske puške prebila balkonska vrata, in luknjo v posodi, ki jo je krogla tudi zadela. (Foto: Primc)
jakov na kolesu polpriklopnika ustaviti. Stoječe vozilo je označil le z utripajočo rumeno lučjo, ki jo je postavil kakih 13 metrov za tovornjakom. Ob 7.45 je iz zagrebške smeri s tovornjakom, na katerem je imel naloženo živino, pripeljal 52-letni Anton Grlovič iz Globočic pri Brežicah. Oviro na cesti je opazil še pravi čas in svoje vozilo ustavil, takrat pa je za njim v gosti megli s hitrostjo kar 80 kilometrov na uro pripeljal avtobus. 46-letni Jože Klakočar iz Bizeljske vasi, voznik avtobusa, ki je last »Zagrebških transportov« in v katerem je bilo 30 potnikov, zaradi zmanjšane vidljivosti ni utegnil pravi čas ustaviti in je silovito treščil v tovornjak, naložen z živino. Grlovičev tovornjak je pri tem porinil na levo stran ceste, avtobus pa je zatem trčil še v stoječe vozilo Joseia Kuske, kije prevažalo špirit. Najhuje pa se je takrat šele pričelo. Iz ljubljanske smeri je namreč le malo zatem pripeljal še en tovornjak, vozil-ga je 37-letni Jože Zorčič iz Kapel pri Brežicah, ki je prevažal blizu 6 tisoč litrov kurilnega olja. Zaradi goste megle ni opazil pravi čas dogajanj na cesti in je z vso močjo treščil v tovornjak Antona Grloviča, ki seje po trčenju z avtobusom znašel na levi strani ceste. Koj zatem je iz ljubljanske smeri z osebnim avtom prehitro pripeljal 29-letni Bojan Učakar iz Ljubljane in trčil v Grlovičev tovornjak, za Učakarjem pa je vozil 22-letni Silvo Kastelic iz Dolnjih Ponikev, ki seje s svojim tovornjakom zaletel v Uča-karjevo vozilo. Črno dogajanje tega jutra pri Zalokah se je končalo le minuto zatem, ko je iz ljubljanske smeri pripeljal še 36-letni Zoran Božič iz Ljubljane in se z osebnim avtom zaradi prevelike hitrosti zaletel v Kastelčev tovornjak.
• Ob koncu je potrebno omeniti še nekaj. Med nezgodo je iz cisterne izteklo okoli 2.700 litrov kurilnega olja, ki je grozilo, da bo onesnažilo bližnji potok in seveda tudi Krko, v katero se potok izliva. Na srečo je bila akcija gasilcev in nato še delavcev novomeškega VGP dovolj uspešna, tako da ni prišlo do ekološke nesreče. Navzlic tako tragičnemu in krutemu davku nezgode pa bi bile lahko posledice še bistveno hujše. Na kraju nezgode je bilo namreč preko dva tisoč litrov špirita in blizu 6 tisoč litrov kurilnega olja...
Na kraju nesreče sta izgubila življenje voznika Zoran Božič in Jože Klakočar,Grlovičin Zorčičsta bila bila hudo ranjena, prav tako 18-letni Bojan Klakočar, sin v nesreči umrlega voznika avtobusa. Kot smo že omenili, je bilo laže ranjenih še 10 potnikov v avtobusu in sopotnik v Grlovičem tovornjaku, materialna škoda pa znaša blizu 30 milijonov dinarjev.
B.	BUDJA
MOTORIST PELJAL PO SREDI CESTE
DOLNJA NEMŠKA VAS— 52-letni Franc Meglič iz Dolnje Nemške vasi se je v ponedeljek. 20. januarja, peljal z osebnim avtomobilom po cesti iz Ponikev proti domu. V Dolnji Nemški vasi mu je pod viaduktom nasproti po sredi cesti na kolesu z motorjem pripeljal 35-letni Jože Fluhar iz Dečje vasi. Ker je sekal ovinek, je čelno trčil v avtomobil in se hudo poškodoval.
Kdo je nočni obiskovalec trgovin?
PODTURN, ZAGORICA — Vse kaže, da seje na Dolenjsko naselil vlomilec, katerega posebnost so nočni obiski trgovin. Po krajšem premoru seje namreč znova pojavil v noči na minulo sredo, ko je vlomil v trgovini v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah in Zagorici pri Velikem Gabru.
Neznani vlomilec je v prodajalno Jeiendol v Podturnu, last Mercator Velepreskrbe. tozd Standard Novo mesto, prišel skozi skladišče, kamor je seveda vlomil. V trgovini se je polotil vzidane železne blagajne znamke »Primat«, velike 42 krat 45 cm. Uspelo mu jo je odpreti, iz nje pa je pobral 2 prazni kaseti za prenos denarja, zraven pa še 215.000 Uin gotovine. Da bo podoba o povzročeni škodi popolnejša, je priš-tejmo še 105.000 din škode, ki jo je storilec naredil s samim vlomom.
Isto noč pa je bilo. kot že rečeno, vlomljeno še v Mercatorjevo prodajalno v Zagorici pri Velikem Gabru. Neznanec je odnesel 10 zavitkov cigaret, s police pa je v zel še 24 desetdekagramski zavitkov prave kave. Škode je za 25 tisočakov.
O storilcu ali storilcih še ni sledi
DVA MRTVA IN ŠTIRINAJST RANJENIH — Takšno podobo je dajala magistralna cesta pri Zalokah v sredo le nekaj minut po tragičnem verižnem trčenju. Na gornjem posnetku je videti osebni avto Ljubljančana Bojana Učakarja, vkleščenega med dva tovornjaka in del stoenke, v kateri je izgubil življenje Zoran Božič iz Ljubljane. Na spodnjem posnetku pa je v ozadju nič krivi tovornjak, naložen z živino,v ospredju pa cisterna, iz katere je izteklo okoli 2.700 litrov kurilnega olja.
Smrt zaradi zastrupitve
Huda delovna nezgoda v trebanjskem Trimu — Iz cisterne uhajal plin — 52-letni Franc Lovše podlegel posledicam
TREBNJE — Minulo sredo, 15. januarja, je okoli 10. ure prišlo v trebanjskem Trimu — tozd jeklenih konstrukcij in profilov do hude delovne nezgode, v kateri so se trije delavci zastrupili.
V Trimu so tisto dopoldne praznili cisterno, napolnjeno s kakšnimi 15 kubiki poliol mase. Med praznjenjem sta delavca 52-letni Franc Lovše iz Puščave in šest let mlajši Marjan Kos iz Odrge stopila v jašek, kjer je stala cisterna, in hotela preveriti, kako delo poteka. Pri tem sta opazila, da nekje iz cisterne uhaja plin, isti hip pa sta to tudi sama občutila: postala sta omotična in med tem, ko je Kosu še uspelo splezati iz ja-
SOSEDJE REŠILI OTROKA
SELA PRI ZAGORICI — V nedeljo, 19. januarja, je prišlo do požara na televizijskem sprejemniku 24-letne Marije Progar s Sel pri Zagorici. Progarjeva je tisti dan s šestletnim sinom gledala televizijski program, medtem ko je 18-mesečna hči spala. Ko pa je Progarjeva odšla po drva, je kmalu za njo pritekel sin in povedal, da gori televizor. Progarjeva je takoj stekla v sobo, vendar zaradi prevelike koncentracije dima sama ni mogla rešiti hčerke, zato je na pomoč poklicala sosede, ki so s prisebnostjo rešili otroka in pogasili ogenj. V požaru je nastalo za okoli 100 tisočakov škode.
ška, je Lovše izgubil zavest in tam obležal. Ko je to opazil Janez Gašperšič, 21-letni Lovšetov sodelavec iz Gornjega Medvedjega sela, se ni prav nič obotavljal: splezal je v jašek, da bi Lovšetu pomagal, vendar je bila koncentracija plina v jašku prevelika. Zato je na pomoč poklical druga dva sodelavca, katerima je nezavestnega Lovšeta uspelo izvleči iz jaška, prav tako pa tudi Gašperšiča, ki seje med reševanjem prav tako zastrupil s plinom. Vse tri so nemudoma prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je Franc Lovše še istega dne ob 11.30 podlegel posledicam zastrupitve.
BI KRESNIČKE PREPREČILE NESREČO?
NOVO MESTO — V ponedeljek, 20. januarja, ob 7. uri je prišlo na cesti med Mačkovcem in Novim mestom do prometne nezgode. 33-letni Jože Geodani iz Klenovnika je tega jutra vozil osebni avtomobil proti Novemu mestu, v Ločni pri hiši št. 2 pa se je srečal z neznanim vozilom. Zaradi slabe vidljivosti, saj je deževalo, sej* umikal na skrajni desni rob vozišča, takrat pa prepozno opazil, da mu nasproti prihajajo trije pešci. Nihče od teh namreč ni imel pripete kresničke. Dvema je uspelo, da sta se trčenju z avtomobilom še pravi čas izognila, 43-letnega Luko Jukiča iz Novega mesta
pa je vozilo zadelo. po udarcu pa ga Je
vrglo na pokrov motorja. Jukič seje ob tem na srečo le laže poškodoval in je bil po nudeni pomoči v novomeški bolnišnici odpuščen domov.
V KRIŽIŠČU IZSILJEVAL PREDNOST — 22-letni Jože Krevs iz Globodola je 17. januarja peljal osebni avto iz Regerče vasi proti Gotni vasi. Ko je pripeljal v križišče z magist-ralnoicesto. je neprevidno zapeljal nanjo, prav takrat pa je po njej pripeljal avtobus, ki ga je vozil Florijan Pavlin. Zaradi Krevsovega izsiljevanja prednosti je prišlo do trčenja, v katerem je nastalo za 500.000 din škode.
PRI TRČENJU PET RANJENIH — 17. januarja je 34-letni Stojan Stevič L Ajdovščine peljal touirnjak s priklopnikom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Pr-lipah je med vožnjo v koloni pričel prehitevati vozilo pred seboj, takrat pa mu jcnasproti z osebnim avtom pripeljal 30-letni Esad Ja-kupovič iz Novigrada. V močnem trčenju so se poškodovali voznik Jakupovič in sopotniki: 55-letni Jusu! Jakupovič. 51-letna Štefka Jakupovič. 54-letna Amina Jakupovič in 23-letna
Haila Jakupovič. Vse poškodovance so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ostali na zdravljenju.
KRIVCA: MEGLA IN PREVELIKA HITROST— Le dobro uro po hudi prometni nezgodi, ki seje pripetila pri vasi Zaloke, je v sredo na magistralni cesti pri Gmajni vnovič počilo-Zaradi popolne zapore magistralke so namreč miličniki usmerjali promet na obvoznice. Voznik tovornjaka. 32-letni Franc Nadu iz Škocjana, je svoje vozilo pravilno ustavil ob miličniku, kije usmerjal promet, takrat pa je za njim ( megli ^ preveliko hitrostjo pripeljal z osebnim avtom 31 -1elri1 Sašo Simončič iz Ljubljane. Navzlic zaviranju vozila ni mogel pravočasm ustaviti, tako da je trčil v tovornjak. Simončič se je v nezgodi poškodoia in so ga odpeljali na zdravljenje i novomeško bolnišnico, medtem ko so materialno škodo ocenili na preko 200.1)00 din.
DOLENJSKI UST
Št. 4 (1902) 23-jafi
EETRTK0V INTERVJU j
Prošnje polnijo arhiv
Janez Pezelj o novomeški ženski košarki — Poslali preko 80 prošenj za pomoč, odgovorov pa le nekaj — Kdo bo pokrovitelj košarkaric?
NOVO MESTO — Dobrih deset let je tega, kar so trije zanes-njaki pričeli v Novem mestu ustanavljati žensko košarkarsko vrsto.
Eden med njimi je bil tudi Janez Pezelj. »Rad se spominjam tistih začetkov,« pravi. »Vsega leto dni je preteklo in že sem imel v trenerskem bloku zapisana imena petnajstih igralk, od katerih sta dve v dobrem letu postali članici republiške kadetske reprezentance.«
Ženski košarki je ostal Pezelj zapisan še danes, ko je predsednik IO kluba, ki je po desetletju trdega dela in životarjenja pred svojim daleč največjim uspehom, naslovom prvakinj v 1. republiški ligi.
»Vzroke temu uspehu gre iskati v strokovnem delu mladega trenerja Andreja Šventa in pa srečni kombinaciji izkušenih igralk z mladostjo. Vse skupaj je prepleteno še z veliko željo po uspehu in kaže, da bi lahko le huda smola preprečila tisto, kar se celo večini trenerjev I. slovenski ligi zdi samo po sebi umevno — da Novo-meščanke osvojijo naslov prvakinj.«
Ena od značilnosti novomeške ženske košarke pa je, žal, tudi spoznanje, da klub dela v slabih pogojih, brez ustrezne finančne podpore.
Kako naprej?
»Na potezi sta sedaj izvršilni odbor in predsedstvo v ustanavljanju. Vsekakor bi moral biti njun odgovor na uspeh deklet enako kakovosten. Kajti tudi v Novem mestu bi naposled morali prelomiti s staro miselnostjo, da se v ženski šport ne splača vlagati. Danes je, žal, še tako. Člani IO smo v zadnjem letu in pol obiskali veliko delovnih organizacij, v arhivu imam preko 80 prošenj za pomoč, ki smo jih odposlali, odgovorov pa
Janez Pezelj: »Veliko je še ribarjenja v kalnem, vendar se časi na srečo spreminjajo.«
je sila malo. Ob vsem tem me moti tudi izredno podcenjujoč odnos do ženskega športa, češ tja do 18. leta z dekleti še gre, potem pa pridejo študij, fant, poroka. To je nedvomno res, ni pa pravilo. Žnidaršičeva, denimo, ki je bila ena prvih igralk v klubu, je danes v klubski upravi nepogrešljiva, enako računamo na pomoč še nekaterih bivših igralk. Morda ob tem še tole: zelo me moti, ko vidim, kakšni denarci gredo za nakupe igralcev. Takih primerov je bila v Novem mestu zadnja leta kar nekaj, učinki pa pičli, kratkotrajni. Denar, ki bi ga lahko namenili za delo po šolah, je tako izpuhtel.«
Kako torej premagati denarne težave? Morda s sponzorstvom?
»Kako je danes z denarjem za šport in sploh za družbeno porabo. vemo. Nahajamo se v nekakšnem sistemu brez sistema, kjer uspeva ribarjenje v kalnem. V prvi vrsti ga omogočajo spretni člani nekaterih klubskih uprav, kjer igrajo na karte znanstev, pro-tiuslug ipd. Na srečo se časi očitno spreminjajo. Zadnji primer je novomeška Iskra, ki je prevzela sponzorstvo nad atleti. Tudi mi smo mnogim ponudili roko sodelovanja, a pravega odziva še ni. Veliko upanja imamo z Labodom, pa z novomeško Novotehno.
Gre za kolektiv z veliko tradicijo. ki pa deluje nekako v ilegali. V primeru, da bi prevzeli patronat nad nami, bi šlo, o tem sem prepričan. za pravo obliko svobodne menjave dela. Podatek, da imamo samo iz minule sezone preko 100 izrezkov iz časopisov, ki so poročali o naših uspehih, govori o tem. kakšna reklamna bi bila to za pokrovitelja.«
In načrti?
»Najprej moramo temeljito preveriti izvršilni odbor, imenovati predsedstvo in tako močni moramo uspeti. Navsezadnje gre za dekleta, doma iz Novega mesta in okolice, za naš naraščaj, in če pomislimo, da je Novo mesto veliko srednješolsko središče, kamor se vsak dan zliva nekaj tisoč mladih, se lahko zgrozimo ob dejstvu, koliko malo denarja posvečamo za njihovo izvenšolsko dejavnost. Organizirana oblika takšne dejavnosti — sem sodi brez dvoma tudi košarka — pa še nikomur ni škodila. Prej obratno.«
B. BUDJA
Jože Smole republiški prvak v ciklokrosu, Sandi Papež drugi — Med šesterico ___________ najboljših	5	Novomeščanov	in	Bojan	Ropret
NOVO MESTO — Lepo vreme, odlični rezultati domačih kolesarjev in pa dobra organizacija so poglavitne značilnosti nedeljskega republiškega prvenstva v ciklokrosu, ki ga je ob sodelovanju KS Drska in tamkajšnje mladinske organizacije pripravilo KD Krka. Na progi okoli Drske je merilo moči kar okoli 180 najboljših slovenskih kolesarjev, zato je uspeh novomeškega zastopstva še tolikanj večji.
Največ zanimanja gledalcev — ob 600 metrov dolgi krožni progi se jih je zbralo kakih 500 — je seveda veljalo nastopu naših najboljših kolesarjev v članski konkurenci. Ž izjemo Pavliča so bili tokrat na startu domala vsi najboljši, med njimi tudi letos izredno močno novomeško zastopstvo. Ob treh reprezentantih Papežu, Smoletu in Glivarju še Bojane in Novak ter Janez Božič, še lani mladinec, ki to sezono prvič tekmuje v članski konkurenci. In prav Božič je bil najprijetnejše presenečenje nedeljske članske tekme. Takoj po startu je namreč povedel skupino tridesetih najboljših slovenskih kolesarjev, od katerih, se je kmalu ločilo kar pet Novomeščanov.
Le trinajst parov na tekmi »ona-on«
NOVO MESTO — Mnogi Dolenjci, ki si žele rekreativnega smučanja, bi
NAJBOLJŠI PAR — Prva zmagovalca tekmovanja »ONA-ON« na Gorjancih sta bila Kirn Glavan in Jože Jankole. Medalji jima je podelil Jože Malenšek. (Foto: J. Pavlin)
minulo nedeljo na Gorjancih prav gotovo prišli na svoj račun. Pri Pionirjevem počitniškem domu so prizadevni člani smučarskega društva Gorjanci vzorno pripraviti prvo veleslalomsko tekmo pod naslovom »ONA-ON«. Žal se je tekmovanja za najhitrejši par Dolenjske udeležilo le trinajst parov. Pokroviteljica tekmovanja, ki bo zagotovo postalo tradicionalno, je bila delovna organizacija Labod-Commerce, kije za najboljše pare pripravila tudi vrsto lepih nagrad.
Pari so vozili na 300 m dolgi progi, ki je imela 13 vratič in 60 m višinske razlike.
Rezultati: 1. Jože Jankole in Kirn Glavan, 2. Robert Medle in Nataša Tratar. 3.—4. Gorazd Medle in Janja Galič. Metod Jerman in Damjana Jerman, 5. Jože Ravbar in Milena Ravbra, itd.
J. P.
SEMIČANI ZAKLJUČILI Z ODBOJKO
SEMIČ — V okviru športno-tekreativnih tekmovanj, ki jih tukajšnji TVD Partizan pripravlja med večjimi vasmi v semiški krajevni skupno-s|i- se je pred kratkim končalo tekmovanje v odbojki. Sodelovalo je 8 ejtjp, zmagala je Kašča, sledili pa staji e*ipi Semiča in Črešnjevca. Tako v kupnem seštevku po štirih disciplinah še naprej vodijo Blokarji (35 točk) Pred Kaščo (32 t.) in Semičem (31 t.). \kratkem se bodo tekmovalci pome-n‘i v smučanju, če ne bo dovolj snega. Pa v kegljanju.
KMALU ZIMSKE IGRE UPOKOJENCEV
BOHINJ — 20. februarja bodo v “ohinju že 3. tradicionalne zimske 'gre slovenskih upokojencev. Pomerili ?e bodo v veleslalomu, ki bo na Kobli, 'n smučarskih tekih, ki bodo na Dobravi pri Bohinjski Bistrici, organizator tekmovanja pa je občinska Zveza društev upokojencev Radovljica. Vsi, Zainteresirani za nastop, dobijo vse Potrebne informacije pri občinskih društvih upokojencev, zadnji rok za Prijave pa je 10. februar.
Visoka zmaga v derbiju
Novoles-Helios 113—86 (54:39) — Odlična igra proti tradicionalno neugodnemu nasprotniku
NOVO MESTO — Zares škoda, da si je sobotno srečanje 13. kola v moški republiški košarkarski ligi med ekipama Novolesa in Heliosa ogledalo vsega 100 gledalcev. Kajti novomeški košarkarji so tokrat prikazali eno najboljših iger v prvenstvu in povsem nadigrali Domža-Ičane, ki so bili vse do sobote eni najresnejših kandidatov za vrh lestvice.
Vse je bilo pravzaprav odločeno že v prvem polčasu. Po izenačenih prvih minutah, ko se igralcem Novolesa nikakor ni uspelo odlepiti za več kot tri - do štiri točke, je sredi prvega dela le prišlo do preobrata. Gostitelji so z nekaj zaporednimi protinapadi povedli za 10 točk, pojem, ko je na parket stopil Munih, pa so to prednost še povečali. Munih je namreč zadel kar štirikrat zapored in dve minuti pred koncem polčasa so gostitelji vodili že s 54 — 36. Takrat seje poškodoval eden boljših v novomeški vrsti Plantan, kar pa Novomeščanov ni zmedlo. Po odmoru so zaigrali enako zavzeto in
njihova prednost se je od minute do minute večala slabih 8 minut pred koncem srečanja je znašala kar 30 točk. Trener Splichal je dal zatem priložnost tudi mlajšim igralcem, tako da so gostje poraz nekolikanj omilil. Visoka zmaga nad zmeraj neugodno vrsto Heliosa, ki je tokrat resda igrala brez svojega najboljšega moža Ostermana, je vnovič potrdila, da je Novolesovo mesto med petimi najboljšimi ekipami lige.
S tema točkama so Novomeščani ostali na 7. mestu, skupaj imajo 20 točk, v soboto pa potujejo v goste ekipi Triglava, ki je v dosedanjem prvenstvu zabeležila vsega tri zmage.
ŠPORT IZ RIBNIŠKE DOLINE
® Že nekako po običaju iz preteklih let je sneg tudi tokrat tisti, ki greni počitnice 0,rokom v Ribniški dolini. Čeprav je bilo organiziranih kar precej tečajev in “blik splošne rekreacije na snegu, se ta program v celoti ni realiziral. Smučišča na 'Žanah, v Bukovici, Sodražici in še kje so tako navzlic počitnicam večidel sameva-ja ali obratovala z zmanjšanimi kapacitetami.
• Ribniški nogometni klub je pred dnevi pripravil skupščino, na kateri so Pretresli rezultate in delo-minule sezone, ob tem pa se dogovorili tudi. kako na-Prej. V Dolenjski nogometni ligi so igralci zabeležili pričakovan uspeh, zasedli so mesto, spomladi pa bodo skušali narediti še tisti odločilni korak do končnega "speha in vstopa v republiško ligo. Udeleženci skupščine so pohvalili tudi organiziranost lige v malem nogometu, kjer pa je še nekaj pomanjkljivosti, kijih bo Potrebno v prihodnje odstraniti.
® Že 7. januarja so pričeli s pripravami na novo sezono tudi rokometaši rib-piškega Inlesa, tretjeuvrščene ekipe SR L po jesenskem delu. Trener Nikola Radič, "ha na vojo vse igralce iz jesenskega dela. izjema sta le T. Ilc. ki je odšel k ''Piakom. in Ambrožič, ki bo prenehal igrati. Tako zgodnji pričetek priprav brc/ "v»mu kaže željo Ribničanov, da spomladi nadoknadijo zamujeno in se skušajo Pfebiti na vrh lestvice.
T Tudi letos bo na sporedu zimsko rokometno prvenstvo Ribnice, kola pa se bodo igrala ob petkih. 7., 14.. 21. in 28. februarja. Organizator pričakuje "deležbo Itasa, Donita, Črnomlja, Mokrca, Prul. DVZ Ponikev, Slovana. Gro-s"Pelj in dveh domačih ekip.
M. GLAVONJIC
Zaletelj (oba Krka), 3. Štular (Sava): starejši mladinci: 1. Jakomin, 2. Primožič (oba Rog), 3. Cvet (Hrastnik), 4. Turk. 5. Ravbar, 6. Smajdek (vsi Krka).
B. B.
Božič, Papež, Smole, Glivar in Bojane so svojo prednost povečevali iz kroga v krog in šele nekje na polovici tekme se jim je po velikih naporih pridružil tudi Bojan Ropret, lanskoletni državni prvak v ciklokrosu. To pa je bila tudi šesterica, ki je odločila o najvišjih mestih, saj so ostale tekmovalce prehiteli za krog ali več. Med petimi Novomeščani Ropret ni imel prav nikakršnih možnosti za zmago in seje moral zadovoljiti s 3. mestom. Zmagal je Jože Smole. Sandi Papež je bil 2., Janez Božič 4., Srečko Glivar 5. in Branko Bojane 6. Tak uspeh Novomeščanov je presenetil vse, tudi zveznega trenerja Franca Hvastija, ki je po tekmi dejal:
»Vse kaže. da bo letošnje leto v znaku novomeških kolesarjev. Večletno trdo in načrtno delo navsezadnje mora obroditi sadove, nova priložnost za potrditev tega pa bo že v nedeljo, ko se bodo najboljši jugoslovanski kolesarji pomerili za državne naslove v ciklokrosu v Poreču.«
Poglejmo še rezultate ostalih kategorij, kjer velja še posebej omeniti odlične nastope mladih kolesarjev iz Metlike in Krškega; pionirji A: 1. Bizjan (Astra), 2. Vajda (Metlika), 3. Fink (Krka). 4. Kranjec (KD Matija Gubec Krško); pionirji B: 1. Pavlin (Rog), 2. Matekovič (Metlika), 3. Skenderovič, 4. Staniša (oba Krka), 5. Petkovič (Metlika); mlajši mladinci: 1. Krevs, 2.
FLISARJEVA IN GOLEŠ LANI NAJBOLJŠA
TREBNJE — Najboljša tekmovalca trebanjskega Mercatorja v minulem letu sta kegljača Niko Goleš in Rozi Flisar. Ta naslov stasi priborila z dobrimi nastopi v klubskem dresu, kjer sta od vseh pokazala največ, poleg tega pa sta oba sodelovala tudi na republiškem prvenstvu.
ZLATO IN SREBRNO NOVOMEŠČANOM — Nedeljski članski nastop na republiškem prvenstvu v ciklokrosu, ki je bilo v Novem mestu, je prinesel kolesarjem Krke popoln uspeh. Zmagal je Jože Smole (na posnetku v sredini), drugi je bil Papež, četrti presenetljivo Božič, peti Glivar in šesti Bojane (na posnetku desno), edini, ki je novomeščanom mešal štrene, pa je bil Ropret na 3. mestu. (Foto: B. Budja)
KLONILI SELE V FINALU
LJUBLJANA — Ekipa Bledaje zmagovalka tradicionalnega zimskega odbojkarskega prvenstva v Sloveniji, ki je bilo tokrat v Ljubljani. Moške ekipe so bile razdeljene v štiri predtekmovalne skupine, odbojkarji novomeškega Pionirja pa so v skupini C najprej premagali Salonit z 2:0, nato pa z enakim izdiom še Topolšico. V polfinalnem srečanju so nato igralci Pionirja premagali Izolo z 2:0, v finalnem srečanju pa so se pomerili z vrsto Bleda in izgubili z 0:2. Omenimo še. da je na prvenstvu nastopila tudi vrsta Kočevja, ki je v svoji predtekmovalni skupini najprej izgubili proti Vuzenici z 0:2, nato pa premagala ekipo Črnuč z 2:1.
NAJBOLJŠI V MINULEM LETU — Predrag Lazič, 31-letni ključavničar mariborske Hidromontaže, je zasluženo osvojil naslov najboljšega sevniškega šahista za leto 1985 na hitropoteznih mesečnih turnirjih. Od 80 možnih je zbral kar 75 točk in bil celo leto v vodstvu, kar je seveda dokaz več, da je pokal prišel v prave roke. (J. Blas)
ŠAHOVSKI TRIATLON SE NADALJUJE
ŠENTRUPERT — Pred dnevi se je nadaljevalo tekmovanje v šahovskem triatlonu, ki ga organizira ŠK Trebnje. Tekmovalci so se tokrat v Šentrupertu pomerili v počasnem šahu. Zmagali sta vrsti Svobode iz Krmelja in'1 Mokronoga, ki sta zbrali po 20 točk, medtem ko sojih Trebanjčani osvojili 18. V skupnem seštevku vodi Svoboda z 58,5 točke, sledijo pa: Mokronog 49, Trebnje 42,5, Metalna Krmelj 36 in Šentrupert 30točk. Naslednji turnirje na programu jutri ob 17. uri v Trebnjem.
J. HOČEVAR
JUTRI SKUPSCINA KEGLJAČEV
TREBNJE — V prostorih doma na Grmadi bo jutri ob 18. uri skupščina KK Mercator, na kateri bodo pregledali dosedanje delo, sprejeli program in zastavili cilje nove tekmovalne sezone.
TREBNJE — LOKAINVEST 76 : 86
TREBNJE — V nadaljevanju prvenstva II. republiške košarkarske lige so Trebanjčani ostali praznih rok. V dvorani osnovne šole jih je premagala vrsta Lokainvesta, njihova zmaga pa je povsem zaslužena. Pri gostiteljih je največ pokazal M. Grandovec.
PARTIZAN MIRNA -ČRNOMELJ 132:97
MIRNA — Košarkarji Mirne so v soboto v nadaljevanju prvenstva II. republiške lige prepričljivo ugnali goste iz Črnomlja. Mirenčani so še posebej v napadu pokazali odlično igro, zato velja pohvaliti prav vse igralce, medtem ko sta bila pri gostih najboljša Medek in Žunič.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
TREBNJE — V nedeljo, 2. februarja, bo v telovadnici osnovne šole v Trebnjem turnir v malem nogometu za ekipe iz trebanjske občine. Turnir se bo začel ob 9. uri dopoldne. Organizatorji opozarjajo, da je turnir zaprtega tipa, torej namenjen samo trebanjskim klubom.
ZMAGI ŠIMUNIČA IN HRENOVE
CELJE — Na otvoritvenem dvoranskem mitingu letošnje atletske sezone, ki je bil v Celju, sta atleta iz Dolenjskih Toplic Milan Šimunič in Greta Hren zabeležila lepa uspeha: Hrenova je zmagala v skoku v daljino s 566 centimetri, Šimunič pa v isti disciplini s skokom 720 cm. Hrenovo čakajo že jutri kvalifikacije za sestavo državne reprezentance v Celju, medtem ko se bo Šimunič potegoval za dres z državnim grbom v soboto v Beogradu.
ZLAHKA DO NOVIH TOČK — Veliko laže, kot so pričakovali, so košarkarji Novolesa v soboto prišli do zmage v srečanju s tradicionalno neugodnim Heliosom. Škoda le, daje bila tekma pred domala praznimi tribunami. Na posnetku je uspešna akcija Cerkovnika (svetli dres, številka 6), ki je bil med najuspešnejšimi strelci, dosegel je 23 točk. (Foto: B. Budja)
V
A
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
N
I
S
I
N
I
k
I
S
I
k
I
S
I
k
I
s
I
N
I
S
I
A
Jubilej kočevskega športa
Mesto ob Rinži proslavilo 75 let organizirane športne dejavnosti — Sokolski dom danes hram kulture
KOČEVJE — V prostorih Še-škovega doma v Kočevju je bila pred dnevi svečanost, s katero so obeležili 75-letnico telesne kulture v mestu ob Rinži. Začetki organiziranega ukvarjanja s športom v Kočevju segajo namreč v leto 1910, ko je bil v Slovenski gostilni pri Beljanu (današnji Kmetovi gostilni na Ljubljanski cesti) ustanovni zbor sokolskega društva.
Kbčevski »Sokol« je imel pred prvo svetovno vojno izredno pestro in bogato dejavnost. V svojih vrstah je zbiral mlade, zavedne Slovence in bil nosilec športnega in kulturnega življenja kraja. Podobno vlogo je društvo odigralo tudi pred pričetkom H. svetovne vojne. Čeprav je bilo že leta 1931 v K oče v j it ustanovljeno društvo »Kulturbund«, ki je širilo nacistične ideje, so sokoli neposredno pred vojno pričeli graditi Sokolski dom in ga 21. avgusta 1938 tudi odprli. Naključje je hotelo, da bo ta dom za vedno zapisan z velikimi črkami v zgodovino slovenskega naroda: v njem je bilo namreč od 1. do 3. oktobra 1943 zasedanje odposlancev slovenskega naroda in danes je ta dom, ki je kasneje dobil ime Dom Jožeta Seška, kočevski kulturni hram.
Danes dela v kočevski občini preko 30 telesnokulturnih orga-nizaicj, od klubov do društev. In
čeprav je cilj vseh teh doseganje kar najboljših rezultatov, nihče ne taji, da je prav množičnosti potrebno dati poseben poudarek. Danes je v vse telesnokulturne organizacije, večina teh je vključena v ZTKO, blizu 3.500 aktivnih članov, kar pa je že spoštovanja vredna številka.
M. GLAVONJIČ
A
s
I
A
I
A
I
A
I
A
ZLATA PLAKETA ZTKO — Za rezultate in delo v povojnem obdobju, ko se je kočevski šport postavljal na noge, jo je iz rok predsednika kočevske ZTKO Toneta Prelesnika prejel Leo Smole (na desni).
Dvojna zmaga kolesarjev Krke
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
nama
LJUBLJANA n. sol. o.
Razprodaja zimskih oblačil in obutve za vso družino od 20. januarja do 1. februarja
odnos do dveh pomembnih žensk, s katerima je bil v najbolj intimnih odnosih, pojavljajo pa se tudi drugi pomembni ljudje iz njegovega življenja: Breuer, Jung. von Fleischl, Fliess in drugi. Nadaljevanka ima šest delov. 22,10 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
16.25 Vsi na sneg— 17.25 Dnevnik —
17.45 "Fore i la/oni« (otroška serija) — IX. 15 Rekonstruktivna urologija —
18.45 Rock festival Montreus 85 — 19:30 Dnevnik — 20.00 In življenje se nadaljuje (4. del italijanske nadaljevanke)— 21.00 EP v umetnostnem drsanju
PETEK, 24. 1.
8.30 PERISKOP: Vojska
9.00 ŠPORTNIK BILI. 10. del
9.25 KJE. KAM. KAKO MED POČITNICAMI
9.30 POSLEDNJA OAZA: Nadaljevanje vrste. 4. del jugoslovanske dokumentarne serije
10.00 DVORCI V HRVAŠKEM ZAGORJU, izobraževalna oddaja
10.25 RISANKA
10.35 NERED V NEBEŠKI PALAČI, kitajski film
17.20	— 23.40 TELETEKST
17.35 POROČILA
17.40	OŽIVELE STRANI, 4. del. nanizanke TV Skopje
17.55	SOKOLI.' 13. del angleške nadaljevanko
18.25 OBZRONIK LJUBLJANSKE-' n. \ r\n\tr\Z' i \
18.40	RAČUNALNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEMI: Evropski pogled na informacijske sisteme in procese, 3. del izobraževalne nanizanke
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK I9.55VREME
20.00 VOJNA: Poklic vojskovanje. 3. del kanadske dokumentarne serije
21.00 NE PREZRITE
21.15 POD KRINKO. 3. del ameriške nanizanke
22.00 DNEVNIK
22.10 ŠIBILA. 2. del ameriškega filma
DRUGI PROGRAM
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Daj mi krila —_ 18.15 Družinski magazin — 18.45 Želeli ste. poglejte —
19.30	Dnevnik — 20.00 Tretje uho (resna glasba) 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00Slikar Petar Lubarda — 21.40 Ljubezenski trikotnik (švedski film)
TV ZAGREB
8.15Poročila — 8.20 Videostrani —
8.30 Daj mi krila — 9.00 Zimski šolski spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski šolski spored — 12.30 Poročila
— 13.45 Poročila. Prezrli ste. poglejte
— 16.00 Dober dan — 17.10 Videostrani — 17.20 Poročila. Kronika občine Reka — 17.45 Daj mi krila —
18.15	Družinski mazagin — 18.45Številke in črke — 19.05' TV koledar —
19.30 Dnevnik — 20.00 Vihre vojne (2. del) — 20 55 Narodna glasba — 21.40 Dnevnik — 21.55 Kultura srca —
23.25	Poročila
SOBOTA, 25. 1.
7.45	— 22.30 TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05	CICIBAN SMUČA. 1. del
8.20 OŽIVELE STRANI. 4. del nadaljevanke
8.35	MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: ZGODBA O TOBIJI IN SUZANI
8.50 PEDENJŽEP
9.20 PERISKOP
9.50 POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Venerina tančnica. 3. del ameriškega izobraževalnega niza
10.20 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: PREKMURJE. I. del
10.50 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Začimba Indije, ponovitev 7. dela
11.15	SPOZNANO-NEZNANO. ponovitev
11.55 POROČILA
J2.05 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SUPER VELESLALOM (Ž). prenos iz Mege-va
14.10	PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
14.55 RIBJI OREL. kanadski mladin-
ski film
16.25 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: Orhideje ali kukavičnice. 13. del francoske serije
16.55 POROČILA
17.00 PJ V KOŠARKI — ZADAR: CZ. prenos
18.25 KNJIGA
18.55 SANKAČI, češkoslovaški kratki film
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.50	VREME
20.00 LEGENDA O CUSTERJU. ameriški film
Ameriški general Custer je v ameriški zgodovini zapisan kot vojskovodja v bojih proti Indijancem in njegova protislovna osebnost je že večkrat spodbudila razne biografe pa tudi filmske ustvarjalce, da ga predstavijo. Avtorji tega filma so hoteli predstaviti zgolj tisti »legendo«, ki ohranja njegov svetel lik, k čemer sodi tudi srečen konec. Ne gre torej za zgodovinsko resnico, ampak zgolj za western, v katerem junak iz zmage v zmago premaguje razne težave.
21.35	ZRCALO TEDNA
21.55	VIDEO GODBA
22.25	POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.30	Test — 13.35 Kako nazaj —
14.05	Miti in legende— 14.20Otroška predstava — 15.20 Ubogi Joanide (romunski film)— 17.40 B. Pečic: Rešitelj (gledališka predstava) — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik —
20.00 Mini shovv portret — 20.30 Pisana beseda na hrvaških tleh — 21.20 Poročila — 21.25 Športna sobota —
21.45 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.45 Poročila —8.50 Videostrani —
9.00 Zimski šolski spored — 10.30 Poročila —10.35 Zimski šolski spored — 15.45 Sedem TV dni — 16.15 Narodna glasbe — 16.45 Poročila —
16.50	TV koledar — 17.00 Košarka Zadar: CZ — 18.30 To je to — 19.30 Dnevnik — 20.00 Izdajalec (ameriški film) 21/35 Dnevnik — 21.55 Zabava vas Miroslav Ilič — 23. 15 Poročila
NEDELJA, 26. 1.
8.05	— 22.20 TELETEKST
8.20 POROČILA
8.25 ŽIV ŽAV
9.20 SOKOLI, ponovitev 13. dela
9.55	St. Anton: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (M), prenos 1. teka
1 1.00 A, Ivanov: VEČNI KLIC. 4. del sovjetske nadaljevanke
12.25 SLALOM (M), prenos 2. teka
13.30	DRUŽINSKO PETJE NA KOROŠKEM
15.15	SLALOM (Ž). posnetek
16.00 F. Žižek: IPAVCI — Benjamin, ponovitev 2. oddaje nadaljevanke
16.25 POROČILA
16.30 ČRNI MONOKEL, francoski film (ČB)
18.10 TV KAVARNA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50	VREME
20.00 G. Mihič: SIVI DOM. 3. del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30	ZAKONI. C ASI ... DVA ZAKONA, dokumentarna oddaja
22.15	POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.25 PJ v boksu Pulj: Priština —
18.25 Dediščina za prihodnost —
19.10	Prometni krog— 19.30 Dnevnik — 20.00 Novi Pacifik (4. del ameriške dokumentarne serije) — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Franz Liszt
20.00	Hit meseca
PONEDELJEK, 27. 1.
8.30 PERISKOP: Televizija 9.05 ŠPORTNIK LiLl
9.30 KJE. KAM. KAKO MED POČITNICAMI
9.35 PUSTI ME NA MIRU
10.35 POMLAD ŽIVLJENJA, otroška drama
11.30 RISANKA
.11.40 VESELA DVAJSETA LETA
Z LAURELOM IN HARDYJEM, ameriški film
13.05 KJE. KAM, KAKO MED POČITNICAMI
17.15 — 23.05 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 CICIBAN SMUČA. 2. del 17.50 PESMI IN ZGODBE ZA VAS: Zlata goska
18.05 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: JOBOVA KNJIGA
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45 NAŠA PESEM — MARIBOR 84
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA *
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 VIHRE VOJNE. 2. del ameriške nadaljevanke
21.00 OMIZJE
23.00 POROČILA
TOZD Opekarna — Rudnik Globoko, Brežice
Komisija za delovna razmerja
objavlja
potrebo po delavcih za opravljanje del in nalog:
strojnega vzdrževalca
— 2 delavca — za nedoločen čas
Pogoji za sprejem: končana poklicna šola strojne ali druge ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju navedenih ali sorodnih del in nalog. Prednost imajo kandidati s končano poklicno šolo za strojnega mehanika. Poizkusno delo je 3 mesece. Osebni dohodek je 65.000 din
administratorja
v obratu Rudnik Globoko — za določen čas (zamenjava delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji za sprejem: končana poklicna šola administrativne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj pri navedenih ali sorodnih delih in nalogah. Poizkusno delo je 1 mesec. Osebni dohodek je 48.000 din.
Naloge se opravljajo s polnim delovnim časom.
Prijave zbira komisija za delovna razmerja v roku 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po poteku razpisa.
63/4-86
TOREK, 28. 1.
8.40 PERISKOP: Astronomija
9.15	ŠPORTNI BILI
9.40 KJE. KAM. KAKO MED POČITNICAMI
9.55	Adelboden: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (M), prenos 1. teka
11.05 PUSTI ME NA MIRU
12.05 G. Mihič: MAMUTOVA KOST, drama
13.05 RISANKA
13.25	VELESLALOM (M), prenos 2. teka
14.30	BELA GRIVA, francoski film (ČB)
15.10	KJE, KAM. KAKO MED POČITNICAMI
15.30 — 23.00 TELETEKST
15.45	POROČILA
16.00 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (M), posnetek
17.20	SLAVNOSTNI KONCERT MLADOSTI
18.05	VSAK REGRAT DOBI ENKRAT LUČKO — portret ilustratorke Ančke Gošnik-Godec
18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
18.40	RANA URA — ZLATA URA. dokumenterni film
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 KONFERENCA OB WAN-
NSEEJU. nemška drama Drama se odvija v Berlinu 20. januarja 1942. prizorišče pa je razkošna vila ob Wannseeju. Reinhard Hevdrich. vodja glavnega oddelka za varnost Reicha, najožji Himmlerjev sodelavec in zaupnik, je povabil 14 vodilnih osebnosti Reicha na tajno konferenco. Edina točka je končna odločitev v zvezi z židovskim vprašanjem. Zapisnik s te konference so skupaj z drugimi dokumenti odkrili po mnogih letih in na njegovi osnovi pripravili dokumentarno dramo, gre torej za eno najpomembnejših in tiajtočnejše rekonstruiranih tajnih konferenc nacističnega režima.
21.30	INTEGRALI
22.45	DNEVNIK
0 ® SALON IT ANHOVO
SREDA, 29. 1.
8.30 PERISKOP: Fotografija
9.00 ŠPORTNIK BILI
9.25	KJE. KAM, KAKO NA POČITNICE
9.30 PUSTI ME NA MIRU
10.30 G. Mihič: VSA ČUDA SVETA, drama
11.30 RISANKA
11.40	RDEČI BALON, francoski film
12.15	KJE, KAM. KAKO MED
POČITNICAMI
15.45	— 22.25 TELETEKST
16.00 POROČILA
16.05	ROŽA ČUDOTVORNA. jugo-
slovanske otroške pesmi
16.20	M. Košuta: ŠTIRJE FANTJE
MUZ1KANTJF.
16.55 PJ V HOKEJU — KOMPAS OLIMPIJA : PARTIZAN, prenos
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	Film tedna: VIKTOR — VIKTORIJA. ameriški film
Izredno uspešni režiser Blake Ed-wars je znano zgodbo prestavil v Pariz tridesetih let. saj je to »razvratno« mesto kot nalašč za zgodbo o Viktoriji, ki mora postati Viktor, da bi uspela v svetu shou businessri in potem ob
pomoči svojega homoseksualnega prijatelja popolnoma uspe. Izvrstni igralski ekipi je uspelo režiserjeve domislice humorno in prepričljivo zaigrati.
22.10	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Benji, Zax in deček iz vesolja— 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Resna glasba — 20.50 Včeraj,danes, jutri — 21.05 Ladjarji — 21.50 Dnevi jazza 85 — 22.35 Povodi in sledi
- znižanje	cen
nama - hiša dobrega nakupa!
ČETRTEK, 30. 1.
8.30 PERISKOP: Gledališče 9.00 ŠPORTNIK BILI
9.25 KJE. KAM. KAKO MED POČITNICAMI
9.30 PUSTI ME NA MIRU
10.30 D. Abramovič: RIČET, TV drama
11.15 RISANKA
11.25 DEČEK S KAMELAMI, avstralski risani film
12.35 KJE. KAM. KAKO MED POČITNICAMI
17.15 — 22.35 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 ZGODBI O POLUHCU: Po-luhee in bradata nevesta
16.50 POTOVANJE SKOZI OSONČJI/ Planet Zemlja. 4. del ameriškega
izobraževalnega niza
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK .
19.55 VREME 20.05 TEDNIK
21.10 C. Harrisom FREUND, angleška nadaljevanka
Sigmund Freud (1856—1939), oče psihoanalize, je bil brez dvoma eden največjih revolucionarnih mislecev 20. stoletja. Nadaljevanka se začenja leta 1939 v Londonu. 83-letni Freud je na smrtni postelji. V sobi ga obkroža njegovo dunajsko pohištvo in starec pravi: »Vse je tu, le mene ni. V seriji je mej drugim dobro prikazan Freudov
POHITITE Z UGODNIM NAKUPOM GRADBENEGA MATERIALA NA KREDIT BREZ OBRESTI DO 28. FEBRUARJA 1986! VARČUJTE Z ENERGIJO, GRADITE ESTETSKO IN CENEJE!
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA BREŽICE—RUDNIK GLOBOKO. BREŽICE, vam nudi silikatne fasadne zidake in bloke
NA KREDIT BREZ OBRESTI ZA DOBO OD 6 MESECEV DO 1 LETA
Kupec plača ob prevzemu blaga samo eno trinajstino vrednosti blaga, kupljenega na kredit. Uporabnost fasadnih zidakov cepljenih zidakov in blokov je zaradi pozitivnih lastnosti glede toplotne in zvočne izolacije, oblike, toleranc in trdnosti vsestransk a Z našimi proizvodi lahko estetsko in toplotno sanirate stare objekte, gradite nove stanovanjske in gospodarske objekte 20% ceneje po kvadratnem metru zidu, ker jih zaradi gladke površine ni potrebno ometati in finalno opleskati. Podrobna pismena navodila o gradnji z našimi materiali dobite ob prevzemu blaga ali po telefonu 068/61-798 v Prodaji Brežice. '
OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — USPEH
Dolenjski list je najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin in izhaja v 29.000 izvodih.
Vse informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto.
®	24
Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kočevje
Razpisna komisija za imenovanje vodje poslovne enote Kočevje
Ljubljanske banke — Gospodarske banke Ljubljana
objavlja
razpis za prosta dela in naloge vodje Poslovne enote Kočevje
Za vodjo poslovne enote je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ter 5 let delovnih izkušenj pri organizaciji poslovanja, zlasti na področju ekonomije, prava ali političnih ved, in ki
— ima strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti poslovodnega organa, zlasti na področju OZD materialne proizvodnje ali bančnega poslovanja
— se zavzema za dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov
— ima ustrezne, moralno-politične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralno-etičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dotedanjega dela
— izpolnjuje druge pogoje, določene z zakonom.
Mandat vodje poslovne enote traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in življenjepisom naj kandidati pošljejo v zaprtih ovojnicah v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Ljubljanska banka—Gospodarska banka Ljubljana Poslovna enota Kočevje Trg zbora odposlancev 66, Kočevje z oznako »Za razpisno komisijo«.
O imenovanju vodje Poslovne enote Kočevje Ljubljanske banke Ljubljana bo razpisna komisija obvestila vse udeležence razpisa v 8 dneh po imenovanju.
45/4-86
""S
Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto, Ulica talcev 3 a, telefon 21-319; 21-640 vabi občane k vpisu v naslednje izobraževalne oblike
— Osnovna šola za odrasle od 1. do 8. razreda
— Tečaji tujih jezikov za odrasle po AV metodi
— Tečaji angleškega jezika za otroke od 1. do 8. razreda in nemškega jezika od 1. do 4. razreda osnovne šole
— Tečaji slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti
•• — Začetni tečaji šivanja in krojenja
— Nadaljevalni tečaji šivanja in krojenja
Prijave sprejemamo do sredine februarja t. I., oziroma do popolnitve števila slušateljev v posamenih oddelkih. Informacije dobite v tajništvu zavoda osebno ali po telefonu.
52/4-86
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Škocjan
razpisuje
naslednja prosta dela in naloge za čas odTO. 2. do 30.6. 1986:
vzgojiteljica ali razredna učiteljica za delo v celoletni pripravi otrok na šolo:
v 1. izmeni 1 delavka VZG, RU v 2. izmeni 1 delavka VZG, RU
Prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: OŠ Škocjan, za komisijo za delovna razmerja.
51/4-86
DO Varnost, o. sub. o., TOZD Varovanje premoženja Kočevje, o. sub. o.
VABI K SODELOVANJU za opravljanje nalog in opravil:
NADZORNI VARNOSTNIK
Pogoji:
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. srednja izobrazba varnostne smeri,
2. dve leti delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih,
3. pozitiven odnos do razvoja samoupravnih odnosov,
4. izpolnjevati mora pogoje, določene po pravilniku o organizaciji službe varovanja materialnih dobrin v OZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, državnih organih in o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti OZD, ki opravljajo storitve varovanja (Uradni list SRS št. 41/83),
5. vozniški izpit B kategorije,
6. urejene vojaške obveznosti,
7. izpolnjevanje pogojev za nošenje orožja.
Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Rok prijave je 8 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja, Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh.
57/4-86
ŽTO—TOZD za promet Ljubljana
vabi k sodelovanju kandidate za prekvalifikacijo v železniške poklice
1. premikač, zavirač, kretnik -
Pogoji:
— končana osemletka	‘
— starost do 30 let
— posebna zdravstvena sposobnost Usposabljanje traja 3 mesece. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša30.000,-din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 80.000.- din.
2. prometno—transportni tehnik
Pogoji:
— končana 4-letna srednja šola
— starost do 30 let
— posebna zdravstvena sposobnost
— znanje slovenskega jezika
Usposabljanje traja 10 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodkavčasu usposabljanja znaša 45.000.-din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 110.000,-din.
Delavcem nudimo dinamično delo, možnost napredovanja oziroma dodatnega izobraževanja, stimulativen osebni dohodek, urejeno družbeno prehrano, ugodnosti pri prevozu z vlakom v domovini in tujini, zdravstveno rekreacijo, možnost letovanja na morju, v toplicah in planinah, pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja.
Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor v kadrovsko službo.
Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO—TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7, 15 dni po objavi.
46/4-86
Nuklearna elektrarna Krško, p. o., Vrbina 12, 68270 KRŠKO,
objavlja prosta dela in naloge
SKLADIŠČNIKA UVOZNIH REZERVNIH DELOV
Pogoji:
— opravljena 4-letna srednja šola ekonomske ali tehnične smeri
— 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave.
Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
56/4-^86
OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI«Novo mesto — Straža
Odbor za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. sistemski analitik
2. organizator—programer
3. vodja računovodstva
4. finančni knjigovodja
5. delovodja
6. več avtomehanikov
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1: visoka ali višja izobrazba računalniške ali elektrotehnične smeri in 3oziroma5 let ustreznih delovnih izkušenj. Kandidat bo izbran za dobo štirih let.
Pod 2: višja ali srednja izobrazba računalniške smeri in 2 oziroma 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 3: višja izobrazba ekonomske smeri ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 4: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri ter3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 5: srednja izobrazba strojne smeri ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 6: poklicna šola ali IV. stopnja SUI ustrezne smeri.
Vsi moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Ponudbe z dokazili dostavite na naslov: OZD GORJANCI Straža, kadrovska služba, v 15 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
59/4-86
Delovna organizacija Agrotehnika — Gruda, proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o. Ljubljana, Titova 38 — 40
Komisija za delovna razmerja TOZD Proizvodnja, n. sol. o.
Ljubljana, Titova 40
objavlja
prosta dela in naloge v pitališču govedi Globokem pri Brežicah:
— farmi v
1. veterinar — tehnolog
Pogoj: visokošolska izobrazba — dipl. veterinar ter 2 leti delovnih izkušenj
2. delavec — hranilec in oskrbovalec živine
Pogoj: končana osnovna šola, opravljen izpit za vožnjo traktorja ter 1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pismene vloge sprejema DSSS kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo obvestili v desetih dneh po izbiri.
47/4-86
Kmetijska zadruga Trebnje Baragov trg 3 Trebnje
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. Traktor IMT 558 v voznem stanju
Izklicna cena 500.000 din
2. Traktor ZETOR 5418 s kabino, v voznem stanju
Izklicna cena 900.000 din
3. Kombajn HEGEDORN za izkop krompirja
Izklicna cena 500.000 din
4. Črpalko za pretok goriva
Izklicna cena 50.000 din
5. Dvobrazdni plug IMT
Izklicna cena 20.000 din
Prometni davek ni vračunan v ceni in ga plača kupec. Javna licitacija bo pred garažo Posestva KZ v Mokronogu v nedeljo, 26.1.1986, ob 10. uri. Ogled vseh sredstev bo istega dne eno uro pred pričetkom licitacije. Neposredno pred licitacijo morajo udeleženci plačati varščino v višini 10.000,00 din.
50/4-86
Mercator—Kmetijska zadruga Krka Novo mesto — Kmetijska TZO »Suha krajina« Žužemberk objavlja na podlagi sklepa zadružnega sveta TZO
JAVNO LIQITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
skladišče na parceli št. 45/2 k. o. Žužemberk s funkcionalnim zemljiščem in komunalno opremo.
Izklicna cena je 2.156.259,50 din.
Licitacija bo v sredo, 29. januarja 1986, ob 12. uri pri skladišču Remont.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe z enakimi pogoji.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene.
Davščine, ki jih je dolžan plačati kupec, niso vračunane v prodajno ceno.
Podrobnejše informacije dobite na upravi TZO Žužemberk ali po telefonu (068) 84-103.	_	-	„
54/4-ob
DO Komunala Novo mesto, p. o. Cesta komandatna Staneta 2
objavlja
po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge:
1. zahtevno vzdrževanje kanalizacij in naprav za čiščenje odpadnih voda
2. zahtevna vodovodnoinstaiacijska opravila
3. čiščenje poslovnih prostorov
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— pod 1:
— poklicna šola strojne ali elektro smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
— pod 2:
— poklicna šola vodovodnoinstalacijske ali ključavničarske smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— vozniško dovoljenje B kategorije
— poskusno delo 2 meseca
— pod 3:
— dokončana osnovna šola
— poskusno delo 1 mesec
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu splošno kadrovskemu sektorju DO Komunala, Cesta komandatna Staneta 2, Novo mesto.
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejem prijav.
58/4-86
KOVINARSKA, tovarna industrijske opreme in konstrukcij Krško, n. sol. o.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
objavlja prosta dela in naloge
1. VODJE TEHNIČNE KONTROLE IN DEFEK-TOSKOPIJE
Pogoji: visoka ali višja izobrazba tehnične smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, znanje nemškega ali angleškega jezika, sposobnost za organiziranje in vodenje kontrole.
Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na področju kontrole opreme in konstrukcij, ter preiskav materiala brez ali s porušitvijo.
2. VODJE OBRATA DRUŽBENEGA STANDARDA
Pogoji: višja izobrazba gostinske, trgovske ali živilske smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Dela in naloge so za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom. Objava velja 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: KOVINARSKA, Krško, Kadrovsko splošna služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
55/4-86
St. 4 (1902) 23.januarja 1986
DOLENJSKI UST
15
Gozdno gospodarstvo Brežice TOK Gozdarstvo Sevnica
Na podlagi pravilnika o določanju količine lesa za domačo uporabo; ki je izdelan na osnovi 30. čl. zakona o gozdovih (Ur. list št. 16/74) ter 39. čl. Statuta TOK Gozdarstvo Sevnica,
obveščamo vse gozdne posestnike, ki imajo gozdove na področju TOK Gozdarstvo Sevnica in njegovih kooperacijskih enotah:
KE Sevnica KE Mokronog KE Senovo KE Kostanjevica KE Brežice,
da priglasijo sečnjo za leto 1986 v času od 15. februarja do 15. marca 1986 na naštetih kooperacijskih enotah. Kooperacijske enote pa bodo še na krajevno običajen način objavile priglasitev sečnje, tako da bodo posestniki lahko priglasili sečnjo po dosedanjem načinu. Gozdni posestniki naj prinesejo s seboj posestni list.
49/4-86
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije
objavlja
prosta dela in naloge
za nedoločen čas v upravi za notranje zadeve Novo mesto
1. tehničnega risarja
na postaji prometne milice
— končan program srednjega 4-letnega izobraževanja
— izpit za tehničnega risarja
— poskusno delo
2. administrativnega referenta
v oddelku milice Dolenjske Toplice in oddelku milice Žužemberk
— končan program srednjega 4-letnega izobraževanja administrativne smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— znanje strojepisja
3. snažilke
v oddelku skupnih služb UNZ Novo mesto (polni delovni čas) in oddelku milice Mokronog (3-urni delovni čas)
— osnovnošolska izobrazba
— poskusno delo
Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati po zakonu o delovnih razmerjih, zahtevamo, da izpolnjujejo vse pogoje iz 84. člena zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov).
Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi upravi za notranje zadeve Novo mesto, Jerebova 1, Novo mesto.
O izidu objave bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata.
65/4-86
Mercator - Rožnik
Delavski svet Mercator Rožnik n. sub. o. TOZD Gradišče n. sub. o. Trebnje, Golijev trg 11
razpisuje
prosta dela in naloge
računovodje
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, doldčenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— srednje ali višješolska izobrazba ekonomske smeri,
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
— imeti morajo ustrezne organizacijske sposobnosti ter izpolnjevati pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki
Dela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo za4-letno mandatno obdobje. Delavec je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan za delavca s posebnimi pooblastili na način in po postopku, ki ga določata zakon in statut TOZD.
Delavcu nudimo dvosobno stanovanje v Trebnjem. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Mercator Rožnik n. sub. o. TOZD Gradišče n. sub. o. Trebnje, Golijev trg 11, v 15 dneh po objavi. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
61/4-86
Osnovna šola XV. SNOUB — Belokranjska v Metliki
objavlja
prosta dela in naloge 1 čistilke
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Delo je v popoldanskem in večernem času. Nastop dela s 1. 2. 1986. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Podrobne informacije v ravnateljstvu šole.
64/4-86
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
RAZPISUJE
JAVNO PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV
1. Hidravlično dvigalo LIV 2200
— ne brezhibno
2. KOMBI IMV 1600 BR I. 1979
— vozen
3. Hidravlični vitel RIKO — 5 ton
Izklicna cena
700.000 din
120.000 din
200.000 din
Licitacija bo 4. 2.1986 ob9. uri vTOZD TRANSPORT IN GRADNJE v Straži.
Ogled možen dan pred licitacijo.
Pred licitacijo je treba položiti 10-odst. varščino.
Na izlicitirano ceno se pod točko 1 plača prometni davek.
60/4-86
Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško, p. o., Krško, Hočevarjev trg 1
Komisija za medsebojna delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge za
finančno administrativnega delavca
Pogoji: srednja izobrazba ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih, znanje strojepisja, trimesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi v petnajstih dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po izteku razpisnega roka.
48/4-86
Osnovna šola Dragotin Kette Novo mesto, p. o.
Svet šole
objavlja
prosta dela in naloge
vzdrževalnih del
na OŠ Dragotin Kette Novo mesto
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— najmanj III. stopnja izobrazbe.
Prednost imajo delavci, ki so usposobljeni za opravljanje mizarskih del in imajo opravljen izpit za kurjača. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: OšNOVNAŠOLA DRAGOTIN KETTE, Ulica Milke Šobar 25, Novo mesto.
Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi razpisa.
62/4-86
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre in tete
MARIJE ŽUŽEK
Lobetova 40
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeni obred ter tov. Kranjčiču za poslovilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
TONETA SBILA
iz Gradca v Beli krajini
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje in pokojnika spremili na zadnji poti. Zahvala delovnim organizacijam Beti Metlika in pokojnikovim sodelavcem. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in metliški godbi na pihala.
Vsi njegovi
Vsi bodo dosegli svoj cilj. te jaz ga ne bom dosegel...
Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.
(Kosovel)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
MIRKO MARJANOVIČ
iz Stranske vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vance in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili do njegovega preranega groba. Se posebna zahvala DO Mercator Ljubljana, GD Stranska vas, govornikom za poslovilne besede ter pevcem KUD Ruperč vrh za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in starega ata, 57-letnega
JANEZA BERGA st.
od katerega smo se poslovili 18. januarja 1986 na mirenskem pokopališču, se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam s prisotnostjo lajšali bolečino, in vsem, ki so darovali cvetje in vence, pospremili pokojnega na zadnji poti, DO Kolinska, Mercator, KZ Trebnje, ZD Ivančna gorica, GD Mirna, ZTP Novo mesto — Sekcija za vzdrževanje prog Trebnje, LD Veliki Gaber, zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ki mu je lajšalo bolečine, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Olga, sin Janez z družino, sin Jože, hčerka Martina in sestra Marija iz Avstralije ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradedka in strica
VIKTORJA ROTARJA
iz Gotne vasi 61
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se od njega poslovili, ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala sosedom, še posebej tov. Pušavcu za poslovilni govor, zdravnici dr. Mijočevi, zdravnikoma dr. Adamčiču in dr. Gliichsu za zdravljenje in skrb med boleznijo. Hvala kolektivu ZK ŽITO — TOZD Pekarna Dolenjska in Labodu, pevcem, godbi na pihala in vaščanom Gotne vasi.
Žalujoči: otroci Slavka, Dragica in Janez z družinami
Ar-
ZAHVALA
V 24. letu starosti nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric
MARTIN LUŽAR
iz Mrčnih sel 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Še posebno se zahvaljujemo družinam Muhič in Bobnar iz Dolenjskih Toplic ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žahvalju jemo se tudi župniku iz Koprivnice za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: mama, sestra Martina, sestre Zinka, Gelca, Slavica, Ančka, Marija z družinami
DOLENJSKI LIST
4 (1902) 23.januarja
Trud in trpljenje — bilo tvoje je življenje.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila tirajta mama, stara mama in teta
ALOJZIJA MEDLE
Doljni Suhor I a
Najlepše se zahvaljujemo vsem. ki ste jo spremili na zadnji poti. ji podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala velja sovaščanom za podarjeni venec in nesebično pomoč. Hvala tudi delavečm KZ Krka in Metropolit za podarjene vence, pevskemu zboru iz Šmihela za zapete žalostinke in župniku za lepo opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njeni
Nenadoma si odšel od nas. zapustil dom in družino, brez slovesa otlšel v tihi dom. v srcih naših pustil bolečino.
ZAHVALA
V 54. ietu starosti se je končala težka življenjska pot našega dragega moža, očeta in sina
MARTINA SINTIČA
iz Črešnjevca pri Oštreu
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. mu podarili cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala TOZDU ISKRA Kostanjevica na Krki in NOVOLESU-TOZD LIPA Kostanjevica na Krki za podarjena venca ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Alojzija, sinova Martin in Jože ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in svak
JOŽE KAJIN
iz Vinice 42 a pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih, za izraženo sožalje, za pokojnemu podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala organizaciji ZB Vinica, tov. Jaketiču za poslovilni govor pred domačohišo ter komandantu tov. Pezdircu iz Ljubljane za govor ob odprtem grobu, GD Vinica, DO PIONIR Novo mesto, Rudniku Kanižarica, OŠ Vinica, godbi iz Črnomlja ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Marija z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
ANTON LOVŠIN
iz Križevske vasi pri Metliki
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence, izrazili sožalje ter pokojnika spremili na zadnji poti, vaščanom, GD Križevska vas, PTT podjetju Novo mesto, ŽB Metlika, TOZD Varnost Novo mesto, duhovniku za opravljene obrede ter Guštinu za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo za pomoč v času bolezni osebju ZD Metlika in nevrološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu.
Žalujoči: žena Julijana in otroci Marija, Tonka in Tone z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
FRANCKA-GRIČAR0"'
Šalka vas 165
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo pevkam, duhovniku in vsem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dobri mož, oče, stari ata in praded
JOŽE JANEŽIČ
iz Zg. Mladetič
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, vsem, ki so nas tolažili, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala kolektivom Lisce in Jutranjke iz Sevnice, KPD Dob in Emoni-Dolenjki iz Novega mesta. Zahvaljujemo se tudi osebju zdravstvenega doma Krmelj in Sevnica ter župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
V SPOMIN
23. januarja bo minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami, dragi mož in skrbni oče
JOŽE MEŽIČ
zidarski mojster v pokoju Gržeča vas 22
Naša samota in bol sta večna, kot je večna zemlja, ki te pokriva. Vsi tvoji
ZAHVALA
V 73. letu nas je po hudi in dolgotrajni bolezni zapustila naša draga teta
ALOJZIJA JORDAN
iz Vel. Bučne vasi 20
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo sosedom za pomoč, govornikoma tov. Potočarju in tov. Drag-manu za izrečene poslovilne besede, organizaciji ZB Bučna vas. godbi, pevcem za zapete žalostinke, ŽTP TOZD UVP Novo mesto ter kolektivu Doma starejših občanov v Šmihelu.
Žalujoči: vsi njeni
Nikjer ne slišimo tvoj glas, le tišina je okoli nas. a v srcu tvoj spomin živi. povsod si z nami. ata. ti.
V SPOMIN
ALOJZA SKOLA st.
Blato pri Trebnjem
17. januarja mineva leto, kar si mnogo prezgodaj in za vedno zapustil svoj dom, ki si ga tako ljubil, in nas pustil same v tihi bolečini. Vsem, ki so te imeli radi, ki ti krasijo prerani grob in prižigajo sveče, iskrena hvala!
Vsi, ki smo te imeli radi
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
FRANC
KASTELIC
iz Mirne peči 8
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki stenam pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi kirurškemu oddelku novomeške bolnišnice, OŠ, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za opravljeni obred.
•	ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama in stara mama
ANA ADAM
prej poročena CAJNAR
iz Jerneje vasi 11
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni DO BELT Črnomelj — DO AVTOOBNOVA Ljubljana, pevkam iz Doblič, OZB Dobliče in kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Vinko in Stanko z družinama ter družini Cajnar in Birchelbach
ZAHVALA
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 58. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat in stric
JOŽE VOVKO
iz Vel. Poljan
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Hvala osebju Doma starejših občanov iz Novega mesta, kolektivu IMV in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Jože, hčerka Ivica in ostali sorodniki
Če bi solza tebe. očka. obudila, te ne bi črna zemlja krila.
V SPOMIN
12. januarja je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož in očka
FRANC
LUZAR
iz Novega mesta, V brezov log 36
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči: žena, hčerka in sin
V SPOMIN
13. januarja je minilo leto dni žalosti in bolečine, ko nam je kruta smrt iztrgala našega dragega moža in očeta
GAŠPERJA JAKŠETA
s Potoka pri Straži
Ne moremo in ne moremo sprejeti resnice, da te nikoli več nebo v naš dom, kije brez tebe tako prazen in pust. Hvala vsem, ki sega spominjate, obiskujete njegov grob. mu prinašate cvetje in prižigate svečke v njegov spomin.
Žena Pepca in hčerka Damjana z družino
KUPIM samonakladalno prikolico in BCS ali njej podobno. Spodnji Brnik 40, 64207 Cerklje na Gorenjskem, Cveto Golc.
TEDENSK(bLED
Četrtek, 23. januarja — Rajko Petek, 24. januarja — Felicijan Sobota, 25. januarja — Darko Nedelja, 26. januarja — Pavla Ponedeljek, 27. januarja — Janez Torek, 28. januarja — Peter Sreda, 29. januarja — Franc Četrtek, 30. januarja — Martina
LUNINE MENE
26. januarja ob 1.32 — ščip
BREŽICE: 24. in 25. 1. francoski film Sokol napada. 24. 1. danski film Seksualne fantazije. 26. in 27. 1. ameriški film Boter. 28. in 29. 1. jugoslovanski film Ljubezen.
ČRNOMELJ: 23. in 26. I. nemški film Divje noči gospe O. 24. 1. ameriški film Nočna izmena. 26. 1. italijanski film Reka velikega aligatorja. 28.1.
ameriško-francoski film Atlantic City. 30. 1. ameriški film Krilata kača.
KRŠKO: 26. 1. italijanski film Kariera policajke. 28. 1. španski film Učenke madameOlge. 29. 1. francoski film Po prvi ljubezni.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 23. 1. filmsko gledališče — jugoslovanska drama Nekaj vmesnega. Od 24. do 26. 1. ameriški pustolovski film Specialni agent (ob 16. in 18. uri). Od 24. do 26.1. japonsko-nemški film Žena z rdečim klobukom (ob 20. uri). Od 27. do 29. 1. ameriška grozljivka Nevidne sile. 29. in 30. 1. ameriški glasbeni film Škrlatni dež.
Počitniški program: 27. 1. hongkon-ška komedija Varnost zagotovljena. 28. 1. ameriški znan. fant. film Imperij vrača udarec. 29. 1. ameriška komedija Stan in Olio. 30. 1. ameriški akcijski film Plavi grom. Vse predstave so ob 11. uri.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
24. do 26. 1. ameriški film Footloose. Od 27. do 29. 1. hongkonški film V vohunovih krempljih.
SEVNICA: 23. 1. film Past v Montani. 24. 1. film Ljubezen mora umreti.
25. in 26. 1. film Lov za izgubljenim zakladom. 29. in 30. 1. film Ljudje proti.
službo dobi
ZAPOSLIM KV mizarja po dogovoru. OD nad 70.000 din. Mizarstvo GORIŠEK, Groblje, Šentjernej, tel. 32-182.
SPREJMEM frizersko pomočnico z nekaj prakse. Frizerski salon BEC, Muzejska 3, Novo mesto.
FRIZERSKO POMOČNICO sprejme salon PUCELJ Novo mesto, Kom. Staneta 26, tel. 21-172.
ZAPOSLIM KV mizarja po dogovoru. Osebni dohodek 70.000 din. Anton Berk, Prelesje 27, Šentrupert.
K SODELOVANJU vabim šivilje ali ženske, vešče šivanja. Lahko v popoldanskem času. Tel. 58-641, Modni salon PER, Metlika.
PARKETARJA, KV ali PK, zaposlim za dela v Ljubljani. Telefon (068) 22-687, od 13. ure dalje.
TAKOJ zaposlim KV mizarja ali fanta za priučitev. Interesenti, ki imajo veselje do lesa, naj se zglasijo na naslov: Splošno mizarstvo, Dolenjske Toplice 224, ali na tel. (068) 85-805. Stanovanje preskrbljeno.
AVTOKLEPARJA zaposlim. Naslov v upravi lista (279/86).
službo išče
IŠČEM zaposlitev za 4 ure na dan. naslov v upravi lista (275/86).
stanovanja
DVOSOBNO mansardno stanovanje z garažo v Trebnjem prodam. Ponudbe pod šifro: »PRIVATHIŠA«.
NAJAMEM garsonjero ali enosob-to stanovanje v Novem mestu, vložnost predplačila. Telefon 24-140.
DEKLE NUJNO išče ogrevano in opremljeno sobo v Novem mestu. Telefon 23-653 interna 16, dopoldne.
motnrna vozila
R 12, letnik 1974, prodam: Ribič, Kettejev drevored 41, Novo mesto.
JUGO 45 zamenjam za ŠKODO novejši tip ali prodam. Cena po dogovoru. Tel 82-126, po 14. uri.
PRODAM osebni avto AUDI 100 LS. Ucman, Smolenja vas 65, Novo mesto.
Z 101 special, september 1981, ga-ražirano, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Jernej Mirtek, Sevno 2 a, 68222 Otočec.
Z 101 GTL, letnik 1983, prodam. Telefon 85-131, popoldne.
PRODAM ali zamenjam za manjši avto ZASTAVO kombi 850, obnovljen, letnik 1978. Horvat, Dilanceva 1, tel. 25-274.
Z 750 L, letnik 1983, in traktor IMT 533, s kabino, prodam. Anton Tomič, Trebelno 31, Mokronog.
LADO 1500 S, letnik 1982, prodam. Telefon 23-462.
R 4 GTL, letnik 1983, in Z 750, starejši letnik, prodam. Hlača, Ob Težki vodi 28, Novo mesto.
OPEL KADETA prodam. Vel. Sla-tnik 20, Novo mesto. Ogled popoldne.
Z 750, letnik 1979, prodam. Grum, Dvor pri Žužemberku.
FIAT 127, prodam. Tel. 22-895.
Z 101, registrirana še 6 mesecev, zelo ugodno prodam. Tel. 20-363.
LADO 1200, letnik 1977, prodam. Marjan Makše, Rdeči kal 26, Dobrnič.
TOVORNI AVTO FAP 18—20, z novim motorjem prodam. Cena po dogovoru. Franc Možek, Titova 112, 68281 Senovo.
JUGO 45, letnik XI. 84 prodam. Informacije na tel. (068) 24-384.
LADO KARAVAN, odlično ohranjeno, letnik 1977, prodam. Telefon 56-654.
PEUGEOT 204, letnik 1972, registriran do 3. septembra, poceni prodam. Tihomir Barbič, Meniška vas 34 a. Dolenjske Toplice.
Z 101 GT 3 V, letnik oktober 1983, prodam. Prodam tudi kopalno kad Kolpa-san rjave barve (140 cm), informacije tel. 51-293.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 80 din. Letna naročnina 3.000 din. Za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej'vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300- 128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 600 din, vsaka nadaljnja beseda 60 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24 -200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
UGODNO prodam kombi IMV I600, letnik 1977, in ZASTAVO 125 P. letnik 1977, neregistrirano. Franc Tramte, Gor. Laknice 5. 68230 Mokronog.
MOTOR APN 6,star eno leto, prodam. Tel. 21-912.
126 P, karamboliran spredaj, lahko po delih, prodam. Panič. Ipavčeva 10, Brežice.
ZASTAVO 750, letnik 1974, neregistrirano^ voznem stanju, prodam za 4 SM. Župan, Brezje 1, Šentjernej.
ZASTAVO 1300, letnik 1976 de luks po delih prodam. Tone Strahan, Br-šljin 53. Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do novembra, in avtomatske varnostne pasove prodam. Dušan Kraševec. Podturn 5 l/a. Dolenjske Toplice.
Z 101, letnik 1979, karambolirano, ugodno prodam. Igor Gorjup, Ribjek 5, Mokronog.
Zelo ohranjeno DIANO prodam. Metka Kovačič, tel. 20-347.
PRODAM moped APN 4. Cena 5 M. Lahko tudi zamenjam za fiat 750 z doplačilom 8 M. Pogoj, daje registriran. Jože Dornik, Gorjanska 12, Kostanjevica na Krki.
ZASTAVO 750, letnik 1976, in FORD taunus 15 M TS coupe prodam. Slavko Pungeršič, Dule 11, Bučka.
PRODAM ZASTAVO 101 GTL (5 vrat), staro dve leti, prevoženih 15000 km. Thorževski, Volčičeva 49 a. Novo mesto, v popoldanskih urah.
Z 750, letnik 1979, prodam. Barbič, Šmihel 22, Novo mesto.
Z 750, letnik 1985, prodam. Dol. Nemška vas 48, Trebnje.
Z 750, letnik 1979, prodam za 23 SM. Tel. 56-645.
Z 101, karambolirano, prodam. Informacije na telefon 23-163 dopoldne, 26-649 popoldne.
PRODAM MAN 635 kiper, registriran. V račun vzamem traktor Tomo Vinkovič. Franc Blaznik, Boštanj pri Sevnici.
Z 101, letnik 1976, prodam. Jože Prešeren, Vrh pri Pahi 9, Otočec.
OPEL KADETT karavan, letnik 1970, prodam za 170.000 din. Telefon (068) 22-687, od 13. ure dalje.
kmetijski stroji
TRAKTOR TV 522 s plugom in branami prodam. Ogled popoldne: Marjan Gnidovec, Sela pri Ajdovcu 3, Dvor.
PRODAM Pasquali (30 KM), 76. Niko Štrucelj. Mavrlen, Črnomelj, tel.
51-297.
PRODAM dobro ohranjeno kosilnico BCS 127 in konja, starega 10 let. Bahor, Griblje 9, Gradac v Beli krajini.
TRAKTOR Tomo Vinkovič 731 prodam. Nande Kovačič, Javornik 9 pod Joštom nad Kranjem.
PRODAM traktorski prednji čelni nakladač SIP, nov, za zetor. Ivan Hočevar, 68212 Velika Loka 15.
PRODAM puhalnik za seno. Cena 7 SM. Jože Mohor, Cerovo 2, 61290 Grosuplje.
KOSILNICO Gorenje — rex unive-rzal z rotacijskim plugom prodam. Cena po dogovoru. Franc Možek, Titova 112, 68281 Senovo.
PRODAM samonakladalko SIP 17 m3, odlično ohranjeno, in nov traktorski obračalnik SIP 2050. Viki Novak, Jablanca 9, 68294 Boštanj, tel. (068) 82-766, od 18. do 19. ure.
PRODAM traktor Ursus 360 ter TAM 2001. Srednji Globodol 6, Mirna peč.
TRAKTOR Zetor 35 — 11 S traktorsko kosilnico ULT prodam. Knapelj, Grmovlje 4, Škocjan.
TRAKTOR TV 730 s plugi prodam. Draginc, Konec 11, Novo mesto.
PRODAM enoosni traktor Agria diesel (10 konj), frezo, plug in prikolico. Jože Rangus, Resslova 2, Šentjernej.
TRAKTOR Ursus (60 KS, 150 delovnih ur) prodam ali zamenjam za manjši traktor. Furar, Šmalčja vas 14, 68310 Šentjernej.
URSUS 335 C in koso prodam. Starešinič, Cerkvišče 14, Gradac. Je v dobrem stanju.
KOSILNICO BCS (diesel) in seno prodam. Franc Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje.
TRAKTOR Hanomag (24 KM) s koso in hidravliko, registriran, prodam. Gor. Polje 17, Straža — Novo mesto.
PRODAM originalno traktorsko koso za Zetor, tip 20 11, in kupim kabino ali lok za Zetor 20 11. Naslov v upravi lista (278/4).
TRAKTOR Ursus 35 prodam. Martin Sekula, Uršna sela 18.
TRAKTOR STEI ER, starejši tip. (30 KM), s koso in hidravliko prodam. Alojz Gorišek, Dobe 24, Kostanjevica na Krki
TRAKTOR ŠTORE 402 super prodam. Roman Tomažin, Zameško 7, 68310 Šentjernej.
prodam
kupim
posest
SENO in otavo prodam. Lesjak. Ragovska 5, Novo mesto.
PRODAM prašiča (100 kg), zrejenega z domačo krmo. Kirar, Stara vas, Škocjan.
PRODAM nov gumi voz (15 col). Franc _Krhin, Dol. Gradišče 22, Šentjernej.
PRODAM malo rabljen univerzalni industrijski šivalni stroj Singer in nov šivalni stroj Veritas (brez omarice). Tel. 43-790.
UGODNO prodam frezd maček z vsemi priključki in strojene lisice. Jože Kralj, Potočna vas 18 a. Novo mesto.
PRODAM avtoradio Blaupunkt na kasete. Anton Deželan, Velike Brusnice 69 a.
PRODAM hrastove deske in plohe (cca 2,5 m3). Pokličite zvečer na telefon 24-040.
TV barvni, prenosni, v kombinaciji z radiokasetofonom, ekran 11 cm, ugodno prodam. Informacije vsak dan na telefon (068) 24-390.
PRODAM motorno žago Stihi 045. Borut Marc, Dol. Toplice 68.
PRODAM TV, črno-beli in posteljo. Kalčič, C. herojev 56, Novo mesto, tel. 24-765.
PRODAM traktorske gume 11-12-4-28. Anton Pavlič, Črmošnjice 3 pri Stopičah.
PRODAM hrastove deske debeline 2 in 3 cm. Jože Prah, Gor. Prekopa 12, 68311 Kostanjevica na Krki.
OVCE solčavke prodam. Telefon 72-237.
PRODAM odlično ohranjeno harmoniko CFB, izdelava Železnik. Telefon (061) 852-144.
PRODAM skoraj novo jakno (zajec) št. 42, cena 30.000 din, in lisico za. 15.000 din v Kostanjevici. Naslov v upravi lista (280/86).
PRODAM italijanski stolček za dojenčka in hojco. Grimšič, Trdinova 6, Novo mesto.
PRODAM likalni stroj, ceradi za Z 750 in R 4, kožne prevleke za Z 750, globok otroški voziček, stajico in chicco stolček. Tel 21-954.
PRODAM prašiča, težkega 150 kg. Cvetka Fister, Sp. Laknic 25. Mokronog.
PRODAM barvni televizor Gorenje, letnik 1974. Tel. 22-560, popoldne.
PRAŠIČA za zakol prodam. Tel. 44-522.
PRAŠIČA, težkega 170 kg. prodam. Alojz Dragan, Roje 4, Trebelno.
PRIKOLICO za osebni avto prodam. Tel. 20-559, po 16. uri.
PRODAM več garderobnih omar globine 30 cm in otroški stolček PEG. Telefon 25-450, popoldne.
UGODNO prbdam novo kopalno kad Kolpa san Budva 170 in dobro ohranjeno termoakumulacijsko peč moči 6 KW. Informacije popoldne na telefon (068) 25-027.
PRODAM seno in koruzo v storžih. Tel. 75-890.
PRODAM suhe hrastove deske. Jože Bakšič, Podlipa, Raka.
UGODNO prodam malo rabljeno motorno žago Partner. Franc Tršinar, Telčice 2, Škocjan.
POCENI prodam črno-beli televizor. Informacije na telefon 23-901, vsak dan od 16. do 20. ure.
SMREKOVE PLOHE (3 m3) prodam. Naslov v upravi lista (276/86).
RAČUNALNIK COMODOR 64 s kasetarjem in JOYSTlKOM prodam. Telefon 21-912.
PRODAM mikrofon Shure 579 SB vocal. Tel. 24-275.
PRODAM stajico, hojico, košarico za dojenčka. Telefon dopoldne 62-554, popoldne 61- 951.
UGODNO prodam starejšo hišo z vodo, elektriko ob glavni cesti Dolenje Dole pri Škocjanu. Informacije pri Francu Jožef, Šmarješke Toplice.
PRODAM v Ornuški vasi 9, Trebelno, posestvo ali razprodam po parcelah. Galič, Malenška vas 11, Mirna peč.
PRODAM parcelo z vinogradom (Ljuben — Drganja sela). Milka Avsenik, Drganja sela 2, Straža.
PRODAM spodnji del hiše z garažo in nekaj vrta. Tel. 23-891.
PRODAM gradbeno parcelo z lokacijskim dovoljenjem. Jernej Korbar, Dol. Kamence 17, Novo mesto.
PRODAM vinograd in zidanico v Veliki Plešivici. Ivan Cigič, Griblje68, 68332 Gradac.
PRODAM vinograd v Plešivici — Lokvica. Tel. 58-681.
FRANC STARIČ, Stara gora 1.
Mirna, opozarjam vse, da me ne žalijo kot »finkel«, ser sem uradno Starič. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno_preganjal.
JOŽE LONGAR, Stranska vas 1, Žužemberk, opozarjam sina STANETA, da nima pravice sekati les po mojih gozdovih in prodajati živali, ker ni on lastnik. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjal.
obvestila
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
SADNE IN TRSNE SADIKE
vseh vrst prodajam po ugodni ceni vsako soboto in nedeljo naVivodini 13. Kata Vrbanek, tel. (047) 76-800.
29/3-86
OBVEŠČAM, da sprejemam naročila za 4-tedenske piščance, bele, rjave in grahaste. Jablan 23, Mirna peč.
USPEŠNO inštruiram angleški jezik. Telefon 22-428.
ŽENSKO URO sem izgubila v ponedeljek, 13. januarja, zjutraj v Vrhovčevi ulici. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Anica Gašperšič, Vrhovčeva 2, Novo mesto, tel. 24-867.
KMEČKI FANT, star 39 let, z avtomobilom, želi spoznati dekle ali vdovo z enim otrokom. Naslov v upravi lista (277/86).
VDOVEC, upokojenec v starosti 58 let, želi osrečiti pošteno, dobrosrčno in preprosto družico v starosti od 50 do 55 let, za skupno življenje, z željo, da bi se preselila k meni v Slovensko primorje. Ponudbe pošljite na Uredništvo Dolenjskega lista pod šifro: »MISLIM RESNO«.
INŠTRUIRAM angleščino. Telefon 22-011, int. 52.
BASISTA — vokalista išče narodnozabavni ansambel .iz Novega mesta. Tel. 25-008.
IŠČEMO mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Lastna soba, oskrba in nagrada. Informacije: Anamarija Sodnik, Radovljica, Gradnikova 3, telefon (064) 75-280.
čestitke
preklici
STANE LONGAR, Stranska vas 1, Žužemberk, prepovedujem prodajo živine in kmetijskih strojev JOŽETU LONGARJU, dokler ni sodnijsko rešeno.
IVAN ŽLOGAR, Bušinja vas 4, Suhor, opozarjam STEPANOVE, Bušinja vas 8, in prepovedujem delanje kakršnekoli škode po mojem vrtu ob hiši. V nasprotnem primeru jih bo sodno preganjal.
LEOPOLDU RAJKU iz Gabrja pod Gorjanci želijo za 50. rojstni dan veliko zdravja in zadovoljstva ter dober pogled žena Antonija, sin Ladislav in hčerka Helena.
Dragemu možu in očetu VINKU VIRANTU iz Krškega želijo za dvojno praznovanje še veliko sreče in zdravja, enako tudi sinu Vinku ter staremu očetu VINKU VIRANTU za god, žena Marija, sin Slavko s svojo izvoljenko Ireno in Branko.
Mami MARIJI NOVAK iz Uršnih sel vse najlepše za 75. rojstni dan vsi njeni.
Dragemu možu, očetu, staremu očetu in dedku VINKU VIRANTU iz Polja pri Krmelju želimo vse najboljše za njegov god, veliko zdravja m zadovoljstva. Žena Marija, sinova Jože in Vinko z družinama, vnuki ter pravnuki.
OGLAS V DOLENJSKEM LISTU —
ZANESLJIV
EKONOMSKI
USPEH
24-006
KUPIM školjko za vvartburg. Jože Tomažin, Raka 84.
KUPIM prašiča, okoli 150 kg težkega. Tel. 25-115.
KUPIM avto kadet od leta 1977 do 1980. Jože Virč, Čateška ulica 20, Čatež pri Brežicah.
KUPIM manjšo opuščeno hišo, lahko tudi v bolj odročnem kraju. Zdenka Novak, Čelovška 159, Ljubljana.
KUPIM manjše kmečko gospodarstvo s hišo, hlevom in ohišnico — od 20 arov naprej — v okolici Brežic, Dobove ali Čateža. Ponudbe na naslov A. jčreiziger, Zagreb, Dežmano-va 1.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
MARIJA
TRATAR
sTrstenika 22
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in spremstvo na zadnji poti, sodelavcem IMV—TOZD Mirna, Slovenijales DSSS Ljubljana in HP Kolinska — TOZD Mirna. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljeni obred, gospodu dekanu za poslovilne besede, šentruperškim pevcem za lepo zapete žalostinke in tov. Strmoletu za poslovilni govor.
Žalujoči: vsi njeni
PRODAM glasbeni center Grun-ding RPC 200. Javite se na tel. 44-697 od 18. ure dalje. Cena po dogovoru.
PRODAM črno-beli televizor Gorenje.Pust, Daljni v,{h, Novo mesto.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA KOPORCA
s Ceste 1
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, pisno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravniškemu osebju bolnišnice Novo mesto, predstavniku društva upokojencev Velika Loka za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Velikega Gabra, OOS Novoles Straža, Elektru Koper in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Pepca, sinova Alojz in Jože, hčeri Olga in Marija z družinami ter ostalo sorodstvo
Bolečino težko izraziš z besedami, laltko jo grenko občutiš.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin in brat
STANE
MAVSAR
s Potovega vrha 41
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili do njegovega preranega groba. Posebno sc zahvaljujemo IMV Novo mesto — TOZD Tovarna prikolic. TOZD Tehnoservis in OOZK Novo mesto. Istočasno se zahvaljujemo GD, OOZSMS Potov vrh — Slatnik, govornikom za poslovilne besede, pevcem in godbi. Vsem se enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: oče Stanislav, mama Antonija, brata Drago in Jože ter ostalo sorodstvo
Če solza mrtve bi budila, ne bi tebe. dragi Janez, črna zemlja krila.
ZAHVALA
Komaj v 23. letu starosti nas je tragično zapustil naš ljubi sin, brat in stric
JANEZ
PILETIČ
iz Dol. Stare vasi 29
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, DO IMV—servisa TOZD TRANSPORT Novo mesto, Domu za učence Majde Šilc Novo mesto, mladincem in vaščanom iz Dol. Stare vasi, gasilcem in KD Šentjernej. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred, govornikoma za poslovilne besede in cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Še enkrat vsem najlepša hvala!
Žalujoči: mama, ata, brat Drago in sestra Marina z družinama ter Zvonka in ostalo sorodstvo
m
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta
JOŽETA ANDERLIČA
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in ostalim prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru, govorniku ZB za poslovilne besede in župniku za tolažilne besede ter opravljeni obred.
VSI NJEGOVI Šentrupert, Celovec, 23. januarja 1986
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila nadvse dobra mama, babica, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA HOČEVAR
s Krke 5
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkem trenutku, nam izrazih sožalje, darovali cvetje ter pokojnico spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Varnost, Pekarna in ŠCG za podarjeno cvetje ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame, babice
FRANČIŠKE DOLENŠEK
iz Znojil I, Studenec
se prisrčno zahvaljujemo za vsestransko pomoč sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih karkoli pomagali, ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Novšak za nesebično pomoč ter kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi Franc, .Jože in Alojz z družinami ter hčerke Frančiška, Pepca, Milka in Anica z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame
ANE OBŠTETAR
iz Mačkovca pri Dvoru
se prisrčno zahvaljujemo kirurškemu oddelku in oddelku za intenzivno nego bolnice Novo mesto za skrb in lajšanje bolečin. Prav tako se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in podjetju Gorjanci za podarjene vence, izrečeno sožalje in pomoč. Lepa hvala tudi župniku za opravljeni obred.
VSI NJENI
S-
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila naša drama mama
MAGDA LES
roj. ZUPANC
iz Novega mesta
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom; sosedom in znancem, ki so darovali vence in cvetje ter spremili pokojno na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
24. januarja bo minilo leto, polno bolečin, žalosti in praznine v naših srcih, odkar smo tragično izgubili našega ljubega
DARKA POTOČARJA
Tako rad je prihajal domov. Tokrat mu je smrt prekrižala pot. Ostali smo sami.
Vsi njegovi Laze, Novo mesto, Ljubljana
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta in dedka
ŠTEFANA SIMONČIČA
z Blance 5
se zahvaljujemo sosedom, gasilcem, pevcem ter Dragu Mirtu za izrečene poslovilne besede in vsem, ki so pokojnemu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodu duhovniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
Mavrice so mile se zgubile, zvezde so svetile in ugasnile, sonce se prijazno je razgrelo, a še njega mi je z neba vzeto.
(Radičevič)
V SPOMIN
MARTIN MIKOLIČ
iz Vel. Brusnic 41
17. januarja je minilo žalostno leto, odkar si nas zapustil, v naših srcih pa boš večno živel.
Žena Milka, sinova Martin in Silvo, hčerki Darja in Milena z družinama, brat m sestra
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zJ vedno zapustila
FRANČIŠKA HRAPOT
iz Stranske vasi 19 pri Novem mestu
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tete se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, vence in izraze sožalja. Hvala dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku, gasilcem in govornici za besede, izrečene pred odprtim grobom, ter sodelavcem IMV Novo mesto.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame
MARIJE VOVKO
Brezje 2 pri Brusnicah
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v njenih zadnjih urah in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna hvala Domu starejših občanov Novo mesto, Pivovarni Union—DC Novo mesto ter ZZB Brusnice.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in stric
FRANC GRČAR
Boštanj 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, za maše, nam izrekli sožalje ter spremili pokojnika na zadnji poti, prav tako se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
Srce je dalo vse. kar je imelo, nobene bilke zase ni hotelo.
V SPOMIN
Te dni mineva žalostno leto, odkar smo izgubili ljubljeno mamo in staro mamo
TONČKO KUNSTELJ
iz Mokronoga
ter sedem let, odkar nas je zapustila predraga sestra in teta
CVETKA KUNSTELJ
iz Mokronoga
Hvala vsem, ki se jih spominjate!
VSI NJUNI
ir IIIM
“ ŠSK* X X5X X** s i * X $"S V S s s * ss
LADO JAVO
Kadar Lado Javornik ni v kroji/ni ci ali v proizvodni dvorani Krojaškega podjetja v Trebnjem. je prav gotovo na poti za poslom ali materialom. Tip pisarniškega direktorja mu je povsem tuj. Pa drugače tudi biti ne more: v delovni organizaciji, kjer je zaposlen kakšnih trideset delavk, je treba poprijeli za vsako delo. No, plača za to je ena sama. A vse to Javornika niti ne moti. bolj kot osebni dohodek ga zanima uspešnost delovne organizacije. Uspeh poraja zadovoljstvo, to pa je več vredno kot še tak denar.
Tega ni rekel, a čutiti je iz njegovega pripovedovanja in vsakdanjega ravnanja. In če ne bi ravnal tako. nemara la ni ne bi dobil plakete občine Trebnje. To priznanje pa mu pomeni veliko več. ker je rojen Novo-meščan in se na delo v Trebnje vozi že celih 23 let. Pa še kakšnih 10 let namerava vztrajati pri tem poslu, ki je vse prej kot hvaležen.
»Ko sem pred dvajsetimi leti prihajat v Trebnje, se mi je zdelo, da bom ostal leto ali dve. Potem pa se je zasukalo tako. da sem kar ostal. Pa ni bilo lahko začeti v Trebnjem. Delavnico smo imeli v kakšnih 20 kvadratnih metrov veliki sobici, kjer se celo sedanja trgovina 'lepa s prostorsko stisko. Dela-
li smo obleke izključno po meri. Nikakor se nismo mogli izmotati iz težav. Tako majhni nismo mogli kar začeti graditi, izjalovili so se tudi poskusi s serijsko proizvodnjo konfekcije. Pa smo našli rešitev in le lotili izdelovanja uniform. Za miličnike, poštarje. godbenike, pevce itd. Z vsemi našimi odjemlacj smo vzpostavili tesne poslovne odnose. Z republiškim sekretariatom za notranje zadeve nam ni treba imeti niti pogodbe. In sploh nobenih posebnih dogovorov ni treba. Mi ločno vemo. kdaj neha četrti letnik šole v Tacnu. ko je treba narediti uniforme. In lega se moramo držati." pripoveduje Javornik.
Krojaške obrti se je izuči/ v Novem mestu, kjer je po odsluženi vojaščini služboval r vojaškem podjetju Obrtnik.
Pri lem se nasmeje, češ: »Ne morem se rešili uniform.« Kasneje seje šolal še v Mariboru. kjer je pridobil še veliko znanja. Prav te stare šole pogreša. Iz usmerjenega izobraževanja namreč v Krojaško podjetje ne dobe in ne dobe pravih krojačev. Medlem ko so se nekdaj vajenci pri mojstrih starega kova tako rekoč mimogrede naučili delati hlače, zdaj mnogi »usmerjenem ne znajo niti ravnega šiva potegniti. kakor je treba.
»Pri nas smo bili vedno varčni,« pravi Javornik in pri tein misli na podjetje. »Za nove proizvodne prostore, v kat ere smo se vselili pred sedmimi leti. smo večino denarja sami privarčevali. Tudi za opremo, ki jo sproti posodabljamo, imamo svoj denar. Sicer pa smo v težjem položaju. kakor so zasebni obrtniki. Če hočejo oni kupiti kos opreme, skočijo čez mejo. nas pa čaka za navaden šivalni stroj enaka birokratska procedura, kot če bi uvažali atomsko elektrarno. pravi Javornik, ki je znan tudi po tem. da nima dlake na jeziku.
J. SIMČIČ
S
*
*
*
*
N
*
S
*
*
N
H
*
*
*
*
*»
V
S
N
*
*
*
*
s
N *.
S
I
N
*
S
I * • S *
X«
I
*
*
N
*
s
s
*
*
S
*
*
%
Sl
r
TIŠINA, KAMERA TEČE — Za mesec dni so se sobe gradu Otočec spremenile v filmski studio. Na sliki: v ponedeljek dopoldne je tekel že osmi snemalni dan. (Foto: J. Pavlin)
Na Otočcu filmski studio
Na Otočcu snemajo koprodukcijski film »Akademija za princeske« — Film bo reklama za naš turizem
OTOČEC — Poslopje srednj eve-škega gradu Otočec je že od srede januarja pravi filmski studio. Hodniki so prepredeni s kulisami, kabli, reflektorji in drugo navlako, potrebno za snemanje najnovejšega filma jugoslovansko-ameriške koprodukcije z naslovom »Akademija za princeske«. To je že četrti film, ki sta ga skupaj posneli dve filmski hiši: Jadran film iz Zagreba in MGM iz Amerike. Producent filma je Fred Weintraub. režiser pa Bruce Block.
Filmsko zgodbo bodo večji del posneli na Otočcu, nekaj kadrov pa tudi v Dolenjskem muzeju, v Birčnt vasi. v Zagrebu. sedem dni pa bodo snemali tudi v Los Angelesu. Film bo posnet v mesecu dni in ga bodo že septembra vrteli v kinemtografih po svetu, pri nas pa šele prve mesece prihodnjega leta. če bomo kopijo seveda odkupili.
Film »Akademija za princeske« bo sodobna komedija, ki bo prikazovala življenje v današnji visoki družbi. V filmu bo nastopilo precej znanih in novih imen jugoslovanskega in ameriškega filmskega življenja. Novo odkritje je prav gotovo Ljubljančanka Barbara Rov-šek, ki ima v filmu eno glavnih vlog. Seveda bodo nekaj stranskih vlog zasedli tudi Novomeščani. Že sedaj je jasno, da bo film postal tudi dobra reklama za naš turizem, saj bo na
Telefon v Maline
SEMIČ — Semiško pustno društvo »Gusarji« sicer ni registrirano, a Semičanov to ne moti, da ne bi bili razigrani, hudomušni, aktualni in nasploh takšni, kot se za pustno društvo spodobi. Druš-tvd ima že častitljivo starost — pred približno 15 leti je z njim začel Ivan Avpič, kijedolgo krmaril gusarsko ladjo. Vendar je bilo dolga leta pustovanje skromno in le v nedeljo, šele zadnji dve leti pa si je pridobilo sloves največje pustne prireditve v Beli krajini. Kako tudi ne, saj traja kar štiri dni: od nedeljske »otvoritve« pred se-miškim hotelom do sredinega pustnega pogreba!
»Letos bomo pomagali ljudem na črti Semič—Vrtača—Osojnik-—Maline, da bodo vsaj za pusta dobili telefon, ki ga napeljujejo že nekaj let. Če bo kaj narobe, bo
Pri Gospodični spet veselo
Nov lastnik in nova oskrbnica Doma pri Gospodični na Gorjancih — Niti en dan ni bil brez gostov
NOVO MESTO — Dom pri	dolino, saj mora dva šoloobvezna
Gospodični na Gorjancih je menjal	otroka odpeljati na osnovno šolo v
nič koliko lastnikov in oskrbnikov.	Šmarjeto, sam pa se nato odpelje v
Velikokrat je bil zaprt in ljudje so se	Iskro, kjer je zaposlen. Prav zaradi
kar odvadili hoditi v ta prelepi kraj	stalnega stika z mestom, je dom
pod vznožjem Trdinovega vrha.	dobro založen s svežo hrano in pi-
Morda je sedaj, ko je dom prevzel v	jačo. Nekaj več težav je v tem
oskrbo Krkin tozd Gostinstvo in	zimskem času. čeprav se letos še ni
turizem, le prišla rešitev v prave roke. Njegova nova oskrbnica je postala Darinka Cvelbar, ki seje v dom preselila pred dobrim mesecem dni. Ž možem Marjanom in štirimi otroki so zapustili novo hišo v Smarjeti in se odločili za življenje v samoti gorjanskih bukev. Od takrat je v domu spet življenje.
»Najbolj sem vesela, kadar je veliko dela in polno ljudi. V vsem tem času mi še ni bilo dolgčas in niti trenutek nisem pomislila, da bi se vrnila v dolino,« je povedala vedno nasmejana Darinka. Nič ji ni žal. daje zaradi svojih otrok pustila mesto učiteljice v Dolenjskih Toplicah, saj je sedaj vsa srečna, da je ves dan z družino. Nekaj več skrbi ima njen mož. ki mora z avtom vsako jutro v
»m nww
HBi Darinka Cvelbar
zgodilo, da bi bila cesta neprevozna. »Največje težave nam sedaj povzroča telefon. Že ves čas čakamo, da nam ga bodo priključili na novo centralo. Upajmo, da se bo tudi to v najkrajšem času uredilo, saj bo potem še več gostov,« je povedala prijazna Darinka.	j	p
Zvone Vidmar
seveda kriv pust, ki bo za svoje napake celo kaznovan,« pravi o pripravah predsednik semiškega pustnega društva Zvone Vidmar, ki vseh skrivnosti, ki jih pripravljajo za ta veseli in nori praznik, noče razkriti. Tisti, ki so si prišli zadnja leta pod Smuk ogledat karneval, pa vedo, da ne bodo razočarani, saj znajo Semičani pripraviti kvaliteten program na visoki ravni, razumljiv odraslim in otrokom.
Najbolj živahno bo v gasilskem domu. kjer se bo odvijal program, ob večerih. Gusarji imajo namreč svojo godbo na pihala, ker-pa nastopa le ob svojem prazniku, ima skromen repertoar, zato priskoči na pomoč metliška mestna godba. Muzikanti na prihajajo iz vse Bele krajine. Lani jih je brezplačno zaigralo v enem večeru kar 35.
»Pri nas s pustovanjem živi in dela ves kraj, posebno še, ker je skoraj ves izkupiček namenjen za gradnjo gasilskega doma,« rad pohvali Vidmar. Uspeh zato ne more izostati. Le za primer: samo na pogrebu pusta se je lani zbralo v Semiču 2.B00 ljudi.
B. M.
Vnuk pretepel staro mamo
Po glavi jo je z železnim drogom, ker je po mestu govorila, da je baraba — Je hotel dokazati, da ni res?
KOČEVJE — Mladoletnik iz Kočevja je 18. januarja ob 19.40 z železnim drogom nekajkrat udaril po glavi svojo 64-letno staro mamo M. M., s čimer je — kot bi lahko sklepali iz njegove izjave — hotel dokazati, da ni baraba.
Kot je povedal miličnikom, je bil tisto popoldne najprej v kinu, med sprehodom po mestu pa je zasližal zvonjenje cerkvenih zvonov. Takrat se 'je spomnil, da bo šla stara mama v cerkev. Z njo pa se ' nista preveč razumela, ker »je govorila po Kočevju. da sem baraba.«
Doma je vzel železen drog, si ga zataknil za pas in odšel v stanovanje stare mame na Ljubljanski 14. V stanovanje je prišel tako. da je vlomil vrata, vendar jih je nato popravit, da poškodbe ni bilb takoj opaziti. V predprostoru je nato čakal, da se vrne stara mama i/ cerkve.
Prišla je po kakih 10 minutah vnukovega čakanja, odklenila je vrata in stopila v predprostor. Ko je hotela odpreti še vrata v stanovanje, jo je vnuk nekajkrat udaril po glavi z železnim drogom. Poškodovano staro mamo je nato zapustil in odšel. Mili-
čniki pa so ga kmalu po dejanju prijeli, ker jih je o vsem obvestil neki občan.
J. P.
•••kozerija*
i
i
samem začetku filma tudi zahvala Otočcu in vsem Dolenjcem, ki so pripomogli k snemanju.
»Producent Fred iz Los Angelesa je veliki prijatelj Jugoslavije in prav s takšnim sodelovanjem skuša mnogim nejevernim Američanom pokazati. da je J ugoslavija drugačna,« je povedal direktor filma Boris Gregorič.
J. PAVLIN
Hladnokrvno ustrelila spečega moža
23-letna Polona Remih in njen prijatelj Anton Alegro osumljena ub-oja Antona Remiha
ČRETEŽ PRI KRŠKEM — V soboto, 18. januarja, ob 11.20 so bili krški miličniki obveščeni, da seje na svojem domu na Čretežu pri Krškem ustrelil 35-letni Anton Remih. Tako vsaj je zatrdila pokojnikova tašča Jožefa Bizjak, kije o dogodku obvestila miličnike. Preiskava, ki so je zatem opravili uslužbenci krške UNZ in miličniki, pa je pripeljala do povsem nasprotnih, celo shrljivih ugotovitev.
Ogled kraja, kjer so našli truplo, in zbiranje obvestil sta kmalu po pričetku preiskave navrgla sum. da je šlo za umor. Še istega dne je bil sum potrjen, umora pa osumljena Remihova žena, 23-letna Poldfia, pomoči pri umoru pa družinski in še posebej Polonin dobri prijatelj 35-letni Anton Alegro iz Gunt pri Krškem. Kot seje pokazalo, je med zakoncema Remih večkrat prihajalo do prepirov, Anton je svojo ženo tudi pretepal. Na-
zadnje je do enega takih pre-
nirnv nri«lr» \f\ iartuorio	if»
pirov prišlo 16. januarja, ko je Remih pretepal ženo in taščo. Takrat se je Polona odločila, da bo moža ubila, svojo odločitev pa je zaupala Antonu Alegru.
Do usodnih dogodkov je prišlo 17. januarja. Okoli 21. ure je močno vinjenega Remiha do doma pripeljal prav Anton Alegro, ki je z njim tega večera skupaj popival po Krškem. Remih je odšel v sobo in zaspal, okoli 23.30 pa je do njegove posteje stopila žena Polona. V roki je imela pištolo za ubijanje živali in z njo hladnokrvno ustrelila moža v glavo. Remih je bil takoj mrtev.
Ob tem pa je potrebno dodati še nekaj. Pred ubojem je bila Remihova na domu pri Alegru. Ta ji je tudi izročil pištolo in jo naučil rokovanja z njo. Prav tako jo je on ob 23.30 pripeljal do doma, jo počakal blizu hiše in nato po'dejanju ponovno odpeljal v svoje stanovanje. Očitno je šlo torej za pripravljen in načrtovan umor. pri vsem tem pa Alegro ni imel prav majhne vloge. Prav zato je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča odredil pripor za oba, Polono Remih in Antona Alegra.
-Na domu Remihovih pa sta ostala dva mladoletna otroka...
B. BUDJA
Kmečke neveste »po kapljicah«
Kar dve stotniji fantov na 5. srečanju, deklet na začetku niti deset, od teh pa sta _______dve	takoj	ušli	— Prihitela je celo ekipa beograjske TV
SEVNICA — Hotel Ajdovec je moral v soboto za tokratno 5. srečanje kmečkih fantov in deklet odpreti še kegljišče, toliko je prišlo fantov.
Zgolj pozivanja na vrnitev k naravi tem vrlim fantom, kjer se nekateri že bližajo Abrahamu, ne bo prineslo življenjskih družic. Neutrudni organizator Jože Peternelj iz Izgorij na Gorenjskem sicer nima pregleda, koliko se jih je s teh srečanj tudi poročilo, vendar zatrjuje, da mladega para, ki se je bil ogledal že na cesti prvega srečanja, potlej ni bilo več zraven. »Če fantu takrat ne bi uspelo skočiti v zakonski jarem, bi bil prišel na ostala srečanja,« meni Peternelj.
Sicer pa je v Sevnici pričakoval kmeta Mita Trefalta, ki pa je žal že poročen in torej ne potrjuje pravila, po katerem po Peterneljevih podatkih več tisoč slovenskih kmečkih fantov ne more in ne more dobiti
FILMI MED POČITNICAMI
NOVO MESTO — Ta teden bodo naši osnovnošolci še drgnili šolske klopi, s ponedeljkom pa se že začno težko pričakovane zimske počitnice. Ker s snegom siabo kaže, bo zanimanje za zabavo druge vrste kot smučanje in sankanje precejšnje. V novomeškem Domu kulture ponujajo pester spored počitniških filmskih matinej. Od 27, januarja do 9. februarja bo vsak dopoldan ob 11. uri filmska predstava, vstopnice pa bodo stale 80 din.
Na sporedu bodo naslednji filmi: hongkonška komedija Varnost zagotovljena, znanstvenofantastični film Imperij vrača udarec, komedija Stan in Olio z risankami, akcijski film Plavi grom, glasbena komedija Annie, pustolovski film Noro poslanstvo, film o katastrofi Poslednja Pozejdonova pustolovščina, kriminalka Maščevanje Pink panterja, komedije Superpolicaj. Pazi, da ne bo zmede, Par-nepar, Gadje Maturirajo, Francoske razglednice in Čas prve ljubezni.
neveste na domačijo. Enako so pritrjevali kolegi iz beograjske televizije, ki so se potrudili v Sevnico. V jugoslovanski žitnici Vojvodini tudi ne manjka gospodarjev, ki ne more dobiti gospodinj.
Sevničani so torej pripravili vse, razen deklet, fantje pa so prišli tudj z mercedesi in beemveji z Jesenic in iz Pomurja. Postaven mladec iz bizeljskih goric — imena, razumljivo, ne izdamo — je potarnal, da je vina lanske letine le za kapljice, deklet pa očitno ni niti za toliko. Jože Peternelj bo tudi na naslednja sreča-
ODPRTO PRVENSTVO NOVEGA MESTA
NOVO MESTO — ŠK Novo mesto razpisuje odprto člansko občinsko prvenstvo, ki se bo pričelo M. februarja ob 16.30 z žrebanjem, pol ure kasneje pa bodo n a sporedu že dvoboji 1. kola. Igrali bodo 11 kol po švicarskem sistemu, igralni dnevi pa bodo v torek in četrtek med 17. in 21. uro ter v ponedeljek, ko bodo igrali prekinjene partije. Prav tako bo ŠK organiziral kategorniške turnirje, prijave za vse naštete turnirje pa sprejemajo v pisarni ŠK Novo mesto vsak ponedeljek, torek in četrtek (tov. Avsec in Pucelj).
nja pritegnil znanega dolenjskega harmonikarja Mrgoletovega Ržen-čka. ki je svojska spodbuda in uteha, godel je že domala na 700 , ohcetih!
Bojda so se sevniški gostinc. prirediteljem srečanja toliko prikupili s siceršnjo gostoljubnostjo, da nameravajo le-ti srečanje ponoviti, če jim bo uspelo pritegniti k sodelovanju humorista Toneta Fornezzija — Tofa. Morda bodo dekleta potem le prišla.
A. Ž.
KRATKO IN JEDRNATO
ŠOK — Špekulacija Okoli Kreditov.
DOLAR — Devize Omogočajo Leni Administraciji Rešitev. CENIK — Celo Elito Nosijo Industrijski Krediti.
RAZUM — Ravnodušnost Administracije Za Uvožene Metode.
ZIS — Zapleteno Izigravanje Standarda.
MARJAN BRADAČ Celje
Bil sem v Kanadi, Mesec in pol. Nekateri tamkajšnji Slovenci pa niso bili v starem kraju že dvajset, trideset let. Nič čudnega ni torej, če je nekajkrat tekel pogovor takole:
— Vidiš, to pa je telefon. Imate v Jugoslaviji telefone?
— Seveda jih imamo. Vsaka pisarna, skoraj \sak dom.
— Barvni televizor. Si ga že videl?
— Doma imam dva. Res ni toliko, programov kot pri vtis, ti vseeno.
— Kopalna kad z masažo.
Kaj takega pa nimate v Jugoslaviji, kajne?
— Novoles jih dela. Zadnjič so mi jih razkazovali \ Metliki. Morda si jo kdaj privoščim.
— Se vedno vozite s kravami?
— Imamo avtomobile. Takih vpreg skoraj da več ni videti.
— Avtomobile imate? S prestavami. kajne?
— Da. s prestavami. To je primerno za naše ceste. Avtomatski bi se kvarili.
— Poglej, to pa je računalnik. Ste že slišali za računalnike?
— Otroci jih spoznavajo v
DRUGI KRAJI, ISTI PROBLEMI — Kmečki fantje ne morejo in ne morejo dobiti nevest na svoje domačije. Enako je v Vojvodini, kakojestem pri nas, je v Sevnici povprašala ekipa beograjske televizije. (Foto: A. Železnik)
- SONCE?
osnovni šoli. Zame je to preveč zamotano, štirideset sem jih dopolnil. Računalniki so bodočnost.
— V> Jugoslaviji poznate računalnike?
— Poznamo, poznamo, brez skrbi.	\
— Kaj pa semaforje? Tudi?
— Vi ste pa za štose. Razume sc, da jih poznamo.
— Greva na pizzo? Poznate v Jugoslaviji pizze?
— Vsako večje mesto ima svojo pizzerijo. Meni pizze niso všeč. Pa nič zato. greva.
— Če nočeš pizze, pa sicak.
— Tudi steaka nimam rad. Ne prenesem krvi.
— Se dobi pri vas steak? Jeste meso? Se ga dobi? Je drago?
— Približno tako kot pri vas. Na poti do restavracije sem se
zazri v — sonce.
— Kaj pa je tole?
— Ne vem. kaj misliš.
— Tole:	rumeno, svetleče, toplo.
— A tole? res: imate v sonce?
TONI GASPER1C
To je sonce. Saj Jugoslaviji tudi