VoSKnliu rtntnnn • gcnanm mh Cena Din 1*- jimjmshl dmn SlCD. 145 V Hubi|anlf 27. |uni|a 1936 Edini uspeh ženevskih debat in razglabljanj Abesinija bo izključena iz ZN Ženeva, 27. junija, o. Včerajšnje zasedanje Sveta Zveze narodov je imelo predvsem pripravljalni značaj. Že na tem zasedanju se je videlo, da niti včeraj, niti na izredni skupščini ZN prihodnji torek ne bo prišlo do odločilnih sklepov, marveč, da se bo vsa evropska komedija zavlekla do jeseni. Sejam je prisostvoval tudi abesinski delegat pri ZN ras Našibu. Kljub temu, da je prišel v Ženevo abesinski cesar osebno, vendar ne bo njegovo bivanje rešilo položaja. Neguš je odstopil od sklepa, da bi osebno zastopal Abesinijo. Pri včerajšnji seji se je jasno videlo stremljenje vseh članic ZN, da je Italiji na vsak način omogočiti sodelovanje pri ZN in pri reševanju evropske politike. Ker pa Italija veže svoje nadaljnje sodelovanje na ukinitev sankcij in na zado- ščenje zaradi tega, ker je bila proglašena kot za napadalca v abesinski vojni, je že skoraj končno-veljavno, da bodo sankcije v prihodnjih dneh ukinjene. V tem smislu je pisana tudi nota, katero je poslal novi italijanski zunanji minister grof Ciano predsedniku Sveta ZN, angleškemu zunanjemu ministru Edenu, kjer je Italija navedla za svojo odsotnost že svoje razloge. Za izredni zbor ZN, ki se bo začel ▼ torek, pa pripravlja Italija spomenico, katero bo poslala vsem članicam in tajništvu ZN. V spomenici bo natančno obrazloženo italijansko stališče glede Abesinije, ki že zdavnaj ni več članica ZN, ker ni izpolnjevala obveznosti, ki jih to članstvo nalaga. Italija smatra abesinsko vprašanje za izrazito ko-lonijalno vprašanje, kjer ZN nima dosti govoriti. Sodba: Hribar na dosmrtno, Pirc na 6 letno robijo Ljubljana, 27. junija. Posvetovanje senata se je zavleklo od 1 do 2.30 ponoči. V porotni dvorani je vladalo vrvenje. Mnogi so prisodili Hribarju »kolo«, to je dosmrtno robijo, kajti taki dosmrtniki dobe v kaznilnicah na vrata znak »kolo«, to je, da njim se leta vrte brez neznanega konca. Pircu so prisodili do 5 let robije. Senatni predsednik g. Ivan Kralj se je ob 2.30 pojavil v dvorani. Nastala je grobna tišina. Obtoženci so se dvignili. Ko so culi določeno jim kazen, so se zdrznili. Hribar je klesnil za nekaj minut, nato pa se je vzravnal in stal kot trda skala. Pirc je malo-dušno poslušal svoja leta. Obe obtoženki sta bili tudi presenečeni. Bili eo obsojeni: France Hribar kot glavni krivec zaradi zločinstva umora in prestopka tatvine na dosmrtno robijo in v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. iiin in ” Ivan Pirc zaradi zločinstva udeležbe pri umoru in prestopka pokradenega blaga na 6 let in 1 mesec robije ter v 120 Din denarne kazni odnosno v nadaljna 2 dneva zapora ter v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 13. junija naprej. Angela Gabrškova in Jožefa Hribarjeva zaradi prestopka navadne tatvine v 2 meseca strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. V kazen se njima všteje preiskovalni zapor od 13. junija do 31. oktobra, tako da je kazen pre-stana. Ivan Pirc je prijavil priziv zaradi previsoke kazni, državni tožilec pri njem pa priziv zaradi prenizke kazni. France Hribar revizijo in priziv. Razprava je bila ob 3 zjutraj končana. Po končani razpravi sta se Hribar in njegova plakajoča žena poljubila v dvorani. Pirc se je poslovil od svoje žene. Neguš - edina zanimivost na zasedanju ZN Ženeva, 27. junija. AA. (DNB). S pariškim br-zim vlakom se je pripeljal danes dopoldne v Ženevo abesinski cesar. V njegovem spremstvu so ras Kasa in več drugih abesinskih osebnosti. Z istim vlakom sta se pripeljala tudi britanski zun. minister Eden in francoski zunanji minister Delbos. Ras Našibu in člani abesinske delegacije, ki so že včeraj prispeli semkaj, so sprejeli neguša na postaji. Tamkaj se je zbrala tudi velika množica ljudi ki je neguša pozdravljala z vzkliki. Cesar Haile Salasi se je nastanil s svojim spremstvom v hotelu Carltonu; tamkaj si je vzela sobe tudi britanska delegacija. Danes dopoldne je bil neguš, komaj je prišel, že žrtev mistifikacije. Ideja za mistifikacijo irvira od krajevnega politično-književnega društva. Neka oseba, preoblečena v neguša je položila cvetje na znameniti reformacijski zid. V ta namen so najeli avtomobil, podoben tistemu, s katerim se je neguš pripeljal v svoj hotel. Avtomobil z negušem in dvema Ženevčanoma, preoblečenima v Abesinca, je zavozil v krog, kjer se nahaja zid reformacije. Spremljala ga je velika množica radovednežev, ki je s simpatijami pozdravljala abesinskega cesarja. Policija je vzdrževala red in je abesinskega vladarja pozdravljala z globokim spoštovanjem. Lažni neguš se je globoko poklonil pred velikanskima kipoma Kalvina in Teodorja Bfeza, enega izmed voditeljev protestantizma na Francoskem. Položil je venec, nato je pa odšel prav tako dostojanstveno, kakor je bil prišel. Ženeva, 27. junija. AA. Davi ob 8.40 je semkaj prispel vlak s tujimi diplomati prihajajočimi iz Pariza. Na železniški postaji se je zbralo mnogo radovednežev, zlasti zaradi prihoda cesarja Haila Se-lasija. Cesarja je na železniški postaji sprejel ras Našibu. Iz mnogoštevilnega občinstva se je čulo precej vzklikov: »Živel neguš! Živela Abesinija!« Cesar se na te pozdravne vzklike ni odzval, temveč je takoj stopil v taksi, ki ga je odpeljal v neki hotel blizu Zveze narodov. Policija je bila izdala dokaj obsežne varnostne ukrepe, ker se je bala demonstracij. Letalska pogodba Nemžija-ltallja Berlin, 27. junija, o. Za bivanja italijanskega državnega podtajnika za letalstvo generala Valleja, v čigar spremstvu se nahaja tudi šef italijanskega civilnega letalstva, so se vršili razgovori, ki so se včeraj končali v Berlinu s sporazumom o razširjenju letalske službe med Nemčijo in Italijo. Podpisana je bila pogodba med Italijo in Nemčijo, ki bo veljala 10 let. Pogodba se nanaša na sodelovanje civilnega letalstva med obema državama in vsebuje določila o pogojih, pod katerimi je letalom obeh držav dovoljeno leteti po njunem ozemlju. Ko se bo začela izvajati pogodba, se bo tudi znatno razširila letalska služba med obema državama. Vcrjotno je, da vsebuje pogodba tudi določila o vojnem letalstvu, o katerih pa seveda uradno po- ročilo molči. Po podpisu pogodbe je italijanski delegat general Valle s evojiin spremstvom obiskal veliko avijonsko tovarno Henschtl in tovarno za letalske motorje Daimler-Bens Popoldne sta dve posebni letali odpeljali italijansko delegacijo v Desav, kjer si je ogledala Junkersove naprave za izdelovanje letal in motorjev. Zvečer sta bila general Valle s spremstvom ter italijanski poslanik Attolico gosta nemškega letalskega ministra Goeringa^ Pri večerji je imel Goering nagovor, v katerem je izjavil nado, da bo obisk generala Valla dal jamstvo, da bo med italijanskimi in nemškimi letalci zmeraj vladalo bratsko in prisrčno razmerje, ki jim bo dajalo pobudo za nove podvige. Palestinska vstaja se širi čez Jordan London, 27. junija. V angleških političnih krogih spremljajo z velikimi sltnbmi razvoj dogodkov v Transjordaniji. Vse bolj in bolj se množe znamenja, ki kažejo, da se bo uporniško gibanje palestinskih Arabcev presadilo še v Transjordanijo, čeprav je bilo še do nedavnega razmerje med palestinskimi in transjordanskimi Arabci hladno, skoraj sovražno. Vse kaže, da bo skupno sovraštvo do Judov podrlo vse prejšnje zapreike. V britanskih krogih prevladuje mnenje, da gre agitacijo med Arabci pripisovati po eni strani Italiji, ki bi rada Veliko Britanijo napravila kar nalpopustlji-vejšo v sedanjih mednarodnih sporih, ki jih ima z Angleži, po drugi strani pa Nemčiji, ki jo vodijo v prvi vrsti protižidovski momenti. Sicer Nemčija ne deluje toliko z neposredno propagando, priznavajo v britanskih krogih, zato pa toliko bolj s •vojiim zgledom glede ravnanja nasproti Judom. Arabski uporniki so povzročili, da je vlak proti Haifi iztiril. Strojevodja in en vojak sprevodnik sta bila ubita, več železničarjev in vojakov je hudo ranjenih, Po katastrofi se je razvil boj med vojaki, ki so spremljali vlak, in Arabci, skritimi r zasedi. Kmalu pa so angleški vojaki dobili okrepitve in pognali upornike v beg. Kakih 60 šejkov raznih arabskih plemen na Trans jordanskem je izročilo vrhovnemu angleškemu komisarju siru Arthuru Vauchopu spomenico, v ikpteri zahtevalo med drugim, nai angleške obla- sti v roku 10 dni sprejmejo arabske zahteve, ker se bodo v nasprotnem primeru Arabci v Čezjorda-niji pridružili gibanju svojih bratov v Palestini. Napadi in ropi s strani Arabcev se nadaljujejo ne glede na delo delegacije, ki se pravkar nahaja v Londonu. Krajevni odbori Arabcev izražajo neprestano svoje nezadovoljstvo in pošiljajo številne proteste proti vsem ukrepom mandatne vlade, zlasti proti proglasitvi obsednega 6tanja. Vrhovni izvršilni odbor zaseda že tri dni. Pravijo, da bo odbor 6prejel zelo važne sklepe in da bo te sklepe objavil nocoj. Junak iz 400 letalskih bojev Pariz, 27. junija. AA. Letalski minister Pierre Cot je dal v vojaški dekret o napredovanju v letalstvu, ki izide za državni praznik 14. julija, rezervnega letalskega majorja Renčja Foncka, ki bo izredno napredoval v rezervnega letalskega podpolkovnika. Letalski minister utemeljuje ta sklep s tem, da je Fonck eden izmed redkih še živih junakov francoskega letalstva iz dobe svetovne vojne. Fonck je v svetovni vojni prestal več ko 400 letalskih bojev in v njih strmoglavil 75 sovražnih letal. Tudi v civilu služi Fonck z vsem svojim znanjem francoskemu letalstvu, zato ima, pravi dekret, vsekakor pravico, da dobi to povišanje. čeprav ni še na vrsti. V zvezi s tem italijanskim stališčem se zdi, da prihajata glede Abesinije do istega zaključka tudi Anglija in Francija, kljub temu da ima Francija socialistično vlado. ‘Senzacijo je v Ženevi sinoči povzročilo poročilo Reuterjeve agencije, ki pravi, da vlada v londonskih krogih odločno prepričanje, da sta se Francija in Anglija že sporazumeli o te«t, da se Abesinija izključi iz ZN in to iz razloga, ker ni več nobene abesinske zakonite vlade in te države na zunaj nihče več ne predstavlja. Ker ima ta agencija zmeraj najzanesljiveje informacije, zato ni razloga, da bi kdo dvomil v verjetnost tega poročila. S tem dejstvom bo abesinska zadeva dob^a pač tisti konec, ki ga je zaradi sistema evropske imperialistične politike ZN morala dobiti. Angleži nezadovoljni z Nemci London, 27. junija. AA. (Havas.) V angleških političnih krogih vlada čedalje večje nezadovoljstvo zaradi neprestanega odlaganja nemškega odgovora na angleško vprašalno polo, izročeno v Berlinu že pred 7 tedni. Ti krogi poudarjajo, da I se abesinsko vprašanje nahaja zdaj vsaj v glavnem na potu do ureditve in da je nemški problem s tem spel stopil na čelo težkih vprašanj sodobne mednarodne politike. Dan za dnem, izjavljajo v londonskih političnih krogih, prihajajo novi dokazi o obsegu nemškega oboroževanja, ki je lani zahtevalo 240 milijonov angleških funtov (60 milijard dinarjev). Neguševa Izjava Vremenu Belgrad, 27. junija, m. Današnje »Vreme« objavlja posebno izjavo, ki jo je ženevskemu dopisniku tega lista dal Haile Selasi po svojem prihodu v Ženevo. Dopisnik med drugim sporoča, da je abesinski cesar čisto pobit, da je njegovo lice zbito in utrujeno. V razgovoru, ki ga je dopisnik imel z jiegušem, se je abesinski cesar posluževal francoščine, vendar pa z veliko težavo. Izpovedal je, svojo popolno nado v bodočnost ter je pri tem citiral evangelij: »Evangelij pravi, da oni, ki hodi pa pravi poti lahko živi v prepričanju, da bo tu in tam dosegel pravico.« Kralj kraljev je nato še dodal, da njegova vlada in njegov narod ne bosta klonila pred grobo silo. ZN, da ne more dovoliti, da bi sila bila nad pravico, ker bi to iz temelja porušilo mir. Končno je neguš dodal, da je njegova vlada, ki se sedaj nahaja na zapadu Abesinije, edina zakonita abesinska vlada ter je ugotovil, da je Italija okupirala samo en del abesinskega ozemlja. Schmeling doma Frankfurt, 27. junija. Maksu Schmelingu, ki se je vrnil iz Amerike z zrakoplovom ^Hindenburg«, je ogromna množica priredila navdušene manifestacije. Schmeling se je peljal v mesto z avtomobilom in se ustavil pred starodavnim »Rdmerjem«. Po ulicah so ga sprejeli triumfalno. Fašizml skupaj Rim, 27. junija, m. Pristojni politični krogi potrjujejo vest, da bo na september^kem kongresu nemške narodne socialistične stranke v Niirnbergu sodelovalo tudi zastopstvo fišistične stranke. Na iniciativo vodstva nemške narodne stranke ter italijanske fašistične stranke, pa bo na berlinski olimpijadi prisostvovalo 500 italijanskih dijakov. Naš delegat pri Edenu 2eneva, 27. junija. Z drugimi glavnimi delegati, se je dopoldne pripeljal v Ženevo prvi jugoslovanski delegat pri ZN dr. Božidar Purič. Na železniški postaji ga je sprejel stalni delegat Jugoslavije pr ZN dr. Ivan Subotič z osebjem delegacije in osebjem jugoslovanskega generalnega konzulata v Ženevi, katerega je kmalu po prihodu sprejel angleški zunanji minister Eden. Razgpvar-jala sta se o položaju Dardanel in o stališču Jugoslavije o sredozemskem vprašanju. Sprejel je tudi italijanskega in portugalskega delegata. Drobne Budimpešta, 26. junija. AA. Madžarski dopisni urad poroča: Izšel je dekret kraljevega namestnika o od god it vi obeh zbornic parlamenta do 12. oktobra 1.1. Tokio, 26. junija. AA. (»Domej«), Zaradi napada kitajskih carinskih čolnov na japonske ladje, so iz Port-Arturja poslali v Tientsin še enega japonskega rušilca. Berlin, 26. junija. AA. Davi je prispela v Berlin japonska plavalna ekipa, ki bo sodelovala na olimpijadi. Budimpešta, 26. junija. AA. (Korbiro). Kraljevi namestnik, admiral Horthy, je včeraj obiskal predsednika vlade GdmbSsa, ki se zdravi na svojem posestvu Nagyttenyju. Obisk je trajal poldrugo uro. Pariz, 26. junija. AA. (DNB). Na današnji dopoldanski seji poslanske zbornice je notranji minister Salengro odgovoril na interpelacijo o stavki v marsejskem pristanišču. Berlin, 26. junija. AA. Listi poročajo, da bo okoli 300 zastopnikov tujih listov iz 60 držav prisostvovalo berlinski olimpijadi. Bukarešta, 27. junija, m. Romunska vlada je dobila uradno obvestilo, da želi albanski kralj Ahmed Zogu del svojega letnega odmora prebiti v Romuniji in sicer v kopališču Moneasa, v bližini Anada. Albanski kralj bo prispel v Romunija 15. ju-lija ter bo ostal tam okrog tri tedne. isto i. Proslava Vidovega dne Ljubljana, 27. junija. ' Ker je po katoliški cerkveni liturgiji ob nedeljah prejiovedano brati zadušnice in ker je proslava Vidovega dne letos padla na nedeljo, so oblasti v sporazumu s cerkvenimi oblastmi odredile, da se praznuje Vidov dan jx) katoliških cerkvah letos že v soboto. Danes ob 10 se je vršila v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja maša zadušnica za vidovdanske junake. Cerkvenim obredom, ki jih je opravil škof dr. Rožman ob asistenci kanonikov dr. Klinarja, Volča, Žerjava in Opeke, so prisostvovali zastopniki vseh vojaških in civilnih oblastev z banom dr. Natlačenom ter divizijonarjem generalom Nedeljkovičem na čelu. Dalje so bili prisotni poleg predstavnikov naših kulturnih in narodnostnih organizacij tudi v Ljubljani nastanjeni konzuli ter mnogo občinstva. Za časa službe božje so bile med 10. in 11. nro zaprte vse trgovine, hiše pa so deloma tudi že danes okrašene z državnimi zastavami. V pravoslavni kapeli kasarne Vojvoda Mirtiča bo slovesna zadušnica jutri ob 10 dop. Ob istem času bo siovesna služba božja tudi t evangeljski cerkvi. Kranjska na Slomškovih dneh Ljubljana, 28. junija. Danes je tudi že Ljubljana piokazala, da bo jutri v Mariboru zbran na Slomškovih dneh ves slovenski narod. Prišli bodo zastopniki vseh krajev, da skupno manifestirajo za beatifikacijo prvega slovenskega škofa. Na ljubljanskem kolodvoru že od ranega jutra opažamo narodne noše in ljudi, o katerih ve vsak na prvi |X>gled, da so namenjeni v Maribor. Kljub slabemu vremenu, je prispelo zlasti iz Gorenjske veliko število ljudi iz vasi in trgov, ki so deloma v narodnih nošah, deloma pa v navadnih oblekah nadaljevali pot v Maribor. Z belgrajskim brzovlakom, je prispel, kakor porodfe-mo na drugem mestu, tudi načelnik prosvetnega ministrstva Maričič, ki bo ostal danes še v Lfiib-ljani, jutri zjutraj pa se bo odfjeljal obenem z referentom za osnovno šolstvo g. Erjavcem ter referentom na banski upravi, g. Štrukljom, v Maribor. G. Maličič bo zastopal v Mariboru na svečanostih prosvetnega ministra. Jutri odpotuje v Maribor tudi ban dravske banovine dr. Marko Natlaien.fi 'Ker bo, kakor kaže, odpotovalo iz Ljubljane in sploh iz Kranjske veliko število ljudi, bo .na J? način kljub slabemu vremenu, tudi Kranjska sodelovala na Slomškovih praznikih takoj kakor se spodobi. Pred ponovno stavko gradbenega delavstva Ljubljene, 27. junija. Niso se še posušili podpisi na listini sporazuma in že prihajajo nove vesli, da se podjetniki ne drže tega six>razuma, kar povzroča med delavstvom ponovno razburjenje. Vodstvo zveze stavbinskih delavcev je zasledovalo, v koliko se podjetniki drže podpisanih pogodb in je na svojem sestanku zaupnikov dne 26. junija ugotovilo sledeče: Podjetje Tomažič je odpustilo nekaj delavcev, ostale pa je plačevalo, četudi je podpisalo pogodbo o zvišanju mezd, še vedno po stari odmeri. To podjetje je prekršilo pogodbo kljub temu, da ne izvršuje nikakih javnih del, pri katerih delavstvo ni moglo doseči tolikega zvišanja svojih mezd, kakor pri zasebnih gradnjah. V pogodbi je bilo tudi dogovorjeno zagotovilo, da nobeno od podjetij ne bo odpuščalo delavcev, ki so bili v stavki vendar je baje podjetje Zupan Miroslav odpustilo večje število starejših delavcev, ki so sodelovali v stavki ter najelo mlajše moči. Dalje se dogajajo na stavbah primeri, d« nekateri uslužbenci podjetnikov napadajo delavski zaupnike in se bo eden tak primer, kakor čujemo, obravnaval še pred sodiščem. Tudi podjetje Dukič se po zatrdilih delavstva pri delavcih na Ljubljanici ne drži obvez, ki jih je podpisalo. Delavstvo, ki opravijo težja dela v strugi in bi moralo biti po pogodb« nekoliko viši« plačano dobiva na uro le 3.25 Din in ne 3.50 Dinj kakor določa to pogodba, na kateri se bere tudi podpis tvrdke Ing. Dukič. 2e pet dni sem stavka 750 delavcev na gradnji proge St. Janž-Sevnica pri delih, ki jih izvršuje tvrdka Dukič. Delavstvo je stopilo v stavko zaradi mizernih mezd minerjev, za katere je znano, da imajo mnogo bolj bedne mezde, kakor pa povsod drugod. Vršijo se pogajanja in je upanje, da bo tvrdka Dukič uvidela upravičenost delavskih zahtev in jim tudi ugodila. Zaradi navedenih dejstev, .se je vsega delavstva jx»lotiIo veliko vznemirjenje m se je bati, da bodo morali delavci ponovno stopiti v stavko, da si zavarujejo pravične in človeku vredne mezde in zraven I>ravice, ki so jim jih podjetniki priznali v pogodbi, ki je bila pred kratkim sklenjena in podpisana. Delavstvo pa je trdno odločeno, da ne bo stopilo v stavko prej, preden ne bo poizkušalo doy seči sporazum s katerimkoli drugim sredstvom in s predhodnimi pogajanji. Nemška teniška reprezentanca Berlin, 25. junija. Nemška teniška zveza, ki je prvotno hotela poslati v Zagreb za finalno tekmo za Davisov pokal samo dvi igralca — Gottfrieda v. Cramma in Heinricha Henkela — se je sedaj odločila, da bo postavila za double dvojico Karli Lunda in Wernerja Menzela. Tako bo torej nemška reprezentanca, ki bo nastopila v Zagrebu 10. do 12. julija, postavljena iz štirih igralcev: Cramm, Henkel, Lund in Menzel. — Dalje pripravlja nem* ška teniška zveza poseben vlak navijačev, ki s« zanimajo za to tekmo. Atene, 26. junija. AA. Atenska agencija poroča: Kralj Jurij II. bo v kratkem obiskal Tejaliio l_in Peloponez. Hribar menjavata svoje izpovedi Razprava o umoru Penkove pred velikim senatom Ljubljana, 27. junija. Napetih, deloma dramatičnih prizorov polna razprava o umoru nekdanje Amerikanke Marijo Penkove, ki se je pred leti kot bogata vrnila v * domovino, se je zavlekla pozno v noč. Po dve uri trajajočem čitanju obtožnice je sledilo običajno zaslišanje obtožencev. Pirc sc je mirno zagovarjal Prvi je prišel na vrsto Ivan Pirc, ki ga je drugi obtoženec imenoval laskavo »Janče«, kar je običajno v domžalski okolici. Je srednje, krepke postave. Široke glave, črnih gostih las. V lepo, rjavo obleko oblečen. Ves čas razprave je bil mi-rpn, mestoma apatičen. Nikdar ni trenil živec na njegovem obrazu. Pirc je skoraj slovesno izjavil uvodoma svojega zagovora: ičutim se krivega le v tem, ko sem Hribarju pomagal nositi Penkovo do potoka in kamen vezati h kolu.« »Se ne čutite,« ga je prekinil nato senatni predsednik, »krivega, da ste stali na straži, ko je Hribar podrl Penkovo na tla in jo davil?« »Ne morem biti kriv, ker mu pri tem nisem prav nič pomagal,« je naglo posegel vmes Pirc, roke vedno držeč sklenjene na hrbtu. Pirc je nato lahkotno pojasnjeval svoje družinske in intimne prilike. Je oče 6 zakonskih in 2 nezakonskih otrok. Priznal je, da je gojil lju-bavno razmerje do Angele Gabrškove, sestre njegove, 8 let starejše žene Marije. Stanovala je že dalj časa pri Ukcovih, to je pri Penkovi, odnosno Hribarju v Podrečju. Pri klobučarju Zlerinu v Domžalah je bil zaposlen kot. pomočnik že 6 let. Dobro so se razumeli s Penkovo in Hribarjem. Predsednik: »Pravijo, da ste bili jezni na Penkovo.« Pirc: »Nekoliko. Govorila jo okrog, da so z menoj kar 3 ženske nosne.« (Obtoženka Angela Gaberšek se lahno nasmehne.) Pirc nadaljuje: »Se nismo kregali. Penkova je dajala celo za vino. Prinesla je gramofon. Smo ga navijali in plesali.« Predsednik: »Pravijo, da sta s Hribarjem hodila po drva v gozd?« Pirc: »Res. Samo po suhe veje in suha drva.« »Kako je prišlo do smrti' Penkove? Nobeden ni bil jezen na njo! Pa sta jo spravila v kraj!« »Moral sem Hribarju pomagati. Če mu ne bi, bi Angelo gotovo vrgel na cesto. Bal sem se gal« Ivan Pirc je nato pojasnjeval razvoj dogodkov usodnega dne 27. februarja lani, ko je Penkova brez sledu izginila. S Hribarjem sta šla okoli 5 zvečer po drva v gozd Štmiberk. Potoma mu je Hribar govoril: »JančeI Penkovo bom s sveta spravil. Mi boš pomagal?« Dalje je navajal: »Obljubil sem mu, ko je rekel, da bo Penkovo vrgel v vodo. Nagovarjal pa me ni, da naj jaz Penkovo umorim. Takrat je bila tema.« Opisal je, kako je Hribar Penkovo v gozdu podrl na tla in zadavil. Nato sta jo privezala na kol in odnesla k potoku. Tam sta še privezala k Penkovi težak kamen, ki ga je sam dobil v bližnjem kamnolomu. Predsednik: »Kje je Hribar dobil kol?« Pirc: »Ne vem. V rokah ga je imel.« »Malo je verjetno, da kola prej niste opazili.« Penkovo je Hribar sam porinil nato v tolmun. Na domu pa jo njemu Hribar pripomnil: ff$edaj ge fertik" Pirc je nadalje monotono odgovarjal na razna vprašanja o spremljajočih okolnostih in raznih podrobnostih. Od Hribarja je sprejel in skril nekaj zlatnine in 4 srečke vojne škode. Na vprašanje, kje da sta dobila žakljevino, v katero naj bi bila po obtožnici Penkova zavita, Pirc ni vedel pravega odgovora. Taktika branečega se Hribarja Sledil je teatralen zagovor drugega, kot glavnega storilca označenega obtoženca Franceta Hribarja. Bledega obraza je stal pred sodniki, opirajoč se z obema rokama na sodnijsko mizo. V letno, sivo obleko oblečen. Nazaj počesan, nizkega čela, toda srepega pogleda. Kot mizar je kazal svojo moč v rokah. Drugače je mnogo inteligentnejši od Pirca, ki pa je zvitelši in se zna dosledno obvladati. Po zunanjosti je šibkejši od Pirca. Vsakdo bi prej pripisoval grozni umor prvemu obtožencu. Usodno je bilo zanj, da je po prvotnih, trdovratnih tajttvah mahoma pred senatom spreminjal svoj zagovor in navajal nelogične trditve. Skušal se je sodnikom prikupiti, ko je vedno ponavljal: »Visoko sodišče!« Njegova taktika obrambe pa je bila nedosledna. Zagovor svoj je Hribar pričel: »Visoko sodišče! Vse bom povedal z mirnim srcem in po pravici.« In začel je od drugega konca. Odhod Penkove od doma. Velike skrbi za njo, če si ji ni kaj neprijetnega primerilo. Minil je dan, drugi, tretji in tako dalje. Nje ni bilo. Bazne govorice. »Penkova je storila samomor. Skočila je v vodo. Ponesrečila se je. Morda je utonila?« Res so si prilastili on, Gaberškova in njegova žena razno perilo, blago in zlatnino Penkove. Dovolila jim je njena mati Petkova, ko je čula, da hoče občina vse pobrati. Razdelili so si perilo. Obtoženi Pirc je njegov zagovor poslušal popolnoma brezbrižno. Tako se je zdel, kakor da ne bi bil prisoten z duhom v dvorani, kjer odločajo o njegovi usodi. Čudno je, kako je mogla Petka, znana kot skopuhinja, tako razdeljevati hčerino imovino! Predsednik: »Kdo vam je povedal, da si je Petkova vzela življenje?« Hribar: »Gaberškova je to pripovedovala. Ljudje so govorili, da ne bo več pri življenju. Morala je biti to resnica I« Popolnoma spremenjen Hribarjev zagovor. V vsem svojem zagovoru ni niti črhnil besedice, da bi zavrnil obdolžitev glede njegove udeležbe pri umoru. Predsednik mu je naposled odločno predočil: »To je čisto nov zagovori Ga še nismo slišali. Od začetka ste vse tajili. Ko ste dobili obtožnico, ste drugače priznali.« Predsednik mu je nato prečital zapisnik z dne 20. maja. Tu je sodnemu pristavu g. Cirilu kovaču izjavil, da ga je Penkova vsa žalostna prosila, naj jo vrže v vodo. Privezala se Je sama na kol, vse je sama izvršila, on ji je samo pomagal. Bilo jo njega samega groza. Hudo pa mu ni bilo za njol Pri drugem zaslišanju pa je Hribar znova spremenil zagovor. Vso krivdo je zvrnil na Pirca, on mu je le pomagal vreči Penkovo v vodo. Nedolžen seml Na razna predsednikova vprašanja, kako na to pojasni, je obtoženec venomer patetično in pretirano glasno poudarjal: »Zato sem tako govoril, da bi Pirca prisilil k priznanju, da sem nedolžen. O zločinu jas ni* ne vem. Pirc je napravil cel (ločin. Sedaj hoče se večji zločin napraviti. Mene napraviti la glavnega krivca in mi preskrbeti vislice... Visoko sodišče! Mislil sem, da bo Pirca vendarle vest pekla! Predsednik ironično: »Večkrat ste bili soočeni s tem hudobnim Pircem! Zakaj mu niste naravnost tega očitali?« Hribar: »Sam sebe sem se bal. Visoko sodišče! Nisem vedel nič o smrti Penkove... Visoko sodišče! Vest bo Pirca hudo pekla, ko me boste nedolžnega obsodili. Bevež sem in nedolžen. Tako nesrečen!...« Mica pife vodo ... Sodnik Brelih: »Je res, da ste peli: Mica pa pije vodo...« Hribar ogorčeno: »To je Pirc pel.« Sodnik: »Ima tako nežen ženski sopran?« Predsednik: »Pravijo, da je tako v pijanosti pela sestra vaSr žene, Marija Dolnlčarjeva ml.« Hribar: »Lahko, da je tudi sestra pela to pesem.« Pri Hribarju, kadar »o bili veseli, ko so pili vino, vrteli gramofon, plesali, so zižingali posebno to pesem po melodiji znane »Mi smo pa z Naklna, pijemo ga iz frakelna«. Nekatere priče so povedale, da so prav usodno noč, ko se Mica Penkova 27. februarja lani ni vrnila domov, pri Hribarju imeli veselo zabavo In so pozno v noč prepevali. Sploh so po izginotju Penkove bili pri Jkcovih izredno veseli in so dobro Živeli. Prodajale so ženske Micino lepo, še iz Amerike pri-nešeno perilo. Denarja je bilo kot toče. Prej pa niso dostikrat imele zenske niti počene pare. Pač so si ti ljudje tešili svojo težko vest z alkoholom in petjem. V hiši je bilo pravo rajanje. Vsi so bili že prepričani, da zločin ne pride na dan. Hribar in Pirc v dvoboju France Hribar se je od sodnikov obrnil proti nekdanjemu prijatelju Pircu, rabeč patos: »Janče, Janče! Lepo te prosim! Povej saj sedaj resnico!« Pirc briskantno: »Povedal sem resnico sodnikom!« Hribar: »Zakaj mene tlačiš?« Pirc: »Sam sebe sem potlačil.« Hribar napol ihteč: »Boš lahko na vesti to prenašal? Kaj misliš?? Glej moje tri otroke!« Pirc nevoljno: »Imam jih osem!« Hribarjev branilec dr. Tominšek: »Imam vtis, da moj klijent ni duševno normalen. Predlagam preiskavo po psihijatrih.« Gaberšek Angela in Jožefa Hribar Zaradi zločinstva tatvine in prestopka prikrivanja na škodo imetja pokojne Penkove obtoženi Angela Gabrškova, ljubica Pirčeva in Jožefa Hribarjeva, žena drugega obtoženca, sta v kratkih zagovorih priznali, da sta si Bkupno s Hribarjem prilastili razno perilo, blago In druge predmete Marije Penkove. Nista smatrali to za tatvino, češ, da jim je mati Penkove, Marija Petkova, dovolila razdeliti sl hčerino Imetje, kar je imela namen tudi pokojnica. Številne priče govore Na popoldanski razpravi se je v glavnem uvedlo dokazno postopanje z zaslišanjem vabljenih prič. Te so izpovedale razne obremenilne bistvene okolnosti, druge so skušale obtožencem, položaj olajšati. Zupan in zdravnik dr. Hočevar je potrdil, kako je na občini Pirc mirno in brez pritiska pri- znal zločin in ga opisal. V Rači najdeno truplo Marije Penkove je bilo zelo od črvov razjedeno. Orožnik Ambrožič, poliglot-samouk in vnet zbiralec starih novcev, je pojasnil, kako je zasliševal nad 1 uro Pirca, ki se je nato vdal. Ni rabil sile. Pirc je drugače mehkega srca. Hribar pa trdne volje kot kamen. Orožniški poveljnik g. Jakob Skok je obširno pojasnil, kako so domžalski orožniki vodili poizvedbe in kako so prišli do sklepa, da sta izvršila umor Penkove prva dva obtoženca. Pirc je vse priznal. Navajal je rezultate hišnih preiskav pri Hribarjevih, Gaberškovi in v sobi Penkove. • Priče, sodni slugi Josip Zveglič in Josip Peternel z Brda in sod. pristav Lojze Zalokar, takratni preiskovalni sodnik na Brdu, so v podrobnostih potrdile, kako je Ivan Pirc priznal zločin. Hribar, nasprotno, tajil. Nadpaznik Nežmah Lojze in paznik Kveder sta kratko izpovedala, da je tudi njima Pirc, ko je bil priveden in sprejet v ljubljanske zapore, priznal umor Penkove. Pirc je pozneje pri preiskovalnem sodniku svoje prvotno priznanje preklical. Izvedenec Pavlič in pozneje v Ljubljano poklicani tovarnar Adamič iz Domžal sta sodišču pojasnila, da gurtna, s katero je bila na nogah zvezana Penkova, in ona gurtna, najdena pri Hribarju, sta docela podobni. Sta posebna specialiteta, ki jo izdelujejo tovarne v inozemstvu. Zaslišanih je bilo vsega 18 prič. Preči-tanl pa so bili zapisniki ostalih v preiskavi zaslišanih prič. Tako branilec dr. Tominšek, kakor državni tožilec dr. Fellacher sta predlagala izvedbo na-daljnih dokazov. Senat je vse predlagane dokaze kot nepotrebne zavrnil. Govor drž. tožilca In branilcev Po končanem dokaznem postopanju, ki je bilo končano ob 28, so sledili govori tožilstva in obrambe. Trajali so točno do 1 ure zjutraj. Drž. tožilec dr. Fellacher je označil Franceta Hribarja, ki je ostal trd kot skala, ki je zakrknjen in ki nastopa teatralično, za glavni agens tragedije. Sposoben je vsakega zločina. Nasprotno je Pirc mehak človek, prav pripravno orodje za drugega obtoženca. Po karakterizaciji obtožencev je predlagal strogo kazen za prva dva, vislice in visoko kazen, da se tako zadosti pravici. Pirčev branilec dr. S c h 1 e y se Je v bistvu pridružil izvajanjem državnega tožilca v pogledu Ivana Pirca, ki ga je treba označiti samo kot fizičnega in moraličnega pomočnika pri zločinu. Predlagal je milo kazen. Hribarjev branilec dr. Fran Tominšek je imel težje stališče. Naglašal je nekatere absurdnosti v preiskavi in smatra, da bi bilo treba Hribarja zaradi nezadostnih dokazov oprostiti, v skrajnem slučaju pa ga obsoditi samo zaradi pomoči pri dejanju. Ob 1 uri se je senat umaknil v posvetovalnico na posvetovanje. Med tem časom, ko je številno občinstvo nestrpno čakalo na sodbo, pa se je pojavil zanimiv Intermezzo Skupno z orožniškim poveljnikom g. Jakobom Skokom je stopil France Hribar k drž. tožilcu dr. Fellacherju, Izjavljajoč, da hoče sedaj povedati resnico in vse priznati. Drž. tožilec ga je kar v dvorani zasliševal in si kratko zapisal njegovo novo verzijo o umoru. Priznal je, da je res Penkovo sunil s pestjo močno v trebuh, da je malo zastokala in se nezavestna zgrudila na tla. Za-snovatelj umora in glavni morilec pa je bil Ivan Pirc, ki kritičnega dne popoldne ni bil v službi. (Glej sodbo na I. strani!) Celjske novice Celje, 26. junija. Viiji tečajni izpit na dri. realni gimnaziji v Celju, ki se je vršil pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Westra Josipa, prosv. inšpektorja v pok. od 15. do 25. junija, izkazuje sledeči uspeh: od 32 kandidatov in kandidatinj je viiji tečajni izpit z uspehom dovršilo 29 kandidatov in kandidatinj, od teh sta bili oproščeni ustmenega izpita dve kandidatinji, popravne izpite imajo trije kandidati. Za V6e leto ni padel nihče. Izpit so napravili: Birsa Vladimir, Blaško Vinko, Brišnik Ana, Cergol Izidor, Cigoj Ivan, Dobovišek Rudolf, Kirn Jožef, Košenina Nada, Krivec Hedvika, Kukec Marija, Likar Nadežda (opr. ust. izp.), LipŠa Nada, Maček Mirko, Majcen Branivoj, Mimik Mirko, Mravljak Alenka (opr. ust. izp.), Mravljak Zdenko, Musar Stanislava. Nedoh Stanislav, Peštaj Alojzij, Planinšek Franc, Premschak Gerald, Ri-tonja Franc, Rock Blaž, Sernec Vlasta, Tacar Fran, Tajnšek Bojan, Trebovc Martin in Vrečko Aleksij. Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju so napravili završni izpit sledeči dijaki in dijakinje: Breznikar Angela, Pernuš Štefanija, Prislan Ksa-verija, Ulaga Katarina, Knez Anica, Kolman Ivana, Umnik Elizabeta, Klemenčič Zoran, Krivec Franc, Musar Franjo, Pahole Stanislav, Turnšek Roman, Arzenšek Erika, Herman Emilija, Kraupner Marija, Planteu Klara, Pučman Zora, Sivka Štefanija, So-dič Olga, Toplak Herma, Blaško Davorin, Jelen Ivan, Korže Stanislav, Mravljak Bogdan, Plazar Karol, Žagar Lucija. Popravni izpit imajo 4 kandidati in 3 kandidatinje. Završni Izpit na rudarski šoli ▼ Celja je delalo od 24. do 26. junija 19 kandidatov. Z odliko so položili izpit trije, s prav dobrim uspehom eden in z dobrim uspehom petnajst. Izpit so položili: Čolovič Branko, Dolanc Martin, Doler Bogomir, Gabrič Adam, Kuhar Alojz, MaKs Stanko, Odak Peter, Petek Ludvik, Pinter Mihael, Prerad Milan, Ramšak Alojzij, Smudja Bogoljub, Sarenac Slavko, Tvrtkovič G-rga, Valenčak Franc, Zuža Stanko. — Topilniški tečaj so pa dovriili naslednji štirje kan-didati: Kocovič Slobodan, Kokltč Franc, Čuk Anton, Kink Ivan. Regulacija mesta ob Jenkovi ulici. Mestni svet je v avojl zadnji seji sklenil, da mora ostati svet pred tremi hišami stavbne zadruge drž. uslužbencev v Celju, ob Jenikovl ulici, na razpolago za javne potrebe ter se ne sme uporabljati za zazidavo. Ob priliki gradnje okoliške osnovne šole opuščena cestna zveza med Zrinjskega in Komenskega ulico se nadomesti s severnejšo cestno zvezo ▼ širini 12 m. Proti temu eklepu so dopustne pri tožba na kr. bansko upravo in jih je vlagati v teku 15 dni pri mestnem poglavarstvu. To vse ljubezen stri... Ko je šla 18 letna delavka v tekstilni tovarni Bergman A. A. v četrtek ob 4 zjutraj, kakor po navadi, na delo, jo je na cesti pred tovarno ugriznil v nos neki čevljarski brezposelni pomočnik. Na policiji je K. izpovedal da je storil to dejanje iz maščevanja, ker ga ona ne mara. Uboj v Mengšu Ljubljana, 27. junija. Včeraj smo poročali o groznem dejanju, do katerega je prišlo predvčerajšnjim popoldne v Mengšu, ko je Belci jan z vilami umoril Lužarja. Dogodek je vzbudil vsesplošno ogorčenje, ki je tem ve&je, ker sta oba kmeta, tako Bolcijan kakor Lužar znana po vsej okolici. Bilo je sicer znano, da sta si oba nekoliko v sporu, da sta imela tudi že na sodniji obračunavanja, vendar nikdo ni slutil, da more v Belcijanu tleti mržnja, ki ga je spravila do tako živinskega dejanja. Razumljivo je, da je dogodek v ospredju razgovorov ne samo v Mengšu, marveč daleč naokrog. Kakor izvemo naknadno, je Lužar že svoj čas tožil Bel-ciijana zaradi žaljenja časti in je Belcijan toibo izgubil. Od tedaj naprej je smrtno sovražil Lužarja. Belcijan se je takoj po dogodku sam javil ljubljanski policiji. Tam je čisto nedolžno pripovedoval, kako sta se z Lužarjem tamo malo stepla in kako je potem Lužar nekako omahnil na tla, kakor da bi se ga polotila nezavest. Seveda na policiji o stvari tedaj še niso ničesar vedeli in so zato vprašali orožniško postajo v Mengeš. Ta je dogodek popisala čisto drugače. Trditve orožniške postaje je potrdila tudi včerajšnja obdukcija, ki jo je iZ' vršila sodna komisija iz Kamnika- Orožniki so pri' peljali na kraj nesreče tudi Belcijana in so nato dogodek rekonstruirali. Krivda Belcijana je popolnoma dokazana in bo preiskava, ki jo vodi kamniško sodišče, prav kmalu zaključena, nakar bo Belcijan zopet prepeljan v Ljubljano in sicer v sodne zapore, kjer bo počakal na svoje plačilo. Ljudstvo v okolici je nad dejanjem grozno razburjeno. To tem bolj, ker so nekako v istem času sedeli na zatožni klopi v Ljubljani štirje obtoženci iz istega kraja, ki so tudi bili obtoženi sličnega dejanja ter danes zjutraj tudi že sojeni. Jesenice Jesenice, 27. junija. Pretekli torek smo med jeseniškimi vestmi poročali tudi o nezgodi, ki se je pripetila avtomobilu jeseniških gasilcev na poti od Ljubljane proti Jesenicam. Danes smo prejeli pojasnilo gasilske čete na Jesenicah, da avtomobil ni zadel v obcestni kamen, temveč mu je počila le pnevmatika na sprednjem kolesu, zaradi česar se je avtomobil le malenkostno poškodoval na sprednjih blatnikih in se razbile tri šipe. Škoda je torej malenkostna in se bo popravilo uredilo z majhnimi stroški. Dr. Anton Korošec - boter 11. otroku Maribor, 26. junija. V družini revnega malega posestnika Antona Korošca v Zgor. Polskavi je zagledal te dni luč sveta enajsti otrok. Večina otrok je fantov, enajsta >a je punčka. Za botra pa je bil srečni oiče nekaj iasa v zadregi. Svojemu enajstemu otroku mora že izbrati takega botra, da bo vsa okolica govorila o njem. Imel je srečno misel, obrnil se je na našega voditelja, notranjega ministra g. dr. Korošca. Res je bil uslišan. Dr. Korošec je prevzel botrovstvo ter določil kot svojega zastopnika pri krstu posestnika in mlinarja g. Antona Laha iz Zg. Polskave. Punčka re bila krščena ter je dobila po svojem visokem botru ime Antonija. Krst je bil za vso faro dogodek, največji pa za srečno družino, ki je s tem dobila redko počastitev. Ministri na Slomškovih dneh Belgrad, 27. junija, m. Slomškovih dni v Mariboru se udeleži tudi več ministrov. Nocoj bodo odpotovali v Maribor minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec, minister brez listnice dr. Miha Krek ter minister ing. Voja Djordjevič. Jutri zjutraj pa se odpelje v Maribor tudi minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič. Ljubljana, 27. junija. Z današnjim brzovlakom ob pol 10 je prispel v Ljubljano načelnik za ljudsko šolstvo v prosvetnem ministrstvu g. Maričič. Z njim je prispel tudi referent za Slovenijo g. Erjavec. O. Maričič bo odptoval popoldne v Maribor, kjer bo zastopal na Slomškovih dneh ministra za prosveto g. Stošoviča. Današnji deievni trg Ljubljana, 27. junija. Današnji živilski trg je pod znamenjem pravega deževnega poletnega dne. Dasi je na njem vseh vrst dobrot v še zadovoljivi men, vendar je videti,' da ni toliko podeželskih branjevk, kakor jih je če je vreme lepo. Seveda pa pri vsem tem ne smemo pozabiti, da imamo v Ljubljani poleg živilskega trga na Vodnikovem trgu še trge v Siski, na Viču in v mestu samem poleg Sv. Jakoba. V naslednjem podajamo nekaj živilskih cen, ki so prišle v poštev zjutraj: češnje so se precej podražile in so kg 6 do 8 Din, domače in sicer prav dobre pa še po 3 do 4 Din kg, hruške po 4 do 6 dinarjev, jabolka od 6 do 10 Din kg. ringlo 4 do 6 Din, marelice 8 do 12 Din in slive po 6 do 8 Din kg. Krompirju je cena nenadoma padla, in sicer ga je dobiti ze po dinar in pol ali pa po 2 Din kg. Paradižniki so še vedno v visoki ceni in to 10 do 12 Din kg, fižol je po 4 ali boljši po 6 Din. Razmeroma draga je paprika, ki velja komad po 1 Din, ravno tako kumare, ki so komad od 3 Din navzdol. Salata v glavah je po 1 Din ali po 50 par komad. PodeŽelanke pa so prinesle precej gob, borovnic in jagod. Slednje so merica po 2 do 3 Din, borovnice pa po dinar in po’ merica. Jajčka eo 16 ali 18 za kovača. Veliko je na trgu tudi vsakovrstnega cvetja. Navedene cene so bile zjutraj, kdor pa hoče dobiti živila kaj ceneje, pa naj se oglasi na trgu proti poldnevu. Dobil bo ceneje, brez dvoma na tudi nekoliko bolj izbrano blago, ker naše- giM^e precej izbirajo, predno kaj kupijo... vpisovanje učencev v torek, dne 30. Junija t. 1. od 8. do 12. ure in od 2. do 5. ure popoldne. Novinci se vpišejo na podlagi krstnega lista in izpričevala o cepljenih kozah, ostali pa proti izkazu zadnjega izpričevala. Na manjšinski šoli je vpisovanje 80. junija od 11. do 12. ure. Zdravniški pregled novincev bo v sredo, 1. julija. Uro določi mestni fizikat, ki jo starši zvedo pri vpisovanju. Vpis otrok za novi bežigrajski okoliš se vrši isti dan na šoli za Bežigradom. Ta okoliš se razteza vzhodno od kamniške In gorenjske proge do južne železnice in proti severu do Savske ceste. Starši naj poskrbe, da se vsi otroci vpišejo zdaj, ker bo v jeseni vpis samo za one učence, ki se priselijo med počitnicami. Ugotovitve plemenskega glasila V današnjem poročilu, ki ga prinaša o tam dogodku dravsko glasilo JNS, ljubljansko »Jutro«, beremo na koncu tale odstavek: »Značilno za ubijalca pa je, da je bil vedno pri maši in v cerkvi in da ni zamudil nobenih šmarnic. Zelena kravata je bila zanj svet simbol«. . Kaj hoče glasilo JNS s tem povedati, je preočitno. Skoda, da ni pristavilo visokomoralnega nauka, kakor ima navado ob takih prilikah, da je to storilo po svoji časnikarski dolžnosti. Vsak list, ki ni tako »nobel« in tako visokomoralen, kakor »Jutro«, bi ob takih dogodkih znal biti bolj človeški. Čudno, da se »Jutro« pri tej priliki ni spomnilo svojih navdušenih pristašev, ki so — streljali v slovenske delavce. Ljudje iz »Jutrovega« kroga teh ljudi niso obsodili, marveč so jim ob navdušenih psalmih »Jutra« odkrili — spomenik ... In, ko smo že ravno pri zelenih kravatah: naj se »Jutro« spomni ljudi, ki so ie v polpretekli dobi s strahovitim ponosom nosili zeleno kravato, recimo tam kje po Mariboru, pa so potem zeleno kravato v svoji brez-načelnosti zamenjali z navadno, v gumbnico pa so si pripeli rdeče srčece, ker jim je tako kazalo. In ko so se tako preoblekli in ko so bili pripravljeni, da se v slučaju potrebe preoblečejo tudi še drugače, jih »Jutro« ni obsodilo, tudi jih ni samo prištelo med svoje značajne in neomajne pristaše, marveč jih je v želji po tako preoblačljlvlh ljudeh tako vzljubilo, da jih je sprejelo nič manj, kakor ▼ svoj — uredniški krog... Pa naj nam »Jutro« ne zameri; mi se e takimi polemikami ne bavimo radi. Če na »Jutro« samo želi, smo mu vedno na razpolago Sicer smo pa prepričani, da se tudi »Jutrovi« gospodje sami izogibajo takih stvari, ker pač vedo kako bi se vsaka taka polemika končala. Priporočamo jim pa, da tudi podeželske dopise včasih malo natančneje pregledajo, ker čitatelji mislijo, da 6e s temi dopisi pač strinja tudi glavni uredniški krog ... Potujoče občinstvo se opozarja, da se proda* jajo počenši s 1. julijem t. 1. vozne karte potnikom, ki vstopajo v vlak na postajališču Križe-Golnik. v bližnji gostilni g. Zaplotnika. Potnik, ki bo vstopil brez vozne karte, plača v smislu § 16 žel. Saobr. Uredbe predpisano doplačilo 10 odnosno 20 din. Na filosofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je v junijskem izpitnem terminu diplomiral iz klasične filologije g. Alojzi] Bertoncelj iz Godešiča pri Škofji Loki, ki je bil v svojih akademskih letih marljiv delavec in vnet organizator pri raznih akademskih strokovnih društvih. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 27. junija: Ladislav. Jutri, nedelja, 28. junija: Vidov dan. Pojutrišnjem, ponedeljek, 29. junija: sv. Peter in Pavel. * Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. • Narodno obrambni sklad »Bran-i-borac Emil Tomažič, 6tavbenik, Ljubljana, 50 din; Drž. narodna Sola, Planina pri Rakeku, 37 din; Drž. narodna šola, Sv. Jurij ob juž. žel., 20 din; Drž. narodna Sola, Znojile, p. Zagorje ob Savi, 10 din; Drž. narodna Sola, Pirežice, p. Žalec, 30 din; I. deška drž. narodna šola, Maribor, 37 din; III. drž. realna gimnazija, Ljubljana, 90.25 din; Drž. narodna Sola, Gorica, p. Rečica v Sav. dol., 190 din; II. drž. dekliška meščanska šola, Maribor, 76 din; Drž. narodna šola, Sromlje, 24 din; Drž. narodna šola. Sv. Florjan v Doliču, p. Mislinje, 16.50 din; Drž. narodna šola, Svečina, p. Zg. Sv. Kungota, 64 din; Drž. narodna šola, Pragersko, 33.75 din; Drž. narodna šola, Preserje, 58 din; Drž .narodna šola, Trebija, p. Gorenja vas, 12 din; Drz. narodna šola. Polhov gradeč, 40 din. Pred kratkim smo razposlali na gg. industrijce okrožnice in poštne položnice. Prosimo za blagohoten odziv. Tudi gg. odvetnike in notarje prosimo za obohis. Pomnite, da podpirati brate v sužnosti je dolžnost! To je zadeva ponosa, časti, viteštval — Bran-i-bor osrednji odbor v Ljubljani. Ljubljansko strelsko okrožje poziva vse strelce, da se korporativno udeleže proslave razvitja prostovoljskega prapora na Vidov dan v Ljubljani. Zbirališče ob pol 10 uri v Vegovi ulici( poleg univerze). Opozorilo radio poslušalcem. Kakor je ze bilo objavljeno, se vrši v soboto med pol 22 in 22 uro desetminutno predavanje o pomenu prižiganja kresov Naš narod bo pokazal s tem globoko spoštovanje do onih, ki »o dali svoje mlado življenje za našo svobodno Jugoslavijo in ki spe nevzdramno spanje po bojnih poljanah. — Odbor. Opozorilo. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razglaša: Posestniki v mestu in v neposredni oko-lici se pogosto pritožujejo, da delajo sprehajalci v gozdu, na polju in travnikih veliko Škodo s tem, da kurijo v gozdu, trgajo vršičke smrek, režejo lubje, gazijo travo in s tem škodujejo v veliki meri posestnikom in lastnikom zemlje. Mestno poglavarstvo prosi sprehajalce, naj spoštujejo tujo lastnino in ne kvarijo nasadov, gozdov in livad z lahkomiselnim uničevanjem drevja, trave itd. Proti onim osebam, ki bodo kljub vsem opozorilom še nadalje uničevale tujo lastnino in mestne nasade, bo mestno poglavarstvo (odnosno uprava policije) nastopilo z vso strogostjo ter jih kaznovalo po cestnem policijskem redu, odnosno zakonu o varstvu poljščine ali zakonu o gozdih. Rezervni častniki z začetno črko A do I, bivajoči v Ljubljani, ki še niso dvignili novih častniških izkaznic, se pozivajo, da jih dvignejo najpozneje v torek dne 30. junija v dopoldanskih urah na poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja, Majstrova ulica, sicer bodo poklicani na odgovor. MINISTER G. DR. ROG1C JE OMOGOČIL DRŽAVNIM URADNIKOM POSET '$$fcsKIH IGER Da bi bilo mogoče, da bi vsi državni uradniki?,'k?‘se zanimajo za šport, lahko obiskali letošnje Olimpijske igre v Berlinu, je g. Rogič ioslal predsedniku ministrskega sveta g. 'ar. M. dtojadinoviču pismo sledeče vsebine: Od predstavnikov raznih športnih organizacij in tudi od poedincev je prišlo na ministrstvo za telesno vzgojo mnogo prošenj, da^ bi se dovolil državnim uradnikom obisk letošnjih olimpijskih iger. Ker je med državnimi uradniki mnogo športnikov, ki bi radi prisostvovali olimpijskim igram v Berlinu in ker je to v interesu propagande športa meJ mladino, Vas najlepše proaim, gospod predsednik, da izvolite dati splošno dovoljenje za obisk Nemčije in da obenem odobrite potrebni izredni dopust državnim uradnikom od 29. julija do 18. avgusta, ne da bi se ta dopust vračunal v letni dop ust za državne uslužbence. Te ugodnosti naj veljajo za one uradnik«, ki se bodo udeležili olimpijskih iger v Berlinu od 1. do 16. avgusta 1936. Med svojim releratom je obvestil ministrski predsednik g. dr. Stojadinovič, naj se obveste vsi ministri, da se sme državnim uradnikom odobriti izredni dopust od 29. julija do 18. avgusta, kolikor to dovoljujejo interesi službe. 350 letnica smrti Trubarja prvega slovenskega pisatelja Ljubljana, 27. junija Včeraj j« minilo 350 let, odkar je zatisnil svoje oči prvi slovenski pisatelj Primož Trubar, oče slovenskega jezika. Prav skromno je bil včeraj proslavljen ta pomembni jubilej: Okrog Trubarjevega spomenika v Tivoliju se je zbralo sicer še precejšnje, za pomembnost jubileja pa vendar dokaj pičlo število občinstva, ki ga je nagovoril zdravnik dr. Tomaž Furlan. Slavil je Primoža Trubarja kot prvega, ki je oral ledino slovenskega jezika, in kot prvega, ki je v tedanjih razmerah uveljavljal slovensko pisano besedo in kot prvega, ki je bodril Slovence k samozavesti. Dr. Furlan je zaključil svoj govor: »Pozabljen si bil, Ti dragi naš oče Primož, pozabljene so bile Tvoje žrtve in Tvoje delo. Radi formalnih razlik Te ne moremo slaviti, kot bi Te ra Ji slavili, čeprav je bilo vse Tvoje delo, življenje, le ena sama žrtev za slovenski narod in ena sama borba za »pravo vero«. Po 350 letih se zo- Fiet zatekamo k Tebi, da nas potrdiš s svojo moč- o, ki je bila v vsem Tvojem dolgem življenju tako krepka in neomajna. Kamorkoli se ozremo, povsod vlada plahost in nečednost, gotovo prav tako kakor v Tvojih časih. Radi bi se bojevali za našo stvar, ramo ob rami z našimi starši. Mi in naši Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, tl. junija: 11 Šolska ura: Vidovdanska proslava (II. drž. de&ka meščanska Sola). 12 PloiGa M ploftfio — pl«ana sme« peamio veselih in godbe zt ples. 12.45 Vrem«, poroiila. 13 Ca*, »pored, obvestila. 13.15 Piožfa zn plošfo — pisa.ua zmes pesmic vegollh in godbe za pl?s. 14 Vremo. 18 Na delopuM! (igra Radijski orkester). 18.40 Pogovor ■ poslušalci. 18 Cas. vreme poročila, »porod, obvestila. 18.30 Nac. ura: Prvi korak 1 na&ega zedinjenja v umetnosti srbskih aaduzbln m primorskih katedral (dr. Vltezica iz Belgrada). 13.50 Plofife. 20.10 Zunanji polltiSnl pregled (g. urednik dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Kvintet -darske banke. Dne 29. junija se zberejo Članice od 8 do pol 9 v Krekovi ulici, med pokopališčem in zgornjo Uosposko ulico, od koder bodo šle y sprevodu na Glavni trg. Članice naj se udeleže vseh slovesnosti z društvenimi znaki. Bivši abiturijenti strojnega oddelka Tehnične srednje šole v Ljubljani, ki so maturirali leta 1926., naj javijo, če se nameravajo udeležiti skupnega sestanka 4. julija v Ljubljani na naslov: Pafiov Jože, Maribor, Koroška cesta 3. Meščani! Za Slomškove praznike v dneh 27., 28. in 29. unija bodo obiskale Maribor ogromne množice judstva in med njimi odlični gostje ter zastopniki kraljevske vlade. Vljudno vabim meščane, da že v soboto, dne 27. t. m. zjutraj okrasijo svoje hiše z zastavami, očakaJo v Ormožu. Za udeležence iz Celja in za postaje proti Ljubljani In proti Zagrebu bo vozil posebni vlak, ki bo odhajal iz Maribora ob 17.37 in bo prispel v Ljubljano ob 20.55. Ta vlak ne bo postajal na postajah od Tezna do Štor. Za udeležence iz krajev ob progi Maribor— Celje bo vozil posebni vlak, ki bo odpeljal iz Maribora ob 18.10 ter bo prispel v Celje ob 19.50. Postal bo na vseh postajah. Udeleženci iz krajev ob progi Maribor—Št. Ilj se bodo odpeljali iz Maribora z vlakom ob 18.30. Udeleženci iz Slovenjgradca bodo imeli v Dra-vocradu-Meži zvezo na večerni vlak, ki odhaja redno iz Maribora ob 18.52. V6i ostali udeleženci naj se vračajo z rednimi potniškimi vlaki, ki bodo znatno ojačeni. na strehi ter kar tako za šalo pomeče pol opeke na tla, prevrne kak dimnik, razbije radio aparat in tu in tam oplazi tudi samo za šalo še človeka. Najbolj neprijeten gost je v mestnem električnem omrežju. Pri vsalci nevihti spravi nekaj transformatorjev iz funkcije ter povzroči elekromonterjem mestnega električnega podjetja celo noč trajajoče napore, stanovalcem s področja dotičnega transformatorja pa vso noč jezo, ker morajo svetiti s svečami, namesto z žarnicami. Najčešče udarja strela pri teh nevihtah v magdalenskem predmestju in v Studencih. Nekaj uradov je bilo tudi že v koroškem predmestju. Zadnji nevarni udar smo imeli včeraj. Po sjx>redu je zoj>et priveslala nevihta ter se razbesnela nad mestom. Med dežjem je treščilo v Delavski ulici v hišo policijskega pristava g. Lavoslava Lipovža. Strela je udarila v električno napeljavo ter se pri stenskem izolatorju na čuden način razbila na tri dele. Eden je vrgl v Li-povževo hišo, prežgal varovalke, smuknil skozi sobo mimo Lipovževega sina ter si izbral pot skozi okno na prosto in v tla. Drugi del strele je preskočil na sosednjo hišo podpolkovnika Turiča. Po radijski napeljavi jo je pobrisal v aparat ter ga razdejal, potem pa je pred hišo udaril v Turičevo svakinjo, ki je stala na pragu ter jo omamil. Dobila je težje poškodbe, ki pa k sreči niso bile smrtne. Tretji del strele je udaril v žleb hiše elektrotehnika Cenca. Spravil se je nad opeko na strehi ter razkril polovico hiše, nato pa po žlebu zdrknil v zemljo. Radi teh pogostih udarov strele so stanovala navedenih mestnih predelov vsi preplašeni. Kadar se pripodi nad mesto nevihta, že s strahom pričakujejo, kdaj bo začelo treskati. K sreči je dosedaj še povsod udarjala tako zvana »vodna« strela, ki ne zažiga in je bilo mesto na ta način obvarovano večjih požarnih katastrof. Vsekakor pa tudi vodna strela ni prijetna stvar, zlasti ker je za življenje prav tako nevarna, kakor ognjena. Polet v stratosfero Stanje visoke atmosfere je še kaj slabo raziskano. Medtem ko so sestavine ozračja v troposferi, to je v spodnjem sloju ozračja, ki sega v Evropi v višino do 12 km, zaradi stalnih navpičnih struj enakomerne, so v stratosferi, to je v višjem zračnem sloju, težki plini kakor azot, kisik, argon, ogljikov dušik, vse redkejši in njihovo mesto zavzemajo lahki plini kakor helij, vodik in geokoronij (hipotetični plin). V splošnem domnevajo, da so sestavine ozračja v višini 100 km popolnoma druge. Ker v zračnih plasteh visoke atmosfere ni mnogo valovnega menjavanja, kažejo tamkajšnje sestavine plinov razne svoje posebnosti, ki se javljajo na akustičnem, optičnem in elek-tromagnetičnem polju. O fizičnih lastnostih visoke atmosfere se da sklepati samo na osnovi opazovanja meteoritov, ki se morejo vneti samo v zadosti gostih plasteh (doslej še v višini 300 km). Polarni svit so opazili v višini 1000 km. Nedvomno morajo biti v tej višini še sledovi zemeljske atmosfere. Način preiskovanja ozračja Visoke plasti ozračja so začeli proučevati že v sredini 18. stoletja. Najprej so jih skušali meriti z visokih gorskih vrhuncev, potem pa so jeli spuščati v višave razne ptice in papirne zmaje, opremljene s termometri. Pravo raziskovanje se je začelo šele z iznajdbo zrakoplova. Prve poskuse je delal izumitelj balona Francoz J. Charles, za njim pa mnogi drugi kakor Blanchard, Jeffrie, Biot, Gay Lussac, Comte, Glaisher in drugi. Tragično se je končal polet balona »Zenit« 1. 1875, pri katerem sta dva zrakoplovca Sivel in Groce-Spinelli zaradi pomanjkanja kisika v visoki višini izgubila življenje. Radi tega so začeli nato graditi samoletne balone. Ti so bili izdelani iz gumija, napolnjeni z vodikom in opremljeni z meteorološkimi samopisalniki. Ko tak balon pride do svoje maksimalne višine, se razpoči in samozapisujoča naprava pade s posebnim padalom na tla. Prve ja od najbolj pronikljivih žarkov, ki jih izžarevajo radioaktivna telesa. Iz dosedanjih dognanj o teh žarkih vemo, da prihajajo do nas iz kozmičnega prostora in so korpuskularne narave, to je delci materije, ki imajo silno energijo. Velik del teh kozmičnih žarkov zaustavlja zemeljska atmosfera. Da bi njihov izvor in svojstva podrobneje raziskal, je učenjak Piccard po dolgem prizadevanju zgradil hermetično zaprto gondolo te s tem premagal težavo, ki so jo bili do tedaj imeli letalci v stratosferi. Dragerjev stroj, ki se je tako povoljnega izkazal v podmorski plovbi, je rešil vprašanje kisika te prerodil atmosfero. Prvi krat se je Piccard dvignil 27. maja 1931 iz Augsburga v družbi asistenta Kipferja. Letalca sta dosegla višino 15 km, rekordno višino do tistega dne. Temperatura v gondoli je znašala 7 stopinj nad Celzijem, medtem ko je bil zunaj silen mraz 50 stopinj pod Celzijem. Zaradi večje odpornosti zoper sončno pripeko, je Piccard gondolo na zunanji belo, na znotraj pa zaradi počasnejšega ohlajevanja v primeru velikega mraza, črno prepleskal. Priprava za reguliranje temperature pa se mu je pri spuščanju pokvarila, te ker so nastale še razne druge ovire, sta letalca trpela od silne vročine. Azbestova prevleka se je od prehude vročine začela drobiti in v gondolo je uhajal zrak. Razen tega se jim je vrvica, s katero se je odpirala balo-nova zaklopka, zamotala v vrvje ter onemogočila reguliranje plinov. Letalca sta bila tako rekoč od ozračja zasužnjena. Šele okoli 5 popoldne se je začel plin v balonu shlajevati te zrakoplov je jel polagoma padati. Ob osmih je bil še 9 km visoko. Nato je hitrost padanja naraščala in okoli pol 11 ponoči sta mogla letalca v višini 5 km odpreti ok na te kmalu sta srečno pristala v bližini Ober Gurla na Tirolskem, 2800 m nad morjem. Ta prvi polet razen dragocenih izkušenj ni rodil posebnih znanstvenih rezultatov. Zato se je Piccard kmalu pripravil na drugi polet. Izboljšal 1 v ^ Nemčija in Italija sta podpisali letalski sporazum. Italijanski zastopnik general de la Vatle na berlinskem letališču. take balone sta spustila v zrak 1. 1892 Hermite in Besancon. Baloni so dosegli višino 15 km. Sčasoma so jih izboljšali in namesto termografov, baro-grafov in hydrografov so dobili baloni zelo občutljive meteorografe, ki na skupnem valj-ku, ki se obrača s pomočjo posebnega mehanizma, beležijo pritisk, temperaturo in vlažnost ozračja. Rezultati so bili presenetljivi. Najprej so ti poskusi ovrgli dotedanje naziranje, da temperatura v višini stalno pada. To po najnovejših dognanjih velja samo do višine 12 km. Nad to višino pa vlada stalnost temperature takozvana izothermija, a opaža se celo porast tkzv. inverzija temperature. To dejstvo je dalo francoskemu meteorologu Teisse-rantu de Bordu povod, da je vso atmosfero razdelil na dve plasti: na nižjo troposfero in višjo stratosfero. Potem se je najviše dvignil Berson, ki je leta 1894 dosegel višino 9150 m, v družbi s Siirin-gom pa celo 10.500 m. Nadaljno pobudo za razkrivanje visoke atmosfere je dalo odkritje raznih kozmičnih žarkov, ki imajo neznansko proniklost. Nekateri izmed njih morejo prodreti skozi meter debelo svinčeno ploskev. Pronikljivost teh je dvajsetkrat več- je gondolo, vso je belo prevlekel, popravil zaklopko in se s tovarišem Cosynsom dvignil na drugo zračno pot. Tokrat sta dosegla višino 16.500 metrov. Zdaj je bila temperatura v gondoli razmeroma nizka, okoli 15 stopinj pod Celzijem. §tar-tala sta v Ziirichu v Švici in pristala v bližini Gardskega jezera v gornji Italiji. Tovariš Cosyns še je v avgustu leta 1934 še enkrat dvignil te dosegel višino 16 km, medtem ko se Piccard na čelu številnih učenjaških krogov pripravlja na nove, mnogo obetajoče polete. Doslej je edina njegova pozitivna zasluga zgraditev hermetično zaprte gondole. Ta iznajdba je dala pobudo sovjetom te Združenim državam, da so začeli z veliko vnemo graditi ne samo balone, marveč tudi stratosferična letala. Že dobro leto dni po Piccardovem poletu dne 30. septembra 1933 se je dvignila z letališča v Moskvi sovjetska znanstvena ekspedicija v kateri sta bila pod poveljstvom Prokopjeva, pf-lot Birnbaum te inženjer Godunov. Njihov balon je imel 25.000 m’ prostornine. Prevleka je bila iz impregniranega platna, ki so ga pri temperaturi 70 stopinj pod ničlo preizkusili z ultravijoličnimi žarki, da bi se prepričali, ali ne prepušča plinov. Opremljena je bila z zelo popolnimi instrumenti, kakor z meteorografi, variometri in pripravami za preiskovanje kozmičnih žarkov, imela je tudi oddajno te sprejemno radio postajo itd. Brezzračne cevi v gondoli za preizkuševanje zraka v raznih višinah upravljajo elektračne naprave same.. Pritisk na majhen gumb stavi v gibanje kladvice, ki odpre cevko, da se napolni z zrakom. Nato miniaturni električni ogrevalec vršek cevke tako segreje, da se samogibno zacini in ujeti zrak ostane hermetično zaprt v cevi. Prekopjev je dosegel rekordno višino 19 km te je srečno pristal na bregu reke Volge blizu mesta Kolumne. Pogled iz balona je bil veličasten. Videli so približno milijon štirjaških kilometrov zemeljske površine in natanko razločili posamezne predmete pod seboj. Drugi sovjetski balon Osoaviahimi L, na katerem so bili poveljnik Fedosjejenko, konstruk-ter Vasjenko in učenjak Usyskin, se je dvignil dne 30. januarja 1934 iz Kunceva pod Moskvo. V eni uri so dosegli višino 19 km in posadka je bila izborno razpoložena. Nad to višino 6e letalci izgubili radijsko zvezo z zemljo. V višini 19.5 km je balon začel pluti vodoravno. Da bi dosegli še večjo višino, so letalci pometali iz balona del prtljage in dosegli višino 20.5 km, Ko so vrgli še nekaj tovora iz balona, se je dvignil do višine 22 km. Ob 3 popoldne je začel balon padati. Da so hoteli v teh razmerah srečno pristati, bi bili morali letalci imeti več priprav pri roki. Te pa so bili na žalost že zdavnaj pometali na zemljo. Balon je zatorej s hitrostjo 15 m na sekundo padal in z veliko silo treščil na tla. Vsi trije letalci so bili na mestu mrtvi. Žalostna usoda tega balona je dovedla sovjetske učenjake s prof. Molčanovim na čelu do tega, da so sklenili skonstruirati avtomatične stra-tostate, ki naj bi pošiljali iz višav beležke po radijskih postajah. Taki avtomatični stratostati so dosegli rekordno višino 44 km. Sovjeti so nato napravili še dva poleta v stratosfero, leta 1935 so dosegli višino 17 km, prof. Verige pa leta 1935 višino 16 km. Sovjetski letalci poudarjajo velik pomen stratosferičnih poletov zlasti na vojaško-političnem polju. Tudi Amerikanci visoko letajo Za sovjeti so začeli na veliko organizirati stra-tosferične polete Združene države. Prvi poskusni let se je vršil leta 1933 v Čikagu. Poveljnik balona je bil častnik vojne mornarice Settle. Zaradi nekih okvar pri balonovi zaklopki pa se je ta prvi polet ponesrečil. Boljšo srečo je imel Settle na drugem poletu septembra meseca istega leta. Dvignil se je z letališča Century of Progress. Prevleka balona je bila iz svile, ki je bila z gumo impregnirana. Balon je imel 38 m širine in je bil opremljen z najmodernejšimi pripravami za proučevanje kozmetičnih žarkov. Znanstveno stran tega poleta sta vodila učenjaka Comton in Millikan. V gondoli sta imela muhe, na katerih sta študirala vpliv kozme-čnih žarkov. Balon je dosegel višino 19 km. Zelo skrbno je bil izdelan velikanski balon, s katerim sta se dvignila ameriška letalca major Kepner in kapetan Stevens. Balon, ki je imel 85.000 m3 prostornine, je stal 60.000 dolarjev in za njegovo prevleko so porabili 10.000 m* z gumo impregnirane svile. V prostorni gondoli so imeli kakih 50 raznih instrumentov, ki so jih bile podarile razne ameriške in evropske tvrike. Za svojo bazo sta si izbrala kotlino pri Rapid City v državi Dakoti. V višini 18 km pa je balonova prevleka počila in balon je začel naglo padati. V višini 1500 m sta letalca pometala s padali svoje priprave, nato pa se še sama spustila na tla. Del apratov je ostal nepoškodovan, drugi del pa je bil uničen. Rešene beležke so zelo važne, zlasti opazovanja o delovanju kozmičnih žarkov. L_... -• .. Max SchmeTng, zmagovalec v boksu, je dospel domov v Nemčijo Kako je nastala minuta molka Že davno pred svetovno vojno je bil v anglosaškem svetu znan običaj slovesnega molka, s katerim hočejo potomci izkazati rajniku posebno čast. Po svetovni vojni so to posmrtno počastitev uvedli kot minuto molka v spomin padlih bojevnikov. Pravi avtor te primerne spominske počastitve je belgijski kralj Albert Zgodovina »trenutka molka« je naslednja Takoj po sklenjenem miru se je belgijski kralj Albert z ženo vred odpravil v Združene države, da bi Izkazal predsedniku hvaležnost Belgije za pomoč te sodelovanje Amerike v pravični belgijski zadevi. Na svojem potovanju po Severni Ameriki je kralj Albert sklenil obiskati in počastiti grob velikega Američana Jurija Washingtona, ki z ženo vred počiva na Mount Venonu. Predsednik Wilson mu je dal na razpolago svojo zasebno jahto, na kateri je kralj Albert odplul po reki Potomac proti severu. Kralj Albert, kakor znano, ni bil nikoli prijatelj pompa in slovesnih govorov. Za vsako pri- ložnost je imel v žepu pripravljen osnutek govora, ki se je odlikoval po izredni kratkoči. Misel, za katero bi_ drugi potrebovali Bog ve koliko časa te fraz, je on povedal z nekaterimi besedami Pravijo, da je v času svojega bivanja v Ameriki v nekaterih tednih govoril več, kako v vsem svojem prejšnjem življenju, kajti v vsakem večjem mestu so mu prirelili slovesen sprejem in ga mučili z dolgimi nagovori. Ker je mora! glasom j uradnega programa na grobu Jurija Washingtona I imeti slovesen govor, si je tega v kratkih potezah sestavil spotoma na predsednikovi jahti. Ko ga je napisal, je listič zložil in ga vtaknil v gornji žep vojaškega suknjiča, katerega je na svojem potovanju ves čas imel na sebi. Jahta je prispela do namembnega mesta in kralj Albert se je po programu odpravil na grob Jurija Washingtona in njegove žene. Stopil je pred grob in dvignil roko k gumbu na gornjem žepu vojaškega suknjiča, da bi potegnil iz njega sestavljeni spisek. Trenutek nato pa se mu je roka povesila in za nekaj časa negibno obvisela ob telesu. Kralj se je zravnal in stal nekoliko hipov nepremično kakor kip pred zbrano množico. Vsi. so razumeli njegovo vzvišeno misel. Kralj je dal ljude^n vedeti, da je v tako slovesnem trenutku, ko je treba izkazati čast velikemu rajniku, najprimerneje molčati. Amerikansko časopisje je kraljevo kretnjo z nenavadno naglico razširilo po vsej Ameriki te od tam se je v kratkeip ta navada preselila na evropski kontinent. Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 Življenje In trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija 51 Nahajamo se vrh hriba, s katerega so Druži pred nekaj meseci v gostih vrstah naskakovali naš tabor... Amesifre je bolj na severu in preveč na desno. O tem ni nobenega spora. Koliko napora smo naredili zastonj! Vendar nam zemljevid dokazuje, da smo dobro migali in da smo se približali meji na 20 km. Prav na meji, toda na drugi strani proti jugu leži vas El Umtaje. Odločili smo se, da pojdemo tja. Prepričani smo, da se tam nahaja angleška vojna postaja z izvidniškim častnikom, kateremu se bomo vdali. Angleži še niso nikdar izročili francoski oblasti vojnih beguncev, ki niso Francozi. Moramo priti do železniške proge, ki leži 5 km od meje, svetilnik v Bosrahu pa nam bo za kažipot. Tedaj nismo vedeli, da je zemljevid napačen, kar se tiče omenjene vasi. Ali pa je bil narejen še preden so končnoveljavno do- ločili mejo El Umtaje je res bil na meji, toda še na francoskem ozemlju. Odprli smo svoje torbe in začeli jesti. Skrhali se beftno, kakor smo se odločili, dokler ne pade noč. Sonce je bilo že vzšlo in od povsod so ria polje prihajali kmetje, ki so orali zemljo s svojimi lesenimi plugi, katere so vlekli mršavi, dolgonogi voli. Kamenje nas je skrivalo samo z ene strani. Ker pa je bilo kmetov zmeraj več, smo tudi mi začeli postajati polagoma nemirni. Vsa polja okoli nas so oživela. Nismo mogli več ostati tam. Pred nami so i se dvigale neke vzpetine, ki so nam obetale j boljše zavetišče. Plezali smo tja, s svojimi bi-doni in puško. Tam je bila votlina, ki nam je nudila dobro skrivališče. V njej smo se utaborili za ves dan. Prijetno nam je bilo, zato smo se nehali prepirati, Uživali smo svežino svojega novega j zavetišča, ki nas je varovalo sončne pripeke. ( Dobro smo se naspali in najedli. Izčrpali smo vso svojo zalogo hrane in se nismo brigali, kaj bo jutri, ker smo upali, da se bomo po nočnem pohodu lahko založili s hrano v El Umtaju. j Raztovarjali smo se celo, s čim se bomo bavili, ko pridemo čez mejo. Harvey je navdušeno hvalil angleško poizvedovalno službo. Človek dobi hitro kamelo, ne spi v šotoru, marveč v vojašnici. Poizvedovalci so neke vrste policija in žive zelo udobno. Najboljše bi bilo, da bi stopili v to četo in da bi služili tako dolgo, dokler ne prištedimo dovolj denarja, da bi se lahko vrnili domov. Spušča se noč, postaje spet izmenjavajo svoja svetlobna znamenja. Iščemo spet, kje je svetilnik v Bosrahu. Ko ga najdemo, krenemo na pot in jo uberemo malce desno od svetilnika. Nekaj časa gre vse kakor po maslu, čeprav se težko prebijemo med hribi in dolinami po kamenitem ozemlju. Tovariši nikakor nočejo, da bi hodili, kakor želim jaz. Neprenehoma se vzpenjamo čez ograje majhnih polj, ki so posejana z žitom. Pasji lajež nas opozarja, da se v loku izognemu na daleč vsaki vasi. Nebo je pokrito s tenko meglico, tema je pa kakor v rogu. Višina nam skriva Bosrah. Ko spet zagledamo svetilnik, ne vemo, ali je pravi ali ne. Harvey spet trdi, da moramo kreniti bolj na desno. Stopamo že celi dve uri in bi že morali priti do železniške proge. Venomer mislimo, da jo bomo zdaj pa zdaj zagledali. Hodimo in hodimo, a proge ni nikjer. Kam se je neki skrila, za vraga? Vsak čas se nam zdi, da vidimo železniški nasip, ko pa pridemo tja, je to nekak obronek. Moj Bog, si mislim, morali smo jo prekoračiti že pred dvema urama. Nimamo več živeža. Hodimo brez pre-stanka. Toda o železnici ni nikjer sledu. Har-vey mi začenja očitati, da sem izgubil ori-jentacijo. Harvey je bil neznosen in bi se lahl razjezil. Žal mi je bilo, da nisem vzel s seb puške. Prepričan sem bil, da bi družbo pusl in krenil sam po svoji poti. Vse to prerekan me je utrudilo, čutil sem, da se bo naš pi dvig slabo končal. Toda Harvey je nosil edino karabinko, katero smo razpolagali. Zato bi ne bilo n: malo previdno, če bi šel brez orožja po te kraju, kjer vse vrvi od razbojnikov in kj' je vsaka vas utrjena ter zelo problematiči razpoložena do tujcev. Vrhu tega mi je bi žal obeh Fritzov, ki sta bila tudi zelo nez dovoljna in vznemirjena. Luč, o kateri smo mislili, da prihaja Bosraha, je prihajala v resnici od neke ma postaje na levo od Bosraha, ki ni bila zazn movana na zemljevidu. Bosrah je namreč zdaj ustavil svoje si nale. V strahu smo preklinjali in si prizad vali, da bi našli progo. Zastonj. Ko smo se vzpeli na neki breg ter spustili po obronku navzdol, smo nenadi zagledali Bosrah. Svetilnik se je izzivali svetil. Dobri Bog! Povsod bi bili rajši, samo t kaj ne, pa smo prišli, kakor nalašč, prav se Bosrah! Stali smo nekaj minut molče, pote pa smo krenili na desno, da bi ga obšli. Zc smo vsaj vedeli točno, kje smo. Od Bosra vodi košček železniške proge od glavne čr ki gre na zapad. Če presekamo progo po prek, bomo šli v pravi smeri. Meja je pa k maj pet kilometrov daleč. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo- Kopitarjeva olica 6/TTl Telefon 2994 in 2996 Uprava Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.