NOVA USMERITEV ZNANEGA INŠTITUTA
Premalo prostora in kadrov, preveč dela
Zakaj lahko zapišemo, da je letošnje leto za Inštitut za celulozo in papir Ljubljana, Bogišičeva 8 prelomno? Zato, ke je 56 delavcev te razisko-valne uslanove, ki proučuje vlakninske maleriale,. papirje in odpadne vode ugotovilo, da s sedanjo kadrovsko, tehnično in prostorsko zmogljivostjo ne morejo več slediti potrebam jugoslovanske induslrije celuloze in papirja, predvsem pa ne nalogam, katere jim zastavlja grafična industrija.
Zapisali smo, da služi ta naš inštitut jugoslovan-skim papirničarjem. Njihova ozemeljska razsež-nost je res tolikšna, vendar pa dejansko ne zmore-jo ugoditi vsem, ki bi želeli njihove raziskovalne storitve ali polproizvodne zmogljivosti. V zad-njem času so preokupirani s potrebami slovenske papirne industrije, kateri pa so se z dolgoročnimi povezavami priključile v zadnjern času še Papirni-ca Količevo, Drvenjača s Fužin nad Reko in Jugo-lateks iz Čačka.
Ko v inštitutu opredeljujejo kratkoročne in srednjeročne naloge, vedo, da morajo nujno po-
večati prostore (prizidek pri knjižnici, zgornja polovica proizvodne dvorane) in pridobiti iz tuji-ne nekatere raziskovalne stroje. To pri njih ni le izražena potreba, ampak uresničujoče dejanje, saj imajo vse pripravljeno za gradnjo, slovenska pa-pirna industrija pa je združita 70 tisoč dolarjev, da so lahko kupili štiri nujno potrebne aparate. In, ker smo že pri raziskovalni opremi, seveda tudi omejeno raziskovalno ustanovo pesti pomanjka-nje deviz. Zato skuša nekaj tujih sredstev pridobi-ti tudi z opravljanjem nekaterih nalog za tuje naročnike (Svica, Avstrija, Tajska), s čimer pa ne želi pretiravati, saj imajo vendar prednost domači družabniki.
Med naloge, ki so nekako na sredini med krat-koročnimi in srednjeročnimi, uvrščajo povezova-nje z raziskovalnimi ustanovmi in biroji, s kateri-mi sedaj sicer ločeno nastopajo na posameznih projektih. Predvsem naj bi okrepili povezavo z inštitutom Boris Kidrič na kemijskem področju in Industrijskim birojem na področju projektiranja in izvajanja tehnologije.
Direktor lnštituta za celulozo in papir Ljublja-. na dipl. inž. Janez Hočevar pa je zelo natančno opredelil srednjeročne usmeritve in naloge te po-membne raziskovalne ustanove. Pomembne n. pr. tudi zato, ker so slovenska papirniška podjetja skupaj tretji največji izvoznik v naši republiki. Tudi s strokovno pomočjo delavcev inštituta.
»V naslednjih petih letih se želimo še bolj pri-bližati proizvodnim delovnim organizacijam, predvsem po načelu od raziskovalnega znanja do praktične uporabe. Znatno nameravamo razširiti grafično dejavnost. Papirničarji in tiskarji se po-gosto srečujejo na skupnih problemih, dejansko pa trenutno še vedno hodimo vsak po svoji poti. Zato menim, da mora naša raziskovalna ustanova postati koordinator med tema dvema panogama in tudi izdelovalci tiskarskega repromateriala. Isto velja za proizvodnjo papirne oziroma karton-ške embalaže. In še eno usmeritev želimo okrepi-ti: servisiranje laboratorijske opreme. Vse tovar-
ne za izdelavo papirja, celuloze in drugih podob-nih materialov imajo precej kakovostne labora-torjske opreme. Ker pa nimajo strokovnih vzdrže-valcev in popravljalcev, znaten del te opreme stoji. To pa v času, ko je zelo težko uvoziti novo opremo - pa tudi negospodarno je tako ravnanje -predstavlja veliko gospodarsko škodo,« je nave-del nekaj opredelitev direktor. Kljub čisterau po-gledu v naslednja leta, pa ni pozabil opozoriti na pereč trenutni problem kolektiva:« V primerjavi z lanskim letom imamo pri nas dosežene v polletju naslednje indekse: prihodek 189,6, dohodek 215, čisti dohodek 211 in akumulacija 264. Ugotavlja-mo tudi, da bomo letni plan prihodka 170 milijo-nov krepko presegli. Kljub temu pa zaradi soraz-meroma slabih osnov v preteklih letih ostajamo z osebnimi dohodki v spodnji tretjini lestvice oseb-nih dohodkov v raziskovalnih ustanovah. To pa seveda ni spodbudno za izpeljavo nalog, ki sem jih naštel preje.«
STANE JESENOVEC