Ji^UVŽO/ v vx£a>Jju,
Izhaja vsak četrtek • Posamezna Številka stane Din 1*50	^	Izdaja:	Konzorcij	,,Straže v viharju” (A. Tepež) • Urejuje: R. Cuješ
Celoletna naročnina Din 35'— • Čekovni račun: , .Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.700	i \t J	Uredništvo	in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč)
Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1*50 Celoletna naročnina Din 35'— * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.740	tj	V		Izdaja: Konzorcij ,,Straže v viharju” (A. Tepež) • Urejuje: R. Cujei Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč)
Ljubljana, 6. oktobra	1938 >	r	Leto V — Številka 2	
Evropa brez Kristusa
Slovanstvo*1 kje si?
**
Treba je, da vzplovemo spet enkrat nad jj-vropo; preveč sprememb se vrši v njej. — Naš opazovalec hoče samo skoz daljnogled Jerale in krščanske vzajemnosti pokukati nekoliko na to staro Evropo.
V Berlinu
Dne 26. septembra je državni predsednik j^dolf Hitler v svojem velikem govoru v Ber-dejal:
»Ali bo (Beneš) mojo ponudbo sprejel in ^^cem končno dal svobodo, ali pa bomo sa-šli isikat to isvolbodo... Jaz korakam pred Sv°jim ljudstvom kot njegov prvi vojak in za ®tenoj — koraka narod ,..«
V Monakovem
Dne 29. septembra zvečer so predstavniki ^tirih velesil v Monakovem sklenili, da mora *®Škoslovašika odstopiti ozemlje Sudetov in Rediti vprašanje poljske in madžarske manjšine.
V Pragi
. Češki vladni predsednik general Sirovy je ^lavil dne 30. septembra: »Izbirati moramo ^d okrnitvijo državnih meja in med smrtjo ^roda. Izibirati moramo med brezizgledno °bi‘ainibo in med sprejetjem pogojev, ki so nain naloženi pod pritiskom.«
Dne 1. oktobra je češkoslovaška vlada pni-®*ala na poljiski ultimat, da odstopi Tešinsko žemlje Poljski.
Češkoslovaška se je odločila in Madžarski 0|lstopila čisto madžarske pokrajine.
Mir je rešen in ves svet se je globoko od-ahnil. Velesile so sklenile ta mir na rovaš . ^koslovaške, ki je v globoki narodni ža-‘0«ti.
. Mir je neprecenljiva vrednota v današnjem renutku in čeprav se je Češkoslovaška odlo-j®vajla pod zunanjim pritiskom, je njen sklep k °jeno dejanje veliko moralno junaštvo, za bo imela poseben božji blagoslov. Saij tudi aPei Pij XI. .izrecno blagoslavlja Češkoslo-Va*ko za ta čin.
V Rimu
Mir je prišel od zgoraj.
^ Vsi narodi so molili v četrtek med posvečanjem državnikov, velike ljudske množice / v vseh mestih Evrope klečale pred Bogom 2? rotile iza mir.
Eden je stopil k oltarju-žrtveniku celega
človeštva in je Bogu ponudil svoje svetniško življenje — to je bil
papež Pij XI.,
res vreden pastir, ki ponuja svoje življenje za svojo čredo.
»Mi se iz vsega srca ponujamo Bogu za blagor in mir sveta, da nam Gospod življenja in smrti vzame neprecenljivi dar življe-n j a.
Naša ponudba, upamo, bo tem
raje sprejeta, ker smo jo napravili v spomin milega in heroičnega mučenca sv. Vaclava...
Tako govori Najviisji pastir, ko gre za srečo in blagor neštetih, Ves svet je obmolknil pred to veličino!
V	Parizu
Mirovne pogodbe se podirajo.
Podpisalo jih je 33 držav in so bile nad vse skrbno pripravljene, a danes se trgajo in vprašamo se, koliko bo ostalo od teh pogodb.
Eno je gotovo: sklepale so se brez Boga in cerkve. Papež Benedikt XV. je opozoril svet, da bo treba mir skleniti na podlagi pravičnosti, ne pa fizične premoči. Ustavimo se za hip pri Češkoslovaški. Njen graditelj je bil v glavnem poleg Masaryka sedanji predsednik Češkoslovaške Beneš.
V svoji knjigi o mirovni konferenci sam pravi, da je 1. 1918 improviziral nagloma brez pripomočkov in virov svoje spomenice v Parizu.
V teh spomenicah govori o Čehoslovakih kot enotnem narodu, a rajni voditelj Slovakov, Hlrnika, je sam prišel v Pariz in je proti temu protestiral. Narodna enotnost Čehov in Slovakov je bila fikcija in zato nemoralno sredstvo.
Menda danes samo še fantasti in nepoboljšljivi framasonski panslavisti vsiljujejo Slovakom češko narodnost. Vsi Slovaki, ki so študirali v Ljubljani, so ibili odločno proti tej zlagani koncepciji: hočejo biti sami svoj narod, ampak ostati v skupni državi s Čehi.
Gospod predsednik Beneš pravi v svojih spomenicah, naslovljenih na mirovno konferenco:
Češkoslovaška zahteva svojo državo na temelju Wilsonovega načela o s amo-
odločbi; prizna pa, da je 3,512.582 Nemcev v okviru bodoče države. Zakaj je tem Nemcem odrekal pravico samoodločbe? To ni bilo n e demokratično ne posebno krščansko. G. delegat Beneš je obljubil Nemcem tedaj polno, vsestransko svobodo narodnega razvoja, celo enakopravnost s Čehi in švicarsko ureditev države.
Češkoslovaška je v trenutku, ko je bila Poljska 1. 1920 vsa zaposlena z vojno proti sovjetski Rusiji in reševala Evropo pred boljševizmom, zahrbtno zasedla poljsko Tešinsko ozemlje in danes ji Poljska »to uslugo« vrača s tem, da je v usodnem trenutku padla Češkoslovaški v hrbet.
Čehi so obljubili v Pittsburški pogodbi Slovakom polno avtonomijo: 1. 1938 mora priti iz Amerike zastopnik Slovakov in pred očmi vse Evrope razgrniti dokument češke neiskrenosti: Čehi so zatajili demokracijo!
Dejstvo je: Čehi so imeli 20 let časa, da bi te narode spoprijaznili s seboj, a to se jim ni posrečilo. Iz tega sledi: politični koncept Be-nešev iz leta 1919 se je razblinil, Čehi so govorili o demokraciji, a je niso izvedli.
Nad Moskvo
Moskva! Koliko si ti zakrivila niad Evropo! Ti si svoj »marksizem«, svoje »levičarstvo« in svojo »protifašistično« fronto, svoj komunizem, svojo ibrezfeoštvo, svojo demonsko neurejenost širila po vsem svetu: Nad teboj je pro-kletstvo; kdor se s teboj druži v kateremkoli oziru, se potaplja v močvari nereda in brez-boštva. Češkoslovaška ije tebi, velika zapeljivka narodov, verjela, verjela bolj kot Rimu, ki pravi: s komunizmom absolutno nobene zveze.
Češkoslovaška je, zapeljana od Moskve, dobavila orožja v rdečo Španijo in pustila svobodni razmah komunizmu!
Prav to, da je Češkoslovaška neke vrste zaloga komunističnega smodnika v srednji Evropi, je po spretni propagandi Nemčije, vso zahodno Evropo od obrambe Češkoslovaške odvrnilo.
Nad vsemi Slovani
Megleno framasonsko pojmovanje slovanstva in nejasni panslavizem se je izkazal kot prazen fantom. Bodimo jasni in pogumni v spoznanju resnice: Sovjetska Rusija je Češkoslovaško gladko zapustilal Poljska ji je skočila v hrbet!
V	mirovni konferenci je bilo isto: Čehi so se pri naši zahtevi po plebiscitu v Primorju postavili na stran Italije. — Rusi pa so podpisali londonski pakt, kakor so sami povedali Srbom, zato da ne bi prišlo preveč katoliških Slovanov (Slovencev in Hrvatov) v Jugoslavijo!
Slovanska vzajemnost, kje si?
Sovražijo se Rusi in Poljaki, Rusi in Ukrajinci, Ukrajinci in Poljaki, Poljaki in Čehi, Čehi in Slovaki.
Današnja Številka vsebuje:
»Slovanstvo" kje sil Tabor SDZ Verski Integrailzem 10. oktober Nemško gledaliite
Severni in južni Slovani se ne sovražijo, ker niso sosedi, sicer bi se gotovo tudi.
Slovanstvo in panslavizem, kakor ga je »Matjuška Rusija« in Češkoslovaška pojmovala, je bil zgrajen na fikciji aristokratskih in suženjskih Slovanov. Pravo slovanofilsibvo je možno samo v luči in moči krščanskih načel in krščanske zgodovine Slovanov.
Nad vso Evropo
Pravijo, da je podleigla demokracija totalitarnim državam! Zalibog nočejo vse resnice videti! (Demokracija je bila inficirana od ljudskofrontarskega, komunističnega strupa, ki je sabotiral delasposoibnost in pripravljenost demokracij! Ta demokracija je inficirana od f ram as on s k e g a, klikarskega, judovskega fanatizma, (ki hoče predvsem vso evropsko tradicijo r a z k r i s t j a n i t i. Prave krščanske Evrope nikjer ni bilo. Ljudska fronta je sramotno odpovedala: marksizem, židovski liberalizem razsaja kot kuga po notranjih arterijah evropske kulture in jim črpa vso evropsko krščansko bita ost.
Najbolj pa se je nezdravi brbljavi marksizem in komunizem zajedel v slovanske narode. V Rusiji ima naravnost leglo za ves svet, Čehi (proti volji Nemcev, Slovakov, Poljakov v lastni državi) so tem komunističnim pravljicam verjeli.	‘	t—J:.
To je eden izmed vzrokov, da smo Slovani potisnjeni na stranski tir svetovne politike, da Rusija niti povabljena ni bila, da Češkoslovaška še zaslišana ni bila, ampak je dobila kratkomalo diktat.
Brez krščanske morale evropski narodi ne smejo delati politike! Češkoslovaška je dobila lekcijo, druge narode brezdvomno ta lekcija še čaka — samo da bo ta lekcija veliko hujša.
—	Češkoslovaška se je kolikor toliko rešila iz razsula lin ibo še lahko velika in močna, če bo sledila tradicijam sv. Vaclava.
Naij ntikdo ne misli, da govori iz naiših besed kako neraizpoloženje proti Čehom! Ves 9vet in mi z njim občudujemo današnje zadržanje Čehov. A vzroke češkega poraza moramo vestno preučiti, da se iz njih vsi učimo...
10. okt. 1920
Verski integraiizem
Pustite Slovencem dve stvari, ki ste nam dragi kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pa besedo materino.
(Slomšek).
10. oktobra 1920 je glasovalo ipri plebiscitu na Koroškem v coni A za Jugoslavijo 15.279, za Avstrijo pa 22.025 oseb. 1 ako je ostala slovenska zemlja in so ostali slovenski ljudje državljani nenarodne države. Gospa Sveta, kamor je slovenski knez poklical škofa Modesta, da je Slovence priključil krščanski kulturi, gosposvetsko polje, kjer je slovenski kmet predajal slovenskemu knezu oblast na knežjem kamnu, Celovec, ki je v 70 letih vodil naše slovensko leposlovje, kjer je vzniknila naša Mohorjeva družba, vse te bistvene sestavine naše zgodovine in naše kulturne rasti in vseh 100.000 naših ljudi na Koroškem, vse to je pripadlo v tistih tragičnih dneh takratni Avstriji, sedanji Nemčiji. Naši bratje so zvesti pripadniki vaše države, toda naravno pravico imajo, da žive samostojno narodnostno življenje. Naravno pravico imajo do samostojnega gospodarskega in kulturnega življenja, ker so na svoji zemlji naseljeni že trinajststo let in ker so izoblikovan narod z visokim kulturnim življenjem. Naravno pravico pa imajo tudi, da imajo kulturne stike z matičnim narodom in da so deležni vse in celotne narodne kulturne rasti.
Mi vsi pa ob žalostni obletnici obnavljamo obljubo jugoslovanskega delegata, opazovalca pri plebiscitni komisiji: Teh 15.000 glasov Jugoslavija ne bo nikdar pozabila
| + Pr. Jože Debevec /|
slovenski vzgojitelj, kulturni delavec in urednik »Doma in sveta« je 5. okt, 1938 nenadoma izdihnil. Bog mu poplačaj vse žrtve in ves trud!
Več bomo spregovorili prihodnjič.
Numerus dausuf
na ljubljanski medicini
Novince, ki so prišli zadnje dni v Ljubljano, da bi se vpisali na medicinsko fakulteto, je presenetila nova odredba: fakultetni svet medicinske fakultete je sklenil, da bo letos sprejeto na fakulteto samo 40 akademikov v 1. semester. Odredbo utemeljuje s pomanjkanjem prostora v secirnicah.
Prosimo fakultetni svet medicinske fakultete, da to odredbo takoj ukine.
Razlogi:
1. Na tak način se ljubljanska univerza ne spopolnjuje. Nasprotno, to je najboljša pot k postopni ukinitvi medicinske fakultete v Ljubljani
2.	Ali ni prehudo, da bo mladi slovenski akademik, ki si je za svoj poklic izbral zdravniško službo, moral životariti in zabijati čas na pravni fakulteti, ko do tega nima najmanjšega veselja?
Zavedamo se, da so razmere na medicinski fakulteti obupne m nemogoče. Zlo pa je treba ozdraviti v korenini; ključ do tega ima Beograd.
Pod tem naslovom priobčuje Dejanje (I, 251 s.) kot dokumente: en citat iz Straže v viharju, tri citate iz Mi mladi borci ter prevod Nell-Breuningovega sestavka o verskem integralizmu v »Lexikon fihr Theologie und Glauibe«.
Za Dejanje in njegovo uredništvo bi bilo žaljivo, če ne bi tej objavi iskali namena, saj že omne agens agit propter finem, kaj šele razumni človek, posebej še izobraženec. Torej čemu ta priobčitev citatov? Zakaj se jim priključuje in se z njimi vzporejuje prevod Nell-Breuningovega sestavka? Čemu dvojen, različen itisk?
Odgovora tekst sam izrecno ne daje, toda odgovor je mogoč samo eden. Neizraženi, a prosojni namen Dejanjeve priobčitve je pač ta, da se ustvari zoper Stražarje in Mladce v javnosti, posebej v katoliški skupnosti neraz-položenje. Iz Dejanjeve priobčitve naj javnost zasluti in se morda kar prepriča, da so Stražarji in Mladci okuženi od verskega integra-lizma, ki je po Nell-Breuningu »časovno pogojen pojav, zrasel iz iste korenine, kakor modernizem, proti kateremu se strastno bori«. To bi bil učinkovit udar. Stražarji in Mladci se bore za isto katoliško načelnost, pa bi bili sami okuženi nekatoliške miselnosti! Za neizprosne nasprotnike modernizma in sleherne modernistične infiltracije se imajo, pa bi bila njih miselnost kar ista z miselnostjo verskega integralizma, če pa že ne to, pa vsaj infiltri-rana z njo! Tako bi bili Stražarji in Mladci v duhovnem bratstvu ali vsaj duhovnem sorodstvu z modernisti, ko sta modernizem in verski integraiizem zrasla iz iste korenine!
Stvar bi bila pa še hujša. Stražarska in mladčevska miselnost bi naravnost ogrožala pristno katoliško miselnost! Kako to? Pač naravno, ko pa je po mnenju Dejanja istovetna ali vsaj sorodna z miselnostjo verskega integralizma. Ta pa je negacija ali vsaj po-tvara pristne katoliške miselnosti. Sam Nell-Breuning — jezuit trdi o verskem integra-lizmur da zanika ali krati tako imenovano relativno samostojnost kulturnih področij, smatra njeno priznanje za sekularizacijo, za »kugo laicizma«, pride s tem bolj ali manj do zahteve »potestas directa« za Cerkev tudi glede svetnih področij, pride na teološkem področju proti volji v sosedstvo krivoverskega spiritualizma in supranaturalizma, s cerkveno miselnostjo neskladnega klerikalizma.
In na koncu še itaka ironija! Stražarji in Mladci ibi bili obsojeni, njih miselnost kot istovetna ali sorodna z verskim integralizmom od najvišje cerkvene oblasti, s papeško okrožnico Benedikta XV. »Ad beatissimi« zavrnjena. To bo pač za Stražarje in Mladce učinkovit argument, ko vendar po mnenju Dejanja pripadajo udarnemu katoliškemu tipu, ki »se vestno naslanja na naj višjo cerkveno avtoriteto«.
Ne da se tajiti, da ne bi bila ta tiho zamolčana konstrukcija dobro preračunana, toda resnici na ljubo je pribiti, da temelj ni trden, da izhodišče ne drži. Le površen, nesamostojen bravec bo v citatih, navedenih od Dejanja, iz Straže v viharju in iz Mladih borcev, pod vplivom sugestije našel ožigosano miselnost obsojenega verskega integralizma. Tekst sam
„DejanjiT' v premišljevanje!
je ne vsebuje. Za vsakega kritičnega motrivca je več ko jasno, da tekst vsebuje le to, da verska in nravna načela veljajo za vsa področja človeškega življenja. To pa ni herezija, pa tudi niti samo ne diši po kaki hereziji. To je iklena resnica.
Dejanje bi močno ustreglo Stražarjem in Mladcem, če ibi iz Straže v viharju in Mi mladi borci, ali ,iz Naše poti kritično dokazalo, da so Stražarji in Mladci zoper relativno samostojnost kulturnih področij, da zahtevajo za Cerkev »potestas directa« tudi glede svetnih področij (politike, gospodarstva itd.), da zagovarjajo s cerkveno miselnostjo neskladni klerikalizem. Dejanje te usluge prosimo, pa se bojimo, da bo ostala naša prošnja neuslišana.
Ne moremo, da se ne bi Dejanju čudili. Še v junijski številki člankar, g. X. Y. na str. 202. poudarja, da je pri nas danes največja in neposredna nuja medsebojno pomirjenje, ki je možno le na podlagi medsebojnega priznavanja in spoštovanja. Mari je Dejanje septembra na ta članek že pozabilo? Ali pa Dejanje morda sodi, da z dokumenti »O verskem integralizmu« služi tej največji in neposredni nuji medsebojnega pomirjenja? Če je temu tako, mari je potem Dejanje prepričano, da pomeni priobčitev dokumentov »O verskem integralizmu« priznavanje in spoštovanje Stražarjev in Mladcev? Nam, objektivni razlogi takega prepričanja ne dopuščajo in sodimo, da nikomur, kdor nepristransko gleda, ne.
Mi mladi borci pozivajo: naznanite nas v Rim! (Lil, 11). Temu pozivu se pridružujemo. Dodajamo pa še: v Dejanju na str. 201. je brati, da ne gre za različnost v priznavanju vodstva verske edinosti. Če je Dejanju do tega priznavanja resno, naj to praktično pokaže. Vodstvo verske edinosti pri nas v ljubljanski škofiji — prevzv. ordinarij, škof Gregorij — je izdalo avtoritativno vodilo: »Če . . . ima kdo kakšne pomisleke bodisi glede smeri in pravil bodisi glede načina dela (KA), naj ne kritizira ne zahrbtno, ne javno. . . Pač pa naj vsak, ki ima pomisleke ali vidi pomanjkljivosti, ki bi utegnile KA škodovati, to sporoči Narodnemu odboru KA ali pa svojemu škofu. Kdor resno misli in hoče graditi, bo tako storil.« (Škof. list 1938, 84.) Ne upamo si misliti, da bi Dejanje ne mislilo resno in ne hotelo graditi, zato upamo, da bo tudi tako storilo, kot vodstvo verske edinosti v ljubljanski škofiji želi in odreja, saj je najvišje vodstvo verske edinosti nedavno nedvoumno izjavilo: »Kdor udari KA, ta udari Cerkev (Pij XI.).«
Slovenci, Hrvati in Srbi na Madžarskem.
Suibotiški list »Neven« piše, da so bile ob priliki zadnjega sporazuma na Bledu zagotovljene vse manjšinske pravice naših manjšin na Madžarskem. »Mi smo napravili svoje. Sedaj naj naši bratje Hrvati, Srbi in Slovenci stopijo v akcijo. Naj izdajajo svoje liste, koledarje, naj ustanove čitalnice in diletantske družine. Ako bodo zahtevali, bodo dobili...« piše »Neven«.
m
Vse, kar zahtevamo za naše so rojake v drugih državah, vse to bomo dali in moramo dati tudi koroškim Slovencem!
(Burckel 1. VI. 1938.)
Bratje v kolo v$i stopimo!
»Klerikalnemu Slovencu je bližji antiko' munistični Japonec kakor liberalni Slovenec! temu pa je spet več za mednarodnega dandyj® kakor za katoliškega Slovenca.«-
(Dejanje I, 7, str. 23L)
Zadnje čase se pri nas mnogo govori o n*' rodni slogi. Ne moremo pa reči, da bi imel® ta težnja avtohtoni domači izraz. Gesla o »slo* venski fronti« in podobno segajo v dobo pone' srečenega internacionalistično - marksistične^® poizkusa z »ljudsko fronto«.
Ako listate po listih in revijah, ki vedo 0 potrebi tega vsesplošnega in brezpogojne^® narodnega pobratimstva toliko povedati, se o* težko prepričati, da je kljub temu n. pr. piše® Dejanja zelo pri srcu francoski »personalist«i prav malo pa najde ljubezni za slovenske^® stražarja; ali »Delavski pravici« je — kot i®' gleda — mnogo bližja madridska fronta kot p® slovenski delavec, ki je včlanjen pri ZZD.
Gre torej za razliko med načelnimi strči#1 ljenji in dejanskimi odnosi.
Sicer pa je stvar dokaj preprosta: narod' n o s t je sicer važna naravna vrednota, melječa na krvnem sorodstvu, narodnem *®' ročilu in jezikovni skupnosti — toda ni s v c j tovni nazor; sicer bi zapadli v ideološk* nacionalizem po zgledu nacionalne^® socializma. Razlikovanje je zaradi jasnost* vsekakor na mestu.
■ic * *
Najmočnejša duhovna prvina narodnosti ie gotovo narodno izročilo, kot sestavni pojeO* za vse ono, kar je določeno ljudsko občestvo tekom svoje zgodovine ustvarilo, prevzelo preoblikovalo kot svoj življenjski stil. Ako od narodnosti odmislili narodno izročilo, h1 nam ostal pojem primitivne krvno-jezikovn* plemenske skupine. Ker pa govorimo o naro' du, zato je narodno izročilo bistveno.
Skoraj tja do slovenskega prehoda v J*1' goslavijo Slovenci razen kmečkega stanu, d#' hovništva, malega obrtništva in v zadnje*1! času tudi kranjskega delavstva, nismo ito& drugih narodnozavednih stanov in slojev. R®' zen naštetih so ostali sloji — hvala Bogu naj' manjši del našega socialnega občestva — 1e gmotno, gospodarsko bili vezani na svoj na' rod, duhovno in politično pa so bili krepk0 zakoreninjeni v nemštvo.	,
lin ta naš avtohtoni slovenski življenjski s*® je v jedru krščanski. In vse tja do leta 186®' ko je skupina v tujini študirajočih slovenski® študentov prenesla k nam megalomanski beralizem, ni bilo nikogar, ki bi to krščansk0 osnovo našega izročila skušal razdejati.
Mislimo, da je oni del slovenskega izobr®' ženstva, ki je to izročilo z ljubeznijo spre)®1! ga idejno krepil in intelektualno klesal, h0$* po pravi nacionalni poti, ko je slovensk® ljudstvo organiziral v obrambo proti nov#1 liberalnim in marksističnim silam, ki so iz dika svojega nekrščanskega svetovne^® nazora napovedali boj osnovam slovenske ga izročila.
Tudi mi smo odločno za
osredotočeni®
vseh narodnih šil. Teža mednarodnega p° j žaja nas preresno opozarja k temu. Toda k® narodno zavedni postavljamo za sporaz® pogoj, da vse nekatoliške struje slovenske»^ meščanstva brez pridržkov priznajo in izp°' vedo, da sprejemajo v celoti naše izročil®'
Tako k"ot je to poudaril prvi slovenski j* bor v Ljutomeru 1868 in napisal pred libera1® invazijo »Slovenski Narod« v svoji prvi štev*^ ki leta 1868, da mu namreč ne bodo le »v e { ske zadeve ...sv e.t e — kakor so te vsemu narodu —j temveč se bo pog®nl j tudi, da se ljudska šola ne loči 0 j Cerkve, da se oživlja vedno b° in bolj cerkveno življenje.« .j,
Ob zanikanju in preziranju duhov P ; osrtov narodnosti je prazno in hinavsko še ^ ko glasno kričanje o narodni slogi v po&e
»na konkretno slovensko vprašanje«'
Tabor Slovenske Dijaške Zveze 1938
Ponoviče -- Sv. Jurij ob jui. žel.
Fantje v Ponovičah.
reditvi. Zaradi jasnega in odločnega stališča SDZ so spremenile svoje stališče tudi druge skupine in odpovedale svojo udeležbo na tem kongresu, ki je nato z žalostnim srcem kon-statiral, da je Jugoslavija skoro edina država, ki na njem ni zastopana. — Danes je komunizem vedno bolj v razsulu in je že izgubil glavno udarno silo tudi na srednjih šolah in univerzi, kar gotovo ni v najmanjši meri zasluga našega dela.
1937 Kotevje
Prav tako je ibil tudi tretji tabor v Kočevju, ki je imel zlasti narodno obrambni značaj, izredno pomembna prireditev. Kat. slov. dija-štvo je kot živ ud svojega naroda hudo občutilo vedno objestnejše delovanje tujega elementa na naši lastni zemlji, predvsem v Kočevju, kjer je naš narod skoro že postal na lastnih tleh narodna manjšina ter zatiranje našega življa izven naših mej. Doslej so se naši tabori vršili vedno v zatišju, brez hrupa, ki ga ne potrebujemo, posvečeni so bili nam samim. Toda to pot se nam je zdelo nujno, da stopimo tudi pred javnost. Dnevi v Ko-
čevju ib o d o ostali brez dvoma vsem udeležencem, vsem našim prijateljem in nasprotnikom v spominu. Z žalostjo in gnusom moramo ugotoviti, da je slovenski župan Kočevja in starosta SKJ smatral po teh tako veličastnih d neh, vkaterih je slovenska mladina izpovedala z vso jasnostjo svojo neomejeno ljubezen do domovine za svojo prvo viteško dolžnost, da jo javno oblati ih denuncira. Sicer pa je mogočfe prav ta dogodek tudi še bolj razjasnil dejanski položaj. V žarki luči je pokazal na sovražnike naroda in države, ki raje gredo s tujcem kot poštenim katoliškim Slovencem.
1938 Ponovite
Najnovejši dogodki so znani. Spomladi se je premaknila meja nemške države do Karavank in	Pri	nas doma pa zo-
pet sili v osredje ona ideologija, ki je za-
Predsednik SDZ inž. Tepež na taboru v Ponovičah.
Spoštovana gospoda, dragi tovariši!
Ko sem kot predsednik SDZ-na predvečer ^fcdnarodnega dijaškega kongresa Pax Roma-v Sloveniji, za našo domovino in katoliško °vensko dijaštvo brez dvoma izrednega do-®°dka, prevzel častno dolžnost, da otvarjam jjkš četrti tabor po obnovitvi dela 1. 1934, vas, r®gi tovariši, ki ste se zbrali prav letos v ekornem številu iz vseh krajev in šol naše •mje, kar najiskreneje pozdravljam. Po-5fthno pa si še štejem v čast, da morem na tvoritvi današnjega tabora pozdraviti univ. ^r°l. dr. Ehrlicha, urednika »Doma in sveta« dr. Debevca, zastopnika dijaške KA in za-ijJ^Pnika Mihaelove skupine katoliške akcije. °Variši! Slovenska dijaška zveza je organi-*aciia slovenskih katoliških dijakov. Poklica-ie, da jih reprezentira pred svojim naro-0tti, pa tudi pred zunanjim svetom. To svojo *logo opravlja že od svojih početkov častno j, 'slovenskemu narodnemu ponosu primerno. r*5a temu so kongresi Pax Romane, da ne jftenim drugih prireditev, priča temu je Sla-a Catholica, o tem pričajo stalne in uspešne . 2li ki jih imamo z dijaškimi zvezami večine °vanskih držav.
^si tabori od 1. 1935 naprej so bili vedno ^^•irom na časovne razmere in potrebe kaži-‘ za prihodnje leto.
Gora Oljka
Tako je bil prvi tabor, ki se je vršil kmalu Znameniti kresni noči tako z ozirom na p liščine, kakor tudi z ozirom na važnost admeta razprav, brez dvoma poseben do-j^tek. -Na njem so bili izgrajeni temelji in po-jasne smernice za vse poznejše delo.
L Jabor ha gori Oljki je postavil Ij/.damentalno zahtevo po totalitarnem kato-i 'Zrnu, ki se ne more zadovoljiti samo s polnimi verniki, ki se zaklepajo med 4 stene, £ak hoče postaviti katoliška načela v sredo ^ |len)a, ter prepojiti z njimi vse človeško WStV°Vanie’ iavno' prav tako kot zasebno »a ,enje' Pomedel je z ono miselnostjo, ki je ^j*®* strani hotela zapreti katolicizem v J? -*11	na drugi strani pa hinav-
ci ,dila, da je katolicizem odpovedal. Prav ^a*>or na Olfki postavil tudi vse druge Wn°tč na pravo mesto, ter jim dal pravo v9»	^ 0^Kko: Slovenstvo; socialno delo-
,in ideologijo na podlagi okrožnice Leona »b lI> Pi’a *cr os^r<> obsodil tako komu-.,k°* etatizem in pretirani nacionalizem, je tudi jasno izpovedal, kar več let
ni bilo mogoče, stališče -katol. slovenskega di-jaštva do svoje države Jugoslavije, v kateri vidijo edino možnost za razvoj in srečo slovenskega naroda.
1936 Stična
Tudi drugi tabor SDZ je bil važen mejnik. Naperjen je bil v prvi vrsti proti komunizmu, ki je imel zaradi slabih razmer in -neštevilnih krivic, ki jih je zakrivil framazonski režim, lahek posel ter s svojimi vabljimi frazami omamil zlasti mnogo inteligenčne mladine. Postal je tudi vedno bolj nevaren za katoliške kroge, ki jih je pod pretvezo borbe proti fašizmu in za mir hotel pridobiti za svoje namene.
V	-Stični je bila potegnjena jasna črta: med komunizmom in nami je sleherno sodelovanje izključeno. To stališče je kmalu rodilo ugodne posledice, ko je SDZ prva odklonila svojo udeležbo na dobro maskiranem mirovnem kongresu v Švici, izrazito komunistični pri-
Dekleta so zborovala v Sv. Juriju.
Dr. Ciril Zebot na taboru SDZ:
Problemi jugoslovanskega nacionalizma
1.	Ob nastopu Kristusa sta takrat znani svet
v	glavnem gibali dve nacionalni skupini: Judje in Rimljani. Iz judovske enobožne civilizacije je izšlo mlado krščanstvo in je potom političnega sestava rimskega imperija v, za takratne družbeno-civilizacijske razmere, čudovito kratkem času -in z nerazumljivo lahkoto preraslo duhovno-kulturno podstat rimske poganske civilizacije in položilo osnove za ono duhovno razdobje Evrope, ki smo ga navajeni imenovati -krščanski srednji vek. Preveč je jasen tok zgodovine, da -bi bilo treba posebej dokazovati naslednje dejstvo:
Iz novih vrelcev življenja, ki jih je odprlo zmagovito krščanstvo, je začela kliti samobitna narodna rast evropskih ljudstev. Kaj pomenijo v zgodovini Galci pred pokristja-n j en jem, kaj germanska plemena brez Kristo-vega Križa? Ak-o -jih ne bi mimogrede omenjali rimski včjafki in -zgodovinarji,- bi o njih primitivnem življenju ne vedeli ničesar. Kdo je iz razsula degeneriranega poganskega Ritna ustvaril katoliško Italijo Danteja, Michelangela, Leonarda, Manzo-nija? Kdo je Slovane kot otroka za rolko privedel v zgodovino? In končno, zakaj je Evropa stopila tako visoko nad druge kontinente?
Evropska civilizacija in njen narodnostni razvoj sta tako neločljivo zvezana s krščanstvom, da tega niti najbolj zagrizeni kulturni odpadnik od krščanskih vrelcev skupne evropske civilizacije -in njene narodnostne razčlenitve, ne more zanikati.
Liberalizem je s svojim individualizmom namesto konkretnega pojma naroda postavil antihistorično namišljeno »družbo enakih po-edincev« -brez oslona na narodno tradicijo in brez poleta v narodno bodočnost. — Proti temu svobodomiselnemu -zmaličenju življenjske resničnosti, je treba postaviti v prvo vrsto narodovo preteklost, zajeto v narodno izročilo, ter narodovo bodočnost kot končni namen vsega narodnega prizadevanja. Proti materialističnemu realizmu d uho vni realizem.
Narod ni le vsota trenutno živečih poedincev, temveč tudi preteklost in bodočnost.
Poglejmo kako moderni nacionalistični po-kreti upoštevajo ta načela.
1. Italijanski fašizem, katerega utemeljitelj je pravi začetnik sodobnih nacionalističnih pokretov, je naslonil novi italijanski nacionalizem na zgodovinsko veličiho starorimskega imperija in na bogato duhovno dediščino katoliškega Rima.
2. N a c i 6 n a 1 i ž e ib nove Španije je v celoti naslonjen na heroično in mistično tradicijo katoliške Španije.
3. Nemški nacionalni socializem Adolfa Hitlerja pa je v razliki od obeh preskočil morda najizrazitejšo krščansko tra-
dicijo srednjeveškega rimskega cesarstva nemške narodnosti, pa tudi tako imenovano Lutrovo reformacijo in vs-o globino . nemškega katoliškega izročila iz 19. veka, ter položil svoj germanski ideal na pragermansko poganstvo. Bodočnost nemškega imperializma pa vidi v rasističnem izčiščenju »nordijske nad-rase«.
Ako gleda italijansko-fašistični nacionalizem poleg katoliške rimske tradicije tudi v starorimskem paganskem imperiju zgodovinski oslon za svojo nacionalno veličino, je to končno razumljivo, ker vsaj deloma odgovarja zgodovinski resničnosti.
Zdrav razvoj italijanskega fašističnega nacionalizma pa je seveda odvisen od tega, kateri -del skupne tradicije bo prevladal.
Po mojem mnenju pa je zgrešil v izbiri svojega tradicionalnega oslona nemški nacionalni socializem. Je zelo dvomljivo, -da bi mogel pripeljati nemški narod k nacionalni renesansi pokret, ki tako fatalno zanika vso svojo nacionalno tradicijo. Saj V predzgodovinski dobi germanskih plemen sploh še ne moremo govoriti o kaki civilizaciji ali nacionalni izoblikovanosti. Za oboje nemški narod Še bolj kot italijanski, dolguje vse krščanski penetraciji.
Evropski narodi -sd zrasli iž krščanstva, iz katerega je potekla evropska civilizacija. Zato nacionalizem, ki bt skušal izpodmakniti to zgodovinsko pribito duhovho življenjsko Osno-
vi	narodnosti, greši proti naravi in ruši bodočnost svojega naroda. V tem%hipu pa od nacionalizma nima več ničesar drugega, kot samozvano nacionalistično ime. (Dalje.)
Nezaupanje in cenzura pri Domu in svetu
O nezaupanju bivšim dominsvetovim urednikom in o cenzuri se je pri nas mnogo govorilo in pisalo. Naj omenimo le št. 7 in 8 Sodobnosti ter brošuro Dom in svet v 1. 1937. Na vse to lepo in mirno odgovarja urednik Doma in sveta g. msgr. dr. Debevec v 8. št. DiS pod zaglavjem: Iz kronike Doma in sveta. Med drugim pravi: »Se besedo o z a u p a n j u. Finžgar zelo naglaiša, da je šlo pri vsej zadevi za zaupanje, namreč ali je odbor KTD Koblarju zaupal ali ne. Toda ta stvar ni tako priproste, kakor jo slika Finžgar. Zaupanja je namreč več vrst. Prvo je pri takšnem listu, kakršen naj bi bil po zamisli KTD Dom in svet, zaupanje v katoliško moštvo urednika. To zaupanje v Koblarja je KTD vedno imelo in ga še ima. Drugo je zaupanje vi i -terarno sposobnost urednika. Tudi to zaupanje v Koblarja je KTD vedno imelo. Vprav iz tega dvojnega zaupanja je KTD svoj čas prof. Koblarja naprosilo, da je prevzel uredništvo Dom in sveta. Zadnja leta pa je DiS svoje področje močno razširil, ni hotel biti več samo literarna revija, ampak splošno kulturna revija ter je začel posegati v težka, tudi teološka kulturna vprašanja. Tu pa ni pokazal več tiste sigurnosti, ki bi bila predvsem v takšnih vprašanjih potrebna, kar seveda tudi ni čudno, saj ne zmore vsak vsega. Tu torej KTD po nekaterih ponesrečenih dominsvetovih kulturnih spekulacijah ni imelo zaupanja, da ibi mogel Koblar to stran revije sam dobro urejevati. Zato si je KTD zaradi svoje velike odgovornosti pridržalo soodločanje, ki ibi ga vršilo po svojem zaupniku. To je vsa zadeva o nezaupanju in tudi o »cenzuri«. Mislimo, da je razjasnitev dovolj točno povedala, kje so bili vzroki iza nesoglasje med uredništvom DiS in KTD. Tu najdejo odgovor tudi tisti, ki so hoteli levji del odgovornosti za dogodke okrog DiS naprtiti »Straži v viharju«. KTD je ravnalo in je moralo ravnati, kot je ravnalo.
»Kriza Doma in sveta«
Drago Šega piše v Sodobnosti (7—8) o krizi Doma in sveta. Pravi, da ta kriza ni iden-
strupila v prejšnjem stoletju vso Evropo, to je liberalizem, ki je v slovenski izdaji še posebno strupen in tem bolj nevaren, ker si je nadel nacionalno masko, ki mu jo je treba enkrat za vselej strgati iz obraza. Borba proti tem silam je glavni namen tega tabora. Vodstvo SDZ je razmišljalo, ali naj si izbere za zborovanje morda kako središče liberalizma ali kako izpostavljeno točko na severni meji, da pokažemo svojo moč in udarno silo. Pretehtali smo važnost vprašanj, ki jih moramo obravnavati in odgovornost, ki je na nas ter prišli do zaključka, da potrebujemo za rešitev teh vprašanj in izdelavo 'bojnega načrta predvsem mir, ki ga tu najbolje uživamo. In tako upam, da bo tudi ta 4. tabor SDZ rodil one sadove, katere naši voditelji in mi sami pričakujemo. Še nekaj. V začetku sem omenil, da smo tik pred kongresom Pax Romane, mednarodne zveze katol. dijaštva, ki se ibo vršil konec avgusta na slovenskih tleh. Zbrali se bodo najboljši zastopniki nad 40 narodnosti iz vseh kontinentov. Ta dogodek nas navdaja s ponosom, ker predstavlja veliko zaupanje mednarodnega sveta katol. slovenskemu dijaštvu in to posebno še zato, ker smo po dolgem prestanku komaj šele 3 leta zopet aktivno zastopani na tem mednarodnem forumu. — Prosimo Boga, da ibi to naše delo obrodilo sadove.
S to prošnjo otvarjam ta tabor.
Bog živil
Op. u.: ^Poročilo o poteku obeh taborov bomo objavili prihodnjič.
tična s krizo Ljubljanskega zvona 1932 (ta je bila rešena tako, da lahko piše svobodomislec po svoji svobodomiselni, marksist po marksistični, fašist »po svoji pameti in čutu«
—	prim. Vidmarjev nazor o svobodi umetnika v isti številki Sodobnosti, str. 383) vendar pa so nekatere olkolnosti in nekateri vzgibi, ki so enaki pri obeh . . . Kdo je vodil boj proti DiS, se da komaj ugotoviti...« Malodane uganiti je treba, da gre tu za struji okoli »Straže v viharju« in »Mladih borcev«; . . dogodkov se da sklepati, da cerkvena hierarhija ni bila na strani katoliških kulturnih delavcev.« ... »Danes je, kot se zdi, kriza Doma in sveta na svojski način rešena. Nasprotij med založnikom in uredništvom ni. KTD ima revijo svoje »literarno estetske smeri«, kot si fjo je želelo. Vse to pa seveda ne more preprečiti, da ne bi današnji Dom in svet pomenil v razvoju te katoliške revije ne samo zastoja, ampak korak nazaj«. Brez dvoma pomenijo notranje težave v katoliškem taboru za liberalne in leve »ljubitelje« slovenstva masten zalogaj. Čudimo se le, odkod naenkrat tolika ljubezen do istega DiS, ki so ga pred leti še sovražili?
*
Spor ob slovenski komparativni
Dr. Anton Ocvirk je napisal 1. 1936 knjigo z naslovom: »Teorija primerjalne literarne zgodovine.« V tretji številki letošnje Sodobnosti (137—141) je ocenil to knjigo Fr. Petre.
V	oceni pravi med drugim: »Ocvirk je imel (dasi tega ne navaja) pri svojem delu vzor v P. Van Tieghema knjigi »La litterature comparče«. In še ... »sodim, da novega njegovega (Ocvirkovega — op. ur.) dela ne bi bilo brez Van Tieghemovega.« V št. 3—4 Ljubljanskega zvona je Petretu odgovoril A. Ocvirk v članku: »Znanstveni« diletantizem. Ocvirk pravi, da se v Petretovi oceni — imenuje jo »izpad« — »skriva toliko hotenega zavijanja in grobega omalovaževanja dejstev, toliko nepoznanja problemov primerjalne vede in krivega tolmačenja mojega dela, da naravnost izziva odločen odgovor.« Petretovo izjavo imenuje »neresnično« in »puhlo«. V šesti številki Sodobnosti (282—286) mu je odgovoril Petrč v članku »Pri rojstvu
Književnost
Nemško gledališče danes
Povsod, kjer je moralna ali politična volja dejavna, jo vidimo, da ise za problem gledališča zanima in sicer tako zelo ali pa še bolj kot za karkoli drugega. Ona hoče s teatrom opravljati en del svoje nazorne vzgoje, teater je talko orodje nacionalne miselnosti ali pa stranke.
Ako pogledamo bližje ruski komunistični teater ali pa nemški nacionalno-socialistični, vidimo, da ni tam več gledališče hram, kjer naj vlada čista umetnost, neodvisno od vseh dnevnih kričanj, ampak je vdrla stranka tudi sem in izrablja tudi ta prostor za propagando svoje ideologije. Človek nima možnosti, da bi se rešil pouličnega vpitja in se vsaj za trenutek dvignil v duhovni svet. V teh dneh, ko so spet po vseh ulicah v nemških mestih nameščeni zvočniki, ko se razlega huronsko vpitje med visokimi zidovi in odmevajo vojaški koraki po tlakovanih cestah išče človek zaman prostorčka, kjer bi našel mir in mogel dvigniti za trenutek pogled kvišku.
Dunaj je veljal kot metropola umetnosti, največji nemški geniji so tu živeli in delovali. Dunajsko gledališče so občudovali Nemci in tujci. Danes pa je slavni Burgtheater podaljšana ulica. Tak je postal že 13. marca.
Naveličan sem bil že ulice, ki mi ni pustila, da bi zaspal ob 2 zjutraj. Šel sem iskat miru, lepote v gledališče. Pa nas je 15
slovenske komparativne«. Pravi med drugim, da je Ocvirkov članek, ki ga je objavil Ljubljanski zvon, »pisan s tisto strogostjo izrazov, ki je bila značilna za Ocvirkove polemike v isti reviji v letu, ko je bil sam svoj urednik (1934) ... Ocvirkov žaljivi ton ni vreden odgovora« itd. Nato dokazuje in vzdržuje svoje trditve.
Univerza
Akademska druStva
Slika organizirane katoliške slovenske mladine je danes sledeča: Izven okvira Akademske zveze, osrednje organizacije slovenskih katoliških akademikov obstojata dve veji Katoliške akcije — Mladci Kristusa Kralja in Mihaelova skupina Straža, ki sta obe članici Zveze katoliških dijakov. V okviru AZ pa delujejo sledeča v njej včlanjena društva: Akademski iklub Straža, ki je prilagodil svoj organizacijski sistem potrebam nove odločne dejavnosli, akademičarke so organizirane v Savtici, tehniki v Kladivu, bogoslovci v Cirilskem društvu, prav tako pa še delujeta tradicionalni, društvi Danica in Zarja. Kljub večjim ali manjšim notranjim strujam pa slovenska katoliška akademska skupnost na zunaj vedno enotno nastopa. Elementi, ki bi včasih radi to enotnost razbili, nimajo uspeha.
★
Ob vpisovanju so se ponujali novim tovarišem različni — reči smemo vsiljivci — da bi jih pridobili v svojo tovarišijo. Razen katoliških akademskih društev, o katerih govorimo na drugem mestu, imamo na univerzi še — če se poslužimo izrazov iz starega, sicer ne točnega slovarja — desnico ter levico in skrajno levico. Na »desni« sta Edinstvo in Jadranova dedinja Jugoslavija. Clami teh društev so kulturno liberalno usmerjeni, v odnosu do slovenstva so integralni unitaristi, politično pa so na strani dr. Kramerja ali Ljotiča. Na »levi« imamo Slovenski klub in Narodni akademski klub. Pravijo oboji, da hočejo biti dobri Slovenci. Če bi hoteli označiti njihovo svetovno nazorno in politično usmerjenost, ibi prišli v veliko zadrego! Gotovo pa se čutijo nekateri člani teh društev počaščene, če jih krstimo z marksisti.
gledalcev in glavni igralec ima namestnika, ki vso predstavo igra s knjigo v roki, tudi »Dober dan« in »Lahko noč«. Morda je na ulici, ali pa je moral izginiti. iNaslednje dni se je repertoar čudežno skrčil, postal je enostaven in preprost. Toda bil je »enoten«, publiki je ugajal. »Mi smo Nemci, sami, toda veliki in močni. Mi se borimo proti Rusiji, proti Franciji, proti celemu svetu.« Publika ploska. Nikogar ne moti, če pozdravi nekdo sredi igre, ki se v srednjem veku godi »Heil Hitler!« Ne, publika ploska. In vstopnina se niža, delavske predstave so na programu, ne-premožni dobe proste vstopnice, spet so predstave za nameščence ... Naj ponujam denar, ali naj se sklicujem, da sem žumalist zavezniške in prijateljske države, vstopnice ne dobim, tu gre za vzgojo lastnih 'državljanov od preprostega delavca in uradnika do študenta in profesorja. Zakaj nacionalni socializem je pokret, ki hoče doseči vsakogar in obvladati človekovo življenje v vsej njegovi totalnosti In ker je totalen, zato obvlada vse oddelke človekovih misli, čustvev in del z njihovimi območji vred. Noče umetnosti ustvarjati — tako pravijo ideologi — ampak samo voditi. Lasti pa si absolutno pravico, da velike, razvijajoče se tendence kulturnega in umetniškega življenja usmerja in vodi. Očitek, da je nac-isocialistična umetnost tendenciozna, odklanjajo, češ, da nobene absolutne umetnosti ni, zakaj umetnost mora stati vedno v nekem razmerju do človeka in do življenja sploh. S tem pa je njena tendenca že dana.
Umetniki vedo kdaj bodo priznani, in
Iveri
Slovenska skupnost...
Skupnost je največja moč majhnih narO' dov, da se morejo uveljavljati in dosegati ve' like uspehe. Tudi Slovenci največ pomeni*110 v močno povezani skupnosti. V versko skup' nost smo se zbirali Slovenci okrog svojih šk<>' fov, v politično včeraj okrog dr. Kreka, nes okrog dr. Korošca. Resnično delo za slo' venstvo je delo za utrditev že obstoječe slo' venske skupnosti, v kateri je večina Slove®' cev. Vsi tisti, ki namenoma slabe in razbij®)0 to skupnost, slovenstvu največ škodujejo, Ps če še tako zatrjujejo, da edino oni dojemaj0 slovenstvo v vsej globini in podobno. T*^* misli obidejo človeka, ki bere Slovenijo, De' lavsko pravico, Dejanje, Tabor in pod.. <
Vojna psihoza
Razpoloženje našega ljudstva za mir vsakemu znano. Z lažmi in terorjem od sp0' daj so sejali nemir in vojno psihozo priv*' ženci Moskve, katerim je bilo zelo žaJ, & se iz sedanjega položaja zanje nič ne izcimi in pa oni, ki so mislili, sedaj je prilika, da zopet prerinejo do državnega krmila. Z dva' jali in begali so ljudstvo kot vsevedci, ki ved0 več kot Chamberlain, Dailadier, Beneš, Hitlef' Hinavci, ali ni to največji greh nad mirom 15 človečanstvom?
Dvesto družin
A. Javor (psevdonim?) se v št. 7—8 le' tošnje Sodobnosti hudo zavzema za francosk0 ljudsko fronto, ki zaradi gospodarskih in nanjepolitičnih polomov ne more več igr®*1 prve vloge v francoski politiki. Nasprotstv* ki so se pojavila proti ljudski fronti, imenur »napad na enotnost« francoskega naroda. P1’ sec hudo napada zgornjih »dvesto družin«. ^ predstavljajo francosko finančno oligarhij0', Mi se s piščevo nevoljo nad 200 družina®11 strinjamo, obžalujemo le, da se ni točneje razil: med 200 družin spadata namreč tu gospoda Jouhaux in Leon Blum. Vojnim ^ brikantom in liferantom danes nese. Pri raciji petroleja in avionov za špansko drža^, ljansko vojno se v kratkem času natečejo W milijoni. In julija je bilo že dve leti špans*1 državljanske vojne ...
upravnikom gledališč je jasno, kako d<^£j bodo lahko imeli ta poklic. Dramaturgi VČa®, potožijo, da ni nobenih novih del, da nim®f kaj igrati, pa jih spet potolažijo, in čakss dalje velikega umetnika današnje dobe, naj bi prišel.
Gledališča pa se množe. 2e je v vsej čiji 96 odrov s celoletno igralno dobo, odrov, ki igrajo 8—1,1 mesecev in 43 odr°.\ ki delujejo 7—8 mesecev. In slavnostne pr^, stave se vrše v Heidelbergu, Beyreuthu, burgu, Berlinu. Hilterjugend ima gledal^ dneve, Dietrich-Eckartov oder igra, in držanj;' gledališki teden se vrši vsako leto. 70 jonov RM je določenega državnega defl®^ za gledališča in še zidajo nova poslopja' ^ Zittau in Dessau bodo kmalu začetne Pre,, stave, Schiiller-theater bo v Berlinu še' to L sen odprt, v Saanbriicku je gledališko posl°P pred dovršitvijo itd.
Tako skrbi za gledališče današnja Nefl^% Mi tega iz marsikaterega raizloga ne ^ posnemali. Vsakdo pa čuti potrebo, da s« ® še »narodno« gledališče narodu prib1 ^ od katerega se je v zadnjih letih 1« oddaljilo — ne zahtevamo, da bi igralo * . gledališče same pasione in misterije, no^e ga izrabljati za kako propagando, kako* ’ delajo rjavi in rdeči drngod in poskušajo j kateri to tudi pri nas, zahtevamo pa — ^ a tega ne bomo popustili — da priredi up(rV, večino repertoarja tako, da bo odgovarja* zoru večine slovenskega naroda.	"
*