261. številka mm, v četrtek 12. novembra 1896. XXIX. leto. • nh«jn vsak dan swg*«y» uviiuii nedelja ia pra&uiK«, t«i sija po posn prejeman za a vstro -o gor tki > P kr., če ■& o&sanilo jedenkrat tiska, po G kr. fl« m dvakrat, in po 1 kr., če no triki nt ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iavole touakiraM •— Itokopisi bo »jo vračajo. — Dradnifitvo ifl apravniitvc jb a* Kongresnem trgu fit. Vi, Č prav oiitT. n i-a; se blagovolijo poailiati naročnine, reklamaoije, oroanila. t. j. <*u »di a >>s rat i. ne Mvan Direktne in tajne volitve. Posebno pri volitvi dr. Sušteršiča se je poka-ja'o, kako ae od neke strani pritiska na volilce slasti duhovskoga stana. Pa tudi dru^i voliler, oziroma volilni rt o? jo de večkrat ne upajo očitno vo liti, ker se boje napadov gospodov žnpn k v ali kaplanov. Brezozirnost teb ljndij je znana. Vsaj Nino imeli priložnost jo spoznati c*lo pri »odaih obravnavah. Odvisnost volilcev od klerikalne stranke se tem bolj čuti, odkir se je osnovalo nekaj klerikalnih posojilnic, kdor je pri njih dolžan, ss ne upa ve; voliti svobodno po svojem prepričanju. Boji se, da se mu dolg odpove. Zato pa mora narodna stranka delati na (o, di se upeljejo tajne in direktne volitve. S-danje volitve po vol In h možeh so vsekako neknko poni* ževalne za kmeta. Tudi se pri tacib volitvah prava politična zavest razviti ne more, kajti voli se na vadno le nekaj ngledoejših mož, a kako bodo potem izvoljeni volilni možje volili, zato se prvotni vt lilci navadno ne brigajo. Kako malo je zt-.nimanja za volitve, se je že večkrat pokazalo s tem, da je prišlo vel t jedva toiko volilcev, kolikor je vol ti volilnih mož, Če ni bila vol.Ioa agitacija pesebno huda. Če se že kmet, ki ima vendar nekaj svojega, in ga nikdo ne more kar pregnati od njegove doma* čije, ne npa večkrat is strahu pred žnpnikom voliti po svojem prepričanja, kohko manje je to pričakovati od deavcev, ki bodo sedaj volili v peti kuriji v državni zbor. Delavca se je bati, da mu gospodar odpove, ako ni volil po njegovi velji. Z.to j« pa treba gledati, da se uptljejo tajne volitve v tej kuriji. Vse to je pa v rokah deželnega zbora. Če deželni zbor sklene, da se npeljejo v kmetskih občinah sa deželni zbor tajne m direktne volitve, velja to tudi za državni zbor v skupini kmetskih občin in peti kuriji. Namen volitev je, da se pri njih pokaže pravo narodno mnenje. Če so voli po volilnih možeh, p* to ni mogoče, ker je večina odvisna od slučajnega raavrlčenja glasov, in le premnogokrat ni tisti vo-lj"», ia katerega je glasovala večina prvotnih vo Nlcev. Potem je pa da to omeniti, da se večkrat posebno od klerikalne stranke obdelujejo volilni Prirodopisni in tehniški razgled. Piše J. XV. Kot jednega glavnih vzrokov za sežiganje mrliče v so prijatelji in pospeševatelji te novodobne Šege vedno navajali nevarnost, ki preti od pokopališč zaradi ogromntga na kopičenja smrtnih kalij, ki pridejo s truplom v zemljo. Vsa preiskovanja pa kažejo, da se s temi argumenti ne more de-bti ptopagande za sežiganje mrličev. Dobro izbrano Pokopališče namreč ne prouzročuje nikake nevarnosti glede škodljivih bacilov. Loesener objavlja v Časopisu »Mćdicine Moderne" mnogoštevilne bakteri-jologične poskuse, ki našo trditev podpirajo. Po teh eksperimentih se drži bacilus vročinske bolezni v pokopanem 96 dni, bacilus kolere je pa že v 28 dneh vničen. Bacilus tuberkuloze živi 95 dni v 11)1 -"m trupla, a bacilus krča je ostal svež celih d64 dni. Povsodi je prstena plast tako močna, da u'kjer niso prodrli škodljivi kali na vrh zemlje. Tudi ped krbto ni Lceeener nikjer naŠol bacilov. molje, dasi bi ti prav za prav ne smeli se nič več premišljati, temveč je njih dolžnost voliti kandidata t ste stranke, ki jih je volila. Če drugače volijo, osleparijo svojo prvotne volilce. V Ameriki sa voli predsednik Z.edinjemh držav po vollnih možeh; a rndu neha vsnka agitacija, ko so voljeni volilni akcije. Pri nas se pa večkrat šele prav začne. Pu bovščina bodi od volilnega moža do volilnega moža, da ga pregovori, d* voli po njeni volji. Najvažnejši določba pri upeljavi direktnih volitev je pa določitev volilnih kra;ev. To vprašanje je malo težavno Na Dol* njem Avstrijskem se je upe-Ijalo, da jo skoro slednja občira volilni kraj. Dolerje-a< atrijske razmere so pa drugačne, kakor so naše. O idu je omika bolje napredovah in ni težko dobiti houiIv. th ljulj za vol. Ine komisarje. Pri nas bi pa bilo v tem ozitu težavneje. Vi« da ne more poileti bvojih bralnikov na vse kraje, ker jih toliko nirra. Poskrbeti bode namreč, da se v nekaterih volilnih občinith ne bedo godile kake zlorabe, če bi ne dobili popolnoma nezavisnih in prstenih mež za volilne komisarje. Trt ba bode kaj storiti, da k'er.kaici ne 1 odo uplivali na volilne komisarje, ko smo videli, da je zanje pri volitvah vsako sred et«o dobro. Seveda veliki bi volilni okoliši na smdi biti. Sedanji uodnji okraji so mnogo preveliki. Ravnati se bode po tem, kako so h- uredile razmere v tistih kmetskih občinah okoln Gradca in Brna, ki volijo z mestema. Vtekako mora biti slednja večja občina volilni kraj. Nafta kUrikalm ttranka je za volitev v vsaki najmanjši občini, da ee je bodo mogli ude)*žiti vsi Voliloi. To bi b lo Itpo, a klerikalna stranka ni bila vedno tako v skrbi za to, da bi megli vsi volilci voliti. Ko se je o svojem času v avstrijskem državnem zboru govorilo o tem, da bi ie volilo ob nedeljah, ali se volilni dan proglasil za prnznik, jo bila klerikalna stranka odločno zoper to. V nedeljo imajo vendar vollci bolj« čas priti volit. V katoliški Belgiji se tudi voli ob nedeljah. Skrb za poavet'evanje nt d lj je prazen izgovor, ker so vendar vol'tvo le vsakih čest let jedenkrat in {oleg t* ga se pa ob nedeljah sklicujejo tudi klerikalni politični shodi, na katerih se zabavlja, obrekuje ia laže, a se s tem ne oni rani nje nedelja. Klerikalci le zato niso za volitev ob nedeljah, ker ne »ar jo, da bi dejanjsk vsi delavci prišli volit. Zato naj se pa narodna stranka v deželnem zboru za to potegne, da se imajo volitve vršiti ob nedeljah, da bodo vsakdo lahko volil Če ia tega ne moro dognati tudi ** državni, bode pa za deželni zbor. S tem se bode doseglo, da bode izid volitev zares pravi izraz narodni ga mnenju. Oržavni zbor. Na Dunaju, 11. novmibra. Najnovejša novica je: ministerstvo je sprevidelo, da zbornica prod Božičem ne dožene proračunske razprave in se sprijaznilo z mislijo, isposlovati za januvar budget ni provizorij. Po nt juovejših dispozicijah se zatne proračunska debata v pienumu dne 3. decembra ia bo trajala do 22. decembra, nadaljevala pa se bo dne 39 decembra. Deželni zbori se torej prod u ovim letom ne a k I i -Čejo, kakor je vlada iz začetka nameravala. Samo ako bi zk ornica h teo rešila predlogo o uredb' uradniških plač, bi se proračunska dt bata začela pred 8 decembrom. Danes je zberaica začela Ppccijaluo debato o obrtni noveli, in sicer t ajprej o ptMigrtfiht označuje čih se na rokedeiske ačeBOe PobI. Ha je k je zahteva!.. : aj sa tudi za rokodelske učence določi dvan-ijs'urni delavnik. Dr. Funke je poudarjal, da je d.-bro i*uj-njo vajoncev s* c jalno važna stvar, Htrokovna in duševna, ilMtl tudi komercijelna omika jo pogoj ob-itankv obrtnikov. Kupelvvieser je nasvetoval razne določbe glede podaljšanja aAne dobu rokodelskih vajencev. Minister baiou Glanz je poj&ncjevhl teadenoe predloženega načrta in utemeljeval m>ojo stalii&e gbde stavljen h nasvetov. Breznovnky je urgiral celotno obrtno rt formo, Neuber pa je sagovarjal trgovinske iu o bitne zbornice, grajal, da BS uc'euci rabijo prva h ta učenja samo za domača d-Ia in bičal m.lomatiiost dunajikih obrtnikov, će^, na I)u-naii nimajo vpi cb.tr.iki akapij uiti 5 to.cin-motorjev, kateri so jako po cnni, dofiioi jh je v lit rolii u nad 4000 v rabi. Ko je še govoril pnro- Živeli eo le v truplu in nikdar niso zašli v prsi krog njega. Slonova kost je bila že v s'srodavnih uii- h važen kupčijeki objtkt. Kakor pa mederna doba povsedi deluje z ogromnimi številkami, tako se je tudi razpečavanje slonove kosti povzdignilo do velikantke trgovine. L. 1895. je prišlo tega dragocenega materijala 11,650.000 kilogramov na prodaj! Sudan je dal 1,114.000 kile gramov in pravijo, da izvira to blago Bkoraj izključljivo iz zakladov, ki jib je bil Lakopii!il Kmin paša. Nemška južna Afrika in Mozambik sta izvozila 1,830.000 kilogramov, Niger in Beni *• CC8.000, Galun in Kamerun 727.000, Korgo pa 6,668.000 kilogramov slonove kosti, ki se zbira v Londonu, Antverpenu in Liverpolu. Ker tel.tajo zobje jednega slona povprečno 15 kilegr., je in halo v lanskem letu pobiti 42 .'(iu slonov! Priiodepiici cenijo Število vteh slonov na zemlji na 200.000 glav; če bede vsako leto toliko njihovih Čekanov prišlo na trg, potem »o dnevi največjega Eesavca šteti in v nalo let'h bode zginil iz sveta. Skrnjni čas bi bi', da bi 8e nehal brezumni in brezmejni lov in da bi se napravile posebne „elonarne", kjer bi se pečalli z umno tJoncrejo. Pred mnlo leti je bila tekoča oglji- kova kislina š> ;..!..» redka stvar. Nahajala se je le v večjih komičnih kabinet h, rabila pa skoraj izključno le '/a to, da NO so struitiim dijakom k>/..le čudovite lastaoati njene. Praktične porabe ni bilo zanjo nikake. Da.ses je stvar vsa drugačna. Tekoča ogljikova kislira se razpošilja lo vsem svetu v jeklenih pest duh in poraba njena je postala nepričakovano luhka in cro ogovrttna. Kak-.r poiočajo liati, jo ?ač» Ia tvrdka Hehl C mpe 1 & Co. v Londonu takšno ogljikovo kislino prodajati celo v malh glavicah (kapsulal), ki imajo le IG mm v premeru. V teh glav cab je tekočina pod pritiskom 60 atnofcfer zaprta; ž njo je mogoče, takoj na mizi naplaviti steklenico aola-vode. S pomočjo i osobne priprave ie dene glavica na vrat steklenice s svežo vodo, potem se pretrga ebonitno zapiralo plavice in teke čira zašumi v vodo, kier napravi najbedjšo pijačo. Jedna glavica tehta manj urgo 10 gramov in ktbični zavojček, ki ima 30 rtu dolgo ttauico, vzame vašo 5000 glavic, kar odgovarja ravno toliko tisučim ateklenic soda - vodi ! Glavice /.di.<' tlak 500 afmtfcftr in če se segrejejo, se ebonitno zapi-rnlo raztopi, ogljikova kislina pa brez vsako škode vicv. Za vroče kraje bodo ta imajdba postala sigurno velikega pomenu. čevaVc dr. Exnor so bili na razpravi stoječi pa rs grafi z muli mi preme hibami vzprejeti. Na razpravo sta potem piš'a paragrtfa glede obrtnih zadrug, katera sta bila po daljši debati vzprei^ta. Koncem seje te je začela debita o nujnem predlogu dra. Kaizla, naj se še letos podržavi eeverozspađoa žel'.znica. V debato so posegli poslanci dr. Kaizl, Kaftan. Pergelt in G ros s ter železiliSki minister vitez Guttenberg, kateri je izjavil) da bo vlada čim prej skušala izposlovati podržavljenje te železnice v zmislu koncesije, pa pri iJavil, da to ne pojde gladko iu hitro. Nujnost predloga je bila vzprejeta in potem tudi predlog sata. Prihodnja seja bo v petek. * Frorsčunski odsek je v zadnji svoji seji dokončal r.tz -lavo o proračunu naučnega ministerstva. Debata o poglavjih „srednje Sole", „ljudske šole* in .obrtno rolstvo* je bila zanimiva sosebno za Slovence. Post. baron Schvvegel je priporočal, naj ne obisk ljubljanskih gimnazij nikar ne utesnjuje in naj so odpravi določba, da morajo n. pr. g« renjski dijaki obiskovati gimnazijo v Kranju. Pojasnjeval je sklep dež. šolskega sveta, naj bo slovenščina obligaten predxet za vse dijake srednjih šol kranj skih in rekel, da se bode dalo sedaj doseči razširjenje uomJke^a pouks na luddkih šolali. (Upajmo, da se ekneeknc;t baron Scb\VHgel moti.) Končno je priporočal, naj se podrživi ko.iev*k* strokovna šila. Poh'. Robič je h hvalevredno eneržijo za-stopal slovenske zahteve. Obžaloval je, da je šolska mladinu Se vedno preveč obremenjena, zlasti na utrakvUticni gimnaziji v Ce'ju iu na mariborskih parale kali, Jrj^r se pri vzprejecuu zahteva toliko znaM.e uotnaćine, kakor pri vzprejeom v nemške odd^lUe. Z Lb val je, naj *e cli^ka utrakvistčna gimnazija in m^iibor*»ke jnraleike urede tiiko, kakor so urejene parslelke v Ljubjaoi, oziroma girnnar.ija v Kranja. Polemisovsl :o n« nra^j s poel. Fuxom zaradi celjske po-tavko, in pojasnjeval neke napačna tid.tve F' x ve, potom pa zchieval, naj se v Paziuu u »trnovi brv. tik« nižj« gimnazija, naj sa na poljski gimnaziji uv*di hrvaščini kot u3ni predam t in naj vlada .'iubveucijon?ra vičjo dekliško šolo v Ljubljani, konečao pa pojasnjeval neznosne šolske r.i^rnero v Trstu. Zoper celjsko postavko sta govorila tuli dr. Me tiger m dr S tein vvender, a oleek jo je vz,rajei s IG proti D g!asom in udobni ves p-o-ra.un naučnega mini>t<>r->t v j. Poročal j* pot m pol. Robid o postavki „tab.k14 proračuna fiitn'n ga mmistorstva. V svojem poroči, u j« pojasnjeval, da zlasti kontu m cigaret fiodalje bo'j .-a-.e. „Spi>rt.B-c'ga^et. se je letos v lett dobi ko ii.ni za 55 milijonov koma lov več prodalo, „di'nn ij-l.igi»*-f [i» ,*a 7'J milijonov več. Poal. Povše je uasvetoval, imj se v l,nb ljauski tabačni tovarni naredi kuhinja, kjer bi se za delavk m i.i dela vi m kuhal« juha, zajedno pa pri-poročal, naj se delavcen /viša meida. Fiiivuč u minister dr. Bi i i neki je povedal Povesta, da je vlada f. ma mislila na napravo tak h ku . "j, kiktšie je on predlagal, in da bode taku kali »jO napravila tudi v L obijani« O leek je porodilo odobri. V !L$E%«i\Jt*ni, 12. novembra Volilna reforma za moravski deželni zbor. Pri volitvah so Nemo« mnogo govoril o tem, da se na Moravske<& razširi v liloa previsa« S«daj ee pa kale, da so ti lulo 1> epe besede, Nik» nemški drižel.i po&lnneo je na shodil v M >ravaki O drav ci se vi poslanci bodo nadalje^ 1 paa«v o politiko. Neaikl kooter« vat vei in vlad no m nadejali, d* ua bodo italijanski vohlci naveličali mednih volitev »n volili drug-' poel a nos. Sedaj ».«» sa n . Ina varali. Nemško rusku zveza BFraokfartei Z g." jo Uvedel*, di *e jo svezu mej liisjo in Nemčijo zopet obnovila in ima pred viem namen ovirati angleško I politiko v orijenta. Nad*lja hi je Rusija zavezala, da Francije ne bode podpirala, ako začne vojno proti Nemčiji. Za to zvezo vedo tudi avstrijski di-plomatični krogi. Ruskone&ška zveza je le nekako dopolnilo k avstrijsko-ruskomu sporasumijenja gkde balkanske politike. Nam se pač dozdeva, da se je ta novica le zaradi tega sedaj raznesla, da bi vzbudili nezaupnost Francje proti Bos ji. Francija Francosko vlado je v zbornici zadela mala nezaupnica. Rviikalci zahtevajo, da se premeni volilni red za seni.t. Rttdikalci predlagajo, n;'j bi volili senatorje po občni volilni pravici vo-Ijeui volilni možje. Vlada tema ne ugovarja, a za hteva, da se poprej reši budget, ker je bolje nujen. Zbornica se je pa izrekla, da se poprej reši volilna reforma ta senat Oboroževanje v Turčiji Turki nimsjo up\nja, da bi se ohraml mir, L;ij i pripravljajo se za vojno. Nameravajo napraviti pol milijona puše po Mauser* jevem sistemu, in nekaj nad IDO topov. Kupili bodo tudi mnogo brezdimnega eirolnika, 10O milijonov puškinih patron. Turška vojska se misli poveašati za 1200 OOO m ž Vidi se, da se Turki resno pripravljajo za vojno. Ssveda vedno ponavljajoči se nem.ri v Turčiji uteguejo imeti resne posodice. Turška vlada pa noče, da jo vojua najde tako nepripravljeno, kot jo je bila vojua 1877. leta. Seveda vojaškim krogom dela to velike skrbi, da vojaki niso izurjeni. Iv r so blagajnice prazne, ni bilo rednih vaj. Btreljati se vojaki niso učili, ker jim niso hoteli dati ostrih p&trou, boje se kake ustaje. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 12. novembra. Občinski svet ljubljanski on - I je s no o redno nejo, katere se je n leležilo 25 občinskih svetovalce v. Otvorivši enjo, opozori je župan Hribar na veseli dogodek v vladaruki rodbou, na poroko uad/ojvo-dmje Mnije Dorote,e z vojvodo Orleanskim; tu Ji mestna (b i a ljubljanska ridujese v.-s 1 g i dogodka ia se to zabeleži v zapisniku. Gospod župan naznanja nad-ilj», da se je pre-tečeni p- n*d-J)ek slovesno ot7or>la ftlo^enskn višja dekliška šola v Ljubljaui S tem se je ustreglo obči želji naroda slovenskega Naučno ministerst/o ob ljubilo je od Juta 18D8. naprej tej šoli radao pod podporo in je v t?m obziru pokazilo hoj i naklonjenost temu zavodu. Ob^alov^ti pa je. da se nahajajo celo v domačem tabora še Ijttdje, ki mečejo kamenje na ta zavod. Pri tej priliki konštatoval je gospod župan, dn naučni mini^b-r glede te šole ni atavil uikakegA pogoja, temveč izrazil željo, naj bi se poduk uced 1 tako, da se bodo u'-e^ke polog tna-terinidine naučile tudi nemščine in frane šiiue. Govornik omenja, da js g, dr. Krnpur povodom otvoritve poklonil šoli znesek 100 gld. za f mlaci jo potrebne kajiftttioe, ter že'i, Oa bi ta rodoljubni Vlgled našul posnemovalcov Znhvala «osp dr. Kri speiju zabeleži s** v zipisniku. — Knnečno naznanil je gospod žup*n, da se je te dni Vi^ji zdravstveni nadaomik mudil v Ljubljani ter se jnko laekavo iz?a<£il o tukajšu)ili sauitarnih razmerah in zadevnih ukrepih mestne občne; zU .ti pohvalno je omenjal delovanja mestnega fiuka ter čestital ob'ini, da it:-a tako marljivega in v: »tnegu zdravstvenega uradnika. Podžupan dr. vitez B le ivvei sTrntnn iftki Omenjaj 00 in korporacijo kitastralne občine V;»dmat ske, opozarja na nuj*io potrebo, d-t se tudi v 8'iui tarnem obziru takoj vse primerno ukrene, zlasti glede cgledavanja itvin* in m^na iu nadzorovanja t bnk z* salame. Gospod poIžupan stavil je nlodeČi i ujni predlog: 1.) V gla^n^mu rui-stu priklopljeoi k^.ta^tralrti obči ni Vodinattki stopijo s 1. januvar-j**m 1897. v veljavo določili paragraf>v 1,2, .'i., 4 in 5. n-gulativa mest no kln^ niee, kar ima magistrat primernim potom naznan.ti tamošnjemu pre bivalsivu, osobito meearjem in krčmarjem Za i'a-br kanta salam, ki ho nabijati, v t'm oz.nuljii, vali-jo Ista doLčila, a siojiijo v velja.o že 15. no veoihra letos, k»*r se ž s takrat to obrtovanje int'n Kivno prične. Meso katero se rahi m izdelovanje h,tlam. mora biti oglodano. 0^:edovanje s-t ima vr š ti tiko, da u« živa ali zak'ani živina pripelje v klavnico. V dosego tega nionena, DSOrn VOtkdo, ki proda živino alt inkleUO živino fribrikantonua Halam, na i.jitnici vložiti kevoijo, ki zuaša od cnjoga pre eiča ah tehta 2 gld,, od drobnico pa 1 gl 1 , od mesa pa po 10 kr. za k Ingram, k t r a vrne se vlagateljem, Čim sh tzknžejo z oglednim listkom. M t ničnim organom je naročili, da skrbno pazijo na izpolnjevanje teh določil. S ) M i nemu magistratu se naroča, da gi*otr»Mbno ukrrne. ObČ. svet. Kozak predlaga, raj bi ta določba stopila v veljavo t idi glede onih menarjev, ki invriojejo i ej obrt v inkor[»oriianeiii delu Spodnja Šiške. Oba predloga Lila sta brez ugovora vaprojeta. Obč. svft. Kozak stavi nujni predlog, naj se ! v Vodmatu glede jnvna ranevotljaVfl takoj pri09tr00 ukrene iu naj ae za prvo t*ilo pootavi vsaj iivkol ko petrolejskih evetiljk. 2npan Hribar omenja, da je v tem obziru stavbinskemu uradu že potrebno naroČil, sicer pa se vjema s predlogom, kateri je bil potem brez ugovora vzprejet. Potem prešlo se je na dnevni red in je najprej obč, svet. Ravni bar poročal o županovem dopisu glede sklepa občinskega sveta z dne 1. septembra letos, po katerem naj bi se preostanki Nse-derbacherjeve ustanove porabili za pomnoženje glavnice; ker pa je mnogo siromakov, katerim so v zmislu ustanovnega pisma namenjeni preostanki, predlaga župan, naj občinski svet razveljavi svoj sklep. Občinski svet je temu nasvetn pritrdil. Obč. svet. Senekovič poročal je o načinu pokritja nedostatka pri meščansko bolniškem zakladu. Vsbd potresa moralo ee jo namreč poslopje v Spi -talskih ulicah podreti in ker vsled tega odpade zna t*n del dohodkov, imel bjde dotični zaklad do 1. novembra prihodnjega leta čez 7000 gld. primanjkljaja, Poročevalec predlaga, naj se ta primanjkljaj dotle, dokler se novo poslopje meščansko bolniškega zaklada ne izroči svojemu namenu pokriva iz potresnega zaklada, ki ima še okolo 55 000 gld. premeženja. Pr-dlog bil je soglasno vzprejet. leti referent poročal je nadalje o prošnji »Slo venskega učiteljskega društva" za podporo v po kritje stroškov za nagrobni spomenik Andreju Pra-protuikn. Spomenik se je pred kntkim že cdkril. Ker so velike zasluge Praprotnikove splošno priznane, predlfga poročevalec, da se dovoli znesek 50 gld Obč. svet. Dimnik spominjal se je ne-umoroegi rodoljubnega delovanja Praprotnikovega, ki je vedno obsojal stranke, ovirajoče izomiko na roda Predlog nferenta bil je potem soglasno vzprejet. — Prednja avstro ogerskegi pomožnega društva v M nakovem (poročevalec obč svet. M a 1 I y) za podporo se je z ozirom na neugodne mestne finance odklonila. Obč. svet. Ra v n i h ar poročal je o prošnji prcdslojoištva Liicbteuthurnovcga sirotišča za podporo glede stavbe novega Šolskf ga poslopja. V prošnji se naglasa, da v ouem delu mesta ni sedaj nobene slovenske dekliške šole; zarad* tpga se ie Lichten-tbnrnovo smetišče odločilo, zgraditi vel ko šolsko poslopja, ki bode stalo okolo 60 000 gld., ter v svojo solo vzprejemati tudi ona j u ienke. Snla je sedaj petrazredna, pa se b de s časom razA rila na osem razredov. Predstojmštvo torej pro*i, naj bi ie všolule vse v okrožji te š le ntanujo^e deklice v to osemrazrednio in na) bi mestua občina prevzela primeren del gradbenih stroškov ter pokrivanje šol skih potrebščin. Šolski odsek občinskega sveta, ki se je u prošnji posvetoval, je mnenja, da ne kaž ■ vzprejeti te ponudbe, ker b d < mesto itak moralo graditi vsaj dve novi fiv Iski poslopji in se bode torej poskrbelo za ta del mesta. Pač pa priporoča odss* naj bi se glede šole z L chtenthurnovim zavodovu do prekl ca stopilo v tako razmerje, kakor z Ušu-I nekun samostmom. M^stoa občina prispevala b k šehkim potrebščinam po razmerju učenk. Tudi fi naočni odsek strinja se z mnenjem šol?kegt\ odseki »n p ročevalec stavil je v tem zmisiu predlog, katere nu jo občinski svet brtz ugovora pritrdd. Obč. svet. dr. Starš poročni je o prošnji čevljarja M Trebarja, naj bi se mu najemnina letnih 40 gld. za prostor, na katerem si je v Šolskem drevoredu egradil barako, odpustila. Prošnji se je po kratki debati z ozirom na to, da je prosilec po potresu vsaj indirektno imel občutljivo škodo, ugodilo. ■ Konec prih.1 Dnevno vesti, V Ljnbljaai, 12 novembra. — (Iz občinskega sveta ) Ker se v sinočni seji občinskega sveta ljubljanskega niso mogle rešiti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bode seja danes ob šestih zvečer. Hiivou toček, o katerih poročamo danes na drugem mtBtu, bila je na dnevnem redu tudi reotg'tnizacja mestne stniŽe. Število stražnikov pomnoži se vsled reorganizacije za 10 mož n bodo odslej vseh redarjev 50. Službena mesta razdeljena so na četiri razrede s G00, 500, 450 in 400 gld. plače in 10% aktivitetne doklade. Heor-gauizac'ja stopi z novim 1 tom v veljavo. — (Dež glavar gosp. Detela) sa mudi v dež*luih zadevah na Duuaji. — (Repertoir slovenskega gledališča) [ Kudni obiskovalci slovenskih predstav morajo p«* tnati, da je zlasti letos repertoir jako mnogovrsten. Upruorile sta se že dve klasični drami, jedna izvirna drama, jedna gluum in jedna veseloigra, jutri pa pride na vrsto igrokaz „Dom*, o katerem se \š po velikih uspehih na drugih gledališčih iu eicer na gledališčih prve vrste, da ji povsem moderna in jako interesantna igra, je ina tistib, katere se štejejo mej najizbornejše proizvode novejše nemške literature. — (Inkorporacija Vodmata.) Mestna občina ljubljauska prevzela je z včerajšnjim dnevom i VHa občinska in tudi opravila politične oblasti prvt instance v inkorporiranem delu Vodmata. — (Gorenjski gledališki vlak ) Več narodnih jrož iz Radovljice, Blela, B:6Z'>vico in drugih go-renjnV.ih. krajev obrnilo 8^ jo do »Dramatičnega društva" z željo, naj priredi v začetku prihodnjega meseca predstavo Foersterjev.! izvine oper* »Gorenjski slavce k" s posebnim oz»rom na g >ste z Gorenjskega, ki nameravajo priti k t«i predstavi v večjem številu v Ljubljano. S*mo eb sebi je umevno, da bode vodstvo n-.šega gledališča z največjim veseljem nstreg'o fcej želji ter tud; skrbelo z& dostojen sprejem ljubih gostov. Tudi našemu listu došio je pred kratkim poročilo, da se naši zavedni narodai možje iz Radovljica, Krope, Kamne Gorice, Bleda, Dovjegs, Brozoicn iti zelo zanimajo za novo Foersterjevo opero in da bi kazalo v to svrbo prirediti poseben ^Gorenjski vlak". Naš dopisu'k nam piše mej dragim: .Dauntičao društvo" skrbi naj za to, da re z izvirnimi deli naših skladateljev seznani ves slovenski narod ter tal:o navdušuje za lepi kulturni napredek, kojega smo dosegli tudi n»i skromni Slovenci v tako kratkem času. F- ersterjovu opera je domača, v pravem po mena b eeie narodna skladba Dejanje godi ne na doma; i aemljt, glasbi pa se naslanja na naše slovenske narodne nnpeve ter ^ega poleg svojo umetnosti vaakomur globoko v srce. 1« vseh slovenskih pokra>in ii to ne le iz Kranjske, temveč tudi iz bližnje Štajerske u*j bi ee priredili gledališki vlaki v Ljubljano, kjer bode posebno zdaj, ko so veliki in lepi prostori v „Naredmtn domu" na razpolaganje, mogoče, goste dostojno sprejeti in vsestransko zadovoljiti — (Uradne ure pri ljubljanskem magistratu ) Od 1. decembra t. 1. naprej nradovalo se bode pn mestnem magistratu ljublan-kem od osmih zjut'a; do dveh popoludne in sicer je čas od osmih zjutraj do jedne popoludne namenjen občevanju s Btrankam«, od jedne do dveh pa internemu delu, Ob nedeljah iu preanikih bode, kakor doklej tuli v pritodnje navzoč v vsakem oradu po jedeo uradnik za ifintovaloe nujne uradne posle. — S to novo uredbo ietlileno je vs atr-n*ki žeiji ljubljanskega občinstva. — (.Slovensko plauiusko društvo") je si noči priredilo v t Narodnem domu* društvena ve^sr, kateri je bil j"»o d->bro obiskan. Z««, planinsko d-u štvo in Hpb.h r- turiatiio pie/aeložm gosp. iupoik Aljfiž je govoril o t iir i«.t ki v TiigUvskem pogorju in svoje predavanje preplete! s tolikim inimoii-tČ-uimi pr pemnjami in d o v t i j i, da je za predmet tere«o%al tudi t>*»e, kateri ho doslej g-Te občudovali le h primerne daljave. Izborni govor gosp. župnika Aljaža j ndobi „Slnv. planin-k» mu diiiitu" gotovo novih prijateljev, Pri v»č*iu, kateri j« bil eploh jako an t miri 0, p*l je kvartet „lunja." io oddelok pevsk'g- ttrii+t v« „S-av-o". G-»ntje so b li z restavracij > jako zadovoljni. Naj bi temu prvemu ve čeru RSlo« enakega plan nekega društva" sbddo še mnt g i podi bniii. — (Efektno sreokanje „Glasbene Matice" ) V Kollmenovi prodajiloioi na ll*sitnem trga" isto-Ženo, prekrasno ehk«r>>ko paleto aiikeli in „Gb.s beni Matici * kot d« bit« k sa • l-iktoo srečkanje podarila je dourača umetnica goepioa Ivaoa K u b i 1-č e v i, — (.Glasbena Matica" ) Jutri, v petek ob 8. uri zvečer bo glavna skaftnja za koncert v sokolski dvora si v .Narodnem domu". Ker je to jedina hkušuja z orkestrom, ptoeijo no gosp/'. p-vke iu gg. pevci naj pridejo polnoatovil-.o. — (Na mestni višji dekliški uolil nI bod teUiv;-di)i> meetiH noitslj goep« Jakob F u r ! n n. — (Odstranjenje lesenih barak ) Nad 80 barak, katere je (»neko leto dala mestni Občina in Svoje »troska aa revnejše sloje pnbivaUt v. \ v raditi, se j« pretekli ponedeljek »n trnek prodalo, in ligi nejo v kratkem iz reenih dolov mrata. Dotični pro< bivalci ho ni morali stanovanja oskrb ti, abog fiesar bodo ista sedaj prejkone marsikje prenapolnena ; meatnim revežem ho se pa oskrbeli drogod primerni prostori. — (ReBorvistom bivajoČim v Ljubljani v znanje) Elaeervisti, kojih vojeeke knjtSioe so se pri Kontrolnem ahodn pridržale, naj pridejo iskal jih k tukajšnjemu magistratu (oddelek: vojaška razvidnu o). — (Znatna volila) Doi 2 t m. v b Ia namiljenih bratov vKandiji o mrli umirovljeni Ia a i g. Ait f J * * š i č je sa pustil preoej veliko runno-ženje, ,ni k*t*r»ga je Volil lo 000 gld, »Alojsij*-viš u", 0000 gld ea dljilke oetaoove 1000 g d. dijaški . n! icji v Novem malta, 1000 gld |n| jc, usniil««. b brstov v Keadijl, rnsns sue i ra cerkve itd — (Odlikovanje) Gon? V'ienfivi Z m . ■ a .>. i č iz L B'c, lavtoik tovarne perilo on Daniti, je di bil easov dvorni gi > aligS •'■'.a. — (Nova sirarnioai prdoa delovati s l. «I• -aambrom t i. pri ik. Koncu v R rta h nad L igatcem, Kakor znano, je to že droga mraiuioa v t... . Za četek ob 7. uri Ustopnina 30 kr. — (Velikovika šola družbe sv. Cirila in Metoda.) Zločincem, kateri so pobili okna velikovške šole, še ni bilo moč priti na sled. Šolo obiskuje 88 otrok, toliko, da so vsi prostori do zadnjega zasederi. Največ otrok je iz Št. Iluperta, a nekaj jih je tudi iz šentštefanske fare, iz Šmarjete in Že-linj, iz trnske in škocijanske fare. — (Slovenski umetnik v tujini.) Kakor je čitateljem Boauo, jo uaš rojak g. Bučar angaževan k m« lem odkupi«', svetujte mi ksj dragega«, Zapao je zmajeval e glavo io re.kel: F-n^.. tebi ni pomoči.; toj-,!t hoš; rešifi sa k ve je an, či postaneš jedni sm ki»kn vdove. Aidrej Patiuo se je ž^lusn-ga arci vrnil k sv* j; materi doni Do luingi ju j*j potož'J B?oje gfrje. m «.ti g\ je prijazno toližla, češ: Bratov iu aestra nimaš, toroj Irthko post snel jedini srn v love. Ker fa^t še ni rvzum-i, h'» je done D->mioga razjeaila in vzkhc-noa: BeJak, kaj ne v*A, kako bi jas poel i \ v lova? Andrej jo je uganil, U a j misi« mar.'. Oborožil se ?e s kulioij-kiin noževa ia z revolverjem t^r šel na vit, kjer jo iJm^ov o'"e j%oiotO Patino d lal, U-itn Id je im očeti ilvakr-it, m-i s«bodel nož v vrat »n g-i z debelim ka-> n m inlaril p»o glavi M -dej, de/oM /.naročanje I /.op« r <»^'ii,j, glede katerega predloga misli I 1 l'duiiNV .rtov klub DasvetOVaU, nuj so vrne I odseku, dalje nacrt o regulaciji uradniških plač, predlog glede oddaje soli sa živino in Pacakov predlog glede dolžn< iti pričevanja poslancev, r« Ljedelski minister Želi, da naj se reši tudi njegov predlog o kmetijskih sadrugab. Dunaj 12. novembra. Uradni list pri javlja naredbo finančnega min:sterstva, s ka ; tero so dovoljuje prodajanje cigaret in spe I etjuliti't v krčmah iu kavarnah, toda prodajalec mora sa tO v set I licenco Z novim letom \/. dajala BO bo nova vrsta viriiok, imenovana „ Brusil". Pragma 12. novembra. „Politik" javlja, J da postaneta Rieger in dr. Mattuš člana i gospodske sbonuce. Pariz 12. novembra4 Vsi listi soglašajo, da je velika nevarnost, da dobi ininisterstvo Molim v današnji seji nezaupnico, vsled katere bo moralo odstopiti. Berolin 12. novembra. Centru m je interpeliral drž. kancelarja gdede tijne nemško-ruske pogodbe in B smarekovih razkritij. Na razpravo pr de ta interpelacija dne 16 t. m. Narodno-gospodarsKe stvari. — Trgovska in obrtniška zbornioa ▼ Ljubljani. (Dalje.) Čs bi se to ne zgodilo poprosi ooiima Kamuilc kranjski deželni odbor za znesek, pripadajoč na te občine. M sto Kamnik se aicer ne peča z slamopleia-stvom, pač pa predk'aji. Ker občinski zastopniki iz Podgorja in Zg, Tuhinja niso prišli na shod in je radi veiike oddaljenosti is sled* inib pričakovati le Klabega cb ska tei'aja, k- .• SO zastopniki cbčin Tuojice ia Stranje izrekli ž Ijo, da bi bilo bo'je, za te obC-iue v Tuojieah osnovati sla-mopletarski t i č b j, pridejo pri bran škem tečaja pravzaprav v postov le občno K. mat k, Podgorje in Mekine K tem bi pr š>om»j presegali, krili bi j h > b mi Tanj c« io Stranje. Cj b\ pa to ne bilo m go5e, ooprositi bi kraajski dhželoi odbor za podporo 3 Zntopaki i' btraaj bi bili tudi za teč*j v Tnajioab, ker ni ta kraj tako odda'j ^n od Stranj, kakor Kamnik. Iz Tanjic v Kamnik se potrebam 1 u-o, \z St^aoj v Kamnik 8/4 do 1 ure. Poleg tega spada del stranjs*« občine v tunjiško in p olj o Zastopniki i'. Str.*oj pi so izja* vili, da fbina no bo nos Ia stro^kuv, iu čs jih ne poplačajo ob akov.-vloi tečaja, poprosi oblinu kranjski deželni odbor za podporo. 4. Z.stip i« M ki t se atrinja z iziavj kamniškega aastopi, in če oblina nanjo pripadajočih atroikov ne bo soinp;!*, o »prosi kranjski dežo.ni o I mv zj- prispevek. 5 Obči. sko pr* dstojmštvo v bmaroi je izjavilo, da pre zame stroške za i.či'eijevo stanovanje, sa ačae prostore, u]ih .vo rasevetljavo, kurjavo in snaženje. Obč uski predstojnik is Scnaros »z.avlja naiJa. d* bi imila tudi občina Homeo bližjo v tedaj v šu-reo, kakir v Diiažalo. Prepastiti bi bilo tjrej tej izbsro. 8 Oo-insko predstojeiltvo v Vjlčiem potoku po« zdravlja tudi z veseljem akcij) visoke v'aie, iu ča bi občna ue smogla s*ro*kov, p urou kranjski d^-a>lai odbor ia podporo. V. Ni eh>du, ki ss je dne 17. sept 1896 ob 2 uri p ipolndae vrši v Mengša, so Isjtvili: 1 Zastopniki ia Meigiša in L k^, da prevzftinej) s'r.išUe z^t učitelj-^vo stanovanje, z« u';rie proitce, njih', v i razs etljavn, kuravo in snatinje. Će ne bi obVui M ist >. »n Suhadole, ki s^ nista ude-težd-. posvetovanja, pev/.eu svojeg* deta. popfos ta občmi kraninki 0 ž lui olur za poliori VI. N* shodu, ks je bil oue 2 1. septembra 1896 ob 10. uri dopolndne v Dolskem, so izjav ii zastopniki iz Dol-h^. ga, da prevzame Občine stro$ks za učiteljevo ntanovauje in učo^ prostore, njihovo raz-iv-t'j .vo, kurjavo in sneisoje, če pr l aajjo pripadajoči del. 2 Občioaki a»atopn»k v Holu je s izj«vo obč nsk^-g^ z.-'oja v Dj'stem iadovoljsi. O »čina pa bo aku ii.o i občioo Dolsko prosile za podporo, ker imata oba isiatna stroške ?.a iolske in ceravHii« namene. Obe obfl ni proista, da hm premije za iz»rsliivt siamo za pletenja dolo'ijo na 10—50 kron, da more ve.- poaaetniko« licb ti premijo. (Dalj« prih.) — Dobavljenja za inozemstvo C s kr. trgovsko mil BterstVo je poaia-o ir^ovskitU iu obrt n^saim sburoioami iavsemil don-tjsko, elede&iukas: V ob«egu, ki je il I i^en v obitoječih predpis ii so konsulski uran v prid p"spu.hipjo p djv'tiiv'i :n po h-.-t a, kt b. h - Ubko udeleitle ponudeb in dobav, tt roko van dcuštva in druge udel ž-n e •■ koj ps:u«o:o c. h vesti 0 tikib na-Toantlih. Vtljab b»tri odpravi po poročajočih o. in kr. konzulskih urad b in c kr. trgovskem mi avtorstvu se pa dn*l j, oiooitoče je Š o za zdu obsežne dobivn- in ponnobeoe raspise in jih je bilo treba prestaviti, eli iU v pi kodujo k iikor mogoče <"g';o i e ,e, ;ri-drživši doaedanjo piimeno obvestilu najprej uilele-žeiiih kr ROV nkrondo, da s^ pri cea 11 s 1. j aim vari jem 1897., iz ve h e. kr trgovskema minieteretva d š'ih nesnanil o trnih dob«enih in poaodbeuik razpravah v inos* mstva t>.koj kratek ic.ji-ek doji ije i Isu ,Wi oer Zsi un ,', da je 6» le mo- go'e, 2a drugi dan i ari v o»uradno.n dt-la v prode kn: hHaodiL tadaitrle, Veiktdi. uad Lo,iwrt-sebafe*. »liit30t¥ie ~"^K5 bolrhavo vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstruga okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarj aPiccolija vLjubljani (Dunajska cesta), 9 (3202—2) pripori Ceno od mnogih zdravnikov. — Hol litovska steklo-xi P8' P°' btt'iskih steklenic 4 gld. 50 kr. 6tev. it Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 741. V i>etek, . Prvikrat: o a ta. Igrokaz v Mrih do »njih. Spisal Hermana Smioni!ann. Po- Blovcnil Anton Fantek, Režiser ^ Rodolf Inemann. Blagajn i iu se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob '/,8. Wfi« Kunec pred 10. uro. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 16. novembra 185HJ. 1'r.ierSI fto v K>jul»£Janl ? Dne 7. novembra: Ivana Rozman, delnvka, 80 let, Kravja dolom It 99, jetika. — Marija Čcrne, posestnica, 80 lot, Rrtzpotne ulice St.. 4, mrtvnd na možgane. Dne 9, i ovendoa: Viljem Nic, tapetnikov sin, 2 moa., Opekarska cesta 6t. 2o, črevesni katar. — Karol Kovift, de-želnol)n«nibovskpga naredniku sin, f> dnij, Gruberjeve ulice fit, B, boijast, V hiralnici: Dn6 6, novembra: Anton Hribar, delavec, 19 let, jetika. Dnu H. novembra; Urlala Legat, gostija, 72 I., ostareloBt. V deželni bolnici. Dne 9, novembra: Apolonija Čefinik. delavka, f>6 let, jetika. — Norbcrt 1'ihrovc, mizarski pomočnik, 17 let, Meteor o logično poročile November Ca* opazovanja Stanje barometra v mtn. temperatura v C Vetrovi Nebo Mokriua v mm. v 24 urah 11. 19 n B. zvečer .37 0 7. »jutraj 734 8 2. popol. | 7331 32 0 6 48 sr. sever nI. Hever brezvetr. oblačno megla del. jasno 00 malom Srednja včerajšnja temperatura .'i'8', za 08« pod nor- jkupni državni dolg v srebra . . . 35 ki. . 101 HO , ■ 4«) Avstrijska kronska renta 4°/0 , , , , . 101 ■ 10 * n io , ")gcrska kronska rvntn 4*/....., • 30 , Ivsiro-ogersko bančne dehv.ee . 940 n 75 , London vista........ . 119 % 85 Narnčki drž. bankovci *a 100 ruurfc *8 3 77'/ iO mark......... 11 3 76 W frankov........ 9 n (talijanski bankovci .... . . 4 g 55 C kr. cekini . . . 60 Izprašan, oženjen kurjač za vzprejme se takoj v tovarni mleto šoto v Iiavrici. (m2 Trgovski pomočnik zamore ta&ej, eventuvelno tudi nekoliko pozneje nastopiti službo — Ponudbe blagovolijo naj se pošiljati pod ,V. Z." na upravnidtvo ^Slovenskega Naroda". (3234 — 1) I j A k, i Iclovoe, lijubnn j nu Srl/Mml t RolnOg rud, I ,o ml-(i .k-;teiii, ZU]J nJ joKoru, liiomoat, lire« <>lua, MarijitOh varov Planja, liutlejevio. Soluograda, Lues, Sl«yrn, Omumlona, laubla, Aurunn Ljubua, Oolovua, Haljaka, Frauaeu.foat«. —Ob 11. uri 'Jr> min. dopolnilno otobui »lak a Dunaja via Amatotten, Karlovih varov, Hoba, Marijinih varov Plauja, Hiniijii tki, Holnograda, Imum, Si,.; r«. Parira, Oonev«, Ouriha, Hr«~ Koma, luumoita, Zalla n* j.■•»ni, 1...n.l jme zann«ijiv poštni odpravitelj z večletno služheno pr^k^o. — Prožnjn naj se poSi-Ijajo s priporočili v prepisu imenovanemu poAt.nemu uradu. (3235—1) R. DITMAR DUNAJ. r DITMAR-SVETILJKE v vseh renomiranih prodajalnicah svetiljk. -.v Živeče fotografije l>r*i ......i-M. ~ (8988) <* ta li 21 , naravnost ls tovarne. 1 Zažge naj se vzorec svilnegn blaga in morebitno poimrejenje se takoj pokažu. Pristna, čibto vcgetalno barvana, solidna crna svila posti l»el pept-l. 1'onarejct a, otežena .svila, ki rada postane mastno svetla in se hitro lomi, pušča teiunorujav iu svctlorujavkast pepel 1'ošilja se podtuine in carine prosto ua dom. — Vzorce naj se zahteva iz - Hohensteinske svilotkalnice „Lotze" v Hohensteinu na S. - Keh. tovarna avllnega blaga. (8998) Največja zbirka ^rmii, Im-HIi in liarvanllli svil. b (H) Ugodna priložnost za nakup! V likvidacijsko maso tvrdlce Fr. Petrič spadajoče manufakturno blago prodajalo se hode početiši s 7. novembrom 1896 vsaki dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne po prav nizkih cenah in sicer v prodajal niči na Mestnem trgu štev. 11 (poprej lekarna „pri Mariji pomagaj"), kjer se tudi sprejemajo kupne ponudbe za celo ostalo zalogo blaga. Cene in plačilni pogoji za ta slučaj so posebno ugodni. QV Kupcu vse zaloge mogla bi se tudi prepustiti prodajalnica v porabo. (8899—9) Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. krepčujoče, sleze raztapljajoče, odvajajoče, čistilne iu tek vzbujajoče 1 steklenica 20 kr.. 6 steklenic 1 gld, 3 Jecati 4 gli 80 kr. prodaja in razpošilja na vso kraje sveta s prvo posto: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trnk6czy, Dunaj, Mar^aretluMi. Tmkoczy, Dunaj. Landstrasse. Trnk6czya Dunaj, Josefstadi Trnk6czy, Gradec. Štajersko. _____________ M^^SJ Doktorja p!. Trnkoczy-ja | želodčne kapljice »3$B$S! Lokama Trnkbozy v Gradou. \j Izdajatelj Ln odgovorni uiodnik: Joaip NolJi. Luetuiuu in tiuk ^Niirodub TiHliHruo**. UHZ