Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta
8 kr., če se tiska lkrat,
t* »i t» •» » * d I" n u n n d „ P,i večkratnem tiskaoji ao eena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. IG v Medija-tovi liiSi, II. nadstropji.
Političen list za slovenski uni
Po pošti prejeman valja :
Za ceio ieto	. . 10 gi. — kr.
tu poiieta	, . 4 ,f _
ta četrt leta	. , 2 „ 50 „
V administraciji velia:
Za ceio leto . . 8 gi. 40 kr,
za poi ieta . . a „ 20 „ za četrt ieta . . J „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljcul velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Plorijanske nlice št. 44.
Izhaja po trikra na teden in nieer v torek, četrtek in miooto
Praktične misli po romanja katol. Slovenov v Rim.
(Konec.)
Kjerkoli gre za katol. in apostoljsko stvar Btoji vselej in med vsemi delalci v prvi vrsti za boj in odboj vedno pripravljen pogumni in učeni red jezuitovski. To resnico pričajo in potrdujejo peteri deli vesoljnega sveta. Tudi zoper razkol so se že dobro borili, ter potegnili lepo število ravno Slovenov iz njegovega žrela; zedinjenje namreč Rusinov 1. 1595 je delo je-zuitovsko. Ko so kasneje preteklo stoletje začele katol. vlade jezuite preganjati kakor divjo zver*), je ta boj nekoliko potihnil, ali kmalo po slavnem svojem ustajenju so ga le-ti sovražniki vsake krive vere zopet pričeli. Prvi med njimi so se dela lotili zedinjeni Rusi, posebno oo. Gagarin in Martinov, ki so se redu pridružili; zdaj pa so častno to nalogo si postavili jezuitje poljaški in čiški, tudi še celo nemški, kar nam pričajo nemški spisi o. dr. Rattinger a v Stimmen aus Maria Laach , in histor. Jahrbuch in Miiachen o Bolgarih in carigrajskem patriarhatu. Ogenj tega nemca ki če celo nas Slovence v boj zoper ljuli razkol. Mojemu dopisu o ravno tej zadevi odgovarja on nekako tako-le:
Bolgari v Evropi, Armenci pa v Aziji s'a naroda, za ktera bi se imeli katolici posebno
*) Danušnji čas, ravno sto let kasneje, delajo pokoro unuki za greh svojih dedov, med temi naj ojstrejšo sicer verni Uourboni, ker ravno oni so prvi dovolili v to v nebo vpijočo krivico svojih ministrov, pravih orodij tadašnjih framasonov — iluminatov.
brigati, ker o razpadu Turčije bosta ona dva imela svojo prihodnost vsak zase, drugi narodi bodo ee mogli bolj ali manj okoli nju zbirati. Diplomacija bo za katol. stvar gotovo malo storila, ker framasoni Be povsod ponašajo s tem, da zdaj oni vse gospodarijo; Bog pa nam je ž« dosti določno dokazal, kaj nam je storiti. Poprej so katol. vlade posebno podpirale razne miBijone; zdaj so to čisto opustile; namesto njih pa jih podpira verno ljudstvo s Bvojimi letnimi doneski, ktere si dostikrat pritrguje še od potrebnih reči, pa glejte blagoslov Božji, današnji misijoni rode lepši in obilniši sad od nekdanjih. Tako nam je pot zaznamovan, sami moramo delati ter nu Boga se zanašati in na pomoč dobrotnih src, pa bo gotovo šlo P.šete mi, naj bi jezuitje to delo na-se vzeli, (učenoBtni del zoper razkol namreč). Naši očetje so vselej pripravljeni delati za sveto reč, ter podperati vsa apastoljska dela; oo. Gagarin, Martinov, Pierlin so dozdaj čisto po Vašem smislu vse delali, kolikor so le zamogli, zlasti o Rusih.
Ako se potrdi glas, da stopi v naš novi-cijat v Grenoble g. Z.... bivši profesor na Kijevski univerzi in glavni vrednik nekega uradnega časnika, bodo dobili ti dobrega brata iu vojšaka; tudi o poljaških in čeških očetih I slišim, da so začeli dobro delati. Koliko jej naš o. Nilles o zedinjenih in nezedinjenih na-1 rodih raznih obredov pisal, priča časnik naših očetov v lnnsbruku „Zeitschrift fur kathol. Theologie" ; vendar mi sami ne moremo vsemu kaj, zediniti se moramo v eu namen vsi, ki pravo mislimo ter se nasprotno podpirati. O Slovanih se dauianeB mnogo mnogo piše, ali
nam nemcem ostajajo spiBi v slovanskih jezi kih večidel nepoznati, ker nas 1. nikdo ne opozoruje nanje, 2 ker ne razumemo jezika; toraj boBte posebno dobro delo opravljali, ako sprejmete posel, da boste dopisovali ali v bistor. Jahrbuch v Miinchen, ali še bolje v „Zeit-sehrift fiir kathol. Theologie" v InBbruck, ker ta časnik je že obilno razširjen v Avstriji in Nemčij', ter se še vedno razširja. Nikakor pa ni treba dolgih obravnav in spisov ; oni časnik ima več predalov, med njimi tudi enega z napisom: Recensionen ; druzega z napisom: Be-merkungen und Nachrichten, v kterem se ravno nahajajo že omenjene vdati in naznanila o. Nilles-a o Rutemh, Rumunih in še drugih. Pisal sem že vredniku o. Grisar-u , profesoru cerkvene zgodovine na univerzi, naj skrbi po vsi moči, da si pridobi slovanskih pisateljev, posebno za zgodovino slovanskih narodov. Ako namreč samo po vrhu pogledam v Revue des questions historiques, časnik katol. zgodovinarjev francoskih, in berem, koliko raznih del v njem naznanja o. Mattinov o ruski historiji, si mislim sam pri sebi: Oh koliko izmed teh knjig bi bilo treba točno pregledati in presaditi I In koliko raznih knjig in del naznanjajo še drugi meni komaj znani ali še čisto neznani časniki I Tako sem čital, da imajo Fon-tes rerum Bohemiae. tom. I. 1873 10 životo-pisov ali hvalnih pridig o sv. Cirilu in Metodu, večidel v slovanskem jeziku.
No pa naj prestopim k južnim Slovanom! V Zagrebu bo učeni možje posebno delalni, ker akademija in še arheologija ai nasprotno pomagate. Ljub č, Kukuljev č, Rački bo daleko sloveča imena, ravno tako tudi vodje gimnaz.
Poljaki in Slovanstvo.
,,Poljaki ! Vaše prerodenje je nerazločljivo združeno z osodo Rusije."
(Car Aleksander 1.1. 1818.) (Dalje.)
Tako se je tolažil pesnik, predhodnik Kollarjev, kateremu je tudi brzo bilo dano biti priča novo prerojene Poljske pod ruskim žezlom.
Slovanska ideja prišla je čedalje bolj v v poljsko slovstvo ; poljski učenjaki in drugi pisatelji so si dopisovali z drugimi slovanskimi, posebno češkimi, ter se zanimali z znanstvenim in iiterarnim gibanjem narodov slovanskih; Linde jo zbiral materijale k zgodovini slovanskega slovstva in ruska akademija ga je imenovala za častnega uda, prpoznavajoča njegovo vnemo in delavnost ua polji obširnega slovanskega jeziku. Pesnik in literutor Kazimir Brozinski, ki je prebival v Pragi med številnimi pisatelji ter odnesel si od todi mile spomine (I. 1824), izbiral je k svojim pesmuni predmete iz češke zgodovine (n. pr. Stol Kronski (kraljev sedež) Krzesomysl), iu na za-!
htevo vrednika Varšavskega Dnevnika je prevajal narodne pesmi češke, moravske, slovenske, srbBke. Bolj bo ga zanimale razvaline Slovanov kakor Lahov, kakor piše čelakovskemu (1.1824). Zbiranje in prevajanje na jezik poljski narodnih pesnij pobratimskih narodne pesni so važne celi Evropi sploh in Poljakom posebej, one se bolje prilegajo poljskemu duhu kakor tuji, zlasti nemško romantični proizvodi; slovanske narodne pesni spominjajo na starodavno Grško, iz srbskih pesni bode mogoče sestaviti enkrat slovansko Ilijado in Odiaejo. Slovani bivajoči v najobširnejših pokrajinah zemlje, pod raznim podnebjem, v raznih razmerah se sosednimi narodi, ohranili bo obrede in šege od pradavnih dob in imajo v tolikoterih borilnih bojih mno-žtvo novih izvirnih in vendar vedno narodnih predmetov, vse zamore biti za nje priležno in vgoduo, vse v njihovih zgodovinah je poetično.
V krasni literaturi (leposlovju) in v iznajdbah bodo še dolgo učenci tujih narodov, ali zveza, bogata poezija, zdravi in stalni okus primerjajoč se 8 prirodo bode njih znamenje. Bivajoči v svoji naravi daleč proč od smešnih hotljivcev, od razbujne domišljije in od nasilne ošabnosti, so spoBobni k nepre-
stalnemu dovrševanju svojih običajev in okusa. Brodžinski pokazuje na bogato narodno poezijo Srbov in Malorusov, deloma tudi Slovakov, Moravcev in Čehov, obžaluje da so pri Poljakih uničili te poljske cvetlice najnežnejše poezije nesreče občinstva in nadvlada žlahtnežev, toda nadja se, da slovanske pobratimske pesni bodo zanimale tudi Poljake in bodo znabiti imele vpliv tudi na duba narodne poezije poljske Poleg narodne poezije ga je z radostjo napoluovala tudi umetna poezija Blovanskih narodov; s posebno radostjo so ga napoluovale pesmi Kollarjeve: ,,Niech nie nam množa podobni poeci" niech nie m noža ci, co slysza, aby dzvviek pieknej lutni uieprzebrzmial da-remuie. (Naj se nam množe podobni pesniki, naj Be množe ti, ki slišijo, da bi glas zale pljunke se ue glasil zastonj), piše Čelakovskemu. V svojih „Listech o poljsk ej literaturze" priporoča Brodžinski svojim rojakom študije slovanske zgodovine, ter jih Bpodbuja, da bi se bolj vneto pečali s tem predmetom, kakor tudi z enočasnim položenjem bratskih narodov slovanskih, kar je vse važna stvar za Poljake.
Varšava postala je za Slovano zapadne in južne velevažno mesto v obziru slovstvenem
v Spljetu, Glaviniča. Ali dela teh mož: Mo-numenta spectantiu hiBtoriam Slavorum meri-dioualium; codex diplomaticus regni Croatiae, Dalmatine et Slavoniae; Arkiv ; Bulletino di archeologia e storia Dalmata; premnogi zvezki Rada oudotne akademijo in do druga ao nam samo po imenu znana, mnogim čisto neznana; tukaj jih ni moč dobiti, ter so nam zarad pogostnega jezika slovanskega čisto neumevna; oh koliko bi se zamoglo iz njih dobiti še za cerkvene reči. Iz teh in enacih del nam tolmačite vse lo nekoliko važno stvari, opisujte jih krajše ali obširniše, presojujto itd. Glejte koliko dela imate, toraj na nogo in dopisujte stalno imenovanemu čusniku, da bomo zamogli tudi mi kaj več storiti, ko bomo zvedili in Bpoznali slovanska dela. Vedite pa, da ima tako delovanje pri Bogu veliko zasluge, ker podpira katol. vedo, in resnico širi po svetu. Rob jo sicer, da zarad knjig in časnikov človek sam ne bi mogel shajati, ker so dragi, ali zopet so je treba združiti, ter bo dogovoriti, da eden kupi to knjigo, naroči ta časopis, drugi zopet drugo itd. pa se uaHprotno posojajo. Časniki pa poslano dopise tudi honorirajo, in za ta honorar se kupujejo druge nove knjige itd. Kapital za to reč ualožen nikakor ni zgubljen, ampak bi rekel, da raste, ker enake knjige Be bodo vedno potrebovale, dokler bode ta vojska trpela.
Koliko pa pomaga zedinjeno delovauje, posebno da so delavci v raznih zemljah , naj Vam priča to: Neki sodelalec deB „historischen Juhrbuches" je našel v britanskem muzeumu regesta nekterih papežev, med njimi ravno Ivaua VHI., kterih ni bilo dozdaj nič znanih. In kakor po božji volji so prišle na dan ravuo zdaj o pravem času, da so iz njih popolno prepričamo, kar bo je dozdaj le nekoliko dozdevalo, kako krepko se jo ta papež potegoval za Metodija zoper nemške škofe, in da ga je po 2 Vnetnem zaporu po svojem poročniku pomladi 1. 873 srečno iz ječo spravil. Tudi se prepričujemo iz teh regest, da so nektere pa-pežove buile, čisto resnične, ko so jih dozdaj najimeuitniši zgodovinarji zvali podtaknjeno in ponarejene. Toraj delajmo ekupuo, podpirajmo bo nasprotno, pomagajte nam posebno zarad znanja »lovanskega jezika, in potem nam bo VBim skup tudi gotovo Bog pomagal.
in političnem. Dobro jo odgovoril Stašic bvo-jemu prijatelju Kozmiauu, vprašajočemu ga, zakaj izdaja vlada toliko novcev za odras Varšave: „Ne zapopadeš pomen Varšave pod žezlom ruskim? To mesto je zbog svoje zemljepisno in političuo lego namonjeno biti tretje in znabiti tudi glavna stolica velikega slovan-akega naroda, spojenega v eno telo pod enim žezlom. Evropa ni hotela imeti Poljake za družnike, a k Blovanstvu prikopljene je moč, ona pa naj sprejema od naB omiko". ZureB pomenljive besede I Toda rojaki Stašičevi niao bo zamogli povzdigniti na njemu enako višino ter niso razumeli tč niti druge besedo tegu veleglasnega moža, kateri jih jo znabiti prehitel za celo stoletje.
Naprava ustavnega kraljestva poljskega poleg neomejene monarhije, bila je različuo rojena in obsojevaua. Ruski državniki Nesscl-rod, Pozzo di Borgo, Lanski i. dr. uiso verovali v mogočnost odkritega pomirjenja Poljakov z Rusijo na temelju podane jim Poljske. Lanski bo je s Karamzinom izjudril nasproti samemu cesarju, da „vse naše prizadevanja niso zmožne zbl žati z nami (llusi) poljski narod, na Poljake bc po nikakem ui mogočo zanesti, oni nikdar
Slovenske posojilnice.
Največa pridobitev, ki jo imamo Slovenci od Taaffejeve vlado, jo ta, da nam jo dala na Kranjsko za deželnega predsednika moža, ki to deželo in nuš narod v resnici ljubi, ki po-maga, kjer uiu je mogoče, ki naš napredek pospešuje ne sumo z dobrohotnimi željami, ampak tudi z dejanskimi čini. No bomo naštevali danes vseh zaslug, ki si jih je naš častiti cesarjev namestnik pridobil že v tem kratkem času svojega poslovanja nu tem odličnem mestu, le o tem hočemo danes govoriti, s kako velik6 radostjo nas je napolnilo zvedeti, da je g. deželni predsednik k Bebi poklical župane ljubljanske okolico v posvetovanje, kako bi so dula napraviti posojilnica za kmetovalce in posestnike v ljubljanski okolici. Da deželna vludu nuš gospodarski napredek satna dejansko pospešuje, nas mora toliko bolj veseliti, ker bo v prejšnjih Časih še ni misMo nu to, kako bi Be kmetu pomagalo, nasprotuo Be je naš duševni in materijalni napredek le najraje oviral, naše opravičene pritožbo prezirale, našo težnje io želje zasmehovale. To je bilo toliko pogubneje za nas, ker ima naš mladi narod še premalo samoodločbe, premalo izvirnosti za samoučni pričetek, ker jiač krepko Bledi, ako ima dobrega voditelja, brez tacega pa si pomagati no zna.
Mi Bmo že dostikrat pisali o potrebi po-Bojilnic po vseh slovenskih pokrajinah, b kte-rimi bi bo našim posestnikom po ceni kredit odprl, da bi ne zuhujuli v mreže oderuhom in pijavkam, du bi bo obvarovali gospodarskega propada, dražb in tožba. Prepričani smo tudi, da so Slovenci čitavši te članke uvideli njih resničnost, u munjkalo je podvzetnih, izvir nodelavnih mož, ki bi bili izvršitev teh podjetij v roke vzeli. Zdaj pa Blišimo na enkrat o dveh posojilnicah, ki se snujete na Kranjskem; ena v Kamniku na prizadevanje mno-gozaslužuega tamošnjoga župana dr. Samca, druga pa v ljubljanski okolici po inicijativi samega g. deželnega predsednika. Ker vidimo stvar v tako dobrih rokah, zato niti en trenotek ne dvomimo, da so bo srečno izpeljal«.
Nekteri bodo morda rekli: „Čemu so nam posojilnice, saj imamo kranjsko hranilnico, ki posestnikom tudi posodi, če knj imajo; kdor pa nič nema, njemu tudi jiosojilnica ne bo nič
zaupala". Stvar je pa drugačno. Kdor hoče od hraniln co knj dobiti, ima velike stroške in mnogo potov; pri posojilnici pa podpiše samo menjico, pa se mu denar brez dolgih ovir in brez stroškov izplača. Slišali smo o neki posestni, ki jo je stalo 300 gl., prej da jo dobila od hranilnice 1000 gl. na posodo, tako da jih je v resnici le 700 dobila. Z velikimi sitnostmi in stroški pa z veliko zamudo je združeno tudi to, čo ima kdo že kak dolg na hiši, pu želi posojila od hranilnico; kajti ta posodi le nu prvo hipoteko, in prosilec mora izbrisati prej vse dolgove iz gruntaih bukev, prej da iz hraniln co kuj dobi. če bi ne imel več ko 100 gl. na svoje posestvo intabuliranih, imel bo vendar dosti potov, Btroškov in zamude, prej da se tega dolga znebi, da moro od hraniln co kaj dobiti. Pri posojilnicah pa vsega tega ni treba. Voditelji posojilnice poznajo svoje ljudi, in te bi bil prav že kje dolžan, mu bodo vendar brez vsakih potov, stroškov in sitnosti jiosodili, če bodo vedeli, da je kredita vreden. Posebno dobre so posojilnico zu majhno zneske. Tudi kak premožen kmet zna priti v zadrego, da potrebuje za trenotek recimo kakih 50 gl. Ali bi to malo svoto šel v hranilnico iskat? Iz treh uzrokov tega ne bo storil: 1.) bo ne Bplača, zu to mulo svoto imeti toliko stroškov, potov, zumude; 2) on potrebuje denar morda še dunes, pri hranilnici se pa tako hitro ne dobi: 3.) se bo vsak varoval, da no zapravi za skledico ječo svojega kredita. Ker namreč hraniluica posodi le na pravo hipoteko, zato takemu, ki je hranilnici kaj dolžan, nobeden nič več ne posodi, češ, ta jo že v hranilnico dolžan, ona ima prvo prvico in jaz ne bom uič dobil, čo pride dolžnik nn kant. Iz teh uzrokov gre tak človek, ki v nnglci kako svoto potrebuje, najprej k sosedom, ti pu se izgovarjajo in navadno tudi res nemajo; čo tam nič ne opravi, gre pu k oderuhu, ki mu računa grozne obresti ui gu kmalo Btiakati začne s tožbami, če mu obresti ne plačuje natančno. Kor davki in visoke obresti presegajo čiste dohodke kmetove posebno o slabih letinah, zato pridejo kmetij« na boben, ne da bi bil kmetovalec zupravljivec ali pijanec, kakor se prehitra sodba ruda glasi. Takim kmetovalcem v naglici in zadregi pomagati,
ne bodo niti odkriti bratje niti zvesti naši zavezniki". Bodi si žo kakorkoli; misel cesarja Aleksandra je potreba pretresati sč stališča slovanskegu, kakor jo jo prekrasno izrekel sam cesur v proglasu k Poljakom (13. maja 1815): „Poljaki! Nova zveza druži vub z velikomiselnim narodom, kateri vsled starodavnih dotik, visocih lastnost vas vrednih in vsled skupnega imena narodom slovanskim je pripravljen sprejeti vaB za brate, kar bo drngo in koristno obema nnrodomu". Cesar Aleksander je napravil poljsko kraljevino v mejah poljske narodnosti, ter so imenoval poljski kralj, hotel jo gotovo podati primer združenega prebivanja dveh glavnih narodov slovanskih, ruskega in poljskega v smislu više. imenovanih prekrasnih besed škofu Voroniču. To velike ideje cesarja Aleksandra po nikakem ne manjšajo dogodeb, katere so jiotom sledile. Gotovo ui bil Aleksander kriv, čo se niso spoluile njegove besedo izrečene v poljskem zboru I. 1825 : „Sem popolnoma prepričan, da Poljuki pomnijo mojo namene", ui bil kriv, du bo njegovu velika ideja ui uresničila in du hibo bili v stanu jo zapopasti ljudje mali, domišljajoči si biti velki. Krivi so sumi Poljaki.
kateri, kukor jih je. do dobrega pogodil njih znomeniti velemiselnik Stnšic: „Oni še enkrat pogubo Poljsko !•' Poljaki bo zamogli odkrito jokati nad smrtjo .,očeta i ti iz mrtvih obuje-vulca Poljske", oni so zamogli globoko tugo-vati nad to ,,strašansko zgubo" in njih pesniki bi zamogli pozivati,,slovansko pevce" k splošnej žalosti, toda — oni so žalibog urno pozabili na bcBcdc svojega kralja, ki jih jo izrekel na zboru 1. 1818: „Poljnkil Vaša preroditov je nerazločljivo združena z OBodo Rusijo!" NiBO se »polnilo to besedo in nade cesarja in kralja Aleksandra I. in previdnih poljskih domoljubov! Poljaki so brzo počeli ho ozirati na vshod in za meje kraljestva, za Buho in Nemen, znhte-vajoči pripojenje Litvo in podneprovsko Rusije k poljskemu kraljestvu". Te poljske prizadeve pa so ae skoro posrečile, tem več, ker bo jo Litva in jugovshodna Rusija h privoljenjem ruske vlade — šo polajščilo, zlasti b pripomočki srednjih šol, poljskega vseučelišča VilenHkega in liceju Kromeniškega. Vpliv Po-1 nkov na Aleksandra jo bil zuaton in sam cesar je bil v omahljivosti, tako da je ruski zgodovinopisne Karamzin smatral za svojo dolžnost podati ccsarju posebni vclevažcn spis
zato hranilnica b svojo rigorozno in okorno upravo ni spoaobna. Prvič jo malo kmetov, ki bi bili brez vsega dolga; čo druzega ne, ima doto svojih bratov in sester ua posestvo intabulirauo; kjer je pa le kak majhen dolg, hranilnica nič no dd; da pa drugi upniki hranilnici svoj prostor odstopijo, to potrebuje mnogo časa, stroškov in potov. Kaj bi tudi poBeatniku pomagalo, dobiti denar čez nekaj meacev, čo ga pa že dauas potrebuje? Ce potrebuje le majhen znesek, ali je vredno, toliko potov storiti, toliko stroškov nositi? Pri" kupčiji je hitroBt prva Btvar, denar, če Be potrebuje, se mora hito dobiti. Boljši kmetje pa ho navadno tudi nekoliko kupčevalci; ta je krčmar in kupčuje z vinom, drugi baranta z živino, tretji z brinjem, četrti b krompirjem, peti z žitom itd. Zdaj jeseni, če bo vino po ceni, bi šel tisti, lu z vinom kupčuje, rad na Hrvaško po vino, in potrebuje morda kakih 800 gl, ki jih bo lahko vrnil, kedar vino zopet potoči uli [ta manjšim krčmarjem proda. Pa kdo mu bo posodil teh 300 gl.
Ce grem v hranilnico, imel bo veliko potov, Btroškov, Bitnosti, in če vse Hrečno gre, dobil bo posojilo čez kuke 3 ali 4 mesce, kedar bo najboljše vino na Hrvaškem žo pokup-Ijeno, ali kedar bo najboljši čas za kupčijo že minul. Če ima okraj pa svojo posojilnico, gre kur tje, možje ga poznajo, koliko mu zamorejo zaupati, on podpiše menjico, in še tisti dan ima potrebni denar brez stroškov, brez dolgih potov, brez brskanja po gruntnih bu-kvicah. Kedar menjici čas preteče, plača dolg ali pa menjico še za nekaj mescev podolži. Reklo se bo morda, da ni dobro, če Bmo kmet menjice podpisa^ati. To je že res ; toda menjice niso tako, kakor trgovske menjice, ki bo morajo v tiati uri izplačati, kedar ae njih čas izteče ; menjice od posojilnic pa imajo Bosedje onega okraja v rokah; oni že ved6, kako atojč s Bvojimi dolžniki, in če kteri res ne more plačati ob določenem času, se pač menjica podaljša, do tje pa ae takemu nič več ne posodi, dokler ae zopet ne izkaže, da jo popolnem kredita vreden. Tako pametni bodo tudi, da ne bodo bajtarju 1000 gld. posodili, čo vse njegovo posestvo ni 500 gld. vredno. Navadno pa imajo udje kake posojilnice že nekaj lastnega denarja uloženega v blagujnico, tuko da
o Poljskej (1. 1819). „Vi nameravate obnoviti Poljsko v njeni celoti", obruča so Karamziu k cesarju, „vi nameravate ponoviti nekdanje kraljestvo poljsko, Toda Be li Blaga to z državnimi koristmi Rusije, z Vašimi svetimi dolžnostmi, z Vašo ljubeznijo k Rusiji in k Bamemu pravicoljubju ? Zamorete li z mirnim Brcem nam odvzeti Belo Rusijo, Litvo, Voliu, Podoljo, k Rusiji priklopljeno imetje še do Vašega vladarstva? Bela Rusija, Voliu, Podoljo skupno z Galicijo so bile nekdaj pravu dedšina Rusije, če li duste te zemljo Poljakom, zahtevali bodo tudi Kijev, črnijev in Bmolensk, katere so tudi dolgo pripadale ne-prijateljskej Litvi. Vi, če tudi samodržec, niste mogli Nopoleonu odstopiti niti ene ruske bajtice, hočete li pa samovoljno Rusijo deliti ua kosce? V slučaji obnovljenja celo nekdanje Poljske so zna prigoditi, da so nnši sinovi omadežujejo sč avojo krvjo zemljo poljsko in da vnovič z naskokom vzorno Prugo. Nuj ob stoji in nupreduje kraljestvo poljsko kukor je sedaj; ali nuj pu tudi obatane in napreduje tudi llusija, kakor Vam je zapuščena po Katarini!"
(Dalje prih.)
če kdo le kakih 50 gld. v naglici potrebuje, mu jih lahko broz skrbi dajo, kvr mu dajo le to ali ne dosti več od tega, kar jo že Bam v blagajuieo vložil, tako da se posojilnici ni škode bati. — Toraj Kamnik iu ljubljanska okolica atu pričela s posojilnicami, mi obema okrajema želimo prav dober vspeh, ter tudi upamo, da tisti plemeniti možje, ki bo to bla-gotvorno delovanje v prospeh našega goapo-darskega napredka pričeli, no bodo omagali pri tem delu, ampuk da bodo agitacijo za take zavode še v drugo okraje prenesli, ter tako omogočili našemu ljudstvu, da se bo navadilo na lastuih nogah stati, da Bi bo gospodarstveuo opomoglo, tako da ne bo kmet pri prvem viharju izkoreninjen na tlu padei, ampuk da bo nušel pomoč in zaBlombo pri svojih sosedih, pri skupni posojilnici.
Zgodilo bo je in se še zgodi, da se kmečko posestvo za čisto majhen dolg (50 ali 100 gl.) proda in tako cela rodbinu v nesrečo puhne. Kjer bodo dobro osnovane posojilnice, tam to ne bo mogoče, ker aosedjo imeli bodo gotovo toliko srca, du bodo soBedu te goldiuarje iz blagajnice vrgli, čo bodo moža poznali, da ni zanikern, in da jim bo avoto povrnil jeseni ob letini. Tako bodo kmetje sami sebe branili pred eksekutivnim bobnom in ao s tem obvarovali marsikakih stroškov.
Le ena nč nas skrbi, če pomislimo na revščino naš h kmetovalcev, namreč to, kje se bo dobil začetni kapital zu tuke posojilnice; ker le malo je tako premožnih, da bodo zamogli posuliInice z ulogumi zukludati. Morda bi uas d e ž e 1 u n s k a banka (liluderbank) založilu z enim miljonom, ki bi zadostil za vse posojilnice, ki se bodo po SlovenBkm še za potrebno izkazale. Z dobrohotnim po s r e d o v a n j e m v i a o k u v 1 a d u bi sedalo mordu kuj narediti v tej zadevi, in mi obračamo v imenu uušega naroda v tem smislu prošnjo do iije, iii to b toliko večim zaupuiijem, ker vidimo si. deželuo vlado Kranjsko na naše veselje pri začetnem snovanji teh za potrebnih zavodov.
Politični pregled.
V Ljubljani 29. julija.
Avstrijske dežele Naš cCMtli* misli v kratkem daljšo pot nastopiti, in sicer pojdo 3. avgusta iz Ischla v Solnograd, kjer biva zdaj princ Rudolf z gospo svojo; od tam gre ceaar v Monakovo, kjer bo obiskal princezinjo Gizclo; iz Mona-kovega pojde nu bodensko jezero, kjer so Biiide b kraljem virtemberžkim, kraljem Bakson-skim in velikim vojvodom badenskim; od tod pu Be vrne čez Predarelsko in Tirolsko v lschl iiuzaj. Iz Solnograda pojde brž ko ne za en dan tudi nemškega cesarja Viljema v Gastein obiskat, ki zdaj v tnmošnjih toplicah biva. Brez dvoma ae bodo tega potovanja oklepale razne politične kombinacije, ,,W. Tagblatt" že zdaj vidi v tem potovanji dobro znamenje za Nemce, ker bo cesar jiotovul po samih nemških dežolah in so razgnvarjal z nemškimi vladarji. Pa na prvi pogled Se lahko spozna, da to potovanje ni politično. Cesar, kakor vsak drugi oče, želi videti svoje otroke; tako pojde naj proj v Solnograd k princu Rudolfu in prin-eezinji Štefaniji, od tam pa k princezinji Gizeli v Monakovo. Ker gu mika videti, kakor daleč je že dospelo delunje nrelske železnice, in ker jo to delo 1111 gori ArolBki posebno zanimivo, kjer delajo velik jirerov, zato so poda čez Predarolsko in Tirolsko nazaj domu, in pri tej priložnosti pozdravi, kakor zahteva etiketa, vla-
darja zapadno-nemška, Badenca in Wiirtem-beržana, kterim bo menda alučajno pridruži tudi kralj saksonski (če je sploh reB, da se bo). Ne vemo toraj, zakaj bi se moralo v tem potovanji kaku politika zasledovati; in če bi prav tako bilo, vendar še nimajo liberalci uzroku , du bi v tem videli kuko dobro znamenje za sebe, eaj te dežele, Solnograd, Tirolsko in Predarelsko uiao liberalne, ampak konservativne.
In zopet morumo govoriti o nemškem Mseliulvcrcluil." Nemški listi namreč poročajo, da nabirajo zdaj doneske za to društvo že po celi Nemčiji. Društvo je osnovano zoper nas avstrijske Sloveue, kako pridemo mi do tega, da so celo Nemci v „rujhu" začeli vojno blagajuieo zojier nas vkup skladati? Stvar dobiva že m e d n a r o d n o 1 i c e I Ko bi se za politične namene avstrijskih Slovanov nabiral denar v Rusiji, kako vpitje bi zagnali nemškoliberalci, da je to prelom nevtralnosti, da smo mi veleizdajuiki, ker iščemo pomoči v tuji državi itd. Nemcem pa jo vbo dovoljeno ! Avstrijski Nemci delajo v velikonem-škem Binislu, pa trdd, da je to vse eno, nemško ali avstrijsko; kaj bi rekli, ko bi mi isto trdili? Tudi agitirajo za to, da bi prihodnje leto prav veliko nemških študentov iz „rajha" prišlo v Prago študirat. Ti burši bodo potem prav razsajali in zabavljali v Pragi, in če se bo kteremu kuk lus skrivil, bodo nemškega poročniku in Bismurka na pomoč klicali, ter provocirali vtikanje nemških diplomatov v naše notrajne zadeve ! Tako je vse dobro napeljano, da bi se avstrijski Slovani potlačili z močjo celega nemškega naroda, b pritiskom nemške države. Jasno je, da mora tako ravnanje zbuditi nasprotno tudi vseslovansko zavest, ter da zna imeti jako nepovoljne nasledke za našo državo. Stvur jo važna dovolj, da se tudi v prihodnjem • državnem zboru v misel vzame, ker avstrijski vladi ne more in ne ame biti vso eno, čo se podaniki kako tuje države udeležujejo narodnega ščuvanja v Avstriji, saj ga jo tako žo preveč.
V Kii^rclin jo zmagala pri mestnih volitvah vladi nasprotnu stranka. Vočina, Kre-atič in drugi veljaki so propadli I To jo nasledek njih odjenljivosti proti Madjarom.
V nanje države.
Turški sultan jo pomiloatil morilce starega cesarja Aziza, toraj tudi Mithad pašo, ljubljenca „N. fr. Presse".
Irci še vedno no dajo miru, čeravno jim je angležki parlament po novi postavi dovolil nekaj olajšav. Najbrž jim te olajšave nikakor ne zadostujejo.
Izvirni dopisi.
Iz TVIoiiiilot, 25. julija. „Slovenec" je žo dvakrat naznanil, da so ao rimski časnikarji dogovorili, da ne bodo poročali o samomorih, razbojnikih, tatvinah, ubijavstvih itd. ker taka poročila zbujajo v srcih pogum do strasti. Hvala Bogu, nam pa v naši okolici tega trebu ni; redko kdaj so primeri, da bi mamon kteremu zmešal glavo, da bi si življenje prikrajšal. Pa tudi drugih nerodnost ni dosti, tako da gosposka v naši okolici nima ue komisijskih ogledov , pa tudi dolgih proto-kolskih pisanj jako malo. Da jo pa toliko reda in lepega miru, to stori sv. vera in bogabo-ječnost, ki bo pri naa šo dosti živi nahajate. Pomanjkanje vero je pripravilo rimsko besno drulial zadnji čas, ko so prenušuli ostanku bv. očeta Piju IX., da je tako grdo in OBtudno
ravnala, da je moralo vsakega človeka z grozo napolniti.
Domače novice.
V Ljubljani, 30. julija.
(Sokol) napravi danes zvečer ob 8. uri na čitalničnem vrtu veselico.
(Subvencijski odbor družbe kmetijske) je v seji 14. dne t. m., kakor so ,,Novice" zadnji pot poročale, določil razdelitev letošnje državne podpore tako-le: Izvirnega Rigajskega lanu seme se bode kupilo in po dozdanji navadi prodalo spomladi po znižani ceni kmetovalcem, ki so se na-Dj v pisarni družbe kmetijske naročili; — prospebu sadjereje namenjenih 200 gld. se bode obrnilo tako, da se nekoliko pripomore novi napravi ali pa dobremu vzdr-žanju uže narejenih šolskih vrtov in za brezplačno podelitev cepljenih sadnih dreves ali cepičev šolam; prošnji na novo ustanovljenega sadjerejBkega društva Vipavskega za nekoliko pripomoč o tisku njegovih pravil in vabil se bode skusilo vstreči s tem, da odbor si. mi nisterstvo kmetijstva prosi kake posebne podpore; — za nakup plemenskih bikov dovoljenih 2000 gld. se bode obrnilo tako, da se za polovico tega denarja kupi muriškib, za polovico pa belanskih bikov, družba kmetijska pa za nakup tacih telic še posebe posodi 1000 gld. Podpredsednik družbini g. Seunig in pa odbornik g. Lasnik Bta se naprosila za nakup navedene plemenite živine, ki Be bode v jeseni v Kranji fbelanska) in pa v Ljubljani (muriška) po poti javne dražbe kakor dozdaj prodala;
—	novi Birarski zadrugi Jereka in Podjela se izroči dovoljena podpora proti temu, da predstojnik podružnice bohinjske gospod Mesar nadzoruje, da se državna podpora pravilno in dobro porabi; — za 200 gld. se bode kupilo plemenitih ukviških (koroških) ovnov, ki se bodo letos v jeseni brezplačno dali takim ovčjerejcem, od katerih se more dober vspeh za zboljšanje domačega plemena pričakovati;
—	čebelarsko društvo se bode pozvalo za nadrobno poročilo, kako miBli obrniti državno podporo; — ker Be ni še nobenih priprav naredilo za letošnjo napravo deželne kmetijske razstave v Ljubljani, je odbor Bklenil prositi si. ministerstvo, naj blagovoli dovoliti podpore za letošnjo napravo razstave goveje živine v Kranji in razdelitev premij pri tej razstavi; podprl ie odbor to prošnjo b tem, da je v Kranji za gorenjsko stran želeti te razstave zato, ker je tako razstavo dolenjska Btran naše dežele uže imela v Novomestu, notranjska pa v Postojni; — prošnje posestnika Jož. Želka, Franceta Cvetniča in Franceta Morela za denarno podporo o naaadbah gozdnega drevja na goličavah in pašnikih so Be b priporočilom izročile c. k. deželni vladi. — Naznanilo goBp. Ogulina, da hoče popotna predavanja o trtni uši držati v Beli cerkvi in v Šmarjeti je bilo b pohvalo sprejeto. — Za uda kmetijske družbe je bil sprejet gosp. Anton Keržišnik, posestnik v Mokronogu.
Razne reči.
— Slavnost. V nedeljo 7. avgusta 1881 napravijo Notranjski rodoljubi združeni na čast prvega občnega praznika slovanskih apostolov bv. Cirila in Metoda veliko narodno svečanost v prid , Jurčičevej ustanovi" v Dolenjem Lc-gatci. Program : I. Slovesna sv. maša ob 10. uri dopoldne. II. Zabavni del prav točno ob štirih popoludne: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Jenko — ,.Naprej", zbor. 3. Slavnostni govor. 4. Jenko — „Sablja moja", zbor. 5. Ilaj-
drih — „JadranBko morje", zbor. 6. Zajec — „U boj", zbor. — III. Tombola e& sledečimi dobitki : 1. Tčrna, prve tri številke v jednej vrsti: 4 zvezki Jurčičevih d(5l. 2. Kvatčrna, prve štiri številke v jednej vrsti: dragocen prt. 3. Kvintčrna, prvih pet številk v jednej vrsti: umetno oralo. 4. Tombola, vse številke ua jednej karti : junlca za pleme. Kartica ve lja 20 kr. Na prodaj so pri raznih poverjenih domoljubih; dobivale se bodo tudi v dan ve-selice na nje mestu od 1. ure popoludne dalje Med posameznimi točkami svira izurjena Idrijska godba. — Rojaci I pokažimo avetu z obilo udeležbo in radodarnimi doneaki, kolikor mogoče, da nas druži blagi duh naših sv. slovanskih blagoveatnikov, da v nas živi n&rodna zavest, n&rodni ponos in zaupanje v svojo moč; naj gleda svet, da spoštujemo svoje velemože in b tem sebe, in da smo vredni Bvojih duševnih velikanov I Ako je 7. avgusta neugodno vreme, izvrši Be slovesnost prihodnjo nedeljo 14. avgusta.	Odbor.
Objavljajoči to slavnost pristavimo le še, da obeta ta narodna slovesnoBt velikanska postati. Udeležilo 8e je bo na tisoče ljudi, tako ljubljanski „sokol" in corpore, pevci ljubljanske čitalnice, rodoljubi iz cele Notranjske in mnogi iz Primorja in drugih krajev. Iz Ljubljane pojde poseben vlak. Tablic za tombolo je narejenih 8000, pa jih bo najbrž zmanjkalo. Idriška godba, 50 mož močna, se hvali kot izvrstna. Znano je nadalje, da je notranjska stran razun male peščice postojnskih nemškutarjev navdušeno narodna, tako da bodo tam rodoljubi prav v čistem slovenskem zraku dihali, in bo gotovo veselje splošno. To bo napotilo še rodoljube iz daljnih slovenskih pokrajin, da se bodo svečauoati vdeležili. Spominjali se bomo slovanskih bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda, pa tudi mlajš h boriteljev za blagor slovenskega naroda, tako pokojnega, zaslužnega pisatelja Jurčiča. Videli bomo toliko navdušenega rodoljubja in vskliknili „Još Slovenska ni propala I"
— DunajBki nadškof je postal Krems-minaterski opat Ganglbauer, kakor „Wiener Zeitung" 28. t. m. naznanja. Danes se vrši pri papeževi nuncijaturi ž njim navadni kanonični proces, 15. avgusta pa bo slovesno vmeščen.
— f Umrl je v lavantinRki škofiji 22. julija č. g. Andrej Žurman, župnik na Paki.
—	t Umrl je 26. t. m. zvečer ob 9. url preč. g. Matija Pa k, stolni dekan v Mariboru po dolgi in hudi bolezni, ter je bil v četrtek popoludne slovesno pokopan. R. I. P.
—	Okrajni sodnik v Trebnjem je postal g. Ljudvik G o I j a, dozdaj sodnijBki adjunkt v Mokronogu.
—	S n e g je 27. t. m. padel na Stolu na Gorenjskem ter ga pobelil skoraj do srede.
—	Požar v Cerkljah je uničil 25. t* m. 38 h š z gospodarskimi poslopji vred. Razun peterih bili so vsi zavarovani. Cerkev, farovž, kaplanija in županova h ša ao bile otete. Ka-planija be je bila žo trikrat vnela, pa bo jo k BreČi vendar le vselej vbranili.
—	Vol k se je priklatil na pašnike lipo-glavske fare ter je poklal že veliko drobnice in enega junca. Največ škode ima vas Pance, kjer je volk enega jutra raztrgal aedem kaza. Jutri mislijo napraviti nanj velik lov.
Prodaja vina.
V farovžu Šempeterskem pri Novomestu ae dobi več veder raznega vina od leta 1879. Cena od 10—12 gld.	(2)
Dober kup
ure.
Jaz pošiljam ure proti postnemu povzetju, in če komu ura ni všeč, dam mu denar nazaj, toraj kupovalec ni v nobeni nevarnosti.
1 Cilinder-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr.
1 anker-Ura iz srebernega nikla z verižico, prej 10 gl., zdaj 7 gl. 25 kr.
i srebrna patent, anker-ura poprej 25 gi. zdaj 11 gl. 25 kr.
i srebrna remontoir Washington-ura s
verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl.
Zlate urice za gospe, prej 40 gi., zdaj 20 gld. ' (2) Zlate remontoir-ure, prej 100 gi., zdaj 40 gi.
Na pet let dobri stojimo.
A. Fralss,
Rothenthurmstrasse Nr 9. Gegeniiber dem erzbiacboflichen Palais,
Wien.
Le še malo časa!
ei
m
eS
a
'5C
J
Samo za 8 gld.
pošljem vsakemu popolno jedilno opravo iz britanje srebra, in sicer teh le 51 krasnih reči:
G nožev iz britanje srebra in angleškega jekla; 6 vilic iz britanje srebra prav močnih; G močnih žlic iz britanje srebra; 12 malih žlicic za kavo iz britanje srebra;' 1 močno veliko žlieo za mleko, iz britanje srebra;
1	težko velika žlieo za juho, iz najboljega britanje srebra;
2	krasna namizna svečnika;
3	lične kupico za jajca :
G ličnih elzeliranih podčašnic; 1 lepo posodico za poper ali sladkor 1 fino preeojilo za čaj; G podnožnikov iz stekla;
f
cd
oe<
<s>
S ^
teh 61 reči vseli skupaj velja samo 8 gld.
To reči so bilo nakupljene v neki veliki tovarni za britanijo srebro, ki je pa falirala, ter so prej veljale 40 mark. Dobri stojimo za to, da ostanejo to reči lepo bolo.
Naročila proti poštnemu podvzetju (Naclinahme) se točn o izvršujejo, dokler imamo reči še kaj v zalogi; pisma naj so pošiljajo pod napisom;
llen-ii M. Kiindbahin,
Wien 11. Hedioigsstrasse 4.
Vsakdo so lahko brez škodo prepriča, kako po coni in kako krasno jo to blago , ker so poslano reči, ako niso všeč, v 10 dneh lahko pošljejo nazaj in prejete denarje takoj povrnemo.	'
Le še m a1 o e a s a!
O
ps
rti &