43. številka Ljubljana, v četrtek 21. februvarja 1895. XXVIII. leto Izhaja vsak dan mvpfer, izimSi nedePe in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o-o gc r r!c e dežele za vse leto 1"> gld., *a pol leta 8 t»ld., za četrt leta \ »dd., za jeden mesec 1 gld. 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto l;i ^ld., za čptrt leta 3 jdd. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. I (J kr. Za poticanje nn dom raca na se po 10 kr. na mesec, po BO kr. xa četrt leta. — Z* tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od St.irist.opne petit-vrste po 6 kr., če se o/.nanlo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in p> 1 kr , če bo trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj so i/.vole frank i rat i. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo in uprnvnistvo je na Kongresnem frgO št. V2. !' p r;i v ti i š 1 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. vse adminislra ivno Btvari. Biloa m S Štajerskega, 16. februvarja. 17, samega sovraštva poslali ho bili v starem testamentu Moabiti proti tiraeteem svojega preroka Bileama, da bi jih proklinjat in tako pmvzročil jitn velike moralne škodo. Toda usoda, ali, če hočete ironija usod-i, je hotela, da jo isti prerok Bileam, gotovo proti svoji volji, Izraelce b 1 a g o 8 I a v 1 j a I, namestit, da bi jih bil proklinjal ! Namestu, da bi bil izrekel nad Izraelci trojno prokletstvo, izrekel je Bileam trojen blagoslov; namesto, da bi bil Izraelcem škodil, kor i s t i 1 jim j« trikrat, v trojnem oziru! Tako nam pripoveduj" biblija. Dne 7. februvarpi t. I. so v štajerskem deželnem zboru nemškonacijonalci Moabiti na nas štajerske Slovence poslali ludi svojfga Bileama, dr. Kienzla. Namško-nacijonalne Htranke predlog, ki ga je stavil imenovani poslanec, j« imel namen škoditi naši narodnosti; imel je namen, pritiskati na parlament in na vlado, da nam ne bi privolila v našem Cel ji tiste drobtinice kulturne ravnopravnosti, ki se ji pravi: „nemško-slovenska gimnazija ali slovenske paralelke na že obstoječi gimnaziji celjski*. To je res drobtinica v pravem pomenu besede! Menj nam vlada na more dati! Drugi narodi v Avstriji sede za mizami, napolnjenimi s celimi hlebci — mi smo zadovoljni, če so nam z bogato obložene nemške mize vrže le kaka drobtinica. Toda večina štajerskega deželnega zbora nam niti drobtinic ne privošči! Na pragu '20. stoletja bili smo štajerski Slovenci dne 7. februvarja t. 1. v Gradci proglašeni brezpravnimi heloti. za katere ne veljaj ne ustava, ne jednakopravnost! Ne vemo, kako ime je nosila tista strast, ki je gonila klasično Moabite z Bile-amom vred zoper izraelski narod, — strast, ki pa je vodila večino deželnega zbora štajerskega zoper narod slovenski, zove se „furor teutonicus". Tudi še ne vemo. bode li izraz nemško-štajerskega berzer-kerstva imel res kaj upliva na Dunaji, da nam v sled njega državni zbor ne bi hotel vreči tiste kulturne drobtinice na našo beraško mizo : toda to vemo, da se je nameravano proklinjanje neniško-nacijon Inih Bdeamov v deželnem zboru graškem za nas spremenilo n« hote. v blagoslov in to prav po primeru sv. pisma v trojen blagoslov ! In kateri je prvi blagoslov ? Prvi blagoslov, ki so ga izrekli nad nami graški Hibami, je ta, da so nekateri slovenski deželni poslanci naši kar čez noč, da, že v tistem trenutku, ko je dr. Kienzl stavil v imeni svojih somišljenikov znani predlog, postali iz mehkih opor-tunistov trdi radikalci! Nekateri naši poslanci hodili so leto za letom v Gradec z nekimi n pa polnimi sladkimi sanjami, da se bo vender morda dalo shajati z brezobzirnimi štajerskimi Nemci. Kienzlov predlog je padel v štajersko zbornico ko petarda, in ta petarda je na mah predramila nekatere naše poslance iz slovanske sanjavosti! čitajte krasno možato in jedernato izjavo naših poslancev, priob-čeno pod naslovom : „R o j a k i !" To so moške besede, to je lapidaren slog, to je živa, odločna, radikalna beseda! Ne moremo si misliti, da bi možje, ki tako odločno govorijo, ne hoteli ali ne upali si odločno tudi delati, postopati! Kateri je drugi blagoslov nemško - štajerskih Bileamov ? Drugi ta blagoslov pa je spoznanje in prepričanje, da v graškem deželnem zboru mi štajerski Slovenci nimamo res ničesar iskati, ker tam ne najdemo pravice ne jednakopravnosti, niti takta. Dokler se volilni red temeljito ne spremeni, tako dolgo je naša delegacija v štajerskem dežel, zboru brez vsakega pomena. ^Slovencev nas je dobra tretjina štajerskega prebivalstva, pa volilni red sestavljen je tako krivično, tako nam na škodo, da izmej 60 voljenih poslancev deželnega zbora smo jih s težavo pridobili 8. Naravno je, da veljava tako malega števila poslancev ne more biti nikoli taka, kakoršno bi morali imeti zastopniki slovenskega naroda z ozirom na število slovenskega prebivalstva in z ozirom na bremena v krvi in v denarji, katera donaša slovenski narod državi avstrijski in deželi štajerski." Tako pravi naša častita deželno-zborska delegacija. Tukaj moramo konstatirati, da je naših poslancev v deželnem zboru prav za prav 9, ker ima knezoškof mariborski virilni glas v deželnem zboru štajerskem. Obžalovati moramo, da se gospod knezoškof mariborski ne udeležuje sej deželnega zbora. V težavnem boji našem, ki ga bijemo za svete pravice jednakopravnosti in za kul turni napredek na narodni in tudi na krščanski podlagi, mora pati veljati pomorska deviza: iAUe Mana an Bord! . . ." Poslanci naši in ž njimi vred štajerski in vsi drugi Slovenci so torej spoznali, da v Gradci nimamo ničesar iskati poslej. Da bi se nemški šovinizem polegel, na to ni misliti. Ta šovinizem šele raste. Primeri slavljenje Bismarckove osemdesetletnice! Pa če se tudi zboljša volilni red, tako ugoden za nas ne bo nikdar, da bi mogli naši poslanci z uspehom hoditi v graški deželni zbor. „Lasciate ogni speranza voi ch' entrate!" tako je za nas Slovence napisano nad vhodom v deželno zbornico štajersko, — tako pravijo tudi nemški Bileami. In tretji blagoslov nemško-nacionalnih Bileamov — kateri je? Odgovor: Pod žezlom habsburškim, v okviru avstrijske države združena Slovenija z narodnim deželnim zborom v Ljubljani! To je logična posledica, to je tretji blagoslov. Še ni dolgo tega, kar so Lahi nas Slovence in z nami vred Hrvale vrgli iz deželne zbornice v Poreču; potem so naše poslance postavili pred vrata v Trstu; za tržaškimi slovenskimi poslanci izjavili so slovenski poslanci v Gorici, da se ne morejo več vdeleževati deželnega zbora zaradi iste laške brezobzirnosti ; nazadnje so nas pa v Gradci nemško nacijonalni iti „liberalni" Nemci vrgli iz zbornice. Ali ni to znamenita doba najnovejše naše zgodovine? Ali niso vsa ta dejstva dovolj jasen migljaj vsem zavednim rodoljubom, kaj jim je storiti? Konsekvencije se vender ponujajo kar same od sebe. Vsi vi, pore.ški, tržaški in goriški Lahi in vi štajerski Nemci — vi ste naši največji prijatelji, ker nam pomagate graditi /jedinjeno Slovenijo na podlagi nacijontlne avtonomije v t»-j staroslavni Avstriji! Bodite vi Italijani in vi Nemci svoji s svojimi, a naša skri> bodi odslej tudi ta, da se po mirnem, legalnem in ustavnem potu zjedinimo s svojimi rojaki v jedno samo administrativno skupino. Vi, naši nasprotniki, dobro veste, da drugega sredstva, druge poti ni za nas, da bi se mogla ohraniti narodnost naša slovenska, nego je narodna avtonomija z jednim samim deželnim zborom v Ljubljani ! Bog živi zjedinjeno Slovenijo! Bog živi našo Avstrijo in njenega ustavnega vladarja! Tebi pa, moderni Bileam, hvala lepa za trojni blagoslov! Dixi. Zakaj sem postal begunec. (Italijanski spisal Orsino Melop;ari; preložil Vinko.) Udeležil sem se spopada naše infanterije. Stisnjen v drugi vrsti jednega naših štirijakov, nisem videl ničesar in se tuli sploh Jejaluo bitke nisem udeležil, nepremično in molče stoječ na odkazanem mi mestu- Pri drugem naskoku podrl me je no kov jezdec na tla, a ranil me ni. Takoj na to je nekaj poleg mene ubitih vojakov padlo čez me. Vstati nisem mogel, po glavi pa so mi rojile prečudne prikazni ; vse moje misli so prehajale v jedno samo stvar, a to niso bili predmeti, marveč ideje. Tik svojega ušesa sum slišal burno utripati nekovo srce — mogoče, da je bilo baš moje — in zdelo se mi je, da je vidim odprto, višnjelo, okrvavljeno vznašati »e nad mojo glavo in groziti mi z uničenjem. V tem položaju sem ostal, ne vem več, kako dolgo; najedenkrat sem u videl, da mi je odhglo: tisto velikansko srce je nehalo tleči, nisem ga več slišal, ne videl. Mrtveci ao bili odneseni in is njih napravljeni naaipi za varstvo živih; name so pozabili. Ko sem se zavedel, bil sem čisto sam: iz velike daljave so prihajali do mene zmešani glasovi naše vojske, ki je bila sovražniku za petami. Bil sem rešen. Nikakor si ne morem razjasniti, zakaj me je takrat nenadno obšlo vroče hrepenenje po življenju. Smrt, kateri sem pred nekaj trenotji gledal v oči s h bolno neupogljivostjo moža, ki nima ničesar več pričakovati, pojavila BS mi je v vs: svoji grozi in pošastnosti. Nevarnosti ni bilo več, ljubezen do življenja se je oglasila za svoje pravo. Čuteč doslej nepoznano blaženost, dvignil sem navdušeno roke proti nebu ter plakajoč, smejoč se in moleč hvalil tisto skrivno roko. ki me je rešila. Zdajci zaslišim za sabo nagle korake: nisem se motil, nekdo se je bližal: obrnem se in kaj ugledam ! Sovražen jezdec, ves zaprašen, okrvavljen in raztrgan, stal je nekaj korakov pred mano ter meril v me s težkim jezdarskim samokresom. Mehanično dvignem puško in . . . dva strela isti hip zadonita po zraku. Svinčenka je zažvižgala mimo mojega ušesa in dim je zakril celo mojo postavo. Ko se je dim razkadil, videl sem, da sem sam na polja groze. Ne morem natančno opisati, kaj se je tisti hip godil i z mano, kake misli so mi rojile po glavi; le toliko so spominjam, da sem klečal pred umirajoči m človekom. Sovražni vojak je ležal vznak z izbuljenimi očmi in is prt, prestreljenih od kroglje, tekla je curkoma kri. Z li se mi, kot bi ga videl še danes. Bil je lep in zajedno plemenit, svit li kodri so mu okroževali visoko, jasne čelo. Star je moral biti kakih dvaindvajset let Nevedoč, kako bi mu pomagal, odtrgal sem kos svojega plašča ter ž njim ustavil iz rane cu-rečo kri. Glavo sem mu privzdignil ter jo oprl ob bližnjega mrtveca, kot ob blazino. Plakal sem kot otrok in moje solz-* so padale na njega belo obličje, po katerem se je že pričela širiti smrtna senca: zavedal se ni prav nič. Slednjič se gane njegovo že skoro zaprto oko. Živo me pogleda in videč me plakajočega ob svoji strani, praša me s slabim in nerazločnim glasom: — Kje sem? Kdo ste vi? — Jaz sem tisti, ki vas je umoril — odgovoril sem strahom. Zaprl je oči; čez nekaj časa jih zopet odpre in vpraia: V a\j ubijani. 21. febravarja. Celjska gimnazija. Konservativni klub se je vender izrekel jednoglasno za dvojezično gimnazijo v Olji. Stvar pa menda ni sla prav gladko, kajti že to, da so se morali o t^j stvari dve uri razgovarjati, kaže, da so se nekateri morali jako ustavljati. Najbrž so štajerski konservativci, ki so že v štajerskem deželnem zboru v tej stvari se zavezali z nemškimi liberalci in nacijonalci, porabili vso svojo zgovornost, da bi preprečili ali pa zavlekli vso zadevo. Šele ko so videli, da je obstanek konservativnega kluba v nevarnosti, so se izrekli za celjsko dvojezično gininuzi.jo. Seveda vsled tega gimnazija Slovencem v Celji še nikakor ni zagotovljena. To je gotovo sedaj, da konservativni klub glasuje zanjo. Koliko njegovih članov bode pa tedaj pri glasovanji manjkalo, se bode pozneje pokazalo. Levica bode pa gotovo glasovala proti osnovi te gimnazije, in morda tudi mnogi Poljaki. Coroni-nijev klub seveda tudi. Če je dobimo, bode se skoro več zahvaliti strankam zunaj koalicije, nego koaliciji, katere je večina nasprotna Slovencem. Avstrijska Panama. Kakor vedo povedati ogerski listi, so dne 17. t. m. pri VI. bndimpeštanskem sodišči 1111 i ;:asli evanja U se tičejo poslovanja nekdanjega avstrijskega trgovinskega ministra barona Pina. Minister je baje pri posredovanji nekega njegovega prijatelja Kliera vzprejel menico za 10 ooo gld., s pogojem, da bode pospeševal In te rese konoesijonarjev »Avstrijske lokarno-ŽelesniŠke dri žbe". Kohcesijonarji so Klteru dali pisano zagotovilo, da dobi nagrado za vse ž>d znice. za katere da minister dovoljenje graditi po njegovem po-Bređovanji. On je pa pismo zgubil in je zaradi tega 8«' pobotal z družbo, da mu plača nekaj tisoč goldinarjev, seveda mnoga manj kakor bi imel v resnici dobiti. Nedavno je p i izvedel, da je od neke ženske dotično pismo kupil tu li koneesijonar omenjene dražbe We8selly. S daj je naperil proti družbi tožbo. Zaslišan - so bite na Dunaji razne priče, ki so z mj ugodno izpovedale. Ob jedaem je prosil, da se v Budimpefiti zaslilata Julij in ESvgen (Mozer, katera dva sta Izplačala omenjeno menico. Uda sta mej drugi m vprašana, fie je res, da je Pino od Mo-Berja < 1 •«l> i I 9 »OOO gld., da pospešuje interese omenjene dražbe in če je ivs, da se je slabi ministrov d'mirni položaj v t«i izkoristil, di se je zagotovilo vel ko korist Zaslišana sfa vse potrdili. Klier je baje prepis Bodnijskega zapisnika izročil danajskema državnemu pravdništva. Na Dane j i se že boje, da iz tega nastane pravda, ki bode bolj škandalozna, nego je bila panamska. Govori se, da presega svota, kateri je po posredovanji ministra Pina prišla v žepe mnogih oseb, nad 100 milijonov. Klier sam računa, da bi bil imel dobiti poldragi milijon goldinarjev. Vsi ljudje, k: BO od te stvari imeli dobiček, so sedaj milijonarji, mej njimi je jeden državni poslanec, jeden član gospodske zbornice drugi pa bančni ravnatelji. Pred kazenskim sodiščem sta zaradi t« stvari že bila zaslišana bivši finančni minister Dunajevski in pa dvorni svetnik JejteleS, ravnatelj sever, železnic«. Pričakuje BS, da h1 razkrijejo razne stvari. Kompromis mej liberalno in narodno stranko na Ogerskem. Te dni so se nila začela pogajanja nnj vladno in narodno stranko na Og -r- skem, da bi si pogodili o skupnem postopanji. Pogajanja pa niso imela nobenega uspeha. Vlada je izjavila, da ne vzprejme zahtev narodne stranke o vojaških stvareh. Narodna stranka je pa izjavila, da se drugače ne pogaja, da se vzprejmejo vso točke njenega programa. V to vlada ne more privoliti, ker proti samostojni ogerski vojski, kakor jo zahteva narodna stranka, so višji krogi na Du-naji. To, da Apponvi stavlja take zahteve, pač dokazuje, da je obupat, da bi kdaj minister postal. S takimi zahtevami dela so naravnost nemogočega. Banffvjeva vlada je pa vender sedaj v največji zadregi. V zbornici ima le par glasov večine, če sa ne sporazumi s skrajno levico. Bratenje s skrajnimi levičarji je pa podkopalo z mpanje AVekerlu pri kroni in bi je tudi pri sedanji vladi. Seveda podporo bi vlada pri novih volitvah že dobila, ko bi zagotovila vsem narodnostim jednakopravnost, o tem pi BaniVy neče ničesa slišati. Bismarck slavi letos svojo osemdesetletnico. Pri tej priliki premišljajo v Nemčiji, kako bi proslavili moža, ki ima največje zasluga za zjedinjenje nemške države. Tako se je predlagalo, da bi tedaj Btemarcka imenovala vsa mesta , ki imajo nad 10.000 prebivalcev, za častnega mehčana. Ta čast je pa v Nemčiji večja, nego v Avstriji, kjer se častno meščanstvo podeljuje za najmanjše zasluge. V Bero-linu je namreč sedaj le pet častnih meščanov, mej njimi je pa že Bismarck, torej bi ga to mesto ne moglo več s tem počastiti. Poleg tega so je sprožila misel, da bi vse nemške države Bismarcku dale častno državljanstvo in um ob jedueru priznale sedež v njih gorenjih zbornicah, koder jih imajo. Poleg tega se pa priporoča še nekaj novega, da bi se knez Bismarck imenoval za častnega državljana skupne nemške države. Ker sedaj sploh nobenega nemškega državljanstva ni, bi se torej moralo tako šele ustanoviti s posebnim zakonom, nalašč za Bismarcka. Kdo ve, kaj si bodo še vse izmislili njegovi častilci. Tudi se ne ve, kako ga bode počastil cesar, morda mu pri tej priliki podeli dedni naslov vojvode Liu-I enbnrškega. Sedaj ta Bismarokov uaslov ni d«den in se ga bivši kancelar sam ne poslužuje. Dopisi. i/. CVrkiiivt*. 10. febravarja (Agitator. — V nemilosti g. p os l. Klan a.) V zadnjih „I)ol. i Novicah" se zopet nekdo ob Cerknico drgne ter jako ! oblastno okolo seb-* bijs; menda si misli, da zato, ker se ni oziralo na njegove praznu manijo, katere že delj časa po razmh listih katoliške podlage raz stresa, da bode to vedno tako in d i mu je prosto vse blatiti, kar mu pod prste pride. Tod i vsacega potrpljenja je jedenkrat konec. Z-t delj časa se opazuje, da naš deželni dacir hoče veliko politično ulogo igrati. V farovžu in kaplaniji pridno poroča, kaj da je kje pri strankah, katere obiskuje, m ušesa zvlekel. Zdaj se pa kar javno v „Dol. Nov." hvali, da je za „Kat. pol. društvo" v Cerknici 100 udov nabral, no pove pa, kako je od hiše do hiše romal in kmetom prigovarjal, da naj dajo tistili 20 kr., češ, to gre vse zi boijo čast, drugače bodo pa duhovni gospodje že vedeli, kdo da je Da pri takem agitovanjn ni 1000 udov nabral, je zanj dosti sramotno, ker se vsakdo z 20 kr. rad odkupi nadležno iti. Pripoveduje dalje o zagrizenem liberalci, kateri ga hoče baje stran spraviti, in hvali se, da so ga gospodje pri deželnem odboru pohvalili in mi — Z tkaj ste me umorili? Kakšno vprašanje! Gosta vrsta mislij mi Rine skozi glavo, buren vzd h se mi izvije iz prsij. Niti besedice nisem mogel izpregovoriti. — Dobra duša, — nadaljeval je on, gledajoč BAS E milim in sladkim pogledom, — umiram, a ne vsled vaše krivde, in vam je ukazano moriti ljudi, ki vam niso storili nič zalega, katerih niti ne poznate. Spominjajte se me včas.h; tam doli, daleč, daleč, me osamela čaka stara moja mati — a ne bo me videla več, smrt. ne pusti svoje žrtve. Vidite li tam krasno livado, posijano s cvetlicami ? Vidite li tam krasno, ljubko deklico P To je moja zaročenka, ljubljena Irena moja; a jaz moram umreti, ne vidim je več . . . — O živi! Živi še! — vzkriknil sem razburjen in objemši ga poljubljal mu usta, kot bi s poljubi hotel pretočiti del mladega in svežega življenja svojega v njegove žile. A njegove oči so se čedalje bolj zapirale, kri je gosteje vrela iz rane, ni bilo pomoči zanj, umiral je, in jaz . . . sera ves obupan preklinjal svojo nezmožnost. — Mati, Irena, tam gori se vidimo, tam gori . . . Ni končal, kri mu je zalila usta, njegovo telo je brez moči omahnilo v moje naročje. Bil je mrtev ! Kaj se je zgodilo dalje? Ne spominjam so več. Solnce se je nag balo na zapad, ko sem se prebudil iz omedlevice, smrtna tišina je zavladala po krajini in večerna rosa je padala na brezbrojne mrtvece, raztresene tam pa tam po polji. Tiha za-mišljenost se mi je silila v dušo in v njej se je vršil grozen preobrat: izgublj^val sem vero v človeštvo; odvračal sem se od ljudij ter se s polnim zaupanjem nagibal k neskončnemu Bogu. Videl sem, kako so je usoda smrti napolnila; nad glavami v boju padlih sem videl svetniški svit in nekov ta-jinstven glas mi je šepetal: .Ti živo !a Sladak mir jo uspaval moje bolesti, umiril mojo misli in močna potreba molitve in premišljevanja prisilila me je, da sem se sklonil k truplu, doslej toplemu, ter plakal in molil. Mrak je že ležal nad krajino, ko 89m se zavedal ; moja volja si je priborila absolutno nadvlado, moj sklep je bil nepreklicljiv. Še zadnjič sem se ozrl po Črni ravnini, slabo razsvetljeni od oddaljenih lučij in podal sem se na pot proti morju . . . Postal sem begun. ukazali, da naj le tako še naprej dela, in vsi cerkniški liberalci ga stran ne spravj i. No to nam je nazadnje vse jedno, če je ta mož tukaj ali ne, vprašati pa le moramo veleslavni deželni odbor, če ima svoje dacarje za to, da redno svojo službo o-pravljajo, ali pa za to, da se s politiko bavijo, mej ljudstvo nemir trosijo, pri strankah poslušajo, kaj se govori in to gorko v kaplanijo prenašaj »? Mi mislimo, di človek, kateri je ol danes do jutri tukaj, kateri ne plačuje uikakega davka in kateri je od milosti svojin gospodarjev odvisen, najbolje stori, da se r.e vtika v stvari, katere ga prav nič ne brigajo, in da ne meče okolo sebe z zagrizenimi „liberalci", ker pomena te besede še ne pozna. Svetujemo mu, da se za svoj posel briga, drugače ga le morda zima vzame. Še jedno moram povedati. Gospod kanonik Klan je provzročd v dež. zboru, da mi letos še ne dobimo vodovodi. To označuje njegovo nepristransko krščansko ljubezen do bližnjega, Ce pa gospod Klun misli, di nas bodo ta kazen spokorila, se jako moti : prepričali smo se le, kakšni so ti klerikalni gospodje In ka| da jim je za biagor ljudstva. Še „vode nam ne privoščijo!" Zel-li bi, da dobimo gospoda kanon ka v poletnem času za štirinajst, driij semkaj v Cerknico, in da bi on moral samo z našo vodo si žej.» gasiti; potem bo gotovo glasoval, da se nam dovoli ne samo 30% , ampak T)0u/0 IZ deželnega zaklada, samo da ga prej izpustimo. X. Dnevne vesti* V Ljubljani, 21. februvarja. — (Nadvojvoda Albreht f.) Dobili smo naslednje obvestilo: Po visokem naročilu čast mi je naznaniti slavnemu uredništvu, da so Nj. oes, in kr. visokost najsvitlejši gospod feldmaršal nadvojvoda Albreht za slučaj smrti prepovedali vsako daritev vencev in cveti c in da so ob jednom izrazili željo, naj se po tem takem prihranjeni denar razdeli mej uboge in porabi za maše zadušnice, pri katerih naj se moli za večni blagor rajneega. Usojam se prositi, to vest priobčiti v Vašem cenjenem listu. V Ljubljani, dne 20. februvarja 1893. C kr. deželni predsednik: Hein. — Pri dež. predsedstvu so izrazili svoje sožalj** : dež. glavar Detela za dež. odbor, in deputaciji knn-tijske dražbe kranjske ter kupčijske zbornice. — (K volilnemu gibanju na Dolenjskem.) Včeraj se je vršil , kakor se nam brzojavlja, v R i b n i c i shod, na kateri se je zbralo nad 00 vo-lilcev; po živahni debati sa je proglasil kandidatom za državnozborski mandat dolenjskih mest in trgov g. sodnik V i š n i k a r in sicer z vnetni proti dvema glasoma. — Zadnji „Slovenec" poroča, da BO se volilci Kočevja odločili zi g Višnikarja, — Iz Novega m e it a se nam piše, da je pred včeraj nji m tam tudi g. grof M a r g h s r i sklical shod, katerega se je udeležilo samo 13 volilcev. — (Repertoir slovenskega gledališča ) Ker zaradi žalovanja vsled smrti nadvojvode Albrehta vojaška godba 8 dnij ne more sodelovati pri gledaliških predstavah, so je moral določeni repertoar nekoliko premen i ti. Za soboto napovedana predstava opere „Trubadur" mora torej izostati. Opozarjamo na današnjo predstavo izborne češko (Irame „Jan Vyravau, ki se je deloma na novo študirala in bode gotovo vsestranski ugajala. Pričakovati je tem boljega obiska ker jo to jedina slovenska predstava v tem tednu. — (Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) ima v petek dne 22. t. m. ob 2. uri popoludne v magistralni dvorani javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Volitev zborničnega predsednika, podpredsednika In piovizoričnega predsednika za 1. 1895. 3. P ročilo o 5 prošnjah za nastop koncesijonovanili stavbenih obrtov. 4. Poročilo o prošnji mestne občine novomeške za dovolitev konjskih semnjev. 5. Poročilo o prošnji vasi Velika Slivica za dovolitev 8 letnih in živinskih semnjev. (J. Poročilo glede ustanovitve s pošto zvezane telegrafske po staj e v Podnartu. — (Občni zbor muzejskega društva.) V bralni sobi deželnega muzeja vršil se je sinoči letošnji redni občni zbor muzejskega društva z i Kranjsko. Pred zborom predaval je društveni tajnik gospod Anton Koblar „o pokončavanji cerkvene umetnosti na Kranjskem leta 1626" ter po virih, najdenih v muzejskem arhivu, razjasnil so tužuo epizodo v naši domači zgodovini. Ko je sultan Solim ni II. leta 152G. s svojimi vojnimi trumami preplavil Ogersko, nastali so tudi na Kranjskem hudi časi ; tudi kranjski stanovi poslali so svoje čete proti Turkom na Ogerskem, a razven tega pretil je kmetski upor na Gorenjskem. V obrambo pred turškim navalom trebalo jo mnogo denarja. Najhujši udarec v teh hud h časih zadel je cerkveno umetnost na Kranjskem. Da se pokrijejo ogromni stroški, pobrale so se iz naših cerkva vse zlate in srebrne posode in druge umetnine ter prekovale v denar. Vse nabrane dragocenosti tehtale so čez 1700 mark, in lahko si mislimo, kolika škoda je vsled tega zadela domačo cerkveno umetnost. Ta iz cerkvenih dragocenostij kovani denar pa j« popolnoma izginil iu tudi naš deželni muzej ne hrani nobenega komada. Naše cerkve niso prejele nikake odškodnine. Ogromne so torej bile žrtve, katere so predniki naši iloprinašali v obrambo države. Mnogobrojno občinstvo je odlikovalo gospoda predavatelja za interesantno predavanje z zasluženim priznanjem. Potem vršil se je občni zbor. Ko je predsednik društva gospod Se-ne kovic pozdravil zbrane društvenike poročal je tajnik gospod K o hI ar o društvenem delovanji v preteklem letu. Članov bilo je 261. Društveni „Vestnik" stoji v vsakem obziru na krepkih nogah ter je upati, da se bode tudi v tekočem letu število njegovih SOlrudnikov in naročnikov še pomnožilo. Poročila blagajnika gospoda J. Suh i ca posnamemo, da je bilo 1754 gld. dohodkov in 158 gld blagajničnega preostanka. Obe poročili vzel je zbor odobruje na znanje. Pregledovalcema računov bila sta izvoljena gg. prof. dr. Som in župnik Vrhovnik, v odbor pa g. prof. Fran Orožen namesto prid'- VosSfl, kateri se je preselil na Dunaj. Ko nočno je sklenil občni zbor, da se bodo v bodoče tudi nemške „jMitheilangen" izdavale v zvezkih, kakor slovenski „Vestnik" Uredništvo nemških „Mit-tlieilugen" prevzela sta gospoda A. Kaspret in J. Suhi c. Odboru ho je izreklo soglasno priznanje za njegovo uspešno delovanje, potem pa je pred sednik zaključil občni zbor. — (Najnovejše delo g. prof Stritarja) — knjigo „Pod lipo" izda letos družba sv. Mohorja. Slavni pesnik, ki jo pred nekaterimi leti tako lepo opeval družbini velikanski razvoj, postal je njen sotrudnik. Izročil ji je v natisek knjigo, ki bode vzbujala slovensko mladino za vse dobro, lepo in pošteno. V prvem delu je nanizal pesnik 30 mirnih, po štiri kitice obsegajočih otročjih pesmic. Za vsako pesem je narisal dunajski umetnik Fr. Gareis pod nadzorstvom g. prof. Stritarja primerno sliko. V drugem delu pa pripoveduje „Gorišk i gospod" BVOJe izkušnje; tu se vrste razne pove ■tioe, pogovori, prizori, uganjke. „Pod lipo" bo krasna mladinska knjiga, kakeršno še nima naše slovstvo. — Poleg nje dobe Mohorjani še B drugih raznovrstnih tohtovitih knjig. Slovensko inteligencijo opozarjamo, du polnoštevilno pristopi družbi sv. Mohorja. Vsakdo i z mej nas naj si šteje v rodoljubno dolžnost, širiti mej svojimi znanci d r u ž b o s v. M o h o r j a. Dosmrtnina znaša 15 gld., ki se lahko plača v dveh obrokih, letnina pa 1 gld. V Ljubljani jo vzprejema poleg vseh župn h uradov tudi knjigotržec g. Ant. Zagorja n do 5. marca t. 1. — (Por'očil) se je gospod Adolf L a n g o f , ces. kr. finančno računski oiicijal z gospico Minko T a u s e s o v o. — (Na vprašanje od več obrtnikov) odgovarjamo: Po ukazu finančnega ministerstva z dne 24. julija 1804, št. 4135. ostanejo gol dinarski bankovci z letnico 1888 v privatnem prometu še do 3 1. decembra 1 8 9 5. C. k r. blagajnice in uradi — tedaj tudi poštni uradi in davkarije, tu v Ljubljani tuli mestna blagajnica, ki ob jedcem posluje tudi kot mestni davčni urad — morajo pa te goldiuarske bankovce kot plačilo prejemati še do 3 0. junija L 8 96, — Drobiž po 2 0 k r. in po 4 k r. stopil je z ukazom finančnegi ministerstva z dno 23. junija 1894, št. 3089, z 3 1. decembrom 18 9 4 iz privatnega prometa. A vse zgorej navedene državne blagajnice in državni nradi, tako tudi mestna blagajnica kot mestna davkarija morajo drobiž po 2 0 kr. in po 4 k r. kot plačilo prejemati še do 31. decembra 189 5. leta. — (Umrl) je in bil dne 15. t. m v Knežaku pokopan nadobuden mladenič Feliks Č e s n i k, vrl in priljubljen narodnjak. — (Narodna čitalnica v Škofji Loki) priredi dne 24. t. m. v svojih prostorih veselico z dramatično predstavo in plesom. Maskam je vstop dovoljen. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Udom 20 kr., neudom 40 kr. — (Zdravstveno stanje.)" V Jesenicah na Gorenjskem se je zopet pripetilo več slučajev legarja. Ker so zboleli šolski sluga, njegova žena in ii|egov sin, se je šola morala z časno zapreti. Bolnike so prenesli v fužinsko bolnico. Š.dski prostori se bodo temeljito desinficirali in se potem šola zopet prične dne 15. t m. —t (Živinski semnji v Črnomlju.) Mestna občina Črnomaljska je dobila dovoljenje, da sme imeti še pet. živinskih mesečnih semnjev na leto in sicer vsak prvi četrtek v mesecih jauuvar, februvar, maj, avgust in september. — (Za utrakvistično gimnazijo v Celji) je doslej došlo državnemu zboru vsega vkupe 92 peticij. Odposlalo je tw peticije: 8b" občin, b okrajnih zastopov in jedno politično društvo. — (Pevsko društvo „Zvon" v Trbovljah) priredi s sodelovanjem Šmartiuskega tamburaškoga društva pustni ponedeljek, dne 25,, svečana t. 1 , v prostorih gostilne Z*o9p. Antona Volavšeka veselico. Začetek točno ob G. liri zvečer. Vstopnina : za osebo 30 kr., za družino 50 kr. — (Občinske volitve na Koroškem) Pri občinskih volitvah v Rtkarji vesi je narodna stranka propadla, zmagala jia je v Ovbrah. V Galiciji so ostali nasprotniki na krmilu; pomagali so si s tem, da so imenovali pet častnih občanov iu si tako zagotovili prvi v oi i Iu i razred. Prva volitev v Vovbrah je bila ovrŽHiia. Pri novi volitvi dile 11. t. m. je slovenska stranka v VStth volilnih razredih sijajno zmagala. — (Za lovce.) Puškarji v Borovljah na Koroškem so znani daleč po sveti, ker je kakovost njihovih izdelkov v vsakem obziru dovršena. Odlično mesto zavzema mej njimi Ludovik B o r o v u i k, pravi mojster v svoji stroki. Nanj oposarjamo slovenske lovce, kajti mož ni samo izboren puškar, tudi naroden je iu .se ne plaši slovenskih cenikov. Bodi torej toplo priporočen, — Goriški „SokolJ) priredi na pustni torek, dne 26. feuruvarja 189o , v društvenih prostorih pri j „Zlati zvezdi" maskarado. Zadetek ob 7. uri zvečer. Na maskarado naj bs blagovoli priti maskirano ali kostumirano, vsakdo drugi, izvzemši gardedaine m i člane v društveni »mravi, plača globo 20 kr. Vstopnina za člane „ Goriškega Sokola" jh 50 kr. za osebo, za nečlane 1 gld. — Otroci so izključeni. Neudje, ki žele udeležiti se maskarade, morajo dobiti še posebno vstopnico od odbora. Udje, ki žele vpeljati razun svoje rodbine Iu kako osebo, morajo dobiti Vstopnico od odbora. — (Čitalnica Senožeška priredi v nedeljo dne 2 1. t. m. v prostorih pivarne g. Liebmanna v j 1. nadstropju ples in šaijivo tombolu. Začet-k ob j 7l/a uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono, za j obitelj 2 kroni. Cisti dohodek je namenjen za ustanovitev gasilnega društva. — (Sežanski rodoljubje) prirede v nedeljo dne 24. febravarja V hotelu pri »Treh kronah" v Sežani meščanski p!*s. Začetek ob 74/i ur* zvečer. Vstopnina za osebo 1 Krono C:sti dohodek je namenjen ubogi šolski mladini. — Radodarnosti se ne stavljajo meje Svira Stijčev ssptel — (Vzgleden posel.) Pri magistratu v Trstu se je oglasila te dni priletna kuharica Resa Miki ivčič iz Tolmina in naznanila, da izstopi iz dosedanje Službe, Na običajno vprašanje, k;e bode vstopila, odg >\orila je: Nikjer več; služila sem le v jedni hiši in sicer 34 tet. Z laj mi je moj gospodar gosp. Mor.ul tini dal mesečno pokojnino iu kot „kuharici v pokoju* odložim kuhalnico. — (Velikansko tihotapstvo.) V Trstu so te dni zaplenili finančni organi na Lovdovem parniku „Ceres", ki je prtplul iz Smirne, nad 45.000 turških cigaret. Ta ogromna množina cigaret, tehtajoča nad 66 kilogramov, je bila jako spretno skrita mej dvojno steno v skladišču premoga. Zi na Reki ho li naučni organi preiskali parmk, a niso našli ničesar« .lednega kuriloa BO odvedli v zapor iu se, je pričela preisiiava, da se izvedo sokrivci. — (Hrvatska čitalnica v Kastvu) priredi dne 24. t. m. v pmstordi ^Narodnega doma" v Kastvu zabavo. Začetek ob 7. Uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 gld, za obitelj 1 g!d. 50 kr. Maskam je vstop dovoljen. — (Zajcev jubilej v zagrebškem gleda lišču i Slavnostni predstavi v narodnem gledališču v Zagrebu v proslavo SOletnega umetniškega delovanja Iv. pl. Zajca bodeta duš 1. in 2. marca. Sodelovala bodo vsa pevska društva zagrebška po deputacija!). V/pored obsega razna dela zaslužnega skladatelja in konča s tretjim dejanjem opere „Z r i n j s k iu. — (Redka starost.) V Djeđini Rieki v požeški županiji je stara ženska Joka Petranovič, ki ima že 104 leta, a je še zdrava in vsa domača opravila sama opravlja. — (Razpisane službe) Pri političnih upravnih uradih na Kranjskem me.ito okrajnega glavarja z dohodki VII. čin. razreda, eventuvelno mesto vladnega tajnika z dohodki Vili. čin. razreda. Prošnje z dokazom znanja obeh deželnih jezikov do dne 15. marca deželnemu predsedstvu v Ljubljani. — Mesto okr. sodnika na Vrhniki oziroma pri kakem drugem sodišču. Prošnje do dne 28. t. m. predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. — Pri okr. sodišču v Radovljici se vzprejrae takoj pisar, vešč v kazen, skib stvareh, z mesečno plačo 35 gl. Prošnje istotja. * (Družba židovskih sleparjev) stoji sedaj pred porotnim sodiščem ni Dunaji obtožena radi velikanskih sleparij. Ti hebrejci so negovali posebno sleparsko speeijaliteto. Na čelu družbe je stal ga-liški žid Nuhem Sapira. Ta je po agentih in tudi pismeno prigovarjal ljudem, a samo Židom, naj kupijo ponarejene bankovce, kateri se izdelujejo v posebni tovarni v Londonu in jih je zagotavljal, da so ponarejeni bankovci tako izborno izdelani, da jih od pristnih še razločiti ni. Ce se je kdo odločil, kupiti ponarejene bankovce, mu je Sapira naznanil, da jih mora kupiti za gotovo minimalno svoto. Navadno je rekel, da mori kupec dati 200) gld., za katero svoto dobi GO00 ali 10.000 gld. ponarejenih bankovcev. Previdni židje so navadno zahtevali, naj se jim pošlje ponarejen bankovec na ogled. Sipin je pri takih prilikah poslal jedno plat preklanega pristnega bankovca in ta vzorec je seveda vsakega kupe t popolnoma zadovoljil. Kupec se je potem z denarjem odpravil v London, kjer ga jo Sijiir.i spravil do tega, da mu je vročil kupnino. Potem ga je Sapira spravil na kolodvor in pobegnil. V Elotterdamu jo Sapira svojo žrtev pripravil do tega, da se je ž njim peljal do meje, če3, da izročenih ponarejenih bankovcev prej ne di iz rok. Blizu meje se je neki detektiv oglasil iu aretoval SapirO. Kupec je hitro p ib'^gnil ne meneč se za n ivce, katere je dal navihanemu Sipiri. Detektiv je bil seveda „sotrudnik" sleparjev. Pa tuli in druge jednake načine je Sapira prodajal zidom ponarejene ban- kovce, katerih niti imel ni. Preiskava je dognala devet slučajev storjene iu dvanajst slučajev poskusen^ prevare, overjena pa je, da je S spira v družili svojih hebrejskih tovarišev in tovarišic prisleparil na stotisoče goldinarjev in opeharil na stotine ljudij. Obravnavajo kaj zanimiva, a zaradi nedostajanja prostora ne moremo niti najtnarkantnejših prizorov opisati. * (V blaznici poparjen ) V hrvatski blazoioi v Stenjevon je skočil umobolni bivši notar Drag. Noršič iz Križa, koga je čuvaj pustil nekaj časa samega, v vrelo vodo, ki je bila pripravljena za kojieij Nesrečnež seje tako hudo poparil da ji umrl že drugi dan čuvaja so začasno odvedli v preiskovalni zapor. * (Grofovski zakon) Grof Jurij Karotri, ki j*' bil pred nekaterimi leti proti volji svojih roditeljev vzel gledališko igralko Borioko Frank iu se izselil v Ameriko, je te*dni vložil proti svoji soprogi tožim za ločitev zaradi nepomirljivoga sovraštva in pa zaradi prevarjenja pri ženitvi. _J__I I Slovenci tu Slovenke! a&bite I dru&be sv. Cirila in Metoda! ___ ~l________________________.....________"l_ — Efektno srećkanje „Glasbene Matice". o i eku za efektno srečkaoje BGlasbsns M iticna pod.-.rili so doslej dobitke: g dr. Missia ,1 ikob, eksoel., knezoSkof, itd. v Ljubljani; g. dr. Treo Dragutin, odvetnik v Postoj ini; g. Z«gar Dragottn, dež. blagajn k, itd. vLmbljani; g. (1 dobič Josip župnik v Cerkljah; g. Sullij Daniel, c kr. dež, solni svetnik, Velike Lašče; g. It o/.uian Ivai, kanonik, mestni župnik v Ljubljani; slavna čitalnica v Planini; g. Perutek R ti ko, o kr profasor v Ljubljani; g Go-ričnik Fran. trgovec v Ljubljani; g. dr. Stross-msyer Josip Juraj, eksoel., skof, itd. Djakovo; g. dr. Lesar Josip, prof, bogoslovja v Ljubljani; g. Petrov-čič Anton, o. kr rač. ofieijal v Ljubljani ; g. Smre-k.ir Josip, prof bogoslovja v Lju'djam : g. Zamejec Andrej, kanonik, itd. v Ljubljani; g. ti r. Jernej Snppoic, c. kr. notar v Ljubljan«; g. Lil leg Alojzij, trg. poslovodja v Ljubljani; g. dr. (Iregonč Vinko, primanj, it. I. v Ljubljani; g. Branke Bajko, bol. blagajnik v Ljubljani; g. dr. Gestrin ICarl, c. kr. sod. svetn k. Rudolfovo; g. Hrti Peter, stolu! prost, itd., Rudolfovo; g Pettioh Prankheim Ivan, župnik, Kostanjevica; g. Povše Fran, drž. iu dež. poslanec v Ljubljani; g. Poljanec Alojzij, ravnatelj dež pris. del. v Ljubljani; g Kobilici Ivan, župn k na Črnučah ; g Gričar it Mejač, trgovca v Ljubljani; g. Urbano Feliks, trgovec v Ljubi ani; g. Skaberne A B., trgovec v Ljubljani ; gi Zarnik Ana, od vet. vdova v Ljubljani; g. Zirovuik Ivan. nadučitelj v Št. Vidu; g. Coloretto Viktor, o. kr. rač. svetnik v L;ublj;«ni; g. Km-z Ivan, veletržee, itd« v Ljubljani; g. Lenče Josip, veletržec, itd v Ljubljani; g. Ple-ško Kari, o. kr. dež. sod. svetnik v Ljubljani; g. Di ii Julij, m-st živinozdravnik v Ljubljani ; ga. Dolenc Antonija, posest, soproga v Ljubljani; g. Vrhovnik Ivan, mestni župnik, v Ljubljani; g. Žitnik Jernej, posestnik, itd. v Ljubljani ; Neimenovan v Ljubljani; g. dr. Kozmiith, c. kr. okr. zdravnik v Postojim: g. Kržič Ivan, župnik na Jesenicah; g Kapsuli Jakob, trgovec v Ljubhani; g. dr. Lampe Fran, prof. bogoslovja v Ljubljani ; g. Pirnat Stanko, c. kr notar v Zatičini; g. Saje Mihael, župnik v Stangi ; g. Skalo Pavi, mest. živinozdravnik v Ljub Ijani; g. dr. Foerster Vladimir, odv. koncipijent v Ljubljani; g. Zupančič Jernej, župnik v Litiji; g. Prijatelj Miha, župnik v Strugah; g. Juvančič A. C, trgovec v Sinki; g. Supančtč Filip, stavbi uski podjetnik v Ljubljani. Biz 03 SLTTlT ©. Dunaj 2 1. februvarja. Razprava glede Celja v Bohenwartovem klubu je bila jako živahna. Sproži je vso stvar posl. Vošnjak, ki je, sklicuje se na kompromis mej konservativci, liberalci in nacJjonalci v Štajerskem deželnem zboru, zahteval, naj se .štajerski konservativni poslanci in sploh ves klub določno izreče glede celjskega vprašanja. V imeni štajerskih konservativcev je Kari on izjavil, da so Slovenci lahko zadovoljni z dotično resolucijo deželnega zbora, ker ima vlada Bedaj povsem proste roke in lahko ugodi slovenski zahtevi. Posl, F u c h s, Gasser in Dipauli so se izrekli za slovensko zahtevo, Robič pa je izjavil, da slovenski poslanci nikakor ne od nehajo. Ko je še govoril grof II o h en vvart, povđarjajoč, da se klubovo stališče glede celjskega vprašanja ni kar nič premerilo, se je klub BOglaSDO izrekel za utrakvistično gimnazijo v Cel ji. Dunaj 21. februvarja. V današnji seji poslanske zbornice je minister "VVurmbraiid predlo/il zakonski nacrt o nedeljskem počitku krosnjarjev, minister Falkenhavn pa preliminar za melijoracije za 1. 1895 , v katerem je mej drugim določeno: za E&gradbo levega brega Kolpe 4000 gld., za vodovode v Cesti, Semiču, Črnomlja, na Telečjem vrhu in v Petrovi vasi 17.800 gld., za vodovode v Ambrusu, v Rat jah in v Kisovcu 18.333 gld. Dunaj 21. februvarja. V včerajšnji seji budgetnega odseka so govorili proti dispozi-cijskemu fondu Ilerold, Kaizl, dr. Gregorčič, Bartnther, RomanČak in Steinvvender, za fond pa levičar Uallvvich in ministerski predsednik Windischgraets,Zvišanje dispozicijskega zaklada se je dovolilo s 14 prt.ti 5 glasom. Dunaj 21. februvarja. Danes se je OtVOril shod zastopnikov avstrijskih mest. Praga ni na shodu zastopana. Pr«ga 21. februvarja. Sinoči ponoči so neznani ljudje pobili okna plemiškega kazina, kjer sta se mej drugimi mudila tudi namestnik grof Thun in knez Schvvarzenberg. Poslano. Uredništvo „SlovenčevoM imenovalo je odposlancu notarske zbornice v Ljubljani, gospodu ko-legn dr. Francetu Voku, izmej dvojice notar ev, katera bajn pobirata za legalizacije podpisov na listinah, glaseči!) se na vrednost pod 100 gld. av. velj., pristojbine po 30 kr. av. velj. Ker nI Dihče „infaliihilis", napr sil sera « pri-poroČenim dopisom navedeno uredništvo, naj imenuje stranko in slučaj, v katerem se je škoda godila, a m se mi odgovorilo. Podpisanec izjavlja for^j, da, kolikor mu znano, ni nikoli od dneva razglašenega ukrepa notarske zbornice: „naj s« za legalizacije pod 10O gld. av. vtdj vrednosti nikakth pristojbin pobira" — prekršil se zop^r ta ukrep; nasprotna trditev je torej izmišljotina, izvirajoča ali iz nevednosti ah pa zle volje. V Žužemberku, dne 19. svečana 1895. Dr. Rupert Bežok, (202) c. kr. notar. l,of<-riJii<> NrceliC 20. februvarja. V Pragi: 71, 2, 8, 51, S. Poslano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile (Neusteln-ova EUzabetne pile) sknfteno in od znamenitih zdiavnikov priporočano lahko čistilno, rn/.t.npljnjoCn sredstvo. — i Akatljica a 1:> pil velja 15 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — l*r«?«t |aoiiMre|MtiJ«»in a« |nko »%aii. — Zahtevaj lir«ianw Ntn-wlt'lti-o« «* p«»alayiaq» j| p,tia-» in unio flruio s IcUitrn« ..pri NV. Ii4'0|i<>01ii". Duu ta j, uienti*. Itake «l«»r S|»l4>u*>l-nud ••lHtik«»ii«»N«i»'. — V LJubljani so dobivajo pri g. i«i*it«|i O. Pfec*»ll*|l. (1227 -iS) Od medicinskih avtoritet priporočevan nt.rši kitNel|, raStVrtrja Ml*»r.« krepllea, neobhodno (l.itjo—11) potreben za rekoni«l«h«eiUe_ (1360-12) Dobiva s^ večinoma v vHeh l^kHnmh. Glavna zaloga v Ljubljani: Jos. Maver, lekarnar, Umrli s«> r Ljubljani: 18. fohravaja: Viljem Semen, narednikov sin, 14. mesecev, Mestni trg St. 13. 10. februvarja : Iviin Medic bogoslo ec, Dnnaiska cesta st. 32. — Mtlii'i Meden, realec. lf> let, Mastni log, so jo ustrelil — Ivana Novak, šivilja, 70 let, Gradifice St. 8. Meteorologično poročilo. i lovnnja Stanje baromatra v ram. Turo-perut uru Vetrovi Neb.. No-krina v ura. 20 febr. 7. Ejiitraj l. popol. 9. avecer 7:i<* 2 ^. 739 7 w —103" C — ,r)0 C —11-4' 1 bre/. v. brezv. si. v/.h. megla jasno jasno 0 00««« Sivdnja temperatura —lo-J)» za lO"^" pod normalom. ZZ>-u.33.sijslsa. "borza, dne* 21. fr-bruvarja 1895. Skupni državni dolg v uotab .... Skupni državni dolg v srebrn . . . A .'strijska zlat» r.-nta...... Avstrijska kronika renta S*/...... Ogeraka »lata renta 4-'„..... Ogerska kronska renta -v ... AvHtni-operske bančne delnici Kreditne delnice....... i,o ti d Mi) vista.......... Ncmfiki dr*. Imnkovoi xtt 10o murk «j0 mark ... ..... 20 frantrov..... ... (talijanski bankovci..... f! kr cekini 102 gld — kr. 102 05 i«5 * K6 , 101 IO , ■ »' . (19 45 , IO' i 4 to 1 90 ; JV8 • D>i • 12 t i£ , 9 • M . (0 * Hfi . HS S — IO gld. na, dan nndi bureau onim nsobam, ki prevz mo dobro se lPtituio^.e zastopstvo. Opravi so lahko v prostih urah kot postransko delo. P- nudha naj se pošljejo na Meroantll-Bareau Zwlttau (Moravsko). Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. obf.i"8tvn, kakor tudi gg. mizarjem, da otvorim z dnem 8. fe-bravarjem tukaj v Ljubljani, na Bregu št. 20 pleskarsko»lakirajo oiirl. Mnje 2.r>letne izkušnje v tej otroki mi omogoČMt-jejo izvrševati vsako delo najfineje, nnjsolidneje, ne da hi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah, ker sem pri tvrdki Eberl, kjer sem delal skozi 20 let, izvrševal najfineje imitacije vsakovrstnega lesa z velespoStovanjem 134—7) Josip Makovec pleskar in lakirar fin 11 remi. %oIno»h liKa hI«* v. iLO. C. tf glini ravnateljstvo mg. drž, železnic M iz voznega reda veli«.ttl®ga odL X. oktotora 1S©4. M«ftopoo omenjani prihajal'it In odhajalnt AmI oinrjoui ao -. f*a»Jifvr<,fnrki-m cimu, 8r«flrtJ«avrop«kl eaa j« krajnama tfaaa » ti|«>>. Uaal aa 9 minuti napraj. Odhod la Izubijan« juž. kol.) O* IV uri K mirt. po ** Invi'c, Kr;.ii/.i'imfnfte, I.jlllilio, caa Soli-.t!i»l v Auutl, lučili, tlrnuii-A+n, Snlnn«rait, 1ihiivluc, PUcii)! V .iriil:!»> varn, K^er, Karluva vara, Frauoova rara, Pragot Lipiito, l»uiiiij rla Aitiktt-iii.il. CM 0. uri tO min. tjutnif msianl vlak v Noto meito, Korovie. 7. ur* IO mi«. .-;,./r.«J onehut vlak * Triu/, Poulattal, HeUah. Oa-lovcu, Kraii2«uare*te, l,jnl.m>, Dunaj, 6aa Halathal t Sulnouraa, Dime. r'a Aiiuii.tti.ii, (tf) t'J. uri lili min. rlopolvtttim metani vlak t Novo meato, Kočevje. On II. ari SO i/iin. OMbaj vlak v l'rl>i«, Pontabal, Beljak, Olo.ro, Kranaentfeate, I.Jubnu, Solatlial, Ounaj. Ofc 4. uri f4 min. jmjtolmtdnm oaabni vlak * Trbta, Beljak, Oelovaa, Ljubno, eea Salithal v SoluoHrad, I,mul limfnin, Zali ua Joaaru, Ino-nioit, Bre^nio, Ottrih, Oanevo, Parta, Stevr, Iiino, Oinnmlen, Uuhl, Kuiiejavice, Plaenj, Marijin« vare, R^ar, Frauonve vare, Karlovo vara, Praffo, Tilpako, Dunaj via Amitatten. (M> 7. uri Stt> min. *rf*rr moi.nl vlak v Nuvo mostu, KoAavj«. Prihod v LJubljano (juž. kol.). O* A. uri ti:t min. tjt4frn) oaebnl vlak a Dunaja via Amitetten, l.lp. ■ije, Prana, Kranouvih varov, Karlovih turov, Ki^ru, Marijinih vamv, Planja, Rudejavte, SoluoK'ada, Liiuaa, Htoyra, Omnndtna, lachla, >m, ■eea, Znlla na jeaeru, lji>nil-(iaatoina, ljjutmeffe, Oelovoa, Beljaka* FranB«ii*rnat« Trhlea H. uri 19 min. thitr tt. uri 47 man. rfojNrfMriM« ueabni vlak a iJunaja via Amatotta&ft liipalje, Pratfe, Fraticovih varov, Karlovih varov, KUfra, Marijinih varov, Planja, Ituitajevio, Soluoftraita, liluoa, Hteyra, Partaa, OeiinvCj Ourilm, Rr<>lt*ttnf> moiaul vlak la Kooevja, Novecra meata. ofn*luilnr saahui vlak a Dunaja, Lijubaefa, Belathala. ilnljaka, Onlovoa, Vrannaiiafeata, Ponlatila, Trbtaa Ob 9. uri HM min. «t>*r*r maiatii vlak ia Kodavja, NoTeffa Meata. fth U. uri HI min. nwvr oanltni vlak a Duuaja preko Amatettena lat l.jiiiniRO, Haliaka, Oelovna, Pontabla, Trbiža. Odhod la Ljubljano (drt. holj t>* f. mri V.'f min «>../•-.i/ v Kamnik. a V. . OS . |w|iiiliiiln« , , , tf- « BO » atWer . n Prihod V LJubljano (drž. kol.). Ob n. uri aH mirt. th*'r <■ Kamnika. (fj-42) . (f. . 1.1 . dofolmln* , ,, .. a ,. »o ,. prav dobro j-*ioji Kranjsta Tinama ? LjDlljaiii v Slonovih ulicah št. 52 ter toči dobra vina po 34, 32, 40 kr., sladko pro-■eiko vino po 48 kr., zelenlko in teraneo po 56 kr. in fino maršala vlao po 80 kr. liter. Prepriča naj se vsakdo sam. (204 - 1> SStaruznana trgovina % urami nujfinej&e vrste in po najnižji ceni od ilata, srebra, tule in nlkla, re-petirk, kalenderskih ur in krono-grafov, najnovejšega v tableaux-urah. urah z njihalom in drngih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvrSujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optični zavod najfinejših naočal, sčipalcev v zlatu, zl»tu-ttouble, niklu itd.; največja izber Kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v to stroko »padajočih predmetov pri (1420—41* IV. l{lrI>IIC>I//.i:ii-iu, Pred ro««iv*«in Nt. h. 1 1°. I tj M r =r^=T=i=r=ter=j=T=*p: Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. IVJ Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 Htekleuir 4 gld. 5t» kr. Odlnftno najboljšo mNzilo zoper trganja« po u.iili, bolečine v rokah, no|(ali, v križi ler * *i«vlti, ulrpnel« u«le iu kile ll«t. Dobiva a.t pri (1881-10) Ubalflu pl. Triil4<»t*xv-JiB lekarnarju v Ljubljani. I*om|||w m« m obratu«* poftto. pr« Lekarna Trnk6czy v Gradci. 4 i i- i ti si m 3 m Ljubljanska Podpisano vodstvo se priporočil zdaj, ko se bliža stavbna sezona za izvrševanje plinovih naprav in vodovodnih instalacij vsake vrste. Proračuni stroškov so brezplačno na razpolaganje. V Ljubljani, dno 18. februvarja 1895. (201-D Vodstvo ljubljanske plinarnice. 86 Vodilo S rednemu letnemu občnemu zboru m .^Posojilnice v Celji" regislroiani' /..ilrn^e k ueoiiiejeuu zavezo knlcri so bode vrfiil v ponedeljek dnž 4. marca t. 1. popoludne ob 2. uri M M m (i96) v prostorih celjske čitalnice, Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Odobrenj« letnega mčiina za I^to 1894. 3. Ra/.delitev čistega dobička. 4. Razni predlogi. Celje, dnu IG. februvarja 1805. Načelstvo. m m A A A A ♦J ♦I Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 24 81