Hustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo*
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi ia »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir ,
Preteča jalovost in brezmlečnost krav.
Pomanjkanje krme nam je zadalo v zadnjih dveh letih tako težke udarce, da jih bomo čutili še nekaj časa pri vsem našem gospodarstvu. Prizadeta sta posebno živinoreja in poljedelstvo. Živinoreja zaraditega, ker se je moralo odprodati mnogo živine in se je vsled slabega krmljenja znižal tudi ves užitek pri tisti živini, ki nam je še ostala. Poljedelstvo pa trpi že drugo leto zaradi pomanjkanja gnoja, kar je naravna posledica pomanjkanja krme.
Teh udarcev pa še ni konec. Zaradi pomanjkanja krme je močno padlo zlasti število b i k o v , ki so se v zadnjem času prodajali v opasni meri. Kdor je trpel na pomanjkanju krme, vsak se je skušal najprej iznebiti bika in tako je šlo premnogo teh živali v mesnico. To bo imelo pa usodne posledice za vso našo živinorejo.
Prva posledica se že kaže. Krave in telice ostajajo jalove. Če ni plemenjakov, tudi zaroda ne more biti. Tako prihaja vsa reja iz svojega tira. Na ta način nam bo nastala ogromna škoda, če se reja bikov v kratkem ne popolni. Ostali bomo brez potrebnega zaroda, brez prireje in njenih dohodkov.
Pride pa tudi druga posledica. Jalove krave bodo prišle tudi ob svojo mlečnost, tako da ne bo ne telet in ne mleka. Kaj pa to pomeni, si lahko vsak razlaga. Pogubne so posledice, ki nam nastajajo zaradi dosedanjega pomanjkanja krme! Skrajen čas je, da se zavedamo te nevarnosti in da storimo vse, da se popravi naša bikoreja. Odpro-
dajanje bikov, ki se vrši danes brez zadostne kontrole in brez potrebnega vpliva od strani občin, se mora zajeziti. Mesarji in bikorejci imajo preveč proste ^Oke in delajo, kakor jim kaže, ne glede na interese in potrebe skupne živinoreje. In vendar bi se morala vsa ta reja vršiti pod javnim nadzorstvom in javnim varstvom! Prav v takih letih bi.se moralo še posebno skrbeti za varstvo bikoreje, ker nam s propadanjem te reje propada tudi vsa ostala živinoreja.	■
Salojidin kot sredstvo zoper trtno plesnobo (oidium).
Najučinkovitejše, doslej proti plesnobi znano sredstvo je brezdvomno žveplo.
Da pa žveplo učinkuje, mu je treba dvojega, to . je prvič da mora biti žveplo jako fino zmleta in fino na trti razdeljeno, in drugič, da mora nanj učinkovati dovolj visoka toplota (-25—30 C).
Zato vsi vinogradniki dobro vedo, da žveplanje le tedaj zanesljivo koristi, če je v Času žveplanja solnčno in vroče vreme, da pa v hladnem ali deževnem vremenu popolnoma odpove.
Zaradi slabega učinka žvepla v hladnem vremenu kakor tudi zaraditega, da moremo peronospo-ro in oidij obenem zatirati, so se pričela rabiti razna nadomestila za žveplo, med katerimi je gotovo eno najvažnejših salojidin ali natrijev t h i o -sulfat, to je bila sol, ki jo poznajo fotografi pod imenom fiksirna sol, pri belenju platna in papirja pa pod imenom antiklor.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na '/« strani 200 D, na </8 strani 100 D, na >;« strani 65 D, na >/m strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" starre 25 para, najmanj pa skupaj 6D.
Ljubljana, 15. maja 1923. Letnik XL.
"ob^^^tečTlalOTost in brezmlečnost krav. — Salojidin kot sredstvo zoper trtno plesnobo (oidium). — ' Žveplalnik — Travnik — ščavnik. — Travniški lisičji rep in njegovo seme. — K neprilikam na bohinjskih planinah. — Elektrifikacija našega kmetijstva. - Velik pomen »vitaminov« za prehrano ljudi in živali. — Kako dvignemo cene našemu hmelju? — O gnojilih, ki se prilegajo travnikom. — Vprašanja in odgovori. - Kmetijske novice. - Uradne vesti.--- Inserati.__.
Salojidin se na zraku razkraja v slične, za oidij strupene pline kot žveplo.
To razkrajanje pa se vrši bolj počasi in pri vsaki toploti.
Zato učinkuje salojidin sicer počasneje, ampak dlje časa in tudi v brezsolnčnem vremenu. Ker se v vodi hitro topi, se lahko meša med škropivo zoper peronospero in se tako lahko obe bolezni hkrati zatirata. To so torej prednosti pri rabi salojidina.
Salojidin se rabi na sledeči način:
Najprej se pripravi običajna škropilna zmes proti peronospori, n. pr. iz galice in apna (bordoska zmes) ali iz bosnapaste.
Šele, ko je zmes za škropljenje že pripravljena in a 1 k a 1 ič n a, se sme pridejati salojidina.
Da je škropilna zmes alkalična (lugasta, ne kisla), poznamo najbolje s koščkom fenolftaleinove-ga papirja, ki v alkalični škropilni zmesi (to je v taki, ki vsebuje dovolj apna) lepo pordeči.
Če rabimo bosnapasto, ki je nevtralna (to je ne kisla, ne lugasta), moramo pridejati raztopini bosnapaste najprej Vi kg ugašenega apna na 1 hI, potem šele salojidina. Salojidina vzamemo na vsak hektoliter en kilogram, največ pa 2 kg. Stresemo ga v kak košek in nalivamo nanj' omenjeno škropivo ali pa košek v škropivo pomakamo (potapljamo), da se sol raztopi.
Ko se je salojidin raztopil, se zmes dobro premeša, napolni ž njo škropilnico in gremo škropit. Samoobsebi je umevno, da gledamo predvsem na to, da tudi grozdje s to zmesjo dobro poškropimo.
Ce rabimo salojidin, potem pred cvetjem ni treba grozdja žveplati. Pač pa je dobro, da po cvetju, to je v pričetku julija, grozdje ob lepem, solnčnem vremenu vsaj enkrat požveplamo. To pa zaraditega, ker se mastnih jagod tekočina težko prime, zato je gotovost, da nam plesnoba grozdja ne napade, tem večja, če še grozdje požveplamo. Pozneje žveplamo le tedaj, če vkljub pravilnemu ravnanju tupatam najdemo sledi oidija. B. Skalicky.
žveplalnik.
Dasi imamo za pokončevanje grozdne plesni (oidijja) že celo vrsto novejših preparatov, vendar ti še ne bodo tako kmalu izpodrinili davno preizkušenega žvepla. Morda se prej ali slej posreči izum kake prašne zmesi, s kojo bi mogli pokončevati hkrati tudi druge glivičaste bolezni, n. pr. perono-sporo ali celo nekatere živalske škodljivce vinske trte, pri čemer bi se -prihranilo ogromnega dela, truda in denarja, če samo pomislimo, da bi škropljenje in s tem uporaba vode odpadla popolnoma. Žveplalnik bi potem v vinogradništvu, pa tudi v sadjarstvu in vrtnarstvu imel večji pomen, nego kdaj prej.
Pred svetovno vojno je bil naš vinogradar kakor naš kmet sploh kolikortoliko- preskrbljen z orodjem, z aparati, s stroji in z raznim drugim gospodarskim inventarom, ki ga je tudi kar mogoče redno vzdrževal, izpopolnjeval in nadomeščal. Med vojno in pozneje je pa v tem pogledu nazadoval in si bo le s težavo polagoma zopet opomogel vsled nestalnih splošnih neprilik in neznosno naraščajoče draginje jtlasti pri industrijskem blagu, na katero je tako na-
vezan. Zato pa mora biti tem večja briga nabavljalnih organizacij, da nudijo kmetovalcu res najboljše gospodarske potrebščine, ki so v splošnem le navidezno najdražje.
Pod. 7.
Obžalovati je, da se premnoge neobhodno potrebne kmetijske potrebščine še ne izdelujejo v naši državi, ali so pa taki domači izdelki češče tako slabi, da je zavržen denar, ki ga zanje izdamo, in je gospodarska škoda ogromna, ki jo vsled tega utrpimo. Dokler si ne uredimo sami boljšega industrijskega in trgovinskega gospodarstva, nam ne preostaja nič drugega, nego da posegamo po najboljših tujih, inozemskih proizvodih, žal v breme naše že itak zelo pasivne trgovske bilance.
Pod. 8.
Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru smo zadnja leta preizkušali razne žveplalnike kakortudi škropilnice domačega izdelka in primerjali njih uporabnost z dohroto tujih izdelkov. Do danes žal še
nismo dobili v roke domačega proizvoda, ki bi ga mogli splošno priporočati. Kakšna škoda, ko potrebujemo teh aparatov v naši državi na stotisoče! Kako hvaležno polje bi bila njih fabrikacija za domačo industrijsko podjetnost!
Tuje firme tekmujejo med seboj; zdrav konku-• renčni boj rodi tehniško iznajdljivost, temeljitost, napredek, dovršenost, pa tudi pocenitev blaga. Taka svetovnoznana tvrdka za žveplalnike in škropilnice je Kari Platz, Ludvvigshafen am Rhein, od koje se uporablja širom sveta že okoli 40 tisoč žveplalnikov in preko 100.000 škropilnic različnih vrst. Od nahrbt-nega žveplalnika sestava „Griin" izdeluje dve velikosti, za kakih 10 in 6 kg vsebine; izvrsten je pa tudi ročni žveplalnik sestava „Grtin", ki ga moremo čisto posebno priporočati za srednje in manjše obrate. Od obeh vrst žveplalnikov prinašamo sliki (pod. 7. in 8.).
Ni namen teh vrstic delati reklamo za ta ali kak drug fabrikat. Pač pa je njih namen, priporočati kmetijskim nabavljalnim organizacijam, da kmetijske potrebščine sploh previdno izbirajo ter nudijo v njih združenim kmetovalcem blago najboljše kakovosti; zato opozarja pisec z mirno vestjo na prvovrstne izdelke navedene tvrdke, ki je po njegovem mnenju ena najboljših te stroke, kar jih sploh poznamo in ki prihajajo do nadaljnjega za nas najprej v poštev tudi zaradi sedanjih valutarnih razmer.
Domačim industrijskim krogom pa bodi to resen opomin, da vendar že enkrat skušajo tujo konkurenco resno posnemati, se ji v dovršenosti izdelkov vsaj približati, če je že ni mogoče doseči ali celo prekositi. Jugoslavija bi morala aparate, kakor sta žveplalnik in škropilnica, izvažati, a v resnici jih nima v dobri kakovosti niti za najnujnejšo lastno potrebo.
Andrej Žmavc, ravnatelj, Maribor.
Podoba 9. Del travnika,
jemo po legah, ki se z gnojnico preveč napajajo, torej na pregnojenih mestih. Opazujemo jih po tratah blizu gnojišč in gnojničnih jam, kamor se gnojnica odteka, posebno ob deževnem vremenu. Na planinah jih najdemo blizu staj, kjer se nabirata gnoj in gnojnica. Po teh krajih rase ščavje, kakor bi ga bili sejali.
Ščavje (velikolistna in kodrasta kiselca) je silno nadležen plevel, ki dela močne in trpežne korenike,
ki je porastel s ščavjem.
po katerih se razmnožuje slično kakor hren, kateremu je po listju tudi nekoliko podoben. Pomnožuje se pa tudi s semenom. Silno težko ga je pregnati, če se je vgnezdil. Posamezne rastline moramo s korenino izpuliti. S ponovnim trebljenjem ga lahko oslabimo. Kjer so pa nastali celi ščavniki, tam je pa dotične lege preorati (prekopati) in obdelati za par let s kako okopavino, da se ta plevel zatre. Druge pomoči nimamo.
Po naših travnikih je mnogo takih zelišč, ki niso nič drugega kot travniški plevel, torej rastline, ki nimajo nobene prave vrednosti za košnjo in ki izpodrivajo in zatirajo druge dobre trave ln detelje. Med te vrste plevela spada tudi takoimeno-vano ščavje. Ze posamezne rastline, ki se vgnez-dijo na travniku, človek težko gleda. Zgodi se pa, da se ta plevel tako razmnoži, da pokriva vso rušo in da se travnik izpremeni v pravcati „ščavnlk" (pod. 9.). Tako porastle travniške prostore opazu-
Travnik — ščavnik.
Travniška ruša naj bo sestavljena iz trav in nekoliko detelj ali drugih dobrih zelišč. Glavni del pa morajo zavzemati visoke in nizke trave. Na dobrih travnikih je ruša tudi tako sestavljena. Kolikor več pa je primešanih raznih drugih manj vrednih zelišč, toliko slabša je ruša in toliko manj je vredna. Prav sedaj imamo priliko, da pregledujemo naše travnike in da presojamo vrednost trav in zelišč, ki rasejo na njem.
Travniški lisičji rep in njegovo seme.
K najboljšim travam, kar jih raste po naših travnikih, prištevamo lisičji r e p. Ta trava je po svoji vnanjosti močno podobna mačjemu repu (timotejki), pa se loči v tem od njega, da ima lisičji rep krajši klas, ki se bolj sveti in se čuti v rokah mehak. Tudi je lisičji rep zgodnja trava, ki cvete že od srede maja naprej, dočim je mačji rep pozna trava, ki ima nenavadno debelo bilko.
Lisičji rep raste le v najboljših travniških legah, ki so dosti vlažne, ki imajo namreč z m e r a j dosti potrebne vlage. Kakor ljubi lisičji rep zadostno vlago, vendar ne mara mokrih leg ali močvirnatih prostorov. Ta trava ni kisla, ampak se šteje med prvovrstne sladke trave. Rada se naseli tudi kraj jarkov, po katerih se voda odteka. V okolici Ljubljane je veliko te trave. Po takih legah jo kaže tudi razmnoževati. Če nameravamo po takih legah napravljati travnike, je več kot naravno, da posejemo tudi nekaj lisičjega repa.
Lisičji rep uspeva pa tudi v visokih in mraz-nih legah in se kaže po takih krajih prav neobčutljivega. Lisičji rep je zgodnja trava, ki raste hitro, če je zemlja dosti močna, tako da nam lahko daje tudi po 3 košnje. Seme njegovo je drago in ga je v semenski trgovini težko dobiti, ker se malo kupuje in velja le za gotove kraje. V ljubljanski okolici bi se lahko dobilo veliko tega semena, če bi ga hoteli nabirati. Potrebno seme se dobi z osmukanjem zre-» lih klasov ali pa na ta način, da se zrelo klasje mv stoječem poreže in doma osniuče potem, ko se je do dobra posušilo. Lisičji rep se da lahko osniukati in se tudi v tem pogledu razlikuje od mačjega repa. Zori pa neenakomerno, ker se klasje ne razvija hkrati. Kjer ta trava raste, tam se sama razmnožuje na travniku, ker zgodneje zori in se do košnje že nekaj semena raztrosi. Ker je seme lahko, ga tudi veter lažje raznaša.
K neprilikam na bohinjskih planinah.
Pod tem naslovom nam je poslal inž. Cvet—ič. daljši članek kot pojasnilo, oziroma odgovor na oba članka, ki sta izšla v 5. in 7. štev. »Kmetovalca« o bohinjskih planinah. V celoti ga ne moremo objaviti, ker je predolg. Pač pa hočemo njegove glavne misli v sledečem podati, ker nam je na tem, da se vprašanje bohinjskih planin vsestransko pojasni in stvarno utemeljuje.
Vir vseh neprilik je iskati v skrajno zanemarjenem s t an j u planin. Z malo izjemo so vse planine zanemarjene. Povečini so vse planine zarasle, in če izsekane, pa tako nemarno zapuščene, da je veliko manj paše. Na planinah z obširnimi gozdovi, ki so last kranjskega verskega zaklada, se po predpisih redno gospodari in seče, v fratah pa dobi živina najboljšo travo. V istem stanju obdržati gozde, kakor so bili Zci C <lScl uredbe pašnih dolžnosti pred kakimi 40 do 50 leti, je pa nemogoče. Grozdni sestoj raste in se končno strne. Tu res nazadnje primanjka paše, zato pa dajejo
frate tem bujnejšo travo. Kjer se je pa obrastlo grmovje, čmovje — in baš to najbolj zmanjšuje pašo —, tam bi ga gozdna uprava ne imela pomislekov dovoliti, da si pašni upravičenci sami pomagajo in čistijo take prostore. V kmečkih gozdovih se izsekava samo vrednejša smrekovina; grmovje, brinje, bukovina se pa pušča. Tako se pri- . krajšuje paša, gozd sam pa poslabša.
Zanemarja se pa tudi vse' drugo na planinah kakor poti, preskrba z vodo, poprava staj, gnojenje itd. Krog staj raste samo šavje.
Vse te nedostatke je ugotovila na bohinjskih planinah tudi komisija, ki je 1. 1904. pregledala 20 planin in 1. 1905. pa 18 planin, in ki je izdelala cel program za izboljšanje planin. Začelo se je najprej skrbeti za vodne naprave in pota, ki so pa danes zopet v prav žalostnem stanju.
Z dolgoletno zakupodajo je morala gozdna uprava pri treh planinah, ki pridejo v poštev, počakati, in sicer zato, da se v izrednih povojnih razmerah pokaže res prava potreba po paši. Težko je v takih slučajih ugoditi, da bi bile vse stranke zadovoljne. Tudi obstoji nekako bistveno nasprotje med predpisi agrarne reforme in med zahtevami živinorejcev, premožnejših in si-romašnejših po eni strani in upravičencev in ne-upravičencev po drugi strani.
V zadnjih letih se je nagnalo toliko živine na državne planine, da je morala gozdna uprava z ozirom na to negospodarsko postopanje omejiti število živine. Kolikor živine se lahko v dolini dobro prezimuje, toliko naj je pride na planin ft- ; ._
Za gozd je treba dobrega gospodarstva in po t r e b n e g a u m e v a n j a. Tega pa manjka pri kmečkih gozdovih. Trditev, da bohinjska živinoreja propada na korist gozdarstva, je naziranje, ki ni utemeljeno. Pri pametnem in pravem razumevanju obojestranskega položaja in prilik se da precej doseči. Gozdovi se zarastejo in strnejo, a se morajo po načrtu sekati. Grmovje, čmovje bi morali upravičenci trebiti. Pritožbe in nezadovoljstva pa so in bodo pri pašnih služnostih vedno na dnevnem redu.
Od 1. 1912. imamo deželni zakon, veljaven za Kranjsko z imenom: »O novi uredbi in odkupu v postopanju po ces. patentu z dne 5. VII. 1853., drž. zak. 130, urejenih pravic drvarjenja, paše in dobivanja gozdnih pridelkov ter v zavarovanju pravic gozdnih upravičencev.« Ta zakon, ki podpira upravičence v njih služnostnih pravicah, se točno izvaja tudi od strani gozdne uprave.
Vsak zastopnik gozdarstva in kmetijstva mora pripoznati veliki pomen gozdov na planinah. Gozdovi naravnost omogočujejo pašo na planinah. — V Švici so ločili gozdne in p a š n i š k e prostore. Ustvarili so si takozvane »Wytweiden«, gozdne pašnike, ki jih naš gozdni zakon ne pozna, a pri bodočem reševanju bohinjskih razmer bode moralo priti brž kot ne tudi do take ureditve. Z nezmiselnim izseka van jem gozdov na planinah se greši zlasti v Bohinju. Planine, ki so obraščene z gozdom, čeprav so kot planine katastrirane, spadajo pod gozdni zakon (odločbo bivšega upravnega sodišča z dne 3. VII. 1907., str. 6431) ter se mora poskrbeti za gozdno pomladitev.
Najžalostnejši pojav za razmerje med gozdi in planinami v Bohinju so pa koze. Koza je in ostane največji sovražnik vsakega obstoječega in nastajajočega gozda. V naprednih deželah se paša ovac omejuje, paša koz pa sploh zabranjuje.
Elektrifikacija našega kmetijstva.
Električna centrala na Fali pri Mariboru je pričela z napeljavo daljnovoda do Celja in Trbovelj. Pravočasno bo treba skrbeti, da se ^tudi kmečko prebivalstvo zainteresuje za izkoriščanje električne moči (bilo za razsvetljavo, bilo za pogon razmih kmetijskih strojev in strojnih naprav). V tem pogledu treba razviti propagando in organi-zatorno delo, a prva naloga pripada tu zadružništvu, kakor so pokazala nmogobrojua izkustva v dragih državah, osobito v Nemčiji in na Češkem.
Prvotno se je pač mislilo, da bo v vprašanju elektrifikacije podeželja prva naloga pripadla občinam, toda kmalu se je na mnogih krajih pokazalo, da se to delo potom občin ne more povoljno izpeljati. Glavni vzrok je v tem, ker se skoraj v vsaka občini najde manje ali večje število prebi-valcev-davkoplačevalcev, ki se za električno napeljavo iz kakršnegakoli razloga ne zanimajo, a bi vseeno morali prispevati za napravo, ako jo dela občina sama. Imeli bi torej stroške za napravo, katere se iz kakršnihkoli razlogov ne poslužujejo. Pravično je vsled tega, da se v vsaki občini, kjer ni soglasnosti vseh davkoplačevalcev, združijo oni, ki si električno napeljavo žele; da si osnujejo zadrugo in kot faktični interesenti sami skrbe za pokritje stroškov.
Z vnemo se je s tem vprašanjem doslej bavila Zadružna zveza v Celju. Že 1. 1920. je ustanovila poseben odbor za elektrifikacijo podeželja potom falske centrale. Ta odbor, kateremu načelu je g. dr. Anton Božič, predsednik Zadružne zveze v Celju, je po dolgem naporu dosegel, da je Fala resno vzela v roke napeljavo toka do Trbovelj. Ko bodo rešena gotova lokalna vprašanja, se bo tok iz Celja oziroma iz Laškega trga, kjer se nahaja glavni transformator, napeljaval v vso okolico. Načrti in proračuni za razdeljevalne zadruge so zgotov-ljeni že za več kiajev, za celjsko okolico je pa razdeljevalaia zadruga že ustanovljena. Drugi glavni transformator je v Maribora. Tam so s pomočjo Zadružne zveze v Celju ustanovljene doslej tri razdeljevalne zadruge, in sicer: Pekre, Limbuš in Spodnja Selnica ob Dravi. A 25. februarja t .1. se je vršilo v Cirkovcih pri Pragerskem veliko elektrifikacijsko zborovanje. Gre za ustanovitev sedem razdeljevalnih zadrug na Dravskem polju.
Zadruge pa se ustanavljajo tudi izven območja falske električne centrale. Tako so tekom 1. 1922. na Štajerskem ustanovljene zadružne elektrarne v Hrastniku, v Ormožu in v Zagorju. Na treh projektih (Rečica na Paki, Šmarje pri Jelšah in Središče) se dela. Pametno je snovati tudi taka od Fale nezavisna mala podjetja. Mnogokrat so pogoji v pojedinih krajih tako povoljni, da je električna energija takih malih podjetij cenejša, nego ona velikih central z dragimi daljnovodi. Vsekakor
je vsak tak slučaj treba strokovno previdno oceniti in preštudirati.
Izgleda, da jo sedaj čas, da se kmečko ljudstvo pridobi za elektrifikacijo podeželja. Kmetijskemu obratu samemu bo to najbolj koristilo, pa bilo, da se kmetovalec posluži elektrike za razsvetljavo, bilo, da se je posluži za pogon strojev. Vendar je treba vedno in vedno povdarjati, da je v svrho prihranitve nepotrebnih stroškov potrebna velika previdnost. Ne bilo bi odveč, ako bi poklicani predstavniki podeželja, predvsem Kmetijska družba in zadružne zveze, sestavili poseben odbor za elektrifikacijo kmetijstva, odbor,' kateremu bi se stavilo v dolžnost, da se akcija izpelje čim pravilneje. Tak odbor bi imel tudi ugotoviti načela, po katerih bi se za vso akcijo uravnalo sodelovanje države.	Miloš Štibler.
Velik pomen »vitaminov« za prehrano ljudi in živali.
Po dosedanjem naziranju obstoje hranilne snovi za ljudi in živalstvo iz mešanice beljakovin, tolšče in ogljikovih vodanov (škrob, sladkor i. dr.) ter iz določenih rudninskih snovi (železo, apno, natrij in dr.). Novejši preizkusi so pa dokazali, da samo s temi snovmi ne more živeti in uspevati ne človek in ne žival, ampak dasoneobhodnopotrebne tudi še druge tvarine, o katerih sicer vemo, da obstojajo in učinkujejo, ne poznamo jih pa še v njih čisti obliki. Te tvarine imenujemo „v i t a m i n e": to bi bile nekake „življenske snovi". Brez njih ne bi moglo živeti ne človeštvo ne živalstvo.
In vendar se po dosedanjih raziskavanjih s precejšnjo gotovostjo domneva, da se ne tvorijo v človeku in živali, ampak edinole v rastlinah. Šele potom teh prihajajo v živali in ljudi z rastlinsko hrano in pri tistih živalih, ki se hranijo z mesom, potom tega iz ene živali v drugo. Na vsak način so rastline (v prvi vrsti vzelene) tiste, ki vsebujejo vitamine.
Na pr. ugoden vpliv sveže zelene krme na splošno razpoloženje živine in na mlečnost krav je v veliki meri pripisovati množini vitaminov, ki se v nji nahajajo. V suhem sčnu je precejšen del teh že razkrojen, medtem ko so v ensilažtii (zeleno ohranjevanje krine) zeleni krmi povečini še ohranjeni; vsled tega je tudi učinek te vrste krme na mlečnost veliko ugodnejši nego učinek suhega sena ali slame.
Pri pitanju prašičev zadostuje le malo zelene krme, pese, repe, krompirja, sveže detelje, in živali se takoj boljše redijo. Tudi za uspevanje mladih prašičev je paša, oziroma zelena krma (detelja) najboljši pripomoček, kar se pa pri večini naših prasičerejcev še vedno premalo upošteva. V času, ko nimamo zelene krme, je dobro mladim prašičem polagati v malih množinah kalečega ječmena ali ječmenovega sladu, ki zelo pospešuje razvoj mladih živali, ker vsebuje vitamine.
V novejšem času so znanstveno raziskovali mleko, da ima to troje različnih vrst vitaminov, ki jih hočemo zaenkrat imenovati vrste A, B in C in opisati njih lastnosti. Vitamini vrste A so raz-topni v tolšči, torej jih dobimo tudi v maslu; po-
spešujejo rast mladih živali in temu primerno naj-brže tudi otrok, pripravljajo telo trpežnejše in vztraj-nejše piroti poškodbam in okuženju.
Vitamini vrste B se drže v mleku ob mlečnem sladkorju in strnini ter so v vodi raztopni. Brez njih poginejo živali ali če jih jim nudimo le v malih količinah, potem nastopi bolezen na živcih in motenje delovanja prebavnih žlez.
Vitamini vrste C so ravnotako raztopni v vodi, toda so zelo občutljivi proti visoki toploti. Ce mleko več časa kuhamo, se iz njega izloči apno, ki je za prehrano zelo važno; istočasno pa izgubi tudi na svoji dobroti in redilnosti, kar je pripisati unjčenju precejšnje množine vitaminov.
Toda tudi drugod nahajamo vitamine, ki so deloma raztopni v vodi. deloma v tolšči. Ribje olje, ki ga dajemo malokrvnim otrokom, učinkuje ugodno samo vsled svojih vitaminov. Ribja m o -k a, dodatek h krmi prašičev, ima ravno isti vpliv. Rumenjak v jajcu ima precej vitaminov. Goveja mast jih ima več, olje iz oljk in mast iz kokosa manj. Zelo važni so pa vitamini, ki so v vodi raztopni, v listih rastlin, ki služijo človeku kot hrana v obliki zelenjave (špinača, salata itd.), živalim pa kot zelena krma.
Naša živinoreja bo morala v bodoče bolj upoštevati te snovi, ki so za razvoj naše živine, posebno v mladosti, velike važnosti.
Kako dvignemo cene našemu hmelju?
Po par letih dobrih hmeljskih cen so doživeli slovenski hmeljarji to sezono silno razočaranje: namesto pričakovanih tri- do štiristo kron, so dobili povprečno komaj sedemdeset do sto kron za kilogram, kar ne krije niti produkcijskih stroškov. Zadnje tedne se cene sicer dvigajo, a to je sedaj za večino prepozno.
To leto se bolj kakor kdaj poprej vsiljuje vprašanje, zakaj je češki, zlasti žateški hmelj vedno toliko dražji od našega? Ali je res, da je toliko boljši od slovenskega 1
Po mnenju mnogih starih hmeljskih trgovcev v inozemstvu so posamezne partije našega slovenskega hmelja enake povprečnemu žateškemu, včasih celo boljše od njega, vkljub temu pa plačajo za žataškega rajše 30 in več odstotkov višje cene kakor za našega in to zaraditega, ker zahtevajo pivovarnarji po starih tradicijah žateški hmelj z uradnim certifikatom. Drugi vzroki, da kupi inozemski trgovec rajše žateški hmelj od našega, so stare trgovske zveze s češkimi dobavitelji, na katere se lahko tako glede dobave kakortudi glede kakovosti zanesejo, in slednjič stalne zaloge češkega hmelja v vseh važnejših hmeljskih tržiščih.
_ Cehi so si prigojili svojo kakovost v desetletja trajajočem skrbnem izbiranju sadežev, s poskusi in študijami; vsega tega treba še tudi našemu hmeljarstvu.
Ce hočemo doseči višje cene, moramo delati na to, da nastane po našem hmelju večje povpraševanje. Vpeljati ga moramo v inozemske pivovarne pod svojim pravim slovenskim imenom. Do-
kler pivovarnarji ne bodo zahtevali izrecno »slovenski hmelj«, kakor sedaj zahtevajo žateškega in dokler naš hmelj ne bo imel certifikatov, da je res slovenski, ne bo nikoli dosegel one cene, ki jo zasluži po svoji kakovosti.
Pri končni pi-ireditvi hmelja za izvoz še nismo na višku. Zelo priporočljivo bi bilo, da se angažira strokovnjaka iz Češke.
Ko je hmelj v svoji zadnji, končnoveljavni obliki pripravljen za izvoz, pride najtežje delo, to je prodaja po cenah, ki jih zasluži po svoji kakovosti. Pivovarnar veruje v splošnem rajše certifikatu, kakor svojim očem in svojemu vonju. V boju proti tem tradicijam je doseglo par slovenskih tvrdk že prav lepe uspehe. Ker pa pivovarnarji ne menjajo radi svojih dobaviteljev, pomeni vsaka nanovo pridobljena pivovarna pri skrbni postrežbi dolgotrajen, če ne stalen in avtomatično rastoč uspeh. Le s takim vztrajnim delom se bo vpeljal naš hmelj pod svojim pravim imenom, pivovarnarji bodo- začeli zahtevati »slovenski hmelj«, povprašanje po »slovenskem hmelju« bo rastlo, vsled česar bodo morale rasti tudi cene, dokler he pridejo do zaslužene višine. Da se pa pod našim imenom ne bo prodajal manjvredni hmelj drugega izvora, moramo svoj pridelek ščititi po češkem vzorcu s certifikati.
Pivovarnarji so silno nezaupljivi, navajeni so na certifikate, hmelj brez certifikatov se jim zdi že v naprej nezanesljiv, kajti po starih tradicijah ima vsak fin hmelj certifikat. Tej splošni želji bo treba vsekakor takoj ustreči, kar bo največ v našem lastnem interesu. Slab hmelj seveda ne sme dobiti certifikata.
Ko bosta naš domači trgovec in producent dosegla češko predpodobo, bomo tudi dosegli svoj cilj, to je enako ceno za enako bi a g o.
0 gnojilih, ki se prilegajo travnikom.
(Nadaljevanje.)
IV. O trositvi gnojil na travnikih.
Mešanec in hlevski gnoj se razpeljeta na gnojnih vozeh po travnikih, kjer se potem z gnojnimi vilami kar najenakomerneje raztrosita. Gnojnica se razpelje po travniku v posebnem sodu, ki ima ški-c-pilno napravo. Umetna gnojila se pri nap še vedno trosijo s prosto roko. To delo ni le trudapolno in zamudno, ampak je tudi zelo škodljivo zdravju. Razjedene roke so še najmanjša posledica take trositve umetnih gnojil. Zato bi bilo prav, da bi si naši kmetovalci, ki se. poslužujejo v vedno večjih količinah umetnih gnojili v svojem gospodarstvu, nabavili strojna trosila za umetna gnojila. S strojem se namreč umetna gnojila veliko hitreje, ceneje in enakomerneje raztrosijo nego z roko in se z njim zaščiti tudi zdravje delavca. Za vsako vas zadostuje en sam tak stroj, ki bi si ga naj nabavili vaščani skupaj, ali pa bi ga naj nabavil posameznik ter ga izposojal proti primerni odškodiiini svojim sosedom.
V. O poizkusnem gnojenju, na travnikih.
Zvišan pridelek pa še ne dokazuje, da smo travniku z gospodarskega stališča pravilno gnojili, ker je gnojenje res uspešno samo tedaj, če se je z višjim pridelkom pomnožil tudi čisti donos pognojenega zemljišča. Zategadelj je gnojenje travnikov upravičeno z gospodarskega stališča le tedaj, če presega vrednost z gnojenjem doseženega večjega pridelka stroške gnojenja. Kdor izda zatorej pri gnojenju svojih travnikov za gnojila več nego je vreden z gnojenjem doseženi višji pridelek, ne more govoriti o uspešnem gnojenju, ker je z izgubo gnojil.
Edino sredstvo, s katerim dobi kmetovalec pravo podlago za presojo učinkovitosti zlasti umetnih gnojil in za njihovo pravilno uporabo, so gnojilni poizkusi. Samo z gnojilnimi poizkusi se da točno dognati, da-ii pognojeni travniški svet rea-guje na posamezne gnojilnih snovi in pa tudi meja, do katere sme segati jakost gnojenja, da je še do_-bičkanosno. Umevno je samoobsebi, da ima gnojilni poizkus vrednost predvsem za posestnika dotične zemlje, na kateri je bil napravljen, ker pridejo pri njem do veljave vse součinkujoče krajevne in talne razmere. Vendar nudi pravilno izveden gnojilni poizkus tudi ostalim kmetovalcem v sosedstvu prav dragocene migljaje za njihovo prakso, ker se pridelovanje gospodarskih rastlin izvaja in ravna v splošnem po istih zakonih. Tako n. pr. so zahteve gotovih kulturnih rastlin po hranilnih snoveh v zemlji povprečno vsepovsod eneiniste. Prav tako se gibljejo zahteve posameznih kulturnih rastlin glede kakovosti zemlje, podnebja itd. v čisto določenih mejah, ki se ne dajo za mnogo premikati. Zavoljotega more kmetovalec s pridom uporabljati v svojem lastnem gospodarstvu, izkušnje, ki jih je pridobil njegov sosed z gnojilnimi poizkusi, četudi stori bolje, da dela gnojilne poizkuse -sam.
Pri izvajanju travniških gnojilnih poizkusov za praktične namene je važno, da se predvsem izve če dotioni svet sploh reaguje na posamezne gnojilnih snovi, ker je prav mogoče, da je z eno ali drugo glavnih rastlinskih hranin dovolj založen. V ta namen se na poizkusnem travniku odmeri in razmeri 6 delili gnojilni poizkus po spodaj stoječem gnojilnem načrtu (podoba 1) s 6 zemljišči, katerih vogali se zaznamujejo s količi. Vsako poizkusno zemljišče naj meri vsaj 1 a = 100 m2.
I.	II.	III.
p	O	P K
IV.	V.	VI.
P N	K N	PK N
Pod. 1. Gnojilni načrt.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ns natisne vprašalčevega Imena, ampak vedno le pričetne črke Imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridelo pravočasna pred lidajo lista; na poznej« došla vprašanj« t* od-
govori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na SYoje vprašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 46. Lani sein sejal lucerno med pšenico, pa je ostalo četrt njive prazne. Te pleše so po vsej njivi razdeljene.Kako naj popravim in zasejem te prostore? (E. K. v Ž.)
Odgovor: Ako je lucerna slabo uspela in je mnogo prostora ostalo praznega, ste sami zakrivili, ker ste jo sejali med pšenico. Lucerna se ne sme sejati med žita, ki jih pustimo zoreti, ker nam v tem primeru preveč oslabi ali gre pa tudi po zlu, posebno če žito poleže. Glavna setev je v tem primeru lucerna in vmes sejano žito ji ima dajati le za prvo dobo potrebno zavetje, pozneje se mora pa pokositi in porabiti za zeleno klajo. V ta namen se kot vrhnja rastlina najbolj priporoča zeleni oves, ki ga je bolj redko sejati. Sedaj Vam ne kaže drugega, kakor da prazna mesta nanovo obdelate in obsejete z lucerno. Ce je po praznih mestih dosti pirnice (perenke) ne zadostuje brananje, ampak je treba prazna mesta prekopati ali pa preorati.
Vprašanje 47. Imam svinje, ki imajo najbrže garje. Za ušesi, med nogami in sploh kjer je koža bolj tanka, so mozolčki, ki silno srbe, tako da se živali neprestano drgnejo do krvi. Od stare svinje se je prenesla bolezen tudi na mladiče. Kako mi je zdraviti to bolezen in kaj bi imelo to biti, če niso garje? (A. Z. v P. pri V.)
Odgovor: Po Vašem opisu so to garje, ki jih povzročajo male zajedalke po imenu grinje, pršice ali srbci. Te nevidno majhne živalce žive na koži ali se pa zari-jejo vanjo in pijejo sok iz nje. Te pršice ali srbci na-pravljajo izpuščaje ali mozolčke in se prenašajo od živali do živali. Glavni znak garij je zmeraj izpuščaj na koži in praskanje. Pri garjali je treba tiste živalce pokončati, ki jih povzročujejo. Zdravila je treba zaraditega čvrsto v kožo vdrgniti in večkrat ponoviti, recimo vsak 4. dan in petkrat v 20 dneh. Pred zdravljenjem kaže kožo namazati s smetano ali oljem, drugi dan pa z milnico. Ko se koža posuši, potem je šele vdrgniti zdravilo. Kot zdravilo se priporoča 5 odstotna tobakova ku-hovina, kateri lahko primešamo 1 odstotek lizola (kre-olina) ali pa 3 do 5 odstotna lizolova raztopina. Pri zdravljenju je treba v prvi vrsti dosledno dobrega in pridnega dela. Ko se jenja žival drgati, je stvar gotova. Skrbno naj se očistijo in razkužijo tudi svinjaki.
Vprašanje 48. Kupil sem par 3 letnih volov, ki so jako pobešenih reber ali bolje povedano velikega in globokega vampa, ki se mi pri dobri krmi nočejo tako debeliti, kakor so se mi prejšnji, ki so bili okroglih in vzbočenih reber. Kaj je vzrok, da se taki voli nočejo debeliti? (Fr. V. v Ž.)
Odgovor: Za pitanje ni vsaka žival enako dobra. Ta lastnost tiči v naravni zasnovi posameznih živali, torej v njenem večjem ali manjšem nagnjenju za de-belenje. Kakor imamo za mlečnost gotove znake v telesnem razvoju, tako jih imamo tudi za pitavnost, t. j. za njeno usposobljenost za boljše ali slabše pitanje. Brez dvoma se živali bolj in lažje debelijo, če imajo to lastnost v krvi in če so bile od mladega vajene na dobro rejo. Take živali so sploh bolj širokih, okroglih in povitih telesnih oblik. Pri Vaših živalih manjka najbrže enega in drugega. Ves razvoj kaže, da so se morale od vsega početka zadovoljevati s slabo in prazno krmo.
Vprašanje 49. Katero sredstvo se rabi najuspešneje za uničevanje kuhinjskih 86urkov? Ali je znan kak
' \
Letnik XL.
strup, s katerim bi se zanesljivo odpravila ta nadležna žuželka? (D. N. v Sv. J.)
Odgovor: Proti kuhinjskim ščurkom imamo prav zanesljivo sredstvo v »švajnfurtskem zelenilu« (Schwein-furter Griin). S tem praškom se potrosijo vsi kotički po tleh in ob stenah, koder lazijo ščurki po kuhinji. Ker je to zelenilo strup, je varno in previdno ravnati, da se z njim ne zastrupe druge živali, ki prihajajo v kuhinjo. Učinkuje pa zanesljivo in ščurki v nekaj dneh za vedno izginejo. Zalenilo bodi teden dni raztro-šeno po teh kotih. Kdor ga trosi, naj si zaveže usta in nos, da ne diha strupenega prahu.
KMETIJSKE NOVICE.
Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca maja t. 1. naslednja strokovna predavanja, in sicer na Kranjskem: na binkoštno nedeljo-20. maja t. L: v Ribnem pri Bledu, v Žireh, na Trati in Poljanah; v nedeljo, 27. maja t. L: v Mirni peči, v Žalni, v Bohinjski Beli, v Za-E r a d c u , v Leskovcu pri Krškem, v Spodnjem Logu, v Semiču, v Krtini; na Štajerskem: na binkoštno nedeljo, 20. maja t. L: na Ptujski gori; na binkoštni ponedeljek: v Št. Janžu na Vinski gori, v Zgornj. Hudi n ju; v nedeljo, 27. maja t. L: v Šmart-n e m pri Slove njgradcu, pri Sv. Lovrencu ob Prožinu, v Stopercah, v Ižekovcih v Prekmurju, v V a u č i v a s i - R a h k o v c i ; v ponedeljek, 28. maia t. 1.: v Krogu-Sv. Bolfenk.
Urad Ljubljanskega velesejma naproša vsa kulturna in druga društva^stanovske organizacije itd., da prirede svoje shode, zborovanja itd. za čas letošnjega velesejma od 1. do 10. septembra.
Državno posestvo Belje. O tem ogromnem posestvu, ki je bilo svojčas lastnina bivšega nadvojvode Fried-richa, podamo sledečo sliko. Posestvo obsega 93.547 oralov in je razdeljeno na 12 gospodarskih okrožij, 18 pristav in 4 gozdna okrožja. Od tega kompleksa odpade 44.583 oralov na njive, 48.991 oralov pa so gozdovi, pašniki, močvirja in brezplodna zemlja. Te slednje je .10.783 oralov. Za obdelovanje te površine ima posestvo 14 parnih plugov, 41 mlatilnih strojev, 144 strojev za sejanje, 193 kosilnih strojev za žito, 555 bran, 185 ekstir-patorjev in kultivatorjev, 329 kosilnic za travo, preko 1000 plugov vseh vrst, 668 valjarjev, preko 1000 tovornih voz in sani ln preko 1000 kosov drugega poljedelskega orodja. Za živinorejo in gospodarstvo z mlekom ima posestvo približno 5305 krav, bikov, mlade govedi, telet in volov vseh pasem. Konj je na posestvu 673, svinj pa 2029. Ovac je 4000, večina domače pasme, le majhen del je merino-pasme. Za izdelovanje surovega masla je zgrajena posebna tvornica s stroji z električnim obratom, ki more predelati 30 do 40.000 litrov mleka v 24 urah. Poleg tega ima posestvo lastno tvornico za led, klavnico in predelovalnieo za meso ter tvornico za izdelovanje sladkorja, ki pa producira dosedaj le kristalni sladkor ter more predelati v 24 urah 25 vagonov sladkorne pese. To pridelajo v glavnem na posestvu samem, primanjkljaj pa nakupijo pri privatnih producentih sladkorne pese. Sladkorna tvornica pa bo kmalu začela izdelovati tudi kockasti sladkor, ker je bila naročena na račun reparacij popolna oprema za izdelovanje takega sladkorja. Razen teh tvornie se nahaja na posestvu še moderno uravnana strojna delavnica z 10.
oddelki: kovačija, ključavničarstvo, mizarstvo, delavnica za predelavo konoplje, žaga itd.; dve opekarni, ki izdelata letno okroglo 5 milijonov zidne in strešne opeke; v Kneževu mlin z električnim obratom, ki more v 24. urah predelati 2 vagona pšenice, dva vagona koruze in pol vagona ječmena. Dalje centrala za ribarstvo v Apatinu; vse orodje in ribiške priprave so lastnina ribičev, ki delijo ulovljene ribe z upravo posestva. Donos ribarstva se giblje med 350.000 in 1,000.000 kilogramov na leto. Nadalje se nahaja na posestvu delavnica za izdelovanje riževih metel j; surovine daje posestvo samo. Končno ima posestvo tudi svojo lastno železnico z omrežjem nič manj kakor 186 kilometrov in 1000 raznovrstnih vagonov, s katerimi se prevaža žito s polj v mlin. Železnica je zvezana z donavskim pristaniščem pri Kavuku. Za osuševanje mlakuž, ki varujejo posestvo pred poplavami, je instaliranih tamkaj več parnih sesalk. Jasno je iz vsega tega, da mora upravljati vse to ogromno posestvo s tako številnimi podjetji precejšnje število uradništva. Sedaj je na posestvu Belje zaposlenih približno 100 uradnikov. Delavcev ima posestvo okrog 4000.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošliejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in č$sa.
Artiče, v nedeljo, 3. junija 1923. ob poltreh popoldne v šoli;
Gornja Radgona, v nedeljo, 27. maja 1923. ob osmih
zjutraj pri gospodu Albertu Horvathu; Ježica, v nedeljo, 3. junija 1923. dopoldne po sv. maši
(proti deseti uri) v »Domu«; Mokronog, v nedeljo, 3. junija 1923. ob treh popoldne
pri »Stari pošti«; Otovec, v nedeljo, 27. maja 1923. ob desetih dopoldne v
gostilni Jakoba Vrščaja, 18; Prevorje, v nedeljo, 3. junija 1923. ob osmih zjutraj v ljudski šoli;	x
Semič, v nedeljo, 3. junija 1923. ob osmih zjgtraj v šoli; Sv. Bolfenk pri Središču, v nedeljo, 3. junija 1923. ob osmih zjutraj v gostilni Jakoba Zabavnika v Jastreb cih;
Sv. Jakob ob Savi, v nedeljo, 3. junija 1923. po prvi sv. maši pri Petraču.
Vabilo na občni zbor konjerejskega odseka 1, Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, ki bo 5. junija t. 1. ob dveh popoldne v posvetovalnici Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, s sledečim sporedom: 1. Otvoritev občnega zbora po predsedniku in poročilo o delovanju v preteklem letu; 2. tajnikovo poročilo; 3. obračun in poročilo o premovanjih v preteklem letu; 4. volitev predsednika, njegovega namestnika in ostalega odbora; 5. slučajnosti. V Ljubljani, 15. maja 1923. Franc Zupančič 1. r., predsednik.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
Ljubljana, 15. maja 1923.
Letnik XL.
isiitpg družba ii tonile m u noje ude i zalogi naslednje iioiefijslie potrebščine.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Ineeratl (oznanila)9e zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na v« »tiani 200 D, na >/• strani 100 D, na •/„ strani 65 D, na >/,, strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 6 D
Urejuje inž. Rad o Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo: tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi ij »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
llustrovan gospodarski list.
Semena:
Domača detelja je razprodana. Na tozadevne naročbe se radi visoke poštnine ne bo odgovarjalo.
Grahora, mešana z ječmenom ali ržjo po Din 6'25 za kg.
V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave:
lucerna ali nemška detelja......40•— „ „ „
pokončna stoklasa .........15 — „ „ „
Semenska pesa in sicer:
Eckendorfer, rdeča in rumena po Din 20-— za kg.
Mamut, rdeč in rumen po Din 20-— za kg.
Seme je pristno severno-nemško blago od svetov-noznanega vzgojevalca Metteja iz Quedlinburga v Severni Nemčiji.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene,
Apneni dušik, 18—20% po Din 260:— za 100 kg fran-ko vreče. Vreče po 75 kg.
Kalijeva sol, 42%, po Din ISO'—- za 100 kilogramov.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260-— za 100 kg z vrečami.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 210 •— za 100 kg. Vreče po 100 kg.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 160-— za 100 kg. Vreče po 80 kg.
Thomasova žlindra 18% po Din 240-— za 100 kg.
Krmila:
Lanene tropine po Din 5"— za kg. Vreče po 50 kg.
Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 6'— za kilogram z vrečami. Vreče po 75 kg.
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 350 za kilograma z vrečami vred. Po znižani ceni 2'50 jih ni več na razpolago, če pa kdo reflektira na zrezke po znižani ceni, naj jih naroči ter se bo njegova naročba prihodnjič vpoštevala.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6.— kilogram na drobno Din 7'— za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-—
za kg, na drobno Din 8'50 za kg, najmanj 5 Kg.
Seno, sladko banaško, po Din 2— za kg franko Ljubljana, prešano v balah po ca 50 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Vinski eponit po Din 70-— za kg. Poštnina posebej.
Gumijevi trakovi po Din 220.— za kg.
Gumijeve plošče (skiopke) za trtne škropilnice po Din 10:— komad.
Modra galica po Din 12-— za kg.
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12'50 1 kg v posodi kupca.
Ročni žveplalniki po Din 80— za komad.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po Din 7 za 1 kg.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena za-klopnice po 5 kg Din 50 brez poštnine.
Trtne škropilnice po Din 500"— za komad.
Urania zelenilo se oddaja v tablah po Din 9— za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40.— brez poštnine.
Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 6 — za kg. Žveplovi trakovi na asbestu, najfinejši, po Din 16:— za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Kose prvovrstne 45 cm, 60 cm, 65 cm, 70 cm, 75 cm
po Din 30 - 32-- 33'— 34 — 35"—. finejše opremljene 60 cm, 65 cm, 70 cm.
po Din 35 — 36 — 37 — za komad. Brusni kamni, najfinejši bergmaški po Din 6 — 8 — za komad. Brusni kamni, nogaški, po Din 2 — za komad. Trokarji št. 1323 za govedo po Din 50-—-. Trokarji št. 1293 za ovce po Din 40-—. Mlečne cevi št. 3561 po Din 7-—. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6-—. Požiralnikove cevi št. 3455 po Din 160-—. Požiralnikove cevi št. 3457 z gobčnim lesom po Din 100-—.
Telečji napajalniki po Din 100 — Gumijevi seski po Din 15'—.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnili, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zapet došel in se dobi v zaklopnicah po 50 gramov za 6-25 dinarjev, % kg 20—, 1 kg 80 — Din.
Uspulun, sredstvo za razkuženje semena, v zaklopnicah po V« kg po Din 35-— za komad.
Družba je prejela zopet večje pošiljatev emajlne posode, in jo oddaja po naslednjih cenah:
Lonci premer 8, 9, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, Din. 8.50 10.— 12.— 15 — 19,— 24.— 30,— 36.— 42.— premer 24, 26, 28. Din. 49.- 60,— 70.— Kožice premer 16, 18, 20, 22, 24, 26, Ž8, 30, 32.
Din. 15,— 18,— 21.— 25.— 30.- 36.- 42,- 48,- 60.— Ponve premer 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26.
Din 12,— 14.— 17,— 21.— 24.- 28,— 32.— 40.-Pokrovke premer 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, Din. 4.50 5.— 5.50 6.- 7.— 8.— 9.50 11.50 premer 26, 28, 30, 32. Din. 13.— 15,— 18,— 21,—
Zajemalke premer 9, 10, 11.
Din. 10. - 11.— 12 — Penovke premer 10, 11, 12.
Din. 12.— 13 50 15 — Škafi premer 45 cm., 50 cm.
Din. 85.— 95.— Vedrice premer 28.
Din. 45.—
Ročke za mleko vsebina 3/4 1 l'/3 2 2'/, 3 Din. 25.— 30.— 36.— 42.— 48.— 54 — Pri večjem odjemu znaten popust.
XLIII. REDNI OBČNI ZBOR »KMETIJSKE POSOJILNICE LJUBLJANSKE OKOLICE
r. z. z neom. z. v Ljubljani
se je vršil dne 26. aprila t. 1. Bilanca za upravno leto 1922 izkazuje velik napredek te naše najstarejše in največje posojilnice. Upravno premoženje je doseglo dne 31. decembra 1922 K 245,962.97. Pomemben je ob času splošne denarne krize prirastek po okroglo Kron 42,000.000.— pri hranilnih vlogah ki so znašale ob sklepu minulega leta 190,344.04 K. Povpraševanje po kreditih se je razvilo v pravcato obleganje ravnateljstva; pritisk se je stopnjeval zlasti v jesenski sezoni. Stanje posojil se je vled tega dvigalo na K 192,926.016.52, ter s tem naraslo proti prejšnje letnemu za okroglo 1069,000.000 K.— Da se je omogočilo zadostiti vsaj najnujnejšim zahtevam po kreditih, se je posluževal zavod reeskompta pri Narodni banki. Ta reeskompt se je proti koncu leta že znatno zniževal, tako da znaša stanje 31. decembra 1922 še 23,300.000,— K. Portfelj lastnih vrednostnih listin v postavki K 37.618.150.05 tvorijo izključno prvovrstni čehoslovaški in jugoslovanski papirji. Poleg vojnih posojil so odpisani nemško-avstrij-ski in ogrski papirji. Čisti dobiček izkazuje 1,608.338.01 K. Pri tem je vpoštevati da se je posluževal zavod, zvest starim tradicijam in v svesti si svojega poklica na domačem denarnem trgu čim kulantnejše obrestne mere pri kreditih. To je lahko uveljeval tembolj, ker je krepko fundiran, kar pričajo med drugim tudi druge nepremičnine, med drugim tri ogelne hiše na najboljših prometnih mestih v Ljubljani, ki so vse odpisane na nizke bilančne postavke. Rezervni zakladi so na-rastli pri pripisu dotacij iz novega čistega dobička na 2,761.988.80 K. Število deležnikov se je zvišalo na 4.118. Denarn ipromet .je presegel 1,800.000.000. —K. — Občni zbor je določil za razne narodne obče koristne namene K 2000.000.—, ter naklonil med drugim za Trgovsko Akademijo v Ljubljani 100.000 K.
LEPOTA? SVEŽOST MLADOSTI? Priljubljena vanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z raci j onelnini negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izvaured-nega delovanja so ze črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka, s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pako-vanjemin poštnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 35 dinarjev) in ^TT^i- aTJp™Pa™ti kakor Elza cyet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda itd.; odresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 333, Hrvatsko.
JUIala naznanila.
Zt vsako besedo ie naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 6 — sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Kravo,
S mesecev brejo in telico 7 mesecev brejo, obe pinegavske pasme, proda uprava graščine Križ pri Kamniku.
Mlekar in sirar
se sprejme. Plača mesečno 500 Din. Družinske doklade 5 Din za vsakega člana. Nastop takoj. — Okružna ekonomija Leskovac, Srbija.
Črnosivega bika,
lepe krasne postave, od dobre mlekarice, imam na prodaj. Bil je tudi premovan. Ivan Arko, vas Zamostič It. 15, p. Sodražlca.
Jajca za valenje
belih radvanjskih kokoši pri oskrbniku Zohrer, Radvanje pri Mariboru.
Bik-plemenjak,
ki je bil odlikovan, se priporoča za plemenjenie krav. Cesta v Mestni log štev. 31.
Apno,
portlandcement, deske, late, traverze itd. se dobi najceneje pri V. Bratlna, Križevci pri Ljutomeru
Pravi italijanski brusi za kose
se dobe pri tvrdki Sever & Koinp., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Mlin in žaga
s posestvom vred v bližini Novega mesta na prodaj. — Več pove Janez Udovč, posestnik v Regerči vasi, p. Novo mesto. — Za ogled se je
treba poprej napovedati z dopisnico.
Semenski oves
prvovrstno blago ima Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
Bika,
montafonske čistokrvne pasme, 15 mesecev starega, se proda na Herbert Auerspergovl pristavi v Turjaku
Gospodarski oskrbnik,
absolvent dvoletne kmetijske šole, neoženien, z naboljšimi teoretičnimi kot praktičnimi izpričevali išče primerne službe. — Ponudbe pod ,,Lepa pisava" na upravo lista.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite Lasni druibl Ilirija. Llabljaaa.
Kralja Petra trg št. 8 pred »odaljo. Pl«-čajejo se najvišje dnevne cene
Kosilni stroj in stroj za žetev
ter 2 železna vijaka za pesek proda Marija Su-štaršič, Zapuže, p. St. Vid nad Ljubljano.
Stiskalnice in mline za sadje
in grozdje, mline za moko in zdrob, najboljše vtste, na pogon, in vso drugo železnino nudi po zelo ugodni ceni A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Zdravilna zelišča
saponaria (milnica), salvia (kadulja, žajbelj), bez-govo cvetje, drosera (rosika), ržene rožičke, ko-ščice marelic, cvetje nore ajde, vinski kamen, razna semena in deželne pridelke kupuje Semenska trgovina Tima Vladisavljevlč, Beograd. — Glavni obrat se nahaja v Franciji: Marseiile 29, rue Ferrari.
Služba izvežbanega mlekarja
se razpisuje. Naslov v upravi lista.
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Potrebuješ li dobrodejno in okrepčujoče mazilo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali tč muči glavobol? Zobobol? Trganje?
Uporabljaj Elza-Fluid Z
Ali želiš najbolje za negovanje zob, kože, glaše?
Uporabljaj Elza-Fluidl
Ali si preveč občutljivi glede mrzlega zraka?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francos' o žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš.
To je najboljše, kar sem kdaj okušal!
Išči Elzafluid v vseh doti-5nih poslovnicah, vendarpa zahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš narovnost, stant s pakovanjem in poštnino če se denar pošlje naprej ali
po povzetju: 3 dvojnate ali ena špeci-jalna stsklenica 42 dinarjev 12 dvojnatih aH 4 špecijalne steklenice 84 dina jev 24 dvojnatih ali 8špecijinih stek-lenic 146 din. 36 dvonatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 din.
Prava sredstva lepote! Katera drže, kar obečajo!
že 23 let vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena so prava Elza-lepoto pospešujoča sredstva lekarnarja Feller.
Elza - obrazna pomada
zanesljivo varstvo proti solnenim pegam, soln-či opeklini, lisam, hrapovi koži, odstrani za-iedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kože. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 din.
Elza-lllijno mlečno milo
najmilejse in najfinejše milo lepote! Ideal vseh mili Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega duha. 4. velike kose s pakovanjem in poštnino 35din.
Elza-pomada za rast las
krepi kožo na glavi, zabranjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las p'hut in prerano osivelost itd. velika porce-lannsta lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev.
En poskus zadostuje, da tudi vi rečete:
wTo je ono pravo"
Iščite v vseh poslovalnicah samo prave Elza-preparate od lekarnarja Feller. RAZLIČNO: Lilijno mleko 6 dinarjev; brkomaz 3 dinarje; najfinejši Hega puder Dr. KIu-gerja v velikih originalnih škatljah 15 dinarjev; najfinejši zobni praše* „Hega" v patent dozah 10 dinarjev; puder za dame v vrečicah 2 dinarja; zobni prašek v škatljah 3 dinarje, v vrečicah po 2 dinarja; sachel (dišave) za perilo 3 dinarje; šampon za lase 2 dinarja; rumenilo za obraz 12 pismov 12 dinarjev; najfinejše parfeme od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev; Elza-katranovo milo 5 dinarjev. — Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj 5 °/0 doplatka. Pisma je natančno adresirati na :
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA. Elzatrg štev. 333, Hrvatsko.
Pozor!
Prilika!
Ob tivolskem gozdu
v Ljubljani
ob široki ce<ti na Rožnik je proti gotovini naprodaj je vsled priličnih razmer 6003 m3 velika stavbena parcela v lepi, proti severu in severozapadu zavarovani, južni legi, pripravna posebno za stavbo sanatorija ali večjo gospodsko vilo, mnogo izpod vrednosti po ceni Din. 50"— za ma. Mimo teče potoček, ob cesti kanalizacija, vodovod in elek. napeljava. Stavbišče prosto obč. davščine za nezazidane parcele. Načrt Din. 20 —. Resni kupci naj pišejo na • Ljubljana, glavna pošta pošt. predal št. 135. Dobro investirana kupnina, pridelek krme obrestuje glavnico.
„K0RHIHT"
zajamčeno pravi asbestni škrilj za kritje streh.
KORANIT ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m2 samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kakor vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravil.
Fran Hočevar
ŽIROVNICA, (Moste), Gorenjsko.
Kmefska pisopute;
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
a v LJUBLJANI s
ljubljanske okolic®
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. i8
Obrestuje hranilne vloge po 5 °jo	W
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter 'ih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hraniSnih vlog nad 160,000.000 kren.
===== Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 ferais.	-
Stole,
trpežne in lepo izdelane, priporoča Teharska lesna Industrija, pošta In postaja Štore p. Celju.
Razpošilja na drobno in debelo. Zahtevajte ceniki
Landauer
prvovrsten, za dva konja na prodaj. Poizve »e pri upravništvu ..Kmetovalca".
Ekonom,
absolvent vinarske šole v Mariboru, z večletno prakso, oženjen, vešč v vseh panogah kmetiistva, išče primerne službe.
Ponudbe pod ,,Ekonom" na upravo lista.
Verige,
električno varjene in patent amerikanske, vseh debelosti, za vsakovrstne potrebe, poveznice za hlode, žlajdre, stranice, verige za govedo, za pse, za vodnjake, tudi po posebnem naročilu razpošilja po železnici ali po pošti vsako množine L. Fursager, Radovljica. Dnevne tvorniške cene. Pri večjem odjemu in trgovcem popust.
Mlinarji!
Pristno in svežo švicarsko svilo prvovrstne znamke ,,Albert Wydler", 24 in 32 cm široka volnena sita, pocinjeno žično tkanino, garantirano minsko kamenje za belo, zmesno in koruzno meljavo, gurte, peharčke, vijake itd. priporoča po najnižjih dnevnih cenah specialna trgovina za mlinske potrebščine Cadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. — Zahtevajte cenike in ponudbol
Lepo domače platno,^"0,,^!?^,«]«
najceneje tkalnica „KROSNA", Ljubljana, Zrln-skega cesta 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Sprejema tudi laneno prejo v tkanje. Zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce.
Blagostanje in napredek kmetovalca zavisi od njegovega znanja in umnosti.
Kmetovalec, ki se skuša poučiti, kako js treba delo pri kmetijstvu boljše izvajati, ta svoje žetve in pridelke lahko podvoji.
Pri tem njegovem stremljenju po izboljšanju svojega gospodarstva, mu nudi svojo pomoč
Delegacija proizvajalcev
čilskega solitra Miloša Velikog ulica v Beogradu,
ki vsakemu kmetovalcu nudi knjižice o umnem obdelovanju zemlje, o uspešnem gnojenju naših najvažnejših kulturnih rastlin, o pravilni uporabi hlevskega in umetnega gnoja.
Vse knjižice in ietaka, ki jih je Delegacija izdala, dobi lahko vsak kmetovalec brezplačno od Delegacije ali od Kmetijske družbe v Ljubljani.
Modro galica
prvovrstna angleška 98/99 %»
žveplo
prvovrstno siciljansko za vinogradnike se dobi v večjih in manjših količinah pri
„ZORA" d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska cesta 33.
Rudolf Wibmer in Karol Haerdtl
gojišče trt, sadnega in gozdnega drevja d. z o. z. v PTUJU
dobavlja še od zaloge: korenike: Riparia x Portalis, Solonis x Riparia 1616; požlahtnene: Tramirc, laški rizling, Slankemenska na Goethe, Riparia x Portalis, Solonis x Portalia 1616.
4"50 do 6 m dolge, 25 do 60 cm debele, plačam 200 kron nad dnevno ceno. Dobava do jeseni, polovica kupnine se plača v naprej. Ponudbe s ceno pod: »EXPORT« na Anončni zavod DRAGO BESELJAK in drug, LJUBLJANA, Sodna ulica št. 5.
Skrbite za kar največje razširjenje Stremite za tem, .Kmetovalca'! da se ga lehko člta v vseh gostilnah iti javnih prostorih. 30.000 nas ie že v Kmetijski družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli!
pletene 3 stojem i i najboljše v ognju pocinkane žice za OGRAJE VRTOV IN DREVESNIC, vsakovrstne ŽIČNE TKANINE iz železne, pocinkane in medene žice za STROJE, MLINE IN OKNA ELASTIČNE POSlELNE MREŽE iz galvazniirane žiče na lesenem okvirju v različnih velikostih, raznovrstna SITA, REŠETA in razne LESENE IZDELKE (suho robo) za hišno in kuhinjsko uporabo izdeluje in dobavlja po najnižjih dnevnih cenah:
EVGEN IVANC. Sodražlte SloBemja.
tovarna žičnih tkanin In pletenin, trgovina s sitarskim in lesenim blagom
Zahtevajte ponudbe In ilustrirani cenik brezplačno!
w LJubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
©brest&aje hranilne wl@§g@ p©
J
najnovejža iznajdba namesto klepanja in brušenja kos. Najboljša s\etovi a kosa je „GORENJSKA KOSA" zato rabite in zahtevajte to. Dobi se pn :
IVAN SAVNIK, Kranj, Gorenjska.
Viuometre „Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-aiH — Žveplo v prahu — Lltno-sovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
POflBPija fiHTON HflHC
LJubljana, Židovska ulica 1.
Gumi trakove
za cepljenje trt in druge potrebščine za škopilnice priporoča tvrdka
Ign. Vok,
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Podružnica: Novo mesto, Glavni trg 72.
dobro in zapomni e si, da kupite radi velikanskega nakupa direktno iz največjih svetovnih tovarn, sukno, volno, cefir, platno, hlačevino, robce ter sploh vse manufakturno robo mjceneje v veletrgovini
R. STERMECKI, CELJE,
.--— Cenik zastonj. -
Gospodarsko zvezo
v E>5i2?bIjOLiii
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih stro-
mm ™ ar,	'
jev.
iz aajslovitejših tovarn.
CEMENT
Gips, strešna lepenka, karbolinej drvocement, vat prof, apno, izolacijsko lepenko, mavčne plošče, pravi Hatschek eternit itd. nudi po tovarniških cenah
99
JI TE Rili L"
družba z o. z.
Ljubljana, fflihlošičesa cesta štev. 13.
Telefon 71 b. - Telefon 716
KOSE
prima avstrijski produkt, i
BRUSOVI
uz originalne tvorničke cijene kod
„ORBIS" d. d.
Zagreb
Paromlinska cesta 1.
Telef. lO 1 1230. — Telegr. „OrbIs'"