070:323.15(450-163.6) l 01950 Vsebina: V SL U2BI IMPERIALIZMA - SOVRAŽNIKI DELAVSK E KULTURE - SREČANJE S STALINOM - OPOLD NE PRI DELAVCIH - OBREZOVANJE VINSKE TRTE -- KMETIJSKI OPRAVKI V JANUARJU -KRMLJENJE IN OSKRBOVANJE PLEMENSKIH BIKOV -- RAZVADE PRI GOVEDU 30 LET BORBE - V BRATSKI JUGOSLAVIJI -NAS ZADRUŽNI TEČAJ - SINDIKALNA PRESKRBA DELAVSTV A GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV STO-ja l«to IV, 81. 1. Poštnina plačana v gotovini Trst 1. januarja 1948. Spedizioni in abbon. postale li0 gruppo Cena: 15 ML. 10 |L , 4 din V službi imperializma v!u jc nujno potreben, se je naš delavec zna-* Ek pred izbruhom druge .^tovne vojne (1939), pa čč-j‘^' it bilo mogoče tudi s te- utlio mezdo kr ti te SO odst. ^atkov za vzdrževanje tipič (petčlanske) družine. Euleg tega so Enotni sindi-E postavili industrijcem 'ahtevo, da se mimo mezd na u * . a8 -Eelovni odnosi in to tako, U* nova popolna kolektiv-e Pogodba obveljala za vse ^e^trijske panoge. Na ta nanj, se postavil ves doseda-j 1 delovni sistem na novo, Pfednejšo osnovo, s* ,.wao prvo zahtevo so indu-.. Jci kratkomalo zavrnili, 'o pogodbeno urede tudi o- da ne pristanejo niti na c- ‘'o Uro poviška pri mez-i...l' Eri tem so se sklicevali m gospodarsko sovisnost Tr-le,.5.1) Itakje: kar bodo dali V Ja e''.toliko in zgolj toliko, ^odo lahko dali tudi Oni. a drugo zahtevo pa so od-°rili. da ivkakor nimajo na-ti() ‘a sklepati novo normativ-i^f^odbo za vse panoge in-tin ^je v enem, ampak ločc-ltrij ^0dbe — za vsako indu-i‘jk j 0 panogo posebej, *aUeav&ka zbornica pa ni ^jCVa^a v'šjd) mezd. Gospo-(itIloln njenemu vodstvu se o-'te ,ZcE jasno, da ima dela- ^^ndanes prav zadostno Ij,. e^avska zbornica se nada- iirg/^inja z delodajalci v delovnih nagrad, ki jkti ' obnovile po istem si- akor 'e za e.iša \th.^ruSi strani se Delavska Sj Ca strinja z delodajalci Nust •^ni’ c(a 1° treba enotno ('ti pogodbo razdro- & Pfth tfJ '^° pogodb, kolikor ij l,ruv^ V *r^a'8ki industrije sPrieo težkih gospo-Prilik so Enotni sindi- Tržaški proletariat v borbi Zadnjega dne v mesecu novembru je potekla kolektivna "'ezdna in normativna dclov-'j8 pogodba za industrijske elavce in nameščence. Zato ,st Enotni sindikati pred ne-aj dnevi odločli, da se prič-n° Pogajati z delodajalci za "°vo pogodbo. Tnotni sindikati so v svojih ^htevah upoštevali težavni gospodarski položaj, v kate-.ern se je znašel ta čas ves de-‘lvsk; razred, in opirali so sc 1’fedvsem na dejstvo, da dose-dandanes delavec povpreč-0 komaj 60 odst. zaslužka, ki za pošteno uredbo in boljše delovne pogoje Dvorana Delavske športne zveze je bila v soboto zvečer nabito polna sindikalnih aktivistov. Tretji plenum ES, ki ga je sklical izvršni odbor naše velike razredne sindikalne organizacije, je bil živ odraz skrbi, ki tarejo ljudi zaradi gospodarske krize. in odpuščanja ljudi z dela sredi zime, pa tudi odločne borbenosti, ki navdaja vse tržaško delavstvo in nameščenstvo zaradi znanega izzivalnega stališča, ki so ga zavzeli tržaški industrijci na pragu pogajanj za novo kolektiv, no pogodbo o mezdah in novih de- lovnih odnosih. Bojno razpoloženje tega plenuma, ki so mu dali ostrega izraza po vrsti vsi govorniki, je pokazalo, da se je tržaški delavski razred odločil sprejeti provokacije svojih izkoriščevalcev in zastaviti družno vse svoje sile, da si izvoju-je. mezde, ki mu bodo omogočile vsaj znosno življenje, in delovne pogoje, ki ga bodo sprostili starega fašističnega zapostavljanja, izigravanja in materialnega ter političnega zatiranja in mu zagotovili naprednejšo de.lovno, socialno in strokovno zaščito. Imperialistične pretveze tržaških industrijskih delodajalcev Tov. Vojmir je takoj .segel v Listo problemov, ki zadevajo vse tržaško delavstvo in je analiziral raz. loge in pretveze, ki se jih je zveza industrijcev posiužda že. kar oh prvem srečanju z zastopniki ES, da bi se sploh izognila razpravi o novi ureditvi delovnih odnosov ter socialni in tehnični zaščiti delavstva in nnmeščenstva v okviru nove industrijske kolektivne delovne pogodbe kakor fudi o novih, gospodarskem stanju vse bolj stvarno u— 'drezajočih mezdah in prozornimi izgovori izjavil, da industrije} ne le, da noče jo povišati mezd in plač niti za en odstotek, marveč da, niso voljni razpravljati niti o normativ, nem delu dosedanje pogodbe, kolikor so se ES izrazili za njegovo f.premebo posebno glede na položaj in ravnanje z vajenci, Jenskimi delovnimi močmi, delovni čas (40 ur na teden) itd. Pretveze, za tako odklonilno sta- Realne zahteve ES glede mezd in delovnih pogojev Ta čas dosegajo povprečne mezde v Trstu komaj 60 odst: nujnih Življenjskih izdatkov. Hočemo, da se to razmerje poviša vsaj do -top. nje, kakor je veljalo v zadnjem ča- kati kot predstavniki večine delovnega ljudstva ugotovili nujno potrebo, da se- končno nekoliko dvigne življenjska raven tržaškega delavstva in nameščenstva, tako da bi se vsaj približali gospodarskemu položaju, v katerem so bili pred letom 1940. Delavska zbornica pa sc je s svojim ravnanjem ponovno znašla na protiljudskih pozicijah ter v borbi proti osnovnim interesom delavskega razreda. Pri vsem tem pa je socialno vprašanje poglavitno izmed vseh vprašanj, v katerih se je Delavska zbornica nesramno in brezvestno postavila na stališče delodajalcev. To je vprašanje kolektivne delovne pogodbe, ki bi bila za vse delavce in nameščence industrijskih podjetij skupna in enotna. Obče je znano, da se mora sleherna napredna sindikalna organizacija, ki v resnici brani interese delovnih množic, boriti za to, da se delavski razred na vseh področjih in toriščih čim bolj in čim trdneje združi v enotno fronto in V okviru katerih se lahko sedanji položaj zares zboljša. Zahteva' po 40 urah dela na teden je obča socialna težnja vseh delavcev sveta. Njena izpolnitev bi Ženih jadranskih ladjedelnic v-sporazumu z lažno Delavsko zbornico, da se mesto tega obnovi nekdanji nagradni sistem Na tak način bi delodajalci lahko svoj e vo no nagrajevali ljudi, ki bi služili njih in» teresom, sejali razdor med delav* stvom ter ga spet izkoristili v svo* je namene. Čeprav takega nagradnega sistema načelno ne zavračamo, pa zato z vso odločnostjo zahteva* mo, da sc postavi pod kontrolo de* lavstva, tako da se prepreči ustvar* janje »delovne aristokracije« — de- lišče, ki so se jih poslužili delodajalci, so vsem že davno znano. Tržaški hlapci rimskih in zapadnih imperialistov so poskusili tudi ob tej priliki znova dokazovati gospodarsko Sovisnost Trsta in Italije. In so tudi ob tej .priliki le znova razkrinkali svoje stvarne kapitalistične in reakcionarne vidike in namere. Naše pravične in dejanskim razmeram Ustrezajoče zahteve sp-poskusili saiiio .'.i-.ova izigrali in poli. smo zahtevali nemogoče stvari, sprožili agitacijo med ljudstvom povsem jjo navodilih Kominforma ali celo Beograda, in še s tolikimi dni. gimi podobnimi nesmisli. Toda naša utemeljevanje naših zahtev po povišanju mezd in nov; ureditvi delovnih odnosov je. realno ter v skladu z enakimi zahtevami delavstva po drugih deželah. Dvorano grafikov so napol nili aktivisti o priliki nedeljske KONFERENCE MESTNE SIAU hkrati močno vplivala tudi na upadanje, nezaposlenosti. Kar se tiče mezdnega napredovanja v zvezi z delavčevo službeno dobo pri določenem podjetju, je ta prav tako socialno in tudi z vidika produkcijskih možnosti povsem utemeljena. Zato j c le toliko večje obsodbe vredno prizadevanje Zdru- lodajalskih hlapcev, priganjačev in agentov. ES so zahtevali v okviru nove pogodbe ureditev vajenskega vpra*. sanja, tako da se bodo redno izpah njevali strokovni kodri, pa tudi. so* clakiega položaja žene v t< varfn v smislu načela v enaki plači 2a enako delo. Kdo razdira enolnosl tržaških delovnih množic su pred vojno, namreč na 80 odst. Navedeno razmerje živo priča na oni strani o nevzdržnih gospodarskih razmerah, na drugi pa postavlja v realno perspektivo možnosti, torej tudi na torišču mezdnih in delovnih odnosov. Na vse načine si mora torej prizadevati, da vključi čim več strok v skupni, enotni sistem mezd in normo o delovnih odnosih. Drobiti mezdne in normativne pogodbe na čim več in čim majše skupine delavcev in nameščencev, na vsako industrijsko panogo posebej, pomeni drobiti in cepiti enotno fronto industrijskih delavcev, razkrajati enotnost delavskega razreda v vso korist kapitalizma in vseh sovražnikov delavskega razreda. Delavska zbornica je na pragu pogajanj podprla delodajalce v vprašanju ločenih delovnih pogodb. Na ta način sc je ponovno razgaEla pred vsem delavskim razredom kot organizacija, ki je premišljeno in naklepno v službi delodajalcev, razdiralcev delavske e-notnosti, v službi imperializma in protiljudskih skupin, ki deluje kot korumpirana agentura ameriškega finančnega kapitala. Ivan Bukovec-Vojmir Ce je delo v tržaških lad.edelhi-cah in tovarnah ta čas zamrlo, so za tak položaj odgovorni le delodajalci. Vsi vemo, kako so ixlk!o' nili vsa jugoslovanska naročila, ki bi bila tržaškemu delavstvu zagotovila 20 mesecev intenzivnega dela v vsej kovinarski industriji. Pismo, ki ga' je Co.su ieh poslal jugoslovanskemu industrijskemu ministrstvu', je bilo prvi jasni dokaz, da hoče za ceno bede in pomanjkanja tržaškega ljudstva po’vsej'sili »dokazati« gospodarsko odvisnost Trsta od Italije in odpreti tržaška vrata poplavi ameriške produkcije proti vzhodu v vso škodo prav tržaška industrije. Mimo' toga pa Se Delavska zbornica kakor v vprašanju tovarni-ških .'odborov, ki naj bi se ,j im odvzela njih sindikalna funkcija, tako tudi glede:delovne pogodbe ponovno razkrinkala kot razdira ka enotnosti in življenjske povezanosti vsega delavskega razreda, ko se je postavila proti skupni, kolektivni pogodbi za vso industrijo in se zavzela za njeno razdrobitev na posamezne industrijske panoge. Tov. Lucchesi je s konkretnimi podatki dokazal protidelavsko usmerjenost Delavske zbornice, ki se zavzema zato, da bi sč še povečala razlika v plačah med posameznimi kategorijami.. i Po živalmi diskusiji, ki je v njej prišla do polnega izraza borbenost vsega delavstva, je tov. Destradi analiziral predloge Delavske ■ zbornice, ki ne terjajo nikakega povi-sania mezd in tudi nikake sprež inembe normativnega dela sedanje pogodbe. . „ \ Nazadnje je bila soglasno spre.' jela resolucija, ki ugotovi ja odklonitev pogajanj .6 novih mezdah delovnih pogojih spričo' sedanjega nevzdržnega gospodarskega stanja in poob'ašča izvrs.ni odbor ES, da doseže ustrezno rešitev problema ter proglaša mezdno borbo vselit kategorij tržaških delavcev in nameščencev. Pet novih strokovnih zvez V poslednjih dneh sta reorgani. ziieija strokovnih zvez tržaških Enotnih sindikatov in njih prila. godftev novim državno-pravnim ter upravnim okoliščinam naglo napredovali. Ustanovljenih jc Lilo nadaljnjih pet teritorialnih stro. kovnih zevz, in sicer zveze poštar- jev, hišnikov, mestnih, bančnih in zavarovalniških uslužbencev. Naj_ pomembnejša med temi skupščina, mi je bila nedvomno skupščina mestnih uslužbencev.ki jih je skup. no okrog 6000, ki so nameščeni pri mestni občini, mestnem podpornem zavodu, Aeegatn in Ljudskem stanovanjskem zavodu in od; kate. rili je nad 3000 organiziranih v ES. Krajevni javni uslnžbenci Na njih skupščino, ki jc bila v nedeljo v centralnih prostorih ES, je podal tov. Cesarj izčrpno sindi.' kalno.političito poročilo, v .kate- rem je povezal politični razvoj v svetu z dogodki v Trstu, kjer eksponenti zapadnega imperializma in njih domači' agenti sabotirajo normalizacijo razmer celo v smislu mirovna pogodbo in statuta, ki so se prav oni v vseh mednarodnih fo. rumih zanju toliko zavzemali. Pri tisk zapadnega velekapitala prihaja v Trstu vedno bolj do izraza na vseh področjih javnega živi jej n ja, še prav posebej pa v vseh tr. žaških javnih ustanovah, kjer se ravno s pomočjo okupatorjev ved. no bolj širijo gnezda nekdanjih in sedanjih fašističnih elementov ki imajo že vse nekdanje pravice in prednosti in (udi vse vajeti v svo. jih rokah. Zato tudi po vseh- jav-' nih ustanovah, na magistratu in. še posebej pri mestnem podpornem zavodu v vedno večji merj name. ščajo izključno le njim zveste lju- (Nadaljevanje 2. strani) Delav$ko-!an«č]ta enotnost • igi i ...ta.1 .rr-., -,..i r-.-.-.-T —~r>*— ŠKANDAL NA KLINIKI tržaške Bolniške blagajne Se zadnjič mio poročali, Itako so ", tisi tržaški delavci in nameščenci {Ustvarili svojo Bolniško blagajno, svoje zdravilišče in svoio kirur. Sko kliniko, ki ie bila najboljša K vsem Trstu, in kako so jim jo fašisti pred vojno in po njej spra. Vili na psa. Po zaslugi nekdanjega upravnika blagaine, skvadrista, člana pokrajinskega fašističnega direktorija, velikega oficirja it ali' lanske krone (Gran uffieiale della Corona dTtalia) in odvetnika Ta. mara, ravnatelja blagajne in faši. stičnega vojnega zločinca Giovan-fjija Eellija (ki ga je koprsko ljudsko sodišče obsodilo na 7 let je-Iče) ter zloglasnega fašističnega pokrajinskega tainika Cobollija Giglija ie italijanski Rdeči križ blagajniško kirurško kliniko v ju. mi ju 1940. leta rekviriral im jo — Uničil. „Zasluge“ RKI Kakšen nesmisel je bila rekvi-.Sicija. kaže že okoliščina, da je v Trstu (zaradi obrambe njegovega atalijanstva, »beguncev« in politi. Ste okupacijske oblasti) tako ne. Enansko potrebni italiianski Rdeči križ — ves čas vojne in še potem hi niti malo uporabljal. Tržaški (tisk je po vojni ponovno zahteval njeno derekvizicijo, toda okupacijska oblast ie imela kakor vedno v takih primerih — gmha ušesa. Nasprotno jo poskrbela, da ko našli v njej prostora »begunci« (in razni povratniki iz vojne, ki so So domala izropali in odnesli iz nje tudi ves mogoči instrumentarij. nun sedanjim predsednikom dr, Collavom na čelu prav to hoče. Ker ti agenti rimske blagajniške centrale (nekdanja Mutua fascista) niso mogli spraviti blagajne v ne. posredno odvisnost od nje. hočejo zavod sedaj gospodarsko uničiti in ga do zadnje lire zadolžiti v Rimu, To je tudi očitno namen okupacijskih oblasti in njih načrtov s »po. svetovalnim odborom« pri blagaj. ni, ki bi bili v njem seveda sami taki kalini tn morda še kakšen »zainteresiram« koritar. Toda tržaško delavstvo in namc-ščenstvo, ki naj bi celo v stvareh bolezni in onemoglosti postalo molzna krava kapitalistov, vztraja pri svojih pravicah. In če ne se. danja okupacijska oblast, ki se ji VSEM ČITATELJEM IN SOTRUDNIKOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO! UREDNIŠTVO IN UPRAVA iz Trsta nikamor ne mudi, bo moral Pa guverner ukreniti, da se bodo svinjarije pri tržaški Blagajni enkrat za vselej nehale. Otroška božičnica Zdravniška praksa posebne sorte Hani se je pa začela v kliniki Zdravniška »praksa« čisto posebne sorte. Nekateri zdravniki nad vse fitalijanskega Rdečega križa in kakor smo to zadnjič s konkretnimi podatki dokazali, nad vse fašističT ne Bolniške blagaine “o si v kliniki enostavno uredili svoje ordinacije in so s preostalimi instrumen. ti meni nič tebi nič rezali in zdravili svoje paciente na svoj račun in v svoj osebni dobiček. Velik je Sicer Trst in marsikaj je mogoče Skriti za njegovimi zidovi, toda tu. di te sleparije so prišle na dan ka. kor že marsikatera druga. Le nih-Ce zlepa ni mislil, da bo nekaj brezvestnežev oblatilo še sloves tr. Saških zdravnikov. K sreči so bili fo le Mki. ki so v najtesnejši zlatiti z ostanki fašizma in italijanskimi šovinisti. Okupacijski upravi seveda ni preostalo nič drugega, kakor da se je odločila za derekvizicijo klinike. Tako je prešla spet v upravo Bolniške blagajne. Toda v kakšnem stanju! In pri tem je treba pomisliti, da je imela kirurška klinika svoj čas za Bolniško blagajno še prav poseben gospodarski pomen. Urejeno je bilo tako, da je bolnik pri. Sel vanjo na operaciio (tudi težko, n.fpr. želodčno). Ostal je v njej dam, dva in se vrnil v domačo oskrbo. Znano je na drugi strani, da zadržijo bolnika v obči bolnici zaradi take stvari tudi po 14 dni in celo mesec dni. V kliniki je imel bolnik najboljšo oskrbo in hrano, kakor mu je morda še njegov lastni dom ni mogel dati. o »skrbi in hrani v bolnici pa ni, da bi govorili. Odkar kliniko niso več upo. rahljali, so romali vsi bolniki-za-varovanci v bolnico in Bolniška blagajna je plačevala zanje vso vzdrževalnino — v zadnjem času po 850 lir na dan. Debela molzna krava Vse prav! Teda medtem ko imajo po vrsti vse velike italijanske bolnice (kakor n. pr. milanska) o-promna posestva in krijejo z njih dohodki vse izdatke za bolnike, za katere nihče ne poravna njih trzdrževalnine in stroškov za zdrav. Ijenje, je tržaška obča bolnica revna ko cerkvena miš. In si je na. šla za svoje Izdatke primeren vir. Dejansko ji Bolniška blagajna od. daja ogromen del svojih dohodkov. Samo v letu 1947. so znašali njeni Izdatki za bolnico okrog 100 milijonov lir. Prišlo je še tako daleč, da so dosegli ti stroški v zadnjih tednih že 1,5 milijona lir na dan. jara gospoda pri blagajni z nje. Otroška božičnica je dosegla letos ogromen uspeh. Priredili so jo po vseh tržaških tovarnah in prosvetnih društvih, po vseh okoliških vaseh to in onstran Morganove črte. Obdarovanih je bilo na obeh področjih Tržaškega ozemlja nad 18.000 otrok. Hkratu pa je bila božičnica tudi kulturni praznile tuše dece, ki je priredila celo vrsto uspelih recitacijskih glasbenih in baletnih nastopov. V tem so se posebej izkazali malt harmonikarji in baletke v ladjedelnici pri Sv. Marku, openski malčki v Goljinilt »Petrčkovih poslednjih sanjah« pa deca v Kinu ob morju pod vodstvom tov. Marija, Vide in Ger-dola. Po tovarnah je imela otroška božičnica svoj posebni pomen, ki mu je dal izraza zastopnik tovarniškega odbora pri Sv. Marku z besedami: Darove, ki jih boste prejeli, so vam pripravili vaši očetje, delavci v naši tovarni. In prejeli so drobcene barke, ladje, letala, avtomobile, motorne čolne, štedilnike in žerjave poleg zvezkov in nalivnih peres te.r celo gosli in fotoaparate, poleg slaščic in sadja. Svit pestrih božičnih dreves je tisoče otrok prevzel, da so za nekaj ur pozabili na dnevno pomanjkanja in bedo. Tako je bilo v ladjedelnici, v topilnicah, v Strojni tovarni, v arzena-lu, pri Dreherju, po prosvetnih društvih, v Bazovici, Trebčah, Padričah, na Opčinah, Kontovelu, Nabrežini, Dolini, Gropadi, Miljah in nekaj dni poprej v Kopru, Izoli, Novem gradu, Bujah, Cezarjih, Pomjanu in še \ po vseh ostalih istrskih vaseh. V Kinu ob morju so bile posebej obda. rovane vojne sirote ter otroci ponesrečenih zbiralcev min. In končno se je AFZZ spomnila še antifašističnih ranjencev v tržaški bolnici in po njih domovih. Železničarski ES ie v soboto pred božičem v Kinu ob morju slovesno razvil sindikalno zastavo. Pri svečanosti je govoril tajnik Rizzot. ti o borbah in žrtvah tržaških antifašističnih železničarjev. Mezdni sporazumi Nova pogodba za hišnike in vratarje Pred kratkim jo bila sklcnje. pa nova mezdna pogodba za hišni, ko, vratarje in potrežnicc. Bili so razdeljeni v trj skupine; hišnike, ki so khratu čuvaji, vratarje in po. strežnico. V zvezi z delom v posameznih poslopjih so bila ta raz. deljena v štiri kategorije glede na to, ali so opremljeno z mramorna. linij odnosno granitnimi stopnišči, ki Jih j® treba posebej čistiti, z dvigali jaški za smeti, centralno ali etažno kurjavo, napeljavo tople vode, javnim straniščem, notranji, mi telefoni, hišnimi garažami, skupno telefonsko centralo in ko. palnicami, ter glede »a število prostorov (sob itd). V prvo kate- gorijo spadajo ona poslopja, ki imajo nad 70 stanovanjskih ali pi. sarniških prostorov ter vsaj 7 iz. med navedenih naprav, v ‘ž. ona z vsaj 60 prostori in 6 napravami, v 3. ona z vsaj 50 prostori in 2 na. pravnimi, v 4. kategorijo pa poslop. ja, ki imajo do 40 prostorov. Na tej osnovi prejemajo po novi pogodbi: v 1. kategoriji* hišniki 1320 (hišnice 880), vratarji 1240 (vratarice 810), v 2. kat. 1160 (750), 1030 (650), v 3. kat. 1060 (690), 950 (560), v 4. kal. 980 (610), 860 (460) lir mesečne plače na mesec. Zn vsakih nadaljnjih 10 jmistorov v poslopju se plače zvišajo hišnikom za 60 (hišnicam za 50). vratarjem za 40 (vrataricam za 30) lir. Hišnikom in vratar, jem, ki v poslopju ne smejo opravljati kakega drugega dela ali poklica, se zvišajo plače za vsak urad alf stanovanjc v Uši, in si. cer hišnikom za 52 odnosno 39 (hi-šnicam za 41 odnosno 31) Ur, v ra. tar j om za 44 odnosno 31 (vratari. cam za 33 odnosno 25) lir. Zn vsa. ko nadaljnje stopnišče v poslopju se zvišajo mezde hišnikov in v ra. tarjev za 77 (hišnic in vrataric za 63) lir. Na račun zimske doklade je hišnikom in vratarjem prizna, nih 380, hišnicam in vrataricam 200 Ur. Postrežnlško osebje, ki v manjših poslopjih' opravlja hišnlške od. nosno vratarske posle, prejme; moški po 400, ženske po 300 lir na mesec, če je davčna osnova do 14.500 lir, ler 500 odnosno 400 na mesec, če znaša davčna osnova nad 14.500 lir. Za službo pri hišni telefonski centrali prejemajo moški 77, ženske 61 lir mesečno ,za delo pri dvi. galu moški 91 (ženske 74), pri vsa. kem nadaljnjem dvigalu po 61 (50), pri jašku za smeti *7 (39), pri vsakem nadaljnjem jašku 22 (17), pri centralni kurjavi za prva dva kotla po 451 (364), /a vsake, ga nadaljnjega po 181 (145) lir na Pet novih strokovnih zvez (Nadaljevanje s I. strani.) di, «beguncc» in drugo podobno sodrgo. Okupacijska oblast je od vsega začetka zatirala vsako uveljavijo, nje delastva pri javnih ustanovah, mu zabranila sleherno stavko, ob. novila fašistično zakone in pošlo-vanje. Kljub temu jo razredna sin. (likalna organizacija tudi P<> javnih ustanovah uspevala se vztraj. no in dosledno borila za enotnost delavsta in nameščenstva, proti fašističnim elementom ju za novo ureditve mezd in plač. Tov, Vojmlr je govoril o .Sv. lovni sindikalni zvezi in njenih nalogah, in imperalističnj politiki ameriškega kapitala, ki sejo razdor med delovno ljudstvo, kakor n. pr, še posebej v Franciji in v Italiji, da bj z njiju gospodarskim podjarmljenjem in izkoriščanjem omilil vedno nevarnejšo gospodar, sko in socialno krizo v lastni drža. vi. Na skupščini sta bili navdušeno sprejeti delegaciji kovinarjev in prosvetnih delavcev, H šn ki in vratarji Ta stroka spada nedvomno med najbolj zapostavljene plast j tržaških delovnih ljudi. Spričo njih razmeščenosti po vsem mostu je skupna obramba njih pravice po. sebno težavna. Vendar je lan; dosegla že znaten napredek. Na no. deljskem kongresu se jc zbralo v prostorih Delavske športne zveze lepo število njih delegatov. Tov. De Colle je podrobno očrtal razvoj njih borbe, ki je dosegla svoj prvj višek v lanski stavki. Razkrinkal je Delavsko zbornico, k; je sejala razdor tudi v vrstah hišnikov in vratarjev in še posebej med onimi pri Icaniu, kjer je uslužbenih okrog 100 hišnikov, pa tudi z znano okrožnico rovaril taj. nika, ki je v zvezi z volitvami za sindikalno združitev v njej rovaril proti hišnikom in vratarjem. Govoril je tudi o borbi za revizijo delovne pogodbe, s katero so hišni, ki končno uveljavili vsaj del svojih pravic, a poudaril potrebo Po novi pogodbi, ki se tudi v urejanju občih delovnih odnosov ne bS več opirala na nekdanje fašistično delovno pravo. Hišnike in vratarje so prišle poz. dravit delegacije industrijskih de. lavcev, kovinarjev, a tudi prišla, niških delavcev in pomorščakov ter prosi ctnili delavcev. Bančni in zavarovalniški nameščenci Tudj bančni nameščenci so sf v nedeljo ustanovili svojo strokovni) organizacijo. Položaj večine teh nameščencev je bil vs<» doslej na. vezan na razvoj njih široko in nje. no borbe v Ilaliji, ker so domala mesec, pej napeljavi toplo vode moški 9 (ženske 8 lir) na dan. Hišnikom pritiče brezplačno sta. novanje 2 odnosno 3 (čo inia njihova družina več ko Iri člane) prostorov« odnosno odškodnina po J23 lir za vsakega, dalje ogrevanje odnosno odškodnina po 950 Ur za zimsko sezono, voda odnosno od. škodnimi po 60 Hr ter razsvetljava odnosno odškodnina zanjo v znesku po 100 lir na mesec. Za izjemno delo prejmejo v vsuli skupinah ir. kategorijah po 7 lir na uro, za izterjevanje najemnin po 0.5',. Ce so ženc družinskj. poglavarji, prej. mojo enake plače in doklade kakor moški. Rokovske mezde Mezde, ki jih prejemajo pekov, skl delavci v času od 17. decembra 47 do 31. januarja 48, znašajo na teden, pri čemer so v oklepajih oz. uačene mezde za 7. delovni dan: v mehaniziranih pekarnah specialk zbrani delavci v starosti nad 20 let «972 (1743), od 18 do 20 let 6798 (1699), kvalificiranj delavci v sta. rosli nad 20 lot 6720 (1680), od 18 do 20 let 6546 (1636), v ostalih pekarnah specializirani delavej v starosti nad 20 let 7699,20 (1917,30), od 18 do 20 let 7477,80 (1868,90), kvalificirani delavci v starosti nad 20 let 7392 (1848), od 18 do 20 let 7200,60 (1800,15); vajenci v starosti od 18 do 20 let v 1. letu vajenske dobe 4242,40 (1060,00), 2. letu 4737,60 (1184,80), v 3. letu 5230,80 (1307,70), od 16 vsi tržaški zavodj posksvno povezani z italijanskimi ter sq mnogi med njimi sploh 10 podružnice ihs lijanskih central. Zato so se raz. vijale njih borbe z.u plače in gospodarske pravice enako kakor P1') nameščencih v Italiji. Le pri Trža, ški banki so razvili samostojno borbo in v tridnevni Slavki dosegli občutno zboljšanje svojih plač in delovnih pogojev. V ponedeljek zvečer pa so zboroval; končno lud; zastopniki zavarovalniške stroke ter ustanovili svojo strokovno zvezo in izvolili njen teritorialni strokovni odbor. Poštna stroka Predzadnjo nedeljo v decembru se je ustanovila tudi strokovna zvfcza poštarjev v okviru tržaških ES. Hr. Žbogar je v svojem poročilu obeležil kritični položaj tržaških poštarjev v dobi faSizma. ki so bili množično premeščeni v Italijo. Po vojni so se v znatnem Številu zbrali v svoji razredni strokovni organizaciji, ki Se zavzema za ponovno nacionalizacijo telefonske in radske službe, ki je fašizem prepustil privatnim podjetjem, ter za povratek vseh kazensko ali politično premeščenih tržaških poštarjev. SkupSčina jc hiln zelo živahna in je odobrila delo dosedanjega strokovnega odbora, ki Jc bil soglasno postavljen tudi na i«‘® preosnovne strokovne organizacije. ® skupščine so bili odposlani brzojavn pozdravi jugoslovanskim in italijanskim poštarjem. Dem za dnem Učitelj iz Sv. Lucije. Sičol j*1 Strunjana so si na svoji prvi sindikalni konferenci v Portorožu n«, črtno uredili svoje delo v šoli, Prl analfabetskih in izobraževalnih tečajih ter v množičnih organizaCIJ jah. Organizirali so si tudi sv0^ lastni študijski krožek ter ntedsv bojne hospitacije. V Novem gradu, ki je bil v c * -U osvobodilne borbe hudo pošKP" dovan, je bi'a pred dnevi ust£>nnv' Ijena obnovitvena zadruga, k’ * je vanjo takoj vpisalo veliko »■ ' vilo oškodovancev. Za obnovo P11., stanišča in stanovanjskih posl°P: ob njem je bil določen kredit milijonov jugolir. Pomorščakov je v Trstu nad 6® Spričo sabotaže tržaških pardp’0 nih pod.etnikov, ki ■ v J morili vso trgovinsko plovbo, njih ogromna večina že dolgo t poklicne zaposlitve. Njih . levi 0 1 KS prav zaradi tega sta'no 11 “i(,. šču. Za nedeljo je napovedano ^ liko zborovanje vseh deinoM'3 nih pomorščakov, nft katerem b postavili svoje zahteve. do 18 let 3500.10 (891.10) v 1. letu učne (1013,40), v 3. letu <1^ v 2. letu (1136,70) in v starosti pod '11 as pon 1 . V v I. učnem lolu 2702,40 (075.I'0'’ 2. letu 3195,60 (798.90), v 3V [ 3688,80 (922,20) lire. Za speri. rane ddavcesesmatrajo ^ -.iji T. sijo in pečejo kruh ter so daV' trj leta službe kot kvalificlri|,l*|11,., lavci. l*o pogodb; so dolžni P' p-sit; po 120 kg moke v eiiotm stene hlobče po 120 do 2.>9 100 kg moke v testene ivlcličk*'-p ( nih oblik ali 800 kruhkov P1’ ‘pri. odnosno po 600 podolgovat’" pečencev na dan, Draginiske doklad6 -* gost nskih namešče*1 :lf Za mesecu rccember i" so bile gostinskim nuiimsč priznane naslednje draginjs* ^Ji' klade: v starosti nml 26 !c' evCj* 572 (ženske 497,65) lire " 4(|1 3432 (2986,85) tedensko, fJ ^ (12.938,66) mesečno, v stur"„f,o,t 21 do 26 let 543,40 (400.40), ■’ tfj (2402,40), 14.128,40 (10.4l0d‘ J&i 18 do 21 let 429 (360,35)-^ ijj (2162,16), 11.154 (9369.3f>)>.0r,<)/, do 18 let 343,20 (314,60). ' |>^ (1887.60) , 8923,20 (8179.«"'’,71»'' 16. leti 286 (286), 1716 7436 (7436) Hr, družin^1 varji pa, in sicer moški * * * * v nad 20 let 572 (ženske 3132 (3191,75), 14.872 od 18 do 20 let pa 531,96 1 jjf.’ 3191,75 (2745,60) odnosno 1 (11.897.60) Ure. Sovražniki delavske kulture in njih razdiralno delo v Strojni tovarni pri Sv. Andreju Delavci Strojne tovarne so že le-'a 1945. ustanovili svojo knjižnico, ki je što'a takoj spočetka 359 knjijj. Za knjižnico se je najbolj zanimala dve leti zahtevajo delavci, naj jim ravnateljstvo da na razpolago pro* store nekdanjega dopolavora in še posebno telovadnico in naj jim do* '^JT . „ i_________________________ * Ljubljani: italijanbki delavci pri svojih listih v, Morganovem krožku Radina in jo je ta tudi pričela Opravljati, Lahko bi se bila zelo razvila, če bi bili na razpolago pri* '"orni prostori. Spomladi leta 1946. So Ustanovili »Športni krožek Stroj* "e tovarne«, ki je štel v začetku že Rad 1000 članov. Pred 8 meseci ?° na občnem zboru volili nov od-'it‘ v katerega so bili izvoljeni ^odstavniki vseh političnih in sin* 'kanih struj, tako da jo dana mož-n°sl> da se bo tudi ncT kulturnem Miu uveljavila enotnost delavstva, ftia r^kaj od zgoraj nahujskanih j; ®"'entov je začelo takoj manevri" in delati težave. Umetno so Ustvarili problem, ali naj športno ^"štvo sodeluje z UCEF-om ali itdNl*',em' llHovarja^' dvojezičnosti Na jesen pa se je nckegd dne ^ na lepem pojavil od zgoraj . ariovljeni »Circolo ricreativo a-pCnda'e«, plod Cosulichevih naklc* y°v- Vabili so delavce posebno Porlnike, naj se včlanijo v novo . hstvo, ki ob svojem nastanku ni "elo 5e nobenega člana. Tako so Iškemu Cotterlu in še drugim obsijali od po 3 do 5 tisoč lir na* j at*e za pristop in sodelovanje v društvu. Čeprav ni imel še no-. Ilega člana, pa je društvo že raz-'Ugalo s takimi sredstvi in de* n“>>in. Iv lekcija tovarne se prav poseb-• lodlikuje pri oviranju kulturnega ^ °vanja. Ko so izvolili širši odbor, V čiani športnega društva zahte* j '■ da ga ravnateljstvo prizna. Idj,a. SospodTe so zavlačevali in cd-tjj| 1 dan za dnem, dokler se ni ro* “Circolo aziendale«. Skoraj že deli primeren prostor za knjižnico in čitalnico, a vse zaman. V tovarni je namreč lepa telo* vadnica, ki jo direkcija uporablja za skladišče vseh mogočih ropotij, stolov in miz. Knjige, obleke za telovadce, šah in drugo pa morajo delavci hraniti v temni podstrešni sobici, ogledal sem si vse prostore in dobil vtis, da so pri ravnateljstvu pravi sovražniki delavske kulture, fašisti. Drugače si ni mogoče predstavljati takega trdovratnega nasprotovanja in odvratnega ovira* nja vsake pobude za kulturno živ* lijenje v tovarni. »Športni krožek« Strojne tovarm ima nad 1300 č'anov, torej ogromno večino vsega delavstva pri Sv. Andreju. Gojijo vsako vrsto športa. Imajo dve nogometni skupini, dvo skupini za košarko. Priljubljeni so kolesarstvo., turizem in balincanie, in še posebej tudi šah. Skupina mladincev se bi rada vadila v rokoborbi. A kje naj jo učitelj vadi? Zunaj, v mrazu? Ce se kakšen delavec bolj pozanima ali udejstvuje, ga pošljejo na delo izven tovarne ali »na šiht«, da da nima več prilike in da ne pride V dotiko z ostalimi tovariši. Kulturno življenje pri Sv. Andreju in športno udejstvovanje delavcev bi se liliko prav lepo razvijali, toda vodstvo tovarne tega noče in zato namenoma ovira vsako pobudo prav tako kakor v ladjedelnici pri Sv. Marku, Naši stenčasi Lepo urejen stenčas napravi nedvomno prijeten vtis na vsako, gar. Naši stenčasi morajo hiti privlačni po svoji zunanjosti, vse. binsko pestri in sočni. Hevnj so onj stenčasi (lahko bi jih ivneno. vali «st,endeske»), ki so prav za prav bolj ali manj revne deske, na katerih visijo z nekaj žebljiči pritrjeni listi. Na desko, kj je in mora biti le podlaga, ki sc je n« vidi, pritrdimo velik kos močnega papirja ali lepenke. Na zgornji strani napra. vinio glavo, ali napis, tako da sc zdi stenčas kakor časopis. Zato moramo najprej izbrali naslov. Vsak časopis ima svoje ime: «Do. lavsko.kmečka cnolnost», »Primor, ski dnevnika,»Lavoratore*. itd. P°‘l naslovom, ki naj bo vedno isti in enak, napišemo čigavo glasilo je, n. pr.: »Naša borba* — stenčas slrojne tovarne ali »Naprej* — stenčas odbora SIAU IV. rajona. Na levi strani ped naslovom naj bo vedno zaznamovana lekoča številka stončasa, na desni datum, ko je bil izdan. Pod naslov prilepimo članke, na pijvo mesto važnejše, potem ostale. Vmes naj bo vedno kakšna risba ali karikatura. Lahko stavimo sem pa tja manjše izrezke iz časopisov, ki so najbolj zanimivi. Co imamo v svoji sredi risarja, mu poverimo okrasitev steučasa, tako da pred. stavlja lahka risba med članki mo. liv dotičnega P dna. Na desni stra. ni spodaj naj ho vedno ime odgovornega urednika, ki sprejema članke in jih priobčuje. Kjer so večji obrati ali tovarne in več oddelkov, kakor n. ur. pri Sv. Andreju, hi bilo zelo primerno, da ima vsak oddelek svoj stenčas. Skupnega, ki naj bo večji, pa naj bj postavili ob vhodu v tovarno ali tudi v menzi ali alj kje drugje, kjer se pač delavci največ u s l a v. Ijajo ali gredo mimo. V ta stenčas dopisujejo vsi, tako da bo verna slika vseli razmer v tovarni. Ko pretečo določeni rok, teden ati kvečjemu dva, snamemo z deske celo polo in jo shranimo v arhivu. Tako imamo ob koncu leta vse za. poredne številke steučasa. Prav go. tovo ho marsikdo segel po teh li. stih tudi še po neka! lotih. Skrbeti moramo, da bo vsebina člankov na stenčasu vedno boljša. In ne samo vsebina, tudi jezik, ker je stenčas obenem tudi šola. Na deloviščih, kjer skupno delajo Slovenci in Italijani, naj bodo članki v obeh jezikih, ni pa potreb, no, da bi bil vsak članek preveden v oba jezika, 1^. bolj važni, zna. tavan Djilas Srečanje ^ Kremelj smo prišli, ko je . Hoj^l mrak. Dan je utihnil. 5$T— -.......m...... kriv'.e hc "1 pričela in v Se so pri Oa • u svetle, vijoličaste senci !v0jj"ai Je Kremelj veličasten 'i, visokimi in dolgimi zidi *lsW n.lo8očnimi stolpi in mehk liov 0Slnii kupolami svojih- br;i ■ to, I .J Je imiKiieei '<> ,, ' t In jo podoben univerza! t|jei,1U2cjeni. Od zunaj se kaže n Slotf. .s*°letna zgodovina Husiji bje j se gre skozi njo, mini starinskih topov, mini '^'iio'ZVonov lu carjev.topm Ponosnega, skladnega , Kov 'trga hrama Ivana Veliki So Prazna. Ponekod j 'Nvor, v čistili alejah i No ('( m s tankimi stebli, ki i V j. "elencla in so zato temu; Nji '»Iju ni razkošja. Vsc J ič v J?0.’ čredno čisto In urcji ' t'i-it,'n rjavih barvah. NI si hi I,nSu posebne pozorni kNt,, Vcnt*ar sc zbuja spričo l lij,,, "rhitektnrc v človeku m ^i-i , ’°n'ia, neki blagi, običaju l|'us,av'i' človeški mi k^tdbo SI"° v veliko, enostavn 8iiV|J mm'? 7 dvigalom povzpOli C C , S ri'“-K odšli po do M''**'- Častnik, ki nas j k''1! j,:' Jc pevedcl v neko preč o,,1. s,1»o odložili plašče i Piš.. c,>1 Pa v sosednjo manj no- Uradnik, ki je sedi s Stalinom za mizo pod Stalinovo sliko na, vadne velikosti, jc vstal, nam po. mulil stole m odšel, da nas prija, vi. Kmalu se jc vrnil in nam po. kazal vrata, ki so vodila iz nje. gove sobe, ter dejal, da lahko takoj vstopimo. Mislili smo, da bomo šli še skozi katero sobo in da S(> bomo ta. ko lahko zbrali za sestanek s Sta. linom. Toda preti nami se je odprla dolga dvorana, v katei-j je bila na levi strani vhoda dolga miza s hrastovimi stoli. Miza je bila pokrita z rjavim suknom. Na koncu mizo jc stala trdna postava. Bil je Vcčesluv Mihajlovič Molotov. Na drugi strani je bila na kon. cu dvorane velika pisarniška miza in nad njo slika Lenina v njogo. vem delovnem kabinetu. Na kon. f-u dvorane so bila vrata odprta in skozi nje jc bilo videti manjšo sobo, v njej ogromen globus. Iz sobe je stopil prav tisti 1'ip, tabo da je nekoliko prikril globus, Josip Visarionovič Stalin. Stopal je z dolgim korakom. Gla. vo je nekoliko nagnil, roke mirno spuščal ob sebi. Bil jc v vsakdanji maršalski uniformi, v globokih mehkih Škornjih’. Ni bil docela podoben onemu na fotografijah, Brke in posebno lase je imel ena. komeroo zelenkasto bele, lice bo. lo, na ličnicah rumeno. Kasti je nižjc-srednje in ima lepe majhne roke z dokaj dolgimi prsti. Stali. nova glava "j lo prikupna sprlčp svoje Čudno nežne trdnosti, spri. čo vse svoje ljudske izraznosti, spričo umnih živih, smehljajočih se, strogih- in skrbnih tcmnorjavlh oči, je lepa spričo svoje skladnosti, sive enostavnosti, svoje vedno Žive mirnosti in izrazitosti. Vsega tega ni na fotografijah. Na njih tudi ni onih Stalinovih; gibov telesa, glave in rok, ki nikoli ne mirujejo, a tudi nikoli ne izmena-dijo in se ne prenaglijo, ni onega Stalinovega kazalen, ki se od čaša do časa dvigne, k o hoče nekaj poudariti. Enostavno nam jr podal roko in nam, ko smo se mu predstaviti, enostavno in preprosto dejal »Sta. lin*, pa nas pozval ko smo si podali roke tndi z Molotovom, da se-demo. Ni mogoče reči, da nismo bili vznemirjeni in ceIo zbegani, toda to je trajalo le minuto, dve, sam ne vem kolik«, morda le nekaj trenutkov in naša Zbeganost je izgi. nila. Razgovor si: je pričel s tem, da nas je Molotov povprašal po naših vtisih iz Sovjetske zveze. Odgovorili smo, da smo navdušeni, a Sta. lin, ki ju kadil pipo, j0 pripomnil: »Toda ni; nismo navdušeni. Mi storimo vse, kar je v naši moči, d« bi bilo v Biisijj bolje*. Nato je Stalin pričel voditi raz. govor. Vodil ga je na poseben način. Bo. stavlja! je vprašanja nam, Molotovu, sebi, na sploh, vprašanja vsem in sam je govoril, poslušal druge, pri tem plt črtal na bloku čilui in zanimivi. Članke je treba dati pred objavo v pregled in popravo tovariču, ki jezik dobro ob. vlada. K sodelovanju moramo pritegniti vse, posebno po naših to. varnali, podružnicah in društvih. Stenčas je važno vzgojno, poučno in borimo orožje. Zato ga moramo uporabljati, da se kulturno iti ideološko dvignemo ter da sproti pobijemo vsako nakano sovražnika v naši najbližnjj okolici. Škocjanska šola in njeni kmečki študenti V Škocjanu pri Kopru, v krasni obalni legi med trtami in breskva. mi se dviga prijazno poslopje Vinarske in sadjarske šole. Skrbno povezane in obrezane trte vidno pričajo vsakomur, ki gre mimo po glavni cesti, da je velik vinograd v veščih rokah. Zanima nas, kako poteka življenje v tej šoli in kaj misli mladina, ki se tani teoretično in praktično uči gospodarstva in naprednega kmetijstva. Razgovarjara se kar z učenci. Božični prazniki so, skupina mladih fantov čaka s prtljago, da se pelje domov na oddih. Nekaj deklet je vmes. Tudi one se učijo Umnega kmetijstva. Nekatere so se kmalu odpravile domov, Benedikta iz Boninov pa. je ostala že nekaj ur, saj je prav blizu doma. Razkazuje mi gospodarsko po-»lopje in posestvo. Prava istrska mladinka, srednje postave, bistre glave in zdravih lic. Očeta so ji ubili Nemci. Doma ima mamo in pet bratcev in sestric, ki so vsi mlajši od nje. »Tu bi se naučili delati, potem pa bi prenesli svoje izkušnje med kmete, da bi z manjšim trudojn več in bolje pridelali«, Ze prve dni je zapazila veliko razliko v kmetijstvu po naših vasicah in na šolsktm posestvu, kjer je vse bolje ureje.no. V šoli se, učijo slovenščine, račun, stvo, fizike, kemije, sadjarstva, živinoreje, gospodarstva, zgodovine in še mnogo drugega. Najraje sq uči slovenščine. Obiskovala je le italijansko osnovno šolo. A zares že lepo govori slovensko. Gojenci so dopoldne v šoli, po* poldne imajo praktične vaje. »Pred kratkim smo obrezovali trte, tudi jaz sem jih. Zelo mi j,qi ugajalo delo okoli trt«. V šoli se študentje vrstijo v de* žurni službi dan za dnem. V hlevu, kjer imajo pet lepih krav, in y) svinjaku, kjer je cela zalega malih prašičev, pa je dežurgn po vrsti vsak teden drugi učenec. Paziti mora na vse opravke in delo kakor) pravi gospodar. Dekleta ne zaostajajo za moškimi. Tudi pne sp sposobne voditi gospodarstvo in posestvo. Življenje v šoli ni enolično itj mrtvo, kakor bi si kdo mislil. Imajo pevski zbor. Po praznikih bodpi imeli kulturno prireditev. Lepo lire j en stenčas je poln člankov, ki jih redno zamenjavajo. V prostem, času radi čitajo knjige. Včasih gredo v koprski kino ali na kulturne! prireditve. V študijskih krožkih s8 pomagajo pri učenju, a prostem) času pa čitajo med drugim tudi ča* sopise. Kakor ona, mislijo tudi vsi pstalB gojenci in gojenke. To so naša pi>» va dekleta v kmetijski Soli. Ne bo* do se več učile samo kuhati in peči» To jim ni dovolj. Naša dekleta bo. do postale strokovno izobražene, sposobne voditi posestva in bodri pomagale dvigati naše kmetijski} gospodarstvo. pred seboj figure raznih- oblik, zdaj nepravilne-, zdaj geomstrij. sko in jih v teku razgovora preči-, tal s črtami, zdaj poševnimi, zdaj vodoravnimi, včasih krivimi in tu. di s premini. Nikol; ni dajal trdno izobličenega odgovora ne zakljnč, ka. Njegovi zaključki so se izobli. kovali iz poleka razgovora, iz nje. govili niedklicov, pregovorov in rekov, pa tudi iz njegove šale. In ko se ,io vprašanje izčrpalo, je do. končal tudi svoje risbe. Ko se je načelo novo vprašanje. Je pričela nastajati na papirju nova figura, a ite ločena ail prve, nego kakor njeno nadaljevanje. Bozornj smo postali na udelež. lio Molotova v razgovoru in na od. nos med njima dvema. Govorila sla tako. da sta se iskreno obrača, la eden do drugega. Stalin je vedno znova za v ge povpraševal Moloto. va. Molotov je vedno nekaj dodal k Stalinovim pripombam. Včasih je nastal vtis, kakor da se razgo. varja en sam človek s samim se. boj, drugič, kakor da mlajši tovariš ali bolje mlajši brat pomaga starejšemu bratu in kakor da sla oba iz ene hiše, od enega očeta in ene matere .Tako je potekal ves razgovor. In Molotovlje • široko in belo rusko lice se je tako pri. srčno smejalo Stalinovim šalam, ki so, kakor je kazalo, tudi zanj vedno in vedno nov« in sveže. Ni. koli nisem videl med ljudmi odno. sa, ki bi bil tako opazen jn hkratu do take mere iskren in resen, tak« prisrčen in razumen. Tako je prišlo, da nam je slcher. rtu zbeganost in celo vsako vzne. mi rje nje prešlo, kakor da bi ga brisal z roko. Vse Stalinovo obnašanje, vsaj njegova pojava je tako enostavna, da takoj pritegne človeka v stvar, ni, človeški svet, v odnose, ki nis® ne pretirano zaupnj ne hladni^ marveč enostavno človeški. Stali, novj gibi so običajni, enostavni. Nagne se s telesom in tudi z glav® k sobesedniku, da bi ga lo jJsiH-j« slišal ali da bi ga ta bolje razu. ntel. S svinčnikom, ki ž njim črta po papirju, tlači žerjavico v svoji pipi. ki nikoli ne počiva, a se tudfi ne premika v ustih, in potem obrj^ še svinčnik v sukno na mizi. Maršalska uniforma na njem ni kakor uniforma, marveč kakor obleka, prav tako kakor mu je nekoč ned. vomno bila tudi enostavna vojaška bluza ali dolgi sivorjav; plašč. In ne lo to. Stalinove besede, reki, misli, so tako neposredni, tak® brez vsakega olepševanja, ki bi bilo vse odveč, tako do kraja ((strgajo s stvarnosti-, s človeških, družbenih, meddržavnih odnosov, z zgodovine vso ono skorjo, ki s@ je na njih napravila spričo’dolgo, trajnih predsodkov in p0 prizade, vanju ljudi, ki radi prebarvaj® stvarnost da šp pri sobesednika h-kratj izginijo vvj fraze, vso bo. sede, kar jih je odveč, besede, ki naj bi nekaj pokrilo, ki naj bi se nabral<» nečesa kakor gošče. Nikoli v življenju nisem čutil, da se mi niisl; razvijajo, tako jasno jn mir. no, da so tako skladne z vsem, kar govorim, kakor takrat, sem bil pri Stalinu. Nikoli nisem tako zlahka (ttndaljevanfe na 4. ntrmšii Ljudsko socialno zavarovanje v istrskem okrožju V vsej Tržaški Istri je bilo s posebnim dekretom Vojne uprave Jugoslovanske armade arejeno enotno socialno zavarovanje za primere bolezni, materinstva nezgode pri delu, pohabljenja, starosti in smrti. Vse socia'nc zavarovalne posle opravlja Zavod za sociahio zavarovanje, ki posebej zavaruje de‘avce in name. ščence še za primer brezposelnosti in jim izplačuje tudi družinske dc-kiade. Poslednji dve: zavarovanje za primer brezposelnosti in družinske doklade urejajo posebne uredbene določbe. Demokratična ureditev Zavod za socialno zavorovanje ima svoj sedež v Kopru. Njegovo poslovno območje obsega vse Istr. sko okrožje. Zavod je javno-prov. rega značaja, a posluje avtonomno. 'V njegovi upravi so izvoženi zastopniki de'avstva ter zastopniki de. lodajalcev v razmerju M. Za v*c zgoraj navedene primere (razen drugega, ki naravno velja le za žen. Ske) so obvezno zavarovani vsi delavci in nameščenci, ki prejemajc redno mezdo odnosno plačo za opravljeno delo in službo v uradih, zavodih, podjetjih, organizacijah, družbah in zadrugah in tudi psi zasebnikih. Za zavarovanje so d'j'e-čeni prispevki, ki so jih v :eloti dolžni kriti zgolj delodajalci. Pri tem prihajajo v poštev kot pod'aga za zavarovanje vsi efektivni pre. jemki de'avca odnosno nameščenca. Pravice zavarovancev pa so odmer, jene po zavarovalni dobi in višini zavarovalnih prispevkov. V primeru bolezni pritičeio zavarovancu: 1. brezplačna zdravniška pomoč in zdravila; 2. zdravi jenie v kopališčih in toplicah, terapovHčna sredstva in posebej zdravi'cnie zob, 3. nadomestitev 2 tretjin izgub'jenih prejemkov v gotovini, če traja delovna nesposobnost več ko tri dni, 4. zdravljenje v bolnicah, zdravili. Sčih in podnebno ugodnih krajih, če to predpiše zdravnik: 5. vzdrži', vanje bolnikove družine v višini 50 do 80% bo’niških preiemk iv zavarovanca v gotovini za ves čas njegovega zdravljenja v bolnici ali zdravilišču. Pravice pod točkami 2, 3, 4 in 5 mu pritičejo v primeru ene in iste bolezni za dobo enega le. ta. Do zdravljenja v kopa'iščih in toplicah ter do terapevtskih sred. štev ima zavarovanec pravico, če je trajalo njegovo zavarovanje nepretrgoma vsaj 0 mesecev pred nastopom bolezni ali v presledkih skupno 12 mesecev v teku zadnjih dveh let. Višina zavarovalnine za bolnikovo družino je odvisna od šle. vilo družinskih č'anov. Zavarovan, cu pritiče bolniška podpora tudi v primeru izolacije zaradi kužniii bo- lezni, ki mu onemogoča redno delo. Za tuberkulozna obo enja ve jajo enake določbe kakor za ostale bolezni. Pravice članov Članom zavarovančeve družbic so zagotovljeni: 1, brezplačna zdravnf. ška pomoč in zdravi’a; 2. potrebna terapevtska sredstva za časa bolezni; 3. zdravljenje v bo niči. Pravica pod točko 2 jim je priznana, ako je zavarovanje pri zavarovancu trajalo nepretrgoma vsai C mesecev v poslednjem letu zred pojavom bo. iezni prizadetega družinskega č ana ali v presledkih skupno leto dni v poslednjem letu pred pojavom bo-točko 3 pa se izčrpa za vsakršno bo'czen v 6 mesecih. Za č'ane zavarovančeve družine se smatrajo v primeru, da živi z zavarovancem v njegovi družinski skupnosti: 1. njegov zakonski drug, 2. njegovi zakonski, nezakonski in adoptirani (posinovljeni in pohčer-jeni) otroci, vnuki, jratje in sestro do 17. leta starosti odnosno do 23 let (če se dofej še šo'ajo) in preko te dobe, če in dokler so fizične ali duševno nesposobni za delo; 3. zavarovančev oče v starosti nad 60 let; 4. zavarovančeva mati v starosti nad 05 let. Zavarovancu zapadejo pravice iz zavarovanja za primer bo'ezni, če je bo'ezen sam zlonamerno povzročil; 2. če kljub zdravniški ugotovitvi njegove delovne nesposobnosti dela, 3 v primeru kazenske obsodbe za ves čas, ko je izgubil osebno svobodo. Bolniška podpora se mu uki. ne za ves čas, ki ga prebije v kaznilnici ali preventivno v zaporu. Odtegniti se mu sme tudi v primeru, ko se njegovo okrevanje zamudi spričo opuščanja zdravnikih predpisov, ko brez zdravniškega pristan, ka ali v nasprotju z dob’jcnimi navodili zapusti kraj svojesia bivanja. Ponovna pridobitev zavarovalnih pravic Zavarovanci, ki so v primeru prve bo ezni izčrpali svoje pravice iz zavarovanja, si jih na novo prieto. bijo, če po povratku na delo zbolijo Za kakšno drugo boleznijo ali če po preteku treh mesecev znova zbo'ijo za isto boleznijo. Ce je zavarovanje po prvi bolezni traja'o tri mesece, jim v primeru iste bolezni pritiče pravica le do brezplačnega zdravniškega odnosno bo'niškega zdravljenja in sicer za dobo od enega do toliko mesecev, za kolikor jih je bil zavarovan po prvi bolezni. Ce zava. rovanec v času prve bolezni ni izčrpal vseh pravic in po preteku enc-meseca znova oboli za isto bo’ez. nijo. se mu ponovna bolezen šteje Srečanje s Stalinom (Nadaljevanje s 3. strani.) našel tako v ruščini ločnih besed kakor tedaj, ko sem sedel poleg njega. In končno Stalin pazno posiliš sogovornika, mu kaj doda, ga kaj povprpša in ga neopazno pripravi, da tudj on njega kaj povpraša in mu pristavi, kar sam misli. Stalin je neobičajno skromen. To jih je opiiziJo že mnogo in so piša. H o tem. Toda to n j povsem točno tako rečeno. Pri njem nj nič odveč Jh tudi skromnost je nekaj prirod, nega, nekaj, kar izhaja iz njegove histnc osebnosti. Zato reči, da je skromen, pomeni trditi nekaj, kar je odveč, nekaj, kar sc, pa če či_ taš njegova dela ali pa mu sediš neposredno nasproti, samo po se. hi razume. Knostavno rečeno jo človek in sicer bolj ko kdo drugi. Pri njem ni ničesar, kar bi np bilo skladno, ničesar, kar bi ne bilo del celote, od giba do šnlc od izra. za do genialnih teoretičnih in fi. lozofskih del. Stalin ne pozna drobnih ne važnih vprašanj, o katerih ne kaže, da bi bilo treba govoriti. Hazgovar. jal sc je z nami o preskrbi naše vojske, o našem mednarodnem po_ ložaju, pa tudi o tem, ali imamo majhne popravlja Inice strojnih pušk na konjih, in o tein, kako sc brani naša vojska. Najvažnejšo probleme je reševal tako enostav. no in preprosto, kakor da gre za malenkosti. Na vprašanja, ki so se nam zdela neznatna, se je do. sledno vedno znova povraeal, dok. ler niso poslala do kraja jasna in nedvoumna. Sele pri Stalinu človek zapazi, kako j,> marsikaj, kar je na videz neznatno, spričo neka. terlh njegovih pripomb, retkih po. jasnil, v resnici ne majhno In brez pomena, marveč važno in celo osrednjega značaja. Vprašanje, ki je bilo enkrat prt Stalinu obravna. vnno, ji> docela zaključeno. Sele sčasoma se morda pretvori v novo vprašanje. Toda tedaj o njem ni ostalo nič drugega kakor jasno in nepobitno stališče, ki postalo zahteva realizacijo. Po prvih trenutkih razgovora s Stalinom je postalo takoj stvarna in otipljivo jasno vse ono, kar je bilo mogoče razumeti tud,- iz knjig, zakaj je namreč Stalin toli. ko priljubljen v ZSSH. Stalin je človek, ki mn ni treba iskati poti do ljudi, do delavskega razreda in delovnih množic obče. Ni mu treba iskati poti, po kateri morajo krc. niti, da bi jim bilo bolje. On sani je kakor utelešenje feb množic v enem samem človeku, njih želja, nada, misel, jg — v živem človeku — zgodovina naše dobe. Njegov kazalec kaže poedincem, njegova misel narodom, vsem poštenim ljudem,-kod naj gredo. Ničesar ni, za kar Se ne bi zanimal in česar ne lil vedel; od načrtov za največ, jc bitke v zgodovini do setve pše. niče v opustošenem Kubanu, od anšega splošnega političnega in vojnega položaja do načina, kako za nadaljevanje prve. Denarna podpora se mu v tem primeru odmeri na isti osnovi kakor v primeru prve bolezni. Zavarovancem, ki spričo do'ge bolezni izgube pravico do nadaljnjega; brezp'ačnega zdravljenja in denar, ne podpore, se jim prizna invalidnina, je zagotovljeno nada'jnje zdravljenje po predpisih, kakor veljajo za obolele rentnike in upokojence. Ce pa spričo kratke dobe njih ce. lotnega zavarovanja niso dosegli Pravice do invalidnine a'i pokojnine, sta jim zagotovljena nada,jnje zdravljenje spričo de'ovne nesposobnosti in denarna podpora v viši. ni 30% njih zavarovalnih vp'ačil (premij) iz posebnega sk'ada, ki je določen za izjemne podpore zavarovancev. Zavarovančeve pravice zapadejo V enem letu po pojavu obo'enia in tako tudi njih pravice do denarnih podpor v roku enega leta od dne, ko bi se iih morale izplačati. Opoldne pri delavcih Strojne tovarne pri Sv. Andreju Ce imaš čas. jo mahni okrog poldne z devetico proti Sv. Andreju! Tam boš videl, kako lepo se godi tržaškem delavcem. Opoldanski odmor. Delavci so pri kosilu v svoji »menzi« na prostem — pod zidom tovarne. Ce bi bilo poletje, bi se človek morda niti ne začudil. Toda sedaj, o Novem letu? Cele gruče so jih. Eni so še kar črnega obraza od dima in prahu pri delu. Ob zidu stoje a!i čepe ob cesti ali vzdolž nasipa na cesto. Pri marsikaterem zraven tudi žena in otrok. Prinesli sta očku kosilo. Malo dekletce prav slastno pomaga očetu prazniti lonec. Na hitro zmeče delavec hrano vase tu pa tam kdo tudi »zalije« s požirkom vina. V nekaj minutah je kosilo v kraiu. Saj ni kaj dosti v loncu, čepeti na zemlji pozimi pa tudi ni prijetno. Se manj pa, da drugi zijajo vate in da se ti nabira ves prah in smrad v »mineštri«. Bil sem pred nekaj dnevi v Jugoslaviji, zato me Jc ta prizor So bolj zbodel v oči. Delavci ene največjih in najsodobnejših tovarn v Trstu morajo obedovati z.unaj, ob ceiti, po tleh, pod zidom kakor cigtmi in berači. Skoraj ne bi verjel, da jo še kaj takega mogoče. Ko je vreme Uničena bazovska zemlja Koder gospodarijo tuji buldožerji, požari in konjska kopita Na Bazovici gradijo novo strelišče. V ta namen so napravili dva ogromna kupa zemlje, ki so jo nabrali po vsej okolici. Dolga sta po 90 m in visoka po 5 do 6. Zeml:o so z buldožerji nagrabili z vseh sosednih travnikov. Ne bj nas zanimala vsa ta stvar, ko bi ne bila prizadeta cela vrsta bazovskih kmetov, ki jim je vojaščina do skaie razgalila prostrane, z muko ustvarjene travnike. Tako so Ivanu Krjžmančiču uničil; nad 000 m sveta. Karlu Gomotarju skoraj 1000. Poleg tega so ljudem posekali drva po goščavi in gozdovih nad streliščem. De!ansko so tam okrog že skoraj vsi gozdovi popolnoma uničeni. Po krivdi vojaščine, ki je streljala z basači, so lani in letos v rebreh Kokoš; nastali trije trije etaoihrdlu b tih ljudje zaradi neprestanega streljanja niso mogli niti pogasiti, tako da je bilo uničeno še vse dračje in so spričo suše zgoreli še drevesni panji pod zemljo. Pri tem so bili prizadeti posestniki Zorko Grgič, Karlina in Marija Križmančičeva, Anton, Andrej in Ivan križmančič in še drugi. Računajo, da je bilo uničenih daleč več kakor 120 vozov drv. Cesar niso odpravili buldožerji in požari, jc uničilo konjsko kopito. Se prejšnji teden je vo!aSčina priredila kako zvani lov na volka. 50 do 60 konjenikov se je zapodilo po travnikih po dolgem in počez in jih po-njandralo. Ljudje so v silnih skrbeh. 2e pričenjamo misliti na to, da polja in njiv sploh ne bi obdelovali ne plačali davkov. Treba bo desetletij, da se bodo gozdovi obnovili, in morda prav toliko, da se bo spet nabralo za prst na debelo zemlje po ogoPe-nem kraškem skalovju. Kar je ruša še držala in buldožer ni razkopal, bo odnesla prva burja. M* V TRSTU: DELAVCI STROJNE TOVARNE IMAJO SVOJO »MENZO« POD ZIDOM TOVARNE lepo in toplo, še gi-e, ko pa sc u T je dež in zatuli tržaška burja, ''.10' rajo pospraviti svojo borno m ne" štro kar pri strojih v delavnicah' To naj bi bila higiena in skrb rJ zdravje tržaškega de’avstva. ®e_ pred dobrimi 3 meseci so mora i kati po celo uro v vrsti, da so d0®!, 11 »menažo«. Sedaj so vendar dose gli, da jim prinesejo hrano v odde* ke. Bi’a je v Tovarni strojev svol čas tudi jedfnica. Med vojno je b a bombardirana. Toda že skoraj ^ leta de'avci sedaj čakajo na P1"111 »'•v i. & * -Mmm ren prostor. , , Kak5na raz. ika tu in v -t11!!03 j viji. Obi kal sem mnogo tovarn. Srbije do Slavonije. Vsaka še majhna tovarna ima svojo kimin. . in skrbno urejeno jedilnico, tako se delavec počuti kak-r Homa. c. Kar obšla' sem v 'odi niči karne v VeUki Kikmdi v V' v' ^ ni. Zunaj sama run ia. ilo in 1 1 Delavci imajo opravka U /. b Zazdelo se mi to. Ja bi tudi v' men- zi umazano in b'atno. Toda vse ^ lažno, čuta in iepc p' 'P'a Ijeno. .-"»V M .V LJUBLJANI: DELAVCI PRI KOSILU V TOVARNIŠKI MENZI bilo snažno, čuti in iepc p’ 'P Ijeno. Med obed m so dGavrt ^ slušaU rad;o in >•'10111 50 so dc volje vrnili na de o. Pri nas pa je ‘• .ko, kak » i-kor smo videli pri ‘šv. And (i Je treba prevažati ranjence. On vse lo zna, ker zanj, kakor sem že de. jal, ni nepomembnih stvari, ker. pozna zakone, po katerih se življenje razvija, po kaierih se mora razvijati 'zgodovina. Ne le, da te zakone pozna, marveč je njihovo utelešenje, njihova Inkarnacija —-s svojim delom, mislijo in oseh. »ostjo. Ko sem poslušal njegov globoki mirni glas, sem imel vtis, da poslušani neko staro In vendar mla. do, staroslavno in vendar novo knjigo večno žive modrosti, v katero je precejeno izkustvo vse človeške zgodovine, kakršna je bila, kakršna je in kakršna mora biti. In pri teni je pravil šale, vnašal v razgovor nešteto rekov in slikovitih prispodob, tako da je v vsem vladal neki posebnj stalinsk; humor, ki sq mu je treba od srca smejati, a ki vendar ni kar tako zaradi šale marveč zaradi pojasni, la, ki naravnost do golegji odkrije, kar je nbsurdnb in nesmiselno in kakršno morda še Uk dotlej na vi, doz ni bilo (ako. Stalinu se na zunaj leta pozna, jo. Siv je in naguban, toda starosti v razgovoru ž njim ni občutiti. Stalin ne more ostareti in to žara. dl tega, ker je njegova misel ne. smrtna, vedno nova, popolnoma dozorela, do kraja izobličena. Ni ji česa dodati. On je sam vos prežet od nje in v njem ni atoma, ki bi ne bil njen. Nikjer v ZSSH kakor pri Stalinu človek ne občuti, kaj je zmaga socializma v neki deželi, kaj je socialistična dežela. Tu iz njegove osebnosti čuti, da je to dežela, ki v njej ni več notranjih problemov, kakor smo navajeni, da jih opažamo v drugih deželah. Da sc razumemo: tudi tu so problemi, toda problemi organizacije, izgradnje, obnove. To pa ni ono, kar je drugod po svetu. Tu je ljudstvo enotno, močno, nezlomljivo v svoji enotnosti. Zmaga ljudstva ni samo nesporna, mar. več neskončna, od znotraj zagotov. ijena za vse veke. To izhaja —• brez besed — iz Stalinove osebno, sti. In s prav posebno silo izhajajo iz nje vprašanja velike vojne in vse, kar je ž njimi v zvezi, ter vprašanja zunanje politike. Pri Stalinu človek občuti, vidi, zdi se mu, da bo celo otipal, da bo ZSSH zmagala, da bo zmagala sovjetska stalinska zunanja politika — v srečo in za napredek narodov in vseli trpečih ljudi. Ko smo odhajal; od Stalinu v vedri poletni večer, nismo niti opa. žili, da je razgovor trajni poldru. go uro. Zdelo se nam je, da je vse to trajalo komaj trenutek in ven. dar je bilo vs^ tako polno, po vsebini tako globoko, enkratno v življenju In za vse življenje, kakor se človek samo en|. sC dah, po njegovih in slili in icrt‘ (- ol>- Uitll, 1»'' “J *'l» .... . „1; j(. povsem v skladu s ll'n ',.,1« čutki posvetilo in mi jc I’"/’ CUIK1 ciiivj ..v • jasno, zakaj jc oni preprosil lovni’človek, ko je opazil le razvnet vzkliknil; «On jc ni"5’ flK"r razvnci - k den!» Stalin jc navadnejs. * v kateri koli drugi živi le" današnjem svetu in zalo ^ velik kakor nihče v našern ž_,,c. Ko smo odhajali od Stalina. ^ ga, navadnega, nesmrtnega » p nialnega človeka, smo občid nialnega človeKa, sinu uu-- ^ bo nekoč prešel ta nas tež* pl,fC no nekoč pre.vai 1.1 . po- da bo on storil, da bo preše^ rja no on 'io 111, .... o bodo pričele prcpevaU dem sonce jih bo pričelo * . . « ______________.... 1. nem. j....... • greti, cvetje bo vsem l((*' olrocl sc bodo vsi brezskrb v t li, učenjaki Se bodo ulaplJ- li, učenjaki sc nouo m«i *- ho neizrečno lepoto knjižnic vodov, pisatelje bo navdaja* vfC" . . ___In V . vuuuv, Y’ id ustvarjalne moči In . j,,!)1'* e tem, v sreči ljudstva, v \ bo pelo o ujem, sc radova*' ^ nja in neskončne človesk j med ljudmi in v ‘ ga f.M "’Cbodo veščini spAčo nj^lj njim, zakaj navadni člov<*. K*f njun, — - .■.(-»dek* ifi neskončen človeški nap L jc nesmrten, kakor je n,csl'piri*, jc človečanstvo v nnj«'s glc»* dneh skupno z Leninom i» P oK*' dneh skupno z Leninu... - o- novi smrti po isti P0** 1 , vanja in blodenj povedel ‘ ^ 5j«> prej k zmagi, nasproti "J1'' či, večnemu sim onih, ki trpijo. ,l0^' (Napisano v Času °s Obrezovanje vinske trte V spIoSnem lahko trdimo, da so vinogradniki na Primorskem Prteej dobro izurjeni v gojenju in obrezovanju vinske trte. Vendar je ** opazili razne napake in so primc-r‘> ko si naši vinogradniki ne znajo Pomagati. Ker si s temi napakami yeckrat lahko napravimo občutno ^odo, bom pojasnil, kako pravilno Pti obrezovanju vinske trte pravilno ravnamo. Pravi čas 'Pri nas lahko obrezujemo trte od l da trta, ki je bila kasneje Vana, več rodi. toda pri tem trpi razvoj mladja in mladic. Zaključek bi bil ta: Slabotne trte obrežimo, čim je mogoče, pa naj bo to jeseni ali spomladi; zelo močne in bujne trle pa obrežimo kasneje, torej spomladi. v razdaljah po tri metre. Vrste naj tečejo od vzhoda proti zapadu, če je le mogoče, tako da bo grozdje po ves dan izpostavljeno sončnim žarkom bolj gosto, vsekakor ne manj kakor V- v-.. e„ tv. v fc m ft ■ *’* '* ‘O 5 Mi ^ KAKO POSTAVIMO LATNIKE ko so se trte začele solziti ali že celo poganjati. Vzgoja latnikov Pri nas se vzgaja trta na lainikih, plantah in v sklenjenih vinogradih. V krajih, kjer imajo malo zemlje in je ljudstvo bolj gosto naseljeno, gojijo trte na latnikih, če je podnebje za to ugodno. Ker so trte visoko na latnikih, se pod njimi pridelmejo poljske in vrtne ras.line, ki se porabijo doma ali pa jih prodajamo, kakor je to običaj v tržaški in koprski okolici. Drugod, kakor v vipavski dolini pa gojro skoraj izključno le sklenjene vinograde. Ponekod je opazit; tudi plante. To so trte, sajene v vrstah, ki stojijo bolj na redko, tako da se med vrstami sadijo odnosno sejejo druge poljske rastline. Da trto pravilno vzgojimo v latnikih, moramo tudi pravilno saditi. Ne Mislim tu govorili o pripravljanju zemlje za saditev vinograda, ampak samo o razdaljah, v katerih mora:o niti trte sajene v enem ali drugem primeru. Latnlkj morajo biti eden od drugega oddaljeni najmanj ,po tri metre. Seveda so lahko latniki tudi še bolj razredčeni, to pa je odvisno od poljskih rastlin, ki jih bomo posejali mednje. Odvisno je od tega, kateri pridelek bo za nas važnejši, grozdje ali poljski odnosno vrtni pridelek. Ce je pridelek grozdja za nas pomembnejši, bomo latnike sadili in bo bolje zorelo. Trta pa naj bo oddaljena od trte po en meter. Prvo leto obrež.eno trto na dve očesi. Obdrž.imo trto nizko pri tleh, dokler se dobro ne okrepča, kar traja navadno dve leti. Sele ko je do-vo!; močna, jo obrežemo na eno dolgo mladico, ki sega do višine latnika, namreč 1,50 do 1,60 m visoko. Da ne bi trto preveč oslabil; s tako dolgo reznjo, oči na spodnji strani odrežemo in jih pustimo samo 3 do 5 pri vrhu. Na ta način dosežemo pri trti ravno in zdravo steblo, brez ran. Ogrodje za latnike Ko smo trte tako dvignili, moramo obenem napraviti tudi ogrodje za latnik. Ce so latniki oddaljeni po tri metre, vzemimo dokaj po 3 m dolge in 6 do 8 cm debele stebričke. Preden stebriče postavimo, je prav, da jih osmodimo na spodnjem koncu, kolikor ga pride v zemljo in še 20 cm čez. Tako pripravljeni stebriči se dolgo časa ohranijo. Ko so tako pripravljeni, jih postavimo v vrsto s trtami, v razdaljah po trj metre. Stebriček je treba zabiti v zemljo vsaj 50 cm globoko. Ko smo postavili vse stebriče, vzamemo odrezke desk (late), po 4 x 6 cm debele, ali pa močne in ravne kole ter jih pribijemo na stebriče pri prvi vrsti na 150 do 160 cm visoko, pri drugi v višini 190 do 200 cm, tako da so obrnjeni proti jugu. Kakor smo napravili prvo vrste, napravimo tudi ostale. Na late ali kole napnemo žico v razdaljah po 40 cm. Ko smo tako uredili ogrodje in trto dvignili, jo začnemo redno obrezovati. Glavna voditeljica gre naravnost, stranske pa ena na levo druga na desno, tako da se izpolnijo vmesni 'prazni prostori kakor pri špalirju. Sicer lahko obrezujemo tudi kakor pri kotnih špalirjih, tako da pride prva stranska voditeljica na prvo žico na levi, desna stranska voditelTca pa na drugo žico na desni strani. Na ta način pridejo stranske voditeljice po 80 cm narazen. Obrezujemo, na dve očesi in na reznike po 5 do 6 oči. Speroni in rezniki so • morali zrasti na lanski mladici. /. G, KMETIJSKI OPRAVKI v januarju Vrtnarstvo V januarju pripravljamo zemljišče za spomladansko setev in tople gredice za setev zelenjave. Vrtnarji ne morejo izhajati brez toplih gred (konserv). Najtrpežnejše so iz betona. Imajo pa veliko napako, da se naglo oliladc. Zaradi tega bi morale biti obsute z gnojem ali vsaj z zemljo. V januarju sadimo CebulCek in česen. Odkrivajmo nasade beluši (špar-gljev), da se jim ojačijo korenine. Februarja jih pognojimo ter ponovno zasujemo. Ce nam po vrtovih delajo škodo polži, položimo na zemljo deske in razgrnimo pod nje mokre cunje ter koščke korenja ali s slanino ali drugo živalsko maščobo namazan papir! Vinogradništvo Nadaljujmo obrezovanje trt dokler ne zmrznejo. Orjimo vinograde, obvezujmo in količimo trte! Travništvo Sedaj ne smemo več odlašati z bra-nanjem travnikov. O gnojenju travnikov je bilo že dovolj govora v našem tisku. Poljedelstvo Preorjimo vsa strnišča, dokler zemlja ne zamrzne! Gnojimo njive z apnom ali z drugim apnenim materialom. Tudi v tem je bilo že dovolj govora v « Naši grudi ». Ne pozabimo na ureditev (slstemacijo) zemljišč! Popravljajmo obenem poljske poti, ki so preveč zanemarjene. Spomladi za to ni časa. Žitu potrosimo prvi obrok umetnih gnojil — nitratov. V januarju sadimo zgodnji grah. Sadjarstvo Pripravljajmo luknje za pomladanske nasade! Sadovnjake pognojimo s hlevskim gnojem ali kompostom. O gnojenju z umetnimi gnojili je že bilo govora. Idealno umetno gnojilo za sadovnjake je « nitrofoskal », ki vsebuje 8% dušika, 8% fosforne kisline. Ce sadje ni mrzlo, obrezujemo drevesne krone. Z dreves odstranjujemo staro skorjo in mah. Odpadke požgemo, ker so v njih razni škodljivci. Drevesa škropimo z 10% raztopino železnega sulfata (solfato di ferro). Proti različnim škodljivcem škropimo Z drevesnim karbolinejem (Antiparasit, za hruške in jablano uporabimo 10 do 15 odstotno raztopino, za ostalo sadje pa 6 do 7 odstotno). Veje škropimo s sadnimi škropilnicami, dočim namažemo deblo in debele veje s čopičem. « Antiparasit » uporabljamo do marca meseca dokler drevje ne požene. Proti «ko-dravosti» breskev škropimo z. 4 do 5 odstotno raztopino modre galice. Pedica uničujemo z lepilnimi pasovi ali na ta način, da namažemo debla v širini 1 cm z goseničjim lepilom. Kletarstvo Žveplajmo prazne sode! Na vsak hi prostornine sežgimo po 3 gr žvepla! Pretakajmo vina, ki prvič .še niso bila pretočena! Pretakajmo jih na ta način, da ne pomešamo vina in tla ostane gosto vino na dnu sodov! Polnimo sode, iz katerih smo na kakršen koli način iztočili nekaj vina! Ce tega ne storimo, se lahko na površju pojavi »vinski cvet* in nastane nevarnost, da postane vino «cika-sto». Zračimo kleti, toda na drugi strani pazimo, da toplota ne pade poti 7 stopenj Celzija! Perutninarstvo V zadnjih časih se je pojavila po nekaterih krajih kokošja kuga. Ravnajmo se v tem pogledu po navodilih istrskega okrožnega ljudskega odbora! Cepimo perutnino proti kokošji kugi in razkužimo kurnike! Skrbimo, da perutnini tudi v zimskem času ne zmanjka zelenjave In beljakovinaste hrane (ribji odpadki in mesa). Čebelarstvo Popravljamo poškodovane panje! V čebelnjaku naj ne bo pod 7 stopenj C toplote! Čebele naj nhče ne moti, ker jih sleherni ropbt vznemiri in to je čebelni družini vselej v škodo. Dr. F. J. kmetijske kemije 1*0 i? r 'Se,rn’ lcer smo zadnjič povedali te s^c' kemije, je potrebno, da KineZnanimo z Jasnostmi vsaj onih tija !’ ki imata ž njimi opravka kme-n vsaka hiSa. Kisik - O ts"'1”« .. nfinsko: oxigenium, Si) ž"'"0 s prvakom prvin, s kisi-'tratjCan,:nsk°: oxigenium, kemična 0): Najdemo ga povsod: v 'alj |'tj'0'*'- rudninah, rastlinah, ži-žjy],' A'ez kisika za rastlinstvo (JT1- Dc!no ga dobijo iz zem- yr ■ inah), delno iz zraka spol- .^as’!na kisik loči od dru- J-ft; tod"1 in 8a p0 0>:ic!a>a v JoStL-'1 le.V sonl^Ili svetlobi. Tudi greben' , klsik 'e človeku in živali l! '3stnos, a^0r 'a^nermi kruh. Ima ^ ^ ^.St’ da Se vtakne vsepovsod se rad druži, spaja z drugimi prvinam; in tvarinami. Tako se imamo za ogenj zahvaliti prav njemu odnosno njegovemu spa’anju z lesom, premogom in drugimj gorivi. Kisik sestavlja v obliki spojin skoraj eno tretjino zemlje. V zraku ga je ena petina (Štiri petine !c dušika, ki bomo o njem Se govorili). Ko se spaja z drugimi snovmi, nastanejo razni kemični pojavi. Ko le spajanje močno, intenzivno, se razvije mnogo toplote in svetlobe, železna rja, zelenica na bakru, kisanje vina in mleka, dihanje itd. vsem tem in drugim pojavom le vzrok spajanje teh snovj s kisikom. Kisik je brez okusa, barve in vonja, sam ne gori, a pospešuje gorenje. Zato pihamo v ogenj s pihalnikom ali kovaškim mehom, ker primanjkuje kisika. Kjer ga ni, preneha ižvljenje. Kar hočemo, da raz- pade, preperi ali strohni, spravimo v dotiko ž njim. Ce ogenj nima dovolj zraka, se iz njega razvije poseben, sfrupen plin, ogljikov okis ali oksid (CO). V prostoru, ki ga napolni CO, človeka boli glava, ga obide omotica, nazadnje mu podležejo ljudje in živali. Majhni modri plamenčki na gorečem oglju so znamenje zgorevajočega ogljikovega okisa. Ce razžarimo v posebnih pripravah, napolnjenih z zrakom, železo, magnezij, natrij in druge prvine. dobimo železni, magnezijev, natrijev in druge okise. Okis ali oksid nastane, če prvino ali tvarino 0-kisamo ali spojimo s kisikom. Z dovauinjem večje množine kisika iz zraka dobimo’dvokis, kislino ali dioksid, kakor nam bo to pokazal naslednji poskus, ki ga lahko vsakdo napravi: V steklenico nadrobimo nekaj apnenca ali krede in prilijemo skozi lijak z vodo razredčeno solno kislino (na 1 liter vode 1 šestnaj- stino litra solne kisline). V steklenici zašumi in po cevi, ki smo jo skozi zamašek vtaknili v steklenico,. uhaja plin — ogljikov dvokis ali 0-gljikova kislina, (C02), ki nam je že znana po apnencu. Ogljikova kislina nastane iz razpadanja (razkrajanja tvarin). V vseh naših organih (mišicah, živcih itd.) nastaja ogljikov dvokis kot nepotreben in škodljiv odpadek. Ta plih se raztopi v krvi ki ga dovede do pljuč ;n ta ga izločijo z izdihavanjem. Tako !e tudi pri živalih. Tako nastane ogljikova kislina pri razpadanju gnoja, pri presnavljanju sladkorja v moštu itd. V zaprtih prostorih, kjer ie mnogo ljudi ali živali, kjer vre mošt itd., se zaradi tega nabere mnogo ogljikove kisline. Kadar !e je preveč, škoduje zdravju in čestokrat je smrtno nevarna. Rastlinam pa ie dobrodošla. Srkajo io z Usti iz zraka in jo raz-kroMjo v ogljik (C) in v kisik. Ogljik in dol kisika pridržijo, ostalo od- dajo nazaj v zrak. Ogljik služi rastlini za tvorbo lesa (oglja), kisik, ki ga oddajajo, pa je nujno potreben ž.K valim in ljudem. Vodik (hidrogenium) - H Druga važna prvina je vodik. V naravi je skoraj izključno v spojinah, n. pr. kot sestavina vode, petroleja, premoga in sploh vseh gorljivih tvarin. Njegove lastnosti so, da je brez barve, brez vonja In okusa, izredno lahak <14 in pol krat lažji od vode), lahko gorljiv. Z njim polnijo balone, uporabljajo ga za razsvetljavo in razkužilo. Vodik je bistveni sestavni del organskih tvarin (rastlin in živali), kjer se poiavlja v obliki vode in drugih snovi, ki so sestavljene iz molekul. ki vsebujejo mnogo atomov, posebno okljikovih. Janko Furlan (Dalje prihodnji!') Krmljenje in oskrbovanje plemenskih bikov Dobrega plemenjaka moramo pravilno krmiti in oskrbovati, ako ga hočemo kolikor mogoče dolgo ohraniti sposobnega za plemensko rejo. To je toliko bolj potrebno, če bik svoje dobre lastnosti prenaša na Svoj zarod. Toda le redki so bikorejci, ki svoje bike res prav krmijo in oskrbujejo. Največkrat ne delajo v tem n:ka-ke- razlike med bikom in ostalo govejo živino. Bik dobiva isto krmo, kakršno pokladajo kravam, kar pa je popolnoma napačno. Kravo redimo in krmimo zaradi mleka, bika pa zaradi tega, tla nam ostane čim dalj časa sposoben za plemeni te v. Recimo, da nam daje krava dnevno povprečno 7 litrov mleka, ki je v njem 3 odst. to-lščc. Seno, oves in čista voda Vsa tolšča v 7 litrov mleka znaša na dan 0,21 kg in na leto 75 kg. Približno toliko ali pa še več tolšee nastavi bik v lastnem telesu, ec ga krmimo prav tako kakor kravo. Razlika jc torej ta, da se pri kravi izločuje tolšča z mlekom iz telesa, pri biku pa ostane v telesu. Bik se pita in postane kmalu pretežak za pripuščanje ter mora mnogo prezgodaj k mesarju v veliko škodo bikorejca in govedoreje sploh. Zapomnimo si, da plemenski bik ne sme biti ne predobro, pa tudi ne preslabo rejen. Najboljša je tu srednja pot. Pri krmljenju se je treba izogniti takšnim močnim krmilom, ki povzročajo nastavljanje telesne masti. Takšna krmila so n. pr. turščica in otrobi. Plemenski bik pa tudi preveč rczanice in otrokovega ali 'drugega napoja ne sme dobivati, da ne postane preveč vam-past. Bika je treba tako krmiti, da ostane krepak, gibčen in vitek ter sposoben za plemcni-tev. Najbolj primerni krmili sta za plemenskega bika dobro seno in oves, za napajanje pa je najboljša čista voda. Poleti mu laliko pokladamo tudi nekoliko zelene krme, s katero obenem deloma nadomestimo oves. Ravnanje in gibanje Vsega ovsa pa ne smemo biku nikdar odtegniti, posebno ne takrat, ko ga mnogo rabimo za plemenitev. Oves je namreč ona krma, ki zelo u-gotlno vpliva na bikovo plemensko moč. Ovsenega zrnja pa ne smemo ne kuhati in mleti ne drobiti pa tudi ne namakati v vodi. Bik naj dobi vedno le celo ovseno zrnje. Poleg 'dobrega travniškega sena po-kladajmo biku po 1,5 do 2,5 kg celega ovsa na dan. če krmimo biku razen s senom tudi z nekoliko suhe detelje, potem zadostuje tudi 1 kg ovsa dnevno. V zimskem časti, ko ni zelene krme, je priporočljivo po-kladati biku včasih nekoliko korenja in krmske pese-Krmljenje pa naj bo redno in točno ob določenem času, na-najanje pa potem, ko je krmljenje večinoma ali pa že popolnoma .končano. S pravilnim krmljenjem mora biti vedno združeno redno oskrbovanje bika. Kakor druge živali jc treba tudi bika vsak dan snažiti in očistiti s štrig-Ijem in krtačo. Da nc postane hudoben in nevaren, je treba ž njim že v mladosti prijazno in prizanesljivo ravnati'. Vsako grdo in surovo ravnanje napravi bika maščevalnega in zavratnega. Ako imamo dva ali več bikov v enem in istem hlevu, ne smemo dajati prednosti enemu pred drugim, temveč jih moramo menjaje ali po vrsti pripuščati. Drugače lahko postane zapostavljeni bik nevaren svojemu gospodarju. Nič pa ne vpliva na bika tako blagodejno kakor gibanje. To pa manjka veliki večini naših plemenskih bikov. Skoraj vsak bik je obsojen preživeti vse svoje življenje v hlevu, iz katerega pride le, kadar ga pripustimo, pogosto pa še takrat ne. Da kaj takšnega ne more v nobenem oziru dobro vplivati na bika. jc popolnoma jasno. Bik trpi na zdravju, postane boječ, se preveč opita, tako da postane prezgodaj pretežak in prelen za skok. Pa tudi trmastega, hudobnega in Da ohranimo svinjsko meso dobro in užitno, ga konservi-ramo; pri n*s običajno tako,da ga osolimo in prekadimo. Soliti je treba meso tako-le: V temen prostor (klet) postavimo primerno posodo (čeber) s pipo blizu dna. Na dno posode pa položimo nekaj deščic, da ne pride meso toliko v do-tiko z lesom. Da nc zamašimo pipe od znotraj z mesom, postavimo pred odprtino kakšen oskrbljen krožnik. Ko je meso pripravljeno in očiščeno, ga položimo na tesno, plast vrh plasti, v posodo. Morebitne praznine med plastmi založimo z manjšimi kosi mesa. Nato zalijemo z vrelo vodo, v kateri naj ostane meso kvečjemu 2-1. ur Na ta način dosežemo, da se očisti z mesa vsa preostala kri, spričo katere bi drugače meso pričelo gniti, ker se kri naglo razkraja. Že istega dne raztopimo v vreli vodi na vsakih 100 kg mesa 8 kg soli, 1 kg sladkorja in 40 g solitra. Poleg tega zavremo še toliko vo-dc, da bomo z njo popolnoma prekrili meso v posodi. Raztopino postavimo na hladno, da sc popolnoma ohladi. Naslednjega dne, ko smo iz posode iztočili prvo vodo in meso oplaknili z drugo čisto vodo, vlijemo raztopino v posodo tako, da je meso popolnoma pod tekočino, Na vrh mesa postavimo lesen pokrov, nanj pa kamenje, da ščiti meso pod vodo. Slana voda ostane dobra tri tedne. Treba pa je, da je vsak dan nekaj iztočimo iz posode in jo potem znova nalijemo na vrh mesa. Priporočljivo je, da meso v tem času (treh tednov) enkrat zrahljamo in preobrnemo. Manjše kose pustimo v raztopini 10 do 12 dni, večjo pa tri do štiri tedne. Nato vzamemo meso iz raztopine, pu- nevamega napravi bika nepretrgano bivanje v hlevu. Zato naj vsak bikorejec skrbi, da se njegov bik vsak dan zadostno »azgiblje. Najbolje je, da ga še pred končanim drugim letom priučimo na jarem in vožnjo in opravljamo z njim vsa lažja dela, kakor so na pr. vožnja zelene krme in drugih njivskih pridelkov, razvažanje-gnojnice na travnike itd. Na vsaki kmetiji jc več ali manj takšne vožnje, ki jo lahko o-pravi bik. Ako nimamo za bika nobenega takšnega opravila in dela, je treba, da ga vodimo vsaj po 1 do 2 uri na dan na sprehod. Bik, ki se redno vsak dan giblje na prostem in v svežem zraku, ostane zdrav in krotak, se privadi na svojo okolico in ljudi, ne postane prehitro pretežak in o-stane dalj časa sposoben za plemenitev. V starosti okrog enega leta stavimo biku, ki je namenjen za plemensko rejo, nosni obroček. V navedeni starosti je namreč najlažje opravki to o-peracijo zaradi tega, ker je takrat nositi hrustanec še mehak in ga z lahkoto prodremo. Vendar pa lahko nastavimo nosni obroček tudi starejšim bikom. stimo, da se očedi in osuši, potem ga postavimo v dimnik a-li shrambo, pripravljeno za prekajevanje, v prekajevalnico. Bistveni pogoj za trpežnost mesa je enakomerno in pravilno osuševanje, ne pa množina dima. Razumljivo je, da rabimo za prekajevanje le suha drva Kdor meni, da je tre-' ba prav v ta namen uporabiti sveža in mokra drva, češ da ho dim bolj gost, je v zmoti. Meso ostane v takšnem dimu ves čas vlažno in se lahko pokvari. Namen prekajevanja mora biti tudi ta, da se meso dobro osuši, kajti le suho meso ostane dolgo časa zdravo in okusno. Po prekajevanju je dobro, čc prekajeno meso približno aprila meseca, ko se začnejo toplejši dnevi, zavijemo v svež časopisni papir in ga vložimo v kako posodo med pepel. Tako shranjeno meso sc čez poletje najbolje ohrani. Pri svinjski masti pa moramo paziti v glavnem na to, da se ohrani ves čas nepokvarjena in užitna. Kakor je znano, povzročajo in pospešujejo razkrajanje masti glivice, kisik in dnevna svetloba. Torej moramo mast zavarovati proti teni ■ rem škodljivcem. Da sc nam mast ne skvari, moramo pri topljenju in shranjevanju ta-ko-lc ravnati: Surovo mast je treba drobno razrezati in v primerni posodi zamešati z manjšo množino vode ali pa mleka. Da dobi dober okus in prijeten vonj, ji gospodinje dodajajo malo razrezane čebule, česna in lovor jevega listja. Vso zmes nato kuhajo toliko časa, da se voda popolnoma izpari jn ocvirki porjavijo. Čisto mast potem ohladijo in šc tekočo brez ocvirkov odcedijo v lončene posode. Posodo s cvrto in dodobra ohlajeno mastjo je tre- Pripravljanje suhe svinjine in svinjske masti Razvade pri govedu Pri govedu (kakor tudi pri Jto. nju) vzroki razvad nc Učijo vedno v psihičnih napakah, ampak mnogokrat v pomanjkanju raznih hranilnih snovi. Ne moremo jih torej vedno imenovati razvade kol take, ampak jih j0 treba uvrstiti med znake nekaterih' bolezni. Samosesanje krave Samosesanjc opažamo pri neka. terih kravah v času, ko ji odvzu. memo ai; odstavimo tole. Razvada jc zelo huda, ker se ji udaja kra. va navadno le tedaj, ko je nihče nc vidi. Gospodinja opazi le, da krava nima več toliko mleka. Redki so primer, da krava sesa drugo kravo, če ji ta to dovoli. Samose. san,ju se krava zelo hitro privadi (v 3 dueli) in je tako razvado ze. lo težko odpraviti. Uporabljajo sc zato posebne priprave iz desk, ki jili pritrdino kravi okoli vratu, tako da n0 moro doseči vimena. Nc. kateri privežejo kravi okrog gob. ca pas, ki so vanj zabiti otri žeb. Iji, tako da se žival zbode, kadar se hoče sesati. • Ko se krava ne pusti molsti Mnogokrat sc to zgodi zaradi bolezni na vimenu ali blizu njega alj pa, ker se je menjala oseba, ki jo jc do tedaj molzla. Točno je treba torej dognati, ali kravo vime boli ali naj se menja oseba, ki kravo molze. Nekaterim kravam zadostuje, da jim položimo nekaj krme v jasli, druge jc treba drža. ti za glavo ali nos, odpornejše je treba zavezali z-a zadnje noge (nad kolenom). Če izhaja velika odpornost proti molži iz duševne, ga razpoloženja krave, sta vsako zdravljenje in trud zaman ter je najbolje da kravo oddamo. To prav za prav ui razvada, am. pak neka vrsta nevroze. Ko posku. simo kravo pomolsti, nam da le malenkost mleka, potem pa osta. ue. sesek prazen in uvel, gornji del vimena pa je poln in trd. Zadrževanje mleka V vimenu je mnogo mlečnih ka. nalov, ki se stekajo v mlečno cisterno. Ta proces se pojavlja pri molži nekaterih živali retlcktorič. no, t. j. proti volji živali. Micko ne odteka, tudi ko hj žival to hotela in ko čuti bolečino pri zadrževanju mleka. Vzroki tega pojava so raz. lični, in vsi živčnega značaja. V poštev pridejo bolezni na vimenu at; v vimenu, strah, vznemirjenost, prevelika občutljivost, spre. uiemba hleva in krme, neznani ljudje, napor, gonja, bolezni na spolovilih itd. Predvsem je treba dognatj vzrok zadrževanja mleka in ga po možnosti odpraviti. Ce ni mogoče najti nobenega vidnega vzroka in je razvada živčnega zna. čaja, tedaj naj se poskusi odvrni* tj pozornost živali od molže, kai* se mnogokrat posreči z obrizgava* njem !>() kubičnih cm sterilne vo de-ali fiziološke raztopine pod ko. žo. Drug učinkoviti način za odpravo te razvade je vpibovanje zraka v sruihnico s pomočjo gumijeve cevi, tako da se pri teni sramnične ustnice čvrst,, stisnejo* Igranje z jezikom Pri govedu je v nekaterih krajih zelo razširjena ta razvada, ki nino. gokrat povzroči t"(ii v gospodarstvu veliko škodo. Spočita goveda pričnejo v hlevu stegovati jezik iz gobca in napravljajo z njim najrazličnejše in smešne «'bC' Razvada tako ugaja nekaterim »■* valim, da opustijo prežvekovanj ter celo žretje in pašo. Pri igranju z jezikom požirajo tudi zrak. Posledica tega so napenjanje, žr* lodčno.črevesni katarji, mršavoS' in izguba mleka. Škodljiva je razvada posebno v večjih hlevih, ker se živali tega naučijo ena on druge. Nekateri mislijo, da se w razvada podeduje in jc zato najbolje, da take živali prej ko mog°' če izločimo iz reje. Da bi sc živali samo odvadil« igranja z jezikom, ni verjetno, lažjih primerili zadostuje, da z1-vinče spustimo na pašo in pozabi na razvado. V težjih pr-merili naj sc živali privežejo t11* ko, da ne bodo mogle nategoval* vratu. Nabolje pa je, da se r;’z>a’ jeni živali zapiči posebno želez® pod jezik, tako da pri iztegovanj" jezika začuti bolečine. Neprestano mukanje Ta razvada traja navadno Ic n«* kaj dni, Ip redkokdaj tedne N mesece. Pojavlja se, ko hra odvzamemo tele ali drugo ži'1 ^ iz hleva, ko žival prepeljemo nov dotlej nepoznan hlev ah se poja. Ce je vzrok mukanju ‘‘ normalnost jajčnikov in stalil« * nja, traja razvada lahko več e« ‘ V tem primeru je treba ki* J* i zdraviti. Navadnega mukanja « vadimo žival tako, d;l j; mo glavo nizko k tlom, tako j,, ne more stegovati. Na. ta »a tudi mukati ne bo mogla. Dr. M. J" Vprašanje Z. P. s PREMA: Kako ohranim zeljnate glave dalje časa sveže in države? DOGOVOR: Zeljnate glave se' zelo Dobro ohranijo, ču jih. za. kopljemo na prostor v zemljo, prav tako kakor repo, peso, in korenje. Založimo Jih s slamo, na vrhu pa 3 slamnatimi povesmi (Skopo), ki jih privežemo na količek, ki moli nekoliko iz zemlje, tako tla oh njem lahko odhaja plin iz jame in ima zrak dostop vanjo. Kup pokrijemo pol metra na debelo z zemljo. Zeljnate glavo ob spravljanju očistimo zelenega Ustja, nekaj niže od glave jun odsečemo štor. V jamo jih vložimo povezuje, nc navzdol. T. D. IZ MAC KOV EL J: Imam junico, staro n mesecev, ki 1c stalno čemerna in mršava, vri klaji izbirčna. Vendar pa je zras. la primerno, morda dblehv ~a kakšno notranjo boleznijo. Petkrat sem opazil, da na videz po nepotrebnem muka, včasih po 2 do 4 sekunde, v časih tudi po .10 do 20. Cc leži, mora včasih nenud- bu dobro pokriti, najbolje z namočenim pergamentnim papirjem ter jo postaviti v temno In hladno shrambo. Če bomo mast tako pripravili, se nam bo vse leto ohranila nepokvarjena. Dr. 1. Tl. n odgovori no na noge včasih pa le vrat in se vzpne na kolena. ZU ^ hleva jo tako popade, a RchO _ nategne glavo in ji je spel do01 ODGOVOR: Žival ima kostolomnico. Poskusite tole: z roko pritisnete žival sredi ^ njega rebra in opazite, da jo rt'il(.. premehko, da žival zaboli, P0^' ni da ima junica premehko takem primeru polagajte dnevno po četrt kg orehovih in po i žlico k lajn ega apna* * no tri mesece. P. A. IZ SALEZA: imam ^ vina, ki mi močno diši po bi. Kako naj ravnam, da vini ta neprijetni duh? J odgovor: vino protoiltlja na vsak hi vina in PoU',11yjj)0 premikajte sem In tja, da se ^ ^ in olje močno premešata! potem počiva. Olje se bo tli-dvignilo na vrh in bo provz' di ves okus po pl c snobi-ui' po tem, k<> se je vino lU',. pD ga laliko od spodaj iztočite' a doli jele v sod toliko vina- viii« 2 vrha odteče. Cc je bil ok1*3^^ prav slab in ta poskus 15 | tki" prvič ni zalegel, ga ponov’1^ ji1 vabljeno olje pa ni več t>z P ,rabiB ta Je mogočo dobro p«1'5 n mažo. , tki-. ■* (L TRIDESET LET BORBE za mednarodno solidarnost- delavskega razreda »Trud« je objavil pred kratkim članek o dolgi in uspešni borbi sovjetskega delavstva za mednarodno solidarnost vsega delavskega razreda sveta. Ze v prvih dneh sovjetske oblasti je sovjetsko delav-stvo vedelo, kako ogromnega po-rnena je utrditev prijateljskih od-nošajev z delavstvom v kapitnli-diinih deželah. Sovjetski ljudje so vedeli, da se izven meja Sovjetske^ zveze lahko oprejo le na po-ine,č delavskega razreda. Zato so si od vsega začetka vedno znova prizadevali, da skupno z delavskim razredom vseh drugih dsžel onemogočijo nadaljnjo imperialistično vojno (1914—1918), da dosežejo mir in v ta namen solidarnost delavskega razreda vsega STeTa' Dolavoi in vojaki kapitali-■dičnih dežel so se odzvali niiho-vnn pozivom. Se v časih revolu-5|jo v Sovjetski zvezi so se francoski mornarji pod vodstvom An-dreein Martieja uprli, da bi se bo-rili proti sovjetskim delavcem. se je gradila delavska d‘7ava Angleški pristaniški delavci so odklonili natovarianie ladij, ki naj 1 oskrbovale intervencijske sile. "olavske množice v kapitaUstičnih deželah so organizirale vrsto stavk, demonstracij in protestnih mitih-kev proti intervenciji v Rusiji. Sovjetsko delavstvo pa ie šlo še jie. Sovjetske dežele so še pu-T°šlle belogardistične sile, ko so j^vjetski sindikati leta 1920. pova. di v Sovjetsko zvezo prvo de'e-peijo angleških delavcev. Kakor ,y na eni strani angleški pisaielj . erbevt Wells še dvomil o sociali-'..čnj preobrazbi in industrializa-.bi Rusije brez zunanje pomoči, ,ako je ta delegacija že spregleda, a prvj, ko.nture novega živl-enia, "l so kjbečk s,'p kljub vsemu protivllenju ani-. 6rdamske internacionale vedno ®Sosteie sledile na vx)ti v Sov>et-zvezo. Prihaja'e so 'na vabilo ^zveznega centralnega sveta sin. 'kiltov, prepričale so se o silnem /‘zadevanju sovjetskih delovnih j/d' in o ogabnih lažeh imperia-|i*°V in njihovi člani so postamli l, ’'pni nrijate''i v.KSR ■T''«.1 zvezi ki se le o vsem o-tc “'c na marksističuo-leninlstičnr. Mo. Tu razgovor je vsemu sve-(: ''šizgaUl zle namene in izmišljo. •' zapadnega imperializma. V ča-5a) t^tletk so tuje delegacije priha-v,,?. v Sovjetsko zvezo v vedno 5'em .številu. k lirve 'li so sovjetski delavci zanetili aove visoke peči. ko so ste-ir' ^roji v novih tovarnah, je bil . Perialističnim k'evetn:-koin pri. naihujšl "k«1 Pr‘čc'‘ dnp. “darni.štvo in stahanovstvo, ^'“‘kstično tekmovanje. Toda IW v času. ko je bila prva sta-tli .c Petletka v največjem razvo-ie v Sovjetski zvezi na vseh udarec. A so sc klevetati sovjet. ‘meh manjkalo delovnih ati, je go- ,&t..|'ler'ki izbruhnila nnjvečjo i« kriza, ki ie priprav.... kr(1hU -'onov delavcev ob delo in T^dve za usf-anovil-ev SSZ Sovietske zvezo jo vodno ',iš(;[c ^maščal in jo dosegel svoj 0 ic sovjetska armada pre. ^VzL,:1 fašistične napadalec in Vzvr,8 “crftn- 2e v času volne jo centralni svet sovjetskih % i,. ov vse ukrenil, da sc utr-k j r.a^irilo prijateljski odno- j‘kalnimi organizacijami v ’ Us’deže.’ah- Nn ta način so bi. N^he/T^Mcni angleško.sovjetski, ^iit, .sov'ctski in sovjetsko-n. j 1 , 'indikalnl komite. Ze te-k. z,-,s) soYf°tskl sindikati skupno JjUls bnilci angleških Trudo.U lS P.',č1eIi Pripravljati ustano-sindikalne zveze, v* 8 r ';,nie sind ^^.inozemstvom Anglo-sovjetski sindikalni komi. te, ki je bil ustanovljen jeseni leta 1941., je mnogo pripomogel k razvoju prijateljskih odnosov med sindikati obeh držav. Za časa vojne je imel štiri zasedanja. Na zad. njem, ki je bilo v Londonu, ie izvedel vse priprave za mednarodno sindikalno konferenco, ki je v februarju 1945. v Londonu sklenil sklicati mednarodni sindikalni kongres, do katerega je zares prišlo sedem mesecev kasneje T"d a-meriško-sovjetski in francosko-so-vietski komite sta imela po več zasedanj, ter s svoje strani mnogo pripomogla k ojačenju mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Sovjetski sindikati v borbi za svetovni mir in demokracijo Pretekli sta dve leti, odkar je bila ustanovljena Svetovna sindikalna zveza. Danes je v niej organiziranih nad 71 milijonov delavcev iz 58 dežel. Zveza predstavlja o. grom no vojsko v borbi proti fašizmu in vojnim hujskačem. Neposredni stiki med delavstvom Sovietske zveze in delavstvom o-sta1ih dežel pa so se medtem na- daljevali. Se leta 1945. je bilo ^ Sovjetski zvezi več tujih delega. cij, med njimi tudi delegaciji CIO (Kongresa industrijskih organizacij ZDA). Lani jih je biio nad deset, letos pa še mnogo več, med njimi tri iz Anglije po dve iz Italije, Finske, Češkoslovaške, Polj. ske, Švedske in Franciie. V Mo-skvi so bile na novo tudi sindikalne delegacije iz ZDA, Jugoslavije, Madžarske, Rumunijc in drugih dežel. Vsi delegati, so bili priče ogromnega razdejanja, ki ga je sovražnik prizadejal sovjetskemu gospodar, stvu, a hkratu tudi silnega poleta, a katerim sovietski delavski razred obnavlja svojo domovino. O tem pričajo njihova pisma in njihovi govori. V prvi vrsti poudarja, jo. ogromne zasluge Sovjetske zve. ze v borbi za trajni mir, svobodo in varnost narodov. Nadalje opozarjajo na demokratični značaj sovjetskih sindikalnih organizacij, na ogromno delo, ki ga opravljajo v korist delavskega razredu. Posebno močan vtis sta napravila nanje do. lavsko socialno zavarovanje in kul. turno prosvetno delo, ki ga s tolikim uspehom opravljajo sovjetski sindikati. Za demokracijo v Nemčiji Borba sindikatov za enotnost delavskega razreda ^vetovno valo. sindikalnih delega-se ie medtem V vzhodnih predelih Nemčije delu te že dve leti Zveza svobodnih nemških sindikatov, ki veže pet sindikalnih central, v katerih je organiziranih 18 sindikalnih zvez. Danes štejejo te organizacije 8,8 milijona delavcev in po'eg tega jih je še v Velikem Berlinu nadaljnjih G50.000, V vzhodni Nemčiji je bila tako ustvarjena enotnost vsega sindikalnega gibanja. Spričo demokratizacije upravnega aparata opravlja delavski rajred s pomočjo svojih sindikalnih organizacij kontrolo nad vso proizvodnjo. Sindikalne organizacije skrbe zu zaščito pri delu in socialno zavarovanje ter za mezde. Protiljudska gospodarska politika zapadndi imperialistov V Nemčiji so bili prej ženski in moški delavci različno plačani. Vrhovni komandant vzhodne Nemčije maršal Sokolovski pa je izdal nu-redbo, po kateri so mezde v vseh industrijskih podjetjih izenačil. Ner je področje Velikega Berlina razdeljeno na štiri cone, se njegova naredba n« Veliki Berlin ni nanašala. Pod pritiskom javnega mnenja pa so bili tudi poveljniki ostalih treh con prisiljeni izdati podobne naredbe za vsa podjetja v Berlinu. Toda ang o-ameriške oblasti so skušale izigrati to naredbo in so Je »dovolile« delodajalcem, da so lahko izenačili mezde za izenačeno delo. To se je zgr>dilo le v nekaterih podjetih in zato se movaio sindikati Velikega Berlina še nadalje boriti za to osnovni pravico ženskih delovnih sil. Nasprotja med delovnim tud-dvom in režimom pa so v ripndr.i Nemčiji prišla do izraza še na drugih področjih. V vzhodni Nemci ii so ukinili monopole. Na pobudo sindikatov in de avskih strank v Velikem Berlinu jc bil tudi tu pripravljen načrt zakona o odpravi monopolov in velikoberlinski mestni svet ga je sprejci z 90% glasov. Anglo-ameriško poveljstvo pa ni ničesar ukrenilo, da bi se ta zakon tudi zares izpolnil. Sindikalna združitev in socialdemokratki razkolniki V zapudni Nemčiji .je gospodarski položaj zelo resen. Anglo-ame* riške oblasti sindikatom niso omogočile, da bi sodeloval pri gospodarski obnovi dežele. V zapudni Nemčiji se morejo delavci še boriti za kolektivne delovne pogodbe. Zapadnc okupacijske oblasti se sploh nočejo vmešavati v delovanje delodajalske zveze, ki vedno bolj nasprotuje s sindikatom in organiziranim delavcem. Spričo tega protide avskega delovanja kapitalistov in imperialistov v zapadni Nemčiji postala enotnost sindikalnega gibanja vedno pomembnejša. Na poslednji med* conski sindikalni konferenci je bilo sklenjeno, da bo spomladi 1948. kongres sindikatov iz vse, Nemčije. Na posebnem kongresu naj bi se izvolila tudi genera'na komlsMa nemških sindikatov in pripravil program vsenemškega sindikalnega gibanja. Toda na prizadevanje angio-ame-riških agentov so socia’nodenar kratski sindikati v ameriški in angleški coni sklenili ustanoviti dve-consko tajništvo. Nemško delavstvo ;e spričo tega v velikih skrb’h. Zaveda se, da ie glavni motor nemškega gospodarskega življenja. Zato si prizadeva, da bi doseglo načrtnost v svojem delu. Zato se upira MarshaUevemu načrtu, ki bi uničil nemško gospodarstvo in onemogočil demokratizacijo dežele. Nemški delavski razred zahteva gospodarsko in poUtio-no enotnost Nemčije, zahteva tak > mirovno pogodbo, ki bo omogočila njeno demokratizacijo. Zato se tudi vsa sindikalna borba v Nemčiji razvija pod geslom »Za demokratizacijo dežele«. SINDIKALNI POČITNIŠKI DOM V, GOZDU - MARTULJKU Madžarski sindikaH Irdna opora madžarskih demokratičnih sil Četrt stoletja jc trajalo Horthj’. jovo nasilje nad madžarskem spri-lavskim razredom. Vse od leta 1919. do 1945. so si napredni sindi. kalni delavci n« Madžarskem spričo policijskega terorja reformi, stičnih in desničarskih provokacij pridobili ogromna izkustva v bor. bi proti reakciji in kapitalističnim monopolom, ki so pehali madžar. sko delavstvo v vedno večje go--podarsko in politično suženjstvo. Drugo svetovno vojno jc Horty izkoristil, da je ukinil še poslednje osnovne pravice delavskega raz. roda. Po podjetjih jc postavil voj. ne komandante, ki so z disciplin, sklmi kaznimi, zniževanjem mezd, aretacijami in internacijami zatiral; -madžarsko delavstvo. Nemška okupacija je pomen la zanj vr. kunec vsega trpljenja in suženjstva. Ko pa je jeseni leta 1944. sovjet, ska armada stopita na madžarska tla, se ja položaj do temelja spre. menil. Madžarskemu ljudstvu se je pričela svitati politična in go. spodarska svoboda. Obnovljene so bde demokratične stranke in or. ganizacije in tudi sindikati. Ivo je bila nazadnje osvobojena Budimpešta, ki je v ujej koncentriranih 00% madžarske industrije, se je pričel silen silen razvoj vsega sin. (likalnega pokretn. Šestina vsega naroda v sindikatih Madžarski sindikati so bili vse doslej organizirani po poklicnem načelu. V zadnjem času so se pri-čeli preosnavljati po industrij, skem organizacijskem principu. Na ta način so sedaj organizirane sin-. . dlkalne zveze železničarjev, rudarjev, poštnih, državnih in kra. jevnih javnih uslužbencev. Na novo se ie pričela organizirati cela vrsta strok, ki prej niso imele ni-kake sindikalne organizacije. Ta. ko deluje sedaj na Madžarskem 49 sindikalnih zvez. V maju leta 1945, so štele še 400.000. letos pa že 1,5 V bratski Jugoslaviji Zapiski s poti tržaško sindikalne delegacije po lugoslovanskih ljudskih republikah Nič kaj prijetno ni bilo ono jutro, ko srno se odpravili na pot. Dež, megla in mraz. V takem vremenu je najprijetneje doma na toplem. Toda pot je šla na vzhod, V deželo ljudi, ki si zavestno, svobodno, po načrtu gradijo svoj novi dom, svojo novo kulturo, svojo boljšo bodočnost. Čeprav Je škropil droben dež in je strašilo s še hujšim, si lahko na obrazu vsakega od naše skupine razbral notranje zadovoljstvo in nekako veliko pričakovanje: Gremo v Jugoslavijo, da vidimo, kako tam delajo in gradijo deželo prave demokracije, med bratske jugoslovanske narode, da jim povemo, kako je pri nas. Vemo, da tam mrzlično delajo in gradijo, a vseto bomo še na lastne oči. videli. S takimi občutki smo se odpeljali proti Ljubljani. Na tri korake Komaj smo se dobro vsedli in nam Trst še ni izginil izpred oči, pa se že pripravljamo na obmejni pregled. Ju-goslavija je tu, čisto blizu. Pregled je v kratkem opravljen. Bližamo se Ljubijani, Avtobus drvi po novi betonski velecesti, ki bo vezala Trst Z Mariborom, ko bo dokončana. Ljubljana je praznično odeta, čeprav je gosta megla. Hiše v zastavah: praznik je, 29, november, ko so bili nekaj let poprej sredi borb in ruševin postavljeni temelji novi zvezi ljudskih republik. Naslednje jutro, ko je vsa Ljubljana hitela na volišča, smo krenili dalje, z brzim vlakom proti Beogradu, kamor nas je povabil centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije. Nihče ni mogel obsedeti v udobnem sedežu, vsi smo silili k oknom. Eni so se ozirali po pokrajini, po narasli Savi, drugi po vaseh, po novih zgradbah, novih tovarnah. Med člani delegacije je bil tudi železničar iz Trsta. Zanimali so ga pač železnica, železničarji, promet in vse, kar je bilo okrog tivov. Opazoval je in ogledoval in vedno znova z zadovoljstvom prikimal. Videl je in razumel, 'rudi nas je opozoril, ko jc vlak hitel mimo postaj: (Nadaljevanje nn S, strani milijona članov, pri čemer je tre-i ba upoštevati, da živi na Madžar« skem vsega 9 milijonov ljudi. Po osvoboditvi so se pričeli U-stanavljati po vseh podjetjih na Madžarskem tudi tovarniški odbori, ki sodelujejo pri upravah podjetij in kontrolirajo poslovanje za ves nadaljnji razvoj sindikalne, ga gibanja na Madžarskem. Madžarski sindikati intenzivno sodelujejo pri obnovi dežele, za katero so doslej doprinesli največje žrtve železničarji, gradbeniki in kovinarji. Industrijska proizvodnja na Madžarskem si je v zadnjih dveh letih zaradi tega znatno oporno gia. V pričetku leta 1947. je dosegla 75 odst. predvojne zmogljivo, sti. Po poslednjih podatkih pa s« jo letos povzpela proizvodnja pre* moga na 91, jekla na 88, tekstilnega blaga na 80 odst. predvojne pro. dukcije. Ogromnega pomena je bila za’ Madžarsko tudi njena agrarna reforma. 700.000 kmetom so razdelili 2 in pol milijona ha zemlje. Pri agrarni reformi sta aktivno sodelovali sindikalni zvezi kmetijskih delavcev in malih posestnikov. Slednja je posta'a ena najjačjih' sindikalnih organizacij v državi In šteje sedaj nad 350.000 članov. Mnogo so sindikati storili za1 zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavskega razreda. V av. gustu 1948. so bile sklenjene kolek-) livne de^vne pogoje, ki dob-ča-o enako mezdo za enako delo in prvič v zgodovini madžarskega sin. dikalnega gibania tudi plačan dou pust. Gospodarske in politične pridobitve madžarskega delavstva Madžarski sindikati neposredno sodelujejo z, demokratičnimi strankami v. madžarski Ljudski fronti neodvisnosti. V madžarski ljudski skunščini je 52 poslancev iz vrst sindikalnih organizacij. Sindikati so zastopani tudi pri ljudskih sodiščih. V' primeru enakega števila glasov odloča v sodnih kolegijih glas sindikalnega zastopnika. Predstavniki sindikatov sodelujejo tu. di v državnih in obratnih kontrol, nih komisijah. V decembru 1945. je bil v Budimpešti prvi kongres madžarskih sindikatov. Odtlej vodi ves madžarski sindika'ni pokret sindikal. ni svet- ki v njem 95 aipnnv. Njegov izvršilni organ je tajni, štvo, ki jo v njem šest funkcuv narjev. Ze ves čas predseduje madžarskim sindikatom stari so cialno.demokraHčnl sindikalni de. lavoc Eden Kihazt. posle generalnega tajnika pa opravlja komunist Ištvan dCoša. Kn je bil soomladi 1946, nn Madžarskem ustanovljen levičarski blok, da prepreči sabotažo velike, ga kapitala in izvede nacionaliza. cijo industrije ter postavi pod državno kontrolo so sindikati v njeni sodelovali z velikim uspehom, Večji del tega programa je sedaj realiziran. Madžarska je na tej osnovi lahko razvila svojo gospodarsko Iriletko. Finančno osnovo zanje si je ustvarila vlada z uvedbo kr n. trde v trinajst velikih madžarskih bankah. Sindikati in z njimi ves delavski razred si je na ta način zaentovil vsa jamstva, da bo tri. Jelka iznnlnjena in da jo vso i žar »ko delovno Dudstvo krenilo na pot v boljšo bodočnost. NAŠ ZADRUŽNI TEČAJ Delavsko-Iunečka enotnost ZADRUŽNI KADRI Zadružništvo se Je pri nas že razvilo do take stopnje, da ne zadostujeta več šablonsko poslovanje zadruge in ne kako pasivno udejstvovanje njenih nameščencev. Nameščenec, ki pri zadrugi dela samo za plačo, ni pravi zadružni nameščenec in tu ne pomaga niti sklicavanje na izobrazbo ne na o-sebno klasifikacijo. Potrebno je, da je nameščenec prežet zadružnega duha, da je tako vse njegovo delo v • zadrugi. Zadružni duh je treba vzgojiti. Vzgoja pa ne traja samo eno predavanje ali pa, kolikor Je treba, da se prečita po ena knjiga o zadružništvu. Za vzgojo je potrebno dalj časa. In tudi zadružni duh sam zase, vzet Zgolj z idealnega vidika, ne zadostuje. Potrebno Je praktično udejstvovanje. Za dosego tega je zopet potrebna vzgoja. Zadružni tečaji, ki se organizirajo po raznih krajih, služijo predvsem za to, da se vrzeli pri zadružnem kadru za silo zamašijo. To še ne pomeni, da je bil s tem dosežen višek strokovne vzgoje za nameščenca ali celo upravnega uradnika zadruge. Prizadevati si moramo, da si privzgojimo take zadružne delavce, ki ne bodo samo pasivni uradniki alt pa tudi le taki nameščenci, ki bodo imeli mnogo volje, a malo podlage. Zadružništvo je danes tako razširjeno, da prestavlja že samo zase posebno panogo. Poleg tega pa zahteva še poslovanje v vsaki zadrugi posebej popolno poznavanje njenega delovanja in okolja. To delovanje jc pa različno od ene vrste zadruge do druge in često različno v raznih krajih tudi pri isti vrsti zadrug. To zadevo so dobro razumeli zadružniki in ljudske oblasti v Jugoslaviji in drugih resnično demokralič-fiih državah, kjer so nemudno ustanovil vrsto zadružnih Soh Začeli so marveč bodo znali zadruge tudi praktično in z uspehom zastopati ter jih voditi. Navada jc, da gledamo pri nas na zadruge kot na podjetja manjše vrste in da sodimo, da je strokovna sposobnost potrebna samo nameščencem drugih podjetij, tako da imajo mesto v pisarni ali prodajalni in skladišču zadruge le oni, ki so bolj siromašno Vsem je znano težko stanje delavstva, posebno de avskih družin v mestu. Pri vsem tem je tržaška »svobodna« trgovina taka, da so cene blaga, ki prihajajo iz Italiic, daleč višje kakor tam, da so celo po tržaških trgovinah cene za eno in isto blago močno različne, da znašajo te razlike po cele deseta-ke in celo stotake, • Ni vsakomur znano, da imajo sindikati pravico tudi v gospodarskem oblečeni, delavci in kmetje. Treba ja razumeti, da je zadruga važno podjetje in da Je njeno poslovanje komplicirano, ker zahteva veliko več znanja, sposobnosti in dela kot pa kako drugo podjetje. Ce hočemo dvigniti naše zadruge strokovno nad raven drugih podjetij, moramo vzgojiti tudi zadružne kadre z višjo zadružno izobrazbo in se ne za vse čase zadovoljiti s tečajniki. Cim večja bo izobrazba zadružnih kadrov, tem večji in zaneljivejši bo uspeh naših zadrug. S. C. Javstvo 75 vrigonov drv in oglja. Razprodali so tudi že skoraj ITi.OOi; čevljev, ki so jih nabavili iz češkoslovaških tovarn. Ko so cene živil rastle dan za dnem, so po nizkih cenah prodajali tudi živež. Poskrbeli so, da je Sepral lani tudi med člane ES razdelil nakazila za sladkor. Vodstvo sindikalne preskrbovalne organizacije blago iz tovarn neposredno porazdeli po raznih proda;a'n:eah, ki so se organi- Sindikalna preskrba delavstva z dvomesečnimi zadružnimi tečaji in prišli do spoznanja, da to ne zadostuje, da je komaj dovolj za prvo silo. Nastali so potem 6-mesečni te-Caji. A tudi ti so se, čeprav so zanje izbrali najboljše gojence iz prvih dvomesečnih tečajev, izkazali še za pomanjkljive za bodoči razvoj in konsolidacijo zadrug. Sedaj imajo v Jugoslaviji dveletne zadružne Sole in Štiriletne trgovsko — zadružne akademije. Tudi druge slovanske države sl irmogo prizadevajo, da bi dvignile svoje zadružne kadre. V Bolgariji obstajajo zadružne gimnazije. Češkoslovaška posveča s polnim uspehom veliko pozornost zadružni izobrazbi In zadružnemu strokovnemu šolstvu. Poljska nič ne zaostaja za njo. Naravno je, da je pred vsemi Sovjetska Zveza, ki je danes sploh voditeljica In učiteljica slovanskih in drugih držav na vseh področjih in ne samo na zadružnem. Tudi na Tržaškem ozemlju, kjer •bo naš položaj na zadružnem polju težavnejši kakor povsod drugod, kjer bomo naleteli na vedno hujši odpor reakcije, bo treba ustvariti In vzgojiti take kadre, ki ne bodo znali samo idejno braniti zadružnih interesov, pogledu konkrektno skrbeti za delavstvo in ne le s propagando in posrednimi ukrepi voditi borbo p niti črnoborzijanskim cenam, s pogodbenimi poviški pomagati delavstvu, da draginjo vsaj nekoliko obvlada V osta'em je taka do žnost sleherne organizacije. Tudi DZ oskrbuje svoie pristaše z nekaterimi živili in drugimi potrebščinami, toda prav pri tem se je ogabno razkrinkala pred vsem tržaškim prebivalstvom. S sredstvi, ki si jih je preskrbela kdo ve od kod (prav za prav si je vsakdo na jasnem, kje tičijo njeni viri, ko od članstva ne utegne zbrati niti toliko, da krije upravne Stroške), izkorišča bedo in pomanjkanje ter z brezplačnim krompirjem in sladkorjem podkupuje omahljivce in jih vklepa v jarem, ki ž njim služi tujim izkoriščeva'cem. ES so s« že od vsega začetka pošteno , brez gospodarskih in še manj s poetičnimi špekulacijami lotili naloge, da pripomorejo delavstvu do najpotrebnejšega blaga po kar najnižjih možnih cenah, kakor ga je pač mogoče dobiti naravnost iz tovarn Tako so ES samo ’od letošnjega septembra dalje razproda’; med de- zira'e v Nabrežini, Miljah, na Opčinah, v ladjedelnici pri Sv. Marku in v Ilvi. Blago prodajajo delavcem, kakor pač pride, enkrat perilo, drugič obleko, pa zopet kurivo itd. K cenam, po katerih plačujejo blago v tovarnah, doda jej o le še stroške za prevoz in razde'itev. blaga. V ulici Zonta 2 ima organizacija svoje glavno skladišče, kjer sta'no delijo in prodajajo vsakemu delavcu, kar potrebuje, ta čas še posebej obleke, plašče in podobno b'ago. Blago dobav'jajo delavcem tudi na o-broke, tako da ima vsaka delavska družina priliko, da se za zimo obleče, čeprav trenutno ne razpolaga z zadostnim denarjem, da bi blago hkratu odplačala. Po nekaterih tovarnah vodijo prodajo blaga tovarniški, odbori, drugod pa so si delavci organizirali prave pravcate zadruge, kakor n. pr. v Strojni tovarni, kjer imajo tudi svoje stalne prodajalne. Delavstvo v vedno večji meri sega po tem blagu, ker se je dejansko prepričalo, da pri nakupu nihče nima nobene prednosti, da je blago dejansko cenejše kakor kjer koli drugod in da mu je spričo obročnega sistema olajšano tudi odplačc-vaje prevzetega b!3ga. Članstvo V zadrugo lahko vstopijo kot člani fižične osebe, ki so polnoletne in pravno opravilno sposobne, ter pravne osebe. Pri kmetijskih obdelovalnih zadrugah se štejejo za zadružnike vsi polnoletni člani Individualnega gospodarstva, ki je vstopilo v zadrugo. O sprejemu in izključitvi članov zadruge odloča upravni odbor. Zoper njegovo odločbo je možna pritožba na občni zbor zadružnikov. Mesec dni pred občnim zborom ne sme upravni odbor izključiti in tudi ne sprejeti nobenega zadružnika. Začetek in konec članstva Ob vstopu v zadrugo vpišejo člani najmanj po en delež. Dokler traja članstvo, se deleži nc smejo vrniti. Članstvo v zadrugi preneha z Isto-pom, izključitvijo ali s smrtjo. Izstop -in izključitev iz članstva urejajo pravila. Izključeni član ima pravico, pritožiti se na občni zbor. Ce zadružnik umre. lahko stopijo dediči na njegovo mesto, če jih u-pravni odbor sprejme. S prenehanjem članstva prenehajo vse članske pravice v zadrugi. Članski deleži se povrnejo zadružnikom, katerih članstvo je prenehalo šele takrat, ko po predpisih preneha njih jamstvo za obveze zadruge. Po odločbi o likvidaciji ali o uvedbi konkurza zadružniki nc morejo biti iz nje izključeni. Pravila zadruge predpišejo natančnejše določbe o sprejemu, izstopu in izključitvi članov iz zadruge, o pravcati članov nasproti zadrugi, katerih Članstvo je prenehalo, ter o posledicah prenehanja članstva. Pristopna izjava Kdor želi vstopiti v zadrugo, mora podpisati pristopno izjavo. Pristopna izjava mora biti datirana in brezpogojna. Poleg rodbinskega in rojstnega imena je treba v njej navesti poklic, bivališče kakor tudi število vpisanih deležgv. Bazen tega mora prosilec potrditi, da so mu znana pravila, zlasti pa določbe o vrsti in obsegu jamstva. Pristopne Izjave, podane pred vpisom zadruge v zadružni register, niso več obvezne, če ni ustanovnega občnega zbora v treh mesecih po dnevu izjave. v zadrugi Pristopne izjave zgube veljajo, če upravni odbor o njih v trcli mesecih ničesar ne sklene. RAZVITJE SINDIKALNE ZASTAVE ŽELEZNIČARSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE Zadružni deleži Kdor vstopi v zadrugo, ki je vpisana v zadružni register, jamči tudi za tiste obveznosti zadruge, ki so nastale pred njegovim vstopom v zadrugo. Nasprotni dogovor ne velja-Pri vpisu nadaljnjih polovnih deležev mora podati novo pimčno izjavo z navedbo datuma in števila deležev\ Ce občni zbor odloči, da se poslov'-, na izguba poravna v celoti ali deino^ iz .poslovnih deležev, se to obračuna sorazmerno s številom vpisanih deležev. Ce pade celotni znesek vpisanih deležev zaradi poslovne izgube Pot) polovico, mora občni zbor, ki sklepa o sklepnem računu za tisto Teto, sprejeti tudi sklep o dopolnitvi deležev, če jc to v pravilih določeno, kolikor seveda ne sklene, da se zadruga u' kine ali da se izvede poravnava izven konkurza odnosno uvede konkurz-Zadružnik, ki je vpisal in vplafž1 več deležev, kot jih je bil dolžah po pravilih, sme takšne deleže oh* 4 povedati v roku, določenem v pravi Uh, ali jih prenesti na drugega z3* družnlka ali na osebo, ki izpolnjen pogoje za pridobitev članstva v z3' drugi, če upravni odbor na to Prl stane. . . 49 S pravnim poslom med živimi ^ sme prenesti po en poslovni delf" samo na eno osebo. Odgovorni urednik ŽAGAH BOŠTJAN Tiskala Zadružna tiskarna v Trs'1, V bratski (Nadaljevanje s 7. strani.) »Glejte, kako so disciplinirani tt železničarji! Kako stoji mirno načelnik postaje, dokler zadnji voz ni mimo!* Res, jugoslovanski železničarji opravljajo vestno svojo dolžnost, vestno in prijazno z vsemi. To Je ugajalo italijanskim tovarišem in seveda, vsem ostalim članom, kakor tudi vsakemu potniku. Ko so se v Beogradu oglasile ..katjuše" Na zagrebški postaji je bil cel živžav. Kmaiiu je bil vlak natrpan. Vozili smo se naglo po hrvaški planjavi, potem po Slavoniji. Sama ravnina, njiva pri njivi. Pšenica je že sklila, drugod pa plugi globoko rijejo v prst. Vse bo obdelano. Od daleč opazim Črede, ki sc pasejo. Mislil sem spočetka, da so ovce. Ko pa smo bili bliže, sem spoznal prašiče. To vidiš ob vsej progi in po Vojvodni. Pozna jesen je že, skoraj zima. Na polju je bolj mrtvo, le traktorji opravljajo svoje delo. Kako pa mora biti lepo spomladi in poleti, ko zori morje pšenice in koruze. V Zagrebu pristopi k nam v voz Jugoslaviji mlada žena. Vrača se v Beograd po tridnevnem obisku pri sorodnikih. Prijazna je, kakor pač vsi Srbi, in se prav rada razgovarja z nami, posebno ko izve, da prihajamo iz Trsta. Pripoveduje nam, kako je bilo v Beogradu med okupacijo. Razvname sc, ko nam govori o borbah za Beograd. S tako vnemo pripoveduje, da se mi zdi, da sem tam vmes sreJi borbe za življenje. Pravi nam, kako so trepetali v bunkerju, kamor so jih bili spodili Nemci. Nad njimi so bile ostre borbe. Čakali so vsak hip smrti in niso si mogli pomagati. Toda naenkrat so se oglasile »katjuše«. Nacisti so padali, bežali. V bunkerju, v temi je vse oživelo, vzkipelo. Objemali so se od radosti. Ko pa je odprl vrata mladi rdečcarmejec, šestnajstleten dečko, bi ga kmalu zadušili s poljubi in objemi. .»Potem bo strojev in belega kruha dovolj" Naenkrat vprašam mlado sopotnico: »Kaj se vam pa zdi sedaj, ko imate nekoliko črn kruh? Se ne pritožujete?« Tako mi odgovori: »Mi se vedno pritožujemo, smo že take narave. Crn kruh pa imamo zaenkrat zato, da dobimo stroje. Potem pa bomo Imeli strojev in belega kruha dovolj.« E-nak odgovor dobiš povsod. Ogromna večina razume, da Je treba nekaj žrtvovati, da se izpolni petletka zgra. di industrija. Nevi Veliki Beograd 2e smo pri Beogradu. Po beograjskih gričih mrgoli morje luči. Na vsakega napravi pogled na Beograd sredi noči mogočen vtis. Prav ima mlada Beograjčanka. Beograd ima v sebi ogromno privlačno silo. Večkrat je bil požgan, porušen, pa Je vedno znova zrasel še večji, še mogočnejši. Kruto so ga bombardirali Nemci. Tudi nekdanji zavezniki mu niso prizanesli. Bombardirali so ljudske okraje nekaj dni pred osvoboditvijo. Toda Beograd vstaja nov in še mogočnejši. Postal bo pravo velemesto, srce nove Jugoslavije. Na ravnini ob Savi in Donavi bodo zrastle krasne zgradbe, kmalu bosta združena Zemun in Pančevo. To bo veliki Beo-Urad ali —- naša mala Moskva, Beograd ima vse pogoje, da sc razvije: na vratih Balkana, ob sotočju velikih rek, na križišču velikih že- leznic in cest, središče nove Jugoslavije, kamor se upirajo pogledi vseli sosednji!! držav. Beograd je danes politično središče države, a hkratu tudi še postaja vedno bolj tudi njegov gospodarski in industrijski center. Ce greš na Avalo, kjer je spomenik neznanega vojaka, lahko objameš z enim pogledom vse mesto in okolico. Tam se ti odpre pogled vse okrog mesta na nove velike zgradbe. Največja med vsemi je ned-dvomno Železnik, ogdan z neštetimi stanovanjskimi poslopji za delavce, in potem novo filmsko mesto pa še mnogo drugih tovarn. Od tod smo si tudi mi drugo jutro na vse zgodaj ogledovali beograjsko okolico, kjer so rdečearmejci in partizani uničili velik del nemške vojske in osvobodili prestolnico. Pri predsedniku jugoslovanskih sindikatov Dopoldne je sprejel našo delegacijo tov. Salaj, predsednik centralnega odbora ES Jugoslavije. Na prvi pogled sc prepričaš, da .jc vodstvo Jugoslovanskega delavskega razreda v pravih rokah. Krepak, visok mož, belih las, resen in prijazen obenem je pred nami in se razgovarja z vsakim ne- ■isiljcno, tovariško. Ko govori o , je redkobeseden, strnjen, iz jrl n. A ne manjka mu humofj* zanim?1 už.abnosti. Zelo se je zannue- i0 zmere tržaškega delavstva, .Pra\ (d ni nO*' idrobnosti. Za tržaški prolctarD' e demokrate je sporočil svoje avc in voščila vsega Jugoslovani . delavstva. Prisrčno sc je P05^«-I vsakega, ker ga je čakala jo-slndikalna delegacija iz Ce5 ške. tuJl- Stalno prihajajo delegacije K' K3l-. Tam smo videli češke sik ^ delavce, tu rusko mladino ,0]i5Kd n špansko delegacijo, pa al^3 j3. italijansko. V Jugoslavijo Prl' ,(1-, da izkažejo priznanje jug°5 9dl im narodom, da vidijo, ka^? TjijS* ojo državo ljudstvo, ki ima svojih rokah. pj«3' Po sprejemu pri centralnem pj-: smo se razdelili v skupine ' elii v razne kraje in republik'pjl-Srbijo, drugi v Bosno, v v i Iti Hrvaško. _ .m J3 Potoval smo po vsej Jugoslav' (tič' jo ogledamo in da povsod P ko se mora boriti tižaško .yic zo za kruli in za svojo^P r|*>r oti Izkoriščevalcem In ti' (Se nadab