DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja svečer vsak prvi in trenji četrtek meseca. Ako je ta dan praenik, uide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena fetu j« 80 kr. sa celo leto. — Spiti in dopisi naj se poiiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBA», Ljubljana, v semeniških ulicah št. 2. Naročnina m imserati pa opratmiitvu „DOMOLJUBA" Vodnikove ulice it.». - Natnanila ss vsprejemajo m plačujejo po dogovoru. ................1 ........................11 1 ..............r - II "r ......... i ■ fctev. 4. V Ljubljani, 17. februvarija 1398. Letnik XI. Deželni zbor. V Sesti seji kranjskega deželnega sbora pokazalo se j« zopet, da je svoza nemških in slovenskih liberalcev pogubna za detelo. Deželni Šolski svet je zahteval, da se izplaCa učiteljem, ki so v Šolskem letu 1890/91 na ljudskih Šolah učili nemški jezik kot neobvezni predmet, svota 1060 gld. 20 kr. Poslanci katolisko-aarodne stranke pa so dovolili samo 600 gld., kakor je bilo dovoljeno leta 1890. Ker so s Nemci glasovali tudi slovenski liberalci, padel je naS predlog in dežela je za 460 gld. oškodovana. Gotovo je res, da je vsak delavec vreden svojega plačila, toraj tudi učitelj, ali ravno tako res je, da deželni šolski svet takrat deželnega sbora ni nič vprašal o tem, dasiravno deželni zbor vzdržuje Sole. Pravice dežele, saj jih je že tako malo, morajo se pa vendar varovati. Vrh tega mora pa še dežela sa dolenjsko železnico doplačevati velike Svote. Nasproti pa so v sedmi seji, dnč 4. t. m. pokazali slovenski poslanci, kako lahko bi jim bilo gospodovati v deželi, če bi le v slogi delovali sa blagor dežele, v kateri sedaj prav za prav vladajo Nemci. Z ozirom na velikanske izgrede na vseučiliščih na Dunaju in v Gradcu stavi poslanec Hribar nujni predlog: »Ces. kr. vlada se nujno poživlja: 1. odrediti takoj vse potrebno, da se začasno ustavljena predavanja na visokih Šolah v Gradcu in na Dunnju zopet sačno in redao nadaljujejo; 2. skrbeli sa to, da bodo dijaki slovanske narodnosti na teb in drugih visokih Šolah v državi neprikrajSano deležni vseh akademičnih pravic in evoboSčia.« Vsi slovenski poslanci so glasovali za ta predlog. Baron Zvegelj začel je ugovarjati, čeS, da niso nemški dijaki vsega krivi. A poslanec PovSe mu je jasno povedal, kako pristransko vlada dala s slovenskimi dijaki. Predno ti kako stvar do-ženejo aH dosežejo, treba jim Je hoditi od Poncija do Pilata, na vse zadnje pa Se nič ni. Minister sicer le ob- ljubuje, da naredi mir in da bo branil naSe visokoSolce. A besedam ne sledč dejanja. NaSi dijaki so brez varstva, brez pomoči, popolnoma prepuščeni nagajivosti in surovosti nemških dijakov. Tudi znani dr. Šaffer, naš največji narodni nasprotnik za odpadnikom Zvegljem, branil je pravice nemških surovih dijakov, čeS, da imajo prav, ker branijo napadeno svojo narodnost. Da bi bil raje molčal, ko vendar ni Nemcem nikdo nič žalega storil. Poslaneo Kalan je tema dvema poslancema povedal, kar jima je Slo. Opisal je žaloatne razmere slovanskih dijakov, ki sedaj trpč za to, ker razgrajajo nemški dijaki. Prijel je tudi Se Zvegeljna posebej, ki se je udeleževal v državnem zboru nasprotovanja in nagajanja pod vodstvom veleisdajalca WoIfa. Zvegelj bi se bil rad opral, a poslanec Kalan mu je dokazal, da je Zvegelj rekel, da mu nagla sodba v Pragi ni Se dovolj ostra naredba zoper čehe. Sin slovenskega naroda se drsne kaj takega izustiti I Sram ga bilo, izdajica svojega naroda! Poslanec Kalan je h koncu Se opominjal vse slovenske poslance, naj bodo vedno tako jedini kakor danes in kmalu bo zlomljena nadvlada Nemcev v naši deželi. — V isti seji dovolilo se ie usmiljenim bratom v Kandiji pri Novem Mestu 8000 gld. podpore sa zidanje nove bolnišnice. V osmi seji naznanil je deželni glavar, da mu je doSla od bv. Očeta zahvala za čestitko in apostolski blagoslov. Poslanci vstanejo inzakličejo: Slava I Mlekarski in sirarski zadrugi v Postojni dovoli se 500 gld. Poslanec Majaron nasvetuje, da se Se bolj poskrbi za idrijske rudarje in delavce, ter da se v Idriji ustanovi kaka višja Sola. Isti poslanec predlagal je v deveti seji, da se deželni zbor potrudi za to, da se ustanovi v Ljubljani vseučilišče za bogoslovje, modroslovje in pratoslovje* Potem naj pa nemSki dijaki le razgrajajo kakor jim drago. To misel pozdravili ao vai slovenski poslanci z velikim veseljem. Bog daj, da se kmalu uresniči! Poslanec Žitnik poroča o Glavarjevi ustanovi sa bolniioioo v Komendi, katere ta občina tivo potrebuje. Stvar vleče ae te dolgo, dasi je denarja dovolj pri rokah. — Proti koncu seje je bils živahna razprava gledč osnove deželne zavarovalnice. Poslanec in poročevalec di. Tavčar ves gori sa zasebne zavarovalnice, ter je na- števal same nnpake deželne zavarovalnice, M pa njenih velikih dobrot. Očital je tudi naii stranki prav po nepotrebnem, da ima s tem le svoje agitatorične namene. Dobro sta ga zavrnila poslanca dr. žitnik in flovse, da ljudstvo ssmo teli in sshteva deželno zavarovalnico in da morajo te opravičene želje zastopniki ljudstva zagovarjati v zbornici. Tn se grd za korist ljudstva in ne za kaj drugega. Po vseh drugih deželah naSega cesarstva prodrla je že ta misel in bo tudi pri nas. Razgled po svetu. JJršatmi »bor .snide se sopet dne 15. marca. H parno, da bo prihodnji drtavni zbor nastopil bolj pametno pot, nago jo je rajni, v katerem so s vpitjem in razbijanjem onemogočili vsako plodonosno delovanje aa državo. A to upanje je zelo majhoo, kajti že sedaj pišejo nekateri listi, da bodo prenapeti nemSki liberalci fte naprej nagajali, kar se bo le dalo. In potem sačela ae bo stara pesem znova v Škodo državi in narodom. Pametnega vzroka že sedaj niso imeli za svoje ro-goviljenje, v prihodnje ga pa bodo is manj, kajti mini-sterskemu predsedniku se bode. kakor vse kale, vendar le posrečilo nabraviti »pravo med Nemci in Čehi. Cehi odjenjali so, kar se je le dalo, in tudi ameroi Nemci uvidevsjo, da tako ae more iti naprej, ter nekoliko popuščajo. Oboji so zadovoljni, da pridejo stare jezikovne naredbe ob veljavo in da izda vlada nove, bolj primerna Z veseljem moramo pozdravljati to novico, želimo le, da se uresniči in oba naroda v prihodnje mirno drug poleg drugega živita in tudi delujeta. Veliko vrisia napravili so po Avstriji tndi dijaki višjih šol, ki so začeli pravcati punt. Zakaj ? Stvar je tale. — Dijaki, ki so izdelali gimnazijo ali realko in stopili na kako višjo Solo, vseučilišče imenovano, koder se Šolajo za zdravnike, sodnike, uradnike, profesorje, advokate itd.,smejo nositi posebna znamenja, da ae ve: to je visokoSolec. Ta znamenja obstoje pred vsem v trakovih in kapicah. Trakovi na prsih narejeni so v narodnih barvah, to se pravi, če je visokoSolec n. pr. Slovenec, nesi na prsih belo-modro-rudeč-trak, če je Nemec ali Čeh ali Hrvat pa drugačnega, kakorine so barve onega naroda. V Pragi nosili so nemSki dijaki trakove z nemškimi barvami, to pa je čehe bodlo v oči in nekoč jo je tak postavljač izkupil. Vlada je nato hitro prepovedala nemškim in češkim dijakom nositi taka znamenja. Hej, to vam je med dijaki završalo! Kar hkratu so bili nemSki dijaki po koncu in grozili, da ne bodo hodili poslušat poduka, če vlada ne prekliče te prepovedi. V Soli so ropotali in zbijali, vpili in razgrajali, tako da so jo morali profesorji popihati. Nekateri so celo potegnili s puntarskimi dijaki in jim dajali potuho. Vlada se seveda ni dala strahovati takim mladičem, ni preklicala svoje prepovedi, ker so pa dijaki le Se razgrajali, zaprla je visoko iole in poostrila pravila. Na Dunaju in v Gradcu trpeli so največ mirni slovanski dijaki. Radi bi bdi ili poslušat predavanja, pa nemSki razgrajači jim niso pustili, odgnali so jih s silo. Vlada se sa slovanske dijake n i p r a v n i č p o t eg n i la. Ta bres-briinost vlsde nasproti Slovencem rodila nam je vročo željo, oziroma nam jo obnovila, da dobimo Slovenci aami svoje vseučilišče v Ljubljani. Pa o tem na drugem meela. Po Širnem cesarstvu dslajo se velike priprave za slovesno praznovanja SO letnice vladanja preevitlega cesarja. Cesar aam je želel, da ae tem povodom usta-navljajo bolnišnice, sirotišnice, zavetišča ia odgojevalilča, mesto da bi se deaar (rotil sa veselice. Tako se je sopet prav lepo pokazalo plemenito sroe cesarjevo. To je gotovo, da brez zastav ia rassvitljave tako ne bo, a vsi narodi in vaa mesta ia občine skuSajo po moči ustreči cesarjevi želji, da ustanove kak človekoljuben savod. Prejšnji driavni zbor ustrelil je svoj čas velioega kozla na račun vaeb, ki jedo in sploh rabijo sladkor. Bilo je tako le. Kakor daje država premije za konje in lepo urejeno goved, da a tem pospešuje živivorejo, tako je dala tudi sladkorno premijo onim tovarnarjem, ki bi največ sladkorja napravili in na tuje izvozili. Državni zbor pa je tem že tako bogatim ljudem povečal premije za 4 milijone. Davkoplačevalci imeli so to plačati, vrh tega podražil se je pa Se sladkor. Sedanji mi-nisterski predsednik dela aedaj na to, da odpravi to za nižje ljudstvo tako krivično naredbo io odvzame premije. Da bi se mu le posrečilo I . ^ A&d Italija pridela sama sase premalo žita. Zato ga morajo od drugod dovažati. Laska vlada pa je postavila na v voz žita visoko carino, da bi tako prisilila domače poljedelce k boljšemu obdelovanju zemlje. Toda to se ni zgodilo, marveč nastopilo je veliko pomanjkanje lita in nemiri, o katerih smo že poročali. V zbornici sklenili so zato postavo, ki je znižala carino, pa samo do konca meseca junija. Bolje nekaj kakor ni«, a dosti vendar ni pomagano. Na Francoskem pozabili «o sedaj na vso po« litiko, kajti sedaj jifa zanima le obtotba tistega pisatelja, Zola po imenu, ki se je drznil zagovarjati obsojenega izdqa!oa in Uda Drajfusa ter sramotiti vojaštvo. 2idje dslajo mi n« kriplje, da ga oprosti, pa ne bo Slo. Morebiti pa vendar vreče denarja lamaSe uata sodnikom, kar je na Francoskem prav lahko mogoče. Grki hočejo sedaj spraviti na dan, kedo je kriv nesrečnega isida sadnje vojske. General Smolenski dolži kraljevega sina. Toda, če bi tudi bilo temu res tako, ne bodo ga preveč kaznovali. Bolj pametno bi bili storili Grki, ko bi bili pred vojsko zbrali svoje metgane, mesto da so tako naglo začeli krvavi ples, ki jib stane veliko denarja in dovolj krvi. Dopisi. Dobrova, 29, januvarija. (V spomin.) Dne 19. januvarija satisnil je v Draževniku St. 5. blagi Frančišek Bižjak, po domaČe Selanček, svoje časne oči sa večno. Rojen je bil dnč 2. aprila leta 1818. v imenovanoj biši. Ta častitljivi starček je bil ves čas svojega življenja v vsakem oziru izgleden človek; bil poslušen otrok svojim starisem, uzoren mladenič, ljubezniv mož svoji ženki, skrben oie svojim otročifiem, dober gospodar ter bogo-ljubsn udovec; a vse svoje življenje pa pobožen, trden in veren kristijan. Sadjarstvo bilo je njegov element. 2e v sgodni mladosti se je s vso zavzemo oprijel te prekoristne kmetijske stroke, katere potem nikdar več opustil ni; gojil jo je takorekoč do svoje smrti, in to z najboljšimi vspehi. Vse v to pripravne prostore svojega sioer malega zemljišča nasadil je s žlahtnimi sadnimi drevesoi različnih vrst. Ako le kje, dobilo se je pri njem ob skoraj sledni jeseni okusnih jabolk in ilatnih hrušek. Ne pa samo to, nego tudi na tisoče in tisoče tlahtnih dreves raste po mili domovini, katera je vzgojil vrli Frančišek v svoji drevesnici za časa svojega življenje. Od blizu in daleč bo se pri njem oglaSali slednjo pomlad posestniki za žlahtna drevesca. Sam mi je večkrat trdil: .Ob prostem času je moja gostilna in zabava: moja drevesnica. V tej ne zapravim nič, pač pa mi vsako leto prinese ved ali manj gmotne podpore, katera mi povsod prav pride. In ko bi drugega ne imel od tega, mi je že samo to v zadostno plačilo, da se po drugih delih med malim drevjičem vselej poSteno razveselim in oddahnem.« Bil je od slavne ces. kr. kmetijske družbe večkrat odlikovan; če se prav spominjam, prejel je od tam dvakrat srebrno, enkrat pa bronasto svetinjo ter dvakrat darilo v zlatu po 20 frankov. Vse svoje otro-čiče odgajal je vedno v pravem krščanskem duhu in strajto božjem; ljubili so ga vedno iz srca in tnu bili pekprno-Tdani; vsi so poSteno preskrbljeni. Tukaj se vidi, da zvesto spolnjevanje četrte božje zapovedi vselej za atariie ia otroke rodi najlepšega sadu. — Cital je poleg nabožnega berila ta vrli možak z vsem Zanimanjem knjige »Družbe sv. Mohora«, »Domoljuba«, »Dolenjske Novice«, »Zgodnjo Danico«, »BleiweissoVe Novice« prejšnje čase ter druge knjige kmetijsko-podučnega zapopadka. — Kakor je ta, častitljivi mož lepo živel, tako je tudi imenovanega dne lepo in mirno v Gospodu zaspal, ter od Njega prejel večno plačilo v svetem raju. Nad qjim se je popolno vresničii rok: »Kakortno živijenje, taka smrt!« Bog m« daj večni mir in pokoj tam nad zvezdami, a tukaj * mili domovini pa ogromno Število vrednih in zvestih posnemovalcev! Naj bode s tem mali spominek uzornemu možu ohranjen v vrlem »Domoljubu*. Iz Domžal, 7. februvarija. Lepo je Citati po naSih časopisih, kako se po raznih krajih naSe ljube domovine snujejo društva, ki imajo blagi namen, v gospodarskem oziru pomagati našemu ljudstvu do boljšega stanja. In prav je tako I »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal U — Tudi pri nas se je lansko leto osnovalo prepotrebno »Katoliško delavsko podporno diuSlvo«, ki vrlo napreduje. Društvo Šteje pod predsedniStvom gosp. Strupija že nad sto članov, ki plačujejo po 10 kr. na mesec in za slučaj bolezni dobivajo po jeden goldinar podpore na teden. Društvo bi gotovo Se lepSe dosegalo blagi svoj namen: gmotno in duSevno blagostanje delavcev, ako bi tovarniški delavci ne posluSali agitatorjev soc. demokratov; tako pa se od teh zapeljani izogibljejo društvu in rajši verjamejo Kristanu in drugim judovskim hlapoem, katerim ni za blagor slovenskega ljudstva, temveč za svoje žepe. — Delavci, bodite pametni, obrnite sleparjem hrbet, združite se na podlagi naše svete vere in tudi vam zašije boljša bodočnost. — Pred kratkem se je ustanovila tudi hranilnica in posojilnica po Rajfajzenovem načinu. Da je bila potrebna, kaže to, ker je imela takoj pretečeni prvi mesec Sest in pol tisoč gld. prometa. Tudi za delavce in delavke je tu posebno lepa prilika, prihranili si nekaj krajcarjev in sadonosno j>h v hranilnico naložiti. Ufaduje se vsak četrtek in nedeljo dopoludne od 11.—12. ure. Od Krlžev pri Tržiču. Dne 3. svečana nas je zapustil občespoStovanl in priljubljeni nas gospod kapelan J. Vole. V kratkem času svojega delovanja pri nas Ctrl leta in pet mesecev), zlasti po smrti blagega gospoda župnika Fr. Wohinca kot administrator n&Se župnije pribobiti si je znal srca in zaupanje vseh župljanov. Ne samo njegovo delovanje v duSnem pastirstvu je bilo vzgledno, temveč bil je skrben tndi za splošno izomiko izročenih mu ovčic ter za povzdigo gmotnega blagra kmetov faranov. Zato je ustanovil »izobraževalno druStvo« v fari, kjer je zasejal marsikatero dobro zrno v rodovitna tla; kako se je v zadnjih letih možato poganjal za planinske pravice naSih kmetov v znanih pravdah i ranjkim Bornom, je Se vsem v hvaležnem spominu. Zato nam je bila ločitev težka, a kar je božja volja tako, Vam, veleč, gospod, kličemo iz dna hvaležnega srca: »Bog Vam stoterno povrni ves trud, ki ste ga imeli s nami, na novem odličnem mestu pa Vam jednako blagoslovi težko in plemenito izvrltvanje svilenega Vaiega poklica.« Z Vipavskega. 8. februvarija. Naii Vipavci kmetje ae organizujejo. Zasnovala se je v kratkem Času le tretja podruinica oes. kr. kmetijske družbe v St Vidu. Ako je je bilo kje potreba, gotovo v Št. Vidu — le najbolj, kajti tamolnji kmetje so sedaj največji reveli, zato, ker je trtna ul vse vinograde uničila. Kaklno blagostanje je bilo v Sl Vidu, razmerno največ vina ae je tam pridelalo, a sedaj — kaka sprememba —I Ljudje pa tudi ne zaupajo novi ameriški ti ti, zato ker ni nobenega faktorja, ki bi jih podučeval in vnemal za novo vinogradniitvo, ter z vzgledom pokazal. Hvala Bogu, smo si mislili, začetek je storjen, kmetje se organisujejo — kmetijska podružnica se je osnovala. Toda vle prvi nastop kmetijske podružnice bil je nesrečen. Gospodje osnovate|ji bili so pristranski, vodili so jih politični oziri — namesto da bi združevali in zblilsli raztresene, raz-dvojujejo faktorje, ki imajo voljo in zmolnost pomagati propadajočemu kmetu. Dokaz je bila volitev odbora, — katera pa ne more biti veljavna, ker ae ni vrlila po § 31 po glasovnicah, ampak volilo se je na predlaganje z vzklikom in sicer večinoma same le-le pristopivle člane brez zaslug in skuSenj naprednega kmetovanja — gotovo iz strankarakih namenov —, a prezrlo se je stare člane, zaslužene in skulene kmetovalce. Gospodje St. Vldci! Politika ni tukaj umestna. Ako hočete, da bo Vala podruinica vspevala in kmetom v resnici pomagala, morate delati s »združenimi močmi«, 4fcer je temelj vali podružnioi na pesku sidan —. V St. Vidu cvetelo je le pred kratkim časom »bralno drultvo«, dokler ste bili edini; vsled nesloge začelo je pa hirati in preneslo se je bolnika y trafiko, da bi se tam morda a tobačnim dimom okrepčal —, pa nič ni to pomagalo, — bolnik bil je čedalje alabli. Toda izmiali si vneti mladenič novo zdravilo. Zbral je okoli bolnika kakih 40 čvrstih mož in fantov, da bi ga vzdignili in preneali na zdrav in sVež zrak, a kaj se je zgodilo, ftujte! Možje naravno napredni zabrfcnlli so vzdigniti bolnika is tobačnega dima, čel, zapuatnikoVa zadnja volji, čegar priče smo mi, je ta, da rad umre, varno zaradi tega, da podeduje njega dobrotnik, ki ga je med boleznijo pod svojo streho vzel in s tobačnim dimom reill, vsa imetje, kar pa je protipravilno, kajti po smrti pripadati bi imelo premoženje Sl Vidskim revežem. Gg. Št. Vidoil Je li to domoljubno narodno napredno, ako zabrtatljčte, da bi se drultvo razvilo, katerega namen je i Čitanjem dobrih knjig in časnikov izobraževati in širiti omiko? — Zdramite se toraj in z združenimi močmi prenovite svoje bralno drultvo, za katero se je že toliko noVih članov podpisalo. Vsi egoistični in politični oziri, umaknejo naj se pravemu domoljubnemu delu I Listek. Človek obrača, Bog obrne. Povest iz kmetskega življenja; spisal Vipavec. (Dalje.) Zaman je pričakoval Ivan svojega strica, da bi mu povedal, kar mu je težilo srce, oel božji dan ni bilo atarca domov. Hodil je od dolžnika do dolžniks, tirjal in pobiral obresti, tu so mu morali napravili kaj dobrega v kožici, tam se je navlekel domače kapljice. Vesel je bjl, molnja poka in trebuh pOln, le celo glava mu je bila polna venskih duhov. Vesel je bil torej Miha, zakaj bi pa tudi ne bil, saj je bil na poti k svoji nevesti, lenin in veselje, to se poda drugo drugemu I Metka je bila sama v kuhinji in cvrla zabelo, oče je opravljal iivino. Zelo se je spremenila deklica tekom minulega dnč, Izginila je s nje rudečega lica otroika veselost, ki jo je le zjutraj navdajala. Huda skrb jo je morila, kaj bo in kaj bo, toda tolažila jo je tudi notranja zavest, da ni sama ničesar zakrivila in da bo ljubi Bog že kako preložil to skrb. Ni se le vrnil oče iz hleva, ko vstopi Miha. >0 Metka, ljuba moja Metka, ali si mi pripravila klobase?« pozdravi jo, ko se je nakalljal. »Prišli ste prepozno, obesili smo jih že v dimnik", izgovarja se Metka. »A, to pa ni lepo, prav res ni lepo, Metka, da ne držil dane besede!« kara jo starec. »Saj vam nisem nič obljubila, refcia sem vam, da dobite dve klobaii, če oče to ukaže, oče pa ni nič rekel 1« »E, koliko vel ugovarjati I Oče gotovo ne bo hud, daj mi jih torej, daj 1 •Pustite, naj se nekoliko posulč, potem bodo okus-nejše,« prigovarja mu deklica, nekoliko boječ se razdra-žiti skopuha, zakaj pripravila je dve klobasi is repe, kakor ji je svetoval Ivan. »Ne, ne, Metka, jaz bi jih rad nocoj I Daj tni jih, glej, tisti dve, ki ste zunaj kljuk,« pravi starec s pritdm kažoč na drog klobas, visečih v dimniku. Metka namreč je nalašč obesila oni dve repni klobasi tiven kljuk, na katerih je sTOnel drog, druge klobase so Visele Med kljukama. »Ce jih bočete imeti po vsi sili, vzemite si jih, pa samo dve I« Miha res stopi na ognjllče, sname Oni dve*16ffoai in jih vtakne v žep. »Že prav, Metka moja! Vidim, da me Ms« res rada. Ti dve sti za one Itiri! Kako lepo čDSiti, bal Obesila si jih nalašč, da bi me malko podražila, ti go-lobičica ti!« pravi lakomnež zadovoljno'sesmejočin po-boža deklico po lici. »Pustite me v miru!« zakriči Metka in ga tfttie po roki. 4014), gWJ, kak6 je huda 1 Bo že bo|jle, ko u ma btoi tAal6 bOlj priVadHa!« smeji te starec In Odide. Daties te jO čutil tadovoljhega, uveril ae je, da ga ima Mttka res rada, sicer bi ttu gotovo ne napravil« tolikih klobaal Ker pa je M dobre volje, ni ae spravil dotnov, SnJpkk v krčmo, da bi se pobkbal kot Srečni ženin ifa talko ©p*al včerajšnjo sramoto. Jože Pfjfan se tudi nocoj ni mogel pritožiti, da mu je dolg čas. Zbrilo se jrse več pivcev sa ogoji-ičefti, nekaj 'jih je prišlo, ker so tttenffi, da ne bo Ve« Mftie, dekaj pa it zvedavosti, zakaj razširila se je no-vica tudi pO Grivčah, da so začeli fante loviti, da bi jih vtaknili v vojaško suknjo in jih poslali nad uporne Lahe. Nič kaj veseli niso bili njih pogovori, skoro vsakdo je imel eina ali ljubega sorodnika, za katerega se je bal; zakaj v onih časih je le malokdo prišel zdrav od vojakov, če je sploh prilel, kogar so vjeli, poganjali so ga iz kraja v kraj, iz vojske v Vojsko, dokler ni poginil Bog v6 kje v tujini. Razume se, da možakom ni kaj tekla govorica ob tacih mislih, razdrli so sicer marsikatero učeno in bistroumno, zakaj so pač ljudje tako neumni, da se koljejo med seboj, ko bi vender lahko v miru živeli; maraikatero pametno so vganili, toda pravega veselja, zabavnih in Šaljivih pomenkov le ni bilo. Ta tatki oblak, ki je tlačil in moril oelo družbo, se je razpršil, ko je priiel Miha. Vsi so se začudili, da je na starčevem obrazu nocoj odsevala nenavadna ve-selost in žadovoljnost, Se bolj *o ae zavzeli, ko jih je proti svoji navadi ogovoril. •Kaj pa je novega, kaj, možje?« »I, pravijo, da bo spet vojska z Lahom,« odgovori mu Tone a Trate. »Bil sem danes v Trgu in sliSal, da nam bodo lovili fante, kakOr Se nikoli, Bog jih ne vdati, teh biričev!« »Kaj to, če ilatn foVč fante!« Hrttti trdoSMniMiha. »A ti M&žari in Lahi se bodo- začeli preganjati gor iU dol po cesti, vse nam bčdo pojedli, pobrtli in pokradli, kar rfe bo le dalo. To, to me boli!« »Dobro je, da aino pri cesarski cesti, a v vojski smo pa reveži, vedno so ti vojaki nad glaVo, zdaj je treba priprege, zdaj stanovanja in hrane, a ža vše tie dobimo včasih niti hvale. Božja oblast, ali je tO pte-vica I« huduje se Jože Ivanov. Mož vendar ni pozabil v svojem modrovanju, da tfiu ne bi škodilo, Če se prikupi Mihi, da bi lažje dobil kaj denarja na posodo, "Sato prime majolko in jo ponudi oderuhu rekoč: »Na, Miha, pij, če te je vo|ja.« »Ce ni drugače, pa boin, n6,« odgovori Miha lh krepko potegne iz posode, potem si obrise mokre Ščetine pod nosom in pravi: »Dobro vince! Mislil seto poprej nekaj večerjati, no pa taka Icaptjica se pri!62e tudi na prazen želodec. Kje pa imaS gospodinjo, Pipan ?« »V Izbi krpa,« odgovori krčmar. »Ali bi rad kaj sa pod zobe, MIha ? Dobre klobase imam, polno masti rtta d&l nasekati vanje. '-Ati tfaj ei sptčo jedno f« ."Ne, ne, dan«s !fe*tn Min kldttaso s sabo, flatto pwpra*i tal jo. Koflko pa zdhteVai ža žKbelo?« po-V0rtfta Miha hi ižvFeče iz žčpa klobaso. »Ker si ti, spekel ti jo bom zastonj,« pravi krčmar in pokliče Marijano v hišo, da pokaže svojo umetnost na Mihovi Uobasi. »Glej» glej, kako je velika I« čudijo se nekateri, ko se je cvrla v ponvi. »Dobra mora biti,« menijo drugi. »Vsa jettelkasta, veliko matu je v nji f« »Kje si jo pa dobil, Miha ?< poizveduje radbvdAii Jože. »Pri nas ne delajo tacih.« »Pri nas, pri nas, v naSi vasi I Nevesta mi jo je dala,« pohvali se in pobaha Miha. »A-a,« zavzamejo se kmetje drug sa drugim. »Pri Kobalovih sem klal včeraj, drugje že dolgo ne,« meni Jakuž, ki je opravljal službo vaškega klavca. »Glej ga, glej ga, včeraj ni hotel nič slišati o ženit vi, danes pa že prinese klobas od neveste," hiti Pipan. »čudno se mi je zdelo, da bi ti, Miha, ki imaš vender kaj več v glavi, ne uvidel, da vama je treba žene v hisi. Nista napačno izvolila, punioa je pridna in dobi oelo posestvo. Ivan in Metka bodeta lep par, ka-korSnega že dolgo ni bilo videti I« Miho popade jeza. »Kaj Ivan, ki se mu Se cedi mleko iz ust! Past naj gr6, pa Ae ženit se?« ttflH starec. »Jaz in Metka, midva se bodeva vzela I« Vsi osupnejo in začno dhig drugega pogledovati, novica ni jim hotela v glavo. Tfhli In skopi starec, ti je z jedno nogo že v grobu, naj vzaMe mlado dekle ! •To ni nič čudnega,« priffAe kfčmar, da bi pretrgal neprijetni molk in olepSal Mihovo početje. »Prav si storil, pravi Dovolj si se že trudil na »vetu, zdsj si pa le privošči kako veselo in lepo. Urico I Ali li te govoril z dekletom? Dandanes mislijo take vrtotfavte dhi-gače, kakor si želš njih roditelji. Kobal je bil lefeda za-dovoljen, kaj pa pravi dekle ? I »Kaj pravi, kaj pravi I tfdo pa vpfaSa po tem 1 -* Saj vidiš, da mi je pripravila dVe najboljši in Mjvečji klobasi. Ali ni to več praznega gttWf)Wjat« | »Daftes bo dal Miha ka par bokalov da Vse to veselje, da dobi tako dekle!« dgUsi se veflftožejnl me-Setat S6bt. »Počikaj, da poteččrja;« odgovori krttnar tiafltttttu MIhe. »Saj je 2e gotova, Marijana, na kTOžUlk ž 'njo, brž Vilice tn nOž, pa kruha ne pozabi t Ali čel Hneti fta mizici, M>ha, ali položiš kar na koftetib tafzo?« ■ »Le na toižidč, kdefla se tf pv« IHMjo od iftrtta,« d6 MIha. " Kmalu se je kadila klobasa prtd tytm.. Dvkkrat, trikrat požre rtine in začtte m&ko r««rti. t«Wj preneha, nož "mu pade is tok, Miha oftrtni.' Kttetje pogledajo, kaj naj' to pomeni, a ko »apazijo aatiio čMft wpo VflMVOsu, Jaž«io krOhot, da so Mitt pOttiVMe WSMle-petate na steni. Miba ?op*d» krožhik ftt *a ttMči ifti «la, potem jo popiha, kakor da ga je ddttfttla *tttska 'burja. PMtej časa je tittjaflo, da so to pdtoflrfll Pfpanovi »Prav mu Je nepravih punc«, prav tema prismo-jonou!« meni jeden. •Ubogi Kbbai, ki je atarcu nekaj doiiao!« pristavi dragi. »Jaa ne bi hotel biti v njegovi koli, Miha ga bo odri na meh!« Vgibali in vganili ao le marsikaj o tem nenavadnem dogodku, preili na drug predmet, iz tega spet na drug, a nazadnje, ko so jih začele klicat hoditi skrbne ženioe, so bili sopet pri repni klobasi in odhajajoč so bili vsi tega mnenja, da toliko smeha niso le nikoli vlili, kakor ta večer. Miho je sramota tako poparila in zmedla, da le misliti ni mogel jasno. Ko pride domov, zleze molčč za ogenj, kjer se je grel Ivan. Začudi se mladenič, videč strica tako upalega. Starec misli in misli, nikakor mu na grč v glavo, da bi Metka nalašč kaj takega storila. Najbrle se je zmotils. Miha potegne tudi drugo klobaso is žepa in jo prereže. Sama repa se vsuje iž nje. Ivan gn pogleda in pravi: .Zdaj veste, pri čep da ste! — Morda si domisljujete, da bo cel svot tako plesal, kakor mu bodete vi iviigali ? Jaz ne, ona tudi no 1 Samo to vam rečem, da mi izročite mojo la8t takoj po božiču, če ne, poilčem si sam pravice!« Rekli odide. Miha pa ao vglobi v globoko premišljevanje. Se-le Ivanove besede so mu pojasnile vso stvsr. Ivan je Metko naučil, kako naj njega, sivolasega starca spravi na led. Krčevita srditost ga popade pri misli, da se mu bo cela dolina smejala. Ali, kaj ara-mota, Miha ni vtegnil dolgo premišljevati, kako bi so maščeval, droga, silnejia skrb ga je popolnoma prevzela. Se advent, in Iran izpolni svoja letal Oelo posestvo in toliko denarja mu izročiti I Ne, ne, tega vdarca ne bi prenesel Miha, ki je itel Ivanovo imetje za svojo last K«j porečeta v taki stiski ? Kmalu ai je izdelal brezsrčni skopuh načrt, kako bo odstranil Ivana po tihem. (Dalje sledi.) Razgled po Novi grobovi. Dnč 1. februvarija je umrl č. g. Ignacij Podobnik, lupnik v Preserju. Bil je rojen v Idriji dnč 29. julija 1. 1817 in v malnika posvečen leta 1848. — V Starem Trgu pri Ložu je umrl ondotni notar g. Fr. S t r a S e k. — Dne 1. januarija umrl je nenadoma supan borovniški g. S u h a d o 1 n i k. — Od trapistov-skega misijona v južni Afriki je došlo žalostno poročilo, da je umrl tam naš rojak p. Emanuel Drevenšek, goreč misijonar. Bog mu daj večni mir v tuji zemlji. — Dne 8. februvarija je umrl v frančiškanskem samostanu v Ljubljani brat Liberat O m e r s e I, zakristan. — Dnč 6. februvarija je umrl č. g. Jožef Meglič, kapelan v Pomjanu. — Dnč 10. februvarija je umrl v Dobrepoljah glasoviti Jožef Prelesnik, p. d. »Cesar«, znani po-narejalec denarja. Njegovo življenje je bilo zelo burno. Škof Strossmayer je obhajal v sredo, dne 16. t. m., šestdesetletnico svojega duhovniltva. Dočakal je visoko starost 83. let, a je še vedno čil in krepak na duhu. Hrvatski narod se ob tej priliki hvaležno spomini« svojega velikega škofa in dobrotnika, pa tudi Slovenci smemo čestitati slavnemu biskupu, ki je vsikdar kaza! prav posebno ljubezen nasproti našemu narodu. Bog g« ohrani Se mnogo let! Slovesno inštaliran je bil dnč 6. februarija po pre-vzisenem g. knezonadskofu novi novomeški prost mil. g. dr. Sebastijan E1 b e r t. ' SilOd. V nedeljo, 20. t. mes. poročal bode državni poslanec dr. Krek o položaju, ter pojaanoval zlasti razmere obrtnikov. Shod bode v prostorih kat. druStva rokodelskih pomočnikov v Skofli Loki po popoludanski službi božji. Obrtniki, vdeležite se ga v obilnem Številu. Pa tudi drugi volilci dobro dožli. Potre« so čutili dne 5. februvarija popoldne po raznih krajih kranjske dežele. Sunek je bil precej močan. Slovenskem. Ljubljanski grad, ki se je pred potresom rabil za moško kaznilnico, prešel je v last finančne nprave. Mestna občina se zdaj s to pogaja radi odkupa, da bi potem poslopje nekoliko popravila in prostor za primeren namen priredile. Mlekarski zadrugi v Postojinl je poljedelsko mini-sterstve dovolilo 500 gld. podpore ter ji doposlalo več potrebnega orodja. Pri sv. Križu nad Litijo je bil dač 20. januarija izvoljen za župana vnovič stari župan g. Franc Resnik. Važno za tiste, ki so mislijo seliti v Ameriko I — Kakor poroča »Amerikanski Slovenec«, je bila predloga zoper sploSno priseljevanje v senatu sprejeta. To je precej hud udarec za bodoče evropske izseljence. Po novi predlogi, kakor je bila vsprejeta, se zahteva od vsakega priseljenca : 1. da je popolnoma zdrav ; 2. ako je star nad 16 let, mora biti veSč v govoru in pisavi angleškemu ali kakemu drugemu jeziku; 3. ako je priseljenec star nad 50 let ter ne zna brati in pisati in je ob enem oče ali stari oče dopuščenega priseljenca, ki se nahaja v ugodnih gmotnih razmerah, da lahko preživi očeta ali starega očeta ter je atar nad 21 let, tedaj mu je postavno zagotovljen prost vhod k svojemn sinu; 4. žena in nedoraali otrok, katere možu oziroma očetu je postavno dovoljena priselitev, ima prost vhod k svojcu, če tudi ne zna brati in pisati. Kmetijsko društvo v Horjulu registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje ude na I. občni zbor, ki bodk v nedeljo, pne 27. februarija ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih. Načelništvo. Od sv. Mihaela pri Itadapjem selu poroča fe nam, da ae jo. ondot začelo prav veselo gib&nje v gospodarskem in dušnem oziru. Osnovala se je kmetijska po-družnioa, ki še ne obstoji jedno loto, pa je le veliko dobrega storila; obhajal se je sv. misijon, apeljala se je molitev vednega čaščenja ia tretji red, in 16. januvarija so se s veliko slovesnostjtjo blagoslovile postaje novega kri2evega pota. Teika svinja. Janez Sadnik, posestnik v Podste-neh pri Ribnici je zopet letos izredil težko svinjo jork-Sirske pasme. Tehtala je pet starih stotov in 67 funtov. Stara je bila dve leti in pol in je imela špeha 299 funtov, iz česar je razvidno, da imajo tudi prašiči te pasme dosti fipeha, seveda ne takoj prvo leto. Za železničarje. V kratkem izjde ministerska naredbe glede ureditve delavne dobe pri državnih želez-nlbah, ki stopi v veljavo 8e v tem polletju. Za zasebne Železnice ta naredba sicer ne bo obvezna, vendar se zatrjuje, da so jej pritrdili tudi zastopniki zasebnih podjetij. Ena najvažnejših določb obstoji v tem, da mora slediti dranajsturnemu delu vselej in brez izjeme tudi dvanajsturni počitek. Iz Dobrave pri Kropi se nam piše: Pri nas se je te dni ustanovila kmetijska podružnica za domačo ijaro in šteje Se blizu 80 udov, kar je prav veselo za maloštevilno faro. Vso zaslugo za ustanovitev ima g. Filip Pogačnik, veletržeč in absolvirani gojenec kmetijske Bole na Ormu. — Zajedno se snuje »kat. izobraževalno društvo za može in mladeniče«. Ker je tudi med mladeniči veliko zanimanje zs društvo, zato si obetamo lepih sadov! Glasila se bo tudi domača peaem, Ce Se povem, da ata za našo farno cerkev dva nova stranska altarja v delu pri mojBtru — podobarju V u m i k u, da bo temeljito prenovljen veliki altar in takiato prižnica in krstni kamen, menim, da bi naši požrtvovalni Do-bravci, če bi znali latinski, lahko rekli: Ecce, nova facimus omnia! (Glejte, vse obnavljamo !) Čast taki fari! Iz Velike Pirešice pri Celji ae nam pise: Pred dvema tednoma dal sem na pošto pismo na svojo sestro s slovenskim naslovom: Ar tiče, zadnja pošta Brežice. Kraj leži na čisto slovenski sem|ji. človek bi bil mislil, da gospodje postni uradniki brežiški morajo vsaj toliko znati slovensko, da poznajo avoje sosedne občine. Toda ne, pismo je romalo doli na Hrvatsko in tamoSnji postni uradniki so bolje vedeli, kje leže Artiče, kot naSi domači. Res žalostne razmere 1 Stopil sta se v Gomilski na Štajerskem dve ženski zaradi kokoSi. Stvar bi bila sa predpust kakor nalaSč, eko bi ne imela tako žalostnih posledic: jedna lefti - k smrt bolna, drugi hladi dolga pravda vročo kri. Požari. Dnč 2. februvarija pogorelo je posestniku Tovlaku v Vuzenici, občine Vuhred na Štajarskem, hiSnO poslopje in skedenj. —■ Dne 1. februvarija je upepelil požar v Okrogu, občina Špitalič v tuhinjski dolini, peterim posestnikom hiSe in gospodarska poslopja, pa tudi vsa živila, kakor žito, krompir itd. — Zavarovani a* bili za male svote, jeden oelo nič. i in Raznoterosti. (Socijalna demokracija in vera.) Ni ga sooijalistič-uega lista, v katerem bi ne naSli kopico surovih spisov, ki so naperjeni proti naši sv. vori in vsem katoliškim naredbam. Ta umazana glasila se ne sramujejo blatiti celo naSega OdreSenika. Nedavno je prinesel sooijalno-demokratični list »Volksfreund«, ki izhaja v Brnu, bogokleten članek pod naslovom: »Jezus NazareSki na zatožni klopi.« Pisatelj tega podlega a surovostmi napolnjenega dopisa postavlja naSega Izveličarja na zatožno klop in zatrjuje, da bi kak moderni sodnik sedanjega časa gotovo obsodil Kristusa v ječo. (Ako bi bil sodnik socijalni demokrat, potem ni dvoma.) - Namen tega lista, kojega uredništvo je v židovskih rokan (ali niso tesno združeni židje in »aodrugi« ? Op. por.) je izpod-kopati vero in zmanjšati vpliv sedanjim postavam in sodiščem. — Res čuditi se moramo, kaj je vse dovoljeno v katoliški Avstriji! — A ni treba hoditi na Moravako, tudi na Kranjskem imamo neke umazane cunje, ki se po nekaterih krajih prav pridno raznaSajo in bero. »Delavec" in »Svoboda« sta kriva preroka, ki skuSata duševno zapeljevati ljudstvo in je duševno uničiti. Ta dva lista sta tako priljubljena pri cenzuri, da ju mora državno pravdništvo v Trstu redno zapleniti. — Zadnjemu »Delavcu se cedč sline po denarju, katerega so poslali posamezni vladarji in škofje sv. očetu kot jubilejni dar. Prav hinavski poroča: »sedaj bode vendar obvarovan najhujše bede in če enkrat umrje, se bodemo lahko potolažili, da ga ni ubila lakota.« — Nespametnemu dopisunu mora bili vendar znano, v kaj porabi papež darila, katera sprejme. Ali ne te opravljivi .Delavec", da papež, dasi vladar in oče vseh katoličanov, nima nikakih stalnih dohodkov in da mora vendar zdržati aam skoro vse misijone? Dobro je znano tudi socijalnim demokratom, koliko podpore podeli sv; oče vsako leto samo laSkim ubožcem. * (Saj se prištevajo »sodrugi« olikancem in kot taki bero tudi razne liste, ko prinašajo mnogokrat darila, katera je sveti oče podelil.) Kjerkoli se zida v misijonskih krajih kaka cerkev, je sv. oče povsod prvi, ki poS|je znatno vsoto. Poleg toga mora vzdržati več kardinalov in drugih uradnikov. Gotovo pa je, da 8veti oče potrosi za Bvojo osebo mnogo manj nego maraikateri socijalno - demokratični egita-torček, kateremu je drago plačana vsaka stopinja. — Kako so socijaliati vendar skrbni za to, kar jih ne briga. Zakaj se ne zaganjajo v Rotschilda in v svojega voditelja žida dr. Adlerja, ki nič ne dela a ima vendar prav mastno plačo. Pometajte najprvo pred avojim pragom I Poleg teh slovanskih umazanih listov je izšla pred nekaj meseoi Se druga knjižura »Svobodni glasovi«, ki ni drugega vredna nego da se vrle na gnoj. In ta cunja se je tiskala v — Narodni tiskarni v Ljubljani, Da j« polna bogokletnih izraaov ni treba povdarjati, ker dobro po-snamo namen, katerega imajo sploh vsi listi ta vrste. Samo jeden stavek naj sapfeem: Kristusa issenuje ►velikega inkvizitoija«. Govora« o skušnjavah, ki jih ja imel Gospod v puščavi, pravt: »Zato nisi skočil ob čas«, ko te je hudobni duh skušal, ker si vedel, da se bo* ubil in da je s tem um v tvoje boHnstvo vnidena." Tako bogokletno more pisati le kak žid, ali Človek, ki je vse prej nego kristijan. (Kake mor* otroke na Kitajskem) Bravci »Domoljuba« so ie gotovo iuli ali brali o tem, da vlada na Kitajskem, kjer je prebivalstvo posebno gosto ia mnogoštevilno, strašna navada, snebiti se otrok na priprost način, da jih kratko malo — umor6. Čujte, kako to delsjol Največkrat vtakne babica, pa tudi lastna mati ali stara mati novorojenčka, slasti če je deklica, v kotel vrele vode, kjer ga toliko časa deti, da — ia-dahne. Ce je raka ali potok bliso, se dete kar vanj vrte; v časi se mu obesi na viat buča, da je tako gla-vica dalj časa nad vodo. »N« redko« -r tako pvpove-duje baaooski morski potovalno Dumont d' Urville — »je videti male mvličke tako plavati po vodi; jnimoja-drajoče ladije sa smenijo sanje tako malo, kakor če bi bili mitvi psički.« »Menil sam«, — tako pile P. Diuran-dttre is dražba Jetusose, misijonar kitajski — »da so pretirana poročila o takih otročjih umorih na Kitajskem; a prepričal sem se sam o tem. Navadno izpostavljajo tu otroke, zadelane v jerbalčke ali čunje, na samotnem kraju ob kaki reki ali na pokopališčih. Beli tiger, pravijo, bo pri Sel in jih po2rl. A velikrat namestu njega psi in ptice roparice opravijo ta posel. — Pred kratkim sem krstil malo deklico, katero so jastrebi 2e načeli. Stvar je tu tako navadna, da se ljudje še ne zmenijo ne, ako gredo mimo takih izpostavljenih umirajočih otrok. Včasi dobiti je take uboge črvičke, notice prebodene z železarni iglami, ležeče ob potu. Večkrat otroke tudi Sive pokopljejo, časi tudi sežgo. Takim otrokom, ki Se hodijo, namaiejo včasih, predno jih izpostavijo, obraz z gostim, namočenim pepelom, da teko oslepljeni ne najdejo pota proti domu." — Najbolj čudno pa je to, da se izvrSuje ta hudobija popolnoma hladnokrvno in brezsrčno. 0*tem se pogovarjajo, kakor o vsakdanjih domačih stvareh. »Nedavno«, — pripoveduje pater Durandičre — pride naS sluga in reče: »Pater, ne daleč od tod lesi dete na cesti.« — »H.tro« — pravim — »pojdi in ga krsti.« Grč, ps kmalu se vrne in pravi: »Je 2e mrtvo; otroci, ki so blizu tam paslf, so ga do smrti kamenjali.« — Sicer reSijo misijonarji in sestre na loto na sto tisoče takih otrok za nebesa. Veuder kolikokrat to ni mogoče l — Največkrat umorč namreč dete precej po rojstvu v hiši sami. Kar jih pa izpostavijo 2ivih, jih pa veliko po2r6 psi, prašiči in divje zveri. Psi, ako so okusili človeško meso, so jako poželjivi po njem, in navadno jih je videti na takih. krajih, kjer otroke izpostavljajo, cela krdela. Kro> kaiji, orli in jastrebi prihajajo tudi radi na tako gostijo in xačn6, le predno je dete mrtvo. Pater Durandičre je videl jedenkrat, ko se je vračal čez poije domov, kako ao sa ob nekem grobu sraka in dva krokarja trgali aa kup cunj. Ko stopi bliže, najde dete, kateremu ao požrešne ptice izkljuvale že obe očesci. — častiti bralci lahkp i^previdijo, da bratovščina » s v. D e t i n M v a « izpolnuje veliko ip krasao. najogo — ko vati uboge poganske otroka i (Resnične sanje.) Nek amerikanskj list, pripoveduje sledečo dogodbo, ki se je dogodila l. 1897 v Atlantu: John Howard, ioaovit posestnik j? «W#dow * noči od nedelje na ponedeljek. Teden, "»^«">1«. da bo umrl prihodnjo nedeljo. Seveda nj pripisoval tem sanjam nikakega pomena. Ko so se sanje Se dvakrat ponavljale, tedaj ae je začel resno pripravljati U* smrt. Svojo oporoko in druge zadeve je skrkpo uredil. V četrtek je sel se poslovit k svojim znancem in iip* povedal, da bo umrl v nedeljo. V soboto je M MOjeffP sinu Se kolo. V nedeljo je Sel k svoji materi in, vzel od nje slovo. Zsečer se je zbrala dfužifla, o^li, njega. Poslovil se je n^jprisrčnaje od vseh in, začfll n»pliti, Bd je popolppma zdrav. Svoji soprogi j^ rffcel: »Pridno bo polnoči, ne bom več med ži,vi*i. Moj cas Je prišel.« Med H. in 12. i*o je jes uprl. (Nepremi^cna.) Profesor vpraSa kandjd^ta, pri akužnji: ,Kaj boste storili najpfvo, kP pfafffr smrasmea?" — »Drgnil ga bom, pq životu »snegom," Pfofasot: »Prav! Kaj pa, če no b.oate imeji snega p* roki n. pr. po leti ?" (Kočljivo vpraianje.) Teto Mino trga po glavi, mala Lenčica pa toži, da jo boli zob. »Si pa gotovo stala na prepihu, zato te boli tvoj votli zob." Lenčica: .Tete, ali je vala glava tudi votla?" (Zvito.) BTi staral ali sem navihal železničarje I vsel sem vosni listek sa nazaj, pa sa nisem hotel nazaj voziti. To U bodo gledali in me iskali 1" MT Prihodnja številka .DOMOLJUBA" izida dni I • T ' ! T '" ' T 3. marca 1898 zvečer. Loterijske sredice. Dunaj, B. februvarija: 42 21 64 86, 17. Line, 12. februvarija 66, 71 62. 67. 29. Trti* 12. februvarija: 19 68 62, 49 86. Gradec, 6. februvarija: 1, 76, 27, 66, 66. Tržne cene t Ljubljani. 12. februvarija. Plenica m. st. Rel, » Ječmen, Oves, Ajda, Proso, Koruta, Krompir, » Leča hktL Grah, » Fižol, a Maslo kgr. SJeh! sveš » 41 kr. • • 12| 80 • e 8 80 e a 6 80 s • 6 60 • s 8 60 • a 8 60 s • 7 6C • • 2 80 • • 12 — • e 12 — • • 10 OH S e M 721 • S 66 Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, > Jajce, jedno . . . Mfifc-v liter .. . Goveje meso kgr. ji telečje » » . H Svinjsko » » . KoStrunovo» » . PiSanec..... Golob..... Seno, 100 kar.. . Slama, » 3 . . Dnra trda, 4kub.mtr. » mehka . . . Okrajni cestni odbor okolice ljubljanske cestarja VABILO k ornemu zboru konsiimnega društva v Polji, kateri bode dne 20. svečana t. I. ob 3. uri popoludne v društveni hiši z nastopnim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev treh odbornikov. 5. Razdelitev dividende. 6. Posamezni nasveti. D. M. v Polji, dnč 1. svečana 1898. 273 1-1 jPredstojništvo. obrestuje tudi nadalje hranilne vloge to 03 tO -55 I to za okrajno cesto D. M. v Polji-črnuče-Pod-gorica. Ponudnik mora biti v tem delu že nekoliko izurjen, zdrav, ne prestar in poštenega vedenja. Mesečna plača je 18 gold. Službo lahko nastopi takoj. Oglasiti se je pri načelništvu cestnega odbora v Medvodah, ali pa pri g. Luki Strah v D. Zadobravi. PREKLIC? Podpistni sem okoli začetka meseca decembra 1897 v gostilni gosp. Fran J a n e 2 i C a , posestnika v MlinSab, z ostudnimi izrazi žalil gospoda Fran J a n e i i č a in njegovo soprogo gospo J o ž e f o J a n e 2 i č in sploh to občespoStovano rodbino. — Vsled tega izrekam tukaj javno, da so bili vsi moji Izrazi neupravičeni in odkritosrčno obžaluiem, da sem to storil ter preklicujem vse svoje tedanje navedbe; tudi potrdim, da je ftiia popolna resnica vse, kar je gospod Damijan Pohlin trdil, da sem govoril. 264 3—3 V MlinSah, dnč 18 januvarja 1898. Lovreno Prostor, posestnik v MlinSah. 0elz= kava ie najboljši in najčistejši primeseh h kavi. 149 86—25 Čestite gospodinje I ■■IBHHHBHMHHBi Zahtevajte in kupujte to kavo I Prodaja ee y rdeSlh zavitkih z belim trakom ali pa v Škatlah. ' 46 * * * * g * * * * * * * * * * * * * Mauthner-jevih slovitih igOTri zeliščnih in cvetličnih semen ebruar uod. : AiissaatjeHJ t Marz. [; Sa#tw|te Abslapd I ' der Reih^n, ro^mr: in der Reihe.J [ 3odenbesekaffeiheit: Tieflocker,« j. recbt nahrhaft und mcht friscb | gedODgL 275 1 žanri, oblastveno zavaroval zavoji! s sodnijsko vpisano varstveno znamko „medved" «6 nahajajo komisijska skladišča pri največ veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji. ■ST V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kot sveia in priataa semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andrissystrasse 28.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke a letnico 1898 in na katerih ae nahaja, kakor kaie poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mauthner. Pred ponarejanji ae svari. ČnH Hctve: Koncem februvarija in marca. Proator za poi»eJatevi 86 —80 cm oddaljenost vrat 10 cm v vrati. Kakovost zemljo: Globoko zrahljana, redilna ia ne na novo pognojpna. * * * * * * * * Liniment. Capsfci compos. 231 8 lz lekarne Rlohter-Jeve t Pragi priznano izvrstno bolečin« olajšujoče mazilo ie dobiti posodica p 40 kr„ 70 kr. in 1 zid. v vseh l«l»rp»b; Zahteva paj »e to splob priUnbljeiio domače zdravilo kar kratko kot 707 39-18 Richter-jev liniment s ,Bi&p&m' ter sprejme U previdnosti le v steklenicah a znano varstveno marko „ sidro" kot prlatas. Riohter jeva lekarna pri zlatem leva v Pragi. Zahvala. Žalujoča rodbina Cvenkelj-nova se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem udeležencem za toli mnogobrojen sprevod k zadnjemu poSitku nam tako dratega rajncega, posebej pa: prečaat- duhovlčiai, domačemu čast. g. župniku za zadnjo tolaftbo, čast. gospodom iz Ovfltl, Dobrave, LeS, Moienj in Pod-prezij za spremstvo in cerkveno opravilo. Oaobito pa se zahvaljuje slav. obč. odboru moSenjskemu, katerega član je bil rajni, kateri se je korporativno udeležil pogreba. Hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev, s kratka: Vsem udeležencem skupaj in vsa-ceruu posebej: Bog Vam plati I Ljubno, dn6 8. februvarija 1808. 277 Rodbina Cvenkelj. Zahvala. 278 1-1 Povodom pogreba svoje preljube žene, oziroma matere Terezije Peterlin izreka tem potom prisrčno zahvalo prečast duhovščini, prečast. predstojniStvu frančiškanskega samostana, udom kovaške bratovščine, darovateljem in nosilcem prekrasnih veDcev, in vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili sprevod, ki so ali ustno aU pismeno izrekli svoje sožalje, nadalje vsem onim, ki so na katerikoli način s svojo požrtvovalnostjo stregli bolnici in ji lajSali mučne poslednje ure, in vsem, ki so pri sv. maSi zaduSnici sodelovali, rodbina Peterlin. Kamnik, dnč 2. februvarija 1898. ^Iffsega ozira vreden ter doipai izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin napravljeni llkčr 272 1 „l«