87. štra lila. i m*prt, i »trti B. piinm. III. Mi. ^------—----- ____ .SovauU Ntrod- 114a p* b*Mi n kn)e bhrfa Avrtro-Ognte: a NcaQ|ot ejb^to sksptj atpnj. . K«£- cdo toto «tp^ . . . . K »-&fct leta * I ; ! ,' 15 — «■ Amcrtko ta im drage đctele: a* meux 9 . . . , 5 50 eelo teto upre) . . . . K 70-- Vt^njem glede faueratov te naj prflail n odgovor doplsnla tli manVa. fprsralitT« (ipoda), pritUtfe levo). Kaalteva iltoa «. lp teteta« At. to. ■pna bc ■nsijo po piHviH|cncis ^v^mm« m mut i bbw tvh bji M mi feok prostor po 30 viiurfev, pri večkratnJ prlobttM popust Poalano im*** nnck*) 50 vte. Noti ■mlaltJ aaj rttljtt* aaraCiiM »Ma« *V p* —■«1al_ fjpQ ■a MM plMMM atrttte Irtt ptslatfe fetartt te te atrtat aJUfeer etiftlL „MtMtaa Tiskana« tolete« «1 M. .StoveosU Narod* vdji ¥ l|«M|mi dottavljea aa don ali če te bođ pooj: eek> teto uprej . . . . K 58— I ćetrt leta aaprej . . • • K 15.«- poi teti , • • • . » 2y | sa nesec » • • • • K. 5*^™ Posamezna Itevilka vella 30 vlnarlev. Dopis) na) se fmklrsjo. RokopM se nevmćajo. fMfelttvf)! Eaalteva allia At 9 (v i. ^adstr. levo), MtfM At. 94, Poziv železnicarjem! Predsedstvo Zveze jugoslovanskth železničarjev ozlva vse člane. da vzdr-že najstrožu red na ieleznlcah do konč-ne odločitve. Predsedstvo bode pravo-ćasno sklepalo. Ne pustite se begati ln zavajat] k nepromišljenim dejanjem od neodgovornih elementov. Predsedstvo Zveze, Strankarski razkol v Sloveniji. Z ozirom na množeča se znamenja stran-karskega razkola v Sloveniji smo se obmili z vprašanjem na podpredsedni-ka dež. vlade dr. 2 e r i a v a, jeli ima ta situacija poledice v vladi tn kako jo presoja. Dr. 2 e r i a v nam na to odgo-varja, da si pridrži o te] stvari obširne-je spregovoriti, povdaria pa že danes. da si za strankarski razkol in novo borbo nebi mogli izbrati nesrečnejšega tre-notka nega je današnji. Radi mejnega vprašanja so se koalirale tri narodne stranke. To mejno vprašanje se postoji in se bolj in bolj zaostruje. Medtem ko drugi izgubHajo živce, bi Jih mi ta hip ne smeli. Vem, da bi bilo za JDS. s strankarskega stališča bolje, da sedanja grupacija neha, a to nas ne srne prav nič motiti. Isto trdita nasprotnl stranki, a tuđi oni se morata ozirati na vnanji položaj in vstrajati. V deželni vladi delamo složno naprej, vidimo, da vre okrog nas. vendar se ne damo zajeti o r>O5tran5kih čustev. M1 hoćemo situacijo držati s slož-nim sodelovanjem, dokler to veleva kričeč! interes š i r o-kih naših slojcv in pred-vsem, dokler ne bode mejno vprašanje rešeno. Stranke se or-ganizirajo, kar prinaša neosobne spo-pade, a če varujemo formo, nas ne bo narazen spravilo v velikem hrupnem delu. Ko nad nami ne bode več memen-ta iz Primorja in Korotana. ko borno prestopiH vrhunec prehrambene krize in eksistenčne borbe javnih nastavljen-cev, takrat borno — prepričan sem, da vsi moji tovariši y vladi tako mislijo — prav radi raspustili sedanjo vlado in že-!eli svojim naslednikom lepših ur, ka-kor Jih mi preživljamo zadnja dva mesca.____________________________ Propon io direktna mritev. (Obiavliamo kot pobudo za debato o tem vprašaniu.) OglaSajo se stranke s svojimi za-htevaml; edine so si v tem, da je treba urediti nove volitve tako. da bo izid od-govarja! resničnemu mnenju volilcev. Tega doslej pri nas pač ni bilo. Neznatna večina je lahko obvladala većino. Tuđi tukaj je treba popravljati in dati tribut pravici in samoodločbi. V zahtevi po proporcu so si stranke že več ali manj edine; ravno tako na je moderna zahteva po direktni vo-litvi; in vendar se proporc in direktna volitev ne moreta popolnoma združiti. Ostržimo vse, kar je nazadnjaške-ga in krivičnega na Ijubljanskem volil-nem redu. in primenaimo §e vo'Hni red za konstituanto v Nemški Avstriji: po-vsod samo ozir na proporc. Kadar se voli po pronorcu. iziav-ljajo se volilci le za stranke, bođisi da napišejo na listek stranko ali nrvcga iz-med strankinih kandidatov. Voli se to-rej le stranka; osebe so že vol.'ene v stranki, ki je določila kandidatom vrsto. Volilcem ^e prepušča le, da dolo-čajo, koliko mandatov ima v zboru stranka: o kandidatih samih se ne mo-rejo izreci. Ce je gospod Designatus na zadnjem mestu strankine liste, bo izvo-Ijen le, če se izrečejo za njegovo stranko skoraj da vsi volilci okrožia, čeprav bi ra\-no njega volilci naibolj ?eleli. To je gotovo nepravilno in nepravično za volilce in za kandidata; sai vemo. da se vrše v vseh strankah zakulisni boji, ki ne teže vedno za vzori. Na račun nekoliko komplicTane^ra seštevanja oddanih glasov pa je ven-darle moŽno združiti obe zahtevi in si-cer tako, da ne trpi nobena izmed n'Hu. Doslej je obsto;alo će\o vnlilnTh ko-misarjev v tem, da so seštevali glasove oddane na nr><--rr>e^ne osebe ali na po-samezne stranke: to \e treba združiti in direktna ^olitev po proporcu je gotova. Pred volitvijo postavio in obja-vijo vse stranke svoje kandidate v gotovi vrsti. Vsakemu volilcu Je dovolje-no voliti onega kandidata, ki mu v prvi vrsti zaupa. Ko je volitev končana, se-Stejeio se glasovi, ki so jih dobili kan-didatje posam^zn'h strank. in se na tej nodlagi določi. koliko mandatov pripada posameznim strankam. Nato se pa Sele uvrste kandidatje oosameznih strank po štrvilu glasov. ki so i'h združili na eno ©sebo; v tem redu so tuđi izvoljeni. Najbrže bo dobil sevetfs e^ei ^ vi) kandidat nerazmemo več glasov ko drugi v njegovi stranki; a ti glasovi nišo izgublieni. temveč pridejo v prid njegovim strankarskim tovarišem; Sele pri enakosti elasov (teoretično je tuđi mogoče, da posamezni kandidatje ne dobe nobenega glasu) obvelja vrsta kakor jo je dolocil strankin odbor. Da se ozremo tuđi na Domisleke! Prvič: je nedopustno. da bi bil kdo kandidat vseh treh strank, kar je sicer mo-žno, a vendarle malo verjetno. Mogoče pa fe seveda. da je kandidat v dveh okrožjih. DrugiČ: je s takim volilnim redom konec takozvanim »samostoj-nimc kandidatom, a le v gotovi merl. Treba je določiti toliko kandidatov, ko-likor se |fh voli v okrožju. S tem pa je ustanovljen tuđi že volilni odbor oziro-ma stranka. Vsa nalo*a tore! obstoia v dvojnem delu volilnih komisarjev; brez dvoma pa to dvojno sežtevanje bogato poplaća direktna volitev po proporcu. Kriza na konferenti — Važna Trumbifeva izjava. Kompromis ? Proti sti-anfcarskema razkola. — VaraSanfe železnlčarleT. — Moka na potn. MiM dooodek i Ujak. Da se resnica prav spozna, treba Je sli? i ti oba zvona! I Sloveuec« od torka in srede je pri-I ne*el razoarijivt dapisi pod naslovom: »Kri je tekla« in »Mura«. V teta do* piMh so bili na^luvani dosodki na nedelj-St.cm shodu 6LS v Zelimljah v tako krva-vni in romantičnih barvah, da smo se res-nicno prestrašili ćelo. mi, trezno misleii, ki poznamo prav presojati bujno časnikarsko fantazijo. V dopisu dolžijo naše somislje-nike, da so prišli z Golega na shod »Kme-čke zveze« že dogovor i eni to pripravljeni za napad ter so bili v ta nmen brez povoda pritisnili od dveh strini proti Župniku Crjavcu, Id je otvori) pred Solo shod, ter ga takoj začeli obdelavati s palicami In pest* mi do krvi Da doženemo resnico, poklali smo svojega zaopntka poizvedovat na lice mesta. Ta Je dogna I sledeče: Prebivale! na Golem in ŽeHmliah so Že oh prifiki ustanovitve krmlevne orsmnižacile TDS. na T?u Izrekli Željo, da bi se osnovala žanje lastna K O V ta namen so sklicalf dne 9. sušca javni shod na Golem ter prišli sami po govornika v Ljubljana Novi odbor Je pazno zasledovaJ vsako politično giba* nje, posebno v bližnji sose&int. Ogorčenje \* zavladalo, ko Se ie zve4#la rejo vplrvati blažilno Jn pomirjevalno, le menda nrnev-no. K temu pa priđe Se đelstva da *rmfa na Golem precej nerodnega dotnefia otstlr-fa, ki nastopa % tnžbamf In rnbefnjo proti Kosnodarsko ?Tbkfm gor«jk!ni pieblvaJcem zarad! nekakSne bfr«. Vse ta mrzi Preprosti Hudje, Id to vse to stHaR. brali in opazovalK so se bali, da hočejo razbTtf njihovo novo krajevno orcanfzadlo, na katero so ponosni kot na pnro lastno zdru^enje. PriCakovall so. da bo tarn im-stopfi v ta namen njihov lastni fmnđk. \z-recno povdarjajo vsi, da proti fellmcliske-mu župniku nimalo nlče^ar, 4a idtf sfntlif nišo, da bo on vodfl shod. *S1ovenec« piše, da so GoUtd Imeli §!be ln palice v rokah. Vsakomor le znano, da Jmaio gorski preblvald navado vzetl kakšno opora kadar credo z doma po strmih potih v dolino Kdor nima palice doma, odlomi ali vreže «1 Jo med potom. Praznih rok ne priđe nas" gorski čiovek ni« v mesto, 5e manj na semenl. Pri tem pa srotovo nima namena koca mpasfl. Sedaj pa poslušajmo kako opisujejo dogodke razni udeležniki shoda, ln sicer pristali obeh strank: Župnik Crjavec Je dal besedo dr. Ježu Iz Ljubljane. Ta Je začel govoriti. Kmet S. vpraša: »Kdo je predsednik današnjemu shodu?« Dr. Jež: »Po pravilih Jaz sam!« Po teh besedah skoči župnik s stisnjenimi pestmi kot pripravljen na sunek ali udarec proti vpraSalcu in grozeč mu s pestmi v obraz vpije: »Kdo pa ste, kaj ste? Kmet ali socialist?€ $.: »Kmet vsak dan!« Ker mu Je župnik grozeče krilil s stisnjenimi pestmi pred obrazom ter kazal, da ga hoče zgrabiti, se le §. skuSal nazaj urniVaU. Župnik pa je sliii čimdalle bol} razkačen v Tije-a. Ta župnlkov nastop je ostale pristaSe rmzburil. Tuđi so se hali za svojega tova-HSa, da ga župnik zgrabi ali udari. Pristaši SLS. so od zadaj sunili v Goljena tako, da sta župnik in S. trčila skupaj. Tišti hip ie župnik zjfrabil ft., ga začel su vati ter slra-5al vreči na tla. Š se Je trdno upiral, a it n zgrabi od zadai za rame biv^i ljubljanski gostilnfčar Cotič In zakiiči: »prokleti kmcfkl bik! ! Kaj pa hoče-te h d d I Ci?« Ta psovka ie Sele napravila divjo kri. Dočlm sta se Cotič In S. nivala in med rovanjem prišla za Solo, kjer Je Cotič padel, obenem pa ootegnil revolver, se ie župnik umaknil k zidu. od koder ie vpil m zmerjal. Morda bi se množica vkljub temu ie ne bila defansko lotila Župjiika, toda : tat se le snova uuRiiat od zidu med mno-Žico, da fo s silo rarfene To !e parkrat oonovfi ter suval aase tfudi z ^ao pestio v trebnhe % drugo pod brado. Posestnika Anzelca le snnil v brado, da se mu ]e po-cedfTa kii. Torei Jo prva krl tekla pri na S I h pristalih in prvi le ndarli Župnik in samo enkratT Sele tedaf ie res nevarno zavrelo tsr so strasti zadu^le um. Padle so po župnikn §ibe ln palice. Ko ie tuđi ta po obrazu krvavel. ooprosfl sra le brat imenovanega S.: »ZakaJ ne mirujete, vidite, da ste sam m da ničesar ne oora-vite?« Žtrnnik z lokajočim glasom: »To je *ellmeH*ka dobrota!« Te besede so vsi razume!! za obtožbo na lastne pristaše, ker se ne zavremalo defansVo zanl. Ko so videli IJudJe na obeh straneh krvave posledice. so se takoj streznili, posebno ker se Je župnik tud! odstranil. Ne-kateri so bili prestraSeni, drugi so se sme-Jalt med temi tud! lastni župnikovi pristaSI. Le nekaj ženic Je Javkalo in prorokovalo nesrečo ln ^orje za faro, če5: »Kristusove-ga namestnika so se 1 orili!« Dr. Jež, kot prevdami poUtlk, Je tako) v zaCetta trvidel razpoloženje ter Izginfl. Ako bi bil Isto storil tuđi gosp. župnik, bi dogodka spioh ne bilo. Boseda »Hura I«, kakor pile »Slovence« v drugetn članku, sploh ni padla med celim opisanim dogodkom. Sele po odhođu župnika, ko so |e na tzprazn)enem bojišču začel repenčiti neki fantalin z novimi grož-nlami, so naši Ijudie za šalo zaklicall »Hura!«, nakar Je tydi ta pobegnil. Na naše vprašanje: »Ali Je morda ljudstvo svoječasni govor dr. Lovrenčiča (od 9. marca torei pred mesecem!) napačno razumelo?. Ali je res govorll proti duhovni kom?« Odgovor: »Besede »duhovnik« Se manj pa »čmosuknjež« ali »far« kakor piše »Slovenec«, niti izpregovorll nL Nasprotno nas je poučeval, da si mora« mo ostati bratje, čerudi pripadamo raznim strankam, da moramo ŽivetI z vsemi sporazumno In strpljivo, le svojega mišljenja tn svojih pravic si ne damo Je-mati. Na5a stranka obžalufe in odločno ob~-soja te dorrodke, kakor vsako nasllstvo, naj-5l priđe od katerekoli strani. Stranka Iskreno želi, nai bi bile Želimije zadnje poglav-|e, kfer ?e je udeistvovala politična premoC s pestmi in palicami. MI učimo naše oristaše po shodih in časopl-«ff KivTnTte le z odločnr>, T>reprI5evatno h*«^do In Jih prijavite stranldnenra %a|» n15tvn. Holno interpeladh ooslanca dr. V. Kokovca na Brinfertrti za astavodafno skupščlno fn Izenačenje zakonov zaradi centraHzadfe državne »tnrave ln uvedbe samoimrave po akrož« jih itd. v obsesru delokroga deželne vlade v LJabUanL Po proglašenju edinstvene države izrekla se je naša javnost za potrebo samouprave naroda po okrožjih in okra-jih in primerno decentralizacijo držav* ne uprave. V obsesru kraljevine Srbije so že urejena okrožja in srezi z zakonom 18. marca 1905 in po poznejših do-polnitvah in izpremembah tega zakona. V Hrvatski ln Slavoniji uživajo velike županije istotako vsa] nekaj pravic sa-« mouprave in je v ti obliki primerno urejena tuđi decentralizacija državne oblasti. Nikakšne enotne ureditve samouprave pa ne najdemo na najbolj izpo-i stavljenih delih države, kjer bivajo Slovenci v bivših kronovinah Štajerski. Koroški in Kranjski. Nekateri posli sa^ mouprave se nanajajo na podla^ sta-rejja štajerskega deželnega zakona o okrajnih zastopih vsaj na spodniem §t«w jerskem pač §e v rokah okrajnih zasto-pov. Ker se pa ti zastopi za ves čas vojske nikjer nišo na novo sestavili in je v narodno najvažneiših okrajih že do deset let vlada! le vladni komisar ln so se dotični okrajni zastopi razpustili, ker je zakon o okrajnih zastopih slovenske-* LISTEK. Albert SIS: nekoliko o Da$i narodni loil (Dalje.) Đelokranjska narodna noSa je vob-če enotna, bela, v posameznostih se vendar razlikuje druga od druge tako, da se spozna Poljanka od Žumber-čanke, ta zopet od Marindolke itdU Bele Kranjice. Prijatelj Fran LovSin, naducltcU na Vinici, ki pozna belokranjsko narodno nošo v vseh detajlih, mi piše: Pred 60 leti so nosile Beiokranjice sploh le dvoje oblačil: robačo t J. krilo na spodnjem životu in o p I e č j e (rokavd, oSpetelj) na zgorniem života. To je bilo vse, kar je bik) na njih. Srajce nišo nosile. Robača je bila štiri pole široka, ob pasu nabrana v »naborke« (jfn-be). Nosila se je na Stiri prste širokih op rt ah (naramnicah), ki so bili prl-trjeni na širokem pasu, imenovaiiein opleček. O p 1 e S) e ie segalo malo čez pat. Mio fe ohlaut!o. «a vratom oa močno nabrano v nabrnice. (CHej slfVo v IT. delu zbirke »Narodne vezeoine na KnmJskemO Poljanke in Vrhovke so ob vratu nosile Širok, na ramah ležeč vratnik, ki je bil del oplečja. Vrhovke so ga imenovale petrič(e)k (najbrže prtiček). Vse druge so nosile oplečje brez vratnika ali prtička. Pozneje so podoblekle na zgornjem životu o š p e t e 1 i, narejen doma od domaćega platna, ali pa kupljeno platneno jopico - majico. Na spodnjem životu pa so podoblekle dole n k o (spodnje krilo), tkano od domaćega platna. Ošpetelj in dolenka sta odpravila od robače oprte in opleček. Robača je bila poslej brez oplečka in t>rez oprt, podobna navadnemu krilu. Dokler nišo nosile dolenke in o^petelja ali majice, je bila robača jedino pokrivalo na spodniem, a oplečje na zgornjem života. Odsi^l pa je ob-stojala obleka Beiokranjice Iz štirlh komadov: robače in oplečfa kot rror-nje, ošpetelj a in doteoke kpt spođnja obleka. Soređat so si opasale kratek, srednje Srrrjk bel, vezen zastor (prod-pasntk). PrioomnhH fe, 4a »f> rVlolrr»fiffre (ra«en PoU»nk to Vrfcoivk. ki so nnffle mrrarnfle ali" m-tfCetf) svnfe^ rmi^e1 o«rn»^le * r^gwfmf' ▼eretiinamf V ntm-' Ifci Vhifce, T>ra«^t»t?l« lit A*flHR?! «o *!• okra^le % veieninami tndi zastor ta ■ i liarTn • • • - < Vse Đelokranjce rarun one krog Vinice, Dragatuša in AdleSč so svojo obleko grohale (krispale, naribale)«. Podroben opis m risbe teh vezenm se nahajajo v drugem delu moje zbirke narodnih vezenin. »Pas. Krog pasa so nosile tkanico, t j. štiri prste Urok. dolg pas. Tkanica je bila navadno dvobanma, po sredi rdeča, ob krajih crna. Opasale so se s tkanico dva do trlkrat okoti pasu. Pri Vrhovkab in pri Poljankah je vi-sela tkanica zadaj do konec robače, a viseći del ni bil več tkan, marveč je imei proste niti — »stranjce«. Tkanice so tkale domaće tkanl-čarke krog Adlešič, Preloke in Pri-USča. _ Ženske kroc Vinice, Dra*atuša in AdleSič so nosile oplečie opasano pod tkanico. Pri njih je bila tkanica vidna. Poljanke in Vrhovke so nosile oolečle neorepasano, tkanica se kroc pasa ni vtdefav je visela le zadaj navzdol«. Konec takega l«sa ie vlsel zadej no krila tndi ?c3*k*m v MetKki in oke-Ilci. le d« ie Ml ime b%Tve, zato so ra tadl slohnf feziki hncnmrafl »črnl r.e.nc. »Novlce« t dne 3. rmdna ■1R79 5t. 49 vsermfefo frnrnorfst^^en ^»•»^V »Kj»Vo so BePm KrtmHcatn hffl T*trH *?«mi r^«4«. «nH*1 « le J. N»-vmtit. V tem tf»f»Vti rmfvtie r%U+c trnd. 'kl'tf f»-le prtodejtl ikm& Bartft« Id je prišel L 1828 iz Smartnega v Met-liko »duS past«, da bi odpravil »Crne repe. Vsi njegovi tozadevnl cerkveni govori nišo nič pomagali Ženske so vedno le Se prihajale z repi k božji službi. Na pomoć pa mu je srihitel hu-đomušni sodnik V. Q. iz Krupe. Ta je neko nedeljo pred maso povabil vaške fante v krčmo, kjer jih je napil in jih »našuntal«, da so med službo božjo zvezali kar tri ženske z »repi« skupaj. Po maši so hotele oditi iz cerkve, a nišo mogle preie, dokler si nlso repov odrezale, ker lih sicer ni bilo mogoče razvozljati. Od tedaj so Metlićanke nošo »repov« opustile. Obutev. Čevlje so Imele »na zaplet« (tore! čizme). Revnejše so nosile Itoove coklfe. ki so bile Izdelane doma, ali pa so si kupile na HrvaŠkem opanke. Zabnnec V zhnskem Času so nosile ženske zabonec t j. dotea halja brez rokavtTV. Brez rokavov Je bil zato, ker bf rokavl ovirali pridne ž^ri^ke roke r*ri ^ela. Uo«itei5e ženske, kate-rhn ni bflo treba oomvfj^ti mnosro deb. «o nosile CTbmice tndl z rrikavL — 7-»bnnce so bivali domaći krojač. ^»ren ^^Hnr»cev so no*fle Belo-VrjMiffce taćl k n f n li e. itavadrm bre« mV«vrwr. uretno^n^JH na « rolorvf. a •. fn«f t^ -1* fflt«. KAftifie m ?Bv^li m Nogavice (»hhCto*) m tt1 pletle doma iz domaće vojge, bile so bele ali pisane. Izgotovljene nogavice so dale potera stoparju v stope, da sa bile mehkejše. — Prav tako so daje v stope belo sukno, ki so ga prele in tkakj iz domaće volne. Nakit. Krog vratu so nosile le dekleta in mlade žene bele in rdeče ste* klene koralde. Po prsih izza vrata prive-« zan pa jih je krasil »džundž« ali »ro^ gaš(e)c« temno rdeče barve. Rogašeo je po barvi in po obleJd enak rdečim koralom. Žene iz Poljan, z Vrha in iz Se* mića so nosile na prsih igle. Pokrivalo. Na glavi so nosila: pečo ali pećico. Pećica je bila manjSa od peče in navadno brez rože. A neka« tere pećice so imele tuđi vezeno roža Pećica je bila vsakdanje pokrivalo* pokrivalo za delo. Zavezala si jo je pod brado. Peča za praznike je imela veliko vezeno rožb. Vezala si je pečo izpod brade na temenu glave. Peče so nosile rimo- katoličanke in pravoslavne. Rimo - katoličanke, žene in de-voike, so svoje kite nosile trdo spletene, nizko na tilnikn povezane v sy> tek ali pa v obliki polumejscca, Pravoslavne Bojančice In uirftarkd žumberčanke pa so nosile kite vteefit prosto navzdoL (Dalje prJbodalttJ Stran 2. „SLOVENSKI NAROD** đM 12, aprila 1919. S7. itcv. mu prcbivalstvu skrajno krivičen in se ni izvajal, ako ni bila zasiifurana Nem-cem večina. Zato niti na tem delu ob-mejnega ozemlja ne more biti po pravici govora o kaki resnićni samoupravi Kar je le hujše. zlorabili so se komisar-ii okrajnfli zastopov za časa vojne od avstrijske vlade ter so protizakonito obremenili okraje z o^romnimi bremenl, zlasti vojnlmi posojilL vsled katerih le ogrožena davčna moć okrajev ln občin in države same trajno, ako ne priđe pomoć. Pomoć pa more priti le iz smotre-nega sodelovania z ljudskim zastop-stvom. Samouprave niti v obsegu ckra-jev pa ni v pokrajinah Koroški in Kranjski. Seveda nobena izmed teh pokraiin tuđi upravnih okrožij v smislu koH omenjenega zakona ne pozna, niti glede samouprave niti glede odsovariajoče ureditve državne uprave. Na četo samouprave v teh pokrajinah ne stoji ka-kor v Srbiji okrožni načelnik in srezki ali okrajni načelnik kot Činitelj združene javne državne unrave \n samouprave. Ni govora o poslovanju okrožnih in okrajnih skupščin, okrajni glavarji so edini činitelji državne uprave in se srna. trajo podreiene deželni vladi v Ljubljani. Nimajo pa ob svoji strani za ob-seg njihoveera delokrocca izbranih skup-ščin ali odborov, okrožnih in okrajnih. Z ozirom na velike naloge gospodarske-ga in socialnega značaja je pa baS v obmejnih pokrajinah v nu'nem interesu naroda in države, da se ljudstvu orno-goči dejansko izdatno sodelovanje v npravi. Ustvaritcv upravnih okrožij in manjših okrajev s samoupravo pod vodstvom državnih čiriteljev, okrožnih in okrajnih načelnikov, je tem boli potrebna, ker je tuđi uprava v občinah za časa vojske zelo trpela. saj je bila prisiljena občinska uprava zanemarjati svoj pravi delokrofc in se je pod pritiskom avstrijske vlade le zlorab'jala v vo:ne svrhe. Tuđi občinske finance so prišle v teh razmerah v obuoer položaj zlasti vsled najetia vojnih posojlL Skrajni čas je. da se samouprava, če ne že obenem v ćeli državi, pa vsaj v imenovanih delih države takoj uvede in obenem decentralizira javna uprava. Brez težav ie mooroče r»a podlae' ?e ob-stoječih razmer kratkim potom ustva-riti primerna upravna okrožja in upravne male okraie. ki bi odsrovarjala okro-j?om in srez^rn v smislu zakona 18. marca 1905. Za obseg obsto'eČih okrožnih sodi?č s prebiva! stvom okoli 200.000 dus in okrajnih sodišč s prebivalstvom ckoli 20.000 riuš mH se ustvnriio nova upravna okrožja in upravni okraii in si-cer na sedež'h imenovanih sođišč, ki so naravna središča ekrožij in malih okrajev. V omenjenih obmeinih pokrajl-nah naj se torej nemudoma ustvari upravna okrožja in sicer okrožje s se-dežem okrožnega načelnika y Mariboru, v Celju, v Ljubljani in v Novem mestu in na Koroškem. Svoječasno se fiai pri-družijo okrožja za Primorje in Prek-murje. Za obseg okrajnih sodisČ nai se primerno srezkemu načelniku srbske-mu postavi okrajni načelnik. Uvedejo naj se na podlagi volitev okrožne ifl okrajne skunščine in izvolijo okrožni in okrajni odbori. Politična ln finančna uprava deželne vlade v Ljubljani ima na razpolac:o zadostno število usposoblje-nih uradniških sil, da se primerno za-5edejo mesta okrožnih in okrajnih na-Čelnikov. Če se začasno spreime volil-ni red v smislu zgorai omentenega zakona, ki je v veljavi v območju kraljevine Srbije, ima naša davčna uprava v naikrajšem času na razpolago podatke, da se mnre sestaviti do občinah saznani ek volilcev za okrožne m okrajne skupščine. Poslovni red v okrožni skup-ščini in okrožnem odboru, v okrajni ali srezki skimščini in srezkem odboru bi s primernimi neznatnimi, kraievnim raz-meram odgovariajočmi spremembami, bil za imenovane pokrajine skoro doslovno sprejemljiv v smislu pravil proglašenih 20. septembra 1905, zbornik LX, 312. PoTX>lnoma nemogoče bi bilo odrekati v današnjem položaju obmej-nim pokrajinam države podrobno organizacijo javne tinrave in samouprave po okrožjih in okrajih, če se hoče iste dvigniti. Narod je usposobljen za samoupravo po svoji izobrazbi In ta narod na javnih zborih in v časopisju izraza svojo odločno voljo dobiti svolo samoupravo. Ne more se pustiti okrajev in okroži] n. pr. brez bodžeta za ceste, mostove, za zdravstvo itd. V obsegu okrožij se želijo udejstvovati po načelu samopomoči tuđi gospodarski sloji, za-htevajo se odgovarjajoče zbornice za trgovce, obrtnike, kmete. delavce. Bilo bi nedopustno narod zadrževatl v udej-stvovanlu želje samouprave y vseh navedenih smereh, ne srne se niti trenutek odlašati z odloćitvijo temeljev, upravnih okrožij in okrajev. Vprašam g. ministra za nstavodajno skupščino in za izenačenje zakonov: Ali je pripravljen nemudoma v sporazumu z gospodom ministrom za no-tranje zadeve in z narodnim predstavništvom uvesti samoupravo in decentralizacijo državne uprave ter ustvariti okrožja in okraje odgovarjajoče okro-gom in srezom v smislu zakona 18 marca 1905, zbonvk LX, 154 in odrediti volitve okrožnih in okrajnih skupSčin ln izdati poslovni red za iste in okrožne ln okrajne odbore v smislu pravil pro- §Iašenih za samoupravne skupŠČine v rbiji dne 20. septembra 1905. zbornik LX, 312 in sledečih izprememb in dopol-nitev in sicer ?J'o oovsod ni mogOČe, vsa) «a obseg delokroga deželne vlade v Ljubljani? Dr. Vekositv KukoTec Spominjajte se zaklada hSIov. sokolske zvezeM. V. Srajgar: Hemum fljtame. I- Kašo laniost bo TMkftkor ■ukim»-lot kakšen jo bil nai d«l«t na teteznl-cah y bivši Arstriji- Mislim namreč ▼ glavnem one podatke o ieleaĐloah, ki bo bile zgrajene na slovenskih tl#h- Ni moj namen, dotakniti so onih prog, kl pripadajo sicer tuđi naii državi, toda jih je imela uprava madžarskih prog v svojih rokah; niti ne nameravam vzetl 8edanjih političnih, oziroma pravilno demarkacijskih črt t\ podlago eledečim izvajanjem^ pač pa edino pravo etno-grafično mejo- Eot končne toč-ke nase-pa ozemlja so šteJ > mejne po3taje Be-Ijak. 5t- Vid ob Glini. St. Pavel, Spilje, na jusam pa Krmin, Triič na GoriSkem, Pon^abelj in morje Proti sosedni po-krpiini naše države, proti Hrvatski ve-ljajo postaje Čakovac. ZapreSić in Bub njarci. koneno na jugu Keka- Proge, ki tvorijo naše omrežje so sledeče: a) državne železnice: Št Vid ob Glini — Trst v dolžtnl 208 km (7 km nemškega ozemlja.) Trbs* — Ljubljana v dolžin! 102 km Ljubljana — Bubnjard 9 , 125 km D vača — Pula . . 122 km (25 lem italijanskega ozemlta.) Podrožčica — Beljak v dolžinl 24 km Be'jak — PontabelJ . 54 km Podklošter — šmohor . 9 3°> km Svctna vas — Borovlj« . . 6 km Grosupljc — Kočevje , . 49 km (Kočevsko ozemlje )t meSano 8 km.) Hrpcljc — Kozina — Trst v dolžlni 20 km Celje — St Pavel v Lab. dol. . . 97 km Trst — Poreč . • 129 km (45 km i alijanskega ozemlja.) Kanfanara — Rovinj v dolžlni 21 km (6 km italijanskcga ozemlja.) ostale proge v dolfln! 113 km Skupaj . . . 1100 km Od teh 1100 km se nahaja 12 km na nemškem ozemiju (1*19^) in 76 km na italijanskih tleh, večinoma ▼ zapadni Istri (6 9%)- Skupna dolžina državnih železnic v Avstriji je znašala vštevftl privatne železnice v obratu države 1- 191S- — 18-749 km. Naše omrežje predstavlja tedaj 5*87 ?S, kar tvori na&o temeljno kvoto pri državnih železnlcah-Ta kvota je merodajna pri raidelitri strojev, materijala, vugonov — 6kratka b) Jalna lalecfilea: Spflje * TM (dv^taM) t AOital m fali Mfribdt — Itliak IM IM Pragersto — čakovte . . 60 ka ZiiUamofll — Z«pfclie . . 63 IM Šempetcr — Rek* • 55 km Nibrdlni — Krmin • . »I« (19 ka? itaiijtnskMi ••tmlju) ostale piOft ¥ dolžinl 147 km Sopt) ... Ml km Od U dolžine sa nahaja 19 km, ki so apeljani ob elovensko-italijanaki narodni meji med Ronkami in Zdravid-no in med Gorico in Knnlnom- V skup-nem zneskn prog ju ine ieleznioe (v Avstriji in na Ogrskem) 2182 fcm se na-hajamo mi na prvem meetn e 46*6%, ▼ znesku avstrijskih prog juž- iel. 1490 6 km pa 65*3% od celote- Skupno znato dolžina slovenskih črt 1100 4- 861 km = 1961 km, kar znači nasproti c^lotrii avatrijski dolžini v znesku 23003 km natanko 8*6%- To ]• relotai nai delei na tmb avatrijskem žel* omrežju. Omenjeni delež hočemo vporahljatl kot merilo za naša nadaljna izvajanja ▼ kolikor bodemo vpodtevali naše ozemlje- Izmed vseh prog na slovenskem ozemlju moramo najprej izločiti proge, ki so last države, oziroma največje privatne dražbe — južne železnice- Last-nina države je znažala 640 km, 206 km je obratovala drfava na ra^iui privat-nlkov, 155 km pa je znašala dolžina starih dolenjskih železnic, ki ao bile privatna last, toda država je pokupila delnice in obratovala te proge na račun države- Pri jn?nl železniei vidimo Isto sliko Od 981 km je bilo privatnih 87 km, ostanek 894 pa prava lastnina |ui-ne železnice* Pod državnim obratom raznih privatnih železnic raznmemo na kratko to, da daje država osobje, stroje, vozove itd- — Bploh vse na razpolago, vodi ve^ obrat. Pri konfinem letnem obračnnn se pa nato poravna i dotično dražbo- Po-navadi garantira država tndi za gotovo rentabiliteto proge letno — kar imenujemo državno garancijo sa cisti đobl-£ek- Avstrija je garantirala za skupno 3890 K lokalnih prog ter iadala v ta namen 1- 1913- za 8*8 milijonov kron predujmov. Pregledno nam nudi mnogo sledeča rasrvrstitev: Pregled gradbene in obratit« dolStne ^leznloi Gradb. Obratna doUina il NaS delež dolž.__________________' _________ Oznaka 2«l»znlce wi3 k™*™ %£*!& «»n. ----------------------------------] 1913 •/• mbr. 1) ktn 12 3 4 S L državna {eleznlca: i a) državna last 12.990 13.281 13.282 | 640 4 ft3°/0 b) zasebne žel. na račun države 847 859 859 155 18'03V» c) icleznice na račun zasebni kov 5.042 5.151 5124 jj 205 4*07*/« Vsota I. 18.879 19.291 19.265 i 1.100 | 587°/. D. zasebne železnice: 1 Jalna Idesnid a) gl. proge in stranske proge 2.518 2.520 2.519 i 894 | 3*55*/t b) samostojne zaa. proge j 1.483 1.484 1.44<$ J 87 | 5-87*/0 Vsota n. I! 4001 ! 4004 j 3.9ft5 ! 861 j 2iS7„ Vso« L4-II. 922.880 23.295 23^230 1.961 8-06°/, m. Proge v obratu tujlh držav: a) drž. železnice 16 16 16 — — b) zasebne železnice 5 7 7 — — Vsota m 5T 23 23 I — ~ Skupai vse železnice 22.901 23.318 23.253 | 1961 806*/# InozcmsVe želernice v Avstriji I 102 102 102 | — — Glavna vsota 1*23.003 23.420 23355 8 1961 8t6/, Malo razliko vidimo v razpredel-ni ci pri zasebnih Železnieab. NaAa kvota znaša namreč le 2" 15%, to pa vsled tega, ker so tu vštete vse zasebne železnice in ne samo Južna, pri kateri znaša naš delež 65*3%. IL Gotovo bo zanimalo vsacepa, kolika je približna vrednost naših prog-Konstatirati se da to na podla*! podat-kov pred vojno, iz 1» 191S- Ako pa bo-čemo dobiti sedanjo približno vTedno^t potem je potrebno, đa pomnnftTn^ on*» podatke najmanj tolikokrat, kolikor le padla vrednost krone in od končnegfc rezultata ođgtejemo obrabljevalne od-stotke za vsa vojna leta 1914—19- — Vrednost prog je razll&na, kot Je kakovo st tndi vecvretna. Prvovrstn« sajra-ipne pro?re sitižece kot glavna linija *O mnoro soHdnej^e zldnne imajo v^* tpj-nih gradbenih objektov (na primer moetov, prekopor, predorov) k#r ao sidane a posebnim oslrom na bitar to moSan promet- Prilagode se posemtjo le do gotove meje — strmine tn padcl so omejeni; vsa proga pa se mora opre* miti kar vedno z najnovejiiml varnoet* nimi napravami, U Jako veliko stanejo* — Pri Crtah drugega reda Tsega tega ne rabimo v ont meri kot pri glamln — proge, vgrajene sa lokafaU pr—rt pa pridejo mnogo eenejie, ker so lahko ln malenm prometu primerno sidafle tako, da se kolikor mosore drte poee* meljskib oblik- Varaoetne naprave šploh izostanejo, ali pa ostaaejo fate priml- ^t&roilioUikp ; Gradbeni stroški državnih prog in črt onih zasebnih železnic, ki jih obra-tujo država ja državne stroške ao zna-Sflli koncem leta 191S. okroglo 5829 ml-lijonov kron = 490-755 K za 1 km dolžine- V eiovenskem primeru «na5a vrednost nafilh državnih in dol«njskih prog približno 335 milijonov kron- Pro-e:e, obratovane po državi na račun njih imejiteljev (lokalne železnire) eo ftrile S24 milijonov K = 165-338 K na 1 km - "ivbe- V našem primera snasa ta vso-<*. 3S'€ milijonov kron- Naloženl kapital glavnih zasebnih prog in k tem crtam sp&dajoSih malih prog 1771 milijonov kron, na km 668-190 kron. Ker pa Ima na nns*m ozemlju edino Južna ieleznioa *vn;> prodre tsmed privatnih đrntb, moramo vTG*i kot podlago sa nai slovenski fc}*i gradbeno pođstavko sa 1 km »a Južno ielernico- Ta zna Sa neverjetno visoko svoto 861-812 K, kar da »a 894 km čistega imetja Južne železnice v Sloveniji 770 milijonov kron- KonSno priđejo se v poste* proge »seehnih druib, ki so obratovaae od veije seseb-ne setenilce na ra^un- Za te se Je isđa-lo 194 mil K = 18O843 E aa 1 k» Za naMh 87 km takih prog snaia to okoti It milijonov kron- Skupna svota bi *na-ftala na podlagi te poTprefine kalkala* elje 11MT6 mll kron- — Gradbeni stro-iU vseh avatrijsklh ieletmie spioh na-iajo 8818 mll. kron = 874.211 K sa 1 km povprecHiO' Po tem računu bi tore} SBasal nai delei le 735 milijonov, kar na nf odgovarja faktu le radi tega, ker hmaaao mi vattkA f>re4eiavmo yiiiHi to dragih ker tvorijo proge Južne želez* nice nad 44 % oelega omrezja in so po-leg tega ispeljane po najtežjih krajih, veMnoma kot glavna proge — ena t os-loti drotirna; 1 kilometar Juž- žel- pa Je stal 861*818 kron* V resnici pa snaia iugoslovanaki delei 1-007^81^01 K, in sioer pripade na Slovenijo 998,624.948 krea ta na Dalmacijo 43,856-359 K = skupa} 10076 milijonov* Faktično Je stal Tsak kilometer na slovenskih tleh neglede na kakovost gradnje povpreSno 963,624 943 K : 1961 km okoli 492-500 kron. kar znači okoli 120-000 kron ve£ kot driavni premer (374-211 K)- Vzrok temu Je isti, kot smo ga že večkrat omenili — težaven teren, potreba mnogih mostov in predorov- Na prvi mah opažamo, da je evota 963-6 milijonov v drugačnem razmerju k skupni avstrij-ski gla%Tii gradivni svoti kot dolžina nažih prog k skupni dolžini- Stro^ld znasajo 9% veega invvestovane^a kapitala, dolžinski delež pa le 8'6%- Za razliko so naše železnice dražje od povprečnosti- Obratnih sredstev (strojev, tender-jev, voz itd.) je štela Avstrija koncem leta 1913- 15-375 osebnih in 151.363 to-vornih voz vžtev^i 4521 prtljažnih va-^onov- Strojev je bilo 7714 — na km 0*33 — ki so stali 560 milijonov kron-Vagoni so veljali železnice skupno 815 milijonov kron in sicer osebni vozovi 225 milijonov in tovorni vozovi 590 milijonov- Ako viamemo v pretres zopet naš delež, kl nam ga bo morala skupna likvidacija odšteti dobimo. računaje po 8"6% sledeče številke: 1337 osebnih, 13-155 tovornih (394 prtljažnih) voz Od strojev bi nam pritikalo 672 koma-dov v vrednost i 46 milijonov kron-Vrednost vozov snaša 19*6 milijonov K za oeebne in 51*4 mil- kron za tovorne vozore — skupno torej 71 milijonov« Vsa vozovna sredstva (etroji in vozovi) znašajo 9% vsega inveetovanega ka-kron vrednosti. Navedeni pođatki veljajo paČ za ćelo slovensko omrežje. ne samo za državno Železnico- Te moramo Se izračunati, ker je »koraj gotovo če se južna železnica ne podržavi, da bo ostal ves strojni in vagonski park last ene dražbe ki bo imela edino ravnateljstva v po3ameznih narodnostpih dr-žavah- — Državna železnica ima pri nas 1100 km đolžine. kar znaša napram 1961 km celotne dolžine 56%- Od slovenske kvote odštejmo to in dobimo podatke, kaj ima pravico tirjati naša država: thm drf.M.r5fiV9) jtLW.rU°'o) ftrojt: 672 376 296 otebnt m: 1337 74S 589 prtljažn! voz: 394 221 173 tovomi vozovi: 13615 7622 5993 Na podlagi omenjenih Itevilk bi torej prifill mi do pojesti vozovnega in strojnega parka, ki daleko presega da-naSnje itanje- SedaJ, ko likvidacija 8e ni končana (pravzaprav se niti priče-la ni) moramo pač na vsak način ea-htevati, da se nam vse omenjesa ob-čilna sredstva prav kmaln usroči, ker jih bo naša država prav nnjno potre-bovala- H iii Di politia togSia. LDU. Maribor, 10- aprila. 2e ve^ dnl ee je govorilo v Mariboru, najprej bolj tajno in potem že očitneje, da prodaja italijansko moštvo, ki spretnija ententne vlake z živilL na po6taja-li§čn v Teznu, ki leži nro hoda znna) Maribora iz zalog živil ententnih vla-kov razno blago po bajno nizkih oenah« Radi tega je ljudstvo iz mesta in okolice pričeio prihajati v vecjem Stevilu v Terno- Ker pa menda kupčija b en-t*»ntnimi živili v tako velikem obsegu pri belem dnevu ni bila oportuna, se je Ča« luipčne preložil na noč* Prodaja na debelo ententnih živil se je pričela v noći od 8- do 9- aprila- Pri tem so itali-janske straže inscenirale istočasno majhno sicer ne nevarno streljanje, ki naj bi markiralo napad na živlljske vlafce ln plenitev istih, oziroma odbitje ♦"Vo^ft pn^^?5- N« ta iifl^In so hoteli odvrplti od sebe odgovornost za Izgi-nola živil a. ki =o jih italijanski siražnl ore^ni prodiii-ali* O «>os?oilkih te noći ]e nradno zagotovljeno nastopno: Po sedmih zveder so jele prihajati od vseh strani is meeta in' okolice po ceetah, poljskih, stezah in njivah množioe ljudi- Većina iih je prišlo iz predmeptia Pobrežja, po stranskih potih Ce« polje. Imeli so seboj ročne vozičke ali pa na-hrbtnike* Italijansko moštvo, ki je stalo oboroženo s puSkami pri va^onih ententnih živilskih vlakov, Je nasilno od-prlo ve* plombiranih vagonov in vzelo ia njih polne vreće moke, riža in raz-DOvrstnih drugih živil. Kmaln je bila selo živmhna knpSiJa v polnem teku-Prodaja se Je vršila po vzorcu Javne draibe- Kupci so ponujali in se preka-eali ▼ vedno večjih ponudbah- Vojaki, kf so spremljall vlake, so nosili vreće z iivlli tuđi eez ograje. na ceste tn polja, kjer ao Jih čakali odjemalet- Nastavili so bili celo civilne pomočnike, da U odganjali ljudi, kl bi hoteli nad-zorovati njih početja- TnkaJ nekaj cen, po katerih so italijaneki vojaki proda-iali ŽiviU: 150 kg moke za 360 K, 10 kUognaioT riU ia dm šavoja toUlu ta 15 K, 1 vrećo rifo sa 660 K, 15 kg *iža za eno kokoš* Eden aretiranoev je zjavil, da Je kupil celo od italijaneke-5a čaatnika vrećo riža sa 600 K* Drugi lan okrog devete dopoldne ao Izjavili talijanski vojaki na vprašanje civilnih >sebv ali bi mogli prodati tako malenkost, da eo vojaki, kl so zjutraj odsli, srčeraj ponoći prodali velike množine civil; počakajo naj do večera, mogoce ^ bo dalo kaj dobiti- Po noil od deve« ;ega do deeetega aprila se ni prodajalo avno- Gruće ljudi so se vraćale po jsmih zvečer praznih rok in lzjavljale, la se ta dan nič ne prodaja, ker Je /lak, čigar moštvo je prodajalo, že od* iel Drugi @o trdili, da so na Temu £ehoslovaki, ki absolutno nioesar ne prodajajo. Res je, da so Cehoslovaki 8 svojo navzoćnostjo preprečili, da se [talijanski vojaki nišo upali već proda* [ati* Drugi so zatrjevali, da je bila na kolodvoru baje neka revizija, in đa je radi tega kupćija onemogočena. O na-3aljnjih rezultatih preiskave bo javnost pravoćasno obveščena- Polifilne vesti. K SEDANJI KRIZL Beograd, 11. aprila. Zt pred đnevi so začele prihajati vesti, da se na Slo-venskem pripravlja stavka železničar-jev, kateri bi se pridružili tuđi delavcl nekaterih drugih obratov. Toda politični krogi smatrajo, da so železničarji z zad-njo ureditvijo svojih prejemkov zadovoljni vsaj začasno in da Je kriza, ki je nekaj časa jrrozila, definitivno odstranjena, tembolj, ker se urejuje z ono na-?lico, kakor je to sploh mogoče. tuđi na druge načine in ne samo s povišanjem nreiemkov. To poročilo ie prispelo \z krogov železnlčarjev obeh smeri in so Še posebno socialno demokratični po-slanci izjavili ministru Vuloviću, da pri-znavaio, da je država z novimi drajrinj-skimi dokladami, ki se izplačulejo za čas od 1. marca in ne, kakor se pomo-toma zatrfuje, še le od 1. mala ln pa povrh dosedanjih že obstoječih, storila kar ie mogla. Demokratski klub je neprestano po svojih poslancih in po čla-nih v kabinetu opozarjal vlado na nujno ix>trebo, da se železničariem da vse, kar Je mogoče ob sedanjem finančnem položaju in temu je v prvi vrsti pripisati, da je že obnovljena naredba glede iz-datnefca povišanja draginiskih doklad. Vse se ni moj?lo doseČi, toda naši po-slanci so morali vzeti na znanje odgovor vlade, da se naša država za no-beno ceno ne more podati na brezvest-no pot rajnke Avstrije, ki Je brez kritja tiskala bankovce ttavendan, dokler so postali brez cene, in tako Izročila naj-SirŠe sloje posrubi. Razvcn tega je pa vlada storila vse potrebno, da se z vse-mi močrni dela na izboljšanje prehrane in zlasti na to, da se znižajo cene 2ivi-lom. To smatra vlada za mnogo boli potrebno in več vredno, nego dename podpore. Kakor izvemo. je preskrba naših kraiev z najvažneiSiml potrebščina-mi v teku in se v vladnih krogih trdl, da nastopi v preskrbi s prehrano in ob-leko v najkrajšem času zopet olajšanje. Zato pa ie treba vsaj nekaj časa potrp-Ijenja« Vlada zaupa v naše žcleznlčarje in je uveriena. da ne bodo z nepremiš-ljenim činom onemogočill preskrbo na-§ih pokraiin tik pred prazniki in izzvali katastrofo, ki bi zadeta njih samo naj-mani ravnotako huda kakor ostalo prebivalstvo. VOJNA NAPOVED? Današnji »Slovenecc nam očita, da hočemo strankarsko borbo. Poslancc Vosrlar da e baje tako rekel. Poslanec Voglar da je baje tako rekel. Poslanec rodu z razvitim političnim življenjem moralo biti stranke in da ni mogoče, .da bi en narod bil ena sama stranka. Ti čaši so minuli in pri nas se razvija tek-ma med raznimi strankami. zlasti med JDS in VLS. To je govoril in nič dru-gejra in zlasti kratkomalo ni res. da bi njejrov srovor imel pomeniti odpoved koalicije. Vsa takšna domnevanja so rrazna in Skodliiva. OmenitI je pa treba, da koalicija pomeni pač skupno politično smer in deto za skupne Interese, ni-kakor pa ne veže pojm in lojalno držanje koalicije nobene stranke, da bi se ne smela organizirati V kolikor daieio posamezni vročekrvneži povoda pritož-bam. ie najden način, da se zadeva uredi, ako je dovol* dobre volje. Sedaj se ie treba odločiti. kaj ie več narod ali stranka. Mi si umivamo roke in ponovno pozivljamo: Ne pozabljajte trenutka! SHODI JDS. Ponovno opozarjamo na shode JDS ki se vršiio to nedeljo. Shod v Borovnici 3*e pa bil včeraj pomotoma nazna-njen in se ne vrši jutri, marveč ni Veliki pondeljek ob 3. popoldne pri Cerku, JDS- L.DU- Beograd, 11- aprila. IzvrSe-valni odbor Jugoslovanske demokratske stranke v Beogradu je poveril organizacijo stranke v posameznih pokrajinah tajništvom strank v Zagrebu* Sarajeva in Splita. Za Sefa zagrebSke-ga tajništva je imenovan dr* Budisav-ljevič, za sarajevkega Grčić in za splitskoga dr* Grisogono- Organizacijo demokratske stranke v Sloveniji bo vodilo do definitivne organizacije naeel-gtvo Slovenske demokratske stranke, v Vojvodini pa glavni odbor stranke ▼ Beogradu* Danes je bila prva skupna klubova seja demokratskih strank in srbsklh opoziclonalnih strank* Raspravljali so o bodočem delu ln o org* niya/?t|1 atrfrifo« ■ • . . 87. štev. •SLOVENSKI NAROD-, dne i2. aprila 1919. Stran 3. V.L& LDU. Beograd, 11. aprila. Jugoslo-vanski klub je Uda! komunike, v katerera naznanja, da se vrše v Beogradu po Kajanja z zastopniki raznih pokrajin naše države o načelih, na podlagi katerih naj bi se osnovala enotna ljudska stranka na ozemlju vse države. Stranka bi delala na kulturnem polju z versko vzgojo naroda. V socijalno-gospodarskem vpraianju bi zastopala v prvi vrsti kmetske, delavske in obrtniške interese. Zavzemala pa bi se tuđi za Interese drugih stanov. V državno-pravnem oziru stoji stranka na stalisču državnega in narodnega edinstva V stranko stopijo naj-prej VLS in skupina okoli zaereb. »Narodne Politike«. Klub se nadeja, da se bodo na podlagi objavljenega programa pridružili tuđi srbski krogi. Revizljska in kontrolna komisija de-2elne uprave, katero je Imenovala bivša narodna vlada v Ljubljani, da preisče poslovanje bivšega deželnega odbora kranj-ske^a od zadnjega zasedanja deželneca zbora v letu 1914 dalje, je podala po svojem redsedniVu dr Gres:orfču de?eln! vladi v Ljubljani svoje prvo večje w>roči1o. Delovanje komisije s tem §e ni zaVUučeno. temveč se vrše Se dalle polrvedbe. Vse tozadevne fnfonnacfje sDreiema nismeno Imenovana komisija v deželnem dvorcu v Ljubljani. NAPOTVVO PPf;T>STAVNTftTVO. LDU- Beograd, 11- anrila- Po otvo-rlM đanagnje soje narodnega predstavništva se odobri zarn^rrik radnje seje brez izpremembe. Med vlosrami je nekoliko Interpelacij- — Predloži se pove-rilnica TTstije Gjnmrukića. ki priđe v Narodno predstavništvo na mesto po-slanca Mahmtid bega Gjinića. — Nnto predlaera posl- Jurai Binnkini (Narodni klub), naj se osnuie posebno miniptr etvo za posle trerov^ke mornarice- Po-tem pHdejo na vrsto razna vprašanja poslnn(?©v roed niimi vprašanie poslan-ca Rađoslava Asrn.tanović'a (npcionalee) na minisfr? za notranje stvari, ker policija- v Zemunu agitira po metodi, običajni v Srbiji, za gotovo stranko. — Mini ster za notTanje stvari Svetozar Pri-bičević" odgovaria, da je zvedel za stvar sele iz vprašanja poslanca, a jo bo dal najstrože preiskati, ker urađnUd nišo za to, da asritiraio za kako stranko* — Po«l- dr- Hrasnica protestira v vpraša-nju na ministra za pravosodstvo, ker se je 9- in 10 po^lavje erbskega kriminalnoga zakona uveljavilo naredbenim potom za vse ozemlje Srbov, Hrvatov in Sloveneev. in sicer preko parlamenta* Treba je. da sklepa o tem parlament- — Nato se preide na dnevni red. Predsed-nik dr- Draža Pavlović stavi na glasovanje izvolitev agrarnega odbora. Raz-laga, kako je došlo do tega, da se odbor ni izbral po cekcijah. temveč na podlas^ roedstrankarskega sporazuma- Posli, ki jih ima ta odbor voditi, so tako važni, da se je število članov v odboru povišalo na 21- da bo tako delo čim nspešnej&e-Potreben je bll sporazum med drugim, ker se v ta odbor imenujejo člani potom proporca« Predlaga, da parlament to odobri, ker se je to pot delalo proti določilom poslovnika- — Poslanec Mile-čić (radikalec) protestira proti kršenju poslovnika- ■— Poslanec dr« Marinković (narionalec) odgovarja, da se sedaj n« nahajamo več v srbski narodni skup-ščini, temveč v predstavništva Srbov, Hrvatov In Slovencev- Poslovnik srh-ske narodne skupščine je MI sprejet z odobrenjem tega predstavništva kakor začasen poslovnik in se torej more spre-minjati samo z dovođenjem Narodnega predstavništva- — Nato 6e je volil agrarni odbor, v katerega sta bila izvo-ljena izmed Slovencev poslanca dr. Ku-kovec in prof Anton Snžnik- — Nato se preide na drugo točko dnevnega reda: Drugo čitanje zakona o najemščini. Odbor je izgotovll novo redakcijo projekta, pri čemur so se uvaževale na-svetovane izpremembe v prvem čitanju- Po debati ee sprejme zakon s 154 glasovi- — Seja se je nato zaključila ob 1*15 popoldne« Prihodnja seja je dolo-čena na 6* maja z dnevnim redom: Do-ločitev sekcij- — Predsedničtvo je po-oblaščeno, da skliče Narodno predstavništvo v slučaju potrebe pred določenim rokom« Naša posebna teleionična poročila iz Zagreba in brzojavna iz Beograda. ŽIDOVSKI SPORL Zagreb, 11. aprila. Med zagrebškimi Židi je prišlo do zanimivegra spora. Kakor smo že poročali, je izdalo pred ka-kimi 14 dnevl načelstvo zafcrebške kulturne občine izjavo, v kateri odklanja vabilo beogradske židovske občine na anketo, ki naj bi se posvetovala o cio-nistično-nacionalnem gibanju v Jugosla-vijL Načelstvo je utemeljevalo svojo od-klonitev s tem, da v sedanjih razmerah ni umestno sedanje židovsko separati-stično stremljenje, ampak da bi storilo židovstvo najbolje, če bi se čimpreje asimiliralo s prebivalstvom. Proti tenra stallžču so se oglasili v prv! vrsti židovski visokošolci, v kolikor so organizirani v posebnem židovskem nacionalnem klubu. Za njim pa ie prišla ćela vrsta poklicanih in nepoklicanih patriotov, organiziranih in privatnikov, ki liste kar zasipllejo s protestnim! izjavami in z dokazilu da Je velecionski pokret ne samo nmeste«. ampak naravnost potreben. Seveda tuđi struja, ki se zavzema za asimilacijo, ne drži rok križem. Tako postaja boj v židovskih vrstah- vedno ostrejši, — za nas neprizadete pa vedno boli zanimiv. ker nas pnšča hladne. STARpEVlCANCI IN KLERKALCL Zagreb, 11. aprila. Starčcvičanci se v zadnjem času vedno večkrat razlju-tik> taci nad stovtmkliui kt brvatektani klerikaldU proti katertm rabijo v pomanjkanju stvarnih arsnnnentov pred-vojno psovko >furtima$i«. Posebno malo jim je vSeč, da se hoče tuđi klerikalna stranka enotno organizirati za cei državni teritorij. Starčevičanci počenja-jo slutiti, da bodo s svojo klubovalno državnopravno politiko izdubili kmahi vso oporo med hrvatskim ljudstvom« ako začneta s smotrenim delom na enl strani JDS., na drujci pa Ljudska stran-it te Mvesti Jzvira njih besna jeza na Pnbičevce in KoroSčevce. USTAVLJEN FRANKOVSKI LIST. Zagreb. 11. aprila. Vlada ie ustavila v Karlovcu izhaja^oči list »Slofcac. ki je bU nekdaj list frankovcev in ki je še se-daj zastopal zastrupljevalne frankovske interese. ŽE ZOPET ŽIDI. Zatrreb. 11. arrila. DanaSnja »l^eČ S. H. S.« obiaavlja članek za domači element v trerovini, v katerem povdaria. da je zlasti Hrvatska in S'avonija infil-trirr»n^ z 7»'4^^'*'1<''**'" ^'"-^»e^ti. k; s^ r»ri-speli po večini iz Madžarske. V članku se povdaria. da je nalocra avtohtonega elementa, da se rudi on nolasti trerovine v meri. ki odgovara nierovemu številu in gospodarski moči. To bn tem bžje, ker bo v prihodnie odnadlo sistematično podpiran;e židovskih trj?ovcev, ki Ka je dosedaj vršila budimneštanska vlada. List končava z cmonrnom, da naj se v Jucros'aviii skrbno p?zt. da ne postane y naši novi državi židovstvo odločilcn faktor, Vak^r so to bHi židie v bivši Avstro-Ocrcki. židovska breznarodna politika bi mosrla dovesti mlado državo v velike kalnmitete. Srbov, Hrvatov in Slovencev- KONTROLA- LDU. Beograd, 11- aprila. Prehra-njevalni minister dr- Koro&ec je na svojem kontrolnem obisku v 6ladkornih tvomicah v Vrbasu in Crvencih ugo-tovil, da je podtajnik oddajal elađkor brez predpisanega dovoljenja in v spe-kulativnem namenu- Zato sta aretirana ravnatelj 6ladkorn© tvornice Tivadar Belas in kontrolor Sava Vujič in odda-na sodiščn- DR2AVNO NADZORSTVO- LDU- Beograd. 11- aprila- Ministr-ski sklep je pooblastil prehranjeval-nega ministra dr- Korošca, da uvede državno nadzorstvo nad svobodno trgovino Ta naredba je izdelana in iziđe v kratkem- NOVI TR GOTSKI MIN ISTEK- LDU. Beograd, 11. aprila- Regent je sprejel demisijo ministra za obrt in trgovino Stojana Ribarca in imenoval za njegovoga naslednika Vojo Veljko-viča. Sprejeti- LDT7. Beograd, 11- aprila. (JDU-) V vojnem ministrstvu je že izgotovljen ukaz, s katerim se sprejme v našo ar-mado večje število bivših avstro - ogr* skih časrnikov' Precejšen del teh čast-nikov bo uvrsčen pri orožništvu-Laži- LDU- Zagreb, 11- aprila- (JDU-) Nekateri inozemski listi so prinesli vesti, da je znano Radičevo brzojavko odpremila iz Zagreba v Pariz zagreb-ška franeoska misija- Novinski odsek je po franeoski misiji pooblaščen izjaviti, da so te vesti popolnoma izmišljene in da franeoska misija najenergiC-neje protestira proti tak im insinuaci-jam- Misija je izjavila, da ni bila z Ra-dičem v prav nikakih stitih. LDU- Beograd, 11- aprila- Narodni poslanec dr- Biankini je vstopil v demokratski klub* Poslanec Laginja Je odstopil kot poverjenik za Istro* To poverjeništvo se sploh odpravi- Za istr-ske beg-once je votirala vlada kredit 1J4 milijona dinarjev- POCITNICB- LDU. Zagreb, li. aprila. Dane« so pričele na hrvatskem vseučilisču vpli-konočne počitnice- Vpisovanje v letni tečaj se prične s 1- majem t- 1- V zim-skem tečaju je imelo vseučilišče skn-paj 2451 slušateljev, od teh 1176 juri-stov, S22 filozoeov in 582 medicincev, ostalo na raznih drugih oddelkih* ZA POTNIKB. LDU* Gradee, 11- aprila. (Duu- fco-respondeneni urad-) Nemško - štajerska deželna vlada je odredila,, da je prihod v Nemški Štajer dovoljen 1* osebara, ki imajo dovoljenje za prihod od đeželne vlade v Gradcu, 2* uradnikom in drugim javnim organom, ki imajo pismen služben nalog, 3- osebam, ki imajo poziv štajerskega sodi Sca ali upravne oblasti, 4- osebam, ki nameravajo poto-vati ekozi Nemski Stajer in ki moFejo to dokazati z dokumenti. Te osebe m smejo le toliko časa muditi v deželi, kolikor ga je potreba za zvezo z vlaki-Osebe, ki imajo svoje stalno bivali&če ▼ deželi ali ki so na Nemškem Stajer-skenj pristojne, na potrebujejo poseb-nega dovoljenja. za prihod, ce morejo • potnim listom ali dragim nrmdnlm dokumentom dokazati dejstvo stalnegm blvalidča ali pristojnosti na Nemškem fitajerskem. Prošnje za dovoljenje sa prihod v NemSko Štajersko ee morajo ▼ložiti pismeno ali brsojavno pri neav 8ko - itajerski defelni vladi ▼ Gradea- . V laf prošnji se mora navesti vsrok mrfliAaW ^**1 kalkoviBOL s* naštesv av^a* k Javne in telefonske troske je vaaki prošnji priložiti 10 K Osebe, ki nimajo tega dovoljenja, so morajo na mejnth postajab vrniti- Prebivaltvo se v last-nem interesa pozivlje, priložiti prošnji v dokaz svojih navedb potrebna doka-zila- Iz Ormoia. V decembra lanskega leta obhajali smo tuđi mi narodni praznik* Okinćali smo naše domove, okra-sili z zastavi čami in zastavami — po cesti pa se je pomikal sprevod tako ljub. slikovit in lep, kakor je to bilo le v malokaterem kraju. Tuđi žena klju-čavničarja Kreutza, hčerka znanega g-Florjana Kuharica je dela v svoje okna dve zastavici- To pa nikakor ni bilo po erodu njenemu možu Auaruetu Kreutzu-Rohnel je in k^el rentačil in preklinja) po in okro^ hiše ter jo razkačen na-no=led oHmnh?».l x Skorči^evo ^ostilno-Ko je pri«el dnmov je zabavljil: No ta živin^ki sejom <=em si «) Predsedntk italijanskega narodne-pra sveta na Reki, Grossich, je poslal Orlandti v Pariz nastopno brzojavko: Časopisje začenja ^vomiti o brezpogoj-ni združitvi Feke z Italija- Narodni svet, kot zanesljiv tolmač soglasne volje reske ga prebiva lstva, odklanja od-ločno vsakršno rešitev reškega vpra-Šanja, ki ne bi pomenila enostavno ln brezpogojno spojitev z Italijo, kakršna je bila proglašena 30- oktobra 1918- Laske laži o smrtni obsodbi treh pod^astnikov v Ljubljani* Laški listi razširjajo tenđencijozno vest iz Trsta, da so bili trije slovenski podčastniki radi propagande proti Srbiji in proti ujedinjenju Slovenije s Srbijo obsojenl k smrti in na ljubljanskom gradu ustre-Ijeni- Vojaška cenzura je baje zabranila razširjenje te vesti, katera je napravila v Ljubljani ogromen vtis in je še povećala nezadovoljstvo proti Srbom posebno med kmeti in vojaki* S takimi okornimi lažmi hocejo delati Lahi propagando proti ujedinjenju Ju-goslovanov, katera Jim je trn v peti; najrajše bi videliT da bi bili Jngoslovani razcepljeni in nesložni, da bi potem Ttalijanl izigravali po stari avstrijski metodi ene proti drugim, sami pa imeli korist iz teh eporov- Določitev italijanskih nef >Mee«a-geroc poroča iz Pariza, da bodo itali-janske meje in interesi v najkrajšem času določeni- Delovanje Jugoslova-nov, ki nočejo Italijanom prepustiti Reke, je bilo naravnost vražje, vendar je unravireno upanje. da se bodo ozirali Llovd George in Clemenoean na želje Rečanov- Divjanje nemsTdh tolp» Ob priliki ko je jngoslovanska predstraza na povelje zač&sno zapustila Dobrovo. so vdrle nemške tolpe v vas kakor divje zveri ogrožale z ba-joneti in ročnimi granatami civilno prebi val st vo in nato vjeli dve ženski-Ker sta se ženski upirali, so ja svezali in z verigami na rokah prepeljali v Vovbre* Med zasli§evanjem je nek pođi vjanec vrgel ročno granato pred nje, ki je eno težko ranila- NemSka nasilstva- V Grebinju so nemški vojaki stre-ljali na neko gostilniško deklo, katera se jim ni hotela udati* V Vovberskih gorah je prifila nem-fika patrulja k nekemu posestniku, ter ga prisilila, da je moral držati vrećo, katero so vojaki napolnili z kmetu ukradenim mesom. Zalezovali so njegovo ženo, ki pa je zbežala skozi okno, toda vojaSka drnhal je vdrla sa njo jo ulovila in v bližnjem grmu posilila-^ena je bila noseća- Splob delajo nemški vojaki v vovrsJcih gorah in v dje-ftki občini povsod nasilstva in vat po-kradejo- Gozdove barena Helldorfa se si nemaki vojaki in posestniki v Goren-tah med seboj razdeUli, tor ie sekajo in ođvaiajo les. Pred časom so prišli neaaSki vo|a-ld k nekenm fevnemo kmetu in sahte-vali od njega živa«; ker Jiaa ga mi m»-gel dali, so nra sagroziH, da bodo «l»» gn» šmm te olrate poatntUfc Kako Tara}« Kasci svet- Iz izjav n^f^-^^ib vjetnikov je razvidno, da so Nemci, ne oziraje se na sklenjeno premirje, i vnemo ves čas med premirjem organizirali napad na Velikoveo* V to svrho so razvili veliko propagando po ćeli Koroški pod parolo: >Karnten đen K&rntnernc; ter so sirili razne letake med ljudstvo, so-sebno med Slovence- Tuđi preko bojne crte so utihotapljali slične letake, namenjene zlasti našemu vojaštvn, ka-t+TO so skušali navajati k boljševizma da bi si na ta način olnjšali đelo pri splošnem napadu na Velikovec kojerra so hoteli izvesti SO* in 31- marca 1919. V ta namen je bil dne 27-, 28-, in 29> marca po celem Eoroikem eploeen alarm. Po vaseh so hodile vojaSke in orožniškft patrulje in prisilile vsakega mo.5icf«ra. da je vstopil v vojake, katpre ro organizirane v takozvane >Allarm-komn.mienc. l'bogo slovensko ljudstvo se je branilo toda slednjič se je moralo udati terorizmu in uhodati- Le posamefnl-kom se je posrećilo pred napadom nbežati na naše ozemlje* 29- marca je začela streljati nemška artiljerija na naše postojanke, na okrajno glavarstvo in na mc??ansko lolo v Velikovcu, kjer so sumili naše vojaške rezerve, ter na Dravski most- V noči na 30. marca so izvršili prve infanterijske napade- V glavnem pa so se v tem času zbirale nemške tolpe za splošni napad, ki naj bi ga izvedle zgodaj zjutraj 31- m- m* Prizadevanje nemškega Volksrata pa je bilo zaman. ker so naši dobro disciplinirani in navdušeni vojaki vse napade odbili, glavni napad pa pre-stregli b pravočasnim in hitrim proti-napadom in razkropili za napad zbra-nih šest nemških stornij* Slovonsk! svet. češki list o ^eško-jngoslovanskih odnošajih- Glasilo Češke agrarne stranke >Venkov< piše: >V zadnjem času smo pri čitanju jugoslovanskih Iistov opazili, da ne vlada na jugu na-pram Čehom radi njihovih simpatij za Itaiijane tisto prijateljsko razpolože-nje, kl je vladalo preje, da, opažati je ćelo, da se je naselilo v srcih naših ju-goelovanskih bratov proti Cehom neko v nobenem oziru upravičeno nezaupa-nje- Nečemo češke javnosti zagovar-jati, moramo pa v imenu le-te izjaviti, da gojimo, kakor preje. tako tuđi sedaj jednake simpatije za Jugoslovane in da bodo češki merodajni faktorji in češka javnost to tuđi z dejanji dokazali, kadar bo sila na svojem višku. Med Ce-hi in Italijani ni nobenihrivalnosti,zato simajo Cehi za sedaj se nobenega vzroka, da bi nastopali proti Italijanom z nezaunanjem; doslej se je vendar razpravljalo in pretresalo o trgo-vinsko-političnih odnošajih med obema narodoma in o ničosar drugem* Da Ju-goslovani iz tega takoj zaključujejo, da se Cehi brati jo z Italijani na škodo Ju-goslovanov, zato pa češka javnost vendar ne more biti odgovorna- Na Ce-škem se sedaj dejanski nihče ne brati z Italijani, postopa pa se tu z Italijani s jednako nljndnosrjo, kakor s Franco-zi, Angleži in Amerikanci* 0 kakšneni »bratimljenjuc z Italijani ne more biti govora* — Zagotavljamo Jugoslovane, da tuđi Cehi nišo obranili mirne krvi vzpričo nasilstev, ki so jih izvrše val i in jih še izvršujejo Italijani napram Jugoslovanom, in vzpričo neupraviče-nih italijanskih zahtev glede Jadran-«kega morja- Ni več daleč trenotek, ko bodo Cehi dokazali svojo bratsko Ijnbav nasproti Jugoslovanom ne samo z lepfmi besedami, marveČ tuđi z odloč-nim <1eianjem-< Poljaka in Jngoslevani- V poljski javnosti je v zadnjem času opažati Živahno zanimanje za Jugoslovane. V poljskih li stih je izšlo že več člankov, v katerih ee povđarja skupnost polj-sko-jugofllovanskih interesov in kaže na potrebo, da se ustvarijo Čim najožji gospodarski, politični in družabni stiki med Pol jaki in Jugosiovani* Med poljsko akademično mladino se je pojavila močna struja, ki si je nađela nalogo, da pogiobi jugOBlovansko-poljsko prijateljstvo- Srediiče tega gibanja je Kra-kov, kjer je bilo že pred vojno mnogo odličnih borcev za poljsko-jugoslovan-sko vzajenmost, A tuđi v Varšavi je že na đeln mnogo odličnih politikov, ki delnjejo na to, da bi stopila Poljska v čim najtesnejso zvezo s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Ta raz-veseljiv pojav med Poljald mora vsak Jngoslovan pozdravljati z največjim zadoseenjem- Bratska vzajemnost med Poljak! in Jngoslovani je v eminent-nem interesu obeh naredov, zato bi bilo nmestno, da bi se v tem oziru storilo kaj tuđi z naše strani- Kaj je na primer i >DruJtvom ljubiteljem poljskoga jezi-ka< ki m je pred mesed znova ožive-lo, a ni sedaj nid voS slišati o njen? Bolgari fm Kebviani- Po privatnih vesteh is Sofije naraftča nerazpolo-zenje bolgarakega naroda proti Kobur-tanom od dno đo dne bolj- Dolžl so pred vsem bivšega kralja Ferča, a tuđi seđanjega Borisa, da sta jedino ona kriva strasne katastrofe, U J« sadela Bolgarsko- V Sofiji in po pokrajini se nihsjajtf škodi, Mkaascik gavonUd ljudstvo ođkrito pozivajo, naj spođi Borisa- V tem vprašanju, da se je treba koburške dinastije osvoboditi, so si vsi jedini, neeoglasje pa vlada glede vpra-sanja, da-li se naj pridrži monarhija ali se naj proglasi republika- Socialisti in velik del zemljedelcev je za republiko, ostale stranke so za monarhijo- Monarhisti pravijo, da je Bolgarsko mogoče spasiti samo na ta način, ako si Bolgari izbero za svojega kralja kakšnega princa iz angleške kraljevske rodbine. So pa tuđi med monarhisti življi, ki sedaj še pričinjeno zastopajo mnenje, da bi bilo najbolje, da Bolgari jedenkr«*t za vselej pokopljejo sovraštvo proti Srbom, ee sprijaznijo z dejanskimi raz-merami ter stopijo s kraljevino SHS ▼ n^rsonalno unijo, priznavajoč Petra Karagjorgrievića za svojega kralja- Dasi ti pametni ljudje sedaj še prav ne unajo na dan, se razume samo ob sebi, simotoraatično pa je, da so se že poja* vili- Morda bo ob koncu koncev srečala namet tuđi Bolgare, ©amo če ne bo žanje že prepozno. Mirovna bonferenca. POTEK- LDTJ. Ljubljana, 10* aprila* Od Ti-skovnega urad a jugoslovanske delegacije v Parizu je prejela deželna vlada ▼ Ljubljani nastopno brzojavko: Svet četvorice se je posvetoval včeraj zjutraj o predlogu komisije za saarsko kotlino, popoldne pa se je pe^al z vpraša-njem odgovornosti za vojno, vendar pa ni bilo nič definitivnega sklenjeno* Kljub bolezni Llovd Georgea, Wilsona in Balfoura nadaljuje svet Četvorice svoja posvetovanja o odškodnini, ki se smatra za najtežji mirovni pogoj za Nemčijo* — Vest o nameravanem povratku Wilsona v Ameriko se tolmači na dva načina; nekateri domnevajo, da njegovo odpotovanje znači skorajšen sklep mini, drugi pa zopet vidijo v tem znak nesoglasja v naziranjih Wil6ona in gotovih zaveznikov glede njegovih 14 toČk. V Ameriki pričakujejo njegov prihod tuđi radi tega, da v nekaterih notranjih vprašanjih sam odloči. Pred-sednikov parnik >George Washing-tonc odpluje v Brest dne 11- t- m« TRUMBIĆEVE IZJAVE- LDU- Pariz, 11- aprila- (Brezžic-no-) Trumbić je izjavi! zastopnikn lista >Petit Journal <:, da bi pomenilo zdirt-ženj© Nemške Avstrije z Nemčijo veliko nevarnost, ne samo za Jugoslovane in Čehoslovake, ampak tuđi za svetov-ni mir- — Kakor poroča >Echo de Pariš«, je Llovd George pri včerajšnjem posvetQvanju mirovne konference pod-piral z iz redno odločnostjo franeoske zahteve- K temu je pripomogla najbrže tuđi brzojavka, katero mu je poslalo 400 angleških poslancev angleškega parlamenta- — >Tempsc piše o dogod-kih pri Odesi, kjer morajo zavezniške čete nadaljevati boj, dasi skoro povsod drugje že vlada mir« Grške čete hrabro sođelujejo z franeosko orijentsko ar-mado; umikajo se ne pred boljševOd, ampak pred lakoto- Jogoslovanski - italijanski spor na mirovni konferenci- Kakor poročajo laški listi iz Pariza, bođo določene itali-janske meje takoj po določitvi franco-sko-nemških mej- Nato pridejo na pretres jugoslovanski, romunski, bolgar-ski, turski itd- problem, tako da bodo okoli 15- aprila pozvani nemški delegati v Versailles in proti koncu istega meseca bodo podpisane predhodne mirovne določbe- Italijanske zahteve bodo rešene skupno z zahtevami ostalih zar veznikov v predhodni mirovni pogodbi-Wilson in Lloyd George stojita na sta-lišen, da strategični oziri ne smejo odlo-čati pri določitvi mej, ne franeosko-nemške, pa tuđi ne italijanske- >I1 Re-sto del Carlino« se seveda nad tem, silno razburja in zahteva od italijanskih delegatov, da se zavzamejo z vse-mi močmi za laske zahteve, katera označuje >perfidnac jugoslovanska propaganda kot imperijalističke, in o katerih se z ozirom na različno stališče Wilsonovo in Lloyd Georgovo ne more reci sigurno, da bodo tuđi sprejete- Wilson in mirovna konierenca* >T1 Resto del Carlinoc priznava, da se Wilson protivi italijanskim zahtevam y gotovi meri, vendar pa se laški list to» laži s tem, da tuđi Wilson in sploh vsa mirovna konferenca ne moreta svoje volje komu vsiliti- Slučaj gledo Grdau-skega kaže jasno, da je mirovna konfe-renca nesposobna svoje ukrope tuđi praktično izvršiti- Laški list svetuje radi tega Italiji, naj ne odneha niti v najmanjšem od svojega programa, kajti niti Wilson, niti ostali Člani mirovne konference se ne morejo trajno protiviti laškim zahtevam, kar bi to samo zavlačevalo eklepanje miru, kar pa bf amerikanski in angleški narod nikdar no dopustila, ker si oba Mita hitrega miru* Delegacija amerikanskoga kongresa obstojoča iz 6 republikancer in 6 demokratoTf k* je doepela pred krali kim v Pariz, je sahtevala od Wilsona9 da deiuje na to, da sa kar najhitrejo sklone mir in odpokličejo ameriako četo is Evrope domov« Zadostojo tonsf, da ostanejo Ilalijani trdni in naomafnl t svojih sahtovah in da n# aklaya|oaa» a^^a^Bftf aW ^a^tf^BBMBn^Btfassa^^Bdai^Bw * Stran 4. »SLOVENSKI NAROD-, dne 12. aprila 1919. S7 Itev. Ljubljanski obiinshi svet. Ljubljana, 11- aprila. 2upan g« dr. Ivan Tavčar otvori ob 5- uri popoldne eejo in konstatira sklepčnost- Svojo odsotnost je opravi-čil vsled bolezni občinki svetnik gosp-Bonač- — Ker je današnja seja le na-đaljevanje torkove seje, preide tako] k dnevnemu redu- Poročila šolskega ođseka* Poročevaiec obeinski svetnik g-Dimnik poroča o dopisu županovem glede podržavljenja osobja mestnib otroških vrtcev- Odsek predlaga. da se občinski svet obrne tozadevno na de-želno vlado, da se vse potrebna ukre-ne, ker bi bilo to zelo izdatno olaišanje' bremen mestne občine. Predlog je bil sprejet- — Isti poročevalec poroca o dopisu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede razpisa mesta stalnesra H-cejskega ravnatelja. Kakor znano, je umri dosedanji ravnatelj te deklišk« Sole g- Macher in ker se nam^rava pretvoriti licej v žensko realno gimnazijo, je treba, da se ta mesto Čimpreje epopolni s kvalificirano moŠko močjo-Občinski svetnik g* inž- Štebi predlaga, naj se rozpiše v prvi vrsti mesto ravnateljice, a predlog ni bil sprejet in se sprejme odsekovo poroci Io. da naj se takoj razpiče me-sto rnvnatelja- Zača<<-no vođi posle ravnateljstva g- profesor Jug- PoroČIla stavbnegu odseka- Poročevalec obč- svetnik g. Kužič-fra poroča o končnem obračunu tvrdke Rella in nečak glede rroškov za zarad-bo novega šentpeterskega mostu, ki znaša 291-177 K 40 v. Obračun se naknadno odobri- — Nadalje poroča obč-pvetnik g- Ružieka o prošnji Petra Kozine za spremembo re^alačnega nacrta na vogalu Brega in Cojzove ceste ter predlacra. da naj se sprememba dovoli in g- Petru Kozinu dovoli nakup onih 53 m*, ki pridejo pri tem v postev- Se-veda bi moral kupee v tem slučaju iz-polniti razne predpogoje. kakor glede nove osrraie, tl?»kovarija, preložitve jarka in požiralnikov- Cena xns bi bila 3fi do 40 K- Predlog se sprejme- — Isti poročevalec poroča nafo o ponudbah Josipa Marinko in Andreia Šaraboni* za odkup dela mestne parcele štev. 245/8 kat- obč. Št- Petersko precLmeMje ob novi Okrožni cesti- Ponudbi Josipa Marinka naj e© pod gotovimi pogoji ugodi, ponudbo Andrejn Šarabona pa odkloni- (Sprejeto«) — Poročovalec občinski svetnik Ružička poroča nato se o poročilu mestneožar kritizira sedanji način kolportaže in njen slab vpliv na šolsko mladino- — Občinski svetnik Marinko prosi za odpravo raznih nedostatkov glede snage na trgu Tabor in v Prisojni ulici. — Obd-svetnik Bončar .predlaga resolucijo glede podaljšania oziroma delne odpra-ve policiji?1:« ure in v zvezi 8 tem stojećih odredb. ki so v kvar gostilničar-ekemu stanu- PeenMcija se sprejme. —• Oočinski pvetnik Franr^ettl pr*»d1«ea dve prošnii in Ri^or rr.dl izpraznjenja državne o'rtne sole. ki je že peto lelo zasedena no voj^štvu in v kn+eri n°j se vsaj v solskem letu 1919 20 prične redni poduk v vseh prostorih in dru-gič, radi postavitve spomenika žrtvama 20- septembra 1908- Lunaru in AtJMniftp*. župan je vael vee te predloge, prošnje in resolucij« na znanje in ker je bil dnevni red javne seje • tem iz-črpan, zaključi 1 sejo- Sokol I. Drogi bratić in sestre I Ustanovit se je pevski od-sek, kateri ima namen gojiti našo preli po narodno in umetno pesem. Vsleđ tega vabimo vse bratje pevce in sestre pevke Se kola I, da z vso pi Idu ost to sodelujete in da točno obiskujete revske vaje. Prva vaja moSkega zbora se vrSi v torek dne 15 t m. ob ''28 uri zvečer v druStve-nih prostor»h, trg Tabor št. 2 (Accettova hi§a). Prva vaja ženskega zbora pa v tetrtek dne 17. t. rn. isto tam Pridite zanesljivo! Na zdar! Odbor pcfskcga »dseka Sokol L Dnevne vesti. Opozarjamo vsa društva Itđ. na današnji poziv magistrata v Inseratnem delu, ti-čoč se sprcjema na^esa regenta v Ljubljani. Poset regenta Aleksandra t Ljublji- nL Kakor je znano, in kakor smo žc javili, poseti Nj. kraljevo visočanstvo regent Aleksander v najkrajšem času Ljubljano in sicer najbrže v urugi polovici meseca maja. Povsem naravno je, da mora slovenska prestolica storiti vse, da sprejme prveza jugoslov. narodnega vladarja, ki si je za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Mr\atov in Slovencev prjdobil nevenljivih zaslug. čim najprlsrčneje in najsijajneje. Da bodo pri tem sprejemu in svečanostih sodelovale vse sole in vsi Solski zavodi, se razume samo ob sebi. Dne 31. marca so imeli vsi nadučitelji, raMiatelji in ravnateljice ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol sestanek, na katerem se je razmotrivalo \T>rašanje o odeležbi šolske mladine pri sprejemnih svečanostih. Sklenilo se ie med drugim, da se imajo vse šolske sobe brez izjeme opremiti s sliko regenta Aleksandra, deca se ima temeljito naučiti vse naše jucoslov. himne, predvsem srbsko narodno himno ^Bože pravde«, zlastl pa ie skrbeti za to. da b^do otroci znali življenjepis kraljevske rodbine KaragjorsjevJćev. Sveča-nostnegra sprejema na kpjpdvoru se ude-leži vsa šolska mladina s svojim! učitelji in učiteljicami. Deci je treba preskrbeti narodne zastavice. Po možnosti se naj priredi ka!<šna mladmska predstava v jednem iz-med naših gledali^Č Tuđi prlmcma pro-dukcija našega sokolskega in orlovskeea nara?čaia bi bila na mestu. Vsa prinrav-Ijalna dela. Var se tiče *odelovanla na5e kolske in orlovske organizac:je, SfiloSnc-me poseberi od^,or, kl ?e ra} osrraje Dii -višjem šolskem svetu in v katerem nai bodo zastopane vse ?ole ter po 1 defecat so-srskolske Jn orlovske rrsanizadle, SoloSne-sra slriv. ženskecra dn^tva fn Čenskega odseka Kr^čansVo socffalne tvczg. Prestolonaslctnili reeent AIek«nnđer na S!r>vertskeni. Kakor čniemo, se bo re-cent Aleksander mudll đtfe Časa na Slo-venr.Vem. V LftiMjani r>s*ane par dnf. sta-roval bo v biv?em đe?elncm dvorcu, fcler ie že vse prmrav!j*»ne> zani. Tz T.fuMfane noseti tuđi rame dru^e slovenske H-afe. V^tere. to ?e seveđa ni oHI^čptio. Ki iz-Iditi^eno. da rn ne uosetil Maribora. Celja. BWa \n rnr>rđa ?e Tra^o đrc^o mesto. Vse-K'aknr se bo o tem pravnčasno izrvedelo. da se bo !ahkr> ^'se potrebno ukrenflo za. do-stojen sprejem pravntika velfkega Kara-džordža. Poziv. Vsa društva, korporacije, nradnl-ški zbori itd. $t vljudno vabiio da čimpreje naznanijo pismeno mestnerrru magistratu, v kolikem Številu oseb (event v kroju) se mislijo udeležiti slovesne^a spre-jerra Ni. Visokosti regenta Aleksandra ob dohodu v Ljubljano. Vso mladino tz zasedenfb kraiev, v prvi vrsti vse Sokole in Sokoliće, vabimo na va-žen sestanek, ki se vrSi v ponedellek dne 14. t m. ob pol 8. zvečer v gostilni »pri Lozariu« (nasproti še- ^akobske cerkve). Organlsation Franco Slovcne opozarja 5vr>ie člane, da obišče konverzadlski vefier društva v soboto ob 8. ur zvečer zastopnik »Journala des Debats« Iz Pariza. Pouk srbohrvaščinc na nailh Solah. S 1. aprilom se ie pričel na meščanskih Šol ah v 6^ 7. in 8. razredu vseh osemrazrednic in v zadnjem razredu vseh šestrazrednic v Ljubljani ob vezen pouk srbohrvatskega jezika in sicer po dve uri na tedeti. Po-učujeta posebni v to svrho nastavljeni učiteljici iz Istre gdč. Marija Jordana in Katica Matanlć. Pri pouku se bo rabila Nazorjeva čitanka. Mestni Solskl svet je sklenil. na} se za pouk srbohrvaSčine iz-dela poseben nacrt M se ima mestnemu šolskemu svetu predložiti v končno odobri tev. Pođaljšanje policijske ure sa go-stiln-e- S 15- aprilom se podaljša policijska ara za gosti Ine do 10- zvečer« Ostali dosedanji predpisi osianejo v veljavi- Za Ljubljansko sarnizUsko arodbo se sprejema]o godbenikt. zmožni godbe na p!-hala in na lok dnevno dopoldan v Cukmrnl. V pismenih ponudbah Je navesti fodalo to glasbeno izobrazbo. Ć;š6enje. ViŠji šolsld svet Ie odpustil U šolske službe na javnih ljudskih in meščan-skih šolah v ozemlju dcielne vlade t Ljubljani Marijo Roschker, stalno nCitelJico v Slovenski Bistrici. Imenovani ▼ ma^istnrrnl stolbl« W smo Jih priobčill v ponedeljek. Iznopolnju-jemo v toliko, da so bili imenovan! za ofl-ciiale v X. tin. razredu Rihard TavCar, Albert Derganc in Tv. Kole5», zs asistenta v XI. Čin razredu |» T. O «t e r e. V odseli m ▼off?no n&r.rm& ▼ ob<*?n-skem svetu l»wbHan?*e^ «0 b«H izbrani: dr. Karei TMiler fna^elnrv). Pr. Plftnln-?ek, Pasto Pnsto^lemSek, Jilr^ D i m n l v. r^^elbert Prancbett? nt Vlnha rr»<;>, & Tnrn A^1e«ff (^M«»*^-«"-> T. Kol*<«. Awt i>offf»» <1t Mtibi SLS^ !n Tv Vncttnr ft^c efem.V M^**-» ?^i*h wef 'e ^M«iff v «v«ff +** vlit! «ntlačno rasebno stanovanie. Mestni Snlski svet radi te*a pozivlie one tukaj bivaioče ifffitelie, ki imaio pravico do naiemninske-ra nrisnevVa. naj vlože svojo prijavo vsaj do 15. aprila t I. Olaišanje železnfšUe zveze med Vcr-dom, Borovnioo, Preseriem in Brezovico. Da se potujočemu občinstvu olajša zveza med Verdom. Borovnico, Preserjem in Brezovico na en? strani in Gorenjsko, Dolenj-sko, Mariborom in Ptujem na druži strani, izp'cmeni Južna železnica dne 15. aprila 1919 vozni red vlakov med LJubUano in Verdom sledeče: Vlak 61 ođhod iz Ljubljane gl. kol. 7.12 dop-, prihod na Vcrd 8-05 dop. — Vlak 62 odhod Iz Verda 8.50 dop^ prihod v Ljubljano gl. kol. 9.41 dop. — Vlak 63 odhod iz Ljubljane gl. kol. 3.01 pop., prihod na Verd 3.54 pop. — Vlak 64 odhod Iz Verda 4-39 pop- prihod v Ljubljano el. kol. 5.30 pop. Isteza dne se na projtf Pragersko - Kotoriba - D. D. opusti vlak 207 in vpelje vlak 207/a odhod s Pracer-skega 10.25 zvečer; prihod v Kotoribo-D. D. 1.53 ponoCi. Ta vlak ima na Prager-skem zvezo iz Ljubljane k vlakn 42 (odhod iz Ljubljane gl. kol. 5 55 pop.^. VlakL S 15. aprilom 1919 se opustijo na progi Planica - Kranlska gora - Ljubljana gl. kol vlak St 1711 in na prdgi Bistrica - Boh. jezero - Jesertice vlak Stev. !S Mesto njih se upelteio dnevno redno na orosi Planica - LjublUna cl. kol. vlak St 1715 ta na progi Bistrica - Boh. fezero-Jesenice vlak St 84. Vlak Stcv. 1715 od-haja iz Planice ob 4-59, to Jesenic ob 639 Dopoldne ter dospe v LJubliano gl. kot. ob 8.44 rvecer. Vlak ?t. 84 odha!a te Bisfrice^ Boh. lezero ob 4.13 m prihaja v Jesenlce ob 5 39 ormoldne, Wer kler ima zvezo na vlak St 1715. V Bre^cah se Je nastanđ odvetnik g. dr. Gustav Rosltit. Za na§*» vojno vfctnflta. Socljalistični U^t »II Lavoro« v Ge-novi je v svoji Stevflld od 1. marca naoa-đel polkovrlka Costa, poveJInlka vJetniSke-*a tabora, ki Je iziavil, da se vjetnikom dobro sodi. List pravi: »Res Je, da se moralo ti vjetniki smiliti kamnn na cesti. Naše prebivalstvo j!m dale kruha ali kal dni-zega, da ti nesrečneži ie omra lakote in da ne bodo prekllnhfl TtaHJe. Na malariH bolni rtrldefo v Tavlo, Jetienl pa v bolnico Coro-nata. Zato ne umlrajo v občitii O«nua. Na-Ši podatki so točno sestavljenf. Polkovnik na» Jfn le preJita. O zadevi oiSemo, ker ne dela čas« na$l vladi fn na?im vojnim obla-•?tfm. Brez besedtčenia moramo t»oVazati Čut t* svoio čast !n dobro fme. RalHa ne srne biti defela rabljev«. (To poročflo se pnr>olnoTna viema s poroCIlnm maloStevfl-nih vmlvSlh se voir«m vlerniVov.) V mare« se ie nstanovllo ▼ Zagrebu druStvo »Ju«, akad. menza«* Toda žal, da odbor tega društva ne more dalatl z denar-lem. kl ga ima na razpotago, v sedaniih raa-merah, 800 akademikom dovolj dobre hrane. PrlSIo je že do krize, In tako bi bili vsi Jugoslovanski, posebno pa slovenski visoko-Solcl, katerlh Je v Zagrebu okoli dvesto in vsi obedujejo v menzi, brez hrane in bi morali prekini« svoje šrudile. Zato se obraća odbor na naše prijatelje s prošnjo, da bi sa podpirali z denarnlmi sredstvi in se od-zval! v to pooblaSčenlm visokošolcem. M prldejo z nablralnlml polarni. — Odbor Jug. akad. blagavaontc*« ▼ ZagreK Obrtna sol*. Drzal vloari. Včeraj so med opoldan-skim odmorom med pol 1. In 2. popoldne tatovi s ponarejenimi ključi odprli pri zlat-ninarju Eberlu aa Mestnem trg« na ulico vodeča prodaj alniška vrata ter pokradli mnogo tamkaj se nahaJajoCe zlatnine in srebmine. Na to so Jo docela neopaženo po-pthall. Istočasno so vdrll tuđi v Oiontlnije-vo trgovino, ki se nahaia tik Eberlove, ter izpraznili blagajno. Ostavili so trgovino otvorjeno ter izginitt, ne da bi Jih kdo opa-zll. rZberl Je prvi opazi! vlom ter tako! ob-ve^til policijo, Id Je takoj Izvedla obsežne ooizvedbe. Izvedela je, da so triJe tujd z Reke naieli pred »Slonom« izvoščeka ter se i njim odpeljali v Zalog. Takoj je surmla, da so ti tujci v zvezi z Izvršenim vlomom na Mestnem trgu Ve€ agentov se le takoj z avtomobilom odpeljalo v Zalog, kjer se jim ie posrećilo Se pravoćasno zasačiti na kolodvoru na vlak fiakajoce lopove. Zepna preiskava le dognala, da so »retiranc! ««i-tičnl z vlomilcl ori Eberlo In Giontlnijn. Lopovi so imel sabo Se ves pletu k se nahata sedftl 2e na varnem. Prepelial! so lih v za-oore državne policije. Dosedanfa orfisvava kaže na to, da so imeli zločinci totove zveze tu v Liubljant kake, to se bo Sele dognalo. Nadejamo se, da zadene salate lo-ac:ve eksemplarifina kazen. Skoro bi bilo nafbolje, da bf se Uh obe«llo na pnrl brzo-Javni dro* kot svarilen z*1ed za Stevflne demoralizirane tn podiviaiie elemente, kl te Šal fe vedno nahafalo med n«m. Ntverftnoi Dine« lintral |e na trgniie-*ca Jfcn^Tva zahtevala za kokoS o*eatđeset kroti! T>f> te cene đoseda! ni prt^« »f ▼ * uf?^ čssi?! ka «0 danes. ^e nobena RrrtroS. Seved« te tr*n! ttra*nnc dra-oceim knro ta-Lni 7a*>!Slov- Narod« notieo. da ^e poslanik Hribar izposloval slovenskim c^belarjem 38 vagonov sladkorja« To io bil tiskarski skrat, ker 3© obljubljenih le 8 (reci: osem) vagonov, io sicer za vso Slovenijo- Ta množina bi utegnila lajika zapeljati do napaSniti sklepov- Pomisliti je pa treba, da je vsled lanske skrajno slabe cebelareke Ietine in letošnje deževne spomladi pomrlo že polovico panjev- Ostalih (približno 100000) panjev je treba vseka-kor resiti sa pleme- Na posamezen panj ntegneio čebelarji dobiti komaf 'ila t I Rt 442% r*d**ed!l da naf se do-v o 111 v e, kl se bodo Izdale oosameznlm anrovizacflam za nabmovanie Ilvil. nWfa-vijo v vseh glavnih dnevntMh. Dovolit-ve za nakupovanje žlvll so potrebne, Ver se more stcer o vsakem, ki dta« pnvertla svoilh nblastev nakunole žl-vJlt nad svolo potrebo sumiti, da frvrlitfe »top v ip«kuUttVM aaoMO% Maj sr » 87. štev. »SLOVENSKI NAKUtr dne 12. aprila 1919. Stran 5. mene, ki so po naredbi o prosti trgovini prepovedani In kaznlvf. Dovolitve, oziroma poverila, ki fth bo izdaj alo kr. ministrstvo za prehrano in obnavljanje zemlje za prehrano ozemlja deželne vlade za Slovenija, bo prehranjevalni urad objavljal v dnev-nikih »Slovenec«, »SIov. Narod« In »Na-prej«.DosleJ je dobil Anton Sekula v Ko-stanievici dovolitev, da sme nakupiti za občino RađeČe pri Zidanem mostu 3 vajo-ne pšenice, za občino St. Jernej 2 vagona pšenice in za občino Krško 3 vagone p§e-nice. — Prehranjevalni urad v Ljubljani. Dr. SencJcovič s. r. DR2.4VKO POSOJILO-LDU- Zagreb, H- aprila- Preddela za vpisovanje 4% državnih bonov so že v polnem teku- Fin- minister je poveril izvedbo te finanene transakcije sindikatu denarnih zavođov kraljestva SHS s sedežem ▼ Zagrebu* V tem sindikatu so zastopani vsi verji naši denarai zavodi v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Ljubljani, Novem Sadu, Splitu, Dubrovniku itd. Državno posojilo bo znašalo 200 milijonov kron in bo v polnem znesku vrnjeno čez 6 roesecev, in si cer na 3. novembra t- 1- Kakor smo izvedeli, se začne vpisovanje takoj po Veliki noći in bo trajalo icakih 14 dni- Ako ee vzame v obzir, da je posojilo popolno-ma varno, ker Pedaj ne jamči zanj već propatila Avstriia in Ogrska, ampak naša država, in ako se dalje vpošteva, da današnje razmere obečajo izredno ugodno obrazovanje, bo sažimanje za državne bone breadvoumo selo veliko* ZAGREBSKA BORZA, .ft LDU. Zagreb, 11. aprila. Včerajtoji ia- MJučni kurzi na zagrebSJđ borzi: beaar Blaž* Banka za trgovino, obrt in dustrijo .....470 430 Banka fn hranflnfca ra Primorje. Sušak. noye debi. . 500 510 Hrvatska cskomptna btnka . — 145© Eskomptoa In meojalna banka Brod. .....380 385 Hipotekama banka, Zagreb, nove delnice .... — 305 Jadranska banka, stare del. — PIO nove delnice . . . . 860 880 Hrvatska kreditna banka nove delnice . . » 895 965 Narodna banka* Zagreb • 425 442 Obrtna banka . . s . 225 235 Poljedelska banka . . . 95 106 Prva hrvatska štedionica nove delnice . . . § 8650 Riječka pučka banka nove delnice ..... — 310 Zemaljka banka . . . 690 710 4!^Ve zadolžnlce hrv. • slav. hip. banke ..... — 117 44/4*/o zadol2nice hrv. - slav. banke komunalne zadr. — 115 4Vs°/o zadolžnice Zemaljske banke ...... — US 4V*0/« zadolžnice komunalne Prve hrv. štedi crnice . 105 107 4Vj°/» zadolžnico mesta Zagreba ...... — 117 1^1 SjjUOlf cJS9 PofOCilot /Naša posebna brzojavna poročita.) KRIZA V KONFERENCI. Geneve, 10. aprila. Nam ero, n?.j bi se postavilo sođišče nad krivci svetov-ne voine itd., so sedat opustili pod vpli-vom \Vilsonoveera govora. Pao pa javlja »Temps«. da se bo sodilo o zločinih, ki so se dotrajali med vojno samo in da bodo zahtevaii, naj Viljema izroče. — V konferenci sami vlada sedaj nekakš-na kriza. Vsi prvotni važni problemi so rešeni. S^edeče komisije in podkomisiie so končale svoje delo: Teritorijalna, za zvezo narodov, o odgovornosti, o de-lavskem vprašanju. o plovbi. Od teritorijalnih vprašanj je rešeno vprašanje nemških mei na zapadu iD iztoku in av-strifsko vprasanie, češke ;n srrške meje. Šlezvi?: in Belgija. Nerešena vprašanja so: Meja med Jugoslavijo in Romunija vprašanje Maroka, ki je lahko. meje Poljske napram Rusiji. Litvi in Ukrajini, kot naivažnejše še nerešeno vprašanje se pa smatra jadranski problem, s ka-terim ne morejo nikakor naprej. Ker je misija Smutsa popolnoma propadla, se na novo razmišlja o vojaskih odredbah. — Kritika proti Lloyd Geor^eu in Wil-sonu narašča. Proti Wilsonu nastopajo američki republikanci, proti Lloyd Ge-ortfeu angleški konservativci. 200 kon-servativnih anjdeških poslancev ie brzojavno protestiralo proti držanju Lloyd Georjre v vprašanju odškodnine. Pozicija Francije se ie s to reakcijo besnih Američanov in Ansrležev proti slabotni protiboljševiški politiki in proti popustljivosti napram Nemcem zelo izboljšaia. Ti dogrodki so naiveČje važnosti rudi za Jugoslavijo, ki šteje med svoje naiboliše prijatelje angleške konservativce, njim na čelu »Times«, ameriške republikance in franeoske naprednjake. Vprašanje Reke in Gdanskega se bo po razpolože-nju, ki vlada danes, resilo zajedno. Moč-na struja hoče dati obe mesti Poljski in Jugoslaviji z garancijami (avtonomijo) za drusro narodnost Jadranski problem bo najbrže do pondeljka naprel oficijelno javljen v komunikejih o sejah odbora četvorice. ITALIJA. Lnccni, 10. aprila. Včerai Javljeni generalni štrajk v Rimu je mirno pote-kel. Večina delavstva se je vzdržala po-JitiČ. manifestaciji, se je pa vendar udele-žila štrajka iz solidarnosti, izvzemši pošte fn brzojav. (Zcleznice sploh nišo pri-§le v po§tev.) štraiknM so tuđi tramvaj, tipografi in Izvoščki. Štrajk ie priČeJ ob 6 in trajni ce! dan. Vsi časopisi brez razlike strank so prinesli objavo §traj-kujočih. (Kakor znano, je štrajk bil na-perien oroti pasivnosti konference.) Listi prinašajo že javljeno brzojavko Gro-ssieha na Orlanda, da mora biti Reka laska. 2IVILA ZA JUGOSLAVUO. Geneve, 10. aprila. Te dni odide iz Švice vlak z živili v Jugoslavijo. ZVEZA. Geneve, 10. aprila. >Temps« lavlja, da se pojavljajo z ozirom na negotovi položaj v iztočni Evropi in v Nemčiji struje, ki žele traino zvezo Antante in Amerike. (Sveta AH?anca?) NADALJNI GLASOVI S KONFERENCE. Lucem. 11. anri'a. Živahno se diskutira knj pomeni poziv ladije Geor»:e VVashington v Brest. Američani demen-tirrjo WiNonovo namera da hoće od-po tova ti. Vlada naziranje, da se je vest raznesla za to, da bi izvajala nek pritisk na javno mpenje. ki bi zopet zahtevalo o^ odbora četvorice, naj posoeSi mir. Covori se. da namerava tuđi Lloyd Ge-orge od poro vati pojutranjem v London. POD 0R02JEM- Genev«, 11- aprila- 2 orirom na /iftpojasnjeni položaj je demobilizacija franeoske armade prekinjena đo 15. t POOAJANJA BREZ KONCA. RISA NR EO LASKA- Geneve, 11- aprila- >PersereraBeac prinafta inspiriran dopis is Parisa, da ie sklep preliminarnoga aim trate |tfi- < \ cakovati še Ie do konca maja- Izgleda, j da je ta vest prikrojena za one, ki ra-stopaio preostro radikalno ^mer- V vprašanju Gđanskegra sg pojavljajo predlosrt naj bi se Gdansko spojilo 8 poljskim gospodarskim sistemom, politično pa pod npravno zvezo narodov« Amerika na^protnje laški želji za Reko vedno določneje- Clemencennov organ >L* Homme Libre« piše, da bo maj prvi mesec miru in da bo parlament moral začetkom maja votirati mirovno pogodbo- Odbor četvorice Je dokončal v svojih zadnjih sejah v zadnjih đetajlih vprašanje odškodnine in franeosko zapadno mejo. jedino Gdansko in jadransko vprašanje še ništa rešena- BOLGAPIJA, — HED2AS IN EGIPT. PAPE2 IN PROTESTANTI. Geneve. II. aprila. Rene Puaux ob-javlja v »Tempsu« članek proti bolsar-skim soletkam v Macedoniji. Obraća se proti Bol^arom. ki ne računajo s položajem in ki so zopet začeli pridigati veliko bolsrarski program. Pravi, da bo Bolgarija garancija za svetovni mir Ie, če ne bo močna, pač pa dobro zastra-žena. — Angrleži javljajo, da ie v Egiptu zopet mir in da je za to epripčanska delegacija pripuščena v London k pokajanjem. — Krali v Hedžasu se je pro-klamira! za kalifa. To je zopet angleški uspeh. — Iz Rima javljajo »Tempsu«, da so v teku resna stremljenja za zo-petno združenle vseh krSčanskih cer-kva. Delegacija američkih orotestantov bo v kratkem pri§!a v Rim, da povabi papeža. naj posije legata, ki bi predse-doval konsrresu vseh kršćanskih cerkva v Ameriki. ODBOR ČETVORICE. Geneve, 11. aprila. Odbro četvorice | se |e zopet nosvetoval o kompromisu v vprašanju Saare. UPOR. Geneve, 11. aprila. Po poročiHh \z Šanjaraja se nahala vsa Koreja v upora proti Japonski. Kitajska podpira ta upor. S KONFERENCE. Geneve, 12. aprila. Pod pritiskom konservativcev je moral Lloyd Georjje spremeniti svoje držanje. V vprašanju odškodnin se je to že zgodilo, glede Odanskega in Reke se pa to za trdno pričakuje. Ravnotako se bo poznala iz-prememba dosedanie^a kurza proti boljševikom. Bonar Law je po naročito većine aneleškejra parlamenta v Parizu priobćii Lloyd Georireu oćitke na naj-bolj energičen način. Skraini ćas je, ker raste razburjenje tuđi y Franciji vedno bolj in se je zlasti pojačalo, ker je padla Odesa. »Echo de Pariš« piše: Po imenih Prinkipo, Odansko, Budimpešta mora vellatt Odesa za simbol na$e slabosti, s katero preneha naša zveza svoje delo zopetne zgradbe Evrope. Hoteli smo vladati ves politični svet in določiti pravila, ki bi veljala za većne čaše. pa smo morali svojo Zahtevo skini ti pred ne-katerimi bandami ruđečih voiakov. To je slabo prerokovanfe za zvezo narodov. »Matin« p?5e: Dosedaj se še nič nf dosesrlo. Te^ko je obdržnti svoje zaupa-nje, će vidimo, kaj se dogaja. V vseh vprašaniih se bojujeto s praznim besedi-čenjem in čas poteka. Zmagovita Antan-ta se umika pred nfltaterlmi radečfml Četami sovjeta. Metoda* da so franeoske zadeve poctavl?enp vedno na konec td imelo uspeha. Anglija ima nemško brodovi e in većino kolonil. Amerika ima svojo zvezo narodov, mi Francozl pa pridemo v ttm trenutku kakor kmkšni nadležni berači. Amerikanski propagandisti so poskusili drzen manever zastra-ševanja: Ce se ne vdaste, odiđe naš pre-zident đomov in vas ousti v zosiL To pomeni, da naj se povsod Dostavimo v kontroverzi na f»n?ko sta!iš5e % Nemd. Nekaterflt že MdenJenih đogovorov ne bo sDrejei noben franeoski parlament Francija zahteva od Wftsona, kar fi tiče. DROBNE VBSTf* Geneve, 12- aprila- »Petit Je«r-naU Je jbriredil anketo o bodoltaoetf ATBtrije- Č*m svuuaji ttiaMer Benei •e i» iaJ»Til urott adraitM a MaaMtti I in misli, d* ta sdrmšit#v rudi ni v«rjei-BA- — V Rima !• stavka, potekla mirno. NacionalistiČne stranke bo napravila proiiđenionstracijo a petjem in zaata-v&mi pred Kvirinalom* Vojaetvo i© bilo koneignirano- Aretirazto Je bilo mnogo socialifitov, kl so pa bili zvečer zopet izpuščeai- Enođnevni štrajk Je bil v ćeli rimski provinci, toda breznspeien in samo đelen- 5tr»J]ci v Sp&niji bo končani in se je delo sopet pricelo- V T^gt^T^ je pričel kongres anarbistov* Nemfikl koresponđent >Avantija< javlja, da ie boljseviški bavarski zunanji mlnister dr« Lipp dvomljiva ekslstenca in v ree-nici nomški tajni agent. SE O KRIZI KONFERENCE- — Wtl>-SON GROZI Z ODHODOM. — TER-MIN MIRU ZOPET ODLO2EN- — ZVEZA NARODOV. — BOLSEVTKI. — ITALIJA- Geneve, 12- aprila opolđne- Javlja-jo se vedno določneje podrobnoati o VVilsonovi nam eri, da se vme v Ameri-ko- Lažko in angleeko radikalno caeo-pisje pravi, da je virok tega Wilsono-vega obnašanja iskati v pretiranib francosko-belgijskih zahtevaii ob Reni in v prašanju odgovornosti (ker je Wil?on nastopil proti fnrncosko-angle-skirn zahtevam, da bi Viljem bil kazno van) kakor tuđi v vprasanju odškodnine- Radikalni listi elikajo na steno vraga, namreč zbližanje Amerike z Nemrijo in sovjetsko vlado- Vendar pa še ni dovolj jaeno, ali je Wilsonova gesta bolj grožDJa ali jo misli resno- Druga važna prikazen je, da se Lloyd Ge-orge pod vplivom Bonar Lawa pribli-žujo Francozom- Nikdo no raćnna več e tem, da bi eo mir sklenil za Veliko noc, pač pa računajo ćelo z možnostjo, da se vme TViison v A me riko in da priđe po-tem v tretj© zopet v Evropo. Za prihod nemških delegatov v Pariz ee imenuje sedaj 15- maj- — LIoyd George se vrača v London in bo v torek v poslanaki zbornici podal poročilo o mirovni konferenci. To poročilo se pričakuje z veliko napetostjo- Včeraj zvečor je bila zadnja seja komisije za zvezo narodov o revidiranju štatntov- Definitivni tekst je zelo oddaljen od obširnega Wilsono-vega programa- Navodna Ljeninova mirovna pontidba vzbuja v Parizu in Londonu Dajvečjo pozornost in nezado-voljnost v konservativnih krogih- V odboru čvetorice so jo obravnavali z vso resnostjo- Vplivni krogi bo začeli zahte-vati, naj se Antanta obrani kot iveza poleg zveze narodov* KOMEDIJA- Iineern, 12- aprila. D'Anmmiio je đobil zlato kolajno za hrabrost- Izročil mn ir> j© vojvoda d'Aosta- Ceremonija s© je izvršila v Trstu in vs© laško ča-EOpisje dela velik tamt&m radi tega- BOJAZEN- Laeern, 12- aprila- Na Holandakem se boje, da bi nemški boljševika udrli v Greldrijo- POMENT.JIV INTERVJU TRUMBI- CA- — KOMPROMIS? Geneve, 12- aprila* »V Moraing-post« je, kakor smo javili, Barzilai ob-javil laski intervju, vferajšnja »Mor-ningpost^ na priobciiie odgovor, namreč intervju z dr. Tnunbifom, ki je selo smeren in poluga največjo važnost na Reko Trmnbić je končal, da se jugoslo-van»ka delegacija ne bo odstranila od konference- Ce bi to storila, ia bi izdala interese vseh treh delov sjeđinjenega naroda- Mi priznavamo, da se nahaja-mo v rokah konference, toda hoćemo storiti vse. kar je morrofe, da osiguramo svojo narodno eksišteneo- O Trstn, Gorici in Istri govori Trurobi* bolj mi-moirrede, ceprav navaia glede teh toclj naše zahteve in se sklfcnje na etnografski položaj. — V anglesidb vlađnib krogib smatrajo to Tnimblćevo izjavo kot velik korak h kompromisu, ki si ga Angleži tako žele- (Naša t>oročila iz Beograda ftt Zagreba,") TJREDITEV VALTJTB Beograd, 12. aprila- iPravdac po-roča, da je izjavi] frnačni minister dr* Ninčić, da se ne bo tiskal nov denar, marveč, da se bo zamenjala krona za stari srbski dinar po kurzn dvo proti ena ali v najslabšem slučaju dve in pol proti ena. MOKA NA POTU. jfteegrad, 12- aprila- Vlada je odredila, da se od ameriških živežnih zalog, ki se nahajajo na Reki, odpelje ta koj 100 vagonov v Slovenijo in 100 va-gonov na Hrvatsko- Društvene vesti in prireditve. JesM o**€k IMUainktfi Sokola prtčfie t vafsfiri v ponedeljefc, dne Htm. ob 7. »večer v jahalsfct na BteNrefsovf ce-ati. VsU U so te priflaMll k vajam, lavtjo se ob ozničenem času v jahalnid, kler se o4đelijo. Konje za poduk je dal brat Kra-pei na rasolago. Odbor. Sokol L leptirada v četrtai, 10. t dl ob pol f. arf sveder v prostorfli br. Zdomk Otm na Abacllevt cesti sprclemnl večer br. naCelafku Stane Vfdmarlo, kl se ie po dottf odsotnosti vrail zopet v. domovino in sokolske krote. L podstarosta br. Bloudek hi Inunele 11. pođstarosta br. Maiolt sta v Iskrenih beseđth pesdravtla vmlv5ew se načelnffica, povdariaioč tlasti delstvo, da se |e br. VMmftT cei čw vojne ofenašal strofo sokolsko bi da ie Mati, da bo po dosedan-jib bkošDjah privede! dntitvo v telovad- m^^^^^^a ^^^^i^a^^^M ^^u^^^^^i^a ^^^^k ^^^^^^ ^^^a^^^^^^A ^^^ft ^^^^ ■ ^^^h ^^^^^k^_^ ^^^^^9MKm iPB^^^* ^^^^^^^^^^^ ^^^^s ^^^^^^ •▼^^^^vii^p v^b ^^pva ^^aj ^m^^M]^^ kol I. zavzemai pred vojno. — Đr. Stase Vidnar se je zahvalil za izkazano mti naklonjenost od strani bratov in sester ter ponovno satrjeval, da hoće posvetiti vse svoje moči v prospeb in procvit društva, zlasti kar se tiče v telovadnem oziru, — Na sprdemnem večero ie bilo zbrano toliko bratov in sester, da so bili prostori ore-tesni, kar pač najbol) priča o shnpati)ah, Idjih uživa vrnivši se brat načelnik v svojih sokolskih vrstan. — Ob tej priliki je bilo za zgrađbo sokolskega doma Sokolu I. zbranih tuđi nad 1000 K. Ustanovili občni zbor »Društva tehnikov v Ljubljani« se jo vršil ob polnoštevilni udeležbi v&eh vabljenih na dan 6- aprila ob 9- dopoldne v Mest-nem domu- Po pripravlialnem odboru predlagana pravila in poslovnik so bila eoglasno sprejeta; soglasno je bilo tndi izvoljeno drnaH-eno predsedništvo, tajništvo ter vsi nadaljni odborniki- To novo društvo prične takoj svoje delo-vanje s tem, da širom naše domovine, po zasebnih ter javnih uradih, združi v smotreno organizacijo v$e tehnike na strokovni in stanovski podlagi v smislu svojih demokratičnih pravil in načel-Zato naj ne manjka med nami nobene-ga tehnika, ki hoče z nami skupno in kompromisno delovati v duhu eedanje-ga časa in napredka- Pozivljamo torej tem potom vse strokovno naobražene in v katerikoli tehnični stroki delujoče tehnike slovansko narodnosti, katerih naslov© nam še ni bilo mogoče do danes zbrati, da spoznajo pomen t© organizacije in nemudoma javijo svoje naslov© tajništvu >Drnštva tehnikov v Ljubljani^, Rimska cesta 7/IIL Isto daje na željo vsa potrebna pojasnila pismenim potom ali rudi usrmeno vsak torek in petek od 2- do S. popoldne- Na sestanku bivših članov »Akade-mičnega društva slovenskih agronomov Kras na D u n a | u, ki je bil skllcan 9. t. m. v gostilni pri »Novem svetu«, se ie sklenilo, da se prcsel! društvo s vsem svojim imetjem Iz Dunaja v Ljub-ljano. Obenem se prosijo vsi člani In ne-člani ^Krasa«, da takoj vmejo iz društvene knjižnice izposofen© knjige in skripta na naslov: Inž. asr Bogdan Pahor, Ljubljana^ Vegova ulica št 8. Muzejsko društvo za Kranjsko, ObČni * zbor Muzejskega društva za Kranjsko se vrši r torek, dne 29- aprila 1919 ob 5- zvečer v muzejskih pro-storih- Kor naj se ustanovi društvu nova smer, je želeti da se drustveniki udeleže čim najštevilneiše- Izvanredni občni zbor proste organiz*-dfe okrožjrili zdravnikov na Kranjskem se vril v sredo 16. t. m. ob 3. popoldne v hotelu »Union«. Ker so zelo važne točke na dnevnem redu, 2e!i obilne udeležbe nače I s t v o. Pevsko to bralno ćru&tvo >$aleškl zvon« iz Velenja ponovi na cvetno nedeljo, dne 13. t m. ob šfirSi popoldne v gledališki dvorani hotela gospe Vasie v 5Qštajiju v prid Sokolskoga doma v Šoštanju zadnjlč lepo uspelo ljudsko igro s petjem v 4. de-janjih »Na5a kri«, spfsal S. F. Finžgar. Ker je tuđi zveza z vlaid ugodna, prosimo obilne udeležbe tako od domačih, kakor tuđi od strani srostov. Bolnlško - pođporno društvo čerljar-lev v Ljubljani vabi na I. četrtletni shod, kot slavnostni shod, kl se vrši v nedeljo 13. aprila 1919, ob 2. uri popoldne v gostilni g. Ant Zabukovca, Stritarjeva ulica 7. Clrll - Metođova Dođrninlca na Vran-sfcem vprizori v soboto 12. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 13. t. m. ob 3. popoldne v salonu g. Košenine Igro »Mlinar in njegova hči«. Aprovliaclia. t Klsk> aelle za VID. in IX. oknj. Stranke VIII. In IX. okraja prejmelo kislo zelje v ponedeljek, dne 14. t m. na krom-pirjove nakaznice pri JaK-opi£u na Mirju. Določen je ta-le red: VIII. okraj dopoldne od 8. do 10„ IX. o k r a j od 10. do 11. ure. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kls-lega zelja, kar stane 1 krona. t Špeb za I. arađniško skupino. Stranke I. uradniške skupine prelmejo špeh v ponedeljek, dne 14 t m. pri MOhleisnu na DunajskI cesti. Določen ]e ta-le red: dopoldne od 8. do 9. 5t 1 do 70, od 9. do 10. št 71 do 140, od 10. do 11. št 141 do 210, od pol 2. do pol 3. Št 211 do 280, od pol 3. do pol 4. Št. 281 đo 350, od pol 4. do pol 5, št 351 do 420, od pol 5. do pol 6. It 421 do konca. Stranka debi za vsako osebo po pol kilograma špeha. kilogram stane 24 kron. t Speb xm IL vradiiBko skupino. Stranke II. uradniške skupine prejmejo špeh v ponedeljek, dne' 14. t m. na Po-ljanskl cesti št 15. Določen je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. št 1 đo 70, od 9. đo 10. št 71 do 140, od 10. do pol 11. št. 141 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma Speha, kilogram stane 24 kron. t Speh na rđeče Izkaznice B št 2491 do konca. Stranke z rđečinri izkaznjcami B prejmejo Speh v ponedeljek, dne 14. t m. na Poljanskl cesti St 15. Določen je ta-le red: popoldne od pol 2. do pol 3. St 2491 do 2570, od pol 3. đo pol 4. St 2571 do 2650. ođ pol 4. do pol 5. St. 2651 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma Speha, kflograni stane 24 kron. ___.. Krah afl kroSm mota. KdoT hoče ođ srede naprej Krušno tnoko namesto kruha se mora ođločiti tamo ▼ torefc ter zahteva ti ođ peka ozlr. prodajalk kruha da nm vrat va* iskaznice za krah. V torek je zato določen cei dan. Te vmjese kruSne izkazmcc in pa krušno rođbfnsko legitimacijo prinese stranki pro» đafalen, M bode prodajal moko za kruh. V vsakrnn olcraju prodaja krušno moko začas-no Ie jeden trgovec Prođajalci moke se PAMfe I JmrffiH HHiT. ChMriM 8 K, ttlnoralu 200 K obiavijo pravočasao v listih. Prodajatec krašae moke odvzame strankam va« knd-m lifcarato ter jih shraaL Na kruSno rod-binsko legitimacijo pa mora prodajaiec krušne moke poleg pekov© štampUUe pri-tisniti Še svojo štamililo. Na te kružne rodbinske legitimacije se bode potem dobivala krušna moka. Koliko se bode ođvzelo za moko dnevnih ođrezkov na krušni rodbinski legitimaciji in koliko se bode dobilo moke se pravočasno objavi v listih. Ođ srede 16. t m. do prihoda je sobo te 36. t m. dobi vsaka oseba namesto kruha slama! 1 kg ta 40 dkg krušne moke. ki se bode de« lila dvakrat ali trikrat ker ni mogoče naka-zati naenkrat vse krušne moke. Kdor hoče torej krušno moko namesto kraha, naj voli v torek, ter zahteva od pro-dajalca kruha, da mu vrne vse kruSne izkaznice, ker v sredo prođajalci kruha vec* ne vračajo krušnih kart za nakup moke, ker moralo tuđi peki fn mestna pekama ve-deti, koliko imaio peči kruha. Prodaja moke za kuho ozlr. pecivo pa oštar: neizpremen-! ena. Peki fn prođajalci kraha se vabilo, da predlože v sredo dopoldne vse kruSne izkaznice. kl so itra še ostale, da se na podlaci teh izračuna, koliko rabilo Se* kruha ozlr. moke za kruh._____________________ Poizvedbe. Kdo Izmed vrnlvšJh ujetnJkov iz Rosija v6 kaj o Franc Urbančiču, posestniku v Blatni Brezovici his. štev. 1. Služtl je pri đomobranskem pešpolku št 27; odSel Je na bojiSče 1. oktobja 1914 iz Tolmina s 1. maršbataljonorn, 1. stotnija. Zadnji njegov, naslov iz rneseca marca 1918 je bil: Franc UrbančiČ, Trocky - Lager, Busuluk, gu-bernija Samara, Rusija. Prijaznega obvestf-la prosi njegova soproga Ivana Urbančič. posestnica v Blatni Brezovici hl§. št 1, pošta Vrhnika, katera tuđi povrne vse stro5ke. Karol Valen^čf rojen na Ćeškcm v Po* dolskem, išče svoja brata Josipa in Ivana iz Prema pri Postom?. FComur W bilo kai znano, nai naznani Karolu Valen-čiču. avtokader JHG., Ljubljana. V nocl 10. na U. t. m. mi je bil iz hleva ukraden crni debel konj z belo liso na smr-čku. Za slučaj, da se mi naznani, kle bi se sedaj nahalal, dobi dotični primerno nagrado. — Franjo Jćmec, TržaSka c. 8. Zgnbfla se je v petek na koncertu v Uni onu crna svilnata ruta, koja je drag spomin. Pošteni najditeij se proti nagradi vliudno prosi, da odda isto v traiiki Union. Kdo ve kaj? Kateremu iz Zabajkala (Rusija) iz vjetniškega taborišča PcScan-ka pri Čita vrnivSemu se častnlku ali vojaku je kai znano o Đadporocniku Joiefu Slrcelju, prosi se, da blagovoli sporo-čiti nlefcovi materi Rpzi SlrcelJ. IJublia-na, Sodna ulica 4. StroSki se povmejo. Kdo ve kaj? Prosim, če ve kdo Icaj povedati o Francu Vovku iz Grgarj« pri Gorici, (ki je zadnjič pisal s Tirol-skega, 15- oktobra 1918 pri peSpolkii 117- Eeg- Štab I. vojna pošta 61S) na| sporoči proti povrnitvi stroškov na Marijo Hauptman, Udtnat. Poljska eeetai št- 54. pošta Moste pri Ljnbliani- Najdenih je Sop kljnčev, katere dobi, izgubitel) nazaj v majnstratni stražnici. Ilua tmini mfita. Zadnje mecdno gibanje dskarnBto-, ga osobia v Ljubljani je doseglo^ da to tiskamiška podjetia pristala na pihimni povlšek plač tlskarskemo osobi« In si > tem oaprtlla občrtna bremena. Vsted tega smo primorani naročolno m m«e-ratne cene pri »Slovenskem Narodu« dvignitL »Slovenski Narod« velia od 14. aprila t. L naprej enotno, bodisl v Ljub* ljanl, v opravništva ali po poStl v Jopw slavi ji: na mesec......7 K 3 mesece......21 » pol leta ...... 42 » ćelo teto......84 » Izven Jugoslavije pa letno 95 kron. Posamezne števllke v prodaji 4© vinariev. Inserati navadni knpčUsld Ud. 1 mm X 54 mm prostor 40 vinarjev. Uradnl razglasi 1 mm 60 vhL, poslano' in trgovske reklamne notfoe 1 mm 1 kronov veselične reklame z vstopnmo 1 mm 50 vku Ženltne poouđbe za prostor 30 mm 25 kron. poročna naznanfl* za prostor 60 mm 30 kron. Z ozirom na gorenjo objavo prosimo, da nam dosedanji cenjenl naročn&đ, kareri Imafo list plačan naprej za već mesecev, dopošljejo odpadil poviSek na« ročnlne sicer se tfm staro plaČUo prW merno skrajša. Uprara „Slovenskega Naroda**. Ker so se podražile vse tiskarske potrebščine, zlasti pa papir In so tiskar-ne morale tuđi osobju znatno povišati plače, $o riskarne primorane od 14. t. ni. naprej povišati znatno cene časopi-j som in vsem tiskovinam. V L jub 1 jani, dne 12. aprila 1919. Za društvo lastnikov tiskaru v SlovenflU: Anton Pesek, K. Ceč, tajnik. predsednik. Izdajatell in odgovorni nredolk: Valentin Kopitar, i -ftgfnina |n tlsk »Narodne tfalcatsa«« t Marslkdo ina redno aahoaV ker je nj* zov nos preveč občnfljlv protf mraso. Priporočamo v otrieoje kopdj Bosm in te-» mrvanje ust s Fellerjevfm oživUajocim. dobro đt&črai >CIi*-«fltiIdom. To je dobio prophvlaktično sredstvo xop«T nahod, kakor tuđi proti zaslralenfn. mflaetud Itd. —• 6 dvojnatih ali 2 specialn! steklenid potUa sa samo 19 kron lckamar B. V. Feller, Sta-Wca, Đsa trg št 238, Hrvatska Mnogo 6m 100.000 zahvalnTi pišem in ždravnilnh pri-poročil ter nafviijih odlikovan]. Fellerjevtf milo odvaiaioče Rhabarbara »Hsa-kroa-lUoe« 6 Ikatlttc 9 K «0 v. — Chnot ta pottft-rinaso garačima posebej ali nafceaiili. fl| a$ dBRaaJ 3Ot6 MUHA t Stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dat lf. aprila 1919. 87. Ster. Ub M INli 20-«) mq Naslov JU& pove upr. SI. Nar. 4C63 Moj. pisalna miza, salonska mi-•C. za, luster, žlice in vilice. Naslov pove upr, SI. Nar. 4070 Iroi2 II P°ltcIJa in 8m platna moč-rival K nega za vozovnc strehe. — Kje, pove upr. SI. Nar. 410. Te! aTtono&iloifi ptaita pa tepL Pismene ponudbe na uprav. Slov. Nareda pod .Novi 3510'. 3711 tito fižolon sinke SSMr. faai ¥ Maribora, Gr&jski ulica st. 12. 4080 to M®M oasnodifni SR.IS: rat i z enakimi gospodi pod .Spelf »Urtt* postao ležeče Ljubi ja«* 1. 4047 RiVla hl nrflnl/a Poštenih staršev se DcJUC IH ULclJnd sprejmeta takoj t cvet- llćoi trgovini Kongresni trg 9 (Tonhalie). 3969 ■Mi daje MmST&Š'š^ nudbe pod .Jorist 3932' na upravniSivo Slovenskega Naroda. 8932 Bradu ffl motor »Nekarsulm« novej-rlUua te šega tipa, z dobro pnevmati ko in prestavami. Poizve se Wolfova vlica §t 12, pri L Ban. 400u Catiiailirn* i^Če stanovanje in hrano lUl|lDUlltla pri boljši rodbioi. Ponudbe na Dragica Raioer, pri g. Sequardt DaJsutiaoTi ulica 5 II, 4122 Vmti M nov a!i Pa star 5e dobro ohra-nlipi iC njen telefonski aparat. Ponudbe z navedbo ceru pod „F. R. 11 4087'na upr. Slov. Naroaa. 4087 IfflllR itarejšega fn m laj šega &obo-HUEIB takaiaa(cc) na_top službe takoj. Ponuda naj se rošljejo na naslov: Hiako Kadrnka, dentista, Tuzla. Bosna. 4028 fmfa \n\n v originalnih zabojih i ifCiO JflJLu 1440 komadov proda po 50 vinarjev 1 komad pri osi/onem prevzemanjuali plačno naprej Em. Sup-paaz, Sogatec Sp. Štajersko. 3411 PnMtttn v vse** modernih slogih *^ri-UlUallU poroča po zmerni ccni Fra« Škafar, Ljubljana, Rimska c 18. Stambeno in pobistTeoo strojno mizarstvo. Kupujem tuđi les vsake vrste. 1072 ifafrlO ki zna dobro kuhati, prldna. UcftiC, zvesta, izvežbana v hišmh delih. 2eli službe, najraje k samostojni osebl. Ponudbe na upravništvo Slov Nar. pod ,Lcpa izpričevala/4106*. 4105 7M nnmh za man5ete, okrogli z mo-UOl yillDII nogramom I. K. se je iz-gubil na poti h glavni pošti. Oddati je proti nagradi pri Jallj Klein, Fran-tiškanska ni. 6. 4062 limiti imam lepe PftrtiJe lesa, in D83IIPII! IfllfllD vsled pomanjkanja kapitala" iSčem kompanjona ali kompanjon ko z 80 do 100.COO K. Podrobne -5e infoimacije na upravništvo Sbv. Nar. pod .Kompanjon 80—100/4103'. itaisiailt « doli L"™:0™. fJdffl stanovanjem obstoječe iz 3 sob, kopalnico, kuhinjo in pritiklinami v Ljubljani Povpra*ati je KrojaSka ul. I IL od 8 — 12 in od 4 — 7. 4035 listo ttrojoeea mojstrav zs%5nl ttte lzkušen strojn;k s strojno solo, smožen 3 jezikov. Dopisi pod šifro »Praga/4134* na uprav. Stov. Naroda. 4134 Vnlttrini tret3nie starosti, izurjena, lUllIttilifl varčn«, vajena vsega gosoc- ,w •. DomSal«. Oj posuie je 7 m>out. Crađao 4»T(»l|*aa. to II M •*• •lotata u|itar«|«a l|«bt|ratta ukriIotM stanom] ii *w*ffl G. Flux Oosposka allca 4, L aaittrotje leva. Priporoča Inteligentno osobje vsake vrste. Strokovna In kolikor mogoča hitra postreZba. lio« n«)ao i vzgojiteljico za v Cclie hišno goipopično sa v Slavonijo, fino hiSno v Zagreb, 3 izurjene htSne za tu, gospod njo v Bosno in Petrlnjo fino hotelsko kuharlco na Bled, kuha rico za močnata jedila v neki ho tel za Ljubljano, veC privatnih kuhari c In deklet zb vse za tu in proč ltd. Pri umufk aaronnh analni za oJftitr. r ^ ' Pmo krmilnov iPESOl I priporoia ■ sramnu 1 l UUBLJANA. M Pač« I najljuće | Boli u bokovima u krstima i krizama, trganje odo* va, boli u ledjima 1 probadanje u prsima, odstranjuje Pellerov odavno piokuiani Elza fluid 6 dvostrukih ili 2 specijalnih boca 19 kruna. — Kod igaravict i 2e-ladaCnih grčeva, nadlmanja, be-moroida ltd. uzimajrro ^7- icrovt tjianijaćc nbarba* „ rove Ba pitate 6 kvtija K 9/30— Jadiao prav« kod / ljekarnika Eaffaaf. I FtStr, aMMca Eba \ •V«. »a*41eia At. M« tallć, L smarjil oanl M. Krist oflc-Bncar IJablJaaa, Stari trg t. Lasima blia~ SLiVOVKO mio, nnnt fino. razia fin v aoaJb ta flaa a«U ta arao atara ?IVO ma ataklasiaa prodaja po ngodoih cenah tvrdka %r. Hovakovlć, Ljubljana. Marije Tereiijt cesta Ite?. U (KettieJ). 3685 ko ^ g SL &\ I Anton ČerneJ Oospedaraka pisama ¥ IVAN HERIIE Uubliana, ftMbn CBti i (lifl-Hii M Ha) Bančna komisiia, posojila, * inkaso, trgov. informacije, financiranja, saniranja, trg. poravnave, promet z ne* premiCninami in podjetjl, oprava premoženj, vterja-vanje dolsov, izvedeniška maenja, bilance, ceaitve. Tat37, to^il-'MH lailmtlipreatt MUl-podgaHe stmlee - ttwU hi vaa satara sn s«faN^asetreMte mia aajBaQ lakalcaa la »enaal ktaljeaa snaM kiktr: sfttl aelisUaallai 5 K sa atanat ai a*« assae K a>-; sa ttefftVTtv—; tiskam aa ateake K J-: „„1,1 ■»£** Uatiaia ia stsaka K»>-: aalftfilif aaUef I T-l pralat trati ■rCtasai 2Wš ai • *» aaatara prrti alcsi pri «aiea t R: auli » ■■ aH tMal t R: iraiek sa aU f talaki Ia parila S fc tsjkms? »oa>t ari paal ■i 1* »* tara proti artesa aa ataja Ia ttlaiia«! (lavctvalec rastlin)} *-\*Z#i* P° 1 pova*t|a Zavad sa aaaaart M j^aAsv Saavaa* tBi. Vaaiaa^Blui U trcaa, veCIa amofiaa aa proda) aaa, Haslov pove apravniStvo (>Slov. Naroda^._____________________ 3756 MM ali v Rožnl dolini. Poizve K IM se: Kaastta cesta it 21. L aadstr. atiaa, 40S6 NrtMIJIfPa w >>»*»«iavl aL a. aT BMt!IU]l priaaraaa v Maalfaaa pata|aiaaw al«v. aaotaatfa. S712 ftim, nm, inDitka iitirtti aa ištm za graSćtno. — Feliks Urbaac, Ljialjaaa, 4102 Uradi faa v*^Ja množina vrtnih zlo?-riiiJ K. Ijivih stolov, žična mreSa počinjena. Vpra*a pri Lamperta, gotrilm v Ktlođvorskl alicl 31. 4110 I DM ■tkils oinc^avfric«, plemenska, LlS|IO IVvlIo, 3 in pol leta stara, ^ pesti viaoka •• proda. — Poizve se ? Ljiftijtai, Poljaatka c 55. 4051 Difafi ftrlli naJbo|icg s^st^va. sasmi 'IMII Silili, nov ili malo rabljen ž - hmo kubici. Ponude tvrtci Schuar^zl draj, Zagreb. Preradotićera 1. 3347 Izmtia halBiko fino \^\ril;:\ ce UldliUlOU C event v iukud i^CeU no-voporočenca. PoruJbe doj § fro .Bm-ka/40M* na upr. Slov Nadoda 405 fit ika kl?l moderna 3 nadstr, se ll(2«!l0 Dlil, zamema za liublians :o htSo. Naslov pove uor. Slov. Naioda ___________4105________________ Zidno opeka Han ii no?o ia drag startefli materijal ^,,Rr'.,s^. beoik, Klaifka cetU 2. 396") Rtnin u ^^tM>vt I rabljene, pSenice. nail&B brašna, zobi, krump ra i suhe Slfive na vagone 1 na minle prodaf-m ■* ku^uiem SSke u svakoj koHčtnl Ivaa Pafć, llaav. 4016 Sorejme u lako] pzstmla u sTt let, ki ie tudi zmožna nemJkega je-x ka. Poizve se v Ljubljani Poljaoska ceaU iL 55. 403o Drnila li leDt» e]«?an^a» prefalna riUUfl §6 omara 1 risalna miza, 1 ko-palna banja in nek^i druge h:3ne oprave. Poizve se Resijefa cesta 9/11 _________________3962_________________ 1flfl braa asiirsrfa dam ontmu, hi mi lUU Ini UPIK preskrbi stanovanje s eno sobo in kuhinjo za takoj ali n 1. Junij. Ponudbe na naslov: Ivas Slaktrie, Žiiertm alla itev. 145. LJiblJasa. 434S Ripijll SSRklT Itt, lnIkbukovrsbodi si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETT1, parna žaga za dri. ko-odvorom, Ljubljana._______________2048 IteMI Mm i^T0^: tara ta ktariaffsta tmvlaa Filip Pečeako Oaoajtka cesta 6. Priporoča se tudi v nakup, ozlroma posredovanje vsako-vrstnega blaga. 4022 faaitas aaaaAsI Mlad Intelifenter lEflllH PnSUO! gospod, neomade-žcvane preteklostl si želi takoiSnj« poročitve z gospodlCno staro do 24 lel samostojno trgovko ali gostiIniČarkr Na anonimna pisma se ne ozlra. Same resne ponudbe s sliko (tajnost stroge zajamčena) na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Sreta la Ijabezea 4121* Mad tninU poutiik m liifo VesC tudi nekoliko knjigovodstva ir korespondence. Gre najraje v kake veČjo trgovino v kakem veCjem mestu tudi na Hrvatskem. Naslov pove upr Slov. Nar. pod .boljla bodoesost/3Ml« _________________3991_________________ Harana nallifiraii citmi§fi esnet in druge potre b5čine za izdelave dobrih pokalic, kakor tudi 70% mali novo fondant-esenco za aromitiziranje kanditov priporoča: Dcstalacijj eseoc tradfco Patalk, Ll«bl|ama aiomikova vlloa 17. Istotam se ku pijo sveli. Cisti oluoki orani kg 15 K 3^65_______________ faaitaa Miiiki Katera. mlajsa in talili PIIIHa teligentna gospi« ali vdova brez otrok z nekaj premo-Ženjem veselega značaja in zaoiman jem za gospodarstvo, bi se želela po-ročiti z dobio situiranim neoženjenirr posestnikom v lepem gorenjskem kraju, se je pred kratkim vrnil od vojakom in nujao potrebuje gospodinje? Ponudbe z opisom razmer na upravni štvo Slov. Naroda pod .Kamaiske tla-■lae/40»*.________________________40K Mali UMn ** aprafaia. Po-Ifl KilH nudbe pod .flllalkf 4M»- na upr. SL Nar.___________4069 WaahiirM zaradi preselitve aapredil plllUlll Poizve se Nova alka 34. lete, od & pop. naprej. 4* 99 Blatlai •fnl •• **aK Ponudbe rod PIOlll Sili] ..Stroj" aa Asoata* eks.9 a. MatcliC LJabljaaa._______________3043 (103 BiagajH kuc Sanc suntrr 25, LJabljaaa. 396S flntrlir^ iz zasedenega ozemlja želi JcRillu vstopiti kot učenkav trgovino, Ponudoe pod .Pjidai/4132" na upr. SI. Naioda^___________________________41£2 Mn iimelei oM nzllek sa kvpL Ponudbe s ceno na nasiov: Fosiftok *t. 1, Baka.__________40<» Par fiolli zlatiH^ Uaiof V^x. Sa ogled cr> g. Soaavk-Aadalk, Koa-groaol irg 4, Geiberjeva hi Sa. 40 * Triie sodarshi delaid«iUejo °onudbe na delniSKO pivovarno v Sarajevo. 4023 H ih zmožen n anja Zf-H službe kot lH uli tisar a1 oa preddelavec v kaki tovarni za izdelovanje pohiStva Naslov pove uniavniStvo SI. Nar, 4039 Ponk t francoUiDl 7*^ JL^? pod .Fraacošćina/4114" na upravništvo Slovenskega Naroda. 4114 ru. nUbi!i in par visokih novih tem-^01 ĐHI1III, no navih ?ev!frv St 33 in 39 -e ugodno proda. Cofiova easta «t •., II, aadstr. Ooaaol). 4! 15 Malfeen trooTsld lokal l'Tz:1:" mo loxalt se i$če proti sagradi Ponudbe pod .Lokal/3967M na upr. S.ov. Naroda. _________________3967_________________ Pnsto itanoTanje r^^&i par brez otrok v vili Seunig, Lukovica pri Brezovici Nitančneje pri Ivana Senoig, Stari trg 7. 4 )14 VflVSlfllira l5Cem kovača za na deželo HOffuLlillO* z vsem kovaS. orodjem in tanovanjem in če je samskl tudi hrano, Če hoče v najem ali no dogovoru z mesečno plačo. Fraac Jertj. Veliki Oaber ft 4«, aoita St Vid* Dolesjsk*. siaiBi^e tuti iD tieii 1^,°:!::^ kemično čišćenje Josip ReJeh, Llnb-ljana. Polfanakl aaslp it. 4. Po-a>ntnlea ttleabargova ullaa 4. 4029 IuIjT^m dobro obranjena moatoa te-riBOa it htnlca za ?000 kg tefe na utezi, ter skoraj nova decimalna te-htnlca za 203 kg Ponudbe stavite tvTdld Mibael Oraahen, ViSnja gora. __________ 4046_________________ Dira li ftfcUU, je IzvTSevala trgovinska obrt, trdno zidana, z lepim vrtom, se zaradi drrtžlnskih razmer za 82.000 kron proda* Pismene ponudbe pod ,Blea72!ir na uprav. Slov. Naroda z iiliM5.i!it toiaii a jsfts komp. na dobičkanosnem podjetju brez rizika in osebae udelelbe. Ponudbe na upravnlStvo »Sloveaikega Naroda* pod J. K. 15/4026'*.________________4CGS llivaiba 32 Iet ^"^ "nožna vsega tillCBRIt gospodinjstva in dobra kuharica, fell sluibe na večje pose-stvo ali grajSčino. AkomogoCe, da bi tudi svojega 7 letnega sina imela pri sebi. Nastop Iahko takoj. Ponudbe na Aaa Levlčar. Krike 13, Dolenjsko. 4044 fmiifiis aaniha I Dv< Uobraženi Go- UHIlfla PODlBDd I renjki, neomadeže-vane preteklosti, 24 in 25 let, felita znanja z boljSima gospodo ma v svrho ženitve. Prednost imajo gg. trgovci ali gostilnlčarjf ozlr. obrtnfld. Sta prld-ni, pošteni, toda brez premoženja. — Cenjene ponudbe a sliko, katera se na željo vrne, pod ,19 naj 1919/4068« na upravniStvo Slov. Naroda. Anonimno v koS. 4088 Karoalta sd ka. aavtta - Trtaljc - kratkoČasne zgodbe, spisal Blaf Pobila. NajzabavnejSe berilo za samske in po- ročene! Cena 3 K. Naroča se v Narodni knllgarnl v Llablfasl. Lucijan Orel, učitelj, poročnik v pok. Ela Rehbergerjeva | poročena |«b»- LJUBLJANA, dne IO. aprila 1919. Gospodie trgovci! Velika :r*o«5 Je tt^ m naročite si pravo&sno JIDRIAN prašek in vaniljin sladkor, pravi Škrob, čaj, testenine itđ. Naiočila se izvršuejo takoj! ADRIA — izdelki. FILIP ŠIBENIK. lJalM|flM, ataifMlHI atUM tt. It. Ne naioCtjte tnjih znamk; domaći iiddki naj zavzemajo pivo mesto! 67. Stev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 12. aprila 1919. Stran 7. om apn, portu nm zitn i dub jth (ne f eelifc Tt£wlb), ftal mUarrttl Hm (*d IM kg vttjc) M"J* Valentin Urbančič, Ljatilm, tthretora LII (imnti PajaX Hrvatsko dioničko prometno društvo u Virovitici. gvoalmirov trg 4, kupuje P »laatltet lmel, 2780 uz privatnu cijenu svaku količina a^av* jelovih dasaka, Betava "■^»m ^^*_____i ostale gradje jelove« ^^^1 Prida se salonski ganitora, mizica, omara za knjige, pisalna miza za dame, ogledalo za K 2300*— in dekoracijski divan za K 850*—. Kje, pove upravni- Štvo Slovenskega Naroda. 4109 Po S 8a— l&J? ■ B&m flf j| Po K 8a__ izvrstno, \z okolice Sv. Ivan Zelina, Kašnia, Križevd \ Moslavina kao i Štajersko čez ulico toči se u kleti Hotela Tratnlk Sv. Petra cesta Stev. 25. zelo dobro vpeljan v sredini mesta se s celim inventarjem takoj proda. Na reflektante kateri, posedujejo čez 25.000 kron gotovine se bo oziralo. Pismene ponudbe na upravništvo Slovenskega Na-____________roda pod „Foto atelje 4119*». @V Priporoča setrrdka: *M Zaloga alvalalli stro)«* te aflb IA C R CTCI III f ter ***9f* f ateBtariiakagi ta 811b Hl I BI IHI modnoga blaga. Isto tam se proda: JV^I I Bai ■ k Bal HV Steklo za izložbene oaare (belgijsko _ - • §_•-_ ^ «_ steklo) komoletno z val ćalml sa- _ MUDIjana ^— atorlfineri 135X1*4,63X184, 59X1*4 m m . . v. H in eno rabljeno 90X162. Kupi se: Ju. Petru nasip !t. J. ^r^sspss^^^ Bidiji na debelo ii drobno: tiAl rum, izvrstao sllvovko la nalHaejia aamlzao olje po najnlž Is cenab IV&n PERDAN v Ijnbljanl. ■ 9llBa I lanaH B BaUiifO iarale«, eloktroUhnlĆal »radaMtft, (izdelek. sve tovne slovanske tvornice). Generalna reprzenetanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, 1882 Ia5asno Ljubljana, Ilirska ulica at. 29 I. ^za Srbečico, hraste, liSaie •_ & ]§ odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir. postav, varova no „SZABaV H m FOHBf"- mazilo. Popolnoma brez duha In ne maže. Poskusni ^B 9 lonček K 3*—. veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12*—. H 9 = 0r. L Ha$ch's Kronen-Apotheke (6yOr)t Rata Oorsko. =: ■ m Zaloga za Ljubljano In okolico: Lokarna „ori tiatem falan«", H M MttBMaaa, Marl|ia trf. 5958 ffl iSl §4aT* Pozor na varstveno znsmko vySITJUIAFO2M dna 20« aprila 1.1. pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani je poleg ponudbe na-jemninskega zneska priložiti dokaze: 1. o strokovni usposoblje-nosti, 2. narodnosti in 3. o zadostni visini obratne glavnice. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča v RogaŠki Slatini ozir. so tara razvidna. V Ljubljani, dne 20. aprila 1919. Poverjenistvo za javna dela. Knin. m kam n pa prodaja amo na oele vagone od pott«|cSte»k sa ttko| irtatiia»laia s itlaaa ia <#aalaA»l pHJEđkl TtUkMC WBIM, liaalu U^oovljeno t881. 1714 Skladisce večje ali manjše in ena šupa *• vsauMta w Baleaa« — Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4117 Stanovanje z najmanj 3 sobam za maj, avgust ali november išče ugledna, mirna stranka (4 osebe). Eventualni posredovalec dobi visoko nagrado. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4116 v Hrastov, bckoTf smrekov les, deikef klod« kapi tovaraa pobUtra In parkelov Zg. flamelja^ aai LJoblfano. Cejene ponadbe na 398$ Vido Bratovž »aloga pohlštva, Llnbllaaa, Marila Terarija —to it 13« v vrečah a K 5f40 za kg netto, prodaja dokler traja zaloga, trg, in komis. del. družba „Balkan". Vreče se zaračunajo i K 5*— za komad. 4108 Dr. Ivan Matko strokovni xdravnik za notranje bol#«ni ordinira od % 3 — % 4. pop. v Mariboru Stolna ulica Stev. 1», HL nadsfa Zaloga pohlitva in tapat £ ERNST ZELENKA. ^ oMmIvmmi HfritriMl isvatesM Šoltka alloa B HAUBO! O«sp«ska «Hm II priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohiStva: spolnih, fedflnih tob klubnih garnitur. dlvanov, otoman, zime za madrace itd. 2296 Mafražla liblra, ltw§ oana, »oMdBa paatftta ročno vezenih proprog ^W ■e b« vrilla daa 15. t. n. ob 9. ari tofdlM v ■«■<■*■ ,BALKAN< Dunajska cesto. OKUCI Ljubljanski denarni zavodi naznanjajo, da so se dogovctnUf poslovati počenši s 14* aprilom L L od 8. ore z]ntral do 2. aro pop. Blagajne so odprte od pol 9. nredop. do pol L uro pop« P. t. stranke prosimo, da se po tem javnajo. Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak i drug Središnica: SPLIT, Dalmacija. Fodrmftnloai Rijeka, Makarska, Beč (Wicn) I. Rotenturm- I strasse 11. I Bavi aa aaaia aa velika - I bEvason 1 kupovani em: svih domaćih zemaljskih pto- I izvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eto- I ričnih i jestvinih ulja itd. I nvastai 1 pradalami inozemnih proizvoda, svakovrsne I prekomorske robe itd. I 3533 Brialaval naslovi Pal]aUra§. I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ^r o*ma*. »»»»i«. tM-^o>*»-. Bjav* StrKarjeva ulica Stev* 2. ^W ir«^ —* «^q-q«^ i^ts; Poslovalnica avstrijsk« driavne rasradn« lotmrita. Podružnice v Splitu* Celovcu, Trstu« Sarajevu* Gorici* Celiu in Mariboru. aaf" Spralania ~wm I Kupuj« in prodaj« vse vrste vrednostnih p«plriev, valut vloge na knjižice in teko« rafcin . ^^„J^SUTSmmnHm -mm oroM asoclneinu obrestevaniu. I ■•J^ VSaKOVrSUie KREDITE. ^M Stran 8. •SLOVENSKI NAKOD*, ose 12. aprila I9i9 67. ttev. Kmetsku posojllnlca ljubljanske okolice u Ljubijon i. obrestuje hranllne vloge po čistih #%O/ brez odbitka rentnega davka Rezervni zaklad nad K 1,100.000. mt ' ® Ustanovljena 1.1881. G. F. Jurasek ▼giaievalec klavi-fev 1b trgorec s glaablU f LHil Ilova ol. si 12. Prva jugosfovansfca specijalna) tvrdka sa vglalavanj« In popravila glasbiL Što je „Salvator" vinovica? Ve postoji sredstvo koje bi a bezbrojnim slučajevima tako brzo i uspješno djelovalo kao »SALVATOR« ▼ Ino vica. Boli reumatizma, kostiju, sglobova, išilasa. neuralgije itd. ublažuje. Boli će dapače posve Izčezautl u najkraćem roku budete li bolna mjesta redovito natiralt sa »Salvator vinov 1-com«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, misrreni, trganju, bez-svjestid, zubobolji, vratobolji itd. neka pomleSa »Salvator vlnovlcu« sa svježom vodom i obloži bolno mjesto, Izčeznutl će boli vrlo brzo. Nakon napornog hoda ili rada, batarite mišice, osvježit će Vam tielo. »Salvator vinovica« jest vanredno koristno djelujuće sredstvo za izdiranje nsttju jer osvježuje 1 razkužuie usta i zrlo. 1664 5. Mittelbach, „Salvator" ljekarna i đrogsnia Zagreb, Jelačićev trg 2. IVAN JAX in sin Dunajska cesta Štev. 15, Ljubljana. livalni stroji in itroji za pletenje« — Izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev iz tovarne v Linča. — Ustanovljena teta 1867. SW Vezenje ponćnje breiplaCao. "M Kolesa W2T Dflrkopp, Stjria, Waffenrađ Pisolni stroji ,A4ler' Ceniki zastonj in franko. Trgovska posredovalnica za nakup in prodajo SLOVENIJA Jsi enice-Fužene Goreniiko BHdi brezobvezno po dnevni ceni iz zaloge Osijek (Slavonija) po poštnem povzetju vrednostno zavarovano v Zabojih đ 15 in 20 kg prosto kraj naročnika: čista svjnjska mast današnja cena K 34- — sušena slanina 99 99 K 34"— soljena slanina f9 99 K 3O-— soIedo .vinjeto meso. U ter raioe sotiomaie izdtike. m^ Poitreiba laneslllva tn do motuostl totam. *M mar Cenlraa naročila sprelem« zgoral omen>ena trrdka. ~S9 Trgovina vina na velilio Andrija Golubić Zagreb, Jurif Keva ulica IO. PRODAJE: Vino belo inrdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma, Slivovko lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vsc na vagone in manjših količinah, hitro in točno odpremljanje! Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-izvodov itd. — Zasiopnlk za &]ubljaaa ia otelio« Ivan Koželj, TrtaSka cesta Stv. 27- Št 5622. St 5622. 0% a _ 4o95 Razglas. V zmislu odloka deželne vlade za Slovcnljo v Ljubljani z dne 4. aprila 1919, št. 4511, se obćinstvo opozarja, da se bo proti prekuofenalcem* naviiafcem cen in draiilcem liveinih potrebščin brezob* zirno in s vso stropostio postopalo na podlagi naredbe kr. ministrstva za prehrano z dne 7. marca 1919 štev. 2684, Vsak slučaj naj se takoj naznani z zadostno navedbo dokazov. Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. aprila 1919. Velika izbira slamnikov ~^ po najnižjih cenah. ^ % w ftOV" V* Vzalogi najfinejSi modeli in vedno mnri žafni klobuk!. Gonilni jermeni Posoui za dvltalD. - Transportni trakovi impregirano, iz čistih platnenih niti« Podietle za indstr. pofrobšSno RATTN6R & CO., Gradec (Groz) Z3. Dobavljamo vse tehnične predmete« Izvoznice preskrbimo mi* I SVETOVNI IZDELkF] Depot: Svetla ga. repr. a tnljotiB SIS tanko Dniiflfar *«wr«i»»uium JDIInU rllJIOlDI, Ljubljana. Dirsu ai. 29/l - 2HcznBln ta poStn postala, taJtfe«. bnojM. Nov zdraviiiščni hotel (svratiste). - Beltr. ramitllafi SUroznaoo. radleiktiuo zđrarllfšće z žveolota (Scbwe!el-Therme> -f 58P C. JTpL protinu, revmatizmu, išiasu i. t. d. Zdra«l|*afe ■ oit^o vili irt m'«*t**t rvratu, grlu, pralb9 ietrfb, ielodca In ćrevesnflt bolesnih. Elektr. mesaia. blatte, •flilkOTO kisle ta solafne kopeli. — Ođprta ćela leto. — Krasni okollet. Hod aprema. Mo?i hoteli. Prospekte gratis. Zdravfl. zđravafk Dr. J. Lochert tii a punili nave oblefee ■ko te t'prckirfiijeB surih li kenltila Cllitajen tuitiMlk ftsete htt. Najmodernejie barve. prihranek denarja. ■ ■i Bitrai lai tofai> lsvFftltOT« =^=s^s^^=:^^ trn ii njnOi juni. fmm a tanak knibt Bifajt pnojt ii mth-likaii parila |*f\C DBlaTU Tovaru«: Poljanaki nasip It. 4« 3%J*m tCEIifl) Podrulnic« x S«jl«)nburgova ul. 4. — Poitna naroćlla •• točno Isvr&ujojo. MOONI SALON STUCHLV • MASCHKE uuauAMA — zmovsaui uu 9 — dvorski tro i* priporoča največio izbiro finih sUmnJkov, svHoalb Mobukov kl Upk za diat In deklkc Popravila se sprejemajo in točno izvrše. Ing. Dr. Miroslav Kasal oblastveno povea*jenl «yiavbnl In2enii% MAi start, pflfiitie za hlBKte, femttetimste h niie ztnfie v Ljubljani, Hilfterjeva ulica it. 7. 19* IzvrSuie strokovno: Naprave za izrabo vodnih si!, vodne žage, elektrarae, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladiSća, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Puma i itnim iznfite? i« utrti mm mm mm IttiHM ■»—!•. »—tey tro »tr«ah v trtmiiMli i«