136
Naši dopisi.
V Gorici 17. aprila. — Preteklo nedeljo (11. t. m.) se je bilo razneslo po Gorici, da se je prikazala v Selu pri Batujah (na Ipavskem) „phylloxera va-atatrix". Brž se je odpravila od tu komisija tje gori preiskavar, kaj in kako je. Našla je komisija res neke živalice na trtah pod iubom, ki pa niso znana amerikanska trtna uš, ktera se nahaja le na korenikah. Zaželka v Selu je čez 1 milimeter dolga in siva; phyl-ioxera pa je rumenkasta in se s prostim očesom ne vidi. Komisija ni mogla vedeti, je li tista živalica (v Selu) nova, ali že od prej znana in popisana. Trte, na kterih se je ona zaželka zapazila, res hirajo, toda — kakor se zdi — iz druži h vzrokov, in ne zavoljo omenjene živalice; korenike so zdrave. V prvo so kmetje novo živalico zapazili 19. marca t. 1. Tako smo tedaj za zdaj strahu rešeni! — Dne 13. t. m. je imelo naše mestno starešinstvo 3ejo, v kteri se je podelilo g. grofu Francu Coronini-u, deželnemu glavarju, častno meščanstvo, in to — razen druzih zaslug — zato, ker je on bil prvi, ki je sprožil misel, da naj bi deželni odbor in mestni zastop povabil cesarja v Gorico. V tisti seji bi se bila imela tudi oddati služba municipijskega tajnika. Prosil je za-njo glasoviti g. Favetti, nekdaj voditelj našega mesta, pozneje pregnan, potlej pomiloščen in poslednja leta tukaj živeč. On že dalje časa v izredni službi pri magistratu administrovati pomaga, sosebno odkar tajnika ni. Mnogi so za gotovo pričakovali, da postane F. spet tajnik, vsi pa smo bili radovedni, kako bo ž njim. Te dni pa je ,,L' Isonzo" prinesel novico, da je g. F. prošnjo nazaj vzel, ker je župan, gosp. Perinello , na to silil. Silil pa ga je župan umakniti se zato, ker mu je vlada tako velela. „Isonzo" pravi, da bode o tej zadevi jasno in glasno govoril. Tako ostane magistrat še nekaj časa brez tajnika. — Zarad te in druzih reci je g. župan P. zgubil
zaupanje liberalcev; klerikalcev ni že tako nikdar na svoji strani imel. In tako je verjetno, da tudi njemu v kratkem svojo resničnost usili pregovor: Sic transit gloria mundi. Med druzimi znamenji, da županove akcije padajo, bilo je v poslednji seji tudi to, da so mnogi njegovi nasveti padli. Hotel je med drugim, da naj bi sedetišnice s pomnoženo zalogo spremenile v Fro-bel-novevrte, in sicer v spomin cesarjeve nazočnosti v Gorici 4. aprila t. 1. Ker se je pokazalo, da ni bila ta stvar še dobro prevdarjena , izročili so jo šolskemu in finančnemu odseku v nadaljno pretresovanje. — 13. in 14. t. m. smo imeli spet zimsko vreme. Po prvem prav poletnem grmenji in po poletni plohi dežja je začela pihati mrzla burja. In še dobro, da je bila; če ne, imeli bi bili slano, ki bi bila cvetočim drevesom in pa detelji zelo škodila. — Pretekli teden je nek upokojen stotnik (G.) zavoljo neozdravljive bolezni v Sočo skočil; našli ga niso še. — Deželni nadzornik za srednje šole na Primorskem, g. Ern. Gnad, v prvo tukajšnji srednji šoli obiskuje. — Tukajšnje Werdenberško šolsko poslopje (eno najlepših iz starših časov), v katerem sta gimnazij in vad-nica z izobraževališčem , bodo še to poletje začeli širiti. Stroški bodo znašali menda okoli 80 tisuČ gold. Novo poslopje zavzame neki ves prostor poleg ribjega trga in tako — z Bogom lepi razgled iz sedanjih šol, z Bogom botanični vrt! — Naš deželni zbor ni imel po začetni seji nobene druge več in tudi ne vem, kedaj se k 2. seji snide.
S Koroškega 17. apr. (Lepe besede, druzega nic!) Radovali smo se, da je bilo v Celovcu osnovano posebno sodišče za Slovence. Al kako naglo se nam je ta radost spremenila v veliko žalost, celo v nevoljo! Kaj pomaga namreč, če so sodniki slovenskega jezika zmožni, če pa pri državnem pravdništvu ni nikogar, ki bi slovenski znal! Dozdaj je bil pač namestnik državnega pravdnika, g. Ferd. Steiner, slovenščine zmožen, al zdaj, ko je premeščen v Gradec, in je na njegovo mesto prišel trd nemec, — kaj bo pa zdaj ? Ali se bo zopet s tolmači, prestavljavci vkvar-jaloV Vsak človek ve, kako slab, kako nepopolen je skoro vsak prevod iz enega jezika v druzega, zlasti pa pri sodnijab, kjer se navadno kar celi stavki preskakujejo in si prestavljavec niti s posameznimi besedami, za katere v drugem jeziku ne najde naglo pravega izraza, niti s pomenom vsega stavka glave ne beli, če bi bil tudi po vsem zmožen; vsak tudi ve, kolika krivica se ravno tu lahko godi, ako se kak izrek napačno razumi. Koroška je vsaj po dobri tretjini slovenska dežela, tedaj bi moral po pravici že v državnem pravdništvu, obstoječem iz treh udov, najmanj eden biti rojen Slovenec , kateremu bi bile posebnosti tega jezika dobro znane. Vrh tega izhajajo v Celovcu trije slovenski časopisi, kateri morajo hoditi državnemu pravdništvu v cenzuro. Kdo jih bo bral, če nobeden izmed trojice ne ume slovenski? Morda kak prestavljavec, ki njihovega zadržaja še razumel ne bo, za katerega bo pa vendarle prav po nepotrebnem država denar tje metala? ,,Pa morda ni bilo nobenega Slovenca za to mesto", mi bo kdo ugovarjal. Kaj še! Iz zanesljivega vira mi je znano, da je oglasilo se vee rojenih Slovencev za to mesto, pa je vendar-le trd nemec tje prišel. Ravno to pa mora vsacega Slovenca jeziti, da tako počenjajo le z nami, z nobenim drugim narodom ne. Ali se to ne pravi: nas nalašč hujskati? Človek bi jeze skipel, čekaj tacega sliši. Sodišče si o vensko, državno pravdništvo pa nemško, ki ne razumi niti sodnika, niti zatoženca. Ali ni to narobe svet? Se ne sliši, kakor da bi se hoteli 8 Koroških Slovencev norca delati? Tedaj lepe besede, — druzega nič!
Iz Ljubljane — Javne seje deželnega zbora so odložene do pondeljka, da med tem časom morejo od* seki izdelovati svoje naloge.
—  (Opravilni svet zavarovalne banke 7)Slovenijeu) je v svoji seji 18. aprila določil, da zapadejo vsi tisti medčasni listi, na katere se do prvega maja t. I. doplačilo vplačalo ne bode, in da se bodo dotične številke po preteku tega časa po časopisih naznanile. Nad 2000 delničarjev je dozdaj odrajtalo svoje doplačilo, nekaj Čez 1000 jih je pa še v zaostanku; nadjati se je vsaj od premožnih domoljubov, da storijo, kar so drugi že storili, da se domača banka zopet na trdne noge postavi. — V tej seji je za glavnega tajnika bii imenovan gosp. Kern, izveden mož, ki je dozdaj bil pri neki dobro akriditirani asekuraciji Tržaški. — Občni zbor delničarjev bode binkoštni torek.
— (Katoliška družba rokodelskih pomočnikov) je obhajala v nedeljo 18. t. m. svojo dvajsetletnico s tem, da so družabniki ob 7. uri v nunski cerkvi imeli sv. mašo, katero je služil mons. Jeran; ob 11. uri pa je bii v družbimh prostorih občni zbor, katerega so se udeležili skoraj vsi družabniki in pokrovitelji. Predsednik J. Gnjezda je poročal o družbinem stanji preteklega leta, ter se spominjal prerano umrlega prednika svojega dr. Leona Vončinein vrlih pokroviteljev: dr. Coste, Fid. Terpinca in A. H eidri eha, katerih smrt je rokodelsko družbo hudo zadela. Pri tolikih nezgodah pa je vendar v drugem obziru družba napredovala : članov je koncem tega leta s Častnimi udi vred — kateri so tudi kot mojstri družbi zvesti ostali in katerih je 11 — vseh skup 56, — število, kolikoršnega zadnjih 10 let še ni bilo. — Družba premore 840 gold., ki so kot matica naloženi na obresti, 5 obligacij , katere so vredne 450 gold., in 158 gold. gotovine, ki se bode rabila za družbine potrebe prihodnjega leta. — Blagajnica v podporo bolnim družabnikom, komaj 3 leta stara, narastla je na 213 gold. ter ima še obligacijo, 50 gold. vredno. Plačalo se je letos iz nje 45 gold. 16 kr. — Za duševni napredek rokodelskih pomočnikov so delali: čč. gg. J. F1 i s in o. A n g e 1 i k , g. Močnik in pa predsednik sam s podučevanjem v fiziki, računstvu, petji, zemljepisji in kršanskem nauku ; zadnje dni se je častni ud rokod. družbe g. Iv. Cer mak blagovoljno ponudil, da hoče v prihodnje pomočnike risanja vaditi. Zares lepa prilika se daje mladim rokodelcem , da zamorejo izobrazovati svojega duha. Družbica rokodelskih fantov, katero je bii rajni predsednik po hudi borbi z raznimi elementi ustanovil in ki šteje zdaj 74 učencev, tudi lepo napreduje; prinesla je preteklo leto že lep sad s tem, da je iz nje prestopilo 12 oproščenih učencev v družbo pomočnikov. — Po predsednikovem poročilu, katerega tu le skrajšano damo, poročal je družbeni blagajnik g. M. Gerber, da je družba imela 465 gold- 10 kr. dohodkov in 306 gld. 06 kr. stroškov. — Konečno se je sklenilo, da se to poletje družbini prostori, kolikor bode mošnja pripustila, popravijo in osnažijo, in sprejel se je predlog g. Ho-rak-a: naj bi se nabiral denar med prijatelji rajnega predsednika dr. Vončine v ta namen, da se njegova podoba naslika po domačem umetniku in obesi v družbini sobi, kar je rajni s svojim 201etnim neutrudljivim delovanjem v blagor „poštenega rokodelstva" gotovo zaslužil.
—   (V obenem zboru nglasbene Maticeu) je bila živahna razprava v nekaterih točkah; drugi pot poročamo več o teh obravnavah.
—  {Koroške ovce), ki so se nakupile iz državne subvencije, se bodo v petek razdelile gospodarjem, kateri so za-nje prosili; delile se bodo deloma na Železniki postau Lesce -Ra&oljica  za viao   Gorenako
stran, v Ljubljani za nižo Gorensko stran in Dolen-sko, v Postojni pa za Notranjce. Ker se je oglasilo 172 prošnikov, ovac pa nakupilo le okoli 80 parov, zato ne more vsak prošnjik dobiti para ovac (ovna in ovco); subvencijski odbor tedaj ni mogel vsem prošnjikom iz enega kraja ovac dati in se ni mogel ozirati na take, katerih prošnje nista potrdila predstojnik kmetijske podružnice in pa župan; dal je pa odbor vrh tega ovce posebno tistim gospodarjem, ki so udje družbe kmetijske in s tem kažejo, da jim je napredek kmetijstva pri srcu. Po tem merilu jih dobi viša Gorenska stran 26 parov, 23 parov tudi Notranjska, ostale pa niža Gorenska stran in Doienska, od kodar je ce!6 malo prošnjikov bilo. Opomniti pa moramo vse gospodarje, ki dobe ovce, da so te še cel6 mlade (še le do 10 tednov stare), in da po takem za pleme še več ko leto in dan niso ugodne. To ovčarjem živo na srce položimo, kajti s prezgodnjim plemstvom pohabijo ves zarod. Pa tudi je treba paziti, da te ovčice dobijo dobro sladko mrvo za krmo. Ce bi nekateri gospodarji nevoljni bili, da dobodo tako mlado blago, jim rečemo, da so se nakupile zdaj tako mlade ovce najbolj zato, da več repov žlahnejega plemena v deželo dobimo.
—   {Klanje goveje živine po trojnem načinu) se je 19. dne t. m. poskusilo v tukajšnji mesnici pod vodstvom gosp. S kale-ta, mestnega živino in mesogleda, vpričo mestnega župana gosp. Lašana, vladnega svčt-nika viteza dr. Stokel-na, deželnega živinozdravnika dr. Schindlerja in večdruzih mestjanov in kmetov. Povod temu klanju je dala Francoska mesarska znajdba, ki se imenuje naćčnica (klavna maska), to je, naprava iz usnja, ki se govedu pripne na čelo in zakrije obojno oko, da ne vidi nič okoli sebe, na sredi pa ima ljuknjičasto železo všito, skozi katero se z lesenim batom železni klin v možgane vbije. Skusiti tedaj , na kateri način se živina lože, hitreje in z manjšim trpinčenjem usmrti, je komisija vzela 10 volov, 1 bika in 1 kravo. Z navadno mesarsko sekiro so bili voli večidel po prvem udarku na tleh in so potem le še nekatere udarke dobili; —- z vbodom v zatilnik sta se dva vola kakor blisk hitro na tla mrtva zgrudila; — z naćčnico so bili voli in bik tudi po prvem udarku mrtvi na tla pobiti. Pobijanje in spusanje krvi je 3 do 4 minute trpelo. — Kaj tedaj je kazala ta skušnja? Klanje z navadno mesarsko sekiro potrebuje močnega možd, — klanje z vbodom v zatilnik skušenega zvedenca, — klanje z naćčnico pa zamore vsak mesarsk učenec pri volih , bikih in bivolih brez trpinčenja živine prav lahko opraviti. Po tem grč prednost naćčnici, ker ž njo zamore vsak še tako slab človek živino nagloma ubiti in ker se s tem orožjem možgani nič ne zmečkajo in ne ukrvave; še posebne vrednosti je pa naćčnica tam, kjer se goveda zarad kužnih bolezen po nevajenih konjačih in na prostem pobijajo in včasih strašno^ trpinčijo, predno se ubijejo. Naočnica velja 12 gold. Ce bi si jo hotel kdo omisliti, naroči mu jo gosp. Skale. S pohvalo pa moramo konečno še omeniti Ljubljanskih mesarjev; v klanji in razdeljevanji živine imajo tako ročnost in urnost, da jim ni kmalu para.
—  (O novem Škofu Tržaškem) pišejo časniki, da na prvem mestu je predlagan namestoi škof Soloograški dellaBona, na drugem škof Poreški Do brila, in na tretjem stolni prost Ljubljanski dr. Pogačar. Ali je to terno naredil kak časnikar ali kdo drug, ni povedano.
—  (Slovensko gledišče.) Zadnja predstava na korist pevovodje g. Stocklna je bila prav lepa, dasiravno ni imela toliko materijelnega vspeha,   ko  g.   Noiiijeva.
137
Stocklnova ouvertura operete „Čarovnica" (libretto J. Alešovčevo), krasni Mašekov zbor ,,Kdo je mar?" katerega je pel moški zbor čitalnice, potpourri slovanskih pesmi, slednjič pa živahna burka „Tambor v Puebli", ki je bila po vsem vrlo igrana, — vse to je zadovoljilo občinstvo popolnoma, ter sililo ga k glasni pohvali. Gospoda Stocklna sta na dirigentnem pultu čakala dva venca. — Jutri v četrtek 22. t. m. se bo igrala na korist gospodične Ledarjeve „Skrivnostna prisega", ki je enkrat že napolnila vse prostore. Naj bi jih tudi zdaj, kajti gospodičina Ledarjeva kaže na odru vendar-le lep napredek, kar je zadnjič pokazala s Pueblansko deklico. — Prihodnjo nedeljo pa misli dati gosp. Su-šteršič zopet Schillerjeve „Razbojnike". Ako se primerno skrajšajo, bodo gotovo zopet napolnili hišo, kar želimo g. Sušteršiču, ker je jako porabljiv igralec io ima v njih zel6 težko nalogo „Franca".
— (Vabilo k zboru lastnikov meščanskega zavoda za umestenje vojakov) v Ljubljani, kateri bode 25. aprila 1875 dopoldne ob 11. uri v mestni dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Letno sporočilo in sklep računa za 1.1874. 2. Volitev novega odbora za pregledovanje računa za 1. 1875. 3. Volitev 4 družnikov vodstva namesto letos vsled srečkanja izstopivših.    4. Posamesni nasveti.
Vodstvo meščanskega zavoda za umestenje vojakov v Ljubljani.
138