Chicago» III., pondeljek, 19. junija (June 19), 1933
Aaeoptance far smllins at «pecial rata oí po<Ugo' p^tSTC W »action llSn^^O^T^^l^MS

sofeot, sadelj
I ,	tf**pt Satwdayi.
IP*. TL „j Holiday*.
PR O S VE T A
glasilo slovenske narodne podporne jednote , ,
Uradnliki ta upraralUi proatorti 1607 8. Lawadale Aro.
Office of Publication: te»7 South Lawadale Ata. Telephone, BaakwaU «904
[0-TBAE IXVt
iuu
Subscription fi.oo §TEV.—NUMBER 118
Komentarji
j^krce**- t
^ giptjejo besede
Liaie zadnje dni poka-1 ■Jt ubi svojega <<slav-Adoifa. Pred več I
u ,0 v Nemčiji pisali, da je|
* slovenskega pokoljenja,
Venski listi v 4arem
hitro pobili to trditev.
uV so poročali, da ae v pretaka judovska kri. j€ ostalo brez pomena. ^^^dajebildikUtorj
r *>jen v Avstriji -- n « je tudi mati Avstrija | u Ne mara ga. Ne ma-di njegovih agitatorjfV, ni-govega vse odrešujpčega Avstrija je izgnala Hitlerjeve agente, njegove & pristaše je zaprla in do-gtrla njegovo organizaci-| svojih mejah, «me se, da je Adolf gren-| «genečen. Ko so ga v.Nem-prejeli za glavarja odreše-i in ga končno dvignili na torski tron, je Adolf Hitler | koval, da bo Avstrija prva, pade pod noge; njegova i domovina Avstrija se loetavno vštuli v žep in po-1 .brez vsakih ceremonij pri-njegove vsenemške dik-| Zdaj pa takšno razoča-
strija, čeprav ima nazad-(klerikalno) vlado, je I edini nemški otok, kjer je ij politične svobode, Fa-| na nevarnost je bila velika, j ivitrijska republika se mo-ifcvaliti svojim energičnim iitom, ki so čvrsto stali na] in preprečili pravočasno | fašistični puč.
M KAL' POD STREHO-NAZNA-
| . ROOSEVELT
Roosevelt podpisal vse sprejete reforme ia apeliral na vse razrede, naj ga podpirajo
Itovna ekonomska depresi-porodila veliko mize^ijo in djo v mednarodnem gospo-in ta polomija je rodila irodno ekonomsko konfe-v Londonu, ki je zdaj v Kakor poročajo, je to naj -mednarodna konferenca v »vini; zastopanih je 66 dr-168 delegati.
nen te konference je, da i kapitalistični svet iz moč-ivetovne krize in ga po-na novo in čvrsto podlago.
ae to zgodi? Z mirno vest-
>ko rečemo, da se to ne bo lo. Pokazala je to konfe-«ama. ki je prvič brez programa in drugič je fam, kakrften je, brez vsa-obljih načrtov, ki bi obetali 10 radikalno izpremembo v lliitičnom sistemu.
•»j Prvi trije dnevi konfe-•o Pokazali, da so tam tri i atruje, ki *e pobijajo aeboj glede "glavnega pro->n "najboljšega zdravi-Proti depresiji. Amerika ^a carinsko premirje in od-Vekonomskega nacionaliz-* An«flijo so vojni dolgovi Problem, ki ga je treba e Mšlti; Francija se stri-Anglijo, toda Francija ns pol^if u-tfa vzpostavitev valuta Ostale dežele se »»Jo '»koli teh treh velesil. 1 ^r-nei je tudi Sovjet-'"J». ki pravi, da Je eko-najbolj potreben za 1 «v<tovnega gospo-RuKija ne sme biti temveč mora dobi-u dolgo dobo, nakar
j*0 r ,r""la za milijardo Potni,,t dru|fih
delegat Je tu-¡ld> d\a sistema — ka-
"7»>» - »alizem - Uhko «M-tirata drug poleg
tMltvi dvomi-
J« omogoči Zato
konferenci vle-■T*?*"*. V Kak hoče - «rojim zdra-- »«do kregali *■ « lahko zgodC
* ** «»oUnt.
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v petek podpisal zakon za javna dela in kontrolo industrij; dalje je podpisal zakone za reformiranje bank, kontrolo železnic, farmske kredite in rasne apropriacije ter davčne določbe, skupaj osem novih zakonov, ki v glavnem predstavljajo njegov , obljubljeni "New Deal."
Obenem je Roosevelt objavil apel na vse sloje — delodajalce in delavce, producente in konzu-mente — naj ae združijo in mu pomagajo, da bo izvajanje "New Deala" pod njegovim vodstvom imelo čim več uspeha. Industrij* ski baroni so pozvani, naj skrajšajo delovnik in najamejo več delavcev za obatoječe delo, katerim naj plačujejo "življenjsko mezdo", delavci pa so pozvani, naj opuste strankarstvo in neslogo ter v "enotni masni akciji" kooperirajo z delodajalci.
Roosevelt si je zdaj vzel dva tedna počitnic. Predno je odšel iz Washingtona, je imenoval razne odbore in direktorje, ki bodo planirali in vodili izvajanje "New Deala." Kapitalist Hugh S. Johnson je imenovan za diktatorja industrij. Njegov uradni naslov je "administrator of national recovery (upravitelj narodnega o-krevanja)", Donald H. Sawyer je pa imenoval za direktorja javnih de).
Vlada računa, da- bo «New
Deal" v teku okrog 1. julija in do 1. oktobra mora biti uposlenlh Štiri milijone brezposelnih delavcev. Poljedelski tajnik Wallace je naznanil, da produkcija pšenice je prva, ki jo vlada vzame pod svojo kontrolo. Procesorjem bodo naložili 80c davka na vsak bušelj pšenice in farmarji, ki o-meje produkcijo, bodo prejeli odškodnino za izgubo pridelka.
UsIM Front" as si oh-
Komunisti ao bili zanjo In proti. Burne demonstracije
Hitler jevci tepeni v Avstriji
Socialisti in klerikalci ao akupne
mahali po nosovih fašistov
Dunaj, 17." jun. — Politični
nasprotniki, socialisti in krščanski socialci (klerikalci), so se včeraj združili in skupno razbil! nosove Hitlerjevim fašistom v zbornici nižjeavstrijske province.
Fašist Hofinger je v svojem govoru doliil socialiste, da so odgovorni za požar v justični palači, ki je zgorela med izgredi na Dunaju leta 1927. Nato je socialist Schneidmandl odgovoril: "Socialistični voditelji so riekl-rali svoje življenje, ko so hoteli preprečiti ogenj v j ust ični pela» či, ampak ves svet dobro ve, kdo je zažgal palačo nemškega parlamenta v zadnjem marcu. Komunisti so dovolj bedasti, toda tako trapastega komunista še ni bilo, da bi bil zažgal zbornih no poslopje v Berlinu in dal.vam, fašistom, priliko za volilno zmago. Vi sami ste ga zapalili, da ste potem lahko opravičili vse infamije, ki ste jih počenjali od tistega dneva do danes, ko ste uničili demokratično Nemčije. Zdaj pa bi radi tudi Avstrijo spremenili v ječo in jo prislonili veliki nemški jetnišnici, ki ste jo naredili iz Nemčije."
Fašisti so začeli vpiti "Hei| Hitler!" in tedaj so socialisti 14 krščanaki socialci skupno planili po fašistih. Socialist je prvega tej lebnil po glavi in klerikalec g* je istočasno sunil v nos. Socisllt stični podgoverner Nižje Avetri-je je drugega fašista lopnil po nosu in klerikalni poslanec mu je dal brco v ozadje. Nato so pri*
DELOSAJALCI PREZRLI R00SE-1IELT0V APEL
Privatni delodajalci ln meatne vlade na zapadu znižujejo mezde
jeli fašiste in jih zbornice.
I New York. — Prejšnji teden so tri organizacije brezposelnih uprizorile velike demonstracije pred mestno hišo, kjer so voditelji zahtevali boljšo oskrbo brezposelnih. Zahtevali so, da mesto aproprilra 16 milijonov za podporo v juniju.
Del te vsote naj bi se porabil tudi za plačevanje najemnine za tiaoče družin, ki so brez sredstev. Zadnje čase je to vprašanje posebno akutno radi številnih evikcij. Več tisoč družin je videnih na cesto vsak teden.
Da izvojujejo večjo podporo in bolj človeško postopanje, se je pred nekaj tedni pričelo gibanje za akupno akcijo vseh brezposelnih, ki se organizirani v štirih različnih organizacijah. "Enotni fronti" ao se prvotno pridružili tudi Unemployed Councils, ki ao pod vodstvom komunistov. Ker so vse tri ostale skupine insistirale, naj bodo demonstracije nepolitičnega zns-čaja, in je ne emejo izrabiti v avoje a vrhe ne komunisti ne socialisti niti drug»politične frak clje, ao komunisti zapustili "e-notno fronto".
Ne dan demonetracij, ki so se zaključile z velikim shodom ne Battery Place, je prišlo akora do pretepa med komunisti, ki so prikorakali na lice mesta, in drugimi skupinami. Izzivalno so nastopali "enotni fronUrjl", komunisti, ki so kričali, ds zahtevajo "united front" In v naslednjem momentu pe pljuval na socialistične govornike, deal so Jih U prej vabili na skupno akdjo.
stopi
Madison, Wis. — Walter Po lakowski, socialistični senator iz Milwaukee, je v gornji zbornici predložil resolucijo za odpokHc zveznega vrhovnega sodnika Owen J. Robertsa, ker je bil na kforganovi preferenčni listi. Resolucija priporoča kongresu, da zahteva odstop tega sodnika. Zbornica je sklepanje o resoluciji odložila._
Roosevelt ugnal kongres brez vets
Washington, D. C. — Kongres je popolnoma kapituliral pred Rooseveltom in sam umaknil zvi-ilano postavko za podporo bolnih veteranov predno je zaključil izredno zasedanje zadnji petek ob eni uril zjutraj. (Prosveta je zadnji petek poročala, da je Roosevelt vetiral omenjeno postsv-ko, toda to poročilo je bilo napačno.) Kapitulacija je prišla, ko nižja zbornica ni hotela privoliti
Tacoma, Wash. — (FP) — Rooseveltov apel na delodajalce, naj zvišajo mezde sorazmerno z višjimi cenami, katere morajo delavci plačevati za žlvljen-ske potrebščine, ni dobil odziva na zapadu. Seatle, Tacoma, Butte in druga mesta nudijo več slučajev mezdnih redukcij.
Ko je župan mesta Seattla Dore kandidiral za to pozicijo je obljuboval velike stvari delavcem. Poudarjal je, da ao delodajalci, ki znižujejo mezde v tej krizi, sovražniki ljudstva. Kakor hitro pa je nastopil svojo službo, je odredil mezdne redukcije za gasilce, policaje in druge mestne uslužbence.
V	Tacomi so bile reducirane mezde voznikom trukov in taksijev za 33 odstotkov. To je izzvalo stavko, ki pa je končala a porazom voznikov. Meatne oblasti so podprle delodajalce ln dovolile uvaženje stavkokazov.
V	Buttu je atrokovni ln delavski svet protestiral, ker federalna vlada plačuje Izurjenim rokodelcem, katere je rekruitl-rala za posebna dela v delavskih šotoriščih, prav tako $1 na dan kot drugim, namesto običajne mezde, katero določa federalni zakon.
Tacoma Labor Advocate
Rusija za odpravo vseh embargov
To naj bi bilo nadomestilo za ameriško carinsko premirje
Ix>ndon, 17. jun. — Sovjetaki delegat Maksim Litvinov na ekonomski konferenci je pred-ožil svojo prvo konkretno reso-učijo, ki določa, da se vseh 66 dežel, zastopanih na konferenci, zreče za trgovinakl mir. Vse te dežele naj prekllčejo vse zakonodajne ln administrativne ikrepe, ki še veljajo ln ki imajo značaj embargov in aploh ekonomskih agresivnosti ter diskriminacij v mednarodnih trgovinskih ln gospodarskih odno-šajih.
Litvinov je rekel, da ta korak bi bil boljši Ukor pa carinsko premirje, ki ga priporočajo Združene drftave. Ce bi bila ta resolucija sprejeta, bi odpadel embargo Anglije proti ruskemu blagu, izvirajoč iz znanega sodnega procesa proti angleškim sabotašnikom v Moakvi; dalje bi prenehala trgovinska vojna med Anglijo ln Svobodno Irsko državo, kitajski bojkot japon-skega blaga, Japonski bojkot blaga U Indije, več diskrlmlna-tornlh embargov na Balkanu ln sploh vse ekonomske restrlkclje po vsem svetu.
Berfceaekl eeaaterjl Ml keatae besedo
Industrijski aačrt so v konferenčnem odseku modificirali pe svoje
vrgli ven ii glasilo tamkajšnjih delavskih
_ _ __	unij, piše, da obstoja zarota med
■ . . __________ - i delodajalci, katere cilj je petis-
Zahtevajo, da vrhovni sodnik oat nftl mezde ge	na nf^o
stopnjo, kar pokazujejo številni slučaji v zapadnih državah.
Nov zadružni mejnik
Minneapolis, Minn. — Zadružne gasolinske postaje, ki so se zadnja leta močno razširile med farmarji po srednjem zapadu, ao končno predrla tudi v mesta. Med prvimi je Minneapolis Cooperative Oil asociacija, ki ee je ustanovila s 500 člani ln bo o-bratovala gasolinske postaje.
Delnice so po $10. Nikdo jih ne sme kupiti več kot deset. Kot druge zadružne postaje bo tud ta obratovala na rochdalskem principu. Gasolln bo prejemala od Midland Cooperative Oil aso-ciscije, ki je farmarska veleza druga na severnem delu srednjega zapada
v spremembo, ki Jo Je naredi senat. Tedaj Je senat s 45 gla sovi proti 36 umaknil avojo postavko in zadeva je bila rešena.
LOHIOISKA KONFERENCA SKRITAI TEM
Govorice o etabillaaclji dolarja ia fuata. Nemčije apelira sa povrnitev kolonij
I prenočujejo aa eMrt
New Yerka:
12
Washington. — (FP) — Ve-doč, da je kongres na trnju in da člani ne bodo hoteli zavlačevati zasedanja, so ae burbonskl senatorji pod vodstvom Harriaona iz Mississippi poslužill zadnje pri-like in prepisali nekatere točks načrta za kontrolo Induatrij po lastni želji. '
Progresivni senatorji, ki so prej forslrali par važnih amend-mentov, so imeli edino zadoščenje v tem, da so poslušali tik pred glasovsnjem senatorja I*-Folletts, ki Je bičsl izdsjstvo konferenčnsgs odseke. Njih drugo zsdoščenjs Je bilo, ds so glasovsll proti predlogi, ker Jo je spremenil konferenčni odsek, LaFollette je bičsl Harrisonov odsek v glavnem rsdi dvsh točk. Prvs je blls črtanje Wheelerje-vsga amendmenta, ki Je dajal protekcljo delavcem pri vladnih delih. ProtekcIJa bi bila v tem, da bi Imeli pred Civil Service komisijo posebnega zastopnika, ki bi branil njih Interess. Proti črtanju te točke ao bili člani konferenčnega odseka nižje zborni-ce, ampak so se po dveurnl debati podali Harrisonovlm burbon cem.
Druga sporna točka Je bil La-Follettov amendment, po katerem bi morala vlada objaviti popolno listo plačevalcev dohodnin skega davka. Člani nižje zbor nice so toliko uspeli, da U točka nI bila popolnoma črtena, nego spremenjene toliko, da Je odvl-sno od predsednike, če Je Usta objsvljens ali ne.
Senstnl odsek Je smetral, ds bo zbornica sprejela vas, kar bo ob dvanajsti url predložil, kar se Je tudi zgodilo, desl z majhno večino. Črtal ali spremenil je vse amendments, ki Jih Je bi prej senat sprejel.
Evropski dolžniki plečall Is 8% zapadle vasts
Waahlngton, D. C. — Stric Aam Je imel dobiti 15 L m $144,180,000 od evropskih dežel na račun ameriških vojnih posojil, dobil ps js Is $11,868,-592 sli okrog osem odstotkov zspsdle vaote. H rez melsga vas ta vaota Je bile plečana v srebru Pinaka Je bila edina, ki je pla-čela ves zapadli obrok $148,592 Italije js dsls Is milijon dolsr jev namssto $18,545,000. ftodem d**iel nI plačalo nič. Ts so: Frsnctja, Belgije. Poljske. Ju-goelavija, Utvanija, Ogrska Ia Kstoaija.
Washington, D. C., 18. Jun.— Predsednik Roosevelt je včeraj odklonil načrt evropskih velesil sa stabilisacijo dolarja. Roosevelt zahteva, da morajo vae dežele najprej znišati carino za 10%. — Obenem je Rooeevelt v posebnih notah pokaral Francijo, Italijo ln Belgijo, ker nieo plačale sapadlega obroka avojlh vojnih dolgov, ne da bi navedle opravičljiv varok. Finsko je pa pohvalil, ker je edina plačala svoj obrok v celoti.
London, 17. jun. — Mednarodna ekonomeka konferenca, ki je bila prve štiri dni odprta poro> Čevalcem, ae Je včeraj porazdelila v odseke, ki so se zaprli v privatne eobe ln odslej bo vse delo tajno, rasen kadar se odsskl snldsjo na plenarnih eejah ln formalno poročajo o tem ln o> nem.
Eden vašen dogodek, ki je bil včeraj še zaupan javnoetl, je bil apel nemške delegacije na bivše zaveznike, naj Nemčiji vrnejo njene prejšnje kolonije v Afriki ali pa jI dajo prllošnost, da si "odpre nov teritorij", na katerem bo lahko rasvljala svoje trge ln zadostila mednarodnim obligacijam. Nemčija ne more ekeUtirati brez kolonij In zunanjih trgov; ako ne dobi dovolj prostora, mora poginiti — in če Nemčija pogine, "bomo vsi skupaj (namreč tudi «aves-nlkl) poginili".
Američani so začasno srečno odbili evropsko ofenzivo sa "r* ševanje vojnih dolgov". Vprašf-nje dolgov je odrinjeno nasaj v Waahlngton, kjer se bodo mora-i dolžniki pogajati, In sloer posamezno, za revizijo. Američani so tudi Izmanevrlrall Francoze n dobili vodstvo v finančnem odseku. Jsmes M. Cox, bivši governor Oh le in dsmokratakl kandidat ia predsednika Ista 1980, s bil Izvoljsn za prsdssdnlka tega odsska.
I Kakor poročajo, ss zdaj vrši M)j za pačasno stabilizacijo do-arja In angleškega funta. Obe valuti bi radi tako stabilizirali, da bi bil funt vreden okrog štiri ameriške dolarje. Bvropeke delegacije apelirajo na Ameriko, naj odloži svoj program Inflael-e ln naj skrbi, da ostanejo ee-ne ameriškega blaga niake.

Harrlaburg, Pa. — Konvencija organizacij brezposelnih, ki Js imsls v tej državi stvoritl skupno orgsnisacljo, je sedla na čsrl pri vprsšsnju, kako se naj to dosežs. Večina, ki so jo kontrolirali komunisti, ss je Izrekla za brstpogojno "united front", msnjšins ps Js insistirale, naj o tem sklspsjo krajsvns organizacije. Po sprejetju večinskega priporočila so zastopniki lig brezposelnih zapustili konvencijo. __
Mehiški prsdssdaMkl vlak pride aa rasstsvo Mexico City. — Mehiški predsedniški vlak js 15, t. m. odrinil ns rszstsvo stoletja napredke v Chicagu Vlak Js vssl s seboj znamenito zbirko majan-aklh zlatih draguljev, ki so blU Isnl Izkopani v M on te AI banu In katere cenijo na mliljon dolsr jev vrednosti.
Metiera se je Isgabtt
Nome, Alaska, 18. Jun. — James Mattern, ameriški letales na poletu okoli sveta, je pred štirimi dnevi polstel Ia Kabe-rovska v Sibiriji semkaj In od tletege čsas nI več od njega sluha ne duhe. Vee iskanje je do denss laman. Domen va ae, al» je kje še živ, ee najbrt

PK0SVETX
PROSVETA
THE ENLIGHTKNIIKNT
WUI IUI IN LAST* I* A «"»^Jíüí" NABODNI WOfOWII JSIMiOTS
nrgaa •< aa4 ■	*»	SU«.«.
Itor^alaa: «a IdruUm» i la Kaaa*. 9» M •• M*. »I M se *etrt leu; -r M sa eeie Uto. H 7I «• » aflMetve |e ee
luWripti'«! ratas I f<" (eaeept Ckieac«) Ca«a4e fT-'-T>- sud Clear* I1M V avuuUiee	m»
Iriare (laeea CM Me. «a M «a pol Cku+s* to CU«®
United »tau.
I.M pm r*w r«ar, fereia»
A4«ertis(ac ralea oa M' eark»W vlll aet hs rMurssá.
r.r- M W| b! IM rtik I »UU-I
pROSVETA	^ .
MI7-M Be. Lawaéak Ara^ Cfcta»».	"
MKHBKK OF THK fCDEEAT» f««—
Glasovi ip naselbin
Zanimive bele«* iz razaih krajev
K
Domač drobiž
Posetniki raz*tave
Chicago. — John Slavec iz Den ver ja, Colo., ho je ogbudl» ženo in dvema hčerama v gl. u-radu SNPJ. Družina je posetila ivetovno razstavo.
Nesreča v rovu
Bon Air, Pa. — Lovrencu Tur-Aiču, članu društva At. 264 SNPJ, je 13. junija padla velika skala na hrbet pri delu v premogovniku in mu zlomila križ. Star je 81 let, oženjen in ima ¿tiri otroke.
Padec povzročil nesrečo
Chiaholm, Minn. — Ludvik An-do lie k, član društva št. 110 SNPJ, je padel tako nesrečno, da si Je prebil lobanjo. Nahaja se v bolnišnici v Hibbingu.
Druge vesti iz Chisholma
Ohlsholm, Minn. — John Smoltz, čigar žena je bila delegating na 10. redni konvenciji SNPJ, je bil težko bolan, a je nekoliko okreval. — Neurje s točo Je 13. In M. t. m. zelo poškodovalo poljske pridelke v tej okolici. — Poročila sta se 29-letni Jos. Stritar in 19-letna Olga Kerže.
Graduaclja
Dearborn, Mich. -- Iz Ford-son High School bo 22. junija graduiralo 191 učencev in učenk, a kolikor jo znuno, bo med temi le ena Sloveuka, ki je Mary A. Ix>čniAkar, stara 17 let in članica SNPJ.
ftubelj spet poje v Chicagu
Chicago. — Tone Subelj, znani baritonist, bo pel na koncertu v dvorani Pullaski, So. Ashland ave., 2. julija zvečer. Koncert mu aranžira Amerikansko-slo-venski klub.
Novi eronavtičnt inženir
Detroit. — Na tukajšnji univerzi Je graduiral Virgil Slmo-|nič kot inženir zrakoplovstvu Simonič Je bil rojen v Calume-tu, kjer ima starAe.
Smrtna koaa v atarem kraju
Osage, W. Va. — John Pen-ko je prejel vest, da je v Petelln-Ju pri St. Petru na Kranjskem umrl njegoy oče Franc Pen ko, star 80 let. V Ameriki %apuAča dva sinova in eno hčer, v starem kraju pa ženo, dva sinova irf dve hčeri.
(¡irard, O. — Frances Jančar je prejela vest Iz staregn krii ja. <la je tamkaj (kje?) umrl njen oče v starosti 90 let.
Novi grobovi
Milwaukee. — V okrajni bolnišnici Je 7. t. m. umrl John Mo te, star 74 let In doma iz Stopič pri Novem mostu. V Ameriki Je bil 40 let in tu zapuAča nekaj sorodnikov, v starem kraju |m hčer in dva brata. — V nedeljo 11 junija je umrla v St. Joseph bol nlAnki Katarina Muren, stara 50 let in doma od nekod Iz Dolenjske. V Ameriki je bila »0 let in tu zapušča moža in pot otrok. Oba pogreba je oskrbel Krmen-čev |M>jrrcbni zavod.
Library, Pa. — Tu je umrl dobro i »oznani Martin Home. star •t6 let in doma od Futine pri 3ti-reh. Podlegel Je 14. Junija op«, raciji v bolnlinlci. Ril je član druitva At. M6 SNPJ In tudi druAtva SSPZ. Tu zapušča leno.
Cleveland. — Umrl Je Anton Petelin, star 57 let in doma ix (Hirave pH Rrevaricl V Ameriki je bil .IS let In poleg drugih druAtev je bil «lan tudi SNPJ. ZapuAča Aeet otrok. — Dalje je umrla Ana Ropar, roj Pur. stara 45 let In doma Is Vrh polja v Vipavi. — V Ameriki Je bila 28 let In tu sa pulta mola In t »rata r starem kraju pa mater in dve aostri.
DruStveni piknik
Milwaukee, Wis. — Občinstvu
v Milwaukeeju, West Allisu in okolici naznanjamo, da priredi društvo Bratoljub At. 234 SNPJ velik piknik dne 26. junija. Vr-Ail se bo na prostorih rojaka V. Kuzmonta. Kot na vseh prireditvah tega druAtva, bo tudi na tem pikniku vse preskrbljeno za dobro zabavo in ples. Ta prostor krasijo košata drevesa, v katerih senci se bomo veselili.
Občinstvo kakor tudi člane podpornih in kulturnih druAtev uljudno vabimo, da nas obiščejo na omenjeni dan v velikem Ite-vilu in tako pokažejo svojo bratsko naklonjenost.
Piknik se prične točno ob 2. popoldne. Posetniki naj vzamejo Burnham karo do konca, tam pa bodo čakali avtomobili, ki bodo posetnike odpeljali v park, ki je oddaljen le par blokov od cestne železnice. Na programu bodo razne tekme in igre, za ple^ salce pa bo igrala izvrstna godba. Torej na svidenje dne 26. junija v Kuzmontovem parku.
Pripravljalni odbor.
Razno iz Bridgeporta
Bridgeport, O. —' Jeklarska
industrija v tej okolici je precej oživela zadnje tedne. Dne 5. junija je pričela obratovati jek-larna W. S. Co. v Martins Fer-ryju, ki je bila zaprta devet mesecev, jeklarna iste kompanije v Wheelingu, W. Va., ki je bila zaprta dve leti, pa 10. junija. SliAijo se govorice, da bo kom-panija obnovila 1. julija obrat v svoji jeglarni v Benwoodu. Kljub uposlitvi delavcev, je tukaj še veliko število brezposeln nlh, kajti na delo jemljejo le izvežbane moči.
Omenim naj, da kakor hitro so rudarji v južnem delu države izvoljevali priznanje unije in podpisali pogodbo, so tukajšnje premogovne kompanije takoj zvišale mezde z namenom, da odvrnejo rudarje od unije. Organizacijska kampanja med rudarji je v teku in kako se bo končala bom poročal pozneje.
Poročano je že bilo, da se tukaj vrši piknik 26. junija v prid Proletarcu. Vršil se bo na stop 16, Boydsville-Bridgeport. Vsi, ki ste bili na konferenci, pod katere okriljem se piknik vrši, agitirajte, da bo udeležba na pikniku velika. Sodrugi od kluba št. 11 bodo storili svojo dolžnost, dolžnost vsega naprednega delavstva je, da priskoči na pomoč svojemu listu. Vse rojake od blizu in daleč vabimo, da se pikniku udeleže. Prostor, na katerem se bo piknik vrAU, se nahaja blizu glavne ceste in poulične železnice.
Dne 4. junija je bila tukaj ustanovljena okrajna organi-zacija socialistične stranke. Prihodnja seja te organizacije bo 2. julija zvečer v stanovanju sod. Johna Fetra na Hanover nt., Martins Ferry. V tem mestu stranka dobro na-
preduje. Slovenske soc. klube pozjvam, naj pošljejo svou* zastopnike na te sejo. Podrobnosti o okrajni organizaciji boste lahko slišali na pikniku 26. junija.
Člane kluba It. 11 opozarjam, da se udeležujejo sej in povečajo agitacijo v prilog klubu in stranki. Klubove seje se vrle vsako tretjo nedeljo dopoldne v društveni dvorani.
Joeepk Snoy.
Nesreča v premogovniku
Bon Air, Pa. — 2e dolgo časa
ni bilo glasu iz naše naselbine in sedaj moram poročati žalostno vest. Ko smo dne 13. junija Ali na delo v premogovnik. Je bil med nami tudi Lovrenc Tur-šiČ. Komaj sem bil eno uro v prostoru, ko mi pride neki član našega društva povedati, da je na Turšiča padla dve toni težka skala. Skala mu je zlomila hrbet in je bil odpeljan v Memo-rial bolnišnico.
Ta vest nas je vse zelo prestrašila, kajti Turšič je bil vedno aktiven pri našem društvu in je bil prisoten na vseh društvenih prireditvah. Val mu želimo, da kmalu okreva. Naše društvo št. 264 SNPJ, čigar Član je že več let, bo pomagalo njemu in njegovim kolikor bo moglo. Rojake pozivam, da postanejo člani jednote, ker nihče ne ve, kje ga čaka nesreča.
Delavske razmere v Johns-townu so se nekoliko izboljšale v zadnjem času, zlasti v tovarnah, ne pa v premogovnikih. Ce se bodo časi izboljšali tudi za rudarje, bom poročal. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete.
Ignac G rožnik.
Ae ena fotografija J. P- Morgana. finančnega kralja A nt ari ke. ki ga Je nusaMte eenatna iva ko« davčnega lihei-
* SI
Naznanilo in vabilo Moon Run, Pa. — Člani klur bov JSZ in društev Prosvetne matice so uljudno vabljeni, da se udeleže konference, ki se vrši v nedeljo, 26. junija, pričetek ob 10. dopoldne, v prostorih Izobraževalnega doma v Library, Pa. Na konferenci bodo nastopili dobri govorniki.
Dalje naznanjam, da se bo po konferenci vršil piknik v korist konferenčni blagajni. To bo letni piknik te organizacije, vsle<J tega vabimo vse na to prireditev. Tov naj bo dan manifestacij zavednega delavstva v za-padnl Pennsylvanljl. Na svidenje dne 26. junija na konferenci in pikniku.
Jaeob Ambrožič, tajnik.
IntMMoioflala o stališču nemških socialistov
Obnodfia je aocialae demokrate, ki ao t parlamentu glasovali sa zaupnico Hitlerjevemu reii-
New York. — (FP) — "Ko je Adolf Hitler pozval parlament v zasedanje, da čuje njegov govor o vojni, je s tem dal izredno priliko socialno demokratski stranki, da dvigne svoj glas proti terorizmu, toda 48 socialnih demokratov in članov par-lamentah izmed 65, ki so bili navzoči je glasovalo za zaupnico Hitlerju," se glaal deklaraci ja Delavske In socialistične inter naclonale. 'To dejstvo za služi strogo obsodbo, ker ga ne I k) mogoče nikdar izbrisati is zgodovine nemške socialne demokracije.
"Socialistični Člani parlamenta bi prav lahko razkrili korupcijo Hitlerjevega režima, obsodili divjaško preziranje interesov Nemčije in pokazali na strahovite poeledice napak fašistične vlade. Raztrgati bi bili morali na kose krinko moralne značajnostl, aa katero se «kriva fašisem. Pokazati bi bili'morali, da med nJim! in fašističnim režimom ne more biti ni kake ftkupnoat In da je funkcija socialno demokratske stranke, pripravljati tla la revolucijo, ki nšj bi strmoglavila Hitlerjevo via-do.M
Intemaclonala pravi, da socialni demokrati navedli dva razloga, zakaj so gtaaovali i zaupnico Hitlerju. Prvi je bila teorija, da Jim nI preostajalo nič drugega kot da tudi oni postanejo nacionalisti, ker ae je nemško ljudstvo po dolgoletnem
r
Haae Weidenau, Hitlerjev odposlanec za čikaiko razstavo, ki
je bil tarča sovražnih demonstracij ob prihodu v New York.
propagiranju internacionalizma vseeno izreklo za nacionalizem pri volitvah. Drugi razlog so bile grožnje, izrečene proti socialistom na sestanku starejših članov parlamenta. Socialistični člani parlamenta so se bali, da se bo Hitler maščeval nad socialisti, ki so bili aretirani in odvedeni v vojaška taborišča če bodo glasovali proti zaupnici fašističnemu režimu.
''Na eni strani imamo bru talni terorizem, ki je vrgel na tisoče uradnikov socialno demokratske stranke v ječo, zasegel strokovne unije in njih blaga j ne ter zatrl svobodo tiska,1 poudarja izjava, "na drugI pa vidimo dogovor med socialističnimi poslanci in fašisti, da bodo glasovali za zaupnico Hitlerju S tem je večina socialističnih poslancev pokazala, da zaupa fašistični državi, ki javno poudar ja svetost in nedotakljivost privatne lastnine in katero smatra za podlago civilizacije. Is tega kontrasta lahko napravimo svoje zaključke. Pojavila se je,velika zgodovinska prilika, katero pa nemška socialna demokracija ni izrabila."
Šolski Izpit
Pod tem nazivom priobčuje ameriški časopis "American Guardian" tole satiro na potr pežljlvost neposedujočlh in delavskih slojev v današnji krizi. , ."Ali bi mula poginila od. gladu, če bi stala do trebuha v zeleni detelji za klajo?" > "Ne!"
"Pravilno 1"
"Ali bi opica poginila od gla du, če bi ji viselo preveč kokosovih orehov pred gobcem?"
"Ne!"
"Prav dobro!"
"Ali bi poginila od gladu štorklja, če ji bo preveč žab skakalo pred kljunom?"
"Ne!"
"Izvrstno!"
"Ali bo poginil od gladu kak črv, ker ne more obvladati jabolka, v katerem rije in se gosti?"
"Ne!"
"Sijajno!"
"Ali bo poginila Učinka, ker je sira, njene najljubše jedi, toliko, da sega do neba?";
"Ne!"
"Isborno! Zdaj pa pazi: Ali bo umrl svoboden in neodvisen državljan te države zaradi tega ker so se nakopičile zanj prevelike zaloge življenskih potrebščin?"
"Da, umrl bo!"
"Vedno boljše. Lahko ae poteguješ za dober red. Kaj je torej razlika med mulo, opico, štorkljo, črvom, ličinko na eni strani in med svobodfto rojenim državljanom na drugI strani T
"Prvoimenovanl ne omejijo avojih potreb, nego se zrinejo in zjedo skozi krizo, dočim svobod no rojeni in neodvisni drlavljan le podpira izkorilčevalno poli tiko vlastodržcev."
Na to, ali morajo svobodni državljani res mirno gledati, kako se na eni strani uničujejo ilvlla, na drurf strani pa ljudje umirajo od gladu, naj al odgovori čitatelj sam. (Cv. K.)
Kampanja oblačflaifc «ulj
8t Louis, Mo. — Tri glavne oblačilne unije so pod skupnim vodstvom pričele kampanjo za organiziranje oblačilnih delav
eev v tem mestu. V teku je stavk.
več
PONDEUEK, is.
JUl
i iz Jugoslavije

(Isvtnu esrattla
Ljubljana, 22. maja. IS ■MIHI robije 2e dne 2. maja je veliki sodni senat v Ljubljani razpravljal o obtožbi komunističnega kurirja Antona Stermeca, ki je po rodu iz Pre*aU. tostran jugosjo-vansko-avatrijske meje. Star je 28 let, doma iz Prevalj. Ta je baje prenašal čez mejo razno komunistično literaturo ter vodil na skrivaj čez mejo tudi agitatorje. Njegova aretacija lani je dala povod za majhen diploma tičen spor med našo in avstrijsko vlado in zaradi načina njegove aretacije so avstrijske o-blasti takrat preprečile koncertno turnejo koroških slovenskih pevcev. Stermec je namreč prebival onstran meje na a\strij »ki zemlji pri nekem kmetu in tia ao neznanci z jugoslovanske strani prišli ponoči ponj, ter ga odvedli ali odnesli čez mejo in izročili v zapore.
Dne 2. maja se je vršila proti Stermecu in dvema tovarišema razprava, ki pa je bila prekinjena ter se Je nadaljevala 16. maji' Na razpravi se je dognalo, da imajo komunisti svoje zaupniki vzdolž avstrijske meje, ki prenašajo literaturo in vodijo ljudi sem ter tJs čez mejo. Ti vzdržujejo tudi etike med jugoslovanskimi komunisti in dunajsko centralo. Stermec je bil obtožen, da je kot hlapec v Labudu spravil več emiaarjev čez mejo, da se je udeleževal raznih sestankov in da je spravil čez mejo mnogo, letakov in brošur. Nekatere teh brošur so imele nedolžne naslove, kakor n. pr. "Govor Nj. Vel. krsljs Aleksandra ob priliki razdelitve novih zastav" in druga "Vrtnarstvo" — to pa so bili samo naslovi, vsebina brošur pa je bila komunistično^ agitatorskg. Obtožen« sta bila tudi Ivan Kolar iz Mežice, rudar, ter mariborski železničar Alojzij Antoličič, oba kot pomagača, Stermec je na raspravi priznaj razna dejanja, pravi pa, da je izvrševal posamezne naloge le *ar*4i -nagrade, ker je prejemal sa vsako tako delo 50 d» 100 šilingov. Tudi o«tala dva sta pri-i znala.
Sodišče je obsodilo Stermeca na X leto in tri mesece robije, Kolarja na 4 mesece sapora, Antoličič pa je bil opvoščen.
Uspeh trbovetjakih otrok
Pevski «bor trboveljake lju sko-šolske mladine, ki je bil konoertni turneji po Češko«lov ški, ae je v petek 19. t. m. vrn čil in zdrav domov. Absolviral so okrog 16 koncertov, v neka-; terih krajih so nastopili celo dvakrat, trikrat. V Pragi se je skupina meščanov kar priključil la zboru ter s njim vred popoto-vala po Češki, ker se nieo mogli ločiti od njih. Povsod so s avoi jimi pevskimi naatepi navduševali mlado in odraslo publiko, povsod so Jih obsipali s darili iij venci, povsod ao jim šli kar najlepše na roko. Na povratku domov so se ustavili tudi na Dunaju, kjer ao prav tako organizirali koncert Neka dunajska koncertna poslovalnica je pre-vzela aranžiranje, pa je bila apr va gotovo pesimiatična. ker ni so le prirejali ha Dunaju takih koncertov: 70 grl mladih delav skih otrok v zboru, iz Jugoslavije — to je bilo za Dunaj nekaj tujega In novega. Vendar pa se je velika dvorana napolnila skoraj vaa In kakor hitro so otroci zapeli, je lldr po dforani vzdiha-nje začudenja. Uspeh je bil popoln — in ravnatelj koncertne poslovalnice je dejal, da al upa dobiti prihodnjič dvorano polno, pa naj pridejo ti otroci kadazko-II. Tudi glasbeni kritik! ao kar strmeli t kaj takega niso pričakovali. Dne 1«. t m. dopoldne so se vrnili v Trbovlje, sicer u-trujenl, a veseli uspehov. Dne 14. t m. pa pridejo v LJubljano, kjer bodo zvečer Imeli koncert z letim programom, ki ao meM na Češkoslovaški turneji, ds pokažejo «udi nam. kaj In so seznanjali Inozemstvo* g glaebeao umetnostjo.
trom, ja tudi ta koneert Is vnaprej razprodan V LJubljani so trboveijeki mladi pevci in pevke fte dobro znani In vselej dragi gosti.
srjti
t s. — uleaaiisca v ari
drift*
^ p
banskemu gledali«^. Srebškemu. V SLfl Pf«J nekaj »ranje in sestank, jati gledališču do ¿S d v Ljubljani so J^M •tanki in konferenca X *	tudi delegati,
nafih kulturnih drufa.1-
v Zagrebu kakor tudTr4l
m je bila izrečena na teh. vanjih zahteva, naj di w^je podpor in da ¡J* vede na kinomatograiS stave nova 10% taksTT gledališčem. V Ljubljani J predlagali, naj bi gledališč vzelo ljubljansko radio^1 Glede taks na kinomaí predstave moramo pri, da je ljubljanski majUrf poslal v Beograd tak pr«« Pa J*! bil tamkaj od vlada njen, vsekakor na priia* lastnikov ljubljanskih ka dališč. Ti lastniki m m dje okrog režimskega , Takratni predlog je torej-del. Zdaj, ko je bil pon», rečfcto ta predlog, pa ^ kinematografov sklicala gradu sejo, na kateri je Ijaiiéflce kinomatografe dr. Milko Brezigar, "jtf in é{len od lastnikov to skih kinogledališč. Tarah skléhili enodnevni štrajk kindv v državi. Tako dne M ja po vsej državi ni bib matografskih predstav, je bil proglašen kot proti ti prédlogom, naj se uvei odet;'takse v prid gledali! tro"'je ta štrajk javilo ti drugi strani, dočim j« & gledališki krizi priobčeval manj vidnih mestih. Ki« grafi so jim pač bolj pd (—4épu), čeprav predaji me nemške neslane opa hvalijo in delajo reklu "nemški duh". To se sita jema z nacionalno zav« nematografajiih lastniki lik'' dobiček je pač pof stvar, pa naj bo zašli ali Uko.
ie ena smrt pod vlaki
V celjski okolici, ob Levcu, je priilo skoro ii do podobne smrtne ki starček je šel dei p ga je savinjski vlak Zdrobil mu je levo strani koša i in zlomil levo Prepeljali so ga v celj Anico, kjer pa je čet 4«u mrl,.
Umji so: V Trnovija[ lju upokojeni ielesnibr nik Bužan, v Ljubljani! Marija Verbičeva-PmH. reh' 68-letni posestnik iij ničar Ivan Kavčič, v starejši meščan, 93-le ski mojster Jakob Batiti nju 67-letna trgovčeva M ža Vidmarjevs iz Zreč, v( bolniAnici 60-letni 1*4 Martín Doler iz Trnowtf.] ... .1
Obseden italijanski strepil
Dne 16. in 1«. maja «j AÜ pred izrednim sodi" ogfndu proces proti i mu držsvljsnu Ludviki Tu i» Vid ms in nafcm" < nu Hermanu Friedmaa«, zbirala podatke o objektih in ukrepif naAajo na obrambo < vni obtoženec R<*
krivdo, ki P« j« J* priznal ter » tem te«. Ros «linija Zbrsnih jej več dokazov. Tsko , maja razglasil® ^fjj ni je bil Osojen m « »J potem izgon. Frttimmr leta ječe. Ko ^oj^" iz dvorane, je . iz šapa dozo »triksissl
samomorilnem m*"1,
Prepeljsli so gs taW nleo ter mu izpr^J^ trud je bil »Bun: .iT snini v boJniiaki — ae Je ognil ječi.
ñúmtí___U«
lina K. v Mar^rv* la v svoji *** r ti MvUeaje * f^ našli, je bila J "™ ao Jo prepeljal* JI nudili takiJP^ drugI dan V***9
J*.
„,jek, 1» >vmlk
PRoa.v.ÄTi
»seta redna konvencija S.N.P.J.
UB
JUDNOTE 8» junija 1933
„ksktk rehns eon4w;
Srglsvse«^
(.Ntidjiljf^^ije 18. »«j«.)
uigvljamo, da posojila «lanom SNPJ v splošnem i L in če pri tem Mfešfcavsmo honde, ki jih ima jednota se iahko reda, ds so bila precej dobre investicije. SJrtzmer« in upajoč v bodočnost miuiimo, da sklep zad-ijTda »e posojuje na domove članov, ni bil slab—v«č
"^^fds se poročilo sprejme.
E« predlaga, da odsek najprej poda celotno poročilo o .«tinih investicijah»
J^ovick poda poročilo o investicijah v bondih. Preiskava' inveatici j SNPJ
. ¡e preiskal investiere SNPJ, kar Jih je v rasnih bondih ¿nati, kolikor je nič bilo mogoče v tem kratkem času, rfJe Ker večina ¿pega	nima tozadevnih sku-
ll, ¿do več ali irianj informativnega snsčajs. Odsek 4*nati predvsem to, zakaj so prizadeti odborniki pola-vjùnoat na obrestno jnero kot na varnost investiranega Zaslišali smo gl. predsednika br. Cainkar ja, bivšega gl. ir Turka in gl. blagajnika Vogricha radi bondov, ki so »i tekom njihove administracije. Br. Vogrlch je izjavil, nnerom za to, da se vImkh jednotin denar v obveznice, ki mg nižjo obrestno mero, a so bolj varne. Posebno je nar prodajanju zveznih 1x>ndov v blokih po $100,000.00 in ¿ju istih za obveznice veliko bolj dvomljive vrednosti, g bil v manjšini, se je .seveda moral podati.—Br. Cainkar oril na vprašanje, zaKjaj se je prodajalo prvovrstne bonde i nadomeščalo z bondi ^uge, včasih celo tretje vrste, da js bo mnenje gl. upravnega odseka, da nosijo zvezni bondi obresti in da se je smatralo tedaj bonde južnih držav obre. Povdaril je tu4ii da so bile razmere na bondnih Uke, da je bilo zelo freŽlco dobiti res dobre bonde.—Isto »vii gl. tajnik br. Ti^k, ki povdarja, ds je bilo v tistih ► malo izgube pri takih obveznicah, da se je Bploh ni vpo-Citiral je eno tisoči^o izgube na obveznicah te vrste, jednota tedaj kupov^. Oba, br. Cainkar in br. Türk a. da je napravila jatfnota lep dobiček pri tej izmenjavi Koliko resnice je v ¿¡I» izjavah, naš odsek ni mogel do-nam je nedostajalo časa.—Na waukeganski konvenciji djen v svrho investiranja jednotinega denarja gospodariti naš odsek je zaslišal bivša člana tega odseka br. Zu-Somraka, ter sedanjega predsednika tega odseka br. Odsek je vprašal br., Somraka, zakaj se je pod njegovim tvom kupilo toliko obveznic, ki so sedaj v defaultu. Br.
ovarja svoje delovanje z izjavo, da je delal po svoji razsodnosti in da je mogel pri tem opirati svoje mnenje podatke raznih cirkularjev bondnih družb in njihovih za-, ne pa iz finančnih časopisov. Na vprašanje, zakaj sta teh bondov glasovala on in br. Zupančič, je odgovoril, u ni bilo vzajemnosti» kakršna bi morala biti. Br. Alesh no ni strinjal s priporočili br. Somraka, ker je navadno kake druge obveznica, Zato se je nesporazum v odseku osebno še, ker je br. Alesh vedno zahteval visoko obrest-Izjavlja, da je za vse naše bondne potežkoče odgovorna tonom«ka kriza.—Br. Zupančič odgovarja na vprašanje, baš on in br. Somrak največkrat glasovala za bonde, ki v defaultu, da je bit vedno med dvema ognjema, to je rotujočimi si mnenji br. Alesha in Somraka, zato je gla-tiate obveznice, ki so se mu videl« sorazmerno najboljše, »daraki odsek v letih 1929-1933. Olip je podal našemu; odseku kratek pregled delovanja litega odseka v teh letih. O navadnih zadevah odločajo v izrednih slučajih pà se je bilo treba poslužiti telefona ali Ponudbe in opisi obveznic prihajajo od različnih družb podajo njihovi zastopniki. Za resničnost raznih toza-rkularjev ni nobene garancije, zato je potrebna pri tem opreznost. Navaja slučaj, ko j« osebno preiskal okolico, la na prodaj večja skupin* bondov ter dognal, da so opis okraja (Refugio, Tfpc.) ns cirkularjih ni ujemsl z res-tsnjem, vtsled česar j je odsek zavrgel misel na dotično H	1
li smo br. J. Slskpvlcha, ki je iatotako podal kratek rfwkoveKH delovanja,, Glede poslovanja je istega mne-Olip. Priporočila glede nakupovanja obveznic so pri-lj večkrat od predsed$ka goapod. odseka br. Alesha. On redkokdaj priporočal kake obveznice v nakup in še to ubr so se mu videle;pç br. Aleshu in Olipu priporočane neprimerne.
[je ]K>dal našemu odseku obširno poročilo o odseko-'»nju U r obširno tozadevno korespondenco. Obenem to načina kupovanja obveznic. Izjavlja, da je zmerom ter gledal na to, da se je kupovalo obveznice od družb najnižje inmudbeza priporočane obveznice. Vprsšsl Inovane odbornike» ali so kdsj prejeli del provizije in Vogrich, Somrsk in Alesh izjsvljsjo, ds se Jim Ponujalo kaj take» in ds ssmi tudi niso nikoli tega Br Türk izjavlja, da razen kake Cigsre nI nikdar nlče-r Zupančič prati, da se ga Je skušslo podkupiti po-f* žene, njemu oseboo pa se ni nikdar ničesar ponujalo ko M» v banki rezali kupone, je bilo naročeno no-da prinese naročene bonde naravnost v banko in te-prme*H po»eben ček ter Jim gs Izročil. Ns vpraisnje "• jim je pojasnil, da je zanje. Ko so mu povedali, da l»ol*n, provizije zaae, je odgovoril, da je mislil, da bodo IK*ov i„,prt zaae. Tudi br. Siskovich izjavlja, da so mu obljubljali, da ga ne bodo pozabili, sko bo priporo-^'Vcznice, ki »o jih ponujali Jednoti v nakup. Ker ps ■puA<«ti v umazane poale, Je sploh odklonil pogsjsnjs
WUitna »lika poslovanja gospodsrskegs odseks in na-T?* "a4ih ^veznic. Odseku J« seveda nemogoč« doka-I™ kdo izmed prizadetih odbornikov prizsdet pri preje-J^J«* Br. Alesh in Olip sts potovsls po držsvl Texss ■ i A r Allyn Ce, in tako postopanje se našemu od-» prsviino, kajti firme, ki financirajo taks potovanja »«wjtjo od tega dobička, ki po drugi strani pomen 1 ** M noto.
«o investicije naše Jednote po mnenju Izvedencev
Po sedanji tržni osni so Jodnotine Invest ¥> "' do 4Tti pod normalno vrednoetjo. Obstoj v Mnoat nekaterih obveanfc zopet dvigne do nor rM	drugih bondov, pradveem Industr
*Wa ro.podarakemu odseku, da v bodoče bolj poz ki Jih bo kupovsl zs Jednoto. Obveznice ns,
•tr.
te v
H"^"»rnialu prsvll, aprejetih ns deseti rodni kon v '^doče ne protežira zgolj nekaterih družb
kot na pr. Otis Co., A. C. Allyn Co. in še \mr drugih. Tsko postopanje vzbuja mod članstvom samo sumnj* ki morda niso brez vaake podlage.
Predlagano, da se odsekovo poročilo sprejme. Br. Zsiti je proti temu, da bi s« takoj prešlo na glasovanje, la j ti gre se za milijon dolarjev, od katerega bomo gotovo precej izgubili. Naj odaek pove, kdo je sakrivil te slabe investicij«.
Del. Vidmar se strinjs s ten). Pravi, če ne bomo s tem dosegli drugega, bomo vsaj vedeli, kako je kdo goapodarll zs jednoto.	1
Br. Vogrich je mnenja, ds po toči ne pomaga zvoniti, naj rajši gledamo v bodočnost, da se nam več ne pripeti kaj takega. Glede članov gospodarskega odseka je prepričan, ds so delali v dobri veri in iskreno za koristi jednote. Odsek je pač delal po navodilih wsukeganske konvencije.
Br. Zaltz predlaga, naj se najprej zasliši vse prejšnje in sedanje člane goapod. odseka, ki so navzoči, potem ps naj se odloči, ali naj ae razpravlja o tem ali ne.
Predlog je sprejet z 107 proti 71 glasovom. Sledi zaslišanje.
Br. Cainkar meni, da je potrebno iti do 15 let nazaj, kar se mu sicer ne vidi umestno, ker so prejšnje konvencije ž« vse to rešile. Prejšnje Čase je investiral gl. upravni odsek in 1.1920 smo cneli precej denarja investiranega v Liberty bondih in Chicago Sanitary District bondih, ki so bili visoke kvalitet« a so nosili majhne obresti; ko smo jih izmenjali, smo sestavili listo bondov, katero smo poprej predložili uprav, odseku, ki jo je potrdil. Zato ni prav, da se dolži odgovornosti samo njega in br. Vogricha, kajti tudi gl. upr. odsek je vse odobril. Glede očitkov zaradi komišna meni, da so bili naperjeni proti prejšnjim, sedanjim in bodo tudi proti bodočim članom gospodarskega odseka.. Slo se je pač za to, da se v smislu zahtev waukeganske konvencije zsmenjs bonde nižjo obrestno mero z bondi, ki bi nosili višje obresti. Doktor so odločevali on, gl. tajnik in blagajnik, pa niso šli tako visoko kot pozneje gospodarski odsek. Pravi, ds ss J« držsvnl nadzornik zrekel zelo pohvalno o njih, če«, da v mnogih drugih slišnih organizacijah mnogo slabše gospodarijo. Mi smo izbirali investicij«, ki so nosile več obresti—če smo pri tem storili kako napako se temu pač nI dalo Izogniti.
j Nadzorni odsek ni ugovarjal takrat, ko smo bonde kupili, niti kritiziral, dokler smo jih kupovali.
Br. Vogrich pravi, da se je takoj, ko je prišel v svoj urad, začel zanimati za investicije, primerjal investicije drugih podpornih organizacij in prišel do zaključka, da smo v primeri s njimi malo izgubili. Danes seveda vemo, da bi bili lahko Investirali drugače, ampak tedaj tega nihče ni vedel.
Br. Somrak pravi, da je gospod, odsek pod njegovim predsedstvom delal kar je sodil da bo pravilno. Odsekovo d«k> Jo bilo odobreno po prejšnji konvenciji. Dokler je bil on v gospod, odseku, ,j« bilo v?« v redu. Kar J« bUo invostlclj, so bik) dobre, če pa jih je sedanja kriza udarila» pa ni njegova krivda.
Br. AMi izjavlja, da je zmerom stal na stališču, da ni dobro kupovati investicij od takozvaaih Tdobrih" in znanih tvrdk, kar se je izkazalo za pravilno. BU je tudi zmerom aa to, da s« investira čim več v municipalne bonda In ns prve vknjižb« poaeeUv članov jednote. Z«mljUkl bondl so bili dobri takoj po vojni, pozneje pa so začeli izgubljati ns vrodnosti. Meni, da bi pri investiranju ne smoli toliko posluša*! razne ekapert«, kakor svojo pamet In razsodnost. Slsbo je tudij k«r nimamo določba, da bi se moral gospod, odsek prepričati na lku mesta o vrednosti investicij. Ce bi se to zgodilo vselej j>red zaključkom inveaticlj, b odklonili marsikatero slabo Investitijo.
Br. Siskovich pravi, da je v tem odseku zadnja štiri leta In da mu nI troba nobenega zagovora. Kot tajnik odsoka j« zm«-rom gledal na to, da se je Investiralo kolikor mogoče varno. Glede metod agentov in komišna Izjsfljs, ds imsjo psč nsvsdo ponujati komlšen, tudi njemu so ga že ponujali, a ga Je vselej odklonil, češ, jednota ga plača za njegovo delo in to mu zadostuje. Daljo Izjavi, da mu je predsadnik International Stviags 4 Loan Ca ponujal pisemski omot poln denarja—koliko, ne v« — ko so bila v teku pogajanja o prevzemu posojil od ta hranilnice po SNPJ, s da jo odklonil ponujeno vaoto, češ, da je bil vodno za polteno poslovanje t jednoto. O m uniči pal nih bondih pa misli, ds se bodo pač popravili prej ali slej. Omenja tudi, ds je bilo v odseku precej sporov med Aleshem In Olipom, odkar se Je vršil izlet v staro
domovino.	.
Br, OUp izjavlja, da je bil In Je »e na stsllšču, ds se ne kupuje bondov od tvrdk, ki pošiljajo zs vrst svoje sgent«. Prsvl, ds j« nekoč tudi on dobil ček zs $40.00, ki gs ni vrnil, temveč gs je izročil skladu izrednih podpor. Prsvi, ds mu nI žsl, ker Je Ael v Texas, kajti cirkularji so Isgali o nekem raju, ki pa gs nikjer nI bilo. On je bil zmerom proti Investlcijsm v Texssu, rszen v «n«m slučsju, kjer se mu ni zdels slaba investicija. Izjavljs, ds od bondov, ki jih je kupil sedsnjl gospod, odsek, nI nobed«n v de-fsultu. Ssmo bondi okrsjs Cook s« n« obrestujejo rodno, tod« temu Je krivs davčna altuaclja v Chksagu. .
Prods, gl. nsdzomegs odbora br. Zaltz omenja poaojilo na Hrv. domu v South Chlcagu, ki Je bilo odobreno po gl odboru In proti ksUremu j« Sular vodil opozicijo. Potem preide na zemljiška posojila (vknjižbe), o katerih meni, da so približno 80% boljša od tskozvanrlh "zlatih bondov." Nato citira iz poročila nadzornega odseks odstsvek o investicijah v Južnih držsvsh, proti katerim se je on vedno odločno boril. Pravi, da ni r«a, da bi nadz. odsek ne bil kritiziral poslovanja goapod. odseka, ko J« šlo zs ku-povanje teh bondov, kakor trdi br. Calakar najbrž pomotoma. Križ je le v tem, ker nadzorni odsek nima pravice vetlranjs »n ne more vplivati na kupčije, ki se mu morda vMIJo slab«. Potem govori o agentu Otis Ca, ki j« odgovoren v veliki m«rl za naš« izgube. Aleah, Olip in Zsltz asm so gs odgonjsll, s s« ni dal odgnati in Zsitzu j« celo grozil s fhtknlm ns«llj«m, k«r mu J« nasprotoval. Nato omenja zadevo dr. Graheka, ds Je tedaj Inva-stigiral na lastne stroške in ds js to potem privedlo do tfgs, da j« bil Izključen iz J«dnot«. Nato omesl bond« občin« Winnett v Montsni. ki so danes brez vrednosti, kajti meaUee štej« danos tako mak» prebivalcev, d« pride na vaskags $190 samo dolga Jod noti. Te bonde v vsoti $62,000 so kupili Cainkar, Turk: liiVo-grlch. Občina Winnett dolguje jednoti $16,000 ns obrestih. Nadz. odsek j« vedel, ds so bili ti bondi 100* špekulstivnegs zar^^ vendar ni mogel ničesar ukr«niti v tem pogMu, ker ni lm«l Glede induatrlslnlh bondov msnl. ds eo večinoma IzgublJanl. Kupljeni so bili pod predsedstvom br. Homrsks, ki gs efcser nttssnr n« obtožuj«, temveč Izjsvl. ds nI hotel poslošstl nsdz. odseks. Od teh bondov Je v defaultu skoro 90% žo zdaj, dočlm Js od mun . cipolnih bondov defaultlrsnik Jodva t*. V Kloridi amo» bUi pri-Mdrti tsko j, ko j« prišla ekonomska kriz«. Tem nepriUksm kriv pohlep po velikih obrestih. - V i]hUm »s msal, da s doaloj finančno mnogo na boljšem od drugih alloiia ori morda baš vslod Ufa, kar so vlada* v odseku rastna Tudi meni, da m j« pm«č verjelomaličaim te^vnimc^ku-Uriem Nsdz. odsek pa aims nobenogs dokasa, da W bili člani roenod odaeks kdaj prejemali komlš«a. V aplošnem a« misli ob-Etovatl goapod. odseka, ugoUvljs Is dejstvo, d« s« Je površno
dalje, da Je imela JednoU »I. doc. za $27<7» muni-
leipalnih bondov v "defaultu,1' to je takih, ki ob dozorelostl niso bili iiplačani, ali pa občine ne morejo od njih zmagovati obreati. Industrialnlh bondov je bilo ob koncu leta v "defaultu" sa $657,-436. Veliko od te vsote, ki je bila investirana v letih 1925^28, bo izgubljena
| Omenja rasne zadeve, pritožbe in obtožbe, ki so prišle zarsdi Investicij pred nsdsorni odsek in gl. odbor, konststirs pa, da ni nadsornl odsek prejel v času, od kar j« on član, nobene direktne , pritožbe ali obtožbe bodisi proti upravnim odbornikom sil člsnom -gospodarskega odseka, da poaluj« kdo izmed njih nepoštena ali da prejema podkupnine. Vendar ps to ne izbriše dejstvs, ds so je jednotin densr vlagalo v gotove industrislne bonde jsko nepremišljeno In se je tedanji odbor preveč podal vplivu nekega agenta, kateri jim je prodajal bonde.
Br. Ovea izjavi, da je odsek temeljito pregledal vse in se strinja a tem, da ae vselej na licu meats prepričamo, koliko ao dotično nvesticlje vredne, toda investigatorJe mora poslati jednota na svoje stroške. Potem bi ne bilo toliko očitkov glede podkupovanja. Dalje izjavljs, da se je preveč gledalo na visoke obresti ter navaja neko izjavo br. Somraka, da se ne investira za manj kot 5%. Opreznosti sploh nI bilo In največja napaka je bila v mnenju, da so "zlati bondi" najslgumejšl. Nekatere investicije ao bile strašno slabe. Edina rešitev v tem pogledu je, da se a temi bondl počaka, da ae izboljšajo. Tudi izjavi, da je nadsornl odsek zmerom svaril pred Investiranjem v industrijske bonde.
Br. Cv«tkovlch govori o metodah podku|>ovanJa ter vpraša, ali ao bili tudi drugi odborniki tako pošteni v tem pogledu kot br. Siakovich. Meni, ds ao bile Investicije v južnih državah morda res _ nepremišljene, toda odsek si o tem ni napravil jasne aodba.
Br. Godlna Izjavi, da ni res, da bi bil gl, upravni odaek kdsj odločal o investicijah, temveč le gl. predsednik, tajnik in blagajnik. Nadalje, da je bil zmerom proti posojilom v južnih dršavah, a so msnjšin« ni vpoštevsla
Govori br. Alesh, ki izjavi, da s« je o vseh investicijah sklepalo ns sejah in se je pri tem vedno gledslo na koristi JednoU. Ugotovi, da nj«ga ni š« nihče skušal podkupiti, ker ga puanajo In vodo, da se ne da podkupiti.
Nato gre poročilo odseka sa pregled poslovanja gl. odbornikov na glasovanje ter je sprejeto s veliko večino.
Nato je odsek razpuščan.
Nato Je raspuščen tudi odsek zs prošnje In pritožbe.
Glede odseka sa resolucije meni br. Olip, da ae mu ne adi umestna da bi ga razpustili, kajti lahko gs š« potrebujemo.
Odsek sa resolucij« šs ostane.
Nastopi ods«k za pravila.
Federacije SNPJ
Br. Smrekar predlaga, da bi se dovolilo v PonnsylvaolJl angleško poelujočim društvom lastno foderacljo.
Br. Medveahek meni, ds bi ne bilo priporočljiva
Br. Torčelj govori v smislu predloga br. Smrsksrja ter meni, da bo na ta način mnogo manj nesoglasij med društvi kakor v nasprotnem slučaju.
Dol. Kooofts govori v istem smislu ter meni, ds bi ta določba razbila angleško poslujoče federacije, dočim bi po drugI strsnl teh društev ao mogli dobiti v slovensko poslujoče federselje.
Del. fipllar želi, da se ts točka predela v gornjem amlalu.
Br. Modvesheh sporoči, ds s« j« odsek sodinil ss to spremembo pod pogojem, da o tem odloča gl. upravni odsek.
D«l. dr. Št. 39 govori o Zvezi čikaških društev t«r želi, da konvencija napravi odločitev glede tega.
Odgovorjena ds to lahko napravi gl. upravni odsek.
Priporočilo zs prsvlls Je nato aprejeto brez ugovora.
Sledi določba o mkdtaekem oddelku. .
Sprejeto v smislu odsekovegs priporočila brez ugovora.
Razprava k 46. členu pravil 2. točka (novs).
Predlagano in podpirano, da s« sprejme kot čitans. Dal. št. 239 nasprotuje temu.
Del, Vidmar izjavi, ds ims naročilo, ds Je sbsolutno potrebno neksj napraviti in ssto želi, ds so ta dodatna točka sprejme.
Br. Cvetkovlc(i meni, ds bi ne bilo priporočljivo. Zeli, ds ostane po stsrem.
Del. Barbleh meni, da di pravilno ter nasprotuje. Del. It. 126 je proti predlogu.
Del. št. 327 prsvl, ds je pred nsml vprašanj«, sli nsj šs nsda-Je podpiramo okraje, kjsr J« mnogo simulantov ali ne. Zdi se mu boljišo, da se v takih slučajih zniža podpore.
Del. št. 63« je sa odsekovo priporočilo In meni, da bo gl. odbor vpošteval izredne okolščlne.
Dol. dr. št. 667 govori v prilog društov v državi Idaho, ki štejejo samo 100 članov, in nasprotuje odsekovemu predlogu, č«š, da al pravičen.
Del. dr. št. 120 js proti, č«š, trpeli bi tudi pošteni člani. Del. dr. št. 711 meni, ds j« pravilno In ne, kskor s« vzame. Govori tudi o društvih v Ksnsdl in rsimersh teh društev. Msnl, ds bi msle grupe trpele preveliko škodo In sdl se mu, da bi zakoni possmeznih držav v Ameriki tega ns dovolili.
Del. dr. št. 403 nssprotuje odaekovemu predlogu, ker meni, ds bi bili s tem prizsdetl tudi dobri člsni.
Del. Muhvlch prsvl, čs Je tsko, potem nsj Ims Š« vsaka drla-va svojo Isstno blsgs j no.
Del Klopčlč pravi, nsj ae točke, ki ae tičejo Ksnsde, nsvsdejo. Br. Novsk prsvl, sko društvs ene držsve zapletejo jednoto v deficit, zakaj ne bi tudi ssms noslls posledic. Nsj plsčujsjo tisti, ki so odgovorni za deficit. Ulede Jetičnlh bolnikov, ki Jih pošljejo v drug« držsve ns zdrsvljsnje, nsj jih tam tudi nadsorujejo in odgovarjajo zanjs. Novs določbs se mu vidi popolnoma umestna In gl. odbor bo gledal, da se ne bo nikomur delalo krivice.
Zshtevs se poimensko glssovsnje, ki ps Je odklonjeno, ker nI potrebne 20% podpore.
Sledi glssovsnjs. Priporočilo odseks zs prsvlls Js sprojeto s 114 proti 78 glasovom.
47. HolaHlui podpora Odsek za prsvlls predlsgs spremembo zadnje točke tega člens. Predlagano in podpirano, ds se poruši prejšnji tozsd«vni sklep. Sprejeto.
Nato Je predlagano In «prejeto, ds se sprejme novs točka.
SI. Pftrfval Mani	f
1. točka.
Br. Bratkevteh pravi, da bi bila potrebna bolj definitlvna določba glede dijakov, ki morda prejemsjo kako plačo. Predlagano In sprejeto, da s« točka sprejme Nato so soglasno sprejete !., t. In 8. točka tega člens.
Prsvlaorttea pravda Del. VraUrkh pradlaga, da gl. upravni odsek pripravi, ds tU kkatl in razpošij« društvom, os. njihovim delegatom osnutek pro-viaoričnih pravil in to najmanj deset dni pred konvencijo, da sa bodo lahko pripravili n« raspravo o pravilih.
Br. Alesh meni, ds j« stvar nepraktična lo da jo Js zadnja
konvencija tavrgle.	* t-
Novak meni, da bi morala društva v tem elučaju poslati svoja priporočila k sprememb! pravil najmanj «n messc pred kon-venrijo. Ni za predlog br. Vmtarichs.
Predlog br. Vratariehs Js sogUano sprejet. Konvončnl tajnik Lotrieh prečita svojs sporočila in pozdrava od dr. št. 644, nakar je seja zaključena ob It. uri.	' ^
Malt Pet rov teh, kon v. predsednik.	Ivan JoaUs, zsplsnlka*
---- ----j ^ ^
i
KKOsysxa
V podzemlje sta prilezla dva tovariša. Četrti je ostal pri strelnici in gledal skozi lino. Otresla sta si blato v kot tega črnega domovanja, prislonila blatne puške ob steno ter po-čenila k Justinu, ki je slonel na komolcu in kadil cigareto.
—	Ne bo hudega! je dejal mlajši. En sam
strel. Sneži, da se nikamor ne vidi.
—	Ta molk se mi zdi sumljiv, je menil Justin. Že dlje časa govore o ofenzivi. Morda bo kaj?
Starejši si je obrisal nos in zakičal nesnago po tleh. Sedel je na njegovo ležišče in se za-
—	Včasi sem ob takih dneh klal za božič, je dejal kakor v sanjah. ,Vsa vas me je klicala. Dobro sem znal, nobeno svinje se ni dolgo mučilo.
—	Potem si tako rekoč vojne že vajen! se je zasmejal Justin. Le-tu kol ješ Ruse!
—	Ne brij norcev! Da, nič se mi ni tresla roka, najsi je bil prasec še tako velik in divji. Tu pa je vse drugače. Človek je pač človek, četudi je stokrat sovražnik.
—	Saj to je tisto, je zastokal mlajši. Ko bi napodili pred nas tolpo divjih zveri, bi jih človek ie kar z veseljem pokončeval, tako je pa, če prav premisliš, vse tole res grozna svinjarija; čisto navadno klanje, ki sem ga Že do grla sit!
—	Veš, je govoril starejši, še vedno zamaknjen, to so najlepši časi pri nas, Kolifte . . . Fanta moja, furež, kaj je lepšega! Sediš za mizo, natolčeno s krvavicami in kislo juho, ter vse to sproti zalivaš s sadjevcem. Zunaj je mraz, ti pa lepo sediš med domačimi in sosedi, ki si jih povabil.
—	Saj! je dejal Justin, ves čemeren ob prijetnih spominih, tu pa ta prekleti komis in mrzla čorba, a včasi sploh nič, da bi se človek patronov nažrl, samo da bi bil sit.
—	Pisal bi, je dahnil mlajši, a je vse mokro. Vso noč je curelo na moj nahrbtnik. Že ves teden ji nisem pisal. Zaslonll si je lice in gledal v izhod. Ozračje je postalo svetlejše.
Zgoraj v jarku je bilo slišati topot naglih korakov in vodnik, dirjajoč mimo zemske gaj-bice, je bevsknil v duplino:
—	Na red! Vsi k strelnicam!
Skočili so na noge kakor lačne, zaspane zveri, ki jih silijo v areno, pograbili svoje puške in se splazili na svetlo.
Vreme se je mahoma spremenilo. Od zapa-da je pričel pihati mrzel veter, snežiti je prenehalo, veter je gnal le drobne, ledene snežinke posamič preko zakopov.
—	Kaj bo, je vprašal moža pri strelnici, ki je nepremično ždel in opazoval planjavo pod vasjo.
—	Prijetnega nič, je zagodrnjal vprašanec in se umaknil Justinu.
Pogledal je skozi strelnico. Spredaj pred njim je napol porušena vas, spodaj ravan in potem zopet hrib. Tam so Rusi. Njihovi jarki se razločno vidijo. Včasi streljajo na Ruse, ki nosijo menažo. Toda predaleč je, najbrže niso nikogar zadeli. Zjasniti se hoče. Oblaki se trgajo in prekopavajo drug v drugega, tišina visi nad pokrajino.	* '
Zlezel je s stopnic in se ozrl naokoli. Vsi ti mokri ljudje, naslonjeni na mastne stene jarkov, so čakali novih povelj.
—	Zbogom menaža! je dejal nekdo. Kadar se ksj pripravlja, Imajo kuharji vedno izgovor. Prekleti prasci, vampasti!
—	Seveda, lahko si jim nevoščljiv, pravi drugi, kako ne? Tudi jaz sem jim. Ce drugega dobrega nimajo, vsaj nažro se vsak dan!
Zasmejali so se mu. Justin je pogledal na
uro.
—	Točno dve! Prilegla bi se črna kava! je dejal žalostno in si zvijal novo cigareto.
V	tem hipu se je zemlja sprožila v en sam silovit grom, ki je razklal pokrajino. Zrak se je zazibal od piskajočega brnenja, se zgoščal, potem pa je izbruhnilo. Iz srede vasi je bušil ogromen ognjen vodomet. Zidovje je zletelo po zraku, se sukljalo in padalo v velikih lokih na tla.
Vsa pokrajina je pobesnela. Granate so u-darjsle druga za drugo, zemlja se je sproti odpirala in zapirala.
Skozi pajčevino bodeče žice, ki je bila prepletena pred jarki, se je videlo natančno v vse udarke. Bilo je, kakor da hočejo Rusi spraviti to zidovje za vsako ceno s poti, toda odmevi in zamolkle razstrelbe onkraj poljane so pričali, da obstreljujejo tudi desno krilo.
Cerkev se je zrušila vase. V jarke je lezel oster duh po ekrazitu, planjava spodaj ee je zagrnila z valujočimi sivkastimi preprogami, iz katerih je neprestano bruhalo v zrak sto in sto bobnečih vrelcev.
Kakor bi se na mah vsa ta mirna pokrajina, iz katere eksplozivno bruhajo gejziri, spremenila v vulkansko ozemlje!
Granata je vsekala zadaj za vasjo. Crn oblak prsti je zakril pogled. Justin in vsi drugi so se sklonili in dež prsti se jim je vsul po hrbtih.
—	To velja nam! je dejal nekdo zamolklo.
Da, to je veljalo vsem! Naslednja se je zarila nekaj metrov pred jarkom!' Oplazila jih je toča blata In količ z bodečo žico je priletel mednje.
—	Preklete svinje!
Od daleč so zalaje strojnice in posamezni streli pešakov so se čuli.
Justin je čepel s puško med koleni pred zaklonom. Imel je rosno čelo. Gledal je po svojih tovariših, ki so bili bledi in prepadeni.
Roka mu je trepetala, ko si je zvijal cigareto.
Bobnenje se mu je zarilo v ušesa in ga tiščalo na možgane. Čepel je pred zaklonom kakor pes, ki mu je ukazano sedeti na dežju, pa bi se tako rad skril pod streho! Buljil je v konice svojih rszdrspsnih čevljev in opszil, ds z levo novo neprestsno giblje. Skušal jo je umiriti. Za trenutek je vrgel misel ns Ano in otrokp, potem ps gs je stena, ki se je od ognjenega udarca stresla, zopet vrgla nazaj v resnico. Krepko je stisnil puško.
Tedaj je pridirjal vodnik in kriknil:
—	Hudiči, v zaklone!
Popadali so v kotanjo, kakor bi se pogreznili v zemljo.
—	Železniki je kriknil v luknjo, izmena straže!
Justin je skočil v jarek in z upognjenim hrbtom sledil vodniku* ki je hitel pred njim. Tam, kjer se je zavijugal jarek na desno po hribu navzdol, je ležal nekdo na tleh. Izpod oči mu je curela kri. Desno oko mu je iztrgano viselo preko nosu. Skočil je čez mrliča.
V	zraku je šumelo, kakor bi se vihra podila čez jarke. Zgoraj ob strelnici je čepela straža. Vodnik ga je potegnil za ramo in mu mahnil z roko.
Justin je stopil na njegovo mesto.
—	Pazi, je dejal vodnik. Ne tišči glave ven!
(Dalje prihodnjič.)
Egon Brv in Kisch:
Noj poslednji da« v Nemčiji
Svetovni nemški piaatelj, tako-iveni "drvefi rrportcr", katerega knjige ao nemški "kulturtregerji", nacionalni •oclalintl tudi cafcgall v aanimivi heroatrateki tierlinakl gr «nad!, Je napiaal markantno allko nemške elvilitacije in kulture.
Prevedel aem Jo ta "Delavca", da ¿ilatelji vidijo in apotnajo Junaštvo, trpljenje in odločno vatrajnoat In aavednoet avojih «»drugov v fa-šiatllnem ognju. In — da nI vseh dni konec.
•	lv. Vuk.
Teror privilegirane stranke je v noči pred volitvami in po volitvah te besnel z vso beatljal-nostjo. Vedno bolj se nam je bližal oglušajočl zvok I »ob no v, glas trobent In streljanje raspoaaje-nih mlečnosoblh "nacionalnih" "preporodlteljev." Na dvorišču je divje zalajal policijski pes, na hodnikih zaporov je neprestano svonllo in ae slišalo vpitje čuvajev. Ne apanje nI bilo mialiti. Saj sploh ves čas, dokler smo bili v zaporu, nismo mogli zapreti oči.
10. marca, ob času sprehoda, Je bil lemsn *uabllt Oto poklican v piaamo. Ko nem ae vrnil v celico, ml Je eoaed a trkanjem dal tnak, naj se pokašem pri oknu.
"Uman RuabUt Je htpuščen Poslal ml Je svoje a t vari."
Ta Je bil od nas prvi, hI Je M izpuščen. Samo nekaj Jih Je
šlo v bolnico. Med njimi Kurt Kleber, proletareki pesnik. Pol ure nato smo zvedeli, da je bil tudi izpuščen Apfel. Nadaljnje pol ure me je pokllcsl čuvar: "Pojdite v pisarno." Sel sem mimo prostorov, kjer so se zbirali paketi za jetnike. Mnoge ženake, ki so bile tam, so me obkolile: "Ali je moj mol šiv?" "Kaj dela J.?" "Ali je zdrav Ar "Pozdravite Z-al" Odgovarjal eem kakor najbolj naglo. Da bi obstal, mi niso pustili. MoJ uniformirani apremlje-valec je skrbno pasil ns me, drugi tsm pri vhodu me je gledal j "Vrnili ae boete na policijsko ravnateljatvo," mi je rekel u-radnlk. "Ker niste nsš državljan, se vas bo odstranilo Is Nemčije. Vsemite svoje etvari in idete s tema dvema goepodoma."
'Ce boste poekušall sbeiati," ml Je rekel eden od spremljeval-vas takoj ubljemo ' Na dvorišču me čaka policij-akl vos. Voslmo as preko Span-dana. Gledam nackmalno-socia-llatlčn! Berlin. V stare kaj*«-rake uniforme oblečeni častniki kors kajo na čelu nacionalističnih šturm-bataljonov. Skupin« študentov maha a palicami Otroci eo oblečeni v uniforme ... Začuden gledam akosl okno policijsko-
"Bil sem delj časa odsoten," sem odgovoril. "Na Kitajskem."
"No, kako pa je na Kitajskem?"
"Tudi tam ni kdove kako lepo in dobro."
"Kaj pomeni to, da tudi tam ni dobro? Tu, v Nemčiji jo zelo lepo. Vsakdo je arečen, da eo naposled židovi in marksizem raz-sekani na clmpercamper . . je rekel s naslado in izzivajoče drugi spremljevalec.
Vidim, da ata ta dva hitro ss-popadla svojo zsdačo. Znata že vse štiri besede, iz katerih js i stavljen program nacionalnih so-«•ialistov.
Pridemo na dvorišče policijske direkcije. Kakor roj čebel so nas obkolili novooblečeni policaji, nacionalisti. Gibljejo se, kskor ds so doms v svojem rodnem stanovanju. Zopet me denejo v zapor zopet prebrakajo lepe. Nato eo me vtaknili v akupno celico, pol no jetnikov. Kakor za šalo eem hotel vprašati, kdo je Maretina. da ae mu javim, a so ml bcoede zastale v grlu ... TI ljudje eo bili delavci. Bili so v strašnem položaju, ranjeni, pohabljeni* sa silo obvezani .. .
d« le. ko sem položil suknjo ha deske ter el tako zagotovil mesto v tej akupni celici, ao ae val atmlll okrog mene ; bilo jo «0 do «0 delavcev In val ao govorili naenkrat In kassll svoj« «trašne "Kaj ne poznate Boril»me nuie in mi sporočali preživele vpraša eden od gospodov sprem- strahote.
Uovalsev. .	*	Val eo govorili naenkrat, od-
Taborišče za brezposelna dekleta v New Yorku. Nahaja se v hribih ob rekTiT pošljejo 300 brezposelnih deklet iz newyorftkega mesta pod direkcijo žene predsednik11 in delsvske tajnice Frances Perldnsove.
rivali drug drugega, a opisi gro-
zovitosti so se kupičili.
Pet, šest dni so bili skupaj, iz-postsvljeni najneverjetnejšemu zasramovanju. A sedaj je prišel med nje njihov sodrug, ki ga zadnje dni ni bilo med njimi. 5red njim so hoteli izliti svoje sr-ce, pri njem so se hoteli pritožiti n pokazati rezultate zverstva svojih mučiteljev. Skupina se je zato zbrala okrog mene, in so padale obtožbe in očigledni dokazi, da se mi je temnilo pred očmi.
Vsi so bili napadeni od nacionalnih socialistov v svojih privatnih stanovanjih, pred prestrašeno družino. Vse stvari so jim rile razbite in knjige raztrgane. Niso jim dovolili, da bi se lahko popolnoma oblekli — nekateri niso imeli niti čevljev — odvedli so jih kar tako v taborišče n*ci onalistično-socialističniih šturm bataljonov, najprej v Frizen-vo-jašnico, nato pa v neko tovarno, spremenjeno v taborišče na Fri-drichstrasse.
"Izgnali bomo iz vas marksizem."
Pet dni In pet noči niso ničesar drugega delali nego na zverski način izganjali marksizem iz zavesti ujetih delavcev.
Ta povampirjena kasarn i ška strašila je kazala svojo premoč posebno v tem, da so silili ujete delavce eksercirati na dvorišču, da so morali na povelje leči v prah in blato in potem zopet vstati, zopet leči, zopet vstati, namreč tisti znameniti dril: "Nieder-Auf, Nieder, Auf . . ." Ako je kateri obnemogel, je sledilo bo-drenje s palico in korobačem. Leči in vstajati so morali, dokler se niso onesvestili in obležali negibni tudi pod udarci korobača.
Vsak dan so jih razvrstili in so morali po cele ure z dvignjeno roko v fašistični pozdrav v zboru ponavljati: "Naš dragi državni kancelar, Adolf Hitler, živel, živel, živel!"
Ponatis iz Delavca.
DVE MŠTERI
va gospa, zakaj ste obdali ravno sovražnike svoje domovine s tolikšno dobrotljivostjo??"
Bolestno je odvrnila grofica: "Moj sin je francoski častnik. Že v početku vojne je bil lahko ranjen in je prišel v ujetništvo. Tedaj se ga je usmilila neka nemška mati. Stregla je nad vse požrtvovalno ranjencu, vzela ga je celo pod lastno streho, in sicer ne samo za kakšno krajšo dobo, nego za vse trajanje njegovega ujetništva. Z najnežnej-šim negovanjem, in z najpazlji-vejšim postopanjem je znala lajšati njegovo težko usodo. Jaz ravnam samo po vzgledu te plemenite nemške žene."
Ob teh besedah so se posvetile solze v očeh dame. Častnik je molčal; mislil je na svojo domovino in na svojo zvesto mater, za katero je dobil tu v tujini nepričakovano nadomestilo. Tedaj je vstopil služabnik in izročil gospej pismo.
' Bežno se je ozrla gospa na naslov in je urno odtrgala pečat. "Kako lepo", je zaklicala veselo Razburjena, "dobrotnica mojega sina je izpolnila svojo obljubo* in mi poslala svojo sliko".
Komaj se je častnik malo ozrl na fotografijo, pa je že zaihtel z besedami: "To je vendar moja mati! Moja mati!"
"Vaša mati?" je ponovila s tresočim se glasom grofica. Potem pa je padla na kolena in zaklicala : "O Bog, zaupal si mi sina moje dobrotnice, — zahvaljujem se ti iz globine duše."
Vendar nobena od teh dveh plemenitih žena in mater ni vprašala prej, da li je ranjenec sovražnik ali prijatelj? To je prava samaritanska ljubezen.
Sa
II
306 N. MICHIGAN AVI,l 183 S. Third St. Min

V JUG0SU
Pnk« Hant
Na Hitrem Eluprein*
PARIŠ
1. JULIJA—11. AVI 9. SEITEMBI
CHAMPLi
24. JUNIJA—15.
1LE DE
6. JULIJA—28. ZsBass csm v m krap vj
pojasnila in poto« Ifab POoblalfctM m
«firneh
POJASNILO
Vsled depresija h krize, ki Je članstvo oziroma šega lista Prosvcti, Ji 4a pojasnimo tajske stopnikom ProsvsU, vzamejo od nsrohdl Prosveta naročnino td pol lete In kjer ei ssmo zs četrt leta. ee dobiti ds, ker rs vsjo to. List prizsdet v ti krizi lei rsmo ns tsjnike k ds skušajo kjeiiel hraniti naročniki M Apeliramo tudi ss naročnike, ds naj h poravnajo svojo nI mogoče plačati čajte polletno da ee okrsni Itet Ao i dnevnik.
Philip Godim, i
(Resnične vojns zgodbs)
V nekem izmed onih krasnih gradov v srednji Franciji je bilo med nemško-francosko vojno v letih 1870-71 nastanjenih več ranjenih nemških častnikov in vojakov.
Častitljiva gospodarica gradu, ovdovela dama iz starega fran-cozskega plemstva, je skrbela zs svoje goste In jih najljubezni-veje negovala ne samo s pomočjo svoje služlnčadi, ampak se je hodila o stanju bolnikov neprestano prepričevat tudi osebno, kažoč pri tem svojo pravo plemenitost. Da, sama jim je nudila celo hrano in pijačo; one, ki ao bili zmožni francoskega jezika, je tolažila s pomirjevalnimi besedami, ostale pa s prijaznimi pogledi in migljaji. Poleg tega se je kakor prava samaritanka tudi sama bavlla s preurejanjem ln predevanjem bolnlikih postelj.
Ranjenci so jo častili kakor svojo drugo mater. Marsikatera topla molitev za blagor te tako redke človekoljubklnje se Je dvignila proti nebu.
Ko je gospa nekega dne previjala mlademu častniku, ki jo ležal v posebni sobi, ovoj na ranjeni roki. jo j« vprašal vidno ganjen:
"Recite ml, prosim, m i los tj 1-
Samomor
V sredo 29. marca se je ustrelil v Trstu 45 letni Ivan Klun, lastnik garaže in prejBnjf zastopnik Forda. Vzrok: gospodarska depresija. Samomori so sploh zelo pogosti. Na pomolu San Carla si je 80. marca nekdo za hrbtom stražnika prereza! vrat ter se pognal v morje.
SLOVENSKA Ni
POENA izdaja svoje posebno list Presrdii ter potrebno s|M društev ln člssstn m gando svojih Idej. ne sa propsgssde
pomih orgsalisdj. ganlzacijs isia glasilo. Torej s| in naznanila drsl^ organizacij Is sjft se ns pošlljsje J*
TISKARNA S.N
SPREJEMA VSA
tiskarsko obrt spadajoč
Tieks vsblls ss veselice In
shode, rizitshh!
knjige, koledsrje, leteke Hd. v alovenakesi^ J slovaškem, češkem, nemške», snfleikem
VODSTVO TISKARNE
cut
V V llHSAsna APELIRA 8. N. P. K DA TIBKOVINI V SVOn TISKARNI
i sij&rsr^-
S.N.P.J. PRINT1
_____ i .—SakAf**
26S7-S9
Telefon