Uto IUI1. JteollRo 1)1
U U utillani, v toreh 5. avsusta uzi.
Cena 1*50.
Izhaja vsak dan popoldne, izrzentil neđelie In praznike.
tr. s era ti: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru- — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravnislvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna" Snaflota nlica št. 5, pritlično. — Telefon St. 304.
Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflova ulica št, 5, lm nadstropje
Telefon štev. 34. 2opise sprejeata le p3d?isaaa in zadostno Irankorane. .-ŠT'  Rokopisov sa no vrača. ~~&M
W Posamezna Stavil ~VB
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1*50, 8 in vet 2 O. M inozemstvu 4—6 str. 2 D., 8 in več po 3 O.
Poštnina plaćana v gotovini.
„Slovenski Narod- velja:	V jagr< v Ljubljani	po r>o>ii	V laozemttt«
12 mesecev......	Din 210-—	Din 240-—	Din 360-—
	. 120-—	. 120-—	. 180*—
3           a                a '<*<''•«'. •	. 60-—	m     60*—	. 90*—
	- 20--		. oP—
Pri morebitnem povišanju se ima daljši naročnina dopl			ačatL
j • j — j"   -   trmw .------------ ------ ~».^*-.      r-" ........-----
Na s*»rno pismena naročila bre^ poslatve denarja se ne moremo ozirati.
„Ljudska volja
Rekli smo že, da ljudstvo ni peščica božjih maziljencev in političnih eksponentov, da ljudsko življenje ni brezdelje in izobilje, v katerem žive na njegov račun tisti, ki nosijo na jeziku krilatico: skrb za ljudski blagor nad vse, v mislih in srcu pa samo skrb za lastni žep. Ljudstvo ni abstrakten po* jem, s katerim je mogoče poljubno eksperimentirati in operirati v najraz* ličnejših varijacijah. Ljudstvo tudi ni brezčutna masa, ki jo lahko oblikujejo politični kričači kakor hočejo. Vsaj ne smelo bi biti to, kar razumemo pod pojmom moralna in materijalna molzna krava, ki ji je sojeno dajati samo mle* ko, ne pa imeti tudi pravico do poštene hrane. Pojem ljudstvo se pri nas zadnje čase neprestano zlorablja. Zlorablja se že v imenovalniku, ker ga zlasti v politiki vlačijo po ustih ljudje, ki ljud* stva niti ne poznajo, še manj pa pri* znavajo. Moderni duh demokratizma je spravil na površje gesla, ki pomenijo po svoji vsebini priznanje vseh pravic ljudstva do sodelovanja in soodloče* vanja v javnem življenju in državni upravi. Demokratizem sam teoretično zahteva, naj odločuje o vseh važnejših političnih in upravnih problemih ljud* stvo, ki mu je splošna volilna pravica res dala v roke mogočno orožje, da uveljavi svojo voljo in svoje zahteve. Pogosto slišimo celo, da je ljudska volja suverena, da je ljudstvo tisti odločilni in odločujoči faktor, ki mu morajo . biti podrejeni posamezniki z vsemi svojimi osebnimi skominami. Ljudska volja kot logična posledica družabnega življenja po demokratičnih načelih bi bila torej mogočna socijalna sila, ki bi usmerjala delovanje in neha* nje ljudi tako. kakor zahtevajo živ* Ijenjski interesi ljudstva. Kako pa je v resnici?
Ljudska volja je navzlic demokra* ti zrnu in vsem njegovim principom v rokah gotovih brezvestnih demagogov objekt nečuvene zlorabe. Kaj je ljud* stvo pri nas? Če odštejemo neznatno število takozvanih pridobitnih krogov, t. j. ljudi, čijih eksistenca ni nepo* sredno odvisna od fizičnega ali dušev* nega dela, nam ostane to, kar prav za prav imenujemo slovensko ljudstvo. To so duševni delavci od profesorja do zadnjega pisarniškega pomočnika, to so ročni delavci od rudarja do hlapca na deželi in to so končno tisti meščan* ski sloji, ki v strogem pomenu besede ne spadajo med proletarijat, ki pa ven* dar žive v skrajno neugodnih gmotnih
razmerah. In če vprašamo to ljudstvo, če stopimo med državne ali privatne uslužbence, med tovarniške ali polje* delske delavce, med male kmete in obrtnike, med invalide, vpokojence, vojne vdove in sirote, če pogledamo v njihovo življenje in vprašamo, kakšna je njihova volja ali bolje rečeno, kakšne so njihove želje in zahteve, dobimo odgovor, ki je v direktnem nasprotju z »ljudsko voljo« na jeziku gotovih političnih voditeljev tega ljudstva. Ljudstvo pozna v današnjih razmerah samo eno željo: zboljšanje gmotnega položaja. Dajte uradniku in delavcu plačo, da bosta mogla stanu primerno preživljati sebe in svojo družino, orno* gočite malemu kmetu in obrtniku pro* duktivno deio, ki bi mu neslo toliko, da ne bo primoran delati dolgov ali prodajati svojih produkcijskih sred* ste v, usmiliti se invalidov in vpokojen* cev. ki se že vsa povojna leta brez* uspešno bore za golo eksistenco, in ljudski volji bo ustreženo.
Kaj pa vidimo v praksi. Ljudska volja je suverena, ljudstvu gre vsa čast in hvala, ljudstvo naj govori jn odlo* čuje, ljudstvu se mora ukloniti vse — tako kriče demagogi na političnih sho* dih, tako trobi v svet klerikalno časo* pisje, tako se trka na prsa zlasti SLS, ki hoče veljati za edino zaščitnico ljud* skih interesov. Pa smo videli njene tigre, zastopnike in nosilce ljudske volje v narodni skupščini, kako so se celo leto prepirali o avtonomiji in borili za ministrske portfelje, kako so brez* vestno zlorabljali ljudsko voljo, ki je zahtevala od njih. naj odlože vsa druga teoretična vprašanja, vse nepotrebno preklanje in intrigiranje proti nasprot* nim strankam in naj se lotijo praktič* nega dela, ki bo dalo ljudstvu to, kar potrebuje — vsakdanjega kruha. Tigri so šli mirno preko te ljudske volje* dokler niso zmagali in zasedli najvišjih upravnih mest. Človek bi pričakoval, da bo zdaj konec brezplodnega prere* kanja, da se obljube spremene v živ* Ijenjske potrebščine, ki jih ljudstvu tako primanjkuje. Toda ljudska volja mora znova na natezalnico. Položili so jo na Prokrustovo posteljo in vlečejo ubogo paro zdaj sem zdaj tja. Med tem natezavanjem pa se ji obetajo še slabši časi. Nekateri predmeti so se že podra* žili, trgovci napovedujejo novo znatno povišanje cen, klerikalni ministri sede na krmilu in skrbe, kako bi spravili ožje klerikalne strankarske in gospo* darske interese čim prej pod streho,
Radtoevci mešajo novi vladi štrene.
Važna plenarna seja HRSS. — Radić bi rad napeljal vodo na svoj mlin. — »Pravda« pere zamorca. — Radić je že na potu
iz Moskve.
— Beograd, 4. avgusta. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne so tukajšnji politični krogi nestrpno pričakovali poročila o plenarni seji HRSS v Zagrebu. — Tudi vladnih krogov se ie polastila velika nervoznost, kar znova potrjuje, ka.ko je vlada odvisna od Radiča in da se te odvisnosti tudi zaveda. Zaradi odsotnosti večine ministrov ni vlada imela včeraj nobene seje, pač pa so se vršili kratki sestanki rrrinistrskega predsednika Davidoviča z nekimi ministri. Oči vseh so bile uprte na Zagreb. Tekom večera so res došla iz Zagreba poročila, da bodo Radičevci dejansko podpirali Davidovičevo vlado, toda pod takimi pogoji, ki so vladne kroge pravno resno ozlovoljili. Poročila navajajo, da stopa HRSS zopet na svoja stara, intransigentna pota in da hoče faktično sedanjo situacijo izrabiti v svoje republikanske in seljačko - boljševiske svrhe.
— Zagreb, 4. avgusta. (Izv.) Včeraj dopoldne in popoldne se je vršila plenarna seja HRSS. Dopoldanski seji so prisostvovali, z izjemo treh, vsi poslanci odsotni so se upravičili. Dr. Maček in Predavec sta poročala o pristopu HRSS v tretjo intemacijonalo in o novi situaciji. Govorili so še neki drugi poslanci, na kar so se soglasno- -klenfle resolucije. Na popoldanski seji so razpravljali samo o vprašanjih organizacije in interne ureditve HRSS. Vodstvo je pozvalo poslance HRSS. da odpotujejo v torek popoldne v Beograd.
— Zagreb, 4. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji plenarni seji HRSS so se sprejele sledeče resolucije: 1. Hrvatsko narodno zastopništvo, zbrano na svoji redni seji dne 3. avgusta 1924 v Zagrebu, v glavnem mestu Hrvatske in vseh Hrvatov, jemlje na znanje in soglasno odobrava, da je predsednik hrvatskega narodnega zastopništva in predsednik HRSS Stje-
pan Radić na temelju pooblastila sej hrvatskega narodnega zastopništva z dne 19. avgusta 1923 in z dne 1. maja 1924 izvedel, vstrajajoč še nadalje pri programu in taktiki HRSS, pristop hrvatskega narodnega zastopništva v seljačko intemacijonalo v Moskvi, ki tvori prvo realno vezo med hrvatskim in ruskim narodom.
II. Hrvatsko narodno zastopništvo vidi v sedanji vladi opozicijonalnega bloka korak naprej k sporazumni rešitvi srbsko - hrvatskega spora ter sklene soglasno, da podpre poslanski klub novo vlado, dokler bo delovala v duhu načel, na katerih je bil osnovan opozicijonalni blok.
— Beograd, 4. avgusta. (Izv.) Resolucije plenarne seje HRSS so napravile v Beogradu zelo slab vtis. Povsod so mnenja, da Radić ponavlja svojo nevarno igro in da namerava izrabiti situacijo v Beogradu za sebe. Splošno opažajo, da so Radičevci morali baš v sedanjem trenotku odobriti Radićevo delo v Moskvi. Radičevci so s temi resolucijami pokazali svojo barvo. Zdi se, da jim je ljubša lastna akcija, kakor pa po meč Davidovtćevi vladi. Z ozirom na te resolucije še danes ni jasno, ali bodo Radičevci podpirali vlado in ali bo njihova pomoč stabilna. Politični krogi so prepričani, da bo Davidovičeva vlada zelo kratkotrajna.
— Beograd, 4. avgusta. (Izv.) Razburjenost, ki vlada v vladnih krogih zaradi resolucij Radičeve stranke, se razvidi tudi iz današnjega uvodnega članka »Politike-?, torej iz lista, ki je še nedavno odkrito simpatiziral z akcijo opozicijonalnega bloka. V tem članku »Politika« napada Radlćevce, da gredo na staro pot. Radičevci izjavljajo, da bodo podpirali vlado, dokler bo delala v duhu narodnega sporazuma. Med tem pa stavljajo brez potrebe na prvo me-
ljudska volja pa nima prav nobenega izgleda, da se uveljavi. Ta nesrečna ljudska volja ni namreč prav nič za* interesirana na tem, da*Ii bo vladal v Sloveniji Peter ali Pavel in da*li bodo sedeli v uradih odslej sami klerikalni priganjači, ali ne. Ona zahteva slej ko prej zboljšanje gmotnega položaja, ki pa ostane skromna želja in samo* tolažba dotlej, dokler bo ljudstvo trpelo na svoji koži parasite, ld mu polnijo oči in ušesa s puhlim frazami in oblju*
hami, za njegovim hrbtom pa sklepajo dobičkanosne kupčije. To brezvestno varanje nižjih in srednjih slojev, čijih volja se začne in neha pri volilni skri* njici, imenujemo takozvano ljudsko voljo, od katere so v polni meri odvisni klerikalni ministrski portfelji. Če bi prišla do veljave prava ljudska volja, ki je pa v današnjih razmerah z zlo* rabo vere in cerkve v politične namene docela paralizirana, bi bilo kmalu konec klerikalne slave.
sto resolucij poseben odstavek o Radi-ćevem delu v Moskvi brez vsake pojas-nitve. 2e prej se je zgodilo, da je Radić demantiral izjave svojih poslancev v Beogradu. Tudi sedaj ponavlja vodstvo isto igro z izjavami svojih poslancev v Beogradu, če pa rau,_cvci mislijo, da bodo s takim sistemom podprli vlado, se ljuto varajo in bo vlada neobhodno kratkega značaja in tudi njen sporazum. »Politika« pravi, da so radičevci navidezno za Pavidovića, v resnici pa so za tezo Nikole Pašića.
— Zagreb. 4. avgusta. (Izv.) Današnje »Novosti- prinašajo iz informiranega vira poročilo, da se ie na včerajšnji seji HRSS sprejel predlog posl. Pre-davca o pomoči n*vi vladi brez ugovora. Ko pa je Predavec predlagal rristop odnosno odobritev pristopa v tretjo intemacijonalo. je vstal posl. dr. Horvat proti temu, poudarjajoč, da se HRSS kot nacUonalna stranka ne more vezati z mednarodnimi akcijami. Na njegovi strani sta bila tudi posl. JalžabetIĆ !n Lovreković(. Argumenti te trojice so napravili velik vtis. Nato je dr. Mačak vzel iz žepa Radićevo pismo z dne 20. julija, za katero ni nihče vedel. V tem pismu obsoja Radić glasove o cepitvi1 stranke ter poudarja, da ne pomeni pristop HRSS v tretjo intemacijonalo nič
(Dalje na drugI strani.)
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 4. avgusta. — Sprejeto ob 14 Devize.: Curih 15.515—15.615, Pariz; 437.50—442.50, Pra*a 245.80—248,80, London 368.25—371.25,  Newyork 82.50—83.50, Dunaj 0.1167—0.1187, Milan 361.25—364.25. — Valute: dolar 81.25—82.25, češka krona
243.50—246.50,
Efekti: T% Invest. po*oj. 1931 $«— €6.5, 2J^% drž. renta za ratnu štetu 119— 121, Ljubljanska kr^itna 220. Centralna j banka S3—34, Hrv. eskomptna banka 121— 123, Kreditna banka. Zgb. 122—125, Hipote_ karna banka 62—63, Ju?obank& 112—113, Praštediona 915—920, Slavenska banka 10S —110, Eksploatacija 115—119. Drava d. d.. Osijek 345—350, Šećerana, Osijek 985—995. Isis d. d. 80—82.50, Nihag 83—85. Gutman 790—805, Slaveks 280—285. Slavonija 91—* 93, Strojne tov. 202. Trboveljska 490, Union, paromlin 725, Vevče 140.
TNOZEMSKE BORZE.
— Curih, 4. avRusta,- Današnja hnrza: Beosrrad 6.40, Pragra 15.90, Neuvork 534.50, London 23.75, Pariz 28.80, Milan 23.35, Dunaj 0.00755.
— Trst, 4. avgusta. Predborza: Beograd 27.50—27.60 London 101.60—101.80, London 101.60—101.so. Pariz 120.50—12, Newyork 22.90—23, Curih 427—429, Dunaj 0.0325—0,0327. Praga 68—86.25.
VLADIMIR LEVSTIK:
14
Mri na jeklu.
On pa je spet zagrnil ubogo truplo, skrivil obraz do poslednje stopnje hudobnosti in šepnil z jedva slišnim glasom, gledaje me bistro in trep* Ijaje z očmi, kakor bi mežikal lopov svojemu
pajdašu:
»Zmotil sem se v tebi, kapetan • . . Za to zmago si bil prešibak!«
Tedaj sem izgubil zavest. Kasneje so mi povedali, da sem ga bil in davil kakor obseden; Nikolič in ostali, ki so pritekli na njegovo tuljenje, so mi le s težavo ubranili, da ga nisem končal ...«
Kapetan je umolknil. Glava, iznemogla od pijače in zlih spominov, mu je pala med dlani kakor kamen; večkrat po vrsti je globoko zastokal in deklina, ki se je med tem vrnila k nama, da bi uprežala svoj dobiček, me je pomenljivo pogle* dala. Čez nekaj minut se je vzdramil.
»Evo,« je izpregovoril, »povedal sem ti vse. Zdaj poznaš njega, njo in mene; presodi sam in sodi nas po svoji vesti ... O, vem, da mi ne porečeš naravnost: morilec! Zakaj ne glede na Stoklasovo spletko bi se dalo mnogo govoriti o psihološki posebnosti njegove žene, o mojem ne* znosnem duševnem položaju, ki me vendarle nekoliko razbremenjuje, o usodi, ki je s temi dogodki tako očitno pokazala, da je, in zlasti o tistem tujem vplivu, o Nevidnem, ki je stal za menoj ter mi narekoval svojo krvniško vdljo. Da
se ubijajo še druge, nikar pa Jelva, ki je živela že nekaj let v večni razcepljenosti med gnusom zakona in polblaznim sladostrastjem svojih fan* tazmagorij, je znana stvar; bila je bolna ženska in svinčenka jo je nedvomno očuvala stokrat hujšega zla. Toda smrt je smrt in kri je kri. Pomni, brate, da je sprožila samokres v stanju duševne zbeganosti, katero sem povzročil jaz, čeprav ne* mara le kot slepo orodje njenega moža, ki je hotel z menoj izpodriniti mrtvega prednika, in kot igrača sile, ki je veliko močnejša in neusmi* ljenejša od nas ljudi. Pomni tudi to, da sem ji v polni zavesti svoje odgovornosti potrdil odločilno vprašanje in vrgel v njeno razkrojeno dušo usodni .da*, ko sam nisem vedel in še danes ne vem, ali je pomenila ta beseda resnico ali laž. Na moje poroštvo je planila v smrt, uverjena. da jo pres streže onkraj strela dvejica rok. po katerih je tako brezmejno vzkoprnela v svojem gorju in kesanju. Tn če bi tudi ne biia merjena in bi se končala kar tako, ker je že davno sklenila in je nasla v tistem ,da* samo pripravno značnico za svoj od* stop — tako misliš sam pri sebi, jeli? -5— mar bi bil zato nedok'ren? Ko -<-c"dar jc pribito, da sem storil vse. le tega ne, da bi ji sam podal pišto-o!
Kriv sem, prijatelj; ako ne morilec, sem bil vsaj nož. In kakor se izpremeni kri na jeklu v rjo, ki mora filodati rezilo. dok!er ga ne razje, tako se pokoram tudi jaz do današnjega dne in se bom pokoril do konci. Jelva zame ni mrtva — ona živi. Nc morem se je osvoboditi, kakor se ona ni mogla osvoboditi Andreia. Njena tiha, blazna senca kroži po brazdah movh možganov noč in dan, njena kri kaplja v sleherno minuto
mojega življenja. Venomer mi je. kakor da slišim njen govor in šumenje njenih kril; evo, še zdajle so mi nozdrvi polne njenega parfuma! Poslal sem jo v velik mrak, da bi v njem objela svojega dragega ... in veš, čedalje bolj se mi dozdeva, da ga je res našla in me prihaja mamit za seboj ...
Mogoče potrebuje bitja, ki bi tam trpelo zaradi nje in bi ji zavidalo njeno pošastno srečo. Zakaj vsaka ženska jc v svojem bistvu sirena; polovica ženske duše je napravljena iz okrutnosti in ljube* zen, ki se tako poganjamo zanjo, je vendarle . . . kolikor odrešenje, toliko pogin! . . . Časih me zgrabi, o, dosti huje, neelo me jc držalo na svide* njih v P . . . ali na tisi cm nesrečnem izprehodu. Jelva se vrača k meni. kakor se je Dobnik vračal k nji. In kar sem nedavno čital o inkubih in sukubih — ej, br*?te, nc daj ti Bog poizkusiti, koliko je v tem resmee! . . . Veš, dragi, ako bi vedel . . . ako bi imel tudi jaz človeka, ki bi mi rekel v pravem trenutku .da* . . . in bi mogel verjeti, da jo zagledam onkraj strela, enkrat samkrat še . . .<r
Njegov glas sc je utrni) v nerazločnem, skriv* iiostnem mrmranju. Spet je pobesil glavo.
Čudno mi je šumela po glavi ta povest. Lesket kapetanovih oči, ko je govoril zadnje besede, je bil tako zelo različen od nodleda zdravega človeka, da me je obhajala ncopredeljiva groza in sem si zaželel domov. Mimo tega jc bilo pozno, bar se je praznil in prvi natakar je značilno postopal okoli najinega kotička. A že se je vzdramil tudi prijatelj, ki je med tem očividno spravil svoje misli v nekakšen red.  Njegov obraz je bil zdaj
brezskrbno vinjen, kakor da ni bilo ne zgodbe ne spominov, ničesar nc.
»Glej, teh se drži,« je še dejal in z veščo temeljitostjo uščenil zehajočo Nemko v kolk; »ako nam ne morejo mnogo dati, nam vsaj veliko ne vzemo.«
Plačala sva in odšla. Kapetan se je nekoliko opotekal in moral sem ga spremiti. Vso pot je tvezil take neumnosti, da sva se večkrat oba lovila od smeha; pred svojim hotelom pa se je mahoma spomnil in me je svečano zaklel, naj do izdam njegove povesti nikomur, dokler je živ.
Zdaj sem odvezan besede. Kapetan je namreč kmalu po tistem večeru iznenada odpotoval v Makedonijo, kamor so ga poslali gonit bolgarske razbojnike, in mesec dni po njegovem odhodu me je pretresla vest. da je ubit. Poročilo je velelo, da ga je iz zasede ustrelil sloviti vojvoda Todor Giubre, ki je bil nedolgo potem v boju ujet in je. takoj prejel plačilo za svoje mnogoštevilne zločine. Moji žalosti za prijateljem pa je bilo uradno izvestje prekratko; obhajal me je tudi sum, da utegne biti njegova smrt v kaki zvezi s slutnjami« katere je ves ta čas zbujala v meni njegova povest. Poizvedoval in pisaril sem na vse strani in sem res dognal čudne podrobnosti:
Kapetan je bil ustreljen v desni senec. Rana je bila osmojena. Pištola, ki je ležala zraven njega< je bila njegova last in manjkal je v nji en sam naboj . . .
Karkoli ga je sprejelo onkraj smrti, vsekako jc prestal dvomiti, ali je bil njegov »da« resnica ali laž.
KONEC.
drugega kot moralno podporo bratskega ruskega naroda. Ko je Maček preči tal pismo, je naprosil poslance, naj počakajo, da se vrne Radić, ter je poeval posi. Horvata, da umakne predlog. Dr. Horvat je rrmaknil predlog.
— Beograd, 4. avgusta. (Isv.) Časopisi, pok orni sedanji vladi, kakor na vu »Pravda«, tkuša)c> ublažiti splošni ic mučni vtis, ki so ga napravile včerajšnje resolucije Radičevih poslancev v Zagreba, »Pravda« piše, da se reso-tacfje popolnoma strinjalo z duhom dosedanjih resolucij, ki so vedno govorile o nekem posebnem hrvatskem narodnem zastopništvu. »Pravda« trdi nadalje, da resolucije niso bile sklenjene soglasno. Soglasnost je vladala samo pri drugi resoluciji, do&m je izmed prisotnih 61 poslancev glasovalo 35 proti Ra-dfeevi poti v Moskvo m proti pristopu v seljačko ^rternacrjonalo Poročilo »Pravde« je popolnoma neresnično, ker so se vsi sklepi stotifi soglasno.
— Beograd, 4. avgusta. CIzv.) V samostalnih demokratskih krogih in Bied radikali prevladuje prepričanje, da radlčevci sami rušijo vlado Samostojni
demokrati in radikali so že sklenili de- i finitivno, da izvedejo proti sedanji vladi zelo energično akcijo v Narodni skupščini kakor tudi med narodom. Takoj po prvih sejah Narodne skupščine gredo poslanci obeh strank med narod in bodo prirejali po celi državi vefea javna zborovanja.
— Zagreb, 4. avgusta, (lzv.) Na včerajšnjo sejo HRSS Je fcnei odpotovati tudi Radicev zet mg. KosutJfc, da poroča o pristopu HRSS v rdečo inter-nacijonaVo. Ing* Košutica ni triko v Zagrebu. Njegov referat je moral izostati. Is tega sklepajo, da Radič ie ni prispel na Dunaj. Pač pa je na potu na Dunaj. Radlćevci pravijo, da odpotuje sedaj Radič direktno v Pariz, da se sestane s svojim osebnim prijateljem rierrio-totn. V nasprotnem slučaju bi Radić na* daJjeval pot direktno v Zagreb.
— Beograd, 4. avgusta. (Izv.) selilaca« poroča, da so v Radićevi stranki nastala nesoglasja. Na včerajšnji seji je prišlo celo do ostrih spopadov in se je morala seja enkrat prekiniti Opozicijo je vodfl advokat Kotnar.
Nemcem raste greben!
Zahtevajo celo nemški jezik na sodišču. —, Beograd, 4. avgusta. (I*v.) Cicva* dleev beogradski »Dnevnik« prinaša Wnhnrve podatke o zahtevah, ki so jih postavil Nemci na včerajšnji seji glav* nega odbora v Zemunu novi vladL Nemci zahtevajo: f. Cerkveno * šolsko avtonomijo, glasom katere lahko usta* y%avljajo konfestjonalne ljudske in sred* nje Sole pod upravo posebnega cerkve* nega sveta. Te Sole naj vzdržuje drža* va. 2. Nemci zahtevajo nemško občin* sko upravo, kjer so v večini; 3. nemiki jezik na sodiščih; 4. vpoŠtevanje Nem* cev pri razdelitvi zemlje; 5. podpiranje nemfikih gospodarskih podjetij; 6. na* čelniško mesto v prosvetnem ali ver* skem ministrstvu; 7. službovanje nem* skih rekrutov v kulturnih krajih države,
Fašistovski narodni svet.
Mussolinijev govor.
— Rim, 4. avgusta. Fažistovsld narodni svet, ki je zboroval v soboto, je bil dobro obiskan. Glavna točka na zborovanju je bil govor predsednika Mus-solinija. Rekel je: VprasaH bodo nasprotniki, ali je govoril načemik stranke ali načelnik vlade. On odgovarja, da govori prvi in drugi, ker oba elementa 'tvorita samo eno popolno enoto, sta samo dve Kci enega in istega individu-ja, dve delavnosti iste narave. Pozdravlja vse. ki so prišli z dežele, naglašajoČ, da treba napraviti fašizem za prevlada-30Č podežeini fenomen. Fašisti z dežele so najsolidnejši in kmetski vojaki najbolj disciplinirani. Sklicani ste, da daste stranki vlado, aH ta vlada mora Imeti direktive, ki izidejo Iz vašega zborovanja. Govoril je o potrebi čiščenja v stranki in pomlrjevanja duhov, ali do-čni fašisti kličejo po slogi, miru in normalizaciji, ne spregovore nasprotniki nobene besede o ponehanju njihove sovražnosti. Novo vodstvo stranke bo Imelo stroga navodila in odstranjeni bodo vsi omahljrvol in neodločni, vsi, kf so že r. eno nogo na strani, da ne bodo v breme stranki in da bi taka masa ne ovirala fašistovskega pohoda v bodočnost Neki nemški filozof Je rekel: 2lvei sem nevarno. To naj bo parola mladega tr-
pečega italijanskega fašizma, ki pomeni pripravljenost za vsako nevarnost in žrtev, ko gre za obrambo domovine. (Ploskanje.)
SEJA GLAVNEGA ODBORA NEMŠKE STRANKE.
— Zemun, 4. avgusta. (Izv.) Včeraj se Je vršila seja glavnega odbora nemške stranke is Vojvodine, na kateri Je poročal poaL dr. Kraft o stališču nemškega kluba tekom prejšnje in sedanje krize ter za bodočnost. Na koncu seje se je sklenila resolucija, v kateri ss odobrava delovanje posIaniSkega klubi m posebej delo posL dr. Krafta* — Nadalje vefi resolucija, da sprejema novo vlado z zadovoljstvom.
JOVANOVTĆ OSTANE PREDSEDNIK NARODNE SKUPŠČINE ?
— Beograd, 4. avgusta. Vprašanje skupščinskega predsednika je zavzelo čisto teoretičen značaj. Po dosedanji parlamentarni praksi in v smislu pravilnika skupščine se voH skupščinsko predsedništvo za ves čas rednega ki v to pe rodi jo spadajoč ega izrednega zasedanja. Zaradi tega smatrajo tukajšnji pravno znanstveni krogi da skupščina ni primorana voliti novega predsedni-štva. Vaš dopisnik se je včeraj o tem vprašanju razgovarjal s skupščinskim predsednikom g- Jovanovićem. pri čemer je imel vtis, da ostane morda g. Jovanović še nadalje na svojem mestu.
NEMCI POZVANI V LONDON
— London, 4. avgusta (Izv.) Na sobot-nl plenarni seji, na kater! ae Je dosegel vsestranski sporazum, je Macdonald prijel Heniota za roko s besedami: »Sedaj smo si edini- Samo zlodej nac Se lahko ločile Herriot Je odgovoril, da se ž nJim radnje ves francoski narod rad! toga soglasja. Nato je Macdonald predloill koncept pisma, v kuterem vabi Nemčijo, naj Imenuje svoje delegate in naj odpošlje delegacijo t ponedeljek t London radi razgovorov o tavedbi Dawe#ovega načrta.
SESTAVA NEMŠKE DELEGACIJE.
— Berlin, 4. avgusta (Izv.) Nemško de. Jegaeijo bodo tvorili ministrski predsednik dr. M a r x, zunanji minister dr. S t r e a s_ m a n n in finančni minister dr. Lnther. Delegaciji bo naceloval ministrski predsednik dr. Marx. Tajništvo delegacije je po. verjeno generalnemu direktorju Bchubertu.
Polifižne vesti
= Kaj zahtevajo  radJ&vd Med
pogoji, ki jih stavijo radlčevci Davido-vijču za r>odnoro njegove vlade, je tudi zahteva, da Davidovjćeva vlada izroči Radićevi stranki portfelj ministrstva zunanjih del In ministrstva vojne In mornarice. Ako Davidovjćeva vlada ugodi tej zahtevi, lahko mirne duše trdima da zabije s tem žeblje v krsto Jugoslavije.
= Vprašanje glede osebe pokrajinskega namestnika v Zagreba še vedno ni rešeno. Za to mesto sta v kombinaciji dr. Lorkovlć in dr. Tomljenović. Kakor poročajo listi, je dr. LorkovJč ponudbo, da postane pokrajinski namestnik v Zagrebu, odklonu". Z dr. Tomljenovićem pa niso zadovoljni ne radsčevci ne zajedmčarji, zato Iščejo tretjo osebo, ki bi bila voljna prevzeti to nesavidljivo dostojanstva Do sedaj še niso našTJ sa to mesto prtpravnega kandidata.
=i: Minister zunanjih fcei na Bledo. Beogradski listi poročajo da Je v soboto odpotoval iz Begrada na Bled minister zunanjih del dr.VoJtf Marinfović, da poroča vladarju o raznih vaznffl vprašanjih zunanje politike. Da-fl Je odpotoval na Bled tudi vladni kurir, ki predlo« kralju v podpis ukaze o premestitvah in vpokojitvah uradnikov, o tem beogradski listi ne por očaj a
= Ministrska seja. Danes ob pol 17. se vr*t sela ministrskega sveta.
= Ceškoelov. poslanik pri ministru dr. Marinkovidu. Včeraj je sprejel minister zunanjih zadev dr. Marinkoviić X
avdijenci čsl. rx>l no močnega ministra In poslanika šobo, s katerim je dlje časa konferirai.
3= Kongres sa versko unijo na Ve* lehradu. Na Velehradu se je 1. t. m. pričel kongres za ujedinjenje cerkva. Kongresu je prisostvovalo 20 škofov, in sicer 10 iz Češkoslovaške, 6 is Jugosla* vije in 4 iz Poljske. Število vseh udele* ženoev znaša 350. Na kongresu je na* vzoč tudi znani pater Andrej Hlinka. Med prvimi referati je bilo poročilo profesorja teologije drja. Grivca iz IJjubljane.
= Madžarski tlak o konferenci Male antante v Pragi. Bivši madžarski minister za zunanje dela Gratz piše pi-v »Pester Llovdu« o posveto van Jih Male antante v Pragi m pravi da so zastopniki drŽav Male antante prišli do spoznanja, da Madžarska ni nfih skupen sovražnik (!). Pravi namen Male antante Je baje obramba proti napadalnim nakanam Madžarske. Ker Je sedaj to odpadla pa Mala antanta baje nI več zmožna nvijenja, rasen, če bi hotela propagirati interese vseh srednjeeviop-skih držav. Tu pa prihaja vsekako — po Gratzu — v uvaževanje Madžarska, ki se Ji po zvezi z Malo antanto silno skomina.
» Sflno oboroževanje sovjetov. Kakor poroča »Chicago Tribune«, je naročila sovjetska vlada v inosemstvu velike množine vojnega materijala. Zadnje
mesece so kupili na Holandskern. v Ita- j K ji in Švici 700 aeroplanov, 40 tankov, I 60 roiTOrskjh čolnov ia rmiczo orožja. 1
Italijanska letala so stala no 39*9 zlatih rubljev vsako. Poleg tega so jih plačah sovjeti še z gozdnimi koncesijami v ruskih severnih pokrajinah. V Moskvi bodo ustanovili Junkersove filijalne zavode, ker se pričakujejo nova naročila.
= Nemška predrznost v Hebu. Hebski Neme i so morali odstraniti — kakor smo svojčas poročali — kip Jožefa II. z Glavnega trga. Ali podstavek je ostal na svojem mestu in je bil središče protidržavnih demonstracij; ob njim so vihrali velikouemški prapori in se prepevale pesmi »Die Wacht am Rhein« in »Deutschland, Deutschland flber Alles«. Sedaj je imel biti po dolgotrajnih procesih in po rekurzu hebske občine podstavek odstranjen. Ali kakšno je bilo iznenađenje hebske Češke manjšine v prvih jutranjih urah dne 25. julija. Podstavek je stal na svojem mestu, na njem pa kip Schiflerja, kamor so ga prenesli v tihi noči iz muzeja. Na ta način menijo Nemci, da jim ne bo treba
spraviti s poti podstavka. Češ da to ni podstavek kipa Jožefa II., ampak podstavek Schillerievega kipa. Na uradno povelje pa je moral kip nazaj v muzej, kamor so za prenesli ?e isti dan v prvih popoldanskih urah. Pa tudi podstavek bo izsinil vsekakor že prihodnje dni na veliko jezo neb skih Nemcev.
= Nemška komunistična stranka v razsulu. Število nemških komunistov se je začelo zadnji čas zelo krčiti. Izstopilo je iz stranke toliko komunistov, da se je načolstvo stranke obrnilo na iz-stopivše člane z vprašanjem, zakaj so se obrnili od dosedanje stranke. Ob teh okolnostih si lahko misli, da je oster demonstrativen nastop komunističnih poslancev v parlamentu imel odvrniti pozornost od dejansko žalostnega stanja komunistične stranke. Mogoče je pa tudi, da skušajo njeni voditelji v zvezi z razpadom stranke pridržati ostale člane s terorističnimi čini v parlamentu.
Zdravstvo.
Dr. M. T.
O TRAKULJAH.
.V naših krajih nastopate pri člove* ku zlasti dve vrsti trakulj, ozka t r a* kulja (Taenia solium) in progasta trakulj a (Taenia mediocannelata). Prav redek pa je 1 e n t e e ali široka t r a k u 1 j a (Botriocephalus latus), ki je zlasti rarširjen v baltiških pokrajinah, na Nizozemskem in ob Ženevskem jezeru. Zanimivo je, da preživi vsaka teh trakulj, ki so človeške zajedavke, del svojega rsrvoja izven človeškega telesa v drugem organizmu, in sicer ozka trakulj a v prašiču, progasta v go* vedi, lentec pa v ščukah, ostrižih, Ioso» sih in drugih ribah.
Kakor znano, imajo trakulje obliko traka, ki postane do več metrov dolg in je nanizan iz samih Členov. Prvi člen, ki je velik kakor bucflca ki ki ga prirodoslovci imenujejo pripono, ima ob-tiko glave. Pri ozki trakulji nosi spredaj venec gibljivih kvačic, za vencem pa četvero priseskov, s katerimi se pripenja na steno tenkega črevesa. Progasta trakulja nima kvačic zato pa močnejše priseske, lentec pa ana dve stranski žlebasti sesaDri. Pripona je matica. Iz katere brstijo zapored nadaljni členi, ki Jih imenujemo odrtvke ah* p r o g 1 o t i-d e. Prvi odrtvki so zelo majhni in tenki, prostemu očesu nevidni, tako da navidezno tvorijo vrat, ki ni dosti debelejši od navadne nrtf. Čim bolj so odda-Uenj od pripone, tem večji postajajo odrivkt Pri ozki trakulji so najprej bolj široki kakor dolgi, v oddaljenosti približno 1 m so četverokotni, proti koncu pa bolj dolgi kakor široki. Vsak odrtvek zase ima obojna spolovila. Ako odrinemo ta odrivek med dvema steklenima pločicama m ga pogledamo proti luči ali ako pustimo, da se prisuši na črni podlagi, opazimo v njem razprostrto vejnato maternico. V maternici dozorelega odrivka je do 50.000 godnih jajčec. Ker pa nastavi trakulja v enem letu do 800 odrivkov. se razvije v njih do 40 milijonov Jajčec V vsakem jajčecu je zarodek, ki se mu pri ozki trakulji že poznajo kvačice, Od čas?, do časa se pa od trakulje ločijo cele skupine dozorelih odrivkov, ki prihajajo s človeškimi otrebki na gnoj, kjer zgnijejo in izpro-sttjo jajčeca. Prašiči pa radi rijejo po nesnagi in tako tudi po gnoju. S tem pričenja kolobarje nje ,kl ga moramo po. znati, ako naj vemo, kako dob) človek trakugo. Jajčeca se razvijejo dalje le, ako pridejo v prašičji želodec. Tu raztopi želodčni sok jajčio lupino. Ličinke se izprostija pridejo iz želodca v črevo, prevrtajo črevesne rese, krvni obtok pa Jih raznese Po vsem truplu v mišice. — Tu se ličinke izpremene v ikro ali mehurnika, ki vbokava od površja čepku podobno uvihano pripono, na kateri Je pri ozki trakulji že videti kvaži-ce in priseske. Ikra se v prašiču dalje ne razvija m z njim tudi pogine. Zato je treba pravočasno drugega hranitelja — človeka. Ako uživa ta nezadostno so-IJeno in prekajeno, premalo kuhano ali peoeno svinjsko meso. pride ikra Še živa v človeški želodec. Tu raztopi želodčni sok zunanjo kožico, pripona pa se izboči kakor uvihan prst na rokavici, se pričvrsti na steno tenkega črevesa in se začne členiti — razvila se je trakulja.
Na stičen način prihajajo jajčeca progaste trakulje v želodec govedi in od tod kot ikre v meso, Jajčeca lenteca Pa v želodec In meso raznih rib. Ako trživa človek surovo afi premalo kuhano goveje meso, dobi lahko progasto trakulja z Wteocom pa se more oku-
žiti, ako zaužije premalo prekajeno meso lososa ali drajrih rib. Sedaj tudi razumemo, zakaj se lentec zlasti pojavlja v pomorskih in jezerskih pokrajinah.
Ti zanimivi biološki odnošaji trakulj nam izpričujejo, kako nas priroda na eni strani ogroža, kakor nas pa na drugi strani tudi ščiti z zajedalnlrn stadijem, ki ga ima preživeti ikra v svojem mesnem hranrtelm. Kajti vkljub ogromnemu številu do 40 milijonov jajčec, ki jih razvije trakulja v enem samem letu, so vendar obolenja za traku-ljo precej redka. Še zanimivejši so odnošaji med hranitelji zelo razširjenih živalskih trakulj. Hranitelja z flerami mora namreč požreti drugi da dozori traku! ia. Zato dajejo mišje ikre mačje, zajčje, ovčje in celo boljše pa pasje trakulje. osebno mnogo trakulj je v ribah in povodnih pticah, na pr. v drobu kljunača, ki velja kot posebno slasten in ki ga seveda brez škode lahko uživamo, ako je dobro prazen.
Obenem nas ti biološki odnošaji uče. katere profilaktične naprave so potrebne, da preprečimo okužbo s trakulj ami. Prašičev in govedi ni puščati na znojišča, zlasti ne na taka, na katera se odtekajo človeški odpadki, ogledovanje mesa mora biti strogo in obvezno, skrbno pa se imamo varovati uživanju surovega, premalo kuhanega ali preka j enega mesa.
Znaki, ki jih povzroča pri človeku trakulja, so malo izraziti. Včasih sploh ne dela težav in jo spoznamo le na belih ali belkasto rumenih členih, podobnih širokim rezancem, ki odhajajo z blatom. Sem in tja nastopajo bolečine v trebuhu, opravljanje potrebe je neredna tudi se lahko pojavi bljuvanje. Od splošnih znakov je omenjati utrujenost, potrtost in napadoma nastopajoč hud glad ali pomanjkanje teka. Reflektorično se lahko pojavljajo slinavost, razširjenje zenic, ščegetanje v nosu, glavobol in splošni krči. Lentec povzroči včasih teško malokrvnost.
Odpravljanje trakulje je resna stvar, ki se je sme lotiti samo zdravnik, ker so vsa sresdtva, ki nam v ta namen služijo, bolj ali manj strupena. Pred odpravo se moramo prepričati, ali gre za trakulj o, ker boječi bolniki često zamenjavajo kepice sluza in ostanke jedil s Členi trakulje. Ako ne najdemo jajec, ki jih je moči spoznati in poistovetiti pod drobnogledom, ali členov, se slednji po navadi odločijo, ako zaužije bolnik kak odvajalen lek. Odprava je popolna in učinkovita le, sko se odloči tudi pripona. Drugače se v kratkem celo trakulja iznova prične brstenje odrivkov, ki se kmalu pojavijo v blatu. Včasih odide cela trakulja naenkrat Cešče pa se odtrgajo dolgi traki členov, na kar je po zaužitju glavnega leka treba krepkega odvajalnega sredstva, da se loči pripona. To je treba poiskati, ker je edini dokaz uspešne odprave* V fa namen zalivamo otrebke z vodo in jih precejamo skozi gosto sito ah* skoz večkrat zložene razprostrte gaze. Tako še najlažje opazimo sicer težko vidno belo nitka obstoječo iz tenkih prvih odrivkov in na nje koncu za buciko veliko glavico.
Konzulati v LJubljani:
ČeskoalovaSka: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/LL Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka).
Italija: Zrinjskega eeeta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33.
Razoroževanje.
Začasna mešana komisija za razoroževanje, katero je imenovalo Društvo narodov, je zborovala med dnevi od 7. do 12. julija. Na temelju dokumentov, ki jih je predložila stalno konzula-tivna komisija, je sestavila končno besedilo za konvencijski načrr o mednarodni kontroli trgovine r. orožjem, municijo in vojnim materi--.lom, kakor tudi privatnega izdelovarja orožja in municije. S sprejetjem te konvencije bi se rreprečilo v bodoče vsako nekontrolirano izdelovanje orožja in municije. Načrt se predloži svetu Društva narodov in zborovanju glede na sklicanje mednarodne konference. Poudariti je treba, da je dobil ameriški poslanik v Bernu od svoje vlade nalog, da prisostvuje sejam razoročevalne komisije. Tam je izjavil, da je ameriška vlada pripravljena sprejeti v preizkušnjo vsak načrt za sklep konvencije, ki bi ga z glediščem na uspeh lahko predložila kongresu. Ta izjava je velikega pomena, ker nam kaze stališče, katero najbrže zavzamejo Zedinjene države, ako pride do razgovora o vprašanju sklicanja mednarodne razoroževalne konference.
Garancijski pakt v tej oH'ki, kakor je bil predložen, ne prodrre. Gre v njem za vzajemno pomoč držav v slučaju napada, katera se ima Jati posameznim evropskim državam kot kompenzacija za zmanjšanje oboroževanja
v njihovo varstvo. Vse signatarne države se obvežejo priskočiti na pomoč napadeni državi. Signatame države se morajo sporazumeti glede raznroževal-nega programa .kakor ga preiiloži svet Društva narodov.
Živahnejša od garancijskega pakta je misel mednarodne konvencije o raz-oroževanju in pričakovati je, da se še ojači, ko pride Macdonald na čelu angleške delegacije na bližnje zborovanje Društva narodov. Potem se ne bo mogel nihče odtegniti dolžnosti, da izreče jasno svoje mnenje k razoroževalnemu vprašanju, kajti svet hoče končno vedeti, kje tičijo sovražniki človeštva. Vsi narodi so do skrajnosti naveličam sedanjega stanja in vsi zahtevajo pojasnila, ali jih državniki vodijo k miru ali k no*
vi vojni.
Ameriška vlada je k načrtu garancijskega pakta v preteklem mesecu odgovorila, da je ona že leta 1921. pokazala, kako misli glede oboroževanja In razoroževanja. Takrat je dosegla pogodbo za oboroževanje na morju, v vprašanju oboroževanja na kopnem pa se ni dosegel še nikak uspeh. Ameriška vlada upa, da se vendar posTeči doseči željen rezultat in pozdravlja vse to«tvarne poskuse.
Iz Rusije je došef odgovor, da se ima vprašanje oboroževanja in ustvaritve organizacije v svrho preprečevanja vojn obravnavati povsem ločeno. Sporazum glede razoroževanja se lahko doseže brez sodelovanja Društva narodov na splošnem kongresu, ki bi se sklical v razpravljanje o tem vprašanju. Ni mogoče v vsakem mednarodnem konfliktu ugotoviti, kdo je napadalec in kdo napadeni. Ob sedanjih razmerah bi bila organizacija, ustvarjena na temelju načrta za garancijski pakt, neizogibno sredstvo v rokah skupine velesil, voditi napram 'drugim državam agresivno politiko.
Tudi angleška vlada je odklonila načrt za garancijski pakt, toda šele pred sklicanjem sedanje konference In odklonitev je bila razglašena, ko je bila konferenca že otvorjena.
Vsekakor pa se mora beležiti, da misel razoroževanja dobiva vedno trdnejša tla in da se bo pri dobri volji vodilnih' držav o tem vprašanju dalo doseči, kar sc ob sedanjem povojnem položaju pač doseči da.
Izpred sodišča.
— Sam si Je zaračunal ta ie to r>.- - ■ . Mwno precejšnjo provisijo poskusni trgov, sU potnik H. Možakar ima £e precej težko kazensko karto, v kateri je opieal 18 rasnih predkazni, med temi tu d t nekaj goljufij in tatvin. Poleg tega pa kazni, ki Jih Je dobil v Avstriji. Na avoje pooblastilo, katero mn je dala tvrdka ia ieleznino žagman v Za. grebu, je pripieel tudi svojeročno opaako, da Je pooblaščen prejemati denar od raznih tvrd k, s katerimi je napravil kupčijo. Zago. varjal se Je. da ei je pridrSal provizijo, ker Je denar nujno potreboval. Vendar pa mu kljub njegovi zgovornosti vse to ni n1d po_ magalo in se je pomnožila njegova kazenska karta sonet sa 4 mesečno težko jedo. —
P r a
fthichtovo milo z znamko „Jelen"
Schirf.f
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schichtovim milom je zabavat
31S7'e
srev. 177.
.SLOVENSKI NAROD"   dne 5. avgusta l<^4.
Stran 3.
Organizatorično delo    j šolstvo.
knitlliniTma ! — Na  državni  kmetijski Soli na Grma
IVUmUlIlLlIla l \ v Novem mestu) se prične Šolsko  leto v
Kakor znano, je imelo predsedstvo ! ^^i^T^fJl « , Si°la ima fva °d"
raževalnPira   nHWo   v--„M«.«xM i deIka:   Celoletna Sola Je namenjena v
I
izobraževalnega odbora komunistične internacijonale koncem meseca januarja 1924. sejo, na kateri se Je razpravljalo o reorganizaciji stranke. Pri tej priliki je bila sprejeta obširna resolucija, ki bi naj bila obvezna za vse države, v katerih se uvaja organizacija »po celicah« (Kaj so celice, razložimo spodaj!) in katera se je pokazala kot vrlo uspešna za organiziranje komunistične omladine.
Ta nova organizacija bi naj bila tnočno sredstvo za povzročitev revolucije, za uničenje buržozaije in za prevzem oblasti od delavskih mas.
Vsebina te rezolucije je v kratkem sledeča:
2e II. svetovni kongres komunistične Internacijonale je odločil, da morajo sloneti temelji komunistične stranke v industrijskih podjetjih na celicah. Ker
prvi vrsti za učence lz vinorodnih krajev, I Letna šola se prične začetkom novembra In j traja do 31. oktobra prihodnjega leta z 1 enomesečnimi počitnicami v avgustu- Zimska šola pa trala dve zimi po pet mesecev (od začetka novembra do konca aprila prihodnjega leta). Učenci Imajo na zavodu vso oskrbo: stanovanje, hrano in pranje perila. Preskrbnlna se plačuje polletno naprej in znaša mesečno od 75 do največ 120 dinarjev, o čemur bo še odločilo kmetijsko m nistrstvo. Na zavodu Je tudi gotovo število brezplačnih in polplačanih mest, ki se oddajajo le revnejšim kmetskim sinovom, kateri Izpričajo svoje uboštvo s premoženjskim izkazom, oziroma z ubožnim izpriče-valom. Prosilci za brezplačna in polplačujo-ča mesta se morajo zavezati, da ostanejo Po končanem šolanju na domačem posestvu. Namen šole Je sploh, da vzgaja debre kmetske gospodarje, zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, prednost pred drugimi prosilci. Sprejemni pogoji so: 1.) S*a-
še to nI bilo n. pr. v Nemčiji izvršeno, \ "** "a]'manl      16Ain "w7C kot 2Vf" -1
1 moralna neoprečnost, 3.) telesno in duševno
zdravje, 4.) z dobrim uspehom dovršena os-
je morala samo radi tega nemška revolucija koncem leta 1923. propasti.
Nova organizacija bi morala biti taka - le:
Temelj   organizacije komunistične stranke so »celice«, ki se morejo ustanavljati v večjih industrijskih podjetjih. Vsi komunisti, zaposleni v enem takem j podjetju, tvorijo celico   tega podjetja.
novna šola. Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno, na celo polo In koleko-vane s kolekom za 5 Din In s kolkom za 20 dinarjev za rešitev. Prošnji je priložiti: 1.) krstni list, 2. domovnico, 3.) zdrav, izpričevalo, 4. zadnje šol. izpričevalo, 5.) nrav-I stveno izpričevalo, 6.) Izjavo staršev, varana, s katero se ti zavežejo plačat! stroške šo-
nlml kolekovaniml prilogami se vlagajo do 15. septembra t 1. pri direkciji državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Bližnja pojasnila v vseh zadevah daje direkcija šole.
lanja. Kdor prosi za polprosto ali brezplač-Ako sta v podjetju samo dva ali trije j no mesto, mora priložiti: 1.) obvezno izja-pristaši komunistične stranke, se ti pri- j Vo staršev aH varuha, da bo njih sin ali va-dnižijo drugi najbližji celici. Komunisti, j rovanec po končanem šolanju ostal na doki niso zaposleni v tovarnah, delavnicah, I mačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, trgovskh podjetjih itd., kakor n. pr. do- I da povrnejo zavodu stroške šolanja. 2.) mača   služinčad,   sluge, portirji 1. dr„ I "božno Izpričevalo, potrjeno od ob*in*ke*a,
tvorijo celice po ulicah In mestih, kjer ž"pxneea ,nvdavč: urada• .fri*0^ *j » iz; %.ur~i~ iTVi XI««: t».t11Jri_)ttJLt tt. ««11« «_i pričevala ali uradna potrdila (pod štev. 2.. 4. bivajo. Vsi člani industrijskih celic,  ki   Jn 5> Je fTeba kolekovati s kolekom za 20 D,
ne stanujejo v blizini svojega podjetja, | xis}e prJ!ojre pa za 2 dinarla_ Pro?nJe. pra. se morajo vpisati pri okrajnem odboru \ vjino kolekovane In opremljene s predplsa-onega mestnega okraja, v katerem stanujejo. Ta jih potem razdeli v ulične celice. Brezposelni pa ostanejo tudi nadalje člani celice onega podjetja, v katerem so bili nazadnje zaposleni. V malih centrih (manjših mestih in vaseh) se morajo ustanavljati homogene celice. Vsaka celica Ima svoje predsedstvo iz 3 do 5 Članov. Predsedstvo razdeljuje delo med svoje celične Člane. Eenega odreja za razširjanje strankinega tiska, drugega za propagando itg. V velikih mestih se celice združujejo v okraje ali distrikte, dfstrikti v okrožja, a vsa okrožja tvorijo krajevno organizacijo. V manjših mestih tvorijo distrikti krajevne organizacije.
Vsa težina dela politične organizacije leži na industrijskih celicah. One morajo voditi delavske mase, pripravljati jih za borbo ter jih voditi na bojno polje za ustvarjanje proletarske diktature. Nadalje morajo nied   delavstvom j širiti  komunistično propagando in ko- ; munistično literaturo ter voditi stalno borbo proti članom   drugih   političnih i strank v posamnih podjetjih.    Končno j morajo individuelno pridobivati delavce ! za svojo stranko, vršiti agitacijo po hi- I šah in stanovanjih,   poročati   svojemu j vodstvu o strankarski pripadnosti po- j samnikov, o njihovem političnem delo- j vanju, o delovanju nacijonalnih organizacij, kje se nahajajo skladi orožja itd.
To organizatorično delovanje komunistične stranke so naša državna ob-lastva do sedaj ugotovila. Nevarnost okuženja s komunističnim bacilom naših delavskih množic ni majhna in je nevarnost tem hujša, ker so se komunisti vrgli z vso energijo baš na našo delavsko mladino. Sadove njihovih peklensko zamišljenih načrtov smo že videli v Trbovljah. Zato pa je dolžnost nas vseh, da ne pustimo Iz vida naših delavskih mas in jih čuvamo pred strašno socijalno bedo In nesrečo, pod katero ječi že šesto leto ubogo ljudstvo velike slovanske Rusije.
Prosveta.
— Tisoč In en« noč. Šopek pravljic ls Jutrovega. Jugoslovenskl mladini povll An. rej R a p e. Izdala ln založila Učiteljska ti. skarna v LJubljani. Ilustrirana s enim bar_ Totlskom In 16 slikami. Elegantno vezana a platnenim hrbtom 28 Din. Str. 115. fieat po. vestle. Solnca nam dajte, slik e svetlimi barvami, da nas dvignete iz težkih Čustev povojne dobe, ki jo Čutimo tudi mi malčki,, ki nam ubija vse tisto lepo In dobro, kar noče klitl v naSih duSah. — Da, solnca in svetlih slik *e hoCe naši mladini, ki naj jI dvigajo fantazijo In pospešujejo plemenite kali lepote In dobrote v mladih dušah. — Temu popolnoma odgovarja Rapetova knjL ga. ki Je šele rrl del mladinskih spisov Iz Jntrovega, z vsemi časi tamošnje dežele. Se enkrat nam jih je dal gest: Ribič In duh. — Zgodba o grSkem kralju in njegovem zdravniku Dubanu. — čarobna svetiljka. — Zgodba o petem brlvčevem bratu. — Pomorščak Sinbad. — NajdenCkl. Vse so lepo Ilustrirane, tako da otrok vidi tudi v podo. bi, kar bere. Slike so prav izborno pogode, ne po vsebini In so delo našega Ilustratorja Ivana Erbežnlka, ki zna pogoditi vsebini In otroški duSt odgovarjajoče. Knjiga je elegantno    opremljena In vezana na hrbtu v platno, da bo tudi naSIm knjižnicam ustre. ženo gleda frpežnostI ter »o jim prihranjeni stroški za novo vezavo. Delo toplo prlporo. temo.
Srkslstvo.
RAZVITJE NARAŠČA J-SKEGA PRAPORA SOKOLA V ŠIŠKI.
Včeraj v nedeljo je naraščaj šišenskega Sokola na svečan način razvil svo.i pra_ por. že v soboto na predvečer dogodka je priredil Sokol kumici ge. Perkovi podoknL co z bakljado. Z železnlčarsko godbo na če. lu je odšlo Sokolstvo ob 21. pred stanovanje kumlce, kjer je pevski zbor »šišenske čitalnice zapel več pesmi, godba pa je zaigrala par komadov.
Včeraj popoldne pa se je na šišenskem trgu, ki je bil popolnoma v zastavah in okra. šen, zbrala velika množica Sokolstvu naklo. njenega občinstva, ki je prisostvovala lepe. mu razvitju naraščajskega prapora.
Točno ob 15. bo prispeli na trg, na ka. terem je bil postavljen slavnosten oder. Sokoli, člani in članice so se razpostavili v četverokotu okoli odra, naraščaj pa je sto. pil v Bred Ino.
Starosta šišenskega Sokola br. Zakot. nlk je odšel nato po kumico g. Perkovo, na_ kar je sledila svečanost razvitja prapora.
Starosta Zakotnlk je stopil na oder, pozdravil je vse navzoče ln predvsem ku_ mico, obenem naglašujoč, da je danes napo. 611 dan slovesa razvitja naraščajevega pra_ pora. Med drugim je dalje Izvajal: Ta pra. por, ki ga razvijamo, je viden simbol sokol, ske Ideje ln načel: to je gojitev bratstva, mcrale, krepost telesa, narodnosti in pomoč edinstveni državi. To so resnice neoporečne, neminljive. In v tem razvijam prapor.
Kumica ga. Perkova se je nato presrč. no zahvalila za pozdrav; nato je pristopila In pricezala trak na prapor, ga zopet izročila starosti, ki je stopil pred naraščaj rekoč:
»Bratski naraščaj. Izročam Ti prapor, pod katerim goje sokolske ideje sokolske resnice Posebno goji med seboj enakoprav. nost. V Sokolstvu so združeni vsi stanovi. V tem znamenju naj plapola prapor nad vami. Izročam prapor praporščaku in čuvaj, tega skrbno!
Praporščak Kovic" Je nato sprejel pra. por v roke in prisegel, da ga bo vedno ču_ val in povsod in da ga bo neočaščenega iz. ročll svojemu nasledniku, kadar bo stopil v vrste članstva. Enako prisego je storil tu. dl naraščaj. Med Izročitvijo prapora je i železnlčarska godba zaigrala par komadov, i nakar se Je Sokolstvo po končani slavnostl i strnilo v povorko In z godbo na čelu odko. } rakalo skozi Šiško, dalje po Gasilski, Ko. i lodvorski In PrankopanskI In Gosposvetskl j cesti ter se vrnilo v Slsko na prostor, kjer j bi se imei vršiti Javni nastop, ki pa Je radi ! neugodnega vremena odpadel. Občinstvo |q povsod prirejalo Sokolom viharne ovacL | Je In jih obsipalo s cvetjem, znak, da uživa i Sokol v filškl velike simpatije.
Današnje prireditve v LjuMjani.
Kino Tivoli: »Prokletstvo človeštva«. — Kino Ljubljanski dvor: »Tri ljubice grofa Marana«.
Nočno lekarniško službo imajo:
Uster, Sv.. Petra cesta.   — Prohaska, Jurčičev trg; Jošt, Šiška.
TurH'lm k sport.
DVOJNA ZMAGA S. K-PRIMORJA.
Vodnoaportnl prvak Slovenije 1924 In zrna. govalec v pokalnih »tafetah Jadranske Stra. že.
2. ln 8. avgusta so se vršila na Bledu v okvirju mornariških dni Jadranske Straže vodnosportna tekmovanja za prvenstvo Slo. venlje 1924 ln za prehodni pokal Jadranske Straže. Obeh tekmovanj so se udeležili do. sedanji prvak SK Primorje, Ljubljanski SK ln SK Ilirija. Dvodnevna tekmovanja so se završila v najlepšem redu in soglasju ter so vsestransko uspela. Organizatorično in tehnično vodstvo je bila v rokah funkcijo-narjev Plivačkega podsaveza v Ljubljani. Borba je bila ostra, zmaga letos sila težka. Dosedanji prvak je trčil na Izredne plavaL ne moči Ljubljanskega SK in S K Ilirije, pri prvem na dobre plavace, pri drugem na do. bre plavalke In skakače. Primorje pa je po. svetilo pozornost vsem panogam in progam ter na ta način po hudem boju zasluženo odneslo zmage. Pohvaliti moramo z malo Izjemo waterpolskega Igrača vsestransko fairness vseh tekmovalcev, medsebojno spo. Štovanje, skoro brezlzjemno objektivno so. janje. Vse to kaže, da se bližamo boljšim razmeram v slovenskem sportu in lepši bodočnosti. V Imenih zmagovalcev se kažejo novi talenti ki bodo še napredovali ln se poboljšali. Dosegli so se sledeči rezultati:
100 m sen. sprint: Vrečko (Primorje) 1.26. Jenko (LSK), Splihal (Ilirija).
400 m prsno: Kern (P) 7.374/r, Trn. koczy (LSK), Bleiweis (LSK).
100 m hrbtno: Medved (LSK) 1.52, San. cin (P), Zupančič (I).
60 m sen. sprint: Jenko (LSK) 34, Vrečko (P), Splihal (I).
Štafeta 4 krat 100 m gosp. prosto: za prehodni pokal Jadranske Straže: SK PrL morje 6.22,
20 m prsno: Kern (P) 3.33*/s. Trn. koczy (LSK), Lukan (LSK).
Potapljanje: Medved (LSK) 36 m, Knez (LSK), Pegan (P).
50 m jun. sprint: Splihal (I) 364 f. Blelweis (LSK), Jenko (LSK).
100 m stransko: Vrečko (P) 1.33J/ , Oberiegner (P), Bleiwels (LSK).
50 m dame sprint: černetova (I) 47s/r, Erbežnlkova (P), Prekuhova (I).
Štafeta 4 krat 50 m gosp. prsno, stran, sko, hrbtno, sprint: Ljubljanski SK, 2.43i/R SK Primorje, SK Ilirija.
Štafeta 4 krat 100 m dame prosto za pokal Jadranske Straže: SK Ilirija 7.313/ , SK Primorje, Ljubljanski SK.
1500 m prosto: Trnkoczy (LSK) 31.204/ Kern (P). Svigelj (LSK).
300 m dame prosto: Erbežnlkova (P), Premelčeva (P). ,
Skoki senjorjl: KorđellČ (I). Kavšek (I), Juntes (P).
Skoki junijorjl: Poljanec (I), Seunlg (I), Sajovic (P).
Waterpoolo: Ljubljanski SK : SK Pri. morje 3:0, Ljubljanski SK : SK Ilirija 1:0. SK Primorje : SK Ilirija 2:0.
Končna klasifikacija za prvenstvo Slo. venlje 1924: SK Primorje 70 točk, Ljubljan. skl SK 68, SK Ilirija 51.
Klasifikacija za pokal Jadranske Stra. že: SK Primorje 16 točk. SK Ilirija 12 točk. Ljubljanski SK 8.
MEDNARODNE TEKME.
— Zagreb, 4. avgusta. Vienna : Conror. dla 3:1, Vienna : Gradjanskl 3:0.
NAŠI VESLAČI V TUJINI.
— Curlh. 4. avgusta (Izv.) V Curihu so se vršile mednarodne veslaške tekme, ka. terih se je udeležila tudi Jugoslovenska re. prezentanca. Našo reprezentanco so tvorili veslači splitskega veslaškega kluba »Gusar«. V osmerki so se plasirali na peto me. sto.
— Izlet na Nanos, ki ga Je priredilo Planinsko društvo, kakor vsako leto običajno o tem času. Je uspel izborno- Izletnikov je bilo okoli 150 in sicer iz Trsta. Gorice, Krasa, Vipavske doline, Goriške In celo Iz Idrije. Iz-vršMo se Je vse v drbrem razpoloženju kljub ne baš ugodnemu vremenu in v najlepšem redu. Varnostnih organov Je bilo mnogo, ali ugotoviti so mogli le mirno In lepo vedenje slovenskih izletnikov.
— Sokolski krof v »Piccolif«. Iz
kmige dr. Pivka »Karzanska noč« prinaša tržaški »Piccolo« nekai podatkov, navada njegov životopis in dostavlja, da da so dr. Pivkove knjige proti Avstriji danes naiprilhiblieneiSe čtivo med Slovenci. Prinaša rudi sliko dr. Pivka v sokolskem kroju, »čdinost« omenja k temu, da se zaradi sokolske košulje v »Piccolu« ne podere nobena Italijanska hiša v Trstu in da bi sokolski kroj nikakor ne ogrožal velike Italije, ako bi ga zopet dovolila svojim slovanskim državljanom.
— Iz Istre. V Prebeno se Je vrnil po 9. letni odsotnosti Ivan PrašelJ. K vojakom je odšel 19 let star v marcu 1915. Od takrat dalje ni bilo o nJem nobenega glasu. Ko Je prišel domov, je hodil nekaj časa okoli do. mačih, ne da bi se dal spoznati. — Po mno. gin vaseh ugibajo, kako Je to. da imajo otroci v svojih šolskih spričevalih večino, ma samo dobre rede. ne znajo pa nič. Na. učili so jih peti italijansko. aH čitati, plsa. ti, računati, vse to Je skrajno pomanjkljL vo In očitno Je, da šola ne vrši svoje na. loge niti z daleka.}
— Čitalnica v Ilirski Bistrici proslavi 10. tm. 60_letnlco svojega obstanka. Pro. i slavna prireditev se bo vršila na občinskem | vrtu. Spored je raznovrsten.
— V Sežani so proslavil! s primerno j prireditvijo 30.1etnico tamkajšnjega gaslL j nega društva Vprizorili so tudi težko ga- j silsko vajo. Načelnik škrlnjar in odbornik j Merlak delujeta pri društvu od prvega po. • četka. 1
— V ZakoJcI v Baski doMnl delajo novo mlekarno. V Stržlšču posluje že dalje časa mlekarna, urejena po švicarskem sistemu.
— V Idriji so vprizorili diletantje že dve predstavi. Schonherrjevo dramo »Satan, ska žena« je vspela dobro. Obisk je bil izboren. Italijanska oblast naj vrne Idrijca, nom njihovo gledališče! V bližini Trevnove hiše je bila vržena bomba. Fašisti so napra. vili pred gradom demonstracijo ln osumljenec Je bil takoj izpuščen na svobodo.
— Soško hldroelektrično podjetje. Pripravljalni odbor za to podjetje Je vložil svojčas prošnjo za koncesijo izrabljanja vodnih sil lz Soče pri Solkanu na pristojno ministrstvo. Sedaj je došel lz Rima odgovor, da je prošnja ugodno rešena.
Mornariški dnevi na Bledu
2. in 3. avgusta 1924.
Zopet smo vpeljali v Sloveniji nacijo* jonalno prireditev, ki bo po vsej priliki postala trajna ustanova našega nacijonalnc* ga napredovanja. 2. in 3. avgusta so se na Bledu vršili ^mornariški dnevi« »Jadranske Straže«, kojih namen bo buditi v sloven* skem ljudstvu zmisel za jadransko bodoč* nost države, razumevanje pom. življenja, Iju-bežen do merja, skrb za pomorsko obram* bo. Ta osnovna ideja »Jadranske Straže« naj prodre v slovensko ljudstvo na vsakoletnih »mornariških dnevih« na Bledu, ki bodo združeni z velikimi vodnosportnimi tekmo* | vanji, cvetličnimi korzi, koncerti, večernimi razsvetljavami jezera in splošnodjudskimi veselicami. Letos se je v tem širokopotez* nem oziru storil začetek. Program pa sc jc letos le delno izvršil. Nepreračunljiva svoje* glavnost vremena je v soboto zjutraj dala krasno jutro z vročim poldnevom, proti ve* čeru oblačno nebo, nato pa zvezdnato nebo. Tem večje je bilo iznenađenje v nedeljo zjutraj z nizkim oblačnim nebom in s slede« čim deževnim popoldnevom, ki je skvaril nadaljne prireditve letošnjih mornariških dni. Program se je torej mogel izvesti le delno. Vršila so se vodnosportna tekmovanja za prvenstvo Slovenije in za prehodni bokal »Jadranske Straže«, cvetlični korzo, sijajna seren*da pred kraljevskim gradičem Suvoborom, komerz v Zdraviliškem domu ter v nedeljo zvečer koncert v Kazini. Tudi cvetlična dneva sta sc le delno izvršila. Radi slabega vremena je občinstvo bežalo domov. Cvetlična razprodaja v korist »Jadranske Straže« se torej ni mogla izvesti do kraja.
Vodno-sportna tekmovanja
so se začela v soboto dopoldne, nadaljevala popoldne in zaključila v nedeljo zvečer. 2e nekaj dni prej so odšli neki funkcijonarji »Ljubljanskega pljivačkega podsaveza« na Bled in pripravili pred Toplicami potrebne vodne naprave za vodno*sportna tekmova* nja. Med temi moramo v prvi vrsti imeno* vati  starosto  slovenskih športnikov, inže* njerja Bloudka, ki je vse priprave izvedel brezhibno in tako omogočil regularen potek teh prireditev. Ob strani mu je stal g. Savo Sancin, znan organizator ljubljanskega spor* ta, ki  je oskrbel  ekspedicije ljubljanskih tekmovalcev s primerno prehrano in preno* čitvijo. Tekmovanja sama je vodila posebna sportno*sodna komisija pod vrhovnim vod* stvom predsednika plivačkega podsaveza £o* spoda drja. E. Meverja in vrhovnim sodni* kom g. dr. F. Zupancem. Pri tekmovanjih so   sodelovali   tekmovalci S. K. Primorja, LiublUnskcga športnega kluba in S. K. Tli* rije. Prvi je branil prvenstvo Slovenije 1922. V celoti bodo ostale te dvodnevne športne prireditve najlepša in najbolj napeta tekmo* vanja, kar jih je videla Slovenija v zadnjih letih- Cd prvega dneva prav do zadnjega trenotka se je bila najostrejša borba za prvenstvo  Slovenije   1924.   Diferenca med točkami, ki sta jih dosegla S. K. Primorje in L. S. K. je bila stalno minimalna in je enkrat prehajala v prid enega kluba, drugič v prid ostalega kluba. Končno je tekmovanje do* spelo na neodločeno višino enakih točk, ki se je izpremenila v zmago S. K. Primorja le z malim uspehom v umetnih skokih. Vsi trije klubi so postavili številne plavače In plavalke ter se od točke do točke v pravi športni slogi borili za razpisane pokale. LSK je dcniiniral v izvrstnih moških plavačih, do* čim so mu skoro popolnoma manjkale da* me. S. K. Ilirija je zopet prevladoval z do* brimi pTavalhami in s skakači, pa so ji manj* kali dobri plavači. S. K. Primorje je imelo svoje sile enakomerno razdeljene na vse panoge in s tem odneslo povsem zasluženo zmago. Kakor pa so ta tekmovanja v sport* no*tehničncm oziru popolnoma zadovoljila, tako ne moremo reči o zanimanju od strani občinstva, ki še vedno ne kaže razumevanja za tako odlično panogo telesnega zdravstva ir telesnega izpopolnjevan i a. kakor je ravno vodni sport. Morebiti se bodo razmere iz* boljšale In pride čas, ko bodo ta tekmova* nja postala naše najbolj popularne priredit« ve, drn?abni in športni višek poletnega časa In poletne sezone na Bledu.   LTpajmo, da bodo tedaj naši športniki želi poleg notranje zadovoljno«ti še primerno javno vpošteva* nje ter odlikovanje.   O podrobnih usreMh tega tekmovanja poročamo v snortni ruhriVi. Prvak Slovenije v vodnem sportu 1924 je zopet S. K. Primorje, isti klub si je osvojil tudi trofejo »»Jadranske Straže«, prehodni ookal v štafetah. V prvenstvenem tekmo* vanju s« je na drutfo mesto plasiral LSK. na tretjem mestni sledi S. K. Ilirija.
Cvetlični korzo
se je vrSil ob 16. uri. Ob pristanišču Zdravi* liiTkega dr>ma se je ob trm času nabralo okrog 40 leno okrašenih ladii, odkoder se je nato pomikala vodna povorl-a ob obali mi* mo hitela Mal^ar, Toplic, Vile Tcrezine. ho» tela Petran d^ gradiča Suvobora fn nato nazaj do izhodi«'a. Na čelu je jadrala god* ha Dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Godba je svirala na podu. ki sta ga nosila dva čolna. Ob obrežju se je nabralo številno občinstvo, ki je občudovalo iznajdljive okraske na poedinih lad* jah. Posebno pozornost je vzbujala lovska koča. imenovana Petrova koča. Na oknih so sedele ptiče ujede, pred hišnimi vrati je pre* žala lisica; kočo je veslal postaven lovec.
Izviren je bil tudi kozolec z žitnimi snepi in z makom. Sledili so še drugi elegantni čolni v gala zastavicah. Izredno jc ugajal čoln s tremi labodi. Juryja, sestoječa iz gg. predsednika »Jadranske Straže«, dvor svet dr. Mama, dr. Fr. SVabenieta in arhitekta Kocha je prisodila I. nagrado gori imenovani Petrovi koči g. Filipa Paplerja (Din 1500), II. nagrado kozolcu, gdč. Anice Stuchlvjeve (sliko akad. slikarja g. Rud Mar-icai, III. nagrado g. Luckmanu za ekgantni čoln Z galaazastavicarni (srebrna doza). lurvja je v ostaleru S'-^b^la v tem. da bi I. nagrado zaslužili labodi gdč. Angr'ice Cjrnctove, to* da ti labodi so se že prej.'ni.i leta nagradili. Posebno pohvala je Juryja izrrk^a tudi roža* dekorirani ladji g. Tocnnicsa in belo*vijoli* tasti ladji g. dr. FcrjančiJa. Kr. dvojica, ki se jc med cvetUčnim korzom nahajala na lovu v Bohinju, ni mer'.1, slediti korzu. Pač pa so z okna poVazan prestolonaslednika kraljica Petra, pokrovitelja -"Jadranske Straže, ki ga je povorka navdurcno pozdravila.
Veslaške tekme
se je udeležilo manjše Število čolnov. Športni čolni so sploh izostal:. Pri p!cfn.?h je do* bil I. nagrado g. Al. Mihci 00 Din), IT. naerado g. J. Vidic (400 Din). III. C- Fr. Paplcr (2(H) Din).
Beneška noč na jezen*.
Ob pol 21. uri se jc začela spIo£ns *-A>r. svetljava blejske obaH. Skoro vsa obala r» oživela v tisočerih lučkah. Na vseh st.rav.rh so goreli kresovi. Po jezeru so se premikali čolni z lampijončki ter se združili pred gra* dičem Suvoborom. Na obali pa se je pri gradiču nabrala 5000 £.uva množica, ki Js zadivljena uživala nepopisni prizor h~r.eV.ce noči na Bledu s srrer.ado Nj. Vel. kralju ln kraljici. Godba je intonirala »Bože pravde«, nakar je pevski zbor »Glasbene Mat ce« tr Ljubljane odpel tri slovenske pesmi. Med serenado in petjem se je kr. dvojica dvakrat prikazala na balkonu, poslušala slovenske p-^smi, sprejemala udanostne ovacije tisoč* glave množice in sledila divnemu prizoru kresne noči. Pirotehnične kresove jo vodil g. H. Zak, strokovnjak na tem polju. Visoko v nočno nebo so švigale rakete v vseh mogočih barvah. Kres sc je otvoril s častnim bombardmajem. sledile so bajno ognjene slike: tisoč in ena noč. solnca, pahliače itd. Višek so dosegli kresovi s pirotehnično sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je sijajno uspela in zadivila ves Bled. Grad in otok sta bila bengalično rarsvetljena. Po končan! serenadi so se Čolni razšli, deloma so od* pluli do Zdraviliškega doma, kjer so je do ranega jutra vršil komerz s petj**-^ tn plesom.
Koncert v Kazini.
Slabo vreme jo skazilo ves nedrliiki program. Opoldne je za^el rositi droben dež s prav nizkimi in temnimi ob'aki. Cvetlični dan in veselica se nista mogla vršiti. Pafl pa se jc vršil zvečer v pritličnih prostorih apartne Kazine koncert, ki je bil prav dobro obiskan In ki je tudi družabno privabil naj-odličnejše blejske gosto na nacljonalno pri-' reditev »Jadranske Straže« Koncert se Je otvoril z nagovorom predsednika »Jadran* ske Straže« dvor. svet. dr. Marna, nakar Jo je sledila razdelitev nagrad in koncertni program, sestoječ iz pevskih točk »Slovenskega kvarteta« gg. Banovca, Pečenka, Završana in Zupana, lz klavirskih točk, ki sta jih mojstrsko izvajala domača umetnika gospod Trost in ga. soproga ter iz vijolinskih ko* madov. ki jih je sila sugestivno zaigrala ga. BrardI*Pelikan Iz Maribora. Med prisotnimi smo videli gospe mnogih bivših ministrov ter odlične letoviščarje. Koncert se Je zaključil s popolnim umetniškim in družabnim uspe* hom.
Za mornariška dneva »Jadransko Straže« je vladal po vsi Sloveniji Izredno velik interes. Na Bled so v soboto ves dan vozili napolnjeni vlaki in ob 1. jo morala državna uprava vstaviti poseben vlak, da jo zmogla promet. Upajmo, da bo prihodnje leto vre* mensko naklonjeno sijajni misli mornariških dnevov v Sloveniji in da bodo odslej postali faktični vsenarodni prazniki naših po« morskih idej. Letos so sc zaenkrat položili temelji in prirediteljem, celokupnemu odboru »Jadranske Straže« v Ljubljani in poseb* nemu odboru na Bledu gre za letošnji trud vsa čast in vsa zahvala naše javnosti.
55
Stežeš*?"
najboljše sredstvo proti stenlrim. — Glavna zaloga: Drogerija A. Kane, LiubFana, Židovska u'Ica 1. 4057
— D.-užba sv. Cirila fn Metoda v Ljub. (Jani Je prejela meseca julija 1924. sledeče prispevke:
I. Podružnice: SlovenJgrađec, m. 561.21 Din, Novo mesto, ž. 603. Brežice 617, MarL bor, Ž. 600, Šoštanj 79, KrSko, m. 600, Ljutomer, m. 900, Celje, m. 850, Gornji Grad 1400, Ribnica na Pohorju 110, Litija 300 Ljubljana: I. ljubljanska m. 1193, Sentpo. terska, ž. 1466, skupaj 9079.25 Din.
II. Nabiralniki: Restavr. Narodni dom v Mariboru 28 Din.
III. Obrambni sklad: H. Lapova, Ljub. IJana (za Vrhovnikov kamen) 50 Dfn; Šentjakobsko, trnovska ž. podruž. LJubljana (za Vrhovnikove kamne 210.75 Dn; Joslplna Blumauer, Ljubljana 50 Din; skupaj 310.75 dinarjev.
IV. Razni    prispevki: Neimenovan,
LJubljana Din 14, I. Perdan, prispevek od družb, vžigalic 9280, Iv. Perdan, Ljubljana, prispevek od družb. Čaja 1000, Franjo Krl_ sper, Črnomelj, mesto cvetk pok. Kloti dr. HubadovI 50, posojilnica Logatec 250, Ko. Unska tovarna, Ljubljana 250. Josip Her_ mina in Anica Rustja. Šiška 9, C. M., Ljub. Uana 10. C. M. podružnica Litija, dar kluba »Muha« za Iv. Vrhovnikovo knjižnico 150. uprava »Slov. Naroda«, Ljubljana 100.50 D. Skupaj 11.113.50 Din. Vsota vseh prispevkov 20.531.50 Din.
Darujte za sokolski Tabor!
stran 4
»SLOVENSKI  NAROD«   dne 5. avgusta 1924.
štev. 177,
Dnevne vesti.
V Liubijann dne Naš postulat.
V vulgarnem Ionu pocestnih prete-pačev reagira •Slovenec«, ki je zdaj v Sloveniji uradno glasilo nove vlade, na na$ nedeljski uvodnik, v katerem smo čisto nepristransko označili Davidovi-ćev kabinet kot vlado koncesij. Med vsemi koncesijami je klerikalce najbolj spekia ona gospodarsko - socijalnoga enačaja. Tu je bila in ostane SLS najbolj občutljiva, in sicer iz dveb razlogov. Prvič zato, ker je njen obstanek odvisen od razpoloženja nižjih in srednjih slojev, ki so v klerikalnih rokah politično in socijalno testo. To testo gnete klerikalizern po svoji volji in ga oblikuje tako, kakor mu pač kaže. Čisto naravno, da je treba dati tem siromakom tu in tam tudi košček kruha, ker bi sicer obrnili svojim gospodarjem hrbet Zato so klerikalci socijalno orijentirani v smislu programa levičarskih strank, dasi večinoma samo teoretično in toliko, kolikor ta orijentacija ne zadene njihovih žepov. To je drugi razlog, da SLS tako rohni in besni proti drugim meščanskim strankam.
Danes menda ni človeka, ki bi ne priznaval, da stoji človeška družba v znamenju pokreta za zboljšanje socijalnih razmer. Cerkveni kapitalizem se razlikuje od posvetnega v toliko, da se skriva za izrazito socialističnim političnim programom, da je pobral od levičarskih strank vsa moderna socijalna gesla, s katerimi lovi mase v svoje mreže. Toliko perfidnosti in farizejstva, toliko zavijanja in hinavščine, kakor jo uganja SLS, ne pozna nobena druga stranka. Klerikalizern se boji za svoje bogastvo; cerkvenim mogotcem, ki sede na težkih milijonih, se tresejo hlače pred nevarnostjo socijalne revolucije, ki seveda ne pozna razlike med bogatim samostanom in navadno akcijsko družbo. In ker klerikalizern dobro ve, da so začele tudi mase ponekod že misliti z lastno glavo, hoče na vsak način preprečiti, da nižji in srednji sloji ne pridejo do njegovih latifundij, industrijskih podjetij, denarnih zavodov in drugih kapitalističnih ustanov. Tu mu pomaga jezuitska morala. Potomci jezuitov so oblekli ovčjcTkožo socijalne pravičnosti in stopili med ljudstvo s političnim evangelijem, ki je v bistvu popolnoma enak raznim socialističnim programom. Toda njihova praksa gre samo do lastnega Žepa, ki mora ostati nedotaknjen.
Zato razumemo tudi božjastne krča, ki so se polastili SLS na podJagi naših izvajanj o neizbežnih koncesijah nove vlade na račun pridobitnih krogov. Prav dobro vemo, da bi klerikalizern rad ustregel uradništvu in delavstvu, da bi rad zboljšal naše obupne socijalne razmere, toda vse to naj bi šlo rta račun pridobitnih krogov, ki niso klerikalnega mišljenja. V tem je bistvo socijalne orijentacije SLS. Da se mora napredni trgovec in obrtnik temu odločno upreti, je menda jasno. Če se bo torej zamoglo »koncedirati« onim srednjim In nižjim slojem, o katerih meni »Slovenec«, da iih ie bivši režim pustil stradati, zahtevamo z vso odločnostjo, da padejo posledice teh koncesij na vse prJdobitne kroge brez razlike. Med to spadajo tudi vsa klerikalna podjetja, samostani, cerkvena veleposestva, Krajščlne in drugo cerkveno Imetje, k! ga je pri nas dovolj, da lahko prevzame velik del davčnih aH kakršnihkoli dru-g?h bremen, ki bi bila potrebna za zboljšanje socialnega položaja našega proletarijata. To Je postulat, od katerega ne odstopimo niti za las. če je nova vlada res vlada pravice in pravičnosti, mora tudi to dokazati Na ostalo »Slo-venčevo« čvekanje nI vredno odgovarjati, ker smo načelni nasprotniki dema-goštva.
★  ★ ★
— Občni zbor sNarodne tiskarne« se vrzi danes ob 17. v prostorih ured* ništva »Slovenskega Naroda«,
— OKLIC. V dnevih od 15. do 25. avgusta 1924 se vr5i t Ljubljani IV. Ljubljanski vzorčni velesejem pod po* krovitelstvom Njeg. Vel. kralja Ale* ksandra I. Razstavljale! in obiskovalci so pripravljeni is vseh pokrajin naše države, pa tudi iz inozemstva se bo ulil velik dotok gostov v našo belo Ljubljano. V teh dneh, ko se bo zbralo v našem mestu na tisoče in tisoče tujcev, in ker js velesejem v prvi vrsti za nas Slovence velikega narodno«go» 6podarskega pomena, se mora naše mesto Se posebej zavedati tvoje dolž* nos ti, da gre po možnosti in drage volje prirediteljem na roko. Ljubljana uživa 8 oves, da zna sprejemati goste s pravo jugoslovensko gostoljubnostjo, kar je že večkrat dokazala. Pokažimo tudi sedaj našim bratom s juga ln s severa ter drugim, ki prihajajo k nam z dobrim namenom, da smo tudi vredni tega slovesa: Vsak naj se počuti v naši sredi kot doma. Ker bo letošnji velesejem združen z lovsko, planinsko in živinsko razstavo in si mora urad Ljubljanskega velesejma pravočasno pre-skrbeti zadostno število prenočišč, vabi
4. avgusta 1924.
mestna občina na prošnjo predsedstva Ljubljanskega velesejma cenjene someščane, da se priglase vsi oni, kateri bi za Časa velesejma ali tudi samo ra nekaj večerov dali na razpolago prenočišča (posteljo ali divan), seveda proti plačilu. Stanovanjskemu odseku bo dobrodošlo vsako prenočišče, tudi zasilno ali več postelj v eni sobi. Priglase sprejema stanovanjski odsek IV. Ljubljanskega velesejma tudi pismeno x navedbo cene prenočišča za en večer. —m Mestna občina.
— Klerikalci delijo koncesije Nemcem. Kakor znano, je bila pod prejšnjim prosvetnim ministrom Pribičevičem odpravljena takozvana nemška gimnazija v Ljubljani ker niso bili več podani pravni pogoji za njen obstoj. Radi te odredbe je imel ravnatelj tega zavoda nekaj učnih mo*i odveč, katere je stavil na razpoloženje s prihodnjim učnim letom. To se pravi, ti profesorji bi si morali poiskati novih služb najbrže izven Ljubljane. Eden teh odvisnih profesorjev se je obrnil na svojega političnega somišljenika, klerikalnega poslanca S. v Beogradu, proseč ga odpomoči. Kakih deset dni pred rešitvijo zadnje vladne krize pa je dobil prosilec iz Beograda pismeno obvestilo: »Bodi brez skrbi. Jaz postanem najbrže prosvetni minister; vse ostane kakor doslej.« To pismo je veleznačilno, ker je jasna priča, da so imeli klerikalci pakt glede vstopa v vlado že davno perfekten, znali pa so ga skrbno skrivati. Da so pripravljeni dati Nemcem poleg nadaTJnjega obstoja nemške gimnazije v Ljubljani tudi še druge koncesije, je samo ob sebi umljl-vo. Režim »pravičnosti, zakona In reda« se more vzdržati na krmilu samo s pomočjo Nemcev, Turkov in boljševikovi Uboga jugoslovenska država!
— Svoje somišljenike opozarjamo, da je mogoče vlagati reklamacije za bližnje občinske volitve samo še dva dni. Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volilnega Imenika, po katerem so bodo vršile že razpisane volitve.
— Nehvatežnost Je plačilo sveta. Pišejo nam: Direkcija pošte in brzojava za Slovenijo obstoja v Ljubljani Šele od preobrata. Težko nalogo ustanovitelja te direkciie je prevzel g. direktor dr. Janko Debeljak. Koliko inicijative, vstrajnosti in napornega dela je bilo v to treba, če pomislimo, da ni bilo takrat ne prostorov, ne opreme, niti potrebnih pripomočkov in vrhutega je imel dr. Debeljak le peščico v administrativni službi sposobnih ljudi na razpolago. — Njegova jeklena vstrajnost je zmagala, organiziral je direkcijo, posrečilo se mu je dobiti primerno poslopje in tako ie sedaj ljubljanska poštna direkcija ena prvih v Jugoslaviji. In delal je neumorno na izpopolnitvi poštne službe. Cesto, ko so tiste nizke duše, ki sedaj proti njemu rujejo in ga krivično vlačijo po časopisih, že sladko spale, je gorela luč v njegovi pisarni, ker se je nagomililo toliko dela, da ga ni bilo mogoče rešiti podnevi. Sedaj, ko mu je duševno delo že skoraj izčrpalo sile, sedaj nima javnost zanj niti najmanjšega priznanja in brez povoda se mu hoče dati v plačilo — upokojitev. Ali je res umrl v Jugoslaviji vsak čut pravice in poštenosti? — Skrajno krivično in vsega obsojanja vredno bi bilo, ako bi se to zgodilo zgolj na temelju krivične gonje, ki so jo proti g. direktorju uprizorile gotove očividno zainteresirane osebe. Sicer pa zahteva že čut pravičnosti, da se da vsakomur, ki je česa obdolžen, priliko za obrambo in zagovor. Pri nas pa se namerava zaslužnega uradnika kar kratkim potom postaviti na cesto. To je javen škandal, o katerem naša Javnost ne bo molčala!
— Redek Jubilej. V pokol eni nadučJtelJ f. Martin Breznik slavi danes 55letni Jubilej mature na ljubljanskem učiteljišču. Ob tel priliki mu njegovi tovariši, člani Društva vpokojenega učlteljstva Iskreno čestitajo, zahvaljujoč ga za vso požrtvovalnost napram kolegom, kakor tudi za vse zasluge, ki si lih le pridobil kot tajnik omenjenega društva. Še na mnoga leta!
— I« vojne akademije. Konkurs sa vzprejem gojencev v nižjo eolo Vojne >ka_ dem 1 je podaljšuje se do vateval 27. avgusta tega leta.
— Umrl Je v Zagreba Tele tržeč gosp. Hugo H r a n 11 o v 1 č. Pokojnik j« mnogo pripomogel k prospevanju hrvatskega pav. skega društva »Kolo«.
— Sprememba krajevnih Imen. Ministrstvo notranjih del Je Izdalo naredbo, a katero se spreminjajo Imena nekaterih kra. Jer. Ernertinovac ▼ Vellkobečkereškem okraju se odslej Imenuj« »Banateki De s. p o t o v a c«, Rogendorf »Duianovac« hi Rudolfsgnad »Knjičane«. Pransled v pančevtkem okraju se odslej imenuje »Kr a-ljevlčevo« In FageUC v Bačkotopolj, skem okraju »Crno b t d o«.
— Telefonska sveca s Dunajem. Te đn! se otvori nora telefonska Crta Beograd. Dunaj. Ta linija vodi takisto preko LJublJa. ne. .Nadejamo se, da bo s tem razbremenje. na telefonska linija LJublJana-Beograd in da bodo odslej mogoči redni razgovori med Beogradom ln LJubljano.
— Bogat rudnik premoga so nedavno oOkrUt v okolici Drniša t Dalmaciji. Pre-
mog Je odlične kakovosti in Je popolnoma podoben češkemu premgu. Ministrstvo tr. govlne poSlje t kratkem v Drnls posebno komisijo, da na licu mesta ugotovi to val_ no odkritje.
— Tramvajska sveta na Mettnem trgu. PiJejo nam: Toliko je bilo že pritožb radi zveze x dolenjske strani proti glavnemu ko* Iodvoru pa vse zaman! Le prepogostoma se pripeti, da ne dobiš zveze za vožnjo na glavni kolodvor. To pa radi tega, ker men. da ni nikake vozne odredbe glede stika obeh prog na Mestnem trgu. Po črti remiza*glavni kolodvor vozijo po svojem redu, oziroma neredu, po črti Dolenjski kolodvor.Mestni trg pa istotako. Ako se zadene zvezo pred magistratom, je prav, ako ne, je pa tudi prav. V bolnico sc še lahko pelješ, voz, ki gre proti glavnemu kolodvoru, pa je že pred frančiškansko cerkvijo. In to v slučajih, ko n. pr. na trgu Sv. Jakoba z Mestnega trga doSIi voz počaka samo toliko, da pride do* lenjski voz od Sv. Florijana! TaVih slučajev je polno. Vpostevamo vse morebitne ovire in iz teh izvirajoče zamude, vidimo pa nered, ki je tak, da je res že zadnji čns, da se odpravi. Ljudje zabavljajo in preklinjajo. Kadar je pritožbe v »Slovenskem Narodu«, je zveza 14 dni dobra, potem pa zapade zor>et vse v stari nered In kdor se vozi s dolenjske strer.!. Je vedno v strahu, da ho
moral od Mestne0i trga dnlje proti kolo« dvoru hoditi s plačanim listom električne cestne železnice v Žepu! Vprašamo vodstvo, aH misli napraviti kdaj red ali nikdar? Ne* reda smo silno naveličani.
— Gasilska vaja v Kozarjah.Podsmre. ki. Ljubljanska gasilska župa Je imela v ne. deljo dne S. avgusta veliko gasilsko vajo v Kozarjah, odn. Podsmreki, pri kateri Je sodelovalo * gasilnih drugtev, In sicer Ljub. IJana, Kožarje, tobačna tovarna, Vid, Bre, zovioa. Vnanje Gorice, "Dobrova ln Brdo. Vaja Je Ime'a za eupozieijo pofar v Pod. smreki, ki nima svoje vode. In Je oddaljena od najbllžnjega potoka Horjnlec s tf.00 m. Vodo je bilo napeljati po sedmih brizgal*!, cah do eorlSča. eni Izmed brlzgalnlc pa U bila črpati vodo lz vodnjaka v Pod smreki. Prva voda Je dospela v desetih minutah na kraj požara, glavni tok lz Horiulca pa Je bil napeljan v 45 minutah po danem zna. menju o prlčetku vaje. Ovire, ki so bile na potu zlasti v ljubljanski parni brizgalnlcl, so bile v kratkem času odpravljene, ln v 45 ml uutah Je brezhibno delovalo vseh osem brlzgalnlc. med temi ljubljanska parna In kozarska električna brizgalnlca. Pri vaji, ki jo je vodil župnl načelnik g. Barle, Je de. lovalo 207 rednih gasilcev. Drugi del name. ravane vaje Je pokvaril dež, nI pa pokvaril razpoloženja ln Jeklene discipline gasilcev.
— Kopalni vlaki. Na notico »Kaj Je s kopalnimi vlaki v Laze« v številki 16S. od_ govarja Direkcija državnih Železnic • Ljub. Uani: Kopalnih vlakov, t. J. vlakov, ki bi zraven rednih potniških vlakov Se vozil iz Ljubljane do Laz ln nazaj ln ki bi bili seve. da namenjeni za kopalce, v minolih letih nI bilo ln jih tudi letos ne bo. Občinstvo, ki se je hotelo posluževati kopalnih pogodno, ■ti t Lazah, se Je posluževalo radnih potniških vlakov, ki so lani odhajali Iz LJubljane gl. kol. ob 12.10 in 14.20 url ln se vra. čali v Ljubljano gl. kol. ob 18.20. Vos promet kopalnih gostov je železniška uprava lani izvršila s temi vlaki. Tudi letos so ob. Cinstvu na razpolago vlaki, ki leže v bistvu tako, kakor lani. Njih vozni red je; odh. 12.10 in 14.20, prih. v Laze ob 12.29 In 14.38. Odhod lz Laz ob 18.00, prihod v Ljublj-mo ob 18.21. Glede tarif smo navezan) na odločbe ministarstva aaobračaja. V kol'kor doznavamo, pa ta oblast dozdaj fte nI prejela nikake vloge od Interesentov. Prejšnja leta dovolilo Je bivše obratno ravnateljstvo Južne železnice znižano vozirino v lastnem delokrogu. Dasl nI imela Želszni3ka uprava iz teh frekvenc nlkakega enakovrednega izkupička z ozirom na ojačenje voz. pre. mik, snaženje in dostavljanje pomnoženega vlakoapremstva ln vzdrževan ie vari odredb t Lazah, so bili pred p >gojI glede vremena ln vode lani ugodnejši nego letos. Od poznega poletja lani nada 1 le v mestnem kopališču je na Ljubljanici dovolj preskrb, ljeno sa plavalni in kopalni itpart. PovodenJ novembra 192S Jeo dnesla brod v Lazah ln spremenila vso strugo. Kopanje je letos skoro da onemogočeno. Trakclja potni&k'h voz samo v ta namen pa bi bila vsled stalno neugodnega vremena za upravo obremer.lL na. Proti plačilu običajnih cen pa se občinstvu nudi kljub temu fie dovolj možnosti i označenimi vlaki
— Smrtna kosa. Na Glincah je 2. t. m. umrla po dolgi mučni bolezni ga. Antonija J e I e roj. Hočevar, urednikova soproga. Pokojnica je bila skrbna gospodinja in do* bra mati. Pogreb bo danes 4. t. m. ob 18. na pokopališče na Viču. — Včeraj 3. t. m. Je v mariborski bolnici po kratki mučni bolezni v razcvetu mladosti umrl g. inž. Srečko Biber. rezervni poročnik fregato. Pokojnik je bil iz znane ljubljanske rodbi* ne. Bil Je zelo simpatičen mlad mož, poln lepih načrtov za bodočnost. Smrtne ostanke pokojnika prepeljejo v Ljubljano, kjer ae vrši pogreb v sredo 6. avgusta ob pol 17. z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. — Včeraj je ▼ Ljubljani umrla ga. Marija Czernv, roj. Lenassi Pogreb bo v torek 5. t m. ob 16. iz Florijansko ulici it. 1 na pokopališče v &r. Krilu. — Blag jim spomin!
— Vlaki Marlbor.PtuJ. Pocenil s 7. av_ j gustom 19S4 vozita na progi Maribor gl. i kol.—Pragersko—Ptuj dnevno redno potnL j Ska vlaka Itev. T15-b 811 b in 813-b 722 b. j PotnlSkl vlak Štev. 715.b 812 b odhaja lz Maribora gl. kol. ob 11.30 ter prihaja v Ptuj \ ob 12.46. V obratni smeri pa odhaja vlak j lterv. SlS.b 722 b lz Ptuja ob 13.15 ter prt. haja v Maribor gl. kol. ob 14.23.
— Makedonski petelini. Gospod T.c j nam poroča: Na svojem potovanju po Ma_ j kedonljl sem opazil, da so prt tamkajšnjih i Turkih petelini prava posebnost. TI petelL I nt pojejo svoj klkerikl s hripavlm glasom j ali zategnjeno tako dolgo, da se skoro one. i svestljo. DalJSe ko petelin vleče svoj kike. riki, več je vreden. Tako Je dal poataJena. i
Čelnik v Strugi znatno svoto za petelina, ki vleče tako dolgo, da sem naštel do dvajseL Da tako dolgo vstrajajo, dajejo petelinom olja in sladkorja.
— Maščevanje prevarane devojke. V vasi Vrbanja na otoku Hvar Je rodila neka devojka nezakonsko dete, čegar oče bi naj bil neki Marko Justinijanovič. Pri sodni razpravi je Marko trdovratno taji, da Je imel kake odnoSaje z devojko. Dekle se je silno razsrdilo ln pred razpelom priseglo, da se bo nad Markom maščevalo. Pred dnevi se Je vračal Marko v družbi družin fantov od ljubice iz sosedne vasi. Ko je pri spel v bližino domače vasi, je izza nekega grma nenadoma skočila prevarana devojka ln mu vrgla v oči p*?st živega apna. Se pred-no so mogli tovariši Marku priskočiti na pomoč, mu Je porinila dolg nož v prsi In ga na mestu usmrtila. Devojko so prijeli.
— Originalen trik. Ce&koslovaBka polL cija so Je obrnila na naše ministrstvo s proSnjo, da izda beogradski policiji nalog glede zasledovanja nekega Rudolfa Galetz. kega. Omenjeni Galetzkl Je eden naJZenl. JalnejSIh lopovov sedanjosti. Izvrgli Je drz_ no sleparijo In nato pobegnil lz ć"e£ko«!o_ vaSke, verjetno v našo državo. Sleparija odnosno trik, ki ga je Izvršil Je sleđaS! Nekega večera Je prlSel Galetzki k fiefu fl_ nančne uprave v KamnicI (Cefikoslov.) Pri. hitel Je skoraj brez sape, strahovito razburjen in hripavo Jecljal: »Gospod Sef! Tam .. . tam . .. strahovit požar« Kje? Je vprašal fief. »Tam... v mestu...! Galetzkv Je pokazal t roko v zapadni smeri; ko fo Je sef ozrl tja, Je opazil krvavordeče nebo. »Gospod Sef! Tu vam pošilja goapod nad. zoralk pismo. Nakažite ml takoj 200.000 kron lz vaše blagajne da labko nabavim najpotrebnejši ambulančnl materijal za rešitev nesrečnih žrtev. Jaz sem tajnik g. nadzornika. Pod vtisom alarmantne vesti Je ravnatelj s tresočimi rokami odprl kuverto. nI pogledal niti na vsebino in Je lz. ročll Galetzkemu zahtevano vsoto. Galetzki Je odšel In naravno bo ni več vrnil. Ta. koj za nJim Je odšel ravnatelj, da si ogleda požar, — naSel pa ni ničesar. Meeto tega Je Imel priliko opazovati krasen, krvavo, rdeč solnčnl zaton, ki je Iz daljave nallko. val odsevu velikanskega požara. Ravnatelj je takoj obvestil polocljo, vendar Je Glatz. kemu uspelo pobegniti preko avstrijske meje. Upati Je, da se naSe oblasti ne bodo dale premotiti od prefrlganega Spekulanta a soincem.
— 7000 sleparij fotografa Iz PanČeva. Poročali smo o drznih sleparijah fotogT&fa Mite Stojanoviča iz Pančeva, ki Je lzvrSil v Jugoslaviji okoli 7000 goljufij. Preiskava Je sedaj ugotovila, da Je Mita organiziral četo fotografsko podjetje te vrst** ln da Je Imel večje Število agentov na razpolago. Eden od teb agentov Petar Zdravkovič, je bil prijet.
IZ CELJA.
—c Koncert g. Vek. Janka hi gJčne. K°cuvanove, ki se je vršil v petek 1. V m. v celjskem mestnem gledališču, Je v moralnem oziru nad vse častno uspel. G. Janko Je s svojim zvočnim glasom dokazal, da bo s pravilno In vztrajno šolo dosegel še velike uspehe. Zapel le nekai zelo posrečenih pesmi s pravilnim razumevanjem In čustvom. Dvoje pesmi Je moral ponavljati. Gospodični Kocuvanov! se pozna, da le v Soli dobre učiteljice. Ima prijeten glasovni materijal, kl zveni zlasti v srednjih legah Jasno In toplo. Upamo da Jo bomo po letih poznali povsod kot Izvrstno koloraturko. Tudi ona le morala eno pesem ponovItL G. Pregelj le spremljal na klavlrlu dislcretno In se Je z uspehom potrudil. Proizvajal se je tudi po en Pregljev In Osterčev samospev, ki sta bila z navdušenjem sprejeta. Sploh Je prirejalo občinstvo obema pevcema burne aplavze. S tem se Je Celje na prav prisrčen način poslovilo od svojega priljubljenega bivšega artističnega gledališkega vodje, belimo mu v bodoče obilo uspehov ln lepe spomine na celjsko mesto I
—c Skupščina družbe sv. CM. v Celju. Kakor smo že poročali. Je vodstvo naše šolske obrambne družbe sklenilo, da se vrši letošnja glavna skupščina v Celju. Tozadevni sestanek celjskih In gaberske podružnice C. M. k! se le vršil 31. Julija v Narodnem domu v Celju, Je sklenil predlagati ln zaprositi družbmo vodstvo, da se določi nedelja 7. septembra kot najprimernejši dan za skupščinsko zborovanje. Vsa narodna druSt-va v bližnji ln daljnji okolici opozarjamo že danes, da se oziralo na ta dan, ko zboruje prvič v Celju Ciril - Metodova družba, ki le bila nekdai naša velika zaščitnlca ln hraniteljica v težkih bojih proti nemškemu nasilju, Po skupščinskem zborovanju bo popoldne v vseh gornjih prosiorih Narodnega doma velika narodna slavnost Dopoldne Istega dne Je zamišljen cvetlični dan v Celju za družbo iv, Cirila ln Metoda.
—c Tržne cene važnejšim ilvljensldm potrebščinam v Celju 1. avgusta. Meso: govedina v mesnicah I. 25, II. 24, na stojnicah
l 22—24. II. 20—22. Teletina I. 30. II. 25.
Svinjina L 30 do 32, II. 30, slanina L 36, II. 32—35. amerikanska slanina 32, mast 3S, prekajeno meso I. 45. II. 40. — Sadje: Jabolka kg 5—6, hruške 6—8, breskve 20. orehi 10, grozdje 3$. — Moka: št 00 6.60. It fj 6.40, šr. 2 6.20 St 4 5.60. št. 6 5—, ržena moka 5.40. — 2ito: q pSenice 410, rži 350, Ječm-ena 300, ovsa 3=0 prosa 300. — Krma: q sladkega sena 60, polsladkega 50. kislega 40. siame 40. Cene se v zadnjem času niso mnosjo spremenile v sp'ošnem. — Raznega sočlvja Je na trgu na ra-poJago v Izobilju po zmernih cenah.
Telefon 10S. Telefon 108
»KINO TIVOLI.«
Prokletstvo človeštva-
Grandijezna pustolovska zgodba v 2 dcllh. T. del: Hc^I HFLA. — 4. in 5. avpu^ta. II. del: V OPITU MILIJARD. — 6. in
7. avgusta.
V glavnih vlogah: Lee Parrv. Vin!etfl Napierska. Robert Scholz. Feliks Hecht in Reinhold Pasch. Pohlep po denar:u, moči In sljvl Je gonilna sila onih ljudi, ki stt jih postavila avtorja \Y. Merkel in A. Tct.ber v ospredje tega kolosalnega filmskepa dela, oni demon, ki dviga in povišuje, zida ln rvi?l. vstv«irja. In upropaSca. spaja In razdvaja, dol.lt r tl!.'.v« nI osebi, lepa Anamarija. nekdaj skromna tovarniška delavka, tedaj mlada vd ua*mili« farderka po bogatem tovarnarju In baron Herbert, prej lahko/ivec, sedaj podirfrn in« ženjer, po doJgih borbah in iskustvih, ne uvidita, da je prava življenjska sreča lo v harmoniji sorodnih si duS.
Katastrof?!?!!} mr?** v Št. Janžu m Doleirkm
Voda zalila premogovnik. — Devet rudar. Jev mrtvth, eden težko, dva lahko ranjena.
KermelJ. 4. avgrusta.
Glasom brzojavnega aporoclla Okrožne, mu rudarskemu uradu t LJubljani Je radi hudega naliva vdrla voda v Andrejev rov ▼ SentjanSkem premogovniku. Voda Je napolnila vse tri rove ln zahtevala 9 cloveSklh žrtev. Razen devetih mrtvih Je en rudar težko, trije lahko ponesrečeni. Baje se Je utrgal oblak. Rudarsko policijska preiskava Je v teku. Na lice mesta Je odael tudi ru_ dai*6kl glavar Inž. Rtergar. O tem smo do_ bili še to.le poročilo:
V soboto okoli pol 18. Je divjala nad fient Janžera silna nevihta trkom katere se Je utrgal oblak. Vsled strahovitih nalivov Je voda zalila električno centralo ▼ Krnelju, ki Jo morala obratovanje uatavltl. Ker se_ salke niso vefi Črpale vode. Je bil nenadoma Andrejev rov v SentJanskem premogovni, ku pod vodo. Voda Je napolnila vse tri rove in zahtevala 9 Človeških žrtev. Glasom te« lefonskega poročila, ki smo ga prejeli lz Krmelja. eo postali žrtev strasne elementar. ne nezgode sledeči rudarji: Kane Martin, K e fi e Fran, R u g o 1J Jernej, K a v B e k Ferdinand, S t r o v i n Martin, Kos Martin U m e k Fran, Dolenšek Martin in O J_ ■ t r u h Edvard.
Težko ranjen Je bil rudar Prlstou Fran In lažje poškodovana sta bila rudarja P r L a t o u Alojzij In Steklaaa Jernej. Tu. dl paznik Josip Karllč je dobil lažje po. Bkodbe. Od zgoraj omenjenih smrtno pone. Brečt-nlh rudarjev Jih Je Sest poročenih.
Na kraj nesreCe Je bila takoj odposlana tehnična rešilna ekspedicija pod vodstvom rudarskega nadsvetnika g. TehanlJa. Na lice mesta Je odpotoval danes tudi rudarski glavar Inž. Stergar.
Refllln* de*a so ▼ polnem teku. Od po_ neereCenih rudarjev so potegnili že tri ls rova.
On'^pfie vesti
— DruStvo nalemnlkov za staaevaaja opozarja, da se vr?I prihodnja Javna odbo-rova seja v sredo dne 6. t m. ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma. DruStvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta 12, pritličje, desno.
— Izginil Je Oskar KlanClC lz M Jane v Brdib. vojak 9. alp. olka t Čedadu. .««1 Je na delo v Zatolmln. Ve se, da Je stopil prt Sv. Luciji Is vlaka, poiem pa Je izginil. Vm poizvedbe eo bile doslej zaman.
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Brex posebnega obvestila.
t
4976
Moj ljubljeni sin
m
ing. Srečko Biber
rezervni porotnik fregato
je včeraj ob pol 7. z|uutraj v mariborski bolnici po kratki mučni bolezni v 28. letu starosti mirno preminul.
Truplo blagega pokojnika se prepelje v LJubljano, kjer se vr« pogreb v sredo, dne 6. avgusta ob pol 5. popoldne iz glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu.
Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1924.
Franjo Biber roj. Gusl
v imenu svojih otrok in ostalega sorodstva.
7Wq
štev. 177.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 5. avgusta 1924.
Stran 5
Gospodarstvo.
Pomen reklame za trgovino.
(Dopis iz trgovskih krogov.)
Znani amerikanski podjetnik MUes pravi: Od dobre reklame odvisi tričetrt rentabilitete podjetja. In mož ima vsaj deloma prav. Seveda je povsem nemogoče dognati, koliki del dobička se ima pripisati reklami. Indirektno se pa lahko potom važnosti reklame zopet dokaže, koliko manjši bi bil zaslužek, če bi se popolnoma zanemarjala reklama.
Kaj pa ie reklama? To niso samo plakati, anonce, inserati itd., ki se jih dnevno vidi in čita, temveč vsota in celota vsega delovanja, da se poljubni množini ljudi naznanijo gotove stvari ali pa zviša zanimanje za nje. Ta reklama deluje in obdeluje ljudi na vse razifčne način. Tako različni Badecker-ti itd. pravijo, da se v tem in tem kraju nahaja gostilna ali kako drugo zavetišče. 2e zadostuje. Dostikrat bi zamenjal trgovec svoje potovanje z drugo pctjo, ali turist svojo turo. ko bi ne vedel, da se nahaja tam in tam gostilna.
Na drug način deluje reklama sugestivnim potom. Ljudje so v splošnem leni ali pa imajo toliko opravila, da na \sakdanje malenkostne potrebščine ni majo Časa misliti. In črtajo na reklami, kje in kaj se dobi na določenem kraju, pri gotovem podjetju. Pa ne premišljujejo dolgo, gredo ter kupijo, kar potrebujejo. Tako so tudi modne :tvari, ki se nh veliko rosi, same zase dobra rekla ma. Marsikdaj vidi mlada gospodična pa -rdi mlad gospod, da nos1 jo drugi take čevlje, take klobuke itd. Pa gredo in ki rajo toisto ali zelo podobno stvar, ki te jo po navadi najde v istem podjetju.
Tretji način delovanja reklame, ki je todoben drugemu, je navadno klepetanje med občinstvem. Medsebojni pogovori zlasti med nežnim spolom so pravi in bogati vir za reklamo. Pri teh prilikah se seveda tudi vse, kar se je kupilo, prerešeta. Tako se dobi pri A-ju meter blaga za 50 D cenejše kakor pri B-ju. Ali pa so čevlji pri C-ju okusnej-fi in cenejši kakor pri D-ju. Tako pridejo vse stvari na vrsto. Znano je, da ti .'»viri« težko kdaj — usahnejo.
Hvala publike je najboljša reklama, ki ie za manjše stvari mogoča. Konzu-rrrent verjame konzumentu veliko lažje in rajše kakor plakatu, če tudi najmodernejše vrste, ki ga natiska podjetnik in izobesi na cesti, na >eksponiranih« mestih fn voglih, tako da kar sam pada v oči vsakomur, in naj se zanima ali ne. Isto velja za kinematografe, fotografije itd. itd.
Dobra reklama za podjetje ie seveda tudi trgovec sam. Prijazna postrežba občinstvu spada med najglavnejšo reklamo trgovca. Nikogar se pri tem ne sme siliti, da kupi stvar, ki bi se jo rado prodalo. Vsiljivost odganja- Prosta* volja kupca naj odloči, kaj je zanj najprimernejše.
Seveda je predpogoj vsake reklame, da je resnična, kajti neresnična reklama prinese trenoten dobiček. Ko in kadar pa občinstvo spozna laž, škoduje taka reklama bolj nego pomanjkljiva ali slabotna reklama. In težko je priboriti si zopet verodostojnost pri širšem občinstvi], ki se ne pusti po navadi spe-Fati več nego enkrat na led ali kamorkoli.
Včasih je reklama za eno podjetje koristna, za drugo pa škodljiva. To *e takozvana kupirana reklama, ki se ie ralibog med našim trgovstvom zelo razpasla in ki je zelo škodljiva To pa v dvojnem oziru, ker stane podjetnika drag denar, ne donese pa prav nikakega dobička.
Dalo bi se napisati še marsikaj, zlati o modernih reklamernh,   ki so že
davno vsi povsem prepričani da j« cela reklama za male stvari, zlasti kar se tiče konzuma, namenjena   v   prvi vrsti
ženskam ali damam, ki pač največ, gotovo pa več kupujejo nego moški spoL To prodajalec prav dobro ve. In baš zaradi tega se zelo rad posluži ravno take reklame, ki blagodejno vpliva na ženske živce, misli itd. itd. Na ta način se potem reklama podvoji in razmnoži v tako obilni in zanesljivi meri, da mora donesti nameravane bogate uspehe — brez posebnih umetnih sredstev in večjih stroškov.
*   ★ ★
—g Stari zakoniti predpisi, veljavni na štajerskem. V območju bivše štajerske ve. ljajo, razen nekaterih splošnih določb oh. Čega državljanskega  zak. sledeči zakoniti predpisi: 1) Zakon z dne 2. sept. 1882, det. zak. št. 11 Iz leta 188S v nekaterih ukrep U za povzdigo ribarstva ▼ sladkih vodah. 2.) Ukaz namestništva z dne 9. jtin. 1883 dež. zak. št. 12. s katerim so se izdala Izvršilna določila k zakonu z dne 2. sept. 1883. S.) Ukaz namestništva s dne 14. nor. 1884 dež. zak. št. 11 s katerim so se spremenila nekatera določila izvršilne naredbe z dne 9. jun. 1883. dež. zak. št. 12. 4.) Ukaz na mest. ništva z dne 20. dec 1896. dež. zak. št. 2. iz leta 1897, s katerim so se spremenili obraz, oi I., H., m. ribolovnih listov, ki jih je uve, del Člen IV. izvršilne naredbe z dne 9. jun. 1883 dež. zak. št. 12. 5.) Ukaz namestništva % dne 30. XI 1912. dež. zak. št. 20 iz leta 1912 s katerim so se spremenila nekatera določila izvršilne naredbe z dne 9. junija 1883, drž. zak. št. 12. 6.) Ukaz pokrajinske, ga namestnika za Slovenijo z dne 19. jul. 1922. U. L. št. 259 o določitvi varstvene do. be In najmanjše dopustne mere ribam. 7.) Ukaz  pokrajinske uprave  za Slovenijo z dne 12. okt. 1923 št, 336 Ur. L., s katerim se je deloma izprementl ukaz z dne 19. jul. 1922 U. L. 259. Vsi ukazi 2   7 so veljavni, v kolikor starejši ne nasprotujejo drugačnim predpisom novejših.   Nobeden teh ukazov ne razveljavi prejšnjih v celoti, temveč samo glede onihtočk, katere izrecno fspremi. nja.
—g Državni dolgovi skandinavskih de. žel. Iz HelsLngforsa poročajo, da znašajo državni dolgovi štirih skandinavskih dežel po kurzu dolarja nastopne zneske: Danska mlL 226.8. izračunjeno na posamnega dr. žavljana 67.66 dol.; Švedska 435.2, na pos. 72.46 dol.; Norveška 283.6. na pos. 103.83 dol.; Finska 14.5, na pos. 34.52 doL
—g Produkcija volne v Avstraliji. Opa_ ža se resno vpadanje ovc v Avstraliji. Leta 1901. se je štelo ovc 106.4 milijone, katero število pa stalno pada in jih je bilo lani le še 78 milijonov. Kmetovalci pravijo, da je preveč suše v deželi, da se zanašajo med čete ovc razne bolezni In da ni nikakega zakonitega varstva za ovčjerejo.
—g Industrijsko.obrtna razstava v Ma. rlboru od 15. do 28. avgusta 1924. Prijavni, ce se še sprejemajo, dokler je še kaj pro_ štora na razpolago, vendar pa le še do 6. trn. Torej kdor se še misli kot razetavljKlee udeležiti, naj takoj prijavnico vpofllje. De. lo na veseličnem prostoru se je pričelo In se nadaljuje s polno paro, tako, da bo vse pra. vočasno dogotovljeno. Na veseličnem pro. štoru se oddajo še nekateri prostori za pro. dajo okrepčil, reklamni prostori, prostori za plakatiranje se oddajo po ceni interesen, tom, ki naj se do 8. tm. zglasljo v pisarni razstave. Zatvoritev Prešernove ulice. Ka^ kor lansko leto, se zatvori tudi letos Prešernova ulica, tako, da bo tvorila razstava samo en objekt. Z zatvoritvijo se je pričelo v soboto. Oficijelni lepak. Z razpošiljanjem ličnega lepak se je danes pričelo. Vse tvrd. ke naproša uprava, da Istega na vidnem mestu razobesijo, če mogoče v izložbena okna. Letošnji razstavni rostori obsegajo Dekl. meščansko šolo in dvorišče, poslopje vrt dnevnega zavetišča, vrt Dijaškega do. ma in Prešernova ulica. Vse informacije daje radevolje pisarna razstave v Cankar, jevi ulici št. 5 (šola) pritličje.
—g Dobava moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 25. avgusta ti ofertalna licitacija glede dobave 850.000 kg krušne pšenic, mo_ ke (tipa 80%). Predmetni oglas z natančnejšim! podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesen, tom na vpogled.
To in ono.
Štiri slike iz Moskve.
Moskva, spomladi L lttl... Maj, ju. nlj... prvi meseci nove ekonomske politi, ke (NBPA). Trgovina na drobno je začela procvitatL Moskva trgaj«, vsa Moskva tr. guje. nekateri, ker morajo prodajati, da se sploh prežive, drugi zopet, da kaj zaslužijo. Zopet so oživeli trgi (bazari), diha se svo. bodneje ... Tverski boulevard . . . Na zgor. njem koncu na »Strastni ploščadi« stoji nunski samostan, v katerem stanujejo po celicah študenti nekega komunističnega penzljonata univerze za vzhodne narode, vnak Moskvi«*-, se spominja, da so stali ob prevratu L 1917 tu topovi, namerjeni proti Moskvi. Boulevard je oživel. Junijsko soln_ ee je privabilo mnogo pasantov. Privabilo je tudi starca in starko, 70 letna zakonca Tohlerova. On je tipični Rus, dasi v resni, cl samo aklimatizirani Ceh, ona tipična ruska starka. Pa nista prišla na izprehod ali zabavo. Sklenila sta postati po prejšnjih letih trpljenja in stradanja sreOna »nepma_ na«. S seboj vozita celo trgovino. On vleče voziček, ona mu pomaga. Na majnem ročnem vozičku vozita, »tehtnico za ljudi«, s katero sta pripravljena za pest ničvrednih sovjetskih rubljev ugotoviti mimoidočim, za koliko funtov so shujšali med komunistično revolucijo m v duševni ter materijalni bedi.
Privlekla sta voziček na svoje staro mesto, zavzela sta običajno trgovsko pozicijo in Čakata.. . Dolgo, dolgo nI bilo žive duše, ki bi šel na tehtnico. Končno se ju usmilim Jaz tujec. Za 1000 sovjetskih rub. Ijev se prepričam, da tehtam svoje štiri pu. de ln štiri »golotnike«, obenem pa sUS1m besede hvaležnosti, ki prihajajo iz starčevih ust: ves začuden me gleda, koščene ro_ ke mu drhte od radosti, da mu iznova »cvete« trgovina. Mojemu zgledu so sledili kma. lu še drugI, in starec je imel mnogo posla. Tehtal je in sprejemal denar, dokler se ni zmračilo in sta zakonca odvlekla svoj vozi. ček domov. Tudi ta dva sta začela novo ekonomsko politiko.
L. 1922, Zopet pomlad v Moskvi. Toda zdaj je že večja živahnost, nego lani. Tiso. čaki so se v tem spremenili v milijone, poja. vilo se je sto in sto novih trgovin in »ne. p man s ko« delo z lahkim zaslužkom je v polnem teku. Zdi se, da se vrača Moskva z ogromnimi koraki med svetovna trgovska mesta. TverskiJ boulevard Je ves v zelenju, Hpe že cveto. Grem od Petrovke navzgor in že od daleč zagledam mojega starca, ka. ko tehta nekega mlađega gospoda, obleče, nega po najnovejši modi. Pristopim in srečam prijazen pogled, ki mi govori, da sva s starcem dobra znanca. Ne da bi sprego. voril, me starec iznova tehta, ko pa sežem v žep in hočem plačati starki pristojbino, vidim, da je ni nfkjer. Starec mi ves potrt pove, kako jo je zima spravila v grob, kako Je zdaj sam In kako mora sam tehtati, spre. jemati denar in voziti svojo »trgovino« domov. Plačam mu 600.000 sovjetskih rubljev. Koliko bom plačal drugo leto?
L. 1923. Nisem bil v Rusiji, nisem videl Moskve, ne Trerakega boulevard a, ne star. ca Tohlerova, Vem pa o njem vse. Zopet ;e tehtal, zopet se je zahvaljeval svojim kli_ jentom, toda denar v valuti »rublja L 1923« je sprejemala neka impozantna 50 letna žen. ska s strogim pogledom in premišljenim obrazom. Toda njen pogled ni tako osva. Jal, kakor starčevo milo lice, ki se je zopet nekako pomladilo in razveselilo. Zato je ostajala nova starčeva žena večinoma do. ma, vodila je gospodinjstvo ln pomagala starcu samo kadar je odhajal ali pa prihajal s svojo »trgovino«. Voziček mu je poma. gala vleči. Vsaj tako so mi pravili prijatelji.
L. 1924. Moskva v junija. Soparno je, zelenje v drevoredih Tverskega boulevard a je velo in povešeno. Zopet grem po znani cesti in gledam, kje bi opazil v daljavi star. ca. Res je tam, na svojem starem mestu, samo malo bolj sključen je, kakor prejšnja leta. Na obrazu mu ne igra več oni prijazni smehljaj, o katerem so mi pravili prlja, telji. Grem dalje, hoteč tudi letos postiti njegov klijent, pa ga vidim v družbi njego, ve nove družice. Starec me je takoj spoz. nal. Veselo ml maha z roko in z drhtečim glasom kliče: »Stopite bliže, stopite bliže!« Pozdravim ga nekako v zadregi ne kot obi. čajno v ruščini, nego v češčlni. Začudeno me pogleda,   ker doslej ni vedel,   da sem
Ceh. Pojasnim mu, kaj me je zopet privedlo ▼ Moskvo, on pa me vpraša, kako se mi kaj godi in kaj počnem. Vse sem mu razodel kot staremu znancu. Njegovo veselje je bilo nepopisno. »Izvolite samo na tehtnico«, me je povabU takoj. Kadarkoli stopi na to teht. nico češka noga, takoj se mi zazdi, da sem na češkoslovaškem. O, da bi jo še enkrat videl, im si nekaj prihranim, kupim dve fo_ tografiji in pridem k ram na konzulat, da dobim češki potni list. To.Ie pa, starec je posegel v žep in izvlekel nekak papir — jim vrnem. — Stopim na tehtnico in starec z radostjo ugotovi, da ne tehtam »več štiri pude ln štiri funte«, nego rvštiri in štirL. najst«. - Da. štiri pude in štirinajst funtov, tako ste se torej tam pri nas v dveh letih dobro zredHi.« — Sežem v žep, da mu dam 10 kopejk. kakor je zapisano zdaj na tehtnici, toda starec noTe niti slišati o tem. Vesužaljen nič prigovarja: »češka noga stoji na moji tehtnici — to je vredno več, kakor sto drugih. Pridite samo. pridite, dragi gospod, iz konzulata, in rade volje vas točno in dobro pretehtam.■ — Vprašam ga, kje pa njegova ženica, nova gospodinja. Starec odpre v zadregi usta, nekaj zago_ drnja, potem pa mahne z roko in odgovori žalostno: »Nagla ženitev, nagla ločitev!«
J. š.
O SNUBITVI LEVA TOLSTEGA.
je priobč ila sestra žene slovitega filozofa zanimive spomine v listu >Novoje Vremja«. Prvič se je Tolstoj sestal s vojo bodočo ženo v Moskvi, v hiši njene sestre, kjer je bil vedno jako priljubljen gost. Bil je takrat mlad gardni poročnik in na glasu ko<t dober družabnik. Najraje je govoril — bU0 je neposredno po krimski vojni — o obleganju in zavzetju Sevastopola, kjer ie bil sam udeležen. Njegova poznejša Žena ga Je poslušala kot zamaknjena. Tolstoj se je v hiši zanimal za vse in vsi so ga čislali ter ljubili, ne najmanje služinčad. Njegova dobrota je oblaževalno vplivala na vse. s katerim ie občeval. Takrat je pisal: -»Sredstvo, da dosežemo srečo, je razprostreti mrežo dobrote in ljubezni, vsi, ki se približajo tej mreži, mladi in stari, visoki in nizki, sc morajo zapleti v to mrežo —«
Ko je Tolstoj nenadoma odpotoval, se je Sonja — tako se je imenovala njegova kasnejša žena — močno razžalostila. O svojih čtfsrvih pa ni govorila nikdar in nikomur, kolikor rud? so Jo izpraševali. Njena žalost je bila tem večja, ko so ji znanci povedali, da je Tolstoj naklonjen njeni starejši sestri. Svojo bolest je opisala v noveli, katere rokopis je dobil v roke Tolstoj. Ko je manuskript prečital, je napisal v svoj dnevnik: »Bral sem povest Sonje. Koliko preproste jasnosti je v njej!... Njene besede: »njegov pogled mj je neizmerno ljub*, so mi prinesle ^ufajvoai in me uverile o njeni ljubezni. Tu gre brez dvoma zame. «
Nato Tolstoj ni več okleval razodeti ii svojo ljubezen. Svoja čustva jc doslej skrival, ker se ni imel za dovolj lepega, da bi mogel vzbuditi simpatije svoje ljubljenke. Po tem dogodku pa je odkrito zasnubil Sonjo.
Pri poroki se je pripetil tragikomičen slučaj. Ženin se je hudo zamudil. Ko je končno dospel, se je opravičeval, da ni mogel najti oJkrobljene srajce, ker je sluga vse njegovo perilo pospravil v kovčege in odposlal, da bi se ženitovanjsko potovanje ne zakasnilo.
IDEALEN PREDSEDNIK.
Mehika je interesantna dežela, a mehi« kanski narod silno razburljive narave, pri* pravljen vsak čas za pretepe in revolucije. Tekom zadnjih 100 let je bilo v Mehiki nad 200 revolucij. Poleg te revolucijomarne Čcds nosti imajo Mehikanci še drugo lepo last* nost: kradejo kot srake in tudi državo goljufajo na vse pretege. Neki italijanski čas* nikar se je razgovarjal s predsednikom vlade Obergonom in mu je med intimnim pogovorom rekel, da je čul, da krade državo tudi sam predsednik republike. Res, Ober* gon jc skromno priznal, da rudi njega sumničijo, da krade, ali ker je on v vojni zgubil roko, je lahko narod zadovljen z njim, kajti čc drugi kradejo z obema rokama, de* la on to samo z eno. In je nato gospod pred* sednik pohvali svoje ministre, naglasajoč, da imajo prav da k- de jo. ker reveži itak premalo zaslužijo. Res idealno!
Drobiž.
* Grof Andrasay o blvii  cesarici Žiti. V »Magvar Orszag« objavlja grof Julij An dras?y poročilo o svojem poseta pri bivši cesarici Žiti. Cesarica se ne peča z aktu.
alno politiko veruje pa, da bo neko« prišel trenutek, ko se vrne na Madžarsko in za. sede prestolonaslednik Oto madžarski pre_
stol. Ve?ti o ubostvu. v katerem baje živi cesarica Žita s svojo rodbino, niso resnic, ne. Cesarica Žita živi priprosto; toda bre« pomanjkanja. Iz Madžarske. Avstrije ln Češkoslovaške je
* Žita odpotuje v Madelro. Razširja se vest, da je dobila bivša cesarica Žita od angleške oblast! dovoljenje, da odpotuje na otok Madeiro. kjer je pokopan cesar Karel. Baje odide tja v kratkem. Žita je bila pred dnevi baje v Lurdu. Francoska vlada ji jo strogo predpisala cas bivanja in občevanja tam.
* Žita v filmu. Francoski listi poročajo, da je neka filmska družba ponudila bivši cesarici Zlti ogromen honorar za kreiranje glavne vloge v nekakem habsburškem fTL mu. Vsebina filma: puč, zmaga In porac Karla na Madžarskem, njegova samotna smrt na Madeiri. življenje v eksilu. povra« tek mladega kralja v njegove prvotne de. žele. Filmsko podjetje se boji. da nasled-stvene države ne b! dopustile predstave te. ga filma.
* Velikanska vročina v Alžirju. V Al_ žrju je nastopila taka vročina, da Je uničila vso žetev. Vročina je dosegla 65 stopinj.
» Nečak ruskega    carja bankrotiral.
Ruski velik! knez Andrej je s svojim pod., jetjem v Londonu propadel in sodnija mu .ie imenovala konkunnoga upravitelja. Velik! knez Andrej je bil kupil v Txmdonu neko elegantno hišo z namenom, da ur^d! v rj« prvovrsten iscralski klub. Fofijetje pa ni đa_ lo uspeha, marveč je povzročilo velikemu knezu finančni polom. Velika kneginja je delala v neki veliki modni trgovini. Veliki knez Andrej je vžlval pri carju, kakor zna. no po?ebno zaupanje in je bil malo pred bo, sensko aneksijsko krizo poslan na Dunaj, da bi navezal tesnejše stike med Dunajem in Petrogradom.
* Najmanjša knjiga na svetu, 43 rm dolga, S cm široka, obsegajoča peemi an_ gleškega poeta John Weevre, je bila pro, dana na dražbi Amerikancu dr. Rosenba, ehu, ki ima v Phlladephiji ogromno zbirko knjig. Knjižica je bila trskana leta 191f>.
* Cel indijanski rod zapadel bolezni lepri. Rod Sičini-Tndijaneev v dolini reke FIndlaj, severno Kanade, umira na strašni bolezni lenr!. kateri so zapadli vsi njegovi člani. Preje je bil ta Indijanski rod izredno čvrst in močan, sedaj ga Je lepra ugonobila že tako, da je le se okoli 200 Indijaneev v omenjeni dolini. Ti hirajo in propadajo ter «e slepi, ohromeli, izglađen! In po bolezni razjedeni vlačijo okoli po gozdovih. Kmalu bo konec rodu Sičinl.Indijancev.
* Strupena kaća v sodu piva. V obči«! Hust na Madžarskem je te dni krčmar Mi_ hael Romlar iz baš nabitega sodčka piva dal prvi kozaree nekemu navzočemu ff_ nančnemu uradniku, drugi kozarec piva je pa sam izpil. Par minut nato sta oba mofm padla na tla, ln se zvijala v groznih kreni Mi koj nato umrla. V sodčku so naJIi zaduš\»o strupeno kačo in obdukcija je pokazala z«, strupljenje potom kačlnega strupa.
* Prometni minister kot strojevodja. Postajenačelnik zapadnega kolodvora v Pa_ rizu Je dobU te dni nepričakovan obisk. Pri_ šel je prometni minister Viktor Pevtrai In prosil, naj mu dajo viSnjevo delavsko oble. ko, kakor jo nosijo strojevodje. Postajen«_ čelnik Je bil ves začuden, zlasti še ko mu Je minister povedal, da bo on osebno vodi! ekspresni vlak, ki odide to uro is Pariza v Marše iII o. Hoče se prepričati, kako so uporabne pred kratkim uvedene prometno,teb_ nične novosti. Par minut pozneje je stopil minister na lokomotivo poleg strojevodje. Do Avijona Je vodil lokomotivo strojevodja, od te postaje dalje pa je prevzel vodstvo prometni minister, ki je rešil nalogo etro_ jevodje do končne postaje brezhibno. V Marseille je med tem prišla brzojavka, da vodi brzovlak št. 132 minister sam. Korala se je v Marseillu ogromna množica, ki je ministra burno pozdravljala.
* Policijska letala. Policija v Newyorku je dobila za svojo službo G letal, ki imajo nalogo kontrolirati zračni promet, najti t!_ hotapce ter poiskati truplo utopljencev. Ka vsakem letalu bo v službi irvežbani letalec kot rezervni policist in zraven njega bo služboval aktivni polieist.
redor Ljubo v:
Zveri
(Dalje.)
Strašno me je mikalo, da bi stari primazal klofuto. Toda iz dveh ozirov nisem storil tega. Prvič ker sem se zavedal, da bi škandal ne mogel rešiti ne mene, ne Tatjane in ne Fedora Ivanovi-
ča___in šei nekaj, odkrito priznam, da
5em imel sicer moralno moč, toda fizične ne. Tudi posebna porcija kruha in dve jajci, ki sem jih pa pravilno delil z drugimi, mi niso še dali te moči.
Tako sem ostal v pričakovanju na istem mestu ,kjer sem pač stal. Veličko pa je manda sklepala iz mojega vedenja, naj se prepriča, če je Tatjana prosta ali zaposlena.
Pripravljen sem bil na eno tistih divjih gostij, ki so jih prirejali rdeči gardisti v oropanih palačah bivših bogatašev. Toda zvoki balalajke so bili čudovito zamolkli in bil je absolutni mir v sijajno razsvetljenem bivšem domu Nithana Abrahamovskega.
Ker sem moral zopet čakati, sem se začel ozirati.
Zdi fe mi, da sem vam že pravil, da sem zaradi svojega poklica poprej mno-go občeval v krogu petrogradskfli fi-
nančnikov. Pri Abramovskih pa nisem, bil nikoli, in če je spadalo to, kar sem videj, med ostanke njihovega imetja, tedaj je bil njihov okus veliko boJj ori-jentalen nego ruski.
Pa mi menda ni bilo sojeno, da bi o tem še razmišljal, kajti Veličko se je nepričakovano naglo vrnila in mi je pomagala zaupljivo čisto na način, ki se ga ie bila privadila menda žej pri izvrševanju svojega poklica v Močki.
Ni mi preostajalo nič drugega, nego da ji sledim. Ko sva prekoračila še celo vrsto razkošnih dvoran sva prišla na hodnik in Veličko je odšla po marmornatih stopnicah nazvgor. Jaz pa zanjo.
Kar si videl, je bil klub, mi je pojasnila. Tu v drugem nadstropju so pa sobe.
Bila sva že gori. Še nekaj korakov fn ustavila se je pred vrati vrati, rekoč:
Tu... to bo menda tista Tatjana, ki jo iščeš.
Menda vas ni treba šele uveriti, da so se mi tresle roke, ko sem potrkal na vrata.
Bil je v resnici nepozabni glas Ba-gove in ta glas je zaklical: Svobodno!
Kar je sledilo zdaj, bi najraje zamolčal. Vendar pa vam moram v kratkih besedaha povedati, kakor pač zmorem,
Oprema te sobe in obleka Bagovo je bila taka, kakršno poznate menda tudi vi, če niste slučajno član kakega me-niškeg reda. To končno ni bilo nič čudnega. V hiši. kamor sem prišel, tudi ni bilo kaj drugega pričakovati Toda poza, ki jo je zavzela, ko sem vstopil! Navzlic studi, ki me je obšel, sem zakričal :
Tatjana Vasiljevna!
Ona pa:
Peter Pavlovič...! in zdajci je potegnila nase svileno ruto ter se pokrila.
Pričakovala ia tujca... pa sem prišel j a z. Dasi nisem docela razumel položaja in sem čutil, da se mi jezijo lasje od groze, sem bil vendar kakor začaran od edine misli.
In zato sem vprašal:
Kje je Fejdor Ivanovič, Tatjana Vasiljevna. Dobil sem isti odgovor kakor malo poprej na Fontanki:
Ne vem.
Toda v mojih očeh\ ki so buljile tako zmedeno in prepadeno v namazan Tatjanin obraz, je morala opaziti nebroj zbegano jecljajočih vprašanj.
Zakaj naenkrat je dejala... in sicer tako mirno, da mi je zastala kri v žilah:
Sedite tja, Peter Pavlovič, in pri-igfte si cigareto. Priznat! vam moram,
da sem kar planil na škatlico, ki je ležala na nočni omarici kraj njene postelje.
Poznate rusko inteligenco dovolj. Mnogo je takih, ki rajši utrpe hrano, nego čaj in tobak, in k tem spadam žal tudi jaz. Kaj naj vam povem? Ali vam moram priznati, da mi ni bila v tistem hipu deveta briga samo Tatjana, marveč tudi Fedor Ivanovič, ko sem bil neposredno na tem. da zadostim fizični potrebi, ki je bila že vqč dni neutešena? Ckrvek je zver. Ne, šć veliko slabši je, kakor zver. To sem ugotovil takrat!
Videl sem torej polno škatliico cigaret. Dolge, lepe; pristne cigarete, kakršnih nismo dobivali že leta in leta... polna škatljica, skoraj sto jih je bilo, in Tatjana mi jih ie ponudila prav po domače, kakor v mirnem času. To je presegalo moje moralne sile. Sal sem opazila, kako ste planili po tetfi cigarerih, Peter Pavlovič, sem začul Tatjanin glas. Tako boste lažje razumeli, kar vam hočem pojasniti, in če vam zagotovim:
Pravzaprav je bila kriva nove poti mojega življenja, ki je pred vam ne morem več prikrivati, pomaranča.
Pomaranča? sem zajecljal zbegano. In spomnil sem se sadja, ki ga je ponujala Tatjana tisto jutro na Fontankf.
Prav za prav, ie ponovila... zakaj vse kar ie bilo poprej logično in psihološko k temu... Zato vam hočem pripovedovati po vrsti, od takrat, Peter Pavlovič. ko sva zadnjič govorila v majhni vi h* v OatČini.
Vsaka beseda iz mojih ust bi bila tu odveč. Poslušal sem torej z vsem svojim čutom in lovil njene besede z ušesi, očmi in usti.
Na steni nasproti naslonjaču v slogu Ludvika XV., ki je bfl menda last Abramovskega, je viselo veliko zrcalo. V njem sem zagledal svoj obraz. Nisem se spoznal, smatral sem se za prikazen ... tak sem bil.
Alf ste bili pozneje še kdaj v Gat-črni. Peter Pavlovič, sem zasijal Tatjanin glas.
Nekako štirmajet dni potom, ko ste izrazili željo, da se preselite v mesto, Tatjana, Vasiljevna, sem odgovoril.
Torej veste, da so našo majhno vilo oropali.
Da.
BiK so samo štirje. Zadostovali so. Nekoč so bili oboroženi do zob. Potem Pa so se do sitega najedli . saj so gotovo še spominjate... dolgo ni bflo nobenega mesečnika. S Fedorom sva bŠa torej že zelo sestradana.
Vem.
J
Stran 6.
»SLOVANSKI   NAROD«   dne 5. avgusta 1924
štev. 177
specialist za pljučne bolezni
zopet ordinira.
L lil
DoDljana
BERSON
gumi pete In potplate. Dajo elastično
hojo, so cenejše In obdržijo Vaše -j čevlje trajne.
JOenite v juho in prikuhe Urepcilo hrane
— J UHAN —
imate iz preprostih jedil izvrstno, zdravo in redilno
hrano* 4914 b
Haznaniio.
P. n. občinstvu mi je čast javiti, da mi je ministrstvo narod, zdravja podelilo koncesijo za obratovanje staroznane lekarne  ge. vdove  pokojnega Mr. Vinka Prochazke.
Lekarno sem nanovo preuredil, izpopolnil in založil z najnovejšimi tu In inozemskimi specijalnimi zdravili in p. n. cenj. občinstvu in dosedanjim strankam najtopleje priporočam^
r, Leon Bahovec,
lekarnar pri »Zlatem orlu", Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2 (pri Čevljarskem mostu). 4979
O
OO
+
Hllserfeva ulica 5.
Popravljam in uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno
! Najnovejša "znajdba!
Brez kvarienja blajj.T kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON BOC 1592
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 L nadstr. Glince-Vič 46
Za odgovore oprave
nai so priloži 1  dinar.  PlaSuJ« so vnaprej.
Sena  malih oglasov
vsaka beseia SO para. — Najmanje pa Din 5'
nekaj pohištva, omare, postelje in otroški voziček.
Celovška cesta 77, Šiška.
4981
33
m
pravi pateti-rani Maršnerovi
šumeči limonad-ni bonboni so
najboljši za žejo, dobijo se povsod.
Tovarniška zaloga
¥!?®k
LJubljana, Krekov trg 8
4959
enega toplokrvnega in enega mrzlokrvnega žrebca se vrši v
soboto, dne 9. avgusta 1924 ob 9. v janalnio drž. ž-ebcarne na Selu pri Ljubljan'. Zdražitelj ima plačati poleg kuhnine 2°/o takso, 2% prispevek za ubo-ini sklad in stroške objave v časopisih.
Drž. žrebčarna na Selu pri Ljubljani.
Potrta  globoke  žalosti naznanjam, da mi je moja srčnol j ubijena, dobra mati, gospa
ija lim roj. L
MM,
v nedeljo, dne 3. avgusta buguvdano preminula.
Pogreb drage ml pokojnice bo v torek, dne 5. avgusta 1924 ob 4. popoldne iz Florjanske ulice štev. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1924.
Marija Cxerny, hčerka.
' mm
t
4975
Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naša dobra, ljubtjena soproga, mamica in stara mamica, gospa
3 Jele roj. I
uradnikova soproga
ir
po v
dolgi, mučni bolezni, dne 2. avgusta t L mirno Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo dne 4. avgusta ob 6. popoldne iz hiše žalosti, Glince št 220, na pokopališče na Viču.
Vsem, ki so pokojnico poznali, jo priporočamo v blag spomin.
Sv. maša za pokojnico bo dne 5. t. m. ob 7. zjutraj v farni cerkvi na Viču.
Glince, dne 4. avgasta 1923.
Ivan Je£e, soprog, uradnik. — Pavla Biro, Milica Wallatretten, Danica Hočevar, Tea Haydn, hčere. — B|ro Pal, nadinžener, Wall-atretten Rolf, inžener, Hočevar Zorž, vladni rač. revident, Haydn Ladislav, uradnik Anglo banke - zeti   — Walstretten Friderik, sinah.
legitimacije
za veieseims
v Pragi a Din 20, v Gradcu a Din 15, v Libercu (Rei-chenberg)  e dinarjev 15, v Ljubljani & Din 50
prodaja Aioma Companv,
Ljubljana, Kongresni trg 3. Tel. 174
Istotam se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. 4961
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
13555
Vedno velika izbira vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las Z ,L* Oreal Hene", tudi v modnih barvah,
M. PO OKRAJ SEK,
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32
Dalmatinski
I* Portland
cement
svetovne znasske
14
nudi po najnižji dnevni ceni
tvornica „SPLI T"
d. d. za cement Portland iz skladišča v Lfublfani Aleksandrova cesta 12.
Zlatarski vajenec
se takoj sprejme. — Lud. Cerne, Ljubljana, \Volfo* va ulica 3. _4926
Službo sluge
iščem. — Ponudbe pod »Takoj/4066« na upravo »Slov. Naroda*.
Več dobro izvežbanih
natakaric
v serviranju sprejme pr* vovrstna restavracija ta* koj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 4894
Potnika,
le iručenega fialanterista, tudi začetnika, sprejme takoj — tvrdka Henrik Kenda, Ljubljana. 4970
Trgovski
pomočnik
se sprejme za skladišče jajc: hrana in stanovanje v hiši — pri tvdki Ed. Suppanz, Pristava. 4958
Strojnik !
Išče se izurjen, samosto* jen strojnik za takoj. — Ponudbe je poslati na na* slov: Ivan Furlan, parna žaga, Logatec. 4969
Žagovodja !
Strokovnjak z daljšo pra* kso žaoarskih, gozdnih in odoremnih poslov — želi premeniti mesto v kako večie podjetje. Ponudbe pod »Strokovnjak/4949« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Slugo
na prvo mesto sprejme za takoj podružnica vele* banke v Ljubljani. — Re* flektira se samo na iz* vežbano moč, ki ma več* letno prakso pri kakem večjem podjetju ter je popolnoma izurjena v svojstvu prvega sluge. — Ponudbe s spričevali pod »Slu ga/4964« na upravo »Slov. Naroda«.
Prodajalko,
prav dobro, zanesljivo moč, ki je poštena, mar* ljiva in samostojna — se sprejme. Stanovanje in hrana v hiši. Nastop takoj. Ponudbe s spričevali in sliko je poslati na na* slov: Trgovina delikates. Žagar, Zagreb Nikolićeva ulica 12. 4957
Izobražena
vzgojiteljica,
starejša moč (vpokojena učiteljica) se sprejme k trem fantkom 5, 7, 9 let starim. — Pogoj: znanje slovenščine, nemščine ter event. tudi francoščine in pouk klavirja. Nastop ta* koj ali 15. avgusta t. 1. — Pismene ponudbe z za* htevo plače je nasloviti na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Tzobraže* na vzgojiteljica/4962«.
Stanovanj §
Soba s hrano
ali brez — se odda mir* nemu gospodu. — >Jaslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 497S
Stanovanje !
Kdo zamenja stanovanje (sobo z vzidanim štedil* nikom) v Spodnji Šiški, pet minut od kolodvora, z vsemi pritiklinami in električno razsvetljavo — za sobo in kuhinjo v me* stu ali predmestju. — Pi* sroene ponudbe pod »Za* menjava/4971« na upravo »Slov. Naroda«.
Opremljeno sobo,
snažno, po možnosti z električno razsvetljavo in posebnim vhodom — išče uradnica. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Sna.>no'4968«.
Zamenja se lepo stanovanje
v I. nadstropju v sredini mesta blizu pošte, obšlo* ječe iz treh sob, kabine* ta, kuhinje, sobe za sluz* kinjo, kopalnice ter pri* tiklin — z večjim stano* vanjera v mestu ali kaki vili. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Večje stanovanje'4025*.
Iščem sobo
s 15. avgustom v Šiški ali v bližini. Grem tudi kot sostanovalec. — Ponudbe pod »Uradnica 4963« na upravo »Slovenskega Na* roda«.
■m v tvtmw m *sui.\Awums*r*
3BBLT ME!
šivalni stroj
prodam takoj radi po* manjkanja prostora za 2600 kron. — V Reber št. 3/11 (Lipovec). 4965
Osebui avto,
štirisedežen, v najbr 1 i§em stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, GradaŠka ulica št. 22. 4*02
Šivalni stroj
znamke »Singer« — se ugodno proda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. - '~7~
Srebro,
zlato v kosih in v kova* nem denarju ter platino kupujem in plačam naj* višje cene. — Sinčić. Ru jeka (Fiume), Via Gari* baldi 30. 4Č90
Kupim srednjcvcliko
trgovino
kakršnekoli stroke v me* stu ali na deželi. — Po* nudbe z natančnimi po* datki na upravo »Sloven* skega Nahoda« pod »Unis versum-4960«.
Bukovo
kakor tudi borovo, jelše* vo, smrekovo in kosta* njevo oglje, bukova in hrastova drva za kurja* vo, železniške hrastove in bukove prage — kupi vsako količino za dobavo čez celo leto — Kmetij* sko * Trgovsko Društvo, Trieste, Via Raffineria 4.
4856
I   Prodan 1
Zoia,
dobro ohranjena, katera je obenem tudi postelja, se ceno proda. — Naslov: Dogan, zaloga pohištva, Ljubljana, Dunajska ce* sta. 4897
Enonadstroona
hiša z vrtom
in zemljiščem se po j.ikn ugodni ceni takoj proda. — Poizve se v Ljubljani. Opekarska cesta 10. 41,T
Naprodaj
1 njiva 61 arov pri Sv. Kri/u, 2 njivi 41.5 in 18.5 arov ob zvezni železni* ci pri Dunajski cesti. — Ponudbe pod »Njive 4935« do 7. t. m. na upra* vo »Slov. Naroda«.
Posestvo
v bližini Škofje Loke se proda ali odda v najem. — Pojasnila daje Splošno kreditno društvo v Liub* Ijani, Aleksandrova cesta.
4067
mmm
Dopisovank |
Ženitev.
Državni uslužbenec, vdo* vec, se želi poročiti. De* kleta ali vdove brez otrok — čeprav z dežele — s premožejem ali hišo, 35 do 45 let stare — naj se javijo pod šifro »Prid* nost/4921« na upravo »SI. Naroda«.
Trgovski lokal
na prometni c~sti v Ljub* ljani — se išče za takoj. — Ponudbe pod »Avgust 4953« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
i Posojila
1.000.000 dinarjev
kapitala investira v do* bra industrijska podjetja Gospodarska pisarna Jo» sip Tribuč, Ljubljana* Glince. 4S64
200.000 dinarjev posojila
išče ugledna trgovska tvrdka za eno leto proti dobremu obrestovanju. — Ponudbe pod »Merkur 1925/4940« na upravo »SI. Naroda«.
se dobi po nainižj! ceni pri Anton Steinerju. Je* ranova ulica 13, Ljubija* na 4l>72
Prostovoljna
javna dražba
se vrši dne 6. avgusta t. 1. ob devetih prcdpoldne v Ljubljani, Zvonarska uli* ca St. 1. Prodajalo se bo 15 različnih motorjev (motocikljev) novih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montiranie na navadna kolesa. 16 šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje. 3 pi* salni stroji, več otroških vozičkov, 4 avtomobili. 2 stružnice za železo, pri* pravne za male mehani* ke. 2 električna motorja itd. 47^3
Nove nakupne in prodajne možnosti
Vam nudi
od 23. avgusta do 2. septembra 1924.
1440
Uradno konceslonirano podjetje za zgradbo - vodovodov, hišne inštalacije In oantralne -
kurjave
Telefon 621      Afltotl   KOSOI*      Telefon 621
Ljubljana     -    Aškerčeva ulica 17.
Projektiranje mestnih in občinskih vodovodov in kanalizacije. — Oprema kopalnic, pralnic, klosetov itd. — Proračuni in projekti za vse vrste centralnih kurjav. — Inženjersko strokovno vodstvo pisarne. — Projekti in montiranje vodnih turbin. — Trgovina inštalacijskega materiala In armatur.
iaite v Iv. Narod
Grand cirkus BRUNO
Lattermanov drevored 4943
pride s svojimi prvovrstnimi atrakcijami umetnikov, dresiranih konj itd.
v torek, 5. avgusta v Ljubljano.
Prva predstava v torek ob 9. zvečer. — V nedeljo dve predstavi, ob 4. in 9. — Predstave se vrše ob vsakem vremenu.
RAVNATELJSTVO.
Manufakturna trgovina
j ? Ljeiilioii
Sv- Petra cesta in Lingarjeva ulica
vljudno naznanja, da se je 1. avgusta preselila na
Sv. Petra cesto št. 26
nasproti hotela Tratnik. Za dosedanjo naklonjenost se zahvaljuje ter priporoča še za naprej. 4S92
Blago dobro, cene nizke.
3.
prudaje zemljiških peresi.
Prodajo se sledeča v dr. Oražnovo zapuščino spadajoča zemljišča:
1. Zemljišče Mestni logi parceli 893 in 894 1 ter šupi stavbn. pare. 89 2 in 303 kat. obč. Trnovsko predmestje v skupni Izmeri 7-1504 ha.
To zemljišče se proda v treh enakih delih računano od ceste v Rakovo jelšo ali pa v dveh delih, kakor ga reiejo jarki iz ceste 2 cesarjev, eventuelno najboljšemu ponudniku za vse parcele s šapami vred.
2. Travnik pod Dolenjskim kolodvorom i Od postaje Dolenjski kolodvor ga loči poljska pot. Jako primeren za skladišče lesa, parno žago, odn. tvornico z lesnimi izdelki. Ta travnik obsega sledeče parcele št. 1751, 176/1, 176,2, 177/1. 178/1 in 179/1 kat. obč. Karlovsko predmestje v skupni izmeri 20143 ha. Prodajajo se prvi dve parceli skupaj in ostale skupaj odnosno najboljšemu ponudniku vse parcele skupaj. Zemljišče za Rakovnikom ■
a) Parcele št. 77/8 gozd, 83 1 travnik in 83 2 bajer (pripraven za rejo rib in za pridobivanje ledu po zimi) kat. obč. Karlovsko predmestje skupno z zasebno potjo pare. 83/4 v skupni izmeri 1-0628 ha.
b) Parcele 77 20 gozd, 80 1 njiva in 83/3 travnik kat. obč. Karlovsko predmestje v skunni izmeri 4-7 281 ha.
To zemljišče se na želio razdeli na dva dela. Stavbno parcele na Friškovcu:
a) Parcele št. 172/4 kat. obč. Sv. Petra predmestje I. del, razdeljena na dve stavbni parceli po 746 m2;
b) Parcela 234/3 iste kat. obč. razdeljena na dve stavbni parceli v izmeri 852 in 896 m2.
c) Parcela št. 172/17 iste kat. obč. v izmeri 604 m2.
Ponudbe opremljene s 10 °'o vadijem. v gotovini odn. vrednostnih papirjih, v kateri se ponudnik zaveže, da ostane 4 tedne, ko konča rok za vlaganie ofertov v besedi, sicer mu zapade vadij, je vložiti do 30. avgusta 1924 pri pr dpisanem odboru.
Vso kupnino bode plačati takoj v gotovini, ko sprejme ponudnik obvestilo, da je ponudba sprejeta. Vsa pojasnila se dobe pri podpisanem odboru ob delavnikih od 9. do 11. dopoldne.
Upravni odbor dr. O raž nove g a dijaškega doma (univerza), dne 26. julija 1924.
4S53 Dr. A. SERKO.
4.
itt"     rr~TT*TSMiTvv-i ni ti 11*mmm !■■ i nu *~ 'tkoc*^ ' v«;«rs^r7^t        "   ^3 . , j|>awessaMSieVasl etesaraaefar^aaBasaarti o^-^1^ mm* » ■■eM-uiS
LJUBLJANSKA
E D IT NA   B M
Skup rezerve nad Din UM-
ustanovljena 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trat, Agencija Logatec.
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502,503,504
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
15
2975
01
50