267. it««.
izhaja razen pcRtžSiika in tineva po prazniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61., Učiteljska tiskarna.
X	mammm
Dopise fraukirati in podpisati, sicer se iih ne priobči. Rokopise Fene vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1'50, osmrtnice in zahvale po K 2‘50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Pavlatnl franke v državi SHS.
V Uubilanl, v sredo 24. decembra 1919.
Lete 118.
Glasilo JugosBov. socilalno - demokratične stranke.
Pas&zttasna Sfoav. s£ane «— SO vinarjev. —
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo oto K S6, za pol leta K 48, za četrt teta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Amenko K 120, —- Reklamne jc »a list so poštnine proste.
Upravništvo je v L;ubljani, Frančiškanska utica št.6 L, Učiteljska tiskarna.
TeEefoaska št. 312.
Ljubljansko delavstvo proti draginji in za socialistične občine.
Shod, ki Ra je sklicala naša stranka za nedeijo v »Mestnem domu« v Liubliani. ie uspe! naravn ist ^ja.ino. Bi! ie ve^na slika razborit^a raz položenja ogoljufane delavske mase. »Mestni dom« nabito polen do stopil tc. Vsa zavedna masa ie dajala odkrito duška svoji nevolji. svojemu •rdnemu sklepu. da napravi konec oderuški politiki meščanskih strank, ki morajo zapustiti občine in parlament Rudstvu, ki hoče odločno priti do svoiih pravic.
Ob 10. zjutraj je sodrug Vencajz v imenu ljubljanske krajevne politične organizacije otvoril shod. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Brozovič, za zapisnikarja sodr. B e r n o t. Prvi je govoril sodrug O o 1 o u h . ki ie ob neprestanem pritrjevanju navzočih, pojasnil vzroke vsesplošne draginje in politične naloge proletarijata v tem važnem trenutku.
Gospodarska kriza ie na vrhuncu.
Izvajal je: Svetovna vojna ni le uničila milijone človeških eksistenc, uničila ie tudi gospodarsko živlienje Evrope. Izčrpala ie vire blagostanja. Industrije, produkcije. Politični, gospodarski in kulturni napredek sveta je ogrožen. Le od proletarijata je še odvisno, da se reši človeštvo neizbežne katastrofe. Finančni polom, ki grozi malodane vsem evropskim kapitalističnim-državam. koje rešujejo sedaj ameriški denarni mogotci, priča zgovorno o akutni krizi vsega kapitalističnega, gospodarskega in političnega sistema. V zvezi s to krizo so vsa druga pereča vprašanja sedanje dobe, v prvi vrsti draginja in vsdh njenih zločinskih poiavov. Draginji pridemo radikalno v okom le z rešitvijo sedanje splošne gospodarske in politične krize, ki ie mogoča le z odstranitvijo kanltalistič-uesra sistema.
Nimamo strašne draginje le v Jugoslaviji. V tem oziru trpe več ali manj enako ljudstva vseh držav. Razlika je le v načinu, kako sc sku-
drugod ublažiti dragmjo. in kako se nasprotno pri nas draginio zavestno pospešuje. Krivdo na tem imaio predvsem meščanske stranke, »v prvi vrsti naš parlament, ki je bi! v resnici največja verižniška borza Jugoslavije.
Proč s svobodno trgovino.
Za svobodno trgovino ie goreče 6tremelc naše trgovstvo, za nio se je potegovalo potom svojih zastopni-
kov v parlamentu in v vladi, in našlo ie zares po;lužnih ljudi, ki so ugodili tei zahtevi v trenutku ko sc je v drugih državah vezalo trgovino in se jo strogo nadzorovalo. Spremenili so s tem našo državo v eks-ploatacijsko polie domačih in tujih špekulantov. Zmagalo 'e načelo prostega oderuštva, uprave velikih denarnih zavodov, ki so centrale organiziranega državnega verižništva, so vriskale veselia. Nakopičili so si v kratki dobi ogromno milijonov.
Da smo tako v najkrajši dobi prijadrali v sedanie neznosne draginj-ske razmere, ni prav nobeno čudo.
V drugih državah se izdajajo stroge naredbe proti draginji, pri nas se io pa pospešuje na vse načine. predvsem potom pozivnega zadržanja občinskih zastopov in parlamenta samega. Občinski zastopi. bodisi liberalni ali klerikalni, so najtrdnejša postojanka cvetočega oderuštva. Krog sedanjih občinskih zastopov se zbira trgovstvo zato se ni čuditi, če sedanje občine ne stoie ničesar v obrambo konsumefttov. Sedaniim občinskim mogotcem gre predvsem za ohranitev svoie trgovske politične klijentele. Ljudstvo na] le strada.
Toda ljudstvo noče več stradati. In ker ve. da ie treba v boju proti draginii obenem političnega boja, zato zahteva demokratični volilni red za občine, za vse državljane obeh spolov, ki naj omogoči delavstvu, da pridejo občine v njegove roke.
Slovenske občine slovenskemu socijalističnemu proletarijata!
Dovolj se je delalo v naših občinah. pričenši od ljubljanske, za avstrijske in jugoslovanske oderuhe za vojna posojila in hišne posestnike. Preveč se ie zanemarjalo interese občnarjev, delavcev, konsumentov vobče. Delovno ljudstvo. tisto, ki ni s pomočjo slovenskih liberalnih in klerikalnih občinskih svetovalcev in županov obogatelo v vojni in po vojni, zahteva slovenske občine zase. njegov bojni klic le: proč z draginjo. živele sociialistične občine 1
V volilni bol poide samostojno. Na} se meščanske stranke združijo med seboj, da branijo svoio trgovsko kliientelo. Delavstvo iih bo z močio svoiih strnjenih vrst porazilo. Ne išče zaveznikov, niegov zavetnik ie edinole proletariat vsega sveta. ki gre svojo odrešilno revolucijo-narno pot.
Oovorii je nato sodr. Leme ž.
Kapitalistični sistem razpada.
Potrpežljivost proletarijata se bliža koncu, struna je že do skrajnosti napeta. Vsa bremena svetovne vojne nosi danes delovno liudstvo. Draginja pritiska vedno huje Dvojni so vzroki neznosne draginje v Jugoslaviji. Kapitalistična družba je dospela do one stopnje razvoja, ko ne more več obvladati produkcijskih sil. Kapitalistični družabni red je v agoniji, se razkraja. Kapitalistično organizacija razpada. Najboljši dokaz temu je svetovna vojna. Meščanske države niso mogle več obvladati produkcijskih sil. ki so rastlc s svobodno konkurenco. In ta neprc stani gospodarski boi med kapitalističnimi organizacijami ie moral končno izbruhniti. vojn$ je bila edin izhod, boi na življenje in smrt. S ■svetovno voino se pričenja nova dn-ba zgodovine — sociialna revolucija proletariiata. Danes doživljamo nekaj sličnega kot je doživljalo človeštvo za časa francoske revolucije. Takrat se ie pričelo razkrajanje fevdalne družbe, danes pa se razkraja meščanska družba. Četrti stan
—	delavstvo, revoltira. ker ga je v to poklicala zgodovina, zakoni gospodarskega razvoja. Ruski proleta-riiat le že izvršil svojo naloeo proti lastni buržoaziji. ruski proletarijat le izvršil sociialno revolucijo, sedaj revoltira ameriški in angleški proletarijat. Povsodi na vseh koncih in krajih vstaja proletarska sila in se osvoboia mezdne sužnosti. Brez delavstva pa ic nemoaroča kapitalistična družba. Kapitalistična produkcija ie v krizi — produkcija zastala, medtem pa raste povpraševanje in rastejo cene.
Druga sila, ki revoltira, je denar. Denarne vrednote vseh držav padajo, — cene vsem potrebščinam pa gredo kvišku. Meščanstvo si ne ve pomagati, stoji pred uganko, ki je ne more rešiti. Temelj kapitalistične družbe — denarno gospodarstvo se razkraja in meščanstvo ne ve. kako bi si pomagalo. In čudno, tc dni smo čitali. da so nevtralne države v veliki zadregi, ker njihov denar previsoko stoji. Vsled dobrega stanja valute raste uvoz tujega blaga, domača produkcija pa hira.
Končno so pretrgane vse vezi svetovne trgovine, ki ie bila isto-tako eden glavnih temeljev kapitalističnega gospodarstva. Države so bile navezane druga na drugo kljub temu. da so stale v neprestanem gospodarskem boju. Svetovna voina ie pretrgala vse niti. zaloge so vse iz črpane — nastalo je pomanjkanje, novih zvez ni, stare pa še niso upo-stavliene.
Sociialna revolucija nastopa.
Nastopila ie zgodovinska doba sociialne revolucije, vsled neznosnih gospodarskih razmer je proletarijat poklican, da jo izvede ne samo v Rusiji, marveč po vsem svetu. Svetovna buržuaziia skuša zato rešiti kakorkoli svoj položaj. V Angliji koncedira delavstvo karkoli more. Italija se trese pred delavskimi ba-talicni. Ameriko pretresajo ogromni štraiki Kapitalizem napenja zadnje sile da omeji vsai draginjo, ki je neka rezultanta splošne revolucije na vseh poljih, ki iih kapitalizem ne more več obvladati.
Jugoslovanska buržoaziia je pa slepa za ves ta ogromni razvoi. ne zaveda sc dalekosežnosti zgodovinskih dni. ki lih preživljamo. Meščanstvo drugih narodov skuša ublažiti posledice ‘draginie/ jugoslovansko meščanstvo draginjo pa še povečava s svojo nesposobnostjo. V času revolucije uvala policijske in absolutistične metode, utrjuje militarizem. ter s tem še bolj razburia razburkane duhove.
Delavstvo zahteva nadzorstvo podietil.
Do danes še ni bila zmožna, da otganizira upravni aparat, izdaia diletantske naredbe za boj proti draginji. ne najde sredstva proti veriž-ništvu — kako se hoče tudi tako daleč povzpeti, ko je sama Interesiraua na tem, da se eksploatira naša zem lia, eksploatira jugoslovansko ljudstvo. Pod nadzorništvo daie tula kapitalistična podjetja, domača oa ou-sti pri miru, da delalo, kar se Jim žljubi. Do danes se Še ni povzpela do trga. da bi postavila pod nadzorstvo opekarne, ki delaio ogromne dobičke in tako onemoajočujelo vsako zidanje hiš. V drugih državah so se že oprijeli zidanja, pri nas le to prepuščeno privatnikom, ki danes nimajo interesa naložiti svojega denarja v hiše. ker zaslužijo drugod več.
Za proletarijat je le en izhod: vse v organizacije, v revolucijonarnc
razredne sociialistične orgamzaciie. S silo organizacij prisilimo buržuazi-jo. da ukrene potrebno, da se ublaži draginja. Če pa tega ne bo zmožna* potem io bodo organizacije prisilite, da se umakne in napravi prostori proletarijatu industrijskemu in kme-tiškemu, da le-ta napravi red
Za sodrugom Lemežem ie poročal o delovanju ljubljanske občine in o organizaciji naše akcije proti draginji sodr. Kocmur, ki Je podat predvsem verno sliko o klavrnem gospodarstvu ljubljanske občine. O brezbrižnosti večine za vse najnujnejše potrebe prebivalstva, o nazorih. ki jih ima liberalna večina glede aprovizaciie širših slojev. Tudi tu se gleda samo na interese trgovcev in hišnih posestnikov, in prav nič na interese delovnega ljudstva. Ti «o-spodic so se sicer pridno zavzemali za voina posojila in so navdušeno pošiljali naše fante v boj za blaženai Avstrijo, češ. bomo že mi skrbeli za vaše družine, skrbeli so pa le zase in za svoje trgovske pristaše. Zato cveti tudi pri nas slel kot prej nalhuj-nejše oderuštvo.
Za vojna posojila le bilo dovoli denarja, za nove stavbe ga ni Kako tudi, saJ ne gre več za Avstrijo, ere
v	tem slučaju zgolj za plebelsko slovensko ljudstvo. To so vse leče prednosti	avstrijsko-jugoslov anske
liberalne politike I
Govornik ic nato orisal potrebo posebnih delavskih akcijskih odborov. ki naj vrše potrebno kontrolo nad zalogami in cenami živil ter zaključil s toplim pozivom na vse delavce. da stme*o vse svoje sile v razrednih organizacijah.
Sprejeta le bila nato resolucija. H io objavimo jutri.
-Po izvolitvi akcijskega odbora, ki bo prideljen ljubljanski krajevni pol. organizaciji iti ko so še govoril! razni sodrugi. je s dr. Brozovič zaključil ta pomembni shod. ki nas pogumno uvaja v volilni boj.
Kako pomagajo izstradani Nemški
Avstriji...
(Od našega posebnega poročevalca.)
Dunaj, 19. deccmbra.
Sporočil sem Vam že. da hrepene posamezne dežele Nemške Avstrije za tem. da se odcepijo od sedanje nemško-avstrijske republike in se priklopijo ali Švici ali Nemčiji.
V	Inomostu so včeraj v deželnem zboru sprelell predlog, ki so ga stavili predstavniki vseh strank v deželi (Sttimpf. Gred In soc. dem. Ra-
poldi) in ki gre za tem, da se priklopi Tirolska k Nemčiji.
Soc, dem. Rapoldi je utemeljeval svoj predlog sledeče:
Drž. kancler dr. Renner prosi V5 Parizu za pomoč naši bedni domo-vini. Ententa mora pomagati, če noče, da se izgubi vso vero v človeštvo In njegove dolžnosti napratn sebi. Brez pomoči bo Nemška Av-
30
LISTEK.
i.ms"
GLAD.
Spisal
K n u t 11 a m s u n. Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalie.)
In da bi se kaznoval, sem pričel teči, tekel preko ene ulice v drugo, se priganjal s srditimi vzkliki in kričal nase brez glasu in tesno, ako sem hotel obstati. Medtem sem dospel visoko gori v Pilestraede. Ko sem slednjič obstal, od gnjeva skoro ihteč, ker nisem mogel več teči. sem trepetal po vsm telesu sv omahnil tam na stopnice. Ne, stoj! sem rekel. In da bi se temeljito kaznoval, sem spet vstal in sem se silil stati: in nato sem se smejal samemu sebi in užival vsled svoje lastne propa losti. Nazadnje po preteku nekaj minut sem si pokimal z glavo v dovoljenje, da sedem; ce’o potem še sem s5 izbral najnetidobnejše mesto
vi	hišnem pragu.
O,	bog. kako ic to dobro delo, da se odpočijem 1 Otrl sem si p6t z obraza in pričel globoko dihati. Kako sem bil tekel! Ampak žal mi ni bilo, saj sem pošteno zaslužil. Kako pa sem tudi mogel misliti na to, da sem poželel eno krono? Zdaj sem videl posledice! In pričel sem se opominjati narahlo, kakor bi storila to
mati. In bil sem vse boli ganjen, in truden in brez moči sem pričel ihteti.-Tiho. iskreno pla-kanje, notranje ihtenje brez solza!
Četrt ure ali še delj sem sedel na istem mestu. Ljudje so prihajali in odhajali, pa nihče me ni nadlegoval. Tuintam so se igrali majhni otroci: doli na cesti je pela na drevesu mlada tiča.	v
Stražnik se ml je približal.
»Zakaj sedite tu?« je vprašal.
»Zakaj sedim tu? V zabavo.«
»Pol ure vas že opazujem,« je rekel. »Pol ure sedite tu.*
»Približno! Ali hočete še kaj drugega?« S temi besedami sem vstal in šel srdit dalie.
Prišedši na trg, sem obstal in se ozvl doh po cesti. V zabavo! Kakšen odgovor ie bil to?! Od utrujenosti! bi moral reči. in sicer z nadvse jokavim glasom — osel si in nikdar sc ne navadiš hliniti! — iz izmučenosti! In pri tem bi moral sopihati kakor konj.
Ko sem prišel mimo ognjegasnega doma, sem obstal. Nov domislek. Ppčil sem s prsti, se na ves glas zasmejal, da so mimoidoči začudeno obstajali, in sem si rekel: Ne, zdajle greš pa prav zares tja ven k pastorju Levionu. To moraš resnično storiti. Da. samo da poskusiš, Kaj neki ti je zamuditi? Saj jc vendar tako krasno vreme.
Stopil sem v Pašchovo knjigarno, poiskal X adresarju naslov, pastoria Leviona in se po-
dal tja. Zdaj velja! sem rekel. Zdaj nikakih bu-dalostil Vest, praviš? Nobenih takšnih neumnosti ; prenbog si. da bi kaj dal na vest. Sestradan si In prihajaš z važno prošnjo, prvo. kar je treba. Ampak glavo moraš položiti postrani in zaokrožiti besede v prijetno melodijo. Kaj, tega nočeš? Kako? Potem ne grem ne koraka s teboj naprej, da veš. Torej: nahaiaš se v stanju dvomov in borb, cele noči se boriš s temnimi silami in velikimi, brezglasnimi pošastmi. da Je pravcata groza, žejen in lažen si vina in mleka, pa ne dobiš ničesar. Tako daleč le že prišlo s tabo. Zdaj stojiš tu in nimaš več olja v svoii svetilki. Toda živa je tvoja vera v milost, slava bogu, vere še nisi izgubil! In nato moraš pobožno skleniti roke m izgle^ati prav po vražje, kot da si poln upanja v čudežno milost Kar se mamona tiče, ga sovražiš v vsakršni' obliki; vse kaj drugega pa je s kakšno molitveno knjižico, s kakšnim spominkom za par kronic . . . Stal sem pred pastorjevimi durmi in čital: »Uradne ure od 12.—4.«
Zdaj nikakšnih pvismodafij! sem rekel; zdaj je stvar resna! Tako, — glavo doli — Še malo... in nato sem pozvonil v njegovem rodbinskem stanovanju.
»Rad bi govoril z gospodom pastorjem.« sem rekel služkinji; ampak božjega imena mi nikakor ni bilo mogoče pristaviti,
»Šel Je ven,«, je odvrnila.
Šel je veni Šel je ven! To je uničilo ves moj načrt, preložilo vse, kar sem namerjal povedati. Kal mi je torej hasnila ta dolga pot?, Tukaj sem zdafle stal.
»Jeli kaj nujnega?« je vprašalo dekle.
»Nikakor ne!« sem odvrnil, prav nič ne! Bilo je samo tako krasno božje vreme in zato sem še! tod ven. da ga obiščem.«
Stal sem tukaj in tam je stala ona. Namenoma sem izbočil svoie prsi. da bi jo opozoril na zaponko, ki ie spenjala mojo suknjo; z očmi sem jo prosil, naj vidi. čemu sem prišel: toda revica ni ničesar zapopadla.
Imenitno vreme, prav po božji milosti, da, da. Ako pač tudi gospa pastorica ni doma?
Da, toda njo muči protin: na zofi ie#W,n ne more geniti.. • Ako bi hotel nemara k'k'J ‘špo» ročiti?
Ne. Jaz tupatam napravim takšenle izpre« hod, da se razgibljem. To je tako zdravo pq obedu.
Napravil sem se k odhodu, čemu še dlja blebetati? Razentega se me Je lotevala omotica; ni mnogo manjkalo in Čisto resno bi se bil zgrudil na tla. Uradne ure od 12. 4.; _-vo> uro prepozno sem potrkal, — čas milosti ]e minul J —•
(Dalje priti.)
&
strija v nehal mesecih ognjišče neredov. Mesta se bodo zadušila, ne bo jih več, ostale bodo le uboge, siromašne kmečke vasi. »še nikdar ni bilo nobeno ljudstvo tako notja-ženo. kot ie naše nemško-avstrijsko. Take revščine kot ie or’ nas. ne pozna zgodovina. »Nemška Avstrija ie bila že parkrat označena kot država. ki ni zmožna samostojnega življenja. Mi smo sicer mislili, da to ni res, ali danes smo prepričani. da ta država ni zmožna, da bi obstojala sama ob sebi. Mi želimo, da dr. Ren* ner v Parizu dobi pon,ioč. ali kljub temu smo za predlog, ki sre za tem. da se pridružimo Nemčiji, ker le v tem vidimo svojo rešitev. Noben ne more zahtevati od nas. da upravljamo to državo in njene dežele, in da se za ta naš trud še pustimo od stradajočega prebivalstva pobiti.
Tako ie govoril vodja tirolske soc. demokracije sodr. Rapoldi. Iz njegovih besedi zveni jasno, da je obstoječe stanje neznosno in da je od organizirane in disciplinirane Nemčije mogoča edina prava pomoč.
—	Časopis! Dunaja hudo stokajo radi prehrane in seveda po vsej pravici. Države, s katerimi so se sklenile pogodbe radi prehrane Dunaja, se pogodb ne drže. Poljska — tako pišejo tukajšnji časopisi. — ne Iz-polnuie pogodbenih pogojev. Glasom pogodbe z dne 10. febr. t 1. bi imela poslati že 1000 (tisoč) vagonov krompirja, ali poslala ga je Sele 387 vagonov: od dogovorjenih 1650 zabojev laic so poslali Pollaki še-le 330 zabojev. Mesto dogovorjenih
150.000 gosi, dobili so Avstrijci šele 54.946. Pogodba, ki nalaga Polski nadaUno odpošiljanje 500 vagonov krompirja, se že ni začela izvrševati.
Rumunska se tudi ne drži pogodbe. Z njo je dogovorjen kontingent govedi v znesku 4 milijonov kron in kontingent ovac v znesku I milijona kron. Od vsega tega ni bilo doslej še prav nič doposlanega.
Tudi Jugoslavija dolguje m pogodbi z dne 1. sept. t. 1. na kontingentu od 13.500 ton moke St. 0, še
10.000 ton; od dogovorjenih 28.000 to« pšenice, rži in ječmena, še ni poslala niti zrna. Prav tako ni nič poslanega od dogovorjene količine tur-šice (24.000 ton), fižola (3000 ton), prešičev (6000 kom.), govedi (1000 kom.), ovac (5000 kom.), perutnine (250 ton), slanine (200 ton), mesa (250 ton) in jajc (3500 zabojev).
Ako gre z dogovori glede prehrane tako. potem Je lahko raz-umetirda je položaj Dunaja in Nemške Avstrije obupen. Ententa pošilja nekaj, Italijani so v ospredju in kujejo iz tega politično bogastvo. Potreba bo, da naši jugoslovanski politiki začno prenntrtti. ali ni v interesu Jugoslavije, da živi v prijateljskem razmerju z Nemško Avstrijo, da jo pridobi zase in za svojo veliko gospodarsko bodočnost?
Te dni se mudi tu minister sodr. Anton Kristan, radi raznih dogovorov .Ako mu pojde po sreči, postavljen bo vsaj temelj boljšim in koristnejšim odnošajev med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo oz. med ono državo. ki bo iz nje nastala ... Kaj vse pride —• bogve.
svetih Je na videz zelo demokratična, a za njo se skriva edino žt\:a po podjarmljenju šolstva, ker kda nastopa In bo v bližnji prihodnjosti nastopal kot zastopnik starišev pri nas
—	je dovolj znano. Uboga 5da, kjer bi stariši — sfanatizirani po poiitiku-joči duhovščini odločali o njeni usodi.
Ravnotako umljiva le zahteva, da bodi poleg vseh učiteljev in katehetov v kraj. šol. svetu še poseben zastopnik feerkve.
Toda višek doseza zahteva, da imej krjni šolski svet pravico definitivno nastavljati učiteljstvo.
Po današnjem stanju razmer, bi prokleto malo učiteljstva bilo definitivno nastavljenega, ker se duhovščina ne more vživeti v razmere, da bi kot enakopraven član človeške družbe med enakopravnimi živela. Pozablja, da sfi minuli časi vsakega privilegija.
Zaslišavši mnenje vis. hi okraj, šol. sveta in čast. učit. sodišča sklepa — kako milostno — o odpustitvi, premestitvi in upokojitvi učit. osob-ja. Izpustite rajše prvi del te zahteve in potem bo vsaj očitna vaša namera. Vam nevšečno učiteljstvo bi pa kot AJiasver romalo iz kraja v kraj, i-Sčeč miru, ker bi ga nikjer ne marali Lepa bodočnost.
izmed ostalih zahtev izberem le najmarkantnejše: Občina skrbi za poprave, okraj za učila in šolske potrebščine. Pokrajina nosi stroške zidanja in prezidavanja šol, poslopij, plačuje učiteljstvo, ki je pokrajinsko uslužbenstvo.
Dober učitelj ni nikdar dovolj plačan, pravijo hinavci in nehote povedo zlato resnico. Celo VIII. in VII. razred in čez obetajo, da bi koga premotili. A Imenitno se glasi na-stednji stavek:
Za povišanje pa ie poleg uradne kvalifikacije merodaino ljudsko glasovanje starišev šolskega okoiišča. Zelo. zelo demokratsko, ko bi ne bilo v resnici le pesek v oči nevednemu ljudstvu. Gorje učitelju, ki bi se drznil zameriti gospodom v farovžih. to bi bilo ljudsko glasovanje pod pritiskom prižnic in spovednic. Hvala lepa za nje.
Zelo izobražen pedagog zre tudi iz zahteve, da bodi pouk praviloma
le v zimskih mesecih. 5-lctna vsakdanja r, 4-letno kmetijsko nadaljevalno šolo pa Je višek zahtev. Kje so neki to iztaknili — na zemlji težko, to Jim Je le Manc mogel povedati Iz bajnih zvezdnih načel, ko so kolovratili sladko ginjeni proti domu polni Bakha ter zrli proti nebu iščoč zaman ravnotežja duhovom, ki so ffru plesali po možganih.
Pred časom sem sicer čital še lepših zahtev kmetskih zvez. pa se mi ne zdi vredno na vse to reagirajti. To sem pa namenoma priobčil v informacijo našega delavstva, da spozna, kako se mora učiteljstvo boriti v svobodni domovini za šolo z elementi, ki imajo dovolj vzrokov, da se ne prikažejo več v Javnosti, ker Jim navidezno skrb za šolo narekuje le bojazen, ker jih vodi le sovraštvo. Toda zavedno učiteljstvo bo pazilo na svoje šole. branilo njih svobodo, pospeševalo njih napredek proti in preko vseh temnih elementov reakcije. v prospeh naroda in sebe.
Glose.
»Lavoratore« in Sclalojeva vrnitev. »Lavoratore« poroča o prihodu ministra za zunanje stvari Scialoja Iz Rima z dne 18. t. m,: Davi Je dospel semkaj minister Scialoja. čigar obraz ie razodeval utrujenost ta skrb. Opoldne Je imel dolg razgovor x ministrskim predsednikom Nitti-Jem. Kakor potovanje njegovih prednikov. tako fe tudi ta Scialojev povratek prvotno zbudil mnogo iluzij v srcih onih. ki nikoli niso mogli ali niso hoteli razumeti položaja in so vedno upali, da se to kočljivo vprašanje vendar enkrat reši. Minister Scialoja se ie povrnil, ko so že vsi razumeli, da se zadeva nahaja še vedno na isti točki in da se Je vprašanje le še poostrilo. (Nadaljnja izvajanja ie črtala cenzura).
Madžarska soclialna demokratična delavska stranka v Pečuhu sklicuje svoj strankin zbor na 25. in 26. decembra 1.1. v oečuški »Delavski dom«. Pozdravljamo novega bo-ritelia za delavske interese, zastopajočega proletarijat madžarske narodnosti. Le pogumno v boj za naš presveti cilj!
stavitev prometa vsaj za 22., 23, in 24. december, ker je na Dunaju še na tisoče ljudi, ki bi se pred prazniki raui vrnili domov. Vendar pa je malo upanja, da se bo ta interpelacija vpoštevala, ker primanjkuje premoga. Za včeraj zvečer se je nabrala na kolodvorih množica, ki se hoče jutri odpeljati. Ker se bodo danes odpeljali poslednji vlaki z Dunaja, se je bati najhujših izgredov.
Za prebrano Dunaja.
I.DU. Dunaj. 22. (DuuKU.) »Sonn-und Montagszeitung« javlja, obveščen o skrajno kritičnem položaju v. oskrbovanju Dunaja z živili, ki ga je povzročila zakasnitev odpošiHatve v Trstu se nahajajočih 30.000 ton žita, da je italijanska misija na Dunaju po« slala v Trst brzojavno navodilo, naf se nemudoma prične z nalaganjem Ib odpošiljatvijo žita. ki Je določeno za Dunaj. Tudi francoska misija na Dunaju se je v vrhovnem svetu zavzel* za takojšnjo pomoč Dunaju.
Franclja hoče Jugoslovansko žito.
LDU. Belgrad, 21. V Parizu se j« dosegel sporazum, po katerem s« bo med to zimo "vozilo v Prancija 4000 vagonov Živ ijenjskih potrebščin. Francoska vlad? 1’~ izrazila željo, naj ji Jugoslavija odstopi presežek žetve. In sicer po sedanjih tržnih' cenah.
DELAVSTVA NE BODO OPLAŠILI.
LDU. Amsterdam. 21. (DunKU.) »Telčgraal« Javlja, da je ameriški senat s 45 glasovi proti 25 sprejel zakonsko predlogo, ki železničarjem prepoveduje stavkanje.
Amerika podpiše mlrovuo pogodbo,
LDU. Pariz, 21. (DunKU. — Brezžično.) »Echo de Pariš« poroča it VVashingtona, da Je ameriški senat sedal rripravjen. podpisati mirovno pogodbo. Zedinjene države pa bržkone ne bodo pristopile k zvezi narodov : to vprašanje se uvedi šele po-znel*
Holandska ne Izroči Viliouia,
LDU. Bruselj. 21. (DunKU.) Kakor poroča xSoir«. je holandska vlada zastopnikom aliiranoev oficiielno naznanila, da bivšega nemškega cesarja ne bo izročila, in sicer z ozirom na azilno Dravo !n iz drncih vzrokov.
GIBANJE IRCEV.
LDU. London, 19. (DunKU.) V Dublinu je bil včeraj izvršen na podkralja Irske lorda Francha ator,-tat. Oddano ie bilo več strelov, ki pa niso zadeli podkralja.
■mi wi ngirmu i—■m i
Obrt m a sola v Ljubljani in teimlka.
Po večletnem boju in ob velikih stroških se je ustanovila pred vojno obrtna šola v Ljubljani. Na vsem jugu nimamo podobnega zavoda ki je bil že za prejšnje naše razmere nujno potreben in tembolj potreben pa Je sedaj, ko pripada Ljubljana novi večji državi, ki še nima takega šolstva. Stara Avstro-Ogrska je zanemarjala obrtno šolstvo pri nenem-cih. Zaraditega smo smatrali, da jo Slovenija s to novo šolo jako mnogo pridobila in da so z njo podani predpogoji, da se pri nas obrt dvign« na ono stopinjo kakor po drugih državah.
Več časa pa že krožijo po naiei« časopisju vesti, da se obrtna šola odpravi iz sedanjega poslopja ter st namesti kje drugje ali pa omeji, tes da pride v poslopje obrtne šole nova tehnika. Ni težko uganiti, ali je ta pametno ali ne, eno pa le gotovo, ta namreč, da le za naše razmere obrtna šola trenutno potrebnejša kako* tehnika. Obrtna Šola Je opremljen* za svoje najnujneje potrebe, urejen* razmeroma moderno, dočira bi s« tehnika šele osnovala ta absorbiral« deloma njene pomočke. tako da bi nazadnje ne imeli ne urejeno Obrtna šolo, še manj pa moderno tehnika razen poslopja, Vrhutega imamo tehniko v Zagrebu In mnogo jih je tudi v inozemstvu.
Za tehniško visoko šolo nikakor ne zadostuje samo poslopje; zanjo treba obširen inventar in učniji po-tnočkov, ki se v sedanjem Času n« nabavijo v nek*! tednih. Zato bi bila povsem napačno, če bi se hotelo obstoječo šclo splošnega pomena seliti v neprimerne prostore ali jim jemali učne pomočke. Obrtno šolo obiskujejo večinoma dijaki, ki se posvetilo domačemu gospodarskem« napredku vobče in so navadno iz ne-fenovitejših rodbin. S tem se tudi z ozirom na socijalen položal olajša dijakom študij, dočim bo tehnika vzgajala v prvi vrsti državne uradnike i« l}u4J, ki bodo več (dl manj skpbeli le
(Kraški):
Šola in »Kmetske zveze".
(Odgovor »Domoljubu« št. 45.)
S težkim srcem zapustivši zasedeno ozemlje, sem sl našel skromen kou^ek v lugoslaviji. kjer se hrepeneče oziram tja dol proti zapadu in želinG pričakujem trenutka, ko bi mogel posloviti se od teh mrzlih kraiev in oditi stalno zopet v naš pravi dom, na obrežje naše modre Aoriie. nod vedro nebo soinčne Goriške.
Oziram se do svoji novi domači#, prisluškujem Šepeta vetričev ki vejejo preko zasnežene krajine, zrem
v politični vrvež od strankarstva tako zastrupljene dežele in žalost mo obhaja.
V	Parizu zbrana tolpa velekapitalistov in državnikov »klena in rešuje medarodne probleme brez ozira na prijatelle in sovražnike, reže, deli. seka in trga — pa ne po vzvišenih načelih »samoodločbe«, temveč izključno le z ozirom na franco-sko-anglo-saksonske velekapitaliste in imnerijaliste. Nezadovoljen je sovražnik. ki Je oguljen do kosti, nevoljen je prijatelj, ki živi od skromnih drobtin, ki padajo z njih mize. Kaj niirn mali narodi, koliko jim je za Jugoslavijo. Rumunijo. Belgijo i. dr. otročaje. Le toliko, kolikor jim uteg. nelo zadostovati za njih pohlepnost kot predmeti Jzsesovanja. Stališče naše delegacije Je silno težavno/ A to težko stališče Jim razni Hero-strati doma še otežujejo To pa, kar uganja zadnje čase. VLS In njeni trabantie. to Je pa atentat na celoto, zločin na narodu, to Je delo demagogov. ki se igrajo z ognjem v bližini smodnika. Hujskanje na Srbe. zabavljanje na politične nasprotnike, crprestana zloraba vere v agitacijske namene in prikrivanje lastne korupcije. Ne dolžim vseh. le tudi med njimi pošteniakov. toda premoč dobivalo tempi, dvomllivl elementi, ki so se po prevratu nekaj časa skrivali. zdaj pa drzno kažejo svoje Izdajalsko čelo, to so razni Šusteršl-čevski eksponenti, to je garda av-strofilov, ki zre poželjivo v Švico tn čaka tn računi, a pri tem ne računi, da utegne z kakim nerodnim poskusom uničiti tudi sebe. Zdi se mi, da mora prihajati v deželo precej Jude-ževih grošev, ker bi drugače Krekovo Jugoslovanstvo ne Izginjalo tako rapidno. Danes prevladuje golo strankarstvo. In vse je večinoma padlo pod niveau dnevne politike. iVzgledov tem trditvam ne manjka, sicer pa Jih g. urednik tudi sam dovolj poznate, la imate še jasnejšo sliko o tem. Moj namen ni. da bi danes razpravljal. Pero mi Je potisnilo v roko dejstvo, da so se lotili v svoji 'demagogiji tudi šolstva In ga pričeli siliti v ospredje političnih strasti.
Vero so že dovolj diskreditirali. Cerkev so že dovolj oblatili z neprestano zlorabo, zdaj pa še šolstva jKot učitelj Vam kličem: Roke proč od nas in našega delal Ko svojo ■Stranko izčistite razdiralcev, ko vr-lete iz svoje srede podleže, ki nosijo fin* čelu znamenje denuncijantstva, ki uta y. pričetku vojne služili tulcu, —
ki so gonili naše ljudi na vešala m na morišče, v ječe, kjer so trpeli neizrečenih muk, potem šele bomo govorili z Vami, prej nel
Reforma šolstva je nujna, dvig šole Je prvi pogoj boljši bodočnosti, toda o tem naj razpravljajo strokovnjaki. o tem naj povedo svoje mnenje zastopniki ljudstva, šole. države In tudi cerkve, kot faktorja, ki iraa važno vzgojno nalogo — toda politični Harlekini z vero v ustih, sovraštvom v srcu. z demokratizmom na Jeziku, z nalhujšim absolutizmom v mislih, tl nal molče in naj ne pljujejo na narodno svetinjo — na šolo.
Že mesece begajo ljudstvo z trditvijo. da hoče novi šolski načrt izriniti vero ii. Šole — toda smelo trdim. da le -malokateri od klerikalnih gromovnikov na raznih shodih in shodičih »Kmetskih zvez- pozna ta načrt, s katerim pa notabene niti naprednejši elementi niso zadovoljni. Kriči se in psuje svobodno učiteljstvo. a v odboru, ki je famozni načrt v Belgradu sestavljal, ni bilo učitelja iz Slovenije.
Načrt odseka Zavoze j. n. dr. za reformo šolstva pa jim razen nekte-rim izjemam, tudi ni znan. Da bi bili ti načrti popolni., tega nihče ne trdi. Sestavljeni so in dani so v javnost oziroma v prvi vrsti učiteljstvu, da se o njih razgovori, izreka svoje mnenje in predlaga po temeljitih razpravljanjih svoje izpreminjevalne predloge.
Ko bi se tako postopalo, bi nihče ne imel kal oporekati, tako postopanje bi bilo hvalevredno, ker za ureditev zadeve, ki bo za vso bodočnost tako odločilne važnosti kot le ravno šolstvo, je treba resnega dela in razmišljanja.
Toda to. kar uganjajo »Kmetske zveze« oziroma njeni voditelji, to Je le golo politično demagoštvo.
V	45. št. »Domoljuba« od 18. t. m. Je članek, ki poroča o seji okraj, kmet. zveze za Bohinj V Srednji vasi, dne 5. okt. 1.1.
»Kmet. zveza« zahteva pokrajinsko samoupravo vsega šolstva — čemu, ni treba razjasnjevati. To ni želja po demokratizaciji, temveč zgolj želja gospodovanja In vladanja stranke, oziroma njenih eksponentov.
Zahteva versko-nravne vzgoje Iz krščanskega svetovnega naziranja utemeljena nJ umestna — toda v danili razmerah le maska, za leatero se skrivalo demagogi.
Precej lasno pa se kaže pravo Ilce vsemu Jz naslednje zahteve, da sme cerkev določati poljubno število ur veronatika in zahteva po svobodni ureditvi verskih vaj, in ustanavljanje verskih družb na vseh šojah. Je-ll to morda želja po krščanski vzgoji, je-li to kooperacija šole in cerkve? Ne — to Je čislo navadno pod-rejenje šole pod oblast cerkve Sola bodi ne njena sestra, temveč dekla.
Zahteva, da imajo stariši odločilen vpliv (odločilno besedo) tiri vseh šolskih korooracliah. v Šolskih
Enolavne vesti.
Jugoslavija.
SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN RUMUNIJO.
LDU. Belgrad, 21. Presbiro Javlja: Diie 20. t. m. je poselil rumunski poslanik Ruscano predsednika naše vlade in mu sporočil po nalogu svo-le vlade, da ie Riununiia sklenila izročiti Jugoslaviji gradivo za savski železniški most, ki je bilo naročeno v Resici. Prav tako izpusti tudi do-sedaj zadržavane železniške vozove (okoli 400) in lokomotive (okoli 10). Vse to se nahaja 2e na ozemljn naše kraljevine. Za ugodno rešitev tega vprašanja ima največje zasluge rumunski poslanik Ruscano.
UVOZ INOZEMSKIH ČASOPISOV DOVOLJEN.
LDU. Belgrad, 21. Minister za notranje posle je dovolil uvoz časopisov neprijateljskih držav, In sicer pod pogojem, da ga zopet prepove, ako bi pisali časopisi naši državi sovražno.
Priprave radikalcev In demokratov
za občinske volitve.
LDU. Belgrad, 21. »Pravda« javlja: V drugi polovici meseca januarja se bo vršila v Belgradu konferenca radikalne stranke, n* kateri bodo Izdelali načrt za volilno borbo. Tudi demokratska stranka se za volitve pripravlja. Občinske volitve se bodo vršile koncem meseca Januarja in začetkom meseca februarja. Volitve v parlament ne moreio biti razpisane pred početkom aprila. Že sedal se vidi velika skrb pri vseh strankah, kake kandidate naj postavijo. Opažati je težnje. Izbrati za kandidate ljudi, ki ne žive v Belgradu. (Sic!)
Po svetu.
JADRANSKO VPRAŠANJE REŠLNO DO NOVEGA LETA, -
ITALIJA OMAHUJE A NB POPUŠČA.
LDU, Belgrad, 21. »Pravda« Javlja iz Pariza: Jadranski problem je prišel zopet na dnevni red. Zavezniki žele, da ga čimprej rešijo la Je tedaj več nego verjetno, da bo rešen do novega leta. Nekateri naši krogi gledajo na položaj zelo optimistično, in sicer iz razloga, ker Je opažati na italijanski strani omahovanj«. dočim nastopala EnmcH*, An-
glija in Amerika jako odločno. Z italijanske strani se čujejo glasovi o trajni popustljivosti, vendar se še ne da ugotoviti, v koliko se ie Izpreme-nila italijanska politika giede jadranskega vprašanja. Cilj italijanske vlade je še vedno. ugrabUi ali vsaj zapreti Reko. in smatra sedanji čas za to najprimernejši. Dasi se kažejo nacionalistični elementi močne m uporne, vendar se Italija nagiba k »popustljivosti« in predlaga v Istri mejo. ki bi šla od Labina na Triglav in bi se na ta način približala Wilso-novi črti ter dala Reki naše zaledje. Kvarnerske otoke »piepušča« Jugoslaviji, za Reko pa bi našla posebno rešitev. Mesto bi ostalo Italiji, luka pa bi prišla pod zvezo narodov, ali bi se v skrajnem primeru dovolil Jugoslovanom v njej prost promet. Za Zader zahteva avtonomiio. a od otokov si lasti Vis in Lastovo. To Je v Klavnem poslednji Italijanski predlog, o katerem se dosti govori, * o katerem se ne ve. ali ie uraden ali ne. Vsled optimizma naših krogov le dolžnost povedati, da do povoljrie rešitve Jadranskega vprašanja ne pride brez težkoč.
Reševanje Jadranskega vprašanja.
LDU. Belgrad, 21. Presbiro javlja: »Giomale d’Italia«, ki zatrjuje, da ima to vest iz popolnoma zanesljivega vira, piše: Definitivna rešitev reškega vprašanja se bo dosegla v Parizu. Posvetovanjem bodo prisostvovali vsi ministri predsedniki in ministri za zunanje posle vseh zavezniških držav. Konferenca se sestane v kratkem.
POSLEDICE POMANJKANJA PREMOGA V AVSTRIJI.
LDU. Dunaj, 20. Listi poročajo, da so se div# izgredi na kolodvoru, kf so se odigravali včeraj zjutraj ponavljali popoldne in zvečer še huje. Kolodvor oblega tisočglava množica, ki bi rada še pred splošno prometno zaporo prišla domov. Ni nekaterih kolodvorih je bil ta naval tako močen, da so morali pozvati ljudsko brambo, mestno varstveno stražo in redarje. Navzlic temu so sl nekateri ljudje z revolverjem priborili vstop na kolodvore ta redki vlaki. ki še vozijo, so se odpeljali ne-verjeuio prenapolnjeni Na današnji seji narodne skupščine ce to opozar-iaio na te razmere Ln zahtevalo od fciameea ucada zn prouči, vzpo-
za svojo eksistenco. Tu ne mislimo na sebičnost dijakov, pač pa so razmere take. da tehnika, ki bo mlada, nepopolna, ne bo mogla vzgajati drugačnih akademikov.
Pe našem mnenju je torej nujno potrebno, da ostane obrtna šola to. kar je bila. Za tehniko na naj se zgradi primerno poslopje, ki bo neodvisno od obrtne šole vršila svojo nalogo. Če se zgodi to. kar gospoda nameravajo, potem smelo trdimo, da je te velika napaka, ki se je zgodila v nepoznan ju razmer in nalog našega časa. To ie edina not; druge ni. če nočemo škodovati razvoju naše obrti in industrije. To, kar imamo, dajmo še proč! Ne!
Ljubljanski stavbinslci delavci so hneli v nedeljo, dne 14. t. m. javen shod, kjer so sklenili glede tega načrta naslednjo resolucijo, ki si ji tudi mi pridružujemo:
Javni shod stavbinskih delavcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani, zbran 14. t. m. v »Mestnem domu« v Ljubljani, protestira najodločnele proti oddaji prostorov naše obrtne šole tehnični fakulteti; to pa iz sledečih razlogov:
Imenovani zavod Se namenjen v svrho izobrazbe in povzdige naših na tako nizki stopnji stoječih stavbenih in sorodnih obrti. Državna obrtna šola se je zgradila, ker ie bila vsestransko dokazana potrbba tega za nas tako važnega izobraževalnega instituta. Delavstvo stavbene stroke zato najodločneje protestira, da bi se nam še to malo kar imamo, skrčilo ali odvzelo. Ako sc pomisli, da je že stara nazadnjaška avstrijska vlada videla končno potrebo za nas Slovence ustanoviti to važno izobraževalno institucijo, mislimo, da tudi sedanja centralna, kakor tudi deželna vlada ne bode posegla do edinim v državi se nahajaiočim zavodu te vrste, ter njegove prostore oddajala v druge namene. Če vlada ustvar|3 nove učne institute, bo našla zanje tudi prostore, potrebna ie le samo dobra volia. Obrtno šolo pa hočemo obdržati vsaj v starem obsegu in zahtevamo, da se ji ne vzame možnost za delovanje in razvitdk. s tem. da se ii odiemiieio prostori v namen tehniške fakultete«.
Resolucija se le poslala vladi.
——BM— .....................
Novice.
Ponarejeni kolki. Na Dunaju se Je
prišlo na sled nekemu Neufeldu, ki je ponarejal kolke za kolkovanle ti-sočkronskih bankovcev. Domneva se. da so se' falzifikati izdelali v Zagrebu. Čeravno ni verjetno, da bi bilo v prometu že kal denarja s ta-1 kimi ponarejenimi kolki in je Neu-feld že aretiran, se vendar občinstvo že sedaj opozarja na te falzifikate s prošnio. naj bo previdno pri spreje-: manlu tisočakov, došiih iz inozemstva m iz Hrvatske. Falzifikati so risani še precej dobro, prepoznajo se pa od pravih kolkov na prvi hip po dosti bledejših. nekatn zabrisanih in izpranih barvah. Hrvatski napis »Kraljestvo Srba - Hrvata - Slove-naca«, ki ga nosijo ti falzifikati. ni tako jasen kakor na pristnih kolkih. Isto velia glede okraskov okoli modrega oboda in glede trakov', ki obrobljajo sliko. Okraski se tudi v risbi niso posrečili in so dosti manj razločni In ne tako živo modrorumeno Pisani.
— Poverjeništvo za agrarno reformo ie ustanovljeno v Črni gori.
— Brezžična postala v Vračan/ Je prenehala delovati. Prestavljena bo v Zemun in prideljena oddelku za mornarico,
— Zasilne cestne utavbe na Češkem se z naglico nadaljujejo. Doslej je bilo sezidanih na 114 cestah 321 km pota. Zaposlenih }e bilo pri tem delu 6421 delavcev. Stroški so znašali mesto 11,475.000 le 7,997.000
kron.	.	^
— Llpoav umrl. Na Dunaju je
umrl znani slikar Lippay.
— 22 komunistov le biio pred ka-posvarskhn petčlanskim senatom obsojenih na Ječo do 4 let.
— Akademski senat strassbur-šega vseučilišča je Imenoval predsednika čehoslovaške republike, dr. Masarvka, za častnega doktorja.
— Na koelnskem vseučilišču se otvori meseca januarja 1920. filozofska fakulteta.
— Izvoz angleškega premoga prepovedan. Kontrola za izvoz premoga fe prepovedala izvažanje an-prleškega premoga. Tudi lz Zedinjenih držav se premog ne sme izvažati. '■	________________
u____ .n ni	— 7r —n---
Dnevne vesti.
Mrtvi govore.
Iz črnega groba, v katerem sdI večno spanje pokojna rodoljubna
staroliberalna stranka, se je čul včeraj prestrašen glas. Socijalni demokrati upajo »s pomočjo ljubljanskih Ljeninov in Trockijev (brrrrl „ . .) priboriti si večino v našem mestnem zastopa«. Orožen trenutek. Obstr-meli so ob tem obupnem klicu ziasti liberalni trgovci in hišni posestniki. Potipali so nehote svoj rodoljubni trebuh — pardonl — svoje železne blagajne in se, dasi silno prestrašeni, hvaležno spomnili pokojnih staroli-beraiih gospodov na občini. Krasni časi! Ropalo se je in ropalo, prej v imenu Avstrije, potem v imenu Jugoslavije, in ljudstvo je molčalo in se celo navduševalo, ko je g župan v pisani žolto - rumeni besedi pošiljal fante v boj ter jim zatrjeval, da bo za njihove družine skrbela občina. To so bili »špasi!« Ljubljanska občina je v resnici tudi skrbela, toda ne ravno za družine tistih fantov, lu gosp. župan? _ Sijajen človek! Za vojna posojila se je sicer nekoliko preveč zavzemal, toda kaj zato. Saj ie bil tako svobodomiseln, da nam je dovolil, da si po naši najboljši rodoljubni trgovski prevdarnosti popravimo svojega . . . svojstva kosti. Pa njegovi dolgovezni članki proti raznim naredbam, ziasti stanovanjskim, in to ravno v času naihujše zime, in ko je bilo na stotine družin brez strehe? Umotvori liberalne člo vekoljubnosti, mojsterski vzori povojne slovenske komunalne politike Neki njegov prednik je postal slaven ,ker je zgradil blizu frančiškanskega mostu, prav vis-a-vis Prešernovega spomenika (bil je človek okusa), javni mojstersko ograjen lokal za domačine in tujce moškega spola, ki je vedno v najčednejšern stanju in ki ie obenem biser slovenske stavbene umetnosti. Zadnji sta-roliberalni ljubljanski žiman se je pa znal ovekovečiti še z maniš'm trudom. Povedal je na občinski seji kratko in jedrnato svoje mnenje o ljubljanskem blatu in konec ie bilo. če že ne blata, vsaj temu vprašanju, in pa vsemu njegovemu in njegove večine praktičnemu delu na polju pospeševanja občinskih stavbenih, o-lepševalnih. higiieničnih in drugih potreb. Bog mu daj mir božji nam pa poko! pred razbojniki iz »grebe-nične iame s svojo gnojnico in s svojimi dišavami« (smrad staroliberal-tiega kadavra slišijo menda do tje!». kaiim zadostuie samo par mesecev, »da izpraznilo vse hiše in poberejo, kar ima kaj vrednosti«. Tega bog ne daj. Raie se pa zvežemo s klerikalci, in če treba, vržemo zato tudi sedanjega predsednika deželne vlade, damo tnakar vlado in občino sploh samo klerikalcem, ti si bodo sicer pomagali pri kupčijah s perilom, toda vsaj hiše nam ne bodo Izpraznili. In vpoštevali nas bodo kot stranko vsaj toliko, kolikor se vpošteva hlapca na deželi. Da. tako storimo, da bo mir vsaj med tistimi, ki so v črnem grobu.
Eleganca In stvarnost pa taka!...
Oni fini in nežni slovenski listič, ki ga ljudstvo obzirno tituiira »Ljubljanski revolver« in ki se vedno skrbno čuva robatih izrazov, je ohrani! doslej vso svojo eleganco, posebno kar se tiče pisanja o slovenskih soci-jalistih. Posebno okusno je ta list zadnje dni definiral mednarodni socializem po oni svetli zvezdi vodnici, ki žari nad slovenskimi meščanskimi strankami, t. j. po znanemu nad vse bistroumnemu spasitelju in mučeniku slov. naroda g. Deržiču. Ta nadstrankarsld, objektivni, resnicoljubni ta rahločutni listič, zna tudi drugače izvanredno galantno In — kar Jc glavno —- silno stvarno in resno —* obravnavati vsako javno vprašanje. Mi se ne čudimo. Saj Je to listič, v katerem ni najti prav nič pesčkovega. to se pravi prav nič nepoštenega hi nenežnega. Mi vzamemo nadvse okusno pisanje tega Usta na znanje ter Izjavljamo pokorno, da bomo nežno In resnicoljubno pisanje pesžkovega glasila skrbno upoštevati, posebno kar se tfče dejstva, da se še sedaj ni potrudilo preklicati one svoje skrajno fine »Članke« o »Windischer Hund-u«, o katerem smo ml plebejsko konštatl-rall, da je šlo v resnici za navadno podlost jugoslovanskih zvezarjev. Naš pokorni poklon. — Take plemenite čednosti ljubljanskega absolutno nadstrankarskega lističa bomo 5e nadalje iz srca spoštovali. NI prav nobenega dvoma, da se bo moralo slovensko ljudstvo zahvaliti v prvi vrsti temu lističu, če se bo naučilo lepih besedi, mehkočutne elegance ta skru-pulozne »nadstrankarske« resnicoljubnosti. Poklon, plemeniti In nepristranski borci novodobne poštene in čedne slovenske meščanske žurnali-stikel
Učiteljstvu Iz zasedenega ozemlja.
Glasom poročil s Primorske je pomanjkanje učiteljskih moči na Goriškem in v Istri silno veliko. Okupacijska oblast v Trstu je zastopnikom političnega društva »Edinost« izjavila, da mnogo šol ne more odpreti ravno radi pomanjkanja učiteljskih moči In da se bodejo prošnje tistih učiteljev, ki bi se hoteli vrniti v zasedeno ozemlje, uvaževale. Na to obljubo se opozarja učiteljstvo, ki se je preselilo iz zasedenega ozemlja, s pozivom, da se čim številr.eje priglasi za službovanje na Primorskem. Preskrbelo se bo za to, da tisti. ki se vrnejo, ne bodo imeii sitnosti. — Pravilno opremljene prošnje naj se naslovijo na civilnega guvernerja v Trstu ter pošljejo čim prej višjemu šolskemu svetu v Ljubljani.
—	Predsednik: prof. Fr. Vadnjal s. r *
Ustavitev osebnega prometa. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja, da bo vsled pomajkanja premoga ustavljen ves osebni promet, pričenši od 24. do vštetega 28. decembra t. L Vozijo samo ekspresni vlaki Logatec-Sisak in oba tržaška vlaka št. 84 in št. 87. Razen tega vozita še v sredo dne 24. t m. in v soboto, dne 27. t. m. med Zidanim mostom in Ljubljano vlak št. 37 a in 32 a ter ista dva dneva na progi Ljubljana - Borovnica vlaka št. 60 in št 63.
Dravska divizijska oblast poroča; Svojci onih vojakov iz con«* »A« na Koroškem, ki se še nahajajo v avstrijskem ujetništvu v Spitata ob Dravi, ali v kakem drugem taborišču, naj naznanijo njihova imena po dopisnici oddelku Dravske divizije in naj po možnosti označijo kraj. kjer se ujetniki nahajajo.
Otvoritev pisemskega prometa z Madžarsko ter delna izprernemba pristojbin za tiskovine v prometu z republiko Avstrijo ter Cehoslova-ško. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja: Dne 15. decembra se otvori pisemski promet z Madžarsko. V tem prometu se plačujejo pristojbine za tnzemstvo. Pristojbina za tiskovine znaša za vsakih 100 gramov ozir. dei te teže 3 pare —- 10 vinarjev. Vsled tega odpade stopnjevanje od 6q t\0 5o gramov in zaokroženie parskih desetink v cele pare. Vsa pisemska pošta za Madžarsko in iz Madžarske ie podvržena cenzuri za inozemstvo. Od 1. januarja 1929 se tudi v prometu z republiko Avstrijo in Čehoslo-vaško plačujejo za tiskovine iste pristojbine kakor zgoraj navedene v prometu z Madžarsko.
Skupni dijaški transport v Brno: odide, za slučaj zadostne prijave,' dne 5. januarja prih. leta. Natančna ura odhoda se iavi v časopisih. Potne listine in izvoznice si mora preskrbeti vsak sam. Prijave je vpo-slatl najkasneje do 31. decembra na tehnika Rude Lavrič, Ljubljana, Mestni trg 17, 11. nadstropje.
Sprejemne uradne ure pri pred-sedništvu višjega deželnega sodišča so vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne. Od 11 .do 12. ure sprejema tudi predsednik višjega deželne-! ga sodišča razim ob sredah.
Poizvedba. Dotičnik. kije dne 26. novembra t. 1. oddal v Ljubljani dvoje, dne 19. januarja 1919 od Jakoba Gerčarja. vojnega ujetnika v Čeljabinsku v Sibiriji pisanih pisem, j se naproša, da naznani svoj naslov gdč. Angeli Gerčarjevi, učiteljici V Komendi pri Kamniku, če -se v izročitev informacij zglasi sam osebno v Komendi, se mu povrnejo vsi potni in prehrajcvalni stroški. 970
Naldeno. V petek, dne 18. t, m. sta bila na Vodnikovem trgu najdena dva 20 kronska bankovca. Izgo-bitelj se naj zglasi popoldne pri go-spej Celestini Glavnik, Streliška ulica 10, I. nadstropje.
Prireditve,
Društvo slovenskih profesorjev v 1 jubilant ima v pondeljek. dne 29. t, ni. od 9. ure naprej v risalnici L državne gimnazije svoj redni občni zbor z obširnim dnevnim redom, h kateremu se člani vljudno vabijo.
Odsek za Izobrazbo hi zabavo »Društva zasebnega uradništva« otvori početkom januarja plesne prireditve v »Narodnem domu«. Priglasitve za K. tovariše se sprejemajo do 1. Januarja, za gdčne. tovarišice pa od 3. do 5. Januarja v društveni pisarni, Gosposvetska cesta št 12,
II.	nadstropje, kjer se dobe tudi pojasnila. — Odbor.
Čevljarska zadruga za Llubfkmo In okolico vabi gg. člane na svol iz-vanredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 28. decembra 1919 točno ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Narodnega doma«. Zadeva zbora:
Ustanovitev »Produktivne zadruge za Slovenijo«. Prosi si obilne udeležbe. — Odbor,
Iz stranke.
Ljubljanskim sedrugom! Radi božičnih praznikov odpaoe ta teden četrtkov diskusijski večer, fcobotni pa ostane.
Diskusijski večeri na Giincab se bodo nadalje «'• Opozarjamo Da so-druge 'z tega okraja, da se ta teden iz raznih utemljeniii razlogov ne nore jr. vrš’*' Pohodnji disrusijsk1 večer bo v soboto, dne 3. lanuarja. Predmet: Komunalna politika. Poroča soarug Golouh. Pridite vsi!
Socljallstlčno mislečemu učiteljstvu. Opozarjamo Vas na sestanek socijallstičnega učiteljstva, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. t. m. ob 10 uri v dvorani Mahrove šolo na Krekovem trgu št. 10, — Udeležite se čim najštevilneje!
Pevski odsek »Svobode« naznanja svojim članom, da v torek, dne 23., kakor tudi v petek, dne 26. t. m., pevska vaja odpade, pač pa se ista vrši v soboto, dne 27. t. m. V nedeljo. dne 28. t. m. ob 2. uri popoldne je glavna pevska skušnja, h kateri se člani polnoštevilno vabijo. Po skušnji odhod v »Svicarijo«. kjer se vrši »Božičnica« telovad. odseka Apeliramo na naše sedruge, da pridno agitirajo med svojimi stanovskimi tovariši, ker vemo, da se med njimi nagaja še veliko število dobrih pevskih moči, katere bi izpopolnile naš pevski zbor in ga povzdignile na to stopnjo, kakor mu gre. Priglasitve se sprejemajo v tajništvu »Svobode«. Selenburgova ulica.
Sodrugi in tovariši!
Draginja vedno bolj narašča, plače se nam pa v tel meri ne zvišujejo. Da pridemo čim preje do ureditve tega, vam nasvetujem sledeče:
1. Vse strokovne organizacije naj se strnejo ter zahtevajo od vlade, da se takoj naredbenim potom izda zakon, ki določa minimalne plače za vse delavce in delavke. 2. Važno bi bilo tudi. da se vpostavijo od vseh strok komisijo, katere bi preračunavale vse sirovine. stroške za proizvajanje in končno določile prodajne cene gotovemu blagu. Te komisije naj bi se sestavile: 1. Iz zastopnikov delavcev posameznih strok, 2. iz vseh prizadetih podjetnikov ter 3. odposlancev vlade.
Z novim letom se prične z oddajo živi! po znižani ceni, 'kakor se nam obeta.
Cela akcija fe deljena v šest oddelkov: sednj pa nastane vprašanje kontrole. Kdo nai nadzoruje vseh teh Šest oddelkov? Za člane železničarske organizacije in »Samopomoč!« ni treba nobenih vprašalnih pol. Kako se bo pregledovalo, če niso posamezni izmed teh članov, bodisi po njihovi stopnji oziroma dohodkih, neopravičeni za dobavo teh živH. Isto velja tudi za vse naslednje kategorije. Tu bo potreba zelo natančnega nadzorstva, da se ■take nered-nosti ne bodo dogajalo. Dovolj izkušenj smo imeli o tem v ubožuih akcijah med voino. Zato bo potreba voditi nad to akcijo strogo nadzorstvo 1
Poživljamo vse sodruge. da celo to podvzetje strogo nadzorujejo, da zahtevajta medsebojno nadzorstvo. Da se to izpelje, na! se sestavi poseben odbor, kateri naj vse to opravlja.
Sodrugi zaupniki, pridite vsi na sestanek, ki se vrši v torek, dne 23. t. m. točno ob po! osmi url v Mah-rovl MSI, Krekov trg 10. X.
Kultura.
Narodne vezenine na Kranjskem, Knjigarna Kleinmayer - Bamberg Je
izdala prekrasno delo »Narodne vezenine na Kranjskem«, zbrane od Alberta Siča. Pravkar sta izšla tretji ln četrti del. Tretji del obsega v 8. do 17, zvezku »Bele vezenine«; četrti pa v 18.—22. zvezku »Pisane vezenine«. Ilustracije k delu so izborne, le žal, da stane vsaki posamezni del .sled velikih tiskarskih stroškov 29 K, in da radi tega tudi naši priprosti deiavcl dela ne bodo mogli nabaviti. Priporočamo ga vsem, kf ga morejo kupiti. Delo bi bita zelo lepo božično darila
»Slovenski biser!« veliki narodni potpuri, zložil Anton .laki. Op. 40. Knjigarna Kleimaver in Bamberg je izdala gori omenjene klavirske skladbe. So delo priznanega slovenskega skladatelja in kakor doslej vso, bodo tudi te skladbe madina kakor tudi odrasli z veselični sme-
jeli. Zbirka obsega 28 narodnih, med ljudstvom udomačenih pesmi za Ida-vir in gosli. Vsem jih toplo priporočamo. Cena 7 K 20 vin.
Uredništvo! Tretja predstava za uradništvo v Dramskem gledališču se vrši v soboto, dne 27. t. m. Igrala bo »Prctekcija«.
lil«! pni.
(Vesti LDU.) ITALIJANSKI PREDLOG GLED3 TRSTA.
Belgrad, 22. »Pravda« poroča i* Pariza: Iz krogov italijanske delegacije doznavamo. da bi se Italija za-dovoilila, da se zagotovi Trstu prvenstvo trgovske luke. Italijani nudita vsem novim državam srednje Evrope možnost za posluževanje trgovske poti preko Trsta. Tukai pričakujejo, da bodo v tem zmislu storjeni od italijansko vlade koraki v Belgradu.
DR. RENNER PRIDE V BELGRAD.
Belgrad. 22. Presblro poroča- Z Dunaja prihaja vest. da bo avstrijski državni kancelar dr. Renner v kratkem prišel v Belgrad. da nadaljuj« započeta pogajanja med avstrijsko vlado in našo državo. Razgovori, kt se bodo vršili v Belgradu. bodo zanimivi zato. ker bodo dovedli do gotovega zbližanja in ne bodo ostali brez vpliva na politično zvezo, dasi bodo gospodarskega značaja.
ITALIJANSKA ZBORNICA
Rim, 21. (DunKU.) Agenzla Stefani poroča: Po pogovoru ministra za zunanje posle Scialoja v zbornici ja socijalni demokrat Modigllanl ostro napadal vlado zaradi njene politike ▼ reškem vprašanju in zahteval svobodno samoodločbo tudi za ozemlja Gornje Adiže. Nadalje je zahteval ustanovitev republike v Italiji. Vsled zadnje izjave Modlglianlja je prišla do razburljivh prizorov.
ANGLEŠKO DELAVSTVO ZA-HTEVA SOCI.IALIZACI.fO RUDNIKOV.
Berlin. 22. (DunKU.) »Achtuhr-blatt« poroča Iz Kodanja: Kakor do-znava »Politiken« lz Londona, namerava angleška delavska stranki meseca januarja pričeti velikopotezno akcijo za socijalizacllo rudnikov« Ako bi se vlada protivtta tem zahtevam, tedal bi delavstvo Izsililo njitf Izpolnitev z generalno stavko. Na to bi vlada odgovorila s tem. da bi razpustila parlament in razpisala nov« volitve.
ZAHTEVE AMERIŠKIH ŽELEZNI-CARJEV.
Washington, 22. (DtmKU-Brezžično). Ameriška zveza želzničarjev je zahtevala Iztiova znatno povišanj« plač za železničarje. Zahtevano povi--šanje bi povečalo stroške za eno milijardo dolarjev. Zveza zahteva tudi, da stopi to povišanje v veljavo. šC preden se železnice izročo zopet % upravo družbam.
Centralna menjalnica v Kolodvorski nlld ie zopet otvorjena Ul bode kakor doslej f nadalje najku-lantncic postregla strankam. VzruH d\ adnevni za tvoritvi ni znan — Centralna mentalnica v Ljubljani. Kolodvor* ka ulica.	97«
Iz Slovenije.
Is Maribora.
Vse gre počasi. Vojaška lofemi danca za Slovenijo v Ljubljani Je i« pred 7 tedni nakazala za vposleoi delavce v vojaškem oskrbovalršču « Mariboru v izplačilo za čezurno dalo zb več mesecev nazal prejemka AH gospodje v Maribor« zavlačuje!« izplačiio. Prosimo merodajna faktorje. da se tu napravi red.
Trgovec Novak v Gosposki ulici v Mariboru Je zahteval za slab kopirni svinčnik 3 K. Na očitanje, da J« to oderuška cena. je zmignil in rekel, da me ne sili, ga kupi'.. Ko sem šel drugam, setu dobil muogo boljši svinčnik za 2 K. Toda merpdajn« oblasti in preiskovalne komisij« menda tega ne opazijo. Te oderuške cene se mora zatreti!
Spodnji Dravograd.
V	neposredni bližin! imamo t,i dve orožniški postaji, v Meži in tri
minute oddaljenem Dravogradu. Orožniki v Meži so zalo popolnoma odveč, Železničarji ijujoč svojo težko in mučno službo, morajo stanovati po železniški!, vmmndp m luknjam i odobnfli stanovanjih, o rož-
Stran 4,
NAPREJ.
Stev, 267.
Uslnnlin l/taFfib tovarna Domžale, prejema adiKuIlIl (fiullfil vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani stare ženske in mo&ke klobuke v popravilo. Druge dni v tednu pa jih pobira zame g. Suhadolnik, slaSčiSarna, Gradišče št. 3.	737
faslii Mira nasproti glavne pošte v Ljubljani.	646
niki stan ujejo zelo komodno. Kot davkoplačevalci imamo pravico zahtevati od deželne vlade, da orožnl-štvo iz Meže takoi prestavi kam drugam, kjer ie boli potrebno.
Iz Pliberka,
Urad z veleposestvom na Suhi p;i i-iibciku na Koroškem se ie stavi! po zavzetju Jugoslovanskih čet po l sekvester. 7.a sekvestra ie bil iii!f’iov;;n en učitelj. (Imenovali so Ca tanil-.'Jšnii pristaši S. L. S.) Ta gospodar ie pričel kar po vrsti sekati r.aiboljša drevesa v gozdu. Kar se ne more odpeljati s konji, se j.nravi po v« -li s nlavi. Tako stosoo-darsjv' ni zdravo.
HUJilUlU UCČCIUU UVOilBji! Upiilll BUipt ilCljC*
za prodajo „Napreja“. Prednost imajo invalidi, j a tudi dečki nad 14 let. Služba za par ur dnevno je lahka, zasiti ek izda en. Tudi zgovorne ženske so pripravne za ta po^-el. Oglasiti se je pri upravniku .Napreja*, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
Priporoča se trgovina z železnino
in poljedelskimi stroji
Z ALTA & ŽILIC
== BEGtSTSOVIM ZiDSUGS Z BMEj£S9 ZAVEZO. =====
TISKOVINE ZA SGLE, ŽUPANSTVA EN URABE. MOJMCBER" NEJSE PLAKATE 1» VfJSSLA ZA SHODE IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJKSSEetKEjiA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KHJš®, BROlUR ITD. STEREOTIPBJA. LITOGRAFIJA.
Velika izbira vsakovrstnih doma izgotovljenih oblek po najnovejših krojih za gospode in deške, športnih cepic, srajc, sanioveznie, nogavic itd. po najnianih  • (konkurenčnih) cenah 1---------------------------
Ljubljana, Marije Terezije cesta 10.
(Gosposvetska cesta.)	253
Pr^ ’: u* moke. Na sladkorne iz-!:;.::ii’rcc št. 33 in 36 prodaja moko [Jogatai (JSL okrai).
Ccjie covelemu mesti. Vsled na-reobe z dne 13. novembra 1919. št. 750 .Uradncsra lista št. 170 določa tfdsek za določanje prodajnih cen v Ljubljani sledeče prodajne cene govejemu mesu. in sicer: za goveje meso L vrste 15 K 70 vin. za kiio-gram: za coveie meso I). vrste 13 K 70 vin. za kilogram. Prestopki teh cen se kaznujejo z zaporom do ene-t:a mesca, ki se n e more spremeniti v denarno globo. Pazven tega se izroči zapadlost bb.ca za občinske siromake. Ta razglas stopi takoj v veljavo.
Preklic
-	 	Prva kranjska razpošiilialHa =
lil $chwab & Slslik Mm
Bvcrnj trg it. 3 pod f^ocSno kavarno Dvorni Itg l\. 3
669
Ni res, kar sem govoril o gosp. Galetu, da bi bil on goljuf.
C73	M.	Baloh.
preda
v Mariboru
sprejme vec spretnih in vestnih
stavce« "VB in dva strojnika
enega izmed teh, ki zna tiskati na amerikanskem stroju »Miehle14, Plača boljša, kakor drugod. Ponudbe na vodstvo nekdanje Mostbockove tiskarne v Mariboru. 012
SIRANKIN TISKOVNI SKLAD.
Treti« izkaz.
Nab. p. št. 108 tajn. okr. strok, komisije v Celju 3S6 K 70 vin ; n p. št. 114 - 134: n. P. št. 100 - 76 K; n p. št. 92 — 8 K, n. p. št. 89 podr. slov. rud. Griže pri Celju 48 K, n. p. št. 53, unija slov. rud Krmelj po so-dri!"u Oruden 73 K 80 vin: n. p. št. 5J. do sodr Pečniku 131 K: n. p. št. 34. k on s. dr. za Ljub. in okol. po sodi r.žici Kopač 107 K 20 vin.: n. p. št. 1L kons. dr. za Ljub. in okol. po srdr. Orossek. Sp. Šiška 124 K. n. p. st 17, kons. dr. za Ljub. in oko!., pa sodruž. Rakovec. Sp. Šiška 278 kion 50 vin.: n. p. št. 15, kons. dr. za ljub. in okol.. po sodr. Urbanc, Sp. ŠiSka 229 K 50 vin., n. p. §t. 13, k .-n. dr. za Ljub. in okol. no sodr. Kuhelj Šiška I21’K 85 vin.: n. p. št. 263, osr. dr. kovinarjev in sor. strok v Ljubljani 357 K; n. p. št. 313, dela * :rca in prog. sl. Ptui 148 K: n. p. št. 36 kons. dr. za Liub. in opolico. prod. Vič-OHnce 113 K: n. p. št. 22, k; ■•s dr. za Ljub. in okol. 251 K: n. p. št 9, izobraž. društvo »Svoboda« 335 K• skupaj 2922 K 55 vin.: prvi in druti izkaz 3687 K 86 vin. Skupna vcoUi 6610 K 11 vin. ^
Izdajatelj Ivan MHiiar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Ti«k »1’čit. tiskarne* v 1
Preprodajalci popusti
Več čevljarskih
pomočnikov
■	•	  __	.1	^.1	_	J
se sprejme samo za lino delo od
1.	januarja 1920 dalje. Ponudbe na Maribor, Grajska ulica 20. 972
GARJE
r. z. z o. z.
Marijin Irg 8, v Ljubljani Wolfova ul, 1, sprehne hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje čistih brez odbitka po
srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila.^ 1 lon-iek za eno osebo 6 K. l’o pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk<5czy v Ljubljani, zraven rotovža.	531
DHIUBH trgovska, &pedlcijst-a in UnLilHIl komisijska dem družba Podružnica 1LjaMiani. Iktijska glavski K 1,500.000.
Špedicija vsakega blaga. — V skladiščenje. — Zaearinanja. — Re-ekspedicija. — Prevažanje pohištva.
Lastnica I. ljubljanskega skladišča
KRISPER & TOMAŽIČ
Direktna zveza e progo juine {desnice.
Telefon št. SCO.	654
Izveiiljublj. vlagatelji dobe poštne položnice,
Inkaso faktur in trgovske informgei|e.
Izdaia čeke, nakaznice in akreditive na vsa J tu- in inoz. mesta. Daje peso ila na vkniižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoii.
Neposredno pod držav, nadzorstveni.
534 16-rti Hj
msmmm itnjani »siw: jugoslovanski mm useim tmmmmž.
„Altesea Jakobi
in druge vrste cigaretnega papirja in stročnic ter milo, vaseiino, ličilo, pisemski papir itd. nudi po najnižjih cenah	sss
Inženir dr. Miroslav Kas al
oblastveno poverjeni stavbeni inženir.
Specijelno st2\tcno podjetje za betonske, železobetonskc in vodne zgradbe
T Ljubljani, IliiSerjeva ulice Bt. 7.
Is^ršaje strokovno«
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne Ztgc, elefclrarne, betonske in želetobetonske jezove, it.opIovo, železobetonska tovarniška poslopja, »kladiva, betonske rezervarje, iclezobelonsko oporno zidovje in vso druge betonske in ietezobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno IzvrSltev vse načrte etavbene inženirske stroke. Tebnička mnenja. — Zastopstvo strank v teh ničkih zadevah.	184
Ctiicinn firnio rabljeno, dobro ohranjene in Sll-Uic, Btojiia kupuje po najvišii ceni (franko Ljubljana) Job:p Peteline, Ljubljana.
tliln n IcnHirilSfiia fevrSuje najhitrejJe fo-žlifilj M leyll!ll!(SU!B to-rnf Hn«on HibHr> Lj’.'b jiina, Valvazorjev trg žt 7, nasproti Kri-!>o cerkve.	8^9
Ljubljana, Resl[eva cesta št. 20.
ittasola S^TuSSS."£
nogož« v trnovskem ali štntjabifohskeni okraju. Ponudbo pod .Soba* upr ,Napreja'.
Rezan lea (smrekov, jelkov, borov, mccesnov, bukov) T s m les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel fes (smreka, jelk«, bor, mecesen)
Bukov ir s (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi lea v gozdu Smrekovo skorjo
MT^kupi vsako množino
kakor tudi krasne «89
razpošilja vsalfo množino po tovarniški ceni
tovarniika zaloga
Janko Andrašič
v Mariboru,
nccBaaacanntifRcnccnnoBcaoDBB
od divjih in domačih kupuje po nvišjih cenah
Ivan Smfgovc, Soifanl,
izdeloval niča klobukov, zamenjava tudi klobuke \seh
vrst za kože.
y Stoib&ru
SRcaet-v^j	ofetcsSo
C«tR'^ka gsasjstca K 29.PCC.w5J9.
Kupiijo lu m »riaia v ne v t a t o vrednostnih papirjev, financira
Sprejema vloge na knji*
žica in tekoči rafeun proti
Hgodneu.u obrosiovtiniii.
crariene <
Trste, Sarafev«, Cc;
mm« • -t|rr