LETO XXI. — številka 100 KRANJ, sobota, 28. 12. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ustanovielji: občinske konference SZD) J :senice. Kranj, Radovljica, Skotja Loka in Tržič. — Izdaja časo-Disno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Cd 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah recn m zara o GLAS * 2. STRAN SOBOTA, 28. decembra 1968 Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine Kamnik Odgovornost vseh organov, vseh proizvajalcev in občanov pri sedanjem in nadaljnjem gospodarskem razvoju, je prisotna in mora biti prisotna tudi v prihodnje. Uspehi na gospodarskem področju občine Kamnilk v letu 1968 so zadovoljivi, saj smo povečali: celotni dohodek za 21 %, sklade za 32 %, izvoz za 33,1 %, proizvodnjo za 12 %, poprečne osebne dohodke za 9,5 %, produktivnost vrednostno za 17 %, produktivnost količinsko za 6 % in zaposlenost za 3.8 %. Na uspehe je brez dvoma vplive !a večja din?mrzacija gospodarstva v Jugoslaviji in v Evropi. Prepričan sem, da so skupščina s svojim aktivnim dolom, predvsem zbora delovnih skupnosti, odgovornimi razpravami članov samoupravnih organov in vodstev prispevali k izboljšav- razmerja osebnih dohodkov in skladov: leta 1967 je bi'o razmerje 73,7 % za osebne dohodke in 22,7 % za sklade; v letu 1968 pa 71,5% za osebne dohodke in 25 % za sklade. Razlika 3,6 oziroma 3.5% so prispevki za Skopje in stanovanjsko izgradnjo. V letu 19G9 pričakujemo: povečanje proizvodnje za 8 %, celotnega dohodka za 15 %, povečanje izvoza za 11 %, pri tem moramo nujno poudariti, da je potrebna sprememba deviznega sistema, če žolimo, da bomo v letu 1969 dosoglj. 5,5 milijona Predsedniki gorenjskih obči ameriških dolarjev izvoza in če želimo v Jugoslaviji še nadalje ravnovesje v plačilni bilancL Osebni dohodki se bodo povečali za 8,5 %, realni pa za 4,4 %. Masa osebnih dohodkov se bo povečala za 11,5% in število zaposlenih za 2,5 %. Povečanje produktivnosti pričakujemo za 4,7 %. Smelo in odgovorno postavljene naloge za leto 1969 so velike, toda z naporom vseh občanov, vseh samoupravnih struktur in družbenopolitičnih organizacij ter ob spremembi nekaterih sistemskih vprašanj, kot je zlasti devizni sistem, sem prepričan, da bomo v letu 1969 dosegli predvidevanja. Gospodarske organizacije so v celoti programe za leto 1968 izpolnile. Občina Kamnik je program zadovoljevanja potreb splošne potrošnje zlasti investicije pri modernizaciji republiških cest III. reda in gradnje šol za leto 1968 v celoti uresničila. V zaostanku je modernizacija tuhinjske ceste. Programi so bili razpravljanj na zborih volivcev, na sejali samoupravnih organov v gospodarstvu in družbeno političnih organizacijah. Aktivno sodelovanje občanov pri sestavljanju programov in pri njihovi izvedbi, so pogoj, da se programi v celoti izvajajo. Pozitivne izkušnje v doslednem sistemu izpolnjevanja programov so pripomogle, da je referendum za krajevni samoprispevek v aprilu 1968 s 56 % uspel. Izdelane programe imajo tudi vse krajevne skupnosti, ki se v celoti izvajajo. Najpomembnejše naloge občinske skupščine za leto 1969 so: nadaljnja izgradnja šolskih prostorov v Komendi in Stranjah, modernizacija ceste skozi Tuhinjsko dolino, ob masovni udeležbi mladine, športnikov občine Kamnik namerava skupščina urediti stadion v Mekinjah teT omogočiti mladini in občanom prepotrebno rekreacijo. S sredstvi sklada za urejanje stavbnega zemljišča bomo intenzivno urejali mestne ulice, zlasti ulice v novih naseljih. Dokončan bo večji vodovodni sistem, kd bo omogočil, da bodo stanovalci tudi v drugem In višjih nadstropjih normalno preskrbljeni z vodo. Gospodarske organizacije bodo z investi- cijami v delovne priprave ln sodobno tehnologijo povečale vrednost le-teh, saj znaša v letu 1968 le 45 %. Skupščina 6i bo tudi v prihodnje prizadevala razpravljati o možnostih ustvarjanja sredstev in ne le delitve le-teh. Čestitam vsem občanom srečno novo leto 1969 ter želim mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva. Slavko Zalokar, predsednik občinske skupščine Kranj Kakorkoli gledam na letošnji razvoj v občini, ne morem biti nezadovoljen. Čeprav se v vrsti uspehov skrivajo tudi nekatere težave in problemi, pa mislim, da so gospodarske in druge organizacije ter občani vse-eno veliko storili pri reševanju razilčnih gospodarskih in družbenih vprašanj. Seveda pa to ne pomsni, da nas prihodnje leto ne čakajo prav tako ali pa še bolj težke in odgovorne naloge. Prijetno sem presenečen nad letošnjimi tričetrtlctni-mi podatki o gospodarjenju. Na tem področju so bila v poprečju uresničena naša predvidevanja, ki smo si jih zadali kot cilj na začetku leta. Sicer je res, da so poprečja včasih precej varljiva, vendar pa bodo nekatere delovne organizacije to poslovno leto končale dokaj ugoano. So pa med njimi seveda tudi takšne, ki zaradi nerešenih sistemskih in notranjih organizacijskih ter drugih vprašanj precej zaostajajo za prvimi. Občinska skupščina je na začetku tega leta precej jasno začrtala razvoj nekaterih panog gospodarstva v občini. V mislih imam večje sodelovanje in predvsem združevanje nekaterih sorodnih delovnih organizacij. Priznati moram, da so se naša prizadevanja še najbolj uresničila na področju industrije (združitev Save in Standarda), medtem ko so bili na področju kovinske industrije končani le načelni pogovori. Takšni pogovori so bili tudi v gostinstvu, pokazale pa so se tudi prve osnove za združitev družbene obrti. Razen tega pa tudi posebne komisije v kranjskih komunalnih delovnih organizacijah razpravljajo o takšnih možnostih. V gostinstvu oziroma turizmu lahko ugotovimo, da so se začele uresničevati nekatere razvojne zamisli. Letos se je začela gradnja novega hotela, bilo je več obnovitev lokalov, končno je na Krvav-cu rešen problem vode, pa tudi žičnice smo spravili pod enotno streho. S preureditvijo lokala so se tudi na Jezerskem odprle možnosti za nadaljnji razvoj, sklenjeno pa je tudi, da bo v Pred-ovoru zrasel nov garni hotel. Razen tega smo letos veliko razpravljali tudi o bodočem blagovnem centru, novih sejemskih prostorih, kranjski obvoznici itd. Lahko rečem, da so povsod položene osnove za delo v prihodnjem letu. Veliko pa je bilo storjenega tudi na področju družbenih služb — predvsem v šolstvu. Z dograditvijo šole na Zlatem polju smo uresničili štiriletni program gradnje osnovnih šol. Začeli pa smo tudi z gradnjo nove vzgojno-varstvene ustanove pri Vooovodnem stolpu. Tako bomo sedaj lahko malo bolj mirno pripravljali program nadaljnjega razvoja. Seveda pa upam, da bo skupščina tudi pri izdelavi programa nadaljnjega razvoja vzgojnega varstva in šolske mreže naletela na takšno podporo pri delovnih organizacijah in občanih kot do sedaj. Menim namreč, da bi tudi v prihodnjem letu morali razvijati takšno sodelovanje, kot se je letos po- kazalo na primer pri reševanju komunalnih vprašanj, ko so občani v različnih akcijah močno oplemenitili sredstva, odobrena krajevnim skupnostim. Ce bi torej še enkrat grobo in hitro ocenil letošnjo dejavnost v občini, potem bi rekel, da bi si tudi v prihodnje želel takšnega vsesplošnega sodelovanja in razumevanja pri reševanju zadanih nalog. Takoj moram povedati, da nas v letu 1969 čakajo še veliko večje naloge. Napovedi federacije kažejo, da bo gospodarstvu ostalo nekaj več sredstev, kot jih je imelo letos. Zato si bomo tudi v občini prizadevali, da ga ne bomo preveč obremenjevali. Zavedamo se namreč, da delovnim organizacijam ne moremo še bolj zmanjševati njihove akumulativno-sti. Delovne organizacije v občini programirajo za prihodnje leto precejšen porast družbenega proizvoda in obseg proizvodnje ter razen dveh primerov tudi povečanje izvoza. Ker so v kranjskem gospodarstvu v zadnjem času vložili precej sredstev v modernizacijo, menim, da bodo njihove programe lahko uresničili. Sicer pa nekatere delovne organizacije čakajo tudi tiste naloge in dogovori, ki jih letos, kljub priporočilom občinske skupščine, niso uresničili. To so predvsem vprašanja sodelovanja oziroma združenja, ki sem jih že omenil. In čeprav ne bomo več kot letos obremenjevali gospodarstva, bo treba rešiti nekatera področja družbene potrošnje oziroma družbenih služb. Trenutni znani predpisi nam za prihodnje leto dajejo na voljo sicer manj sredstev, vendar bomo skušali rešiti vsaj vprašanje šolstva. Druga področja pa se bodo morala žal zadovoljiti z malo manjšimi sredstvi, kot so jih predvidevali. Seveda pa bomo povsod nadaljevali z začrtanimi nalogami v tem letu. Treba se bo dokončno pripraviti na gradnjo veleblagovnice, začela naj bi se gradnja obvoznice, novih sejemskih prostorov ... Skratka vso stvari, ki so morda danes še na papirju, ali pa smo jih že začeli delno uresničevati, bi morali prihodnje leto pospešeno razvijati. ŽELITE ZASTONJ OSEBNI A V10 ALI ENO OD POTEM VARCUJTE PRI Gorenjski kreditni banki kjer je razpisano NAGRADNO ŽREBANJE lastnikov vezanih hranilnih vlogi SOBOTA. 23. decembra 1968 GLAS * ?. STftAN nskih skupščin za novo leto Rad bi se vsem občanom in delovnim organizacijam zahvcilil za vrsto akcij, uspehov, razumevanje in tako naprej. Zalim si, da bi tudi prihodnje leto tako nadaljevali. Če bo tako, bo tudi nova skupščina, ki jo bomo volili, laže delala. Le na ta način se bo njeno delo lahko odražalo skozi resnično komunalno samoupravo. Ob želji, da bomo naredili toliko, kolikor bomo zmogli, pa želim vsem v prihodnjem letu vso srečo in veliko uspehov. Stanko Kajdiž, predsednik občinske skupščine Radovljica V letu 1968 smo lahko pričakovali nadaljnjih problemov in težav za naše gospodarske organizacije in lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da uspehi kažejo, da so v glavnem prebrodile začetno obdobje prilagajanja novim pogojem gospodarjenja. V tem letu pa so se še bolj pokazale pomanjkljivosti, ki bodo zanesljivo osnovni vzroki za nadaljnje delo. To so predvsem zastareli stroji skoraj v vseh tovarnah, ob takih pogojih notranja organizacija, ki bo morala temeljiti na znanstvenih spoznanjih in še kadrovsko vprašanje, kajti od kadrov zavisi pravilno reševanje vseh teh problemov. O teh težavah smo dovolj časa razpravljali v organih občinske skupščine ter na podlagi predloženih analiz in razprave sprejeli sklep, da kadrovskemu vprašanju posvetimo posebno pozornost, in da gospodarske organizacije pri svojem delu ta vprašanja rešujejo kot najosnovnejšo zahtevo sodobnega proizvodnega procesa. Čeprav so rezultati gospodarjenja zadovoljivi, vendar nam istočasno zanesljivo kažejo, da v bodoče pod dosedanjimi pogoji ne moremo pričakovati večjih rezultatov. Zato bomo morali iskati notranjih rezerv in korajžnega iskanja vseh možnosti in načinov povezovanja in tudi možnosti združitev tam, kjer pričakujemo zanesljivih uspehov. Skupščina si je že takoj postavila nalogo, da bo temeljito obravnavala najnujnejše potrebe in sprejela načrte za uresničitev. To pa je seveda možno le, če so izdelani dolgoročni načrti, ki imajo tudi osnovo v predvidenih finančnih možnostih. Vse pa, kar smo predvideli, smo tudi uresničili. Občani so z referendumom izglasovali obsežen načrt izgradnje šol. Denar se zbira in načrt tudi že uresničuje. Dograjena je bila šola s telovadnico v Lipnici, ki popolnoma ustreza sodobnemu kabinetnemu pouku za 400 učencev. V izdelavi je načrt za gradnjo nižje osnovne šole v Begunjah, pripravljajo pa se tudi načrti za gradnjo ostalih šol. Osnutek za šolo Lesce pa je že izdelan. Izgradnjo ostali n šol bomo pričeli leta 1970, kakor je predvideno z načrtom. Zgrajen je najtežji odsek prepotrebne bohinjske ceste v veliko zadovoljstvo vseh Bohinjcev in nas, pa tudi ljubiteljev Bohinja. " Upamo, da bo cestni sklad predvidel ustrezna srodstva za preostali del, ki pa je mnogo manj zahteven in cenejši. Bohinju so vrata odprta. Sprejeli smo urbanistični program, sicer nekaj kasneje, vendar pa po temeljiti razpravi in utemeljenih pripombah, čeprav je bila gljde na izredno razgibano in zahtevno območje naloga velika. Nekaj manjših stvari pa nismo uspeli. Nameravali smo asfaltirati cesto skozi Zgornjo dolino v Bohinju in še nekaj manjših odsekov v Gorjah, na Posavcu in Mošnjah. To bomo storili spomladi. Pripravili pa smo tudi program razvoja turizma za 30-letno obdobje. Občinska skupščina ga bo sprejela najkasneje februarja. To pa je nujno, zato ker bomo le na podlagi nekega programa načrtovali izgradnjo našega turizma in njegovega kompletiranja. Letos je bil zgrajen nov Garni hotel na Bledu, hotel j Toplice pa so bile temeljito obnovljene. Spomladi, upajmo do sezone pa bo dograjen nov hotel A kategorije Golf hotel. Naloge za prihodnje leto so pomembne. Nadalje bomo skrbeli za razvoj dela naše skupščine in njenih organov, storili bomo vse, da pospešimo razvoj delavskega samoupravljanja v delovnih organizacijah in ustvarili tesno povezavo občinske skupščine kot najvišjega organa družbenega samoupravljanja v občini. Skrbeli bomo, da bomo naše dolgoročne načrte uresničevali po načrtih in se še posebno zavzemali za naše gospodarske organizacije. Poskrbeli bomo, da bomo tudi na področju zdravstva, socialnega varstva in šolstva dosegli tisto, kar od n^is občani opravičeno pričakujejo. Na poalagi našega dolgoročnega programa razvoja turizma bomo letos izdelali ustrezne urbanistične načrte, ki so neobhodni zaradi priprav prvenstvenih gradenj na področju turizma, predvsem kot nujna dopolnitev že zgrajenih turističnih in gostinskih obratov. To so predvsem žičnice, med temi pa žičnica na Koblo in Triglavske žičnice, ko so nujne za razmah našega turizma, predvsem pa zimskega. Vsem občanom želim zares srečno in zadovoljno ter uspehov polno in predvsem mirno novo leto 1969. Želim, da vsi skupaj tudi to leto preživimo v delu za še večje uspehe na vseh področjih družbenega življenja, želim da bi vsi storili vse za obrambo naše sociali ične domovine, predvsem pa, da bi na svetu končno zavladal razum in mir. Marjan Bizjak, predsednik občinske skupščine Trzic Krajevne skupnosti so v letu 1968 postale dejanski nosilec krajevne politike, tako v političnem, organizacijskem kot komunalnem pogledu. Se prav posebno so svojo aktivnost pokazale pri izvedbi referenduma za gradnjo novih in popravilo ob-stojoSih šolskih prostorov. Posebno živa aktivnost se je skozi celo leto kazala na področju komunalnega gospodarstva in to pri urejanju krajevnih cest, javne raz- svetljave in kanalizacijskega omrežja. Kijub temu, da so bila sredstva v leta 1S68 razmeroma £'kc;:o odmor'e-na, so krajevne skupnosti zbrana sredstva zelo smotrno razporedile. V sodelcva-nju z občinsko skupščino je prišlo do združevanja sredstev s krajevnimi skupnostmi za pomembnejše negospodarske investicije, katere bi brez omenjenega sporazumevanja v letu 1968 na mogle biti realizirane. V letu 1968 se je število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva povečalo od 4.549 na 4.817 ali za 5,9%. Istočasno se je število nezaposlenih znižalo od 140 na 102 osebi ali za 27,2%. Iz tega sledi, da na tem področju v letu 1968 nismo povsem uspdi, vendar pa so perspektive glede zaposlovanja v letu 1969 take, da bo mežr.o to delovno silo primerno zaposliti. Posta vi j ene naloge pred občinsko skupščino in njene organe v letu 1958 so bile dokaj uspešno izvršene. Se posebno vsestransko zadovoljivo je bil izveden referendum o samoprispevku za novo gradnjo in popravno šolskih prostorov. Med gospodarskimi investicijami je ostala nedograjena cesta Bistrica - Pcdtabor, ker izvajalec ni pravočasno pričel z gradbenimi deli. Tudi sanacija plazu in struge v Dolini ni bila izvršena pravočasno. Izven programa pa je bila izvedena javna razsvehljr.va na Cankarjevi cesti od »Ki-larja« do konca nasolja Slap. (Nadaljevanje na naslednji strani) KOMISIJA ZA RAZPIS PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE JESENICE razpisuje prosto delovno mesto referenta za naborne zadeve v oddelku za narodno obrambo. Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev za sprejem na delo zahteva: — srednja strokovna izobrazba, šola aktivnih ali rezervnih oficirjev JLA, 3 leta delovnih izkušenj. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih'zaposlitvah sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti uprave Skupščine občine Jesenice v 15 dneh od objave razpisa. veleblagovnica j Ijubljana Ponovno v zalogi: TRAJNO ŽAREČE PEČI — UVOZ TERMO - ELEKTRO AKUMULACIJSKE PEČI — UVOZ IN BOGATA IZBIRA PEČI NA OLJE blagovnica blagovnica Sltoffa loka SOBOTA, 23. decembra 1968 Predsedniki gorenjskih skupščin za novo (Nadaljevanje s prejšnje strani) Najpomembnejše naloge, ki se poslavljajo pred občinsko skupščino in njene organe za leto 1969, bi bile naslednje: — izbirati najprimernejše ožje lokacije za gradnjo šol v Križah in Bistrici, pridobiti najprimernejšo tehnično dokumentacijo in v drugi polovici leta 1969 pričeti z gradbenimi deli; — perspektive in možnosti, ki se kažejo na področju turizma, bo treba s pridem izkoristiti in pri investitorju vzbuditi kar največji interes fca razvoj te pomembne panoge v okviru urbanističnega programa občine; — v gospodarstvu doseči vsaj tako dinamičan razvoj ket je bil v letu 1968. Proizvodne programe in investicijske načrte za izpopolnitev in modernizacijo proizvodnje bo treba vsestransko podpreti, še posebno pri pristojnih bankah; — na področju komunalnih investicij bo Skupščina občine skušala zagotoviti vsaj taka sredstva, kot so bila na razpolago v letu 1968 predvsem za modernizacijo cest III. in IV. reda. Vsem občanom, družbenopolitičnim organizacijam in delovnim kolektivom želim 6rečno in uspehov polno novo leto 1969! Zdravico Krvina, predsednik občinske skupščine Škof j a Loka Ob pogledu na stopinje prehojene poti zadnjega leta za naše gospodarstvo in ostale negospodarske dejavnosti lahko ugotovim, da je bilo letošnje leto v naši občini zelo uspešno. Poleg zelo ugodnih kazalcev gospodarske rasti lahko ugotavljamo tudi večjo urejenost — red na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, kar je važon element realizacije gospodarske in družbene reforme. Seveda pa to ne pomeni, da je rešeno vse, lahko pa rečemo, da smo v okviru danih možnosti naredili veliko. Celotno gospodarstvo beleži za prvih 11 mesecev letos naslednje rezultate: plačana realizacija je bila dosežene v višini 515 milijonov, indeks na isto obdobje lanskega leta je 125; izvoz 4,75 milijonov dolarjev, indeks 167; investicije v gospodarstvo! 35 milijonov, indeks 126; poprečni osebni dohodki so 900, —, indeks 112; indeks zaposlenosti je 103; amortizacija in ostanek dohodka pa bosta dosežena do konca leta v višini 50 milijonov dinarjev. Zadovoljivi rezultati pa niso bili samo na področju gospodarstva, temveč tudi na drugih področjih. V preteklem letu smo izgradili, oziroma dogradi'i ter pripravili za gradnjo več osnovnih Objektov za naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Obnovitev ceste v Selško in Polja isko dolino, vodovod Hotovl ja — škof ja Loka, blagovnica Nama, most v Puštclu, cesta Lipica — kolodvor, več stanovanjskih blokov, novi obrati dugih trgovskih organizacij, ureditev mesta, priprava za gradnjo šol in podobno, pomeni pomemben korak naprej. Kljub dobremu gospodarjenju v preteklem letu, pa so tako na področju gospodarstva kakor negospodarstva šibka področja, katerim bomo v prihodnjem letu morali posvetiti posebno pozom osi: občinskih leto 1. Prva taka naloga je izobraževanje in usposabljanje kadrov ter bolj sanje kvalifikacijske strukture. Pri tem pa občutimo največje pomanjkanje ekonomskega kadra. 2. Izdelati dolgoročne programe za vsa področja, oziroma panoge gospodarstva, pri čemer je treba izredno upoštevati realne komparativne prednosti v odnosu do ostalega slovenskega, oziroma jugoslovanskega gospodarstva. Prav v okviru programov panog bodo gospodarske organizacije imele odgovorno nalogo tako pri programiranju, kakor tudi kasneje pri realizaciji. 3. Z dobrimi kadri in jasnimi programi bomo morali dati tudi večjega podarka na razširjeno reprc-di/kcVo in se pri tem zavedati iz žedno pomembnega elementa časa v toj konkurenčni tekmi, ki je čedalje hujša. 4. V prihodnjem letu bomo morali tudi bolj intenzivno iskati skupne interese med gospodarstvom in negospodarstvom in pa v okviru gospodarstva med posameznimi l ospodarskimi organizacijami za skupne akcije naj si bo v okviru občine ali v širem prostora na področju medsebojne pomoči s kadri, kooperacijo, delitvijo dala ipd. Saj bomo vse željene uspehe lahko dosegu le z dobrim sodelovanjem in medsebojno pomočjo občinske skupščine z vsemi gospodarskimi in drugimi organizacijami ter posamezniki. Občanom želim v letu 1969 mnogo uspehov pri delu in čimveč osobne sreče. 130 OOO parov smuči a tuiino V Elanu so zadovoljni s prodajo smuči —■ Elan proizvaja 75 odstotkov smuči v Jugoslaviji — Elanove smuči celo v sončnem Libanonu V zimski sezoni je na letališču v Lescah že tretje leto odprta prodajalna smuči in smučarske opreme. Lani so v tej prodajalni prodali okrog 3000 parov smučk, mnogo smučarskih palic, torbic, rokavic in maž za smuči. Tudi letos gredo smuči dobro v denar. V prodajalni na letališču so jih do srede decembra prodali že okrog 1.S00 parov. Mnogi menijo, da so smučke v Elanovi trgovini v Lescah cenejše. Pa ni tako. Maloprodajne cene so enake za vso državo. .Potrošniki pa rajši hodijo kupovat v Lesce, ker imajo tam večjo izbiro. Zaupajo pa tudi Ela-novim monterjem, ki hitro in solidno montirajo smučarske vezi na smučke. Za montažo vezi pa ne skrbijo samo v Lescah. Prodajalci Elanovih smuči iz raznih krajev in trgovskih hiš hodijo vsako leto na prakso v Elan, kjer se učijo montiranja vezi. Trgovino na letališču v Lescah obiskujejo tudi tujci, predvsem Italijani in Avstrijci. Imajo 10 odstotkov popusta, če plačajo v devizah. Danes bodo v drugem nadstropju stavbe v Tavčarjevi ulici v Kianju, kjer ima svoje prostore študijska knjižnica, odprli klubsko urejeno čitalnico. Kranjčani so že dije časa pogrešali prostor, kjer bi lahko prebirali časopise in reaje, domače in tuje. Uporabljali bodo lahko tudi priročno knjižnico s slovavji in leksikoni. Z urejeno čitalnico gre tudi h koncu adaptacija prostorov študijske knjižnice. Obenem pa bo tako izpolnjena vrzel, ki so jo Kranjčani močno občutili. Sčasoma bi bilo dobro urediti tudi čitalnico ljudske knjižnice, ko se bo našel prostor v Delavskem domu. Klubska čitalnica v Tavčarjevi ulici bo odprta veak dan razen sobote popoldne ed 8. do 12. in od 14. do 18. ure. — L. M. Foto: F. Perdan V Elanu so povedali, da na jugoslovanskem in svetovnem trgu raste potrošnja smuči. Tako so na primer 1959. leta na domačem trgu prodali 6.800 parov smuči; 1963. leta 16.700 parov, lani pa že 22.000 parov smuči. (Od tega 5000 parov otroških smuči, 3000 parov metalnih in 1500 parov plastičnih smuči.) V letošnji zimski smučarski sezoni nameravajo prodati na domačem trgu 30.000 parov smuči. Po pogodbi s smučarsko zvezo Jugoslavije Elan brezplačno opremlja jugoslovansko A reprezentanco (skakalce in alpske tekmovalce). Smučarski trenerji, učitelji in vaditelji imajo pri nakupu Elanovih smuči 30 odstotkov popusta, enak popust dobijo za nakup palic in 10 odstotkov popusta za vezi. Letos je Elan na zunanjem trgu prodal 130.000 parov smuči. Glavni kupec kvalitetnejših in dražjih smuči je Švica, sledi ji Zahodna Nemčija. Elanove smuči so v tujini cenjene, to pove tudi podatek, da švedska kupuje več smučk v Jugoslaviji kot pa pri svetovno znanih tvrd-kah v Avstriji. Elan izvaža smuči v ZDA, Kanado, Italijo, Francijo, Novo Zelandijo, Finsko, Dansko, Belgijo, Nizozemsko, Avstralijo, Vzhodno Nemčijo in celo Sončni Libanon. Elan proizvaja 75 odstotkov vseh smuči v Jugoslaviji. Nekaj podatkov o proizvodnji smuči v drugih deželah: Na Japonskem izdelajo letno okrog milijon parov smuči, v Avstriji okrog 700 tisoč parov, v ZR Nemčiji 490.000 parov, v ZDA 300.000 parov, v Italiji 170.000 parov (po podatkih iz leta 1966). Strokovnjaki menijo, da je življenjska doba smuči tri leta. Takšna trditev je relativna, saj uporabljajo nekateri iste vrste smučke vrsto let. To pač zavisi od tega koliko kdo smuča. Medtem ko mažemo smučke za letošnjo sezono, pa so v Elanu že začeli delati za prihodnje leto. S tujimi poslovnimi partnerji že sklepajo pogodbe o prodaji smučk za naslednje leto. Dokler bo dovolj smučarjev in snega, bo tudi v Elanu dovolj dela. Upajmo, šc dolgo. J. V. V nekaj stavkih V četrtek dopoldne je generalni zastopnik tovarne Daimler Benz z~. Jugoslavijo, direktor splošnega sektorja Autocommerce Franci Novak podelil na občnem zboru sindikalne podružnice cestnega podjetja Kranj dvema šoferjema — Slavku Legatu in Andreju Koširju zlati znački s safirjem za 15 — letno vestno delo s specialnim vozilom Unimog. Omenjena člana cestnega podjetja Kranj sta prva Jugoslovana, ki sta dobila to najvišje priznanje Daimler Benza. Na občnem zboru so dolgoletnim delavcem cestnega podjetja podelili priznanja, potem pa so slovesno odprli nove upravne prostore na Primskovem. (vig). Foto: F. Perdan Ob 50. obletnici komunistične partije Jugoslavije bo Gorenjski muzej v Kranju v ponedeljek, 30. januarja, ob 18. uri odprl v Mestni hiši razstavo kiparskih del akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja. Razstava de' na temo revolucije in NOB bo odprta do 14. januarja. — Na sliki kipar Lojze Dolinar v svojem ateljeju. — Foto: F. Perdan klavnica a BLED — Igrišče za balinanje na ledu je treba zaznamovati tako kot to določajo pravila igre. Po več preizkusih sb na Bledu ugotovili, da je najboljši del brzojavni trak. Ker pa ga je težko dobiti, pošte ga ne uporabljajo več, so se blejski balinarji obrnili na jeseniško železniško postajo, ki je imela še nekaj tega traku. Ko bo začelo jezero zmrzovati, bodo trak položili na led, polili z vodo in vse skupaj bo zmrznilo. Brzo-4 javni trak ima to dobro lastnost, da v ledu ne spremeni svoje bele barve, ima pa tudi podobno razteznost kot led, tako da se ne pretrga. JESENICE — V železarni Jesenice bodo cepili vse člane kolektiva proti gripi. Ker pa je bila za isti čas napovedana tudi krvodajalska akcija, so drugi del cepljenja prestavili, da bi krvodajalci lahko dali kri. Po cepljenju so namreč v krvi virusi gripe in bi s tako krvjo lahko neposredno okužili drugega. Jeseniška spet Sredi decembra je spet začela normalno obratovati jeseniška klavnica, ki je bila mesec dni zaprta zaradi slinavke in parkljevke. V zadnjem času na Gorenjskem ni več pojavov te nevarne bolezni. Mesarsko podjetje ne kupuje živine v Vojvodini kot prej, pač pa pretežno na Hrvatskem. Na Jesenicah mesečno zakoljejo od 500 do 600 prašičev, meso pa prodajo izključno na domačem (jeseniškem) trgu. Zanimivo je, da mesarsko podjetje pri odkupu živine v jeseniški občim ni dobilo niti enega prašiča za zakol. Kmetje ponavadi prašiče prodajo delavcem, ki jih koljejo doma. Ker je v občini pomanjkanje prašičev, bo mesarsko podjetje Jesenice kupilo večje število prašičev drugod. Takšni prašiči bodo težki od 120 do 150 kg; za črne prašiče, špeharje, bo cena 550 S din žive teže, za mesnate bele prašiče pa okrog 660 S din. Po želji kupca v klavnici tudi zakoljejo prašiča in nudijo druge usluge občanom, ki se odločijo za nakup celega prašiča. Pred kratkim sem obiskal Pavla Klinarja z Jesenic, ki se z očetom poklicno ukvarja z vzrejo prašičev. Hrano za prašiče dobiva iz jeseniške bolnišnice, za pomije pa bolnišnici letno plača s prašiči v skupni teži 800 kilogramov. Ker je njegova kmetija blizu klavnice, se je enako kot v klavnici slinov-ka pojavila tudi v Klinarje-vem hlevu, to je bil razlog* da so zasilno zaklali in pokopali 28 prašičev in dve kravi. Komisija je ocenila vrednost zaklanih živali v višini 2.300.000 S din. Zdaj, ko je nevarnost bolezni že mimo, tudi pri Klinarju razmišljajo, kje bi kupili druge prašiče. V četrtek dopoldne Je dedek Mraz obiskal vse trgovine veletrgovine Živila na Gorenjskem. — Foto: F. Perdan Dedek Mraz tudi v Škof ji Loki 2e od ponedeljka obiskuje dedek Mraz tovarne, podjetja in ustanove v Škof j i Loki, v petek in soboto pa bo obiskal tudi šole in vrtce. Kot vsako leto doslej pripravlja nasitope dedka Mraza Ljudska knjižnica v Škof j i Loki. V večernih urah obiskuje dedek Mraz tudi trgovine. V nedeljo ob 17.30 pa bo dedek Mraz prkšeil pred veleblagovnico Nama in tam obdaroval otroke. V nedeljo in torek pa bosta v loškem gledališču predstavi za otroke, prišel bo tudi dedek Mraz. Na sporedu bo igrica Leopolda Suhadolčana Pika-polonček, ki jo je pripravil dramski krožek osnovne šole, j. K. Pred novoletnimi prazniki Novoletni prazniki so na pragu. Vse se pripravlja na sprejem novega let.a. Celo sneg se bolj blešči na vejah drevja. Dolina je na žalost odela v meglo. Vendar megla prav nič ne ovira pred-prazničnega hitenja. Kot bi med letom vse premalo hiteli in bi morali v teh zadnjili dneh še marsikaj nadoknaditi. Avtobusi so polni, na vse strani hite. Ljudje nosijo zavitke pod pazduho. So v njih darila? Prav gotovo. Poštar vsak dan zvoni na vratih in prinaša na kupe voščilnic za srečo v novem letu. Tako kot vsako leto doslej. Vscko leto znova si voščimo srečo, se za leto dni postaramo. Vsako leto težko pričakujemo sil-vestrovo noč, stiskamo si roke, izrekamo želje in obljube. ž.e nekaj dni v mladem novem letu pa se življenje spet povrne v stari tek. Morda pa to leto ne bo tako kot je bilo prejšnje? Morda ne bo več znanca med nami, ki smo mu še pred nedavnim stiskali roko. Morda. Vendar so naše Želje ob novem letu ved-rejše, mlade, kot je mlado novo leto. J. Ambrožlč i I 5 * * * J Jf Poslovalnice KOMPAS KRANJ, BLED, GARNI HOTEL BLED, JESENICE, KORENSKO SEDLO, LJUBELJ — RESTAVRACIJA, ŽIČNICA TER GARNI HOTEL S KEGLJIŠČEM, KRANJSKA GORA — MOTEL Vsem kolektivom in delovnim ljudem ŽELIJO SREČNO NOVO LETO 1969 Posredujemo nabavo potnih listov za vse države Organiziramo izlete Prodajamo železniške in letalske vozovnice za proge po vsem svetu Imamo redno taxi službo, telefon 22-059 Se priporočamo za svoje izdelke ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ I ★ ★ ★ ★ ★ i I ★ ★ I i ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ TRGOVSKO PODJETJE ŽIVILA KRANJ VSEM DELOVN5M LJUDEM, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM ŽELI V LETU 1969 TRGOVSKO PODJETJE ŽIVILA KRANJ MNOGO SREČE IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA Potovanje v Rim (Nadaljevanje) ! V bližini je ogromen športni stadion, zgrajen na 50 tisoč gledalcev, in več jezer za vse vrste žporta. Od mesta do morja pelje 30 km dolga olimpijska cesta. Letališče se imenuje Ostia. Iz Vie Apie smo videli cerkev z napisom: »Domine, quo vadiš?« Imenuje se cerkev sv. Petra v verigah (San Pietro in vincoli). Na tej cesti so zgrajene vile bogatašev in največjih filmskih zvezdnikov. Bazilika sv. Petra ali Vatikanska je največja na svetu. Pred njo je velik trg s fontano v obliki vaze. Načrt zanj je izdelal največji arhitekt tedanje dobe Bernini. Sredi trga je obelisk iz Alek-sandrije in je izklesan iz enega samega kamna. Postavljali so ga sužnji, za vsako izgovorjeno besedo pa je bila smrtna kazen. Trg meji na desni in na levi veliko stebrišče. Na vrhu katedrale so 8—12 m visoki kipi dvanajstih apostolov. To je bil nekdaj Neronov cirkuški prostor. Papeževa država Vatikan meri pol knV, ima 15 tisoč prebivalcev, svojo vojsko, pošto in denar. Svetovno znana je Sikstinska kapela z muzejem in knjižnico. V kapeli so edinstvene Michclangelovc umetnine. Vsakega 6. maja v letu voli papež črno-belo švicarsko osebno stražo v spomin na zgodovinski boj za vatikansko državo. Vatikanska cerkev ima veliko ladij. Nad grobom sv. Petra je njegov kip Iz črnega marmorja, v stranski kapeli pa že omenjena Michelangelova Pieta, ki spada v vrh svetovne kiparske umetosti. Ogromna množica ljudi vseh narodov in ras se je zbrala pod številkami pri svojih avtobusih ob papeževem sprejemu. Najdražja ulica Rima je Via Venetto, kjer so same draguljarne. Neron je imel tudi na Piazzi Navoni svoj trg tekem, kjer so trije vodnjaki. Med njimi jf fontana Crnca. Najlepša in pomembna je fontana s 4 povodnimi možmi z ribjimi repi. Vsak izm^d njih predstavlja svetovni veletok, tako eden predstavlja Nil s krokodilom, drugi La plato s slonom, tretji Ganges s kačo in zadnji Donavo s školjko. Tudi ta načrt je naredil kipar Bernini. Nasproti je cerkev sv. Neže, delo Berninijevcga največjega tekmeca Rainal-dija. Nepozabni Rim s svojimi vedno znova opeva-nimi znamenitostmi je za nami. Na poti domov smo po sončni cesti krenili na avtostrado do hribčka, kjer stoji božja pot, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Temna skrivnostna podoba revnega patra, ki niti duhovnik ni hotel biti. Pridigal je ribam in pticam ob Tirenskem morju, ker bi pri ljudeh nič ne opravil. Naslednji postanek je bil v Lorettu. Slovenci imamo tudi tu svoj oltar In v slovenščini pisan oČenaš. Na trgu je fontana iz 14. stoletja, tudi ta je v obliki vaze. Vsako soboto pripeljejo tako imenovani beli vlaki polno bolnikov na to božjo pot. 27 km dolga pot nas vodi do samostojne republike San Marino, ki se razteza na treh gričih, do 900 m visokih in obsega 6 vasi. Prvikrat je iz goste megle pršilo in smo bili prikrajšani za lep razgled s stolpa. Republika ima 12.000 prebivalcev, vojska šteje 120 mož, vlada jo 60 oseb. Postavlja se s tramvajem in s svojo uniformo. Ustanovil jo je ubežnik iz Raba, pater Marino, ki je tudi njihov patron. Je zaščitnik obrtnikov. Tu cvete kamnoseštvo, keramika, trta, zlato pa je zelo poceni. Republika je bila ustanovljena 1. 1380. Napoleon jim je pustil svobodo za drago odškodnino V drugi svetovni vojni je zelo obogatela, ker so ubežniki za svoj azil prinesli denar. Danes je republika samo še 1500 let stara turistična atrakcija in tudi letoviško mesto. Cez Rubi kom most še ni gotov za ves promet. Z nakupom nekaj spominkov smo nadaljevali pot v Raveno, mesto umetnosti iz 6. stoletja, papeževa prestolnica ob cerkvenem razkolu. Vladar Teodo-rik si je s cerkvijo, posvečeno sv. Vitalu, postavil muzej. Na pokopališču so sarkofagi, papeževe grobnice. Cerkev je bila popravljena v 11. stoletju po cesarju Hilariju. Okna so iz alabastra. Freske so doprsne slike svetnikov. Prvikrat se v zgodovini omenja kraški marmor. Tu so najlepši in najdražji mozaiki na svetu. Mestno obzidje ima svoja obhodna vrata. Zunaj njega je kupola Apolonarija iz 6. stoletja, zidana v osmerokotu v rimsko bizantinskem slogu. Zadnji postanek je bil na Višarjah, 1790 m visoko. Peljali smo se mimo Trbiža, Soče, Vidma, ki leži v Furlaniji, obdani od Krnskih in Julijskih Alp ter nižine Rezije. Žičnica nas je v sedmih minutah za 500 lir prepeljala iz Ovčje vesi do Višarij. V dolini je bila prelepa pomlad, na Višarjah pa pol metra snega, kar je marsikomu v salonskih čeveljčkih delalo težave. Cerkev ima pestro zgodovino. Freske kažejo pastirčka, klečečega pred brinovim grmom, kjer je našel božji kipec. Leta 1460 je bila v fari Zabnica zidana kapelica. Oglejski patriarh je sezidal ob praznovanju 400-lctnice na gori cerkev. Cesar Jožef II, je prepovedal bogoslužje in zaprl kapelico, šele njegov brat Leopold je vse obnovil. Cerkev je zaradi strele pogorela. 1860 so praznovali 500-letnico. Ze smo bili pod našimi gorami. Mirno Trbiža, Mangarta, Bclopeških jezer in Ra-teških Ponc smo na Predilu srečno prešli mejo. Pozdravila nas je gorenjska sapica, naše prelepe gore in mrzla čista Sava. Ob novoletnem potepanju En sam dan in vse življenje v gozdu »Dve, tri leta v goši! Kaj pa je to! NI se ti še treba prsiti. Poznam ljudi, ki so vedno v Go7du, tam se rodijo, tam se ženijo in živijo iz roda v rod.« Tako se je šalil šegavi znanec Tone malo za šalo, malo zares, če bi ne vedel, da je imel v mislih prebivalce prijazne vasice Gozd pri Tržiču ali bolje rečeno nad Golnikom pod Kriško goro in jih duhovito primerjal s partizanstvom, potem bi se čutil celo prizadetega. Vendar ju že delno od tu vznikla želja in radovednost spoznati današnje življenje ljudi v tej omamljeni gorski vasici. ATone je imel prav. Goj-žani res živijo v pravem gozdu, ne le v Gozdu. Razvoj tehnike, kulture in udobnosti življenja, ki je pri nas v dolini napravila velike korake, tega so tam deležni le v kapljicah. In tudi gošo (misli partizanstvo!) so dokaj bridko preiskusili. Tam spodaj, na Vetrnem in v njihovi vasi, so se že nekdaj pred vojno zbirali prvi na-prednjaki, svobodaši, zatem komunisti in partizani. Zato ni čudno, da se je prav v njihovi vasi že 7. julija 1941 ustanovila prva partizanska četa kranjskega okraja kot piše na plošči pri Koržmu v spomin na ta naš skupni dogodek revolucije. Toda zatem je prihrumela »svinčena toča« z znanim dogodkom pod Storžičem, na Dobrči... A Gojžani so dihali, trpeli in sodelovali v vsem tem. Raz-hajkani in lačni borci, ranjeni so prihajali tja. Vas ni sočustvovala. Ni bilo časa za to. Enotno je sodelovala, se borila, skrivala svoje in skupne partizanske tajne. A davek ni bil majhen. Devet jih je padlo ali ostalo v taboriščih. Vsa vas je bila po-žgana. Zgodilo se je to 7. oktobra 1944., ko je pred to vasjo imel hude boje kokr-ški odred z Nemci. Za svoj neuspeh so se — kot je bilo pač v navadi — sovražniki maščevali nad prebivalci. Niti poda, kozolca ali senika niso pustili. Vse ljudi pa so zgnali skupaj, da bi jih po-strelili. Neznano zakaj, so jih spustili. Pustih sploh. Prestrašeni Gojžani — srečni, da so še živi — so se raz-bežali, poskrili in se zatekli k svojcem, znancem in dobrim ljudem v dolino, dokler si niso postavili začasne barake in zatem organizirano v skupni obnovitveni zadrugi »postavili nov dom« kot pravi partizanska pesem. Od takrat pa je tam tolikokrat zapadel in skopnel sneg, zadihala pomlad in se oglasila zima. Življenje Gojžanov se je počasi usmerilo in prilagodilo novemu utripu obnove, industrializacije, razvoja in napredka, ki ga je vsrkala dolina. Med novim v dolini in med možnostmi in navadami v vasi Gojžani skušajo ubirati neko sredino. A tudi v tej sredini ni lahko. Hudo so prikrajšani za nami »iz doline«. GOSPOD PES Prvi »intervju« oziroma srečanje je bilo s Prinčevim psom. Po uri in en četrt hoje iz Križ ( da sem povrh tega še planinec-bi me bilo sram povedati!) sem prisopihal do vasi. Prvi »informacijski biro« je tudi po novinarski praksi neko gostišče, kjer se ljudje zbirajo. Toda v gozdu ni ničesar. Gostišče, ki je precej let poslovalo pod okriljem planinskega društva Tržič, je že dlje zaprto, Ljudje pravijo, da so planinci očitali gostišču, da jih »prinaša naokrog«, ti pa prav tako. Ni važno, kaj je bilo. Vsi pa so »prinesli naokrog« izletoištvo, družabnost v tej vasici. Človek nima kam. Toda mene je spravil iz zagate ta pes, simpatičen nemški ovčar. Približal se mi je, mahal z repom, me gledal prijazno in me začel trepljati s prednjimi tacami v pozdrav. Prijetno me je iznenadilo to prvo srečanje. Hotel sem se mu oddolžiti. Iz planinskega krušnja-ka, kjer sem imel (za vsak primer, kot se pač pripravi v gozd) lepo malico, sem odlomil kos svežega kruha. Toda zaloga j je bil prevelik. Bratsko sem ga razdelil. Meni je bil všeč. Toda pes ga je kulturno položil nazaj pred moje noge in me razočaranih oči gledal, morda pomiloval. Ta prvi »intervju« me je prepričal, da v tem Gozdu le ni tako kot sem si predstavljal, da je življenje vendar lepo, da nikomur ni sile, da intervju s tem psom le ni bil značilen, da mi je gospod pes napačno predstavil to vasico. Zakaj? PRVA SODOBNA DEKLA Pri Malijevih, na koncu vasi so bila odprla vsa vrata. Nikjer žive duše. Le nekdo je bil tam, ki je delal. Bila je to sodobna dekla pralni stroj zoppas. Prijeten občutek. Se pravi, da tudi v tej vasioi gospodinje lahko zaupajo »žehto« sodobni služkinji. Vendar je drugače. Zvedel sem, da je to edini, pralni stroj v vasi. In še ta ne dela kot bi bilo treba. Vas nima dobro urejene elektrike, zlasti pa nima vodovoda, kar je potrebno za pralni stroj. Vsa vas ima, poleg te edino »sodobne dekle«, le 3 hladilnike, 2 televizorja, osebnega avtomobila nima nihče. In vendar je tu 10 hiš, ko so Nemci požigali jih je bilo še 11. In tudi od desetih hiš sta že dve prazni, čeprav novi, lopi. Svojci so se razšli po svetu, stari so pomrli, življenje je pokazalo svoje. Pisani spomini na črne dni »FAJMOŠTRI« In »KAPLANI« Pri Knobevžu se pravkar zbirali možje in pred svinjakom je zacvililo, cvililo. Vabili so me, naj počakam na koline. Toda bil sem precej bolj zadovoljen z izredno okusno repo, s katero mi je postregla 63-letna Rezarjeva mamca. Veliko je vedala povedati o današnjem in nekdanjem življenju. Sploh ni primerjave, kot je pravila ona. Ko je bila še mlada, je bilo vse drugače. Del teh sprememb je verjetno v njej sami. Ko je človek mlad, je vse lepo. Trgovine, gostilne ali šole niso imeli nikdar v vasi. Iz roda v rod podedujejo tako stanje iin hodijo samo v dolino. Toda včasih, kot pravi ona, so pri njih, pri Oraču, pri Princu ali drugje napravili ples ali veselico in je bilo lepo. Zdaj niti tega ni. Edina soba za družabno življenje, ki so jo odstopili pri Koržmu, je vedno prazna, nezakurjena, ne-obiskana, nekoristna s pokvarjenim televizorjem. Nobene družabnosti ni. Mladina gre včasih v dolino v kino, na predstavo, otroci in starejši pa so doma. Vedno doma. Kaj pa hočejo? Ko je pripovedovala o življenju nekoč, je povedala tudi o živinoreji in pašništvu. Vas je vedno imela pastirje. Navadno enega za govedo, drugega za drobnico ali jarce kot pravijo. Ti pastirji so bili moški brez družine, zapuščeni, ki se niso zanimali za svet in življenje. Tisti, ki je pasel govedo, so mu rekli »fajmošter«, onemu za ovce pa »kaplan«. Šegavost je tam prirojena. Vsako jutro je za-žvenketala kosa ali zatrobil rog. In iz vseh hlevov so spustili živali za pašo. Skladno s številom teh živali pa je morala vsaka hiša hraniti »fajmoštra« ali »kaplana«. Tako je bilo tudi pozimi. Dandanes, kot pravi R/zar-jeva, ni več najti pastirja, niti živine ni. In kaj bi z njo? Niti mleka ne morejo prodati. Redijo samo delavno, vprežno žival in tako, ki jo prodajo za meso. Iz hlevov, od živine ni dosti dohodka. Vse košenice pod Kriško goro so zanemarjene, nihče ne kosi več. V glavnem ljudje hodijo v dolino v službo. Iz osmih hiš jih zjutraj 10 odhaja v službo. Največ v Predilnico, v Peko in drugam. In vsi peš. Mogoče pa bi šlo s kakšnim kombijem s sodelovanjem vseh podjetij in zaposlenih? Morda. KO SO BILE CIGARETE "jST z hiš je prijetno diša-P šalo po poki, po poticah. Pač pred prazniki! A kako so nekoč praznovali, kako so praznovali za časa R &fcaBBB3m«aaaMBB#AaaBat Delavska univerza »TOMO BREJC« KRANJ sprejema prijave za šiviljske začetne in nadaljevalne tečaje. Začetek tečajev bo v ponedeljek 6. 1. 1969 ob 15. uri v prostorih delavskega doma v Kranju, Trg revolucije 2 — vhod 4 (nasproti avtobusne postaje). Informacije in prijave na telefon — 210-26 in na dan začetka tečajev. Očiščene in zmrznjene rmorske ribe ! v prodajalnah -k Kranj 1, HM VAM PRIPOROČA vina vseh vrst., pivo Union, domača žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko' slatino, naravno oran/ado Jaffa, coekto in razne druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Še posebej obveščamo, da imamo stalno na zalogi steklemčena vina vseh uglednejših slovenskih podjetij z vseh vinorodnih področij Sloven'je in Hrvatske. OBIŠČITE SKLADIŠČA: Kranj 21-336, 21-324, 22-257, 22-375; Škofja Loka 85-324; Tržič 71 29»; Lesce 70-204; Kranjska gora 84-453, Bled 77 315 se vam zahvaljuje za zaupanje IN VAM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969 }' ■ 1 i i 1 i 1 Železarne VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN ODJEMALCEM ŽELI SREČNO LI USPEHA POLNO NOVO LETO 1969 VSEM ODJEMALCEM -POTROŠNIKOM NA GORENJSKEM 2ELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969 KOLEKTIV PODJETJA Kmetijsko gospodarstvo Skof ja Loka OBRAT MESOIZDELKI s prodajalnami na področju Gorenjske ŠKOFJA LOKA RADOVLJICA BLED KRANJ JESENICE podjetje Tržič vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto Priporoča sveje storitve v mizarski, zidarski, tesarski, tapetniški in slikarski stroki industrija Kranj čestita in želi v letu svojim poslovnim prijateljem in občanom mnogo uspeha in se priporoča s svojimi izdelki Srečno KRANJ vo leto I želijo VSEM SVOJIM KUPCEM KOLEKTORU PRODAJALN TRGOVSKEGA PODJETJA KOKRA KRANJ Predilnica volne Naklo opravlja vse storitve in prodaja industrijsko volno in razne druge vrste vate Obenem vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto te; se priporoča za svoje storitve emleiia t©warna specializirana tovarna za galvamko, fosfatiranje in barvanje V tovarni dobite brezplačne nas,rete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. KOLEKTIV TOVARNE ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO IN VELIKO DELOVNIH USPEHOV Tovarna verig Lesce pri Bledu Priporoča svoje izdelke kot vse vrste vijakov, verig in raznih kovaških odkovkov. OBENEM ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM, ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1969 ORION 11.00 — 20 Z NYLON KORDOM SVETOVNA KVALITETA PNEVMATIKE OBENEM ŽELIMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM USPEŠNO LETO 1969 IN SE PRIPOROČAMO ŠE ZA NADALJNJE SODELOVANJE DELOVNA SKUPNOST m ORGANI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske in jim želi mnogo delovnih uspehov v letu k ************** Kri, nasilje in umori — značilnost minulih dvanajstih mesecev Noro leto 1968 Futurologija je veda, ki bi jo lahko primerjali s čarovništvom, saj skuša odgovoriti na vprašanja ,ki mučijo človeštvo, odkar se zaveda samega sebe: kaj nam bo prinesla bodočnost, kakšen bo svet čez fto, dvesto ali tristo let? Znanstveniki, so-ciolGgi, zgodovinarji in matematiki zbirajo podatke o dosedanjem razvoju posameznih dejavnosti človeka, jih obdelujejo ter analizirajo do najmanjših podrobnosti. Tako nastane padajoča ali vzpenjajoča se krivulja, ki ponazarja nazadovanje, stagnacijo ali napredek v znanosti ,pa tudi na področju odnosov med ljudmi, med narodi in celo med različnimi družbenimi sistemi. Čeprav ne gre verjeti vsega, imajo doslej objavljene ugotovitve vendarle določeno težo. Plod nekajletnega dela so, rezultat skrbnih raziskav. Oglejmo si jih nekoliko pobliže. Kaže, da se nam v prihodnje obeta še hitrejši razvoj znanosti. Napredek v medicini, fiziki in elektroniki bo fantastičen. Današnji sprehodi po vesolju so šele predhodnica veličastnih poletov k zvezdam. Rak, bolezen naših dni, naj bi bil povsem ozdravljiv že čez dvajset let. To je ena, svetleča se plat medalje. Kaj pa druga? Ugotovitve, ki temeljijo na opazovanjih družbenih procesov v zadnjih letih, vznemirjajo. Prepad med bogatimi in revnimi se poglablja. Človeštvo bo še naprej razdeljeno na dva tabora. Velesile, sedanje in novo nastale, grozijo podjarmili manjše narode. Strahotna orožja pretijo bodočim generacijam. Kulturni nivo ljudskih množic bo padal obratna sorazmerno z naraščanjem materialne blaginje. Največji pesimisti med družboslovci napovedujejo razpad družine, peras kriminala, veliko število duševnih bolnikov in še druge žalostne stvari. Imajo prav? Je prihodnost res tako temačna? Ali pa naj raje verjamemo maloštevilnim romantikom, ki sanjajo o svetu brez nasilja, vojn In bomb, o bratski skupnosti vseh narodov, o blaginji ter sreči? Lepo bi bilo pritrditi slednjim. Tcda realnost je drusaina. Pred njo ni moč zapirati oči. Preveč očitno se ravna po napov dih tk pikov. TaM letošnja leto ni izjema. Minulih dvanajst mesecev, polnih nasilja in vojn, je naredilo zloveščo vizijo bodočnosti še grozlji-vejšo. Noro leto. Krvavo leto .Njegovi dnevi so šteti. Sprehodimo se še enkrat skozenj, preden umre. In zraven upajmo v lepšo prihodnost . Januar Kazalo je, da bo prvi mesec v letu 1968 minil brez več j ih dogodkov. Sest-naj st dni je moralo preteči, preden so vesti o katastrofalnem potresu v zahodnem delu Sicilije napolnile naslovne strani vseh dnevnikov po svetu. 400 mrtvih in skoraj 27.000 brezdomcev — to je bilanca elementarne nesreče, ob kateri so se tla stregla z jakostjo 9. stopnje. Teden dni kasneje nas je razburila novica o ameriškem reaktivnem bombniku z nuklearnim orožjem na krovu, ki je strmoglavil nekje ob obali Grenilendiije. Generali iz Pentagona so pohiteli z izjavo, da se ni bati okužbe z radioaktivnimi snovmi (česar pa oblasti do danes niso uradno potrdile). Nesreča je imela tudi svojo dobro P''at — pod pritiskom javnega mnenja so se namreč ameriške letalske sile odločile prenehati s poleti teh avi-onov nad tujim ozemljem. 24 .januarja so bojni čolni DR Koreje v bližini svoje obale zajeli vohunsko ladjo Pueblo ,last ameriške tajne službe. VVashimgton je ostro reagiral in zahteval takojšnjo vrnitev. Le naglemu po-sredovanjiu OZN se imamo zahvaliti, da napetost ni prerasla v nov oborožen spopad. (Epilog zadeve Pueblo: 23 .decembra .torej žele pred dnevi, je Severna Koreja izpustila ujeto posadko ladje. Kaj so storili z zaplenjenim »plavajočim vohunom«, že ni znano;. Vietnam, prizorišče dolgotrajne umazane vojne, je zopet enkrat pritegnil pozorni t svetovne javnosti. Konce Januarja so osvobodilne enote začele z obsežno ofenzivo na staro prestolnico Huo, ki je trajala več tednov in ki je mesto spremenila v kup ruševin. Spričo vsega naštetega plenum KP Češkoslovaške, katerega vplivi na spremembo dnižbmoipolitičnih * in ekonomskih odnosov znotraj te vzh.odnocvrop.-2ke dežele so bili Ogromni, ni vzbudil posebnega zanimanja. Februar Ofenziva sil FNO v Južnem Vietnamu dobiva vse širše dimenzije. Močna gverilska armada je obkodila ameriško oporišče Khe San. Boji so trajali več kot mesec dni — vse dokler se posadka ni umaknila iz baze. Začetek zimskih olimpijskih iger v Grenoblu, 6. februarja, je ena redkih manifestacij miru in prijateljstva v preteklem obdobju. Športniki vsega sveta so se pomerili med seboj. Olimpijska vas je bila menda edino naselje na svetu, kjer pripadnost tej ali oni politični struji, temu ali onemu dužbenemu sistemu ni igrala nobene vloge. Niso se še polegli odmevi fanfar v Grenoblu, ko je topovski ogenj na Bližnjem vzhodu naredil konec idiliki miru. Incidentov na Suezu in ob izraelsko-jordanski meji so še enkrat razpihali žerjavico sovraštva v vzhodnem delu Sredozemlja. Marec Plaz dogodkov v Evrcpi zasenči vsa ostala dogajanja. Za prvo senzacijo je poskrbela romunska delegacija, katere člani so 1. marca demonstrativno zapustili sestanek komunističnih partij vzhodnih držav v Budimpešti. Niso se strinjali z očitki na račun demokratizacije znotraj njihove družbe. Manj pomemben, zato pa toliko bolj senzacionalen, je bil pobeg češkoslovaškega generala Jana Šeine v ZDA. Takšni pripetljaji vselej sprožijo val ugibanj in sum-ničenj. Kaj vse je vedel general, katerega položaj v vodstvu sil varšavskega pakta ni bil nepomemben? Odgovor na to vprašanje verjetno že dolgo no bo prodrl v javnost. Skope vesti iz CSSR, da je odstopila cela vrsta vodilnih oseb, so svet vnovič opozorile na Od jugo v domovini vojaka Svejka. Devet dni kasneje Antonin Novotnv odstopi s položaja predsednika. Skoraj hkrati so sprejeli sklep o rehabilitaciji žrtev procesov proti Slanskemu in Klemcntisu. Nobenega dvoma ni bilo več, da so demokratične sile v vrhovih vlade in partije — z Dubokom na čelu — prešle v ofenzivo. Sredi tega meseca je predvolilni boj za predsednika ZDA dokončno stekel. Igralci »največje predstave na svetu« so začeli s kampanjo, ki vsaka štiri leta požre milijone in milijone dolarjev. Najbolj pa je tiste prve spomladanske dni temperaturo v kotlu mednarodnih odnosov dvignila poteza Izraela, katerega čete so za nekaj ur prekoračile jordansko mejo. »Morali smo kaznovati palestinske komandose, ki imajo svoje postojanke vzdolž naših meja,« je Tel Aviv opravičeval svoje dejanje. 28. marca so iz Moskve sporočili: med poletom z novim reaktivnim letalom se je smrtno ponesrečil heroj Sovjetske zveze Jurij Gagarin. Pogreba nacionalnega heroja so se udeležili tiseči Moikovčanov. April Kot strela z jasnega je 6. aprila zjutraj udarila v svet novica, da so v Memphisu (ZDA) ubili Martina Luthra Kinga, črnskega voditelja, borca za državljanske pravice in Nobelovega nagrajenca za mir. Amerika je še enkrat pokazala svojo pravo podobo. Morilec, neki James Ray, se je zatekel v London, kjer so ga ujeli in kasneje izročili ameriškim oblastem. Še dva atentata sta v naslednjih dneh ogorčila miroljubne ljudi po svetu: 11. aprila so streljali na Rudija Dutschkejv, voditelja za-hodnonemške študentske socialistične federacije, kmalu zatem pa na predsednika Alžirije Huarj Bumediena. V obeh primerih sla žrtvi preživeli. Gangsterske metode, ki postajajo v politiki nekaj vsakdanjega, zgovorno pričajo o nemoči konservativnih krogov. Kingova smrt je širom po ZDA sprožila val nemirov. Razjarjeni črnci so — žal zopet sebi v škodo — stresli jezo na policijo, ki jim ni ostajala dolžna. Podobno je bilo v ZRN. Stotine študentov so se spravile nad uredništva desničarskih Sprin-gerjevih listov, hoteč onemogočiti njih izhajanje . Maj Franoija že danes čuti posledico dogodkov, ki so v maju zamajali temelje pete republike. Pričelo se je s študentskimi demonstracijami, končalo pa z vsesplošno stavko delavcev. Svet se je nemalo oddahnil ob vestti, da so ZDA in DR Vietnam pripravljene sesti za konferenčuo mizo. Po maratonskih prerekanjih je bil za kraj pogovorov izbran Pariz. 10. maja sta se delegaciji prvič sestali. Piko na i za ta mesec je postavilo sporočilo o izginotju atomske podmornice Scorpion. Kot je ob podobnih nezgodah že običaj, so v Pentagonu javnosti postregli zgolj s kategorično izjavo, da »ni nevarnosti eksplozije ali zastrupitve z radioaktivnimi snovmi.« Junij Dejanje francoskih kolegov je očitno spodbudilo italijanske študente ,saj so začeli z demonstracijami proti sedanjemu nemogočemu študijskemu režimu na njihovih visokih šolah. Najhuje je bilo v Rimu in Torinu. »Vroči teden« smo imeli tudi pri nas. Nemiri v novem Beogradu (3. junija) so prerasli v spontan protest študentov. Glavna zahteva — več ugodnosti, več možnosti za zaposlovanje. Podobno je bilo v Ljubljani. V teh dogodkih je 9 .Junija po televiziji spregovori predsednik Tito. Atentat na senatorja Roberta Kennedvja, kandidata za predsednika ZDA, lahko označimo za eno najbolj žalostnih dejanj v minulem letu. Krogle, izstreljene v Los Angelesu — Kennedv je na tamkajšnjih preliminarnih volitvah zmagal z ogromno večino — niso samo umorile popularnega Bobvja, ampak, prav kot pred petimi leti v Dstlasu, odpihnile tudi vsako upanje na odjugo v mednarodnih odnosih. Nešteto ljudi po svetu je usodnega 5. junija obnemelo, videč, kako z močne Amerike odo-padajo še zadnji sledovi ometa, ki mu onkrat Atlantika pravijo demokracija. Morilca, arabskega priseljenca Širhana Bišara Širhana, so sicer prijeli, toda on je samo pritisnil na petelina. Sile pa, ki so v resnici ubile Roberta — in verjetno tudi njegovega brata Johna ter Martina Luthra Kinga — ostajajo nerazkrinkane. Julij Na ozemlju CSSR so se pričeli manevri enot varšavskega paiktat. Takrat ni še nihče slutil, da je to le priprava na kasnejšo agresijo. Skoraj istočasno so v Varšavi, na sestanku petih, razpravljali o razmerah v Češkoslovaški. Po zaključku razgovorov je v Prago prispelo sedaj že znamenito pismo, s katerim vzhodnoevropske države napadajo proces demokratizacije češkoslovaške družbe. Predsedstvo KPČ je obtožbe zavrnilo. Moskva navidezno popusti. Voditelji obeh strani so se zedinili za sestanek v Cierni. Kazalo jo, da bo spor kmalu rešen . Spričo zapletov okrog Češkoslovaške je bilo vse ostalo dogajanje potisnjeno ob stran. Omeniti bi veljalo le že državni udar v Iraku (17. junij). Predsednika Arefa so izgnali — zatekel se je v London — njegovo mesto pa je zasedel Hasan ed Bakr. Avgust Razgovori v Cierni se končajo. Cehe in Slovake je Pre-vcval zmeren optimizem. 9. avgusta so Pračani navdušeno pozdravili predsednika Tita, ki je dopotoval n:i kratek obisk v prijateljsko Češko- slovaško. Nekaj dni zatem je podoben sprejem doživel tudi romunski predsednik Causesku. Sredi meseca sta se v Karlovih Varih sestali delegaciji CSSR in NDR. Razgovori niso dali nikakih rezultatov. 21. avgusta. Sile varšavskega pakta preplavijo Češkoslovaško. Agresija je presenetila vse. Posledice tega arogantnega dejanja, ki se da primerjati le še z vietnamsko vojno, se kažejo v splošnem poslabšanju mednarodnega položaja in zaostritvi odnosov med velesilama, v nezaupanju do Sovjetske zveze, v jačanju mili-tarističnih teženj na obeh straneh ter v prenosu žarišča tretje svetovne vojne iz Azije na evropska tla. Največ pelina pa sta seveda morala požreti — in ga še požirata — svobodoljubna naroda Češkoslovaške. Po krivdi vročičnih glav iz Kremlja je svet zopet za korak bliže atomski apokalipsi. September V strahotnem potresu, ki Je 1. septembra razdejal vso vbodno Perzijo, so našli smrt tisoči in tisoči ljudi. Reševalne ekipe zaradi razdejanja precej časa niso mogle nia pomoč preživelim. Mnogo kdilometrov stran se je tudi tresla zemlja, vendar zaradi čisto drugega razloga. Francozi so namreč na ti-homorskih otokih opravili serijo poizkusov z vodikovimi bombami in tako postali četrta svetovna velesila. Da pa je kmalu za tem na Japonskem stopnja radioaktivnosti močno porasti a, o tem novopečena velesila nerada sliši. Oktober Deseti mesec v letu 1968 je bil od vseh še najbolj miroljuben. Ljudje so sledili dogodkom na doslej največjih olimpijskih igrah moderne dobe. Jugoslovani smo se v daljni Mehiki dobro odrezali, nihče ni pričakoval tolikšne bere medalj. Afer željne duhove je konec oktobra razburila vest o poroki grškega milijonarja Onassisa z Jacqueline Ken-nedy, vdovo ubitega ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Boginja kreposti je tako končno le pobegnila s piedestala, na katerega so Jo posadili puritanski Američani. Temno senco na sicer izjemno mirnih trideset dni 60 metala poročila o grozotah vojne v Nigeriji, kjer si zvezna vlada že več kot leto dni prizadeva streti uporniško Biafro. Ofenzivi sledi protiofenziva in obratno, vendar pokolu še ni videti konca. November Vrtiljak pomembnih dogodkov je stekel z novo silo. 2. novembra so besede odhajajočega ameriškega predsednika Johnsona, ki je na, povedal ustavitev bombardiranj Severnega Vietnama, začudile ves svet. Ta politična bomba naj bi v zadnjem hipu pomagala demokratskemu kandidatu Hump-hreyu, da si utre pot v Belo hišo. Kljub temu pa so se ameriški volivci odločili za republikanca Nixona, ki je tako postal 37. predsednik ZDA. Na drugem koncu zemeljske oble, v Italiji, je sredi meseca izbruhnila vsesplošna stavka. Vzrok so bile premajhne pokojnine. Vojaški prevrat v afriški državi Mali je pcmetel z vlado predsednika Modibo Keite. Oblast so prevzele oborožene sile. Žalostni tradiciji zadnjih nekaj let — vsaj eno državo na črnem kontinentu doleti prevrat — je s tem zadoščeno. Ze omenjeni spomladanski nemiri v Franciji niso ostali brez posledic. Omajana pozicija franka je konec novembra sprožila hudo mednarodno monetarno krizo. Zdelo se je, da za francosko valuto ni pomoči, da bo potrebna devalvacija. Toda general de Gaulie je odločil drugače: vrednost franka oslane nespremenjena, finančne težave mora dežela prebroditi z delom in nekaterimi posebnimi ukrepi. Mnogi so mnenja, da bo s tem prizadet predvsem delavski razred. December Na Siciliji je prišlo 2. decembra do krvavih obračunov med kmeti in policijo. Dva dni kasneje so delavci v Rimu množično zapustili svoja delovna mesta — stavka je bila popolna. Sindikati sedaj protestirajo zaradi nasilja. Temperatura, ki se v Sredozemlju dviga že od arab-sko-izraelske vojne dalje, je ta mesec dosegla vrhunec. Zbiranje sovjetske flote v doslej povsem ameriškem »jezeru« mnogim ne gre v račun. Napetost sta povzročila dva rušilea, ki ju je poveljstvo 6. flote poslalo na »rutinski« izlet v Crn« morje. Pariški pogovori vendarle obetajo premakniti se z mrtve točke. Kaže, da bodo končno sedle za mizo vse tri prizadete strani, čeprav so ZDA morale saigonsko delegacijo malone s silo prignali v Tariz. Človeštvu se ne olbeta nič dobrega. Kup problemov, kup vojnih žarišč, nezaupanje in še marsikaj teži svet. Se bo po novem letu kaj spremenilo? Upajmo — saj optimizem ne more škodovati- I. Guzelj EMO-8 in E M O ■ 5 STA OSVOJILI SVET in NAGRADILI kupce — 40 srečnih dobitnikov s fiatom 124 in 39 nagrad — izdelki tovarne EMO iz Celja. Dobitniki nagrad ob zaključku prve akcije 8 + 5 so bili na zabavno glasbeni prireditvi 14. decembra v Novem Sadu izžrebani in prejmejo: zastavo fiat 124 — Ivan OCEPEK, KOMENDA, Dobrova 9 pri KAMNIKU štedilnik TOBI tip 166 — Katarina ANTOLIC, RIJEKA, Ku- mičićeva 38 električni štedilnik TOBI tip 166 — Anton ZIMŠEK, CELJE, Mariborska 32 kombinirani štedilnik TOBI tip 170 — Dragic OAFADAV1Ć, BOR, Timočka buna 1a/8 kombinirani štedilnik TOBI tip 170 — Franja ROKLICER, NOVI SAD, Petefi Šandora 49 peč na olje EMO-8 — Milena ANIČIC, OPATIJA, maršala Tita 93 dodatni štedilnik na olje EMO-6 — Ljudmila FANEDL, LJUBLJANA, Poljanski nasip 10 peč na olje EMO-5 — Rezika MULEJ, ŠTORE, Prožinska vas 110 omarico za pomivanje posode — Vlada VETČALIĆ, STARČEVO, Partizanska 16 garnituro kuhinjske posode za 4 osebe — Ivan RODIK, VARAŽDIN, Vrazova 1 centrifugo C-03 — Bojana GREGORČIČ, MARIBOR, Valvasorjeva 19 centrifugo C-03 — Borka DRAJER, Žarkovo, BEOGRAD, Odabašičeva 2 centrifugo C-03 — Mojca SAVNIK, BREŽICE, Ilije Gre-goriča centrifugo C-03 — Mirko KRALJEVIĆ, LISTIČA, Đačka b. b. centrifugo C-03 — Alma OSREDEČKI, ZAGREB, Kušla-nova 25 dvoploščni kuhalnik TOBI tip 230 — Dušan BRODARIĆ, SPLIT, Vinka Aljinoviča 33 dvoploščni kuhalnik TOBI tip 230 — Slobodan RAKOČE- VIĆ, SISAK, Rade Končara dvoploščni kuhalnik TOBI tip 220 — Lepa MILINKOVIĆ, BEOGRAD, Đorđa Vašingtona 1 dvoploščni kuhalnik TOBI tip 220 — Ilija PAVLJAŠEVIČ, Dure Jakšiča 1 econom lonec — Stanko KŠELA, APAČE, Vratji vrh št. 6 econom — lonec — Marija PANIČ, MARIBOR. Dalmatinska 51 sokovnik — Mihalj AUGUSTINOVIĆ, KUPUSINA, Bela zemlja 3 sokovnik — Marija MARUŠIČ, NOVA GORICA, Prvomajska 46 sokovnik — Zivko MAĐERIĆ, KOPRIVNICA, Dubovac 19 garnituro posode novum — Dušan KOSTIĆ, PARAČIN, Rudnička 21 garnituro posode novum — Augustin MAJERIĆ, Pekleni-ca 14 pri ČAKOVCU garnituro posode novum — Zora RAPE, LJUBLJANA, Linhartova 34 garnituro posode novum — Josip BOČAK, SAVSKI MA- ROF, Vinogradski put 26, PRIGORJE garnituro posode novum — Jože KNAP, KOPER, Bidov- čeva 10 garnituro posode novum — Silva ERKER, Slovenska Bistrica, Devina 25 ABC ponve — Ljubisav STOJANOVIĆ, NIŠ, D. Tucovič 24 ABC ponve — Jan PAGAČ, GLOŽAN APV, maršala Tita 22 ABC ponve — Janez JANDRAŠIČ, Šalovci 15 pri MURSKI SOBOT! Jedilne skodele — Simeon KIRIN, VRBOVEC, Grede 34 jedilne skodele — Smajo ELEZOVIČ, MAGLAJ, S. Osme-robiča b. b. jedilne skodele — Josip POPOVIĆ, ZAGREB X, trokut 8 jedilne skodele — Štefica SMILJANIĆ, BANJA LUKA, Krajiških brigada 99 special posoda — Dinka ČAMBER, ZAGREB, Padovčeva 9 special posoda — Franc KOVAČ, RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU 14 special posoda — K. Žarko NENADIĆ, B. TOPOLA, Miču novo Nagrade bodo izžrebanci prejeli do konca letošnjega leta. Tovarna EMO ob tej priložnosti obvešča kupce peči na olje, ki bodo peč še kupili in vse, ki v prvem žrebanju niso prejeli nagrade, da je začela nova akcija, za najsrečnejše udeležence pa so pripravljene nove nagrade in kot prva RENAULT 16 TB. Vsem zvestim potrošnikom želi kolektiv tovarne EMO iz Celja obilo uspehov in zadovoljstva v novem letu 1969. ker vsebuje !ovo 1na * tržišču ČRPALKA OKOVJE Koristniki oljnih peči Me trudite se s pretakanjem olja za vašo peč, raje se po služite oljne črpalke OKOVJE, ki jih izdeluje Okovje Kamna Gorica. Garancija 6 mesecev ..ahko jih dobite v vseh trgovinah Uprava Zavarovalnice SAVA — Poslovna enota Kranj obvešča svoje zavarovance, da je bila izplačana naslednja požarna škoda: dne 20. 12. 1968 SNEDIC Franc, Posavec 15 — Podnart 21.343,55 N.din za požar Uprava Zavarovalnice »SAVA« PE Kranj NOVI PLESNI TEČAJI v delavskem domu v KRANJU Plesna šola v Kranju organizira za začetnike nedeljski plesni tečaj 5. januarja ob 9. uri in 14. januarja začetni-ški tečaj ob torkih in četrtkih. Nadaljevalni plesni tečaj se začne 14. januarja ob sredah in petkih. SREČNO 1969 LETO G8MLLKftMl)lE* zopet odprta domača hrana izbrane pijače prenočišča VABLJENI GLAS * 16. STRAN GLAS * 17. STRAN 20 »Ti vragi mislijo na vse, toda to nam je že znano,« je dejal. Zganil je papir. »Vzel jo bam s seboj, če dovolite, Mrs. Sclby, utegne nam še koristiti!« Potem je dvignil glavo. »Zdi se mi, da slišim nekoga pred hišo. To bo najbrž stražnik, ki so ga poslali. Odšel je v vežo in se vrnil z ogromnim moškim, ki bi se ga na prvi pogled vsakdo prestrašil. »To j z vaš novi čuvaj,« je dejal Nevvall. »Mr. Haneke bo pazil, da bo vse v redu.« »Da,« je dejal stražnik, »naloga mi je znana, Mr. Pitt me je poučil o vsem. Dame lahko mirno ležejo k počit-ku.« Peter si je oblekel plašč. »Najbolje, če se tudi midva kar posloviva. Za vas, Jane, je bil to kaj naporen dan in za vas, gospa Selby, tudi. Ne bova vas več zadrževala.« Jane je šla za njim v vežo. »Ostanite en dan doma, Miss Selbv,« ji je zaklical Nevvall ob slovesu, »Jutri bom osebno obiskal Mr. Lis-garda in če se ne motim, ga bo vaša nesrečna dogodivščina zelo presenetila. Najbrž pa to ne bo edino presenečenje, ki ga bo prav v krat- kem doživel. Vsekakor pa pridem spet k vam, kakor hitro se bom pogovoril z Mr. Flaggom.« Šla sta drug za drugim po peščeni mokri stezi, stopila na temno cesto in seržant je zaprl vrtna vrata. »No, kaj pravite k vsej tej stvari, Mr. Rae?« Peter je za hip pomolčal. »Vznemirja me,« je dejal neto, »ne morem si misliti, kaj so hoteli od dekleta.« Nevvall je jezno zamomljal: »Jaz pa! In vi tudi, samo dobro premislite!« Pogledal je mali Petrov voz: »Kam pa se zdaj peljete?« »Domov,« je odvrnil Peter. Seržant Nevvall je preudar-jal. »Bolje bi bilo, če bi šli z menoj k Fraggu, toda pripraviti se morate, da si vas bo temeljito izposodil, ker niste molčali pred dekletom. Zdaj lahko vidite, Mr. Rae, kaj vse se lahko zgodi, če človek čveka. Če bi ne bili ničesar omenili o Mortimsrju Charku, bi se to, kar se je zgodilo, ne bilo pripetilo. »Kaj pa mislite s tem?« je vprašal razburjeno Peter. »Če bi ne bila o Charku ničesar prej vedela, bi se jI ne bilo prav nič čudno zdslo, ko je slišala v telefonu njegovo ime in bi se ne bila izdala,« je popustljivo razlagal Nevvall. »Saj Lisgard tudi ni tak bedak. S konice nosu ji je bral, da je o Charku že slišala.« Peter je buljil vanj! »Potem pa ne bi bili nikoli izvedeli, da Lisgard pozna Charka!« Nevvall je nejevoljno zamahnil z roko. »To vemo že dobrega pol leta, Mr. Rae!« »Kaj?«, je planil Peter. »Je to res, Nevvall?« Suhi seržant se je tiho zasmejal. »Saj nismo tako daleč za luno, kot si mislite, toda radovednim časnikarjem ne izdajamo vseh svojih skrivnsoti.« je pojasnil. »In Mr. Flagg je v tem oziru še celo svojeglaven.« Peter je bil strt. »Vraga, tak osel! Toda saj nisem vedel ...« »Tega, kar ne veste, je še mnogo, Mr. Rae, je ugovarjal Nevvall. »Zdi se mi da bi bilo zelo prav, če bi šli zdaj z menoj, ker se je takorekoč odigravalo vse pričo vas in Mr. Flagga bo vsa zadeva zelo zanimala.« Policijskemu avtu, ki je čakal nanj, je dal znamenje. »Russella bom poslal samega naprej, jaz pa se bom peljal z vami v Scot-land Yard.« Vso pot je bil Noel Nevvall nenavadno molčeč, pa tudi Peter za volanom ni bil posebno dobre vclje. Ni se mogel otresti očitkov, da je on kriv Janine nezgode in zgrozil se je ob misli, kaj bi se bilo zgodilo, če bi bil prišel k Jani nekaj minut kasneje. Dokaiov o brezobzirnosti Sov je imel dovolj. — Čez pol ure sta stopila v sivo poslopje, toda že na hodniku pred Flaggovo sobo ju je ustavil njegov pisar Poole. »Mr. Flagg še dela,« je godrnjal, »že dve uri se pripravljam, da bi šel v sobo pa si ne upam, ker mi je strogo zabičal, da ga ne smem motiti. Da bi že končno oblekel plašč in odšel domov! Poglejte, kako pozno je že!« Toda Nevvall se ni brigal za take prepovedi in je kratko malo odprl vrata. Peter Rae je prek njegovih ramen zagledal mogočno postavo inšpektorja Flagga. Sedel je udobno zleknjen v naslanjaču, z bosimi nogami na mizi, in spal spanje pravičnega. Seržant Nevvall je zmajeval z glavo in z občudovanjem dejal: »Le poglejte to sliko, Rae! človek mora nehote misliti na slavnega dečka iz antike, na tistega Endvmio-na, ki ga je Selena s poljubom zazibala v večen sen.« Višji inspektor Flagg Je oi pri eno oko in z nJim grozeče gledal nadležnega vsi. Ijivca, ki je motil njegov po. čitek. »Le naprej, Nevvall, saj samo premišljam. To se nu najbolj posreči, če zapre« oči. Tako sem že rešil neiuj najtežjih primerov.« »Tudi brez čevljev« se ni mogel vzdržati Peter, in ga je šele sedaj odkril za Nevvallovim hrbtom. »Oho, Mr. Rae! Na vas sem pa komaj čakal! čudim je samo, kako si upate stop« v to sobo po vsem tu*««, kar ste zagrešili.« ^fjj* povesil glavo. »Res- JLJz napako sem storil, Mr- *™* => vendar brez slabega nar !* Ušlo mi je kar tako z J«1 a-veste. Slučajno sem »» ** nes v mestu, ko se je ciojo. dil tisti roparski napad m* deli smo, kako so Sove * žale, zato sem omenil »* * merja Charka.« . J »Ker ste se hoteli pobah t| pred listo gospodično, b ne?« mu je očital Fagg boko je vzdihrul, se zravnaj noge pa je z mize P°-*J» h kaminu. »Kakšna zgoaba pa je to z dekletom?« Y* mu je pripovedoval, kaj s je zgodilo in Flagg ga je «u mišljeno poslušal. Iz zgodovine železarstva v Kamni gorici (16) Veliki slikar, kamnogoriški rojak Matevž Langus, je umrl v Ljubljani leta 1855. Slavje se je pričelo s slovesno mašo, pri kateri so peli južni sokoli, potem pa se je zbralo veliko ljudi pred umetnikovo hišo. V spomin na tega dobrotnika vasi so na njegovi rojstni hiši vzLdaii spominsko ploščo. DRUŽINA TOMANOVA — Zelo imenitna družina v Kamni gerici je bila Toma-nova. Oče Janez, ki je bil rojen leta 1769, se je poročil s Heleno Hribar, ki mu je rodila 5 otrok ,med njimi tudi Lovra, ki je poslal odvokat. Bil je zelo sposoben mož. To dokazuje tudi dejslvo, da ga je cesar Franc Jožef imenom al ' za državnega poslanca in tudi za njegovega prvega svetovalca. Njegova največja zasluga je, da smo dobili gorenjsko železnico. Dr. Lovro Toman pa je bil tudi zelo premožen mož. Razen gozdov in drugega premoženja je imel tudi dva zelo lepa črna lipicanca, s katerima se je v zaprli kočiji vozil tudi na Dunaj. Svoje premoženje pa je zelo koristno razdelil. Ker ni imel otrok, je posvojil dve deklici in njima je prepustil vse premoženje. Seveda pa pri tem ni pozabil tudi na revne ljudi. Tudi on je vložiil pri okrajnem sodišču v Radovljici v blagajno za ubežne ogromno vsoto denarja. Del tega denarja se je uporabil podobno kot pri Langu-su za štipendiranje nadarjenih učencev. Prav po zaslugi obeh teh dveh mož se je v tistih časih zelo veBko Kam-nogoričanov povzpelo do visoke dziobrazbe. Dnagi del svoje podpore pa je dr. Lcv-ro Toman namenil za šoloobvezne otroke; ti so vsako leto v jeseni dobili v šoli čevlje in obleko. O tem, kdo bo to dobil, je odločal šolski svet. Teh revnih šoloobveznih otrok pa ni bilo malo, saj je podporo v tej obliki dobivalo od 40 do 50 t rok. S svojo vlogo v blagajno za ubožne pa je dr. Toman poskrbel tudi za revne vdove, ki so vsak mesec prejemale na občini po dva goldinarja podpore. Župan in dva svetovalca, katerim so morale vdove vsak mesec predlo- žiti v potrditev plačilni list, pa teh revežev niso nikoli z (veseljem sprejemala; vedno so imeli zanje žaljive in surove pripombe. Občinski svet, ki je nadzoroval ta denar, naložen pri okrajnem sodišču v Radovljici, je lahko od tega denarja koristil le obresti, ki pa tudi niso bile majhne. Iz tega se vidi, da je dr. Toman zelo veliko daroval za reveže in za vas. Vse te darove so prejemali reveži do druge svetovne vojne. V zadnji vojni pa je občinski svet ta denar dal za vojno posojilo. Namesto, da bi denar služil za podpore revežem, je tako pomagal pri ustvarjanji novih revežev, ki jih vsaka vojna poraja. Dr. Lovro Toman je umrl leta 1870 blizu Dunaja. Tudi vsa družina Tomano-va je bila zelo dobrosrčna. Podporo so tako ali drugače dajali vsem otrokom. Ena izmed teh oblik je bila na primer, da so otroci vsako soboto že pred dvanajsto uro prihajali na njihov vrt, kjer jih je pričakovala vsa Toma-nova družina. Čakali so, da bo zazvonilo poldne. Takrat je eden od družine pokazal na največjega otroka, ki je moral moliti naprej, ostali pa so mu odgovarjali. Tisti, ki je molil naprej, je dobil groš, vsi ostali otroci tudi dojenčki, pa po en krajcar. Zadnja članica te družine ga. Rozina se je izselila iz Kamne gorice leta 1926. Takrat je prodala vse imetje in se s Svojimi štirimi študiranimi hčerkami preselila v Zagreb. Na rojstni hiši v Kamni gorici št. 39 je plošča z napisom: »V tej hiši je bil rojen 10. avgusta 1827 dr. Lovro Taman, pesnik in domoljub slovenski. Umrl v Rcdaunu 15. avgusta 1879. Postavilo Slovensko pisateljsko društvo 1887.« Pokopan je na kamnogori-škem pokopališču. Za nagrobni spomenik, ki stoji pri vhodu v cerkev, je sam zložil tole kitico: Ne jokajte zapuščeni Kdor v grobu spi, je srečen Saj je kratko vsem življenje Al probud je večen. V Rodaunu, 6. avgusta 1370 Br. Lovro Toman Dr. Toman v oporoki, kot smo že rekli, ni pozabil svoje ljubljene vasi. Zapustil je 8000 goldinarjev, in sicer za ustanovitev bolnišnice im za vsakoletno razdelitev obresti med reveže. Ne smemo pa pozabiti tudi njegovega starejšega br:.ta Antona Tomana, ki je bil rojen 22. maja 1820. Tudi ca je bil cesarski svetnik. Bli je priden in umen trgovec in si je pridobil v Trstu veliko premoženje. Tudi ta dobrotnik ni nikoli pozabil na kam-nogoriške reveže in na revne dijake. Zanje je zapustil veliko vsoto denarja. Ježa Vari st. (Naprej prihodnjič) TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibital — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora i Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! OTH119iWIHilJ>ll J|i ****** ^UVIIKillBintMrMt--- RS Osamljeni kit Iz ameriškega akvarija so v Veliko Britanijo prepeljali manjšega kita. Sprememba pa kitu ni dobro dela. Ni hotel več jesti in začel je hirati. Dolgo so premišljevali, kako bi mu olajšali samoto. Naposled so se domenili, da bodo kitov bazen telefonsko povezali z bazenom v Ameriki, kjer žive njegovi sodrugi. Tako naj bi se kiti pomenili kar po telefonu o vsem mogočem in si tako preganjali osamljenost. Prvi pogovor bodo pripravili šele na pomlad. Da bi osamljeni kit le zdržal do takrat! S »Življenje na zemlji bo verjetno trajalo še nekaj milijonov let, toda po današnjem razvoju sodeč, skoraj nemogoče, da bi bil tudi človek med tistimi živalskimi vrstami, ki bodo preživele.« Tako pesimistično napoved o usodi življenja na zemlji je napovedal ravnatelj naravoslovnega muzeja v Los Angelesu. »Verjetnost, da bi človeštvo uničilo samo sebe z nuklearnim orožjem, je manjša kot verjetnost, da se bo človeštvo samo iztrebilo, ker si ljudje uničujejo vodo, kvarijo zrak, rodovitno zemljo pa vedno bolj betonirajo in asfaltirajo, če bo človeštvo še naprej svoje okolje tako zastrupljalo, potem bo živelo lahko šc kakega pol stoletja.« Res črnogleda napoved, ki pa nosi veliko resnice v sebi. Knjiga o srcu Neka newyorška založba je pravkar izdala knjigo Gledal sem svoje srce. Ne gre za noben sladkoben roman. Vse nam je takoj jasno, ko preberemo avtorjevo Ime — dr Philip Blaiberg. To je mož, ki že skoraj leto dni živi s tujim srcem. NajLclj znani pacient dr. Chrl-stiana Barnarda v knjigi opisuje svoje življenje do operacije in po njem, svoj slvah in svoje upanje. Njegova žena pa v knjigi potrjuje govorice o tem, da so hoteli to poletje, potem ko je njen mož nevarno zbolel, zdravniki dr. Blaibergu zamenjati srce in eno pljučno krilo. i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 r • 13 14 15 16 17 18 13 20 21 22 23 24 26 27 28 23 30 31 32 T"; H 33 34 35 38 37 38 Naslednja številka Glasa bo izšla v soboto, 4. januarja 1969 VODORAVNO: 1. slov. telovadec, udeleženec olimpijskih iger (Janez), 7. živinska staja po planinah, 12. tuje moško ime, 13. naslov pesmi, ki jo poje slovenski oktet, 14. nasuta zemlja, 15. trata, ruša, 16. obžalovanje, 17. Avar, 18. francoski fizik, astronom in politik, 20. avtomobilska oznaka Virovitice, 21. akord iz štirih glasov ( g a h c ), 24. kratica za »knock-kout«, 26. finski atlet (Paavoo), 27. podjetje za konfekcijo v Beogradu, 30. kratica za imperativ, velelnik, 32. egipčanski sončni bog, 33, gledališki in filmski igralec (Polde), 34. danski politik, dolgoletni predsednik KP Danske (Axel), 36. krajevno ime iz pripovedke Frana Milčinskega, 37. pojav pri grmenju, 38. pripadnik agrarne politike. NAVPIČNO: 1. veliko mesto na Moravskem, 2. že umrli avstrijski politik, nekaj časa predsednik republike (Julius), 3. vrsta tiska, t. j. posredia tisk, 4. drugo Ime za pristanišče Talicn na Kitajskem (Rumeno morje), 5. velik športni stadion pri Budimpešti, 6. italijanski spolnik, 7. družabni ples, 8. kem. znak za astatin, 9. nebesni pojav, 10. makedonski narodni heroj (Mirče), 11. večanje, 13. žabje okončine, 15. pretresljiv življenjski dogodek, 18. večji otok na jugu škotske, 19. pot premičnice okoli osrednjega telesa, 22. pripadnik naroda v prednji Aziji, 23. mesto v Makedoniji, ki ga je lani močno poškodoval potres, 24. krilo škotske narodne noše (moške), 25. arabsko moško ime, 28. utežne enote, 29. vrsta rastline, 31. predpona, ki pomeni stopnjo preseganja, 33. pripadnik potomcev holandskih kolonistov v južni Afriki, 35. kratici prvaka slov. igralcev, 36. avtomobilčka oznaka Beograda. Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 11 S9 III. DEL 189 Major Teufelbach je bil vendar komandant karantene, a ga trenutno ni. In kje je, vprašuje oberst Lamm z 6 ^0lB, ki niti za nianso ne pokaže, ali ga to jezi ali ne, vseeno Pa ay t0 vprašanje požene rdečico v poveljnikova lica, saj je prav on riv da majorja Teufsl. bacha ni tukaj ne samo danes, marveč ze^ q konca seplembra ne, ker mu je kljub ukinitvi vseh dopustov dal đes etdnevni dopust, da p T^uiclh Qnevm bi major in veleposestnik Julius von 1 • ach lahko nadzoroval svoje kolone pri trgatvi in spravljanju * • »Maior Teufelbach?« menca poveljnik z Ugovorom, ker se boji povedati resnico. »Ja, er. Mit ihm moehte ich sprechen,« PJ ^vj oberst Lamin, ne da bi spremenil svoj enolični glas in poudaril 0j0 ^tevo. »Leider,« je poveljnik v vedno večji z^ % ker mora ponoviti, da majorja Teufclbacha ni, ker... kerje 11 . utn0 službeno odsoten, a se bo vrnil že nocoj, ali najkasneje jUirj *JUiraj. Picd dnevi je spremljal pohodni bataljon na fronto, ov v fron(no zajccije, a se bo vrnil, ker bo prevzel urjenje n°^*. Pohodnega bataljona. Za ta posel je posebno pripraven, saj zna v Praviti vojake do tega, da »vzljubijo« fronto in zasovražijo zaledje- »Ja, ich verstehe,« se oglasi oberst ^rV^„ * 'n začne takih »preoblikovalcev človeške ga materiali hvaliti vrline za'iM" " znai° svoJ »material« tako obdelovati, da se »materialu« .J^e pristudi in se jim že po nekaj dneh »eksercirskega gonjenja ^ Pojanja« zazdi fronta kakor rešitev iz pekla v vice, če že "e .jLc^a nebesa, ki jih tisti, ki morajo na fronto, mnogokrat tudi u ' Jo. Oberst Freising bi še govoril o P^^j^ltretiranja pohodnih bataljonov, ko bi oberst Freising ne vs ' rekel s svojim večno enakim glasom, da bo majorja počakal do n, potem ^0 ^0 0pravji zadevo z zaprtima obsojencema. »Das ist augenblieklich allcs,« se.posI?gle^?em ko 01 se oberst Freising še rad pogovarjal z oficirji in V1^ ^ ljubljanski garnizon. Poveljnik ljubljanskega pehotnega P^j^ je takoj na voljo, mimogrede pa pokliče nekega nižjega on 1 er rnu šepetaje naroči, naj' takoj odpotuje v Goriška Brda. Jutri zjutraj morata z majorjem biti tu. Major Teufelbach mora biti pri izvršitvi obsodbe, naroča oficirju in se šele potem obrne proti oberstu Freisingu z vprašanjem, če je cesar sodbo potrdil. ' Oberst .Freising se ob tem vprašanju samo posmehne. Menda 'poveljnik ljubljanskega garnizona dvomi ali celo misli, da bo cesar , do »boljševikov« in dezerterjev milostljiv. Čeprav oberst Freising ni stoodstotno prepričan, ali je cesar I upošteval njegov predlog in smrtno kazen poostril na smrt z ob-I glavijenjem, vseeno pravi, da je za jutri treba pripraviti morišče ! s tnalom in sekiro. In ker poveljnik ob teh besedah prebledi, ponovi: I »Mit der Enthauptung!« Drugega dezerterji in »boljševiki« ne zaslu-i žijo a če poveljnik nima na razpolago nobenega rablja, se bo med ! vojaki vendar našel kak vojak, mesar po poklicu, in opravil rabeljski posel. i Pravzaprav bi moral za vse to poskrbeti oberst Lamm. On ima vsa cesarjeva pooblastila. On je vzel zapečateno cesarjevo ovojnico, ki bi jo drugače prinesel v Ljubljano poseben cesarski ordonanc, ko bi se cesar ne premislil in ko bi ne poslal v Ljubljano svojega »spomina«, kakor v cesarjevi pisarni kdaj pa kdaj pravijo oberstu ' »Stangenholzu«. Toda o tem oberst Freising molči. Zdaj je sam in lahko igra 1 vlogo »prvega« in ne »drugega«, podrejenega prekljastemu oberstu Larnmu. • In prav ta podrejenost je kriva, da privošči »cesarjevemu spo- | minu«, da ga je zapustil spomin. O tem bo lahko poročal po vrnitvi na Dunaj generalu Fitznerju in dal tako generalu vedeti, da je cesar določil napačnega pooblaščenca in da bi namesto prekljastega obersta moral izbrati in določiti njega. Lc kako naj se »ptičje strašilo« pojavi pred vojaki in predstavlja cesarjevega pooblaščenca in sodnika? Da, kako? Oberst Freising ne ve, s kakšnimi pooblastili je cesar poslal prav obersta Lamma, a njega na predlog generala Fitznerja določil samo »ptičjemu strašilu« za spremstvo, torej za nekakšnega telesnega stražarja, da bi se prekljastemu »cesarjevemu spominu« med potjo kaj ne pripetilo. In tako ga je spremljal in se dolgočasil, saj je oberst Lamm vso pot bral »Spruche und VVicierspriiche« Karla Krausa. »Jude!« Da, če se ne moti, je ta dunajski pisatelj Žid. Toda, ali ni žid oberst Lamm. »Ja, auch er ...« Zares čudno, kako ga more cesar trpeti v svoji bližini... Taka je jeza, ki jo oberst Freising kuha na obersta Lamma samo zato, ker mu prekljasti oberst med potjo ni hotel zaupati ničesar o svojem pogovoru s cesarjem in o nalogi, ki.mu jo je poveril cesar. Tega najbrž ni vedel niti general Fitzner, saj bi mu drugače ne dodelil ponižujoče stražarske naloge, ki jo je sicer omilil s pretvezo, naj v kranjskem deželnem mestu pregleda vse vojaške enote in prav tako vse vojne lazarete, iz katerih naj s pomočjo zdravnikov pomeče vse simulante, ker cesar ne potrebuje vojakov po vojaških bolnišnicah, marveč jih potrebuje na fronti. In tega posla se loti takoj, tako da zvečer že pripoveduje oberstu Larnmu, da je »počedil« vojaške bolnice in poslal v vojašnice skoro za pol regimenta vojakov. Najbrž s tem pripovedovanjem duši samo občutje slabe vesti, ker se je pri svojem inšpekcijskem poslu vtikal tudi v zadeve, ki bi jih moral opraviti oberst Lamm. »Gut, sehr gut.« To je vse, kar oberst Lamm reče z glasom, da človek ne ve, ali so bile izrečene besede pohvala ali prikrit posmeh. Potem nastane mučen molk in postaja za obersta Freisinga čedalje bolj neznosen. Zato pravi, da so bili simulanti po bolnišnicah skoro sami Slovenci, Hrvatje, Bosanci, Čehi in podobna izdajalska svojat. »Gesindel? Verratherisches Gesindel?« Oberst Lamm se s Frei-singovim mnenjem o »izdajalski svojati« ne strinja in reče, ne da bi kaj spremenil svoj glas, da so Bosanci in Hrvatje udarno jedro cesarske pehote, čeprav ve, da bi proti taki ugotovitvi protest iiali v prvi vrsti emigrantje Supilovega kova in drugi, združeni v Jugoslovanskem odboru v Londonu, kakor so to storili še pred ustanovitvijo emigrantskega Jugoslovanskega odbora člani Hrvatskega odbora v Rimu že decembra pred štirimi leti v italijanskem časniku »Corriere della Sera« z ostrim protestom proti ogrskemu ministru Istvanu Tiszi, ki je menil podžgati bojevitost hrvaških domobranskih enot s hvalo »o junaštvu Hrvatov in hrvaški zvestobi avstro-ogrske-mu cesarju in kralju Francu Jožefu v boju za skupno domovino«. Ne, o tem ne bo govoril temu bedastemu oberstu Freisingu, čeprav govori resnico o »izdajalski svojati«, ne da bi razumel povodov »izdajalskega ravnanja«, ki so jih v monarhiji hoteli odpraviti z vojno, z »zmagovito vojno«, kakor so takrat v cesarski okolici naglašali, namesto da bi te povode že zdavnaj odpravili in uresničili nacionalna stremljenja narodov, ki jih oberst Freising v skladu s svojim »turnvereinovskim nemštvom« imenuje »izdajalska svojat«. Toda, kdo je mislil takrat, da se bo v tej vojni zgodilo toliko nepredvidenega in nepričakovanega, do česar je celo oberst Lamm, ta samotarski in odljudni razmišljujoči individualist, ki si je vselej hotel o sleherni stvari ustvariti svoje mnenje, lastno sodbo in odnos do stvari, prišel šele zadnje čase, ko je za cesarja Karla, oziroma za njegovo sedanjo desno roko profesorja Lammascha, zbral celo goro listov iz množice svojih fasciklov o Slovencih, Hrvatih in Srbih ter o Čehih in Slovakih, to se pravi: GRADITELJI! I Preskrbite si opečne izdelke za spomladansko sezono, i Ljubljanske opekarne bodo izdelovale opeko tudi R preko zime. še posebej priporočamo MB (modelar- ■ ni blok) in zidni blok BII6. Zahtevajte ponudbe. B Vse informacije daje prodajni oddelek Cesta na Vr- novce 2 — Ljubljana, telefon 61-965 in 61-805 ter naš 1 zastopnik Andrej Smole j, Kranj, Nazor jeva 4, tele- K fon 22-866 (pr? nebotičniku), ki vas po želji obišče " tudi na domu. Oglejte si naše izdelke v Kranju, Pre-šernova št. 1 (pri steklarju Čolnarju). Ljubljanske opekarne f S Gorenjska kreditna banka Kranj sioroca S * • da v petek, dne 3. januarja 1969 % zaradi internega obračuna * £ aBBaaa^Baa^ ne bo poslovala za stranke • 9*99999—999 •••••g®0»»&3«^g&gg63g^ftCQOQ? ■■■■■■■■■DHaaa* uiHmDi«iinsiiilllimMlllinnMMmiii.»n«»ififM» B" ■■ ZA BRALCE TEDENSKE TRIBUNE HIŠA ZASTONJI BERITE VAS TEDNIK TT IN ZVEDELI BOSTE VSE! V NOVEM LETU TOREJ S TT-jem V NOVO HIŠO Caaaaaaaaaaaaaaaaai KRrtaKaaBaaaaaeaiBaaaaaaaaaBBaaa* UIBIII-kliailllllMIVDHHVII*! « MNOGO SREČE V NOVEM LETU ŽELI MLEČNIK gostilna avtomatično kegljišče MM- Kožentavra — Kirschenteuer 14 km od Ljubeljskega predora ob cesti na Celovec Ugodna menjava - Zmerne cene - Solidna postrežba Govorimo slovensko DOBRODOŠLI! • Mil" Saaaaaaaav ififiuinuaiianii 59 ■■■fini O ■ X F O R T KOVINOTEHNA IMPORT CELJE Delovna enota JESENICE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. šefa skladišča pogoji: srednja strokovna šola ekonomske ali tehnične smeri ali poslovodska šola in 4 leta prakse v skladiščni ali komercialni stroki; 2. komisionarja pogoji: poklicna šola za prodajalce tehnične stroke in 4 leta prakse v skladiščni službi; 3. 2 prodajalcev za prodajalno na malo pogoji: poklicna šola za prodajalce tehnične stroke In 4 leta prakse v detajlistični trgovini; 4. šoferja C-kategorije pogoji: poklicni voznik C-kategorije In 2 leti prakse v poklicu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. S stanovanji enota ne razpolaga. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja v Celju, Mariborska 17 do 5.1.1969. K prijavi je treba priložiti dokazila o zahtevani strokovnosti in delovni praksi v prepisu. Ali veste? ... da prodajamo kolesa in motorje s popustom v prodajnem paviljonu Slovenija avto na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in v naših prodajalnah ® da je prispela nova pošiljka lahkih motornih koles VELOSOLEX © da odobravamo kredite v celotnem znesku za nakuo motoriav. Slovenija avto Ženske dolge hlače iz hcTance Ženske nogavične hlače (žabe) »mini sexy« iz helance 3 pari brezšivnih nogavic iz perlona moške klinaste smucaiske hlače iz elastičnega corda otroški puloverji z zavitim ovratnikom iz helance ASCHotroški prešit anoiak iz perlona 19.80 prikUpne dekliške ooleke iz crimplene 19.80 10 dkg športne volne (za ročno ple-19.80 tenje) električne grelne odeje 75 X 150 cm, 119,00 i ]eto garancije 29.— 1/2 kg prave kave 119.— 149.— 12 JK) 99.— 19 .50 ifTaometter | KAUFHAUS "Kometter a FERL4CH-NEBEN DER KIRCHE BOROVUE-PRI CERKVI Srečno, rodovitno, ? Ko govorimo o običajih okrog novega leta, moramo predvsem poudariti razliko med običaji, ki nastajajo zdaj, v tem času, posebno v letih pc vojni, in med starimi, da, tudi prastarimi običaji, ki so se delno še ohranili, čeprav izginjajo, izumirajo, spreminjajo se če jih kot žive običaje ne poznamo več, pa vemo zanje iz pripovedovanj starih ljudi, iz zapiskov, poročil itd. Tudi ti stari običaji so se v teku stoletij seveda spreminjali; v oblikah, kakršne poznamo, odkrivamo — včasih jasneje, drugič bolj zabrisano — prastare poganske običaje, za katere pa podrobno ne vemo, kakšni so bili, ker so se stopili in pomešali z novejšimi krščanskimi običaji. Krščanstvo jih je nekaj časa preganjalo, vendar so bili preveč trdoživi, zato jih je sprejelo v svoje zunanje manifestacije verovanja in jih seveda prilagodilo svojim zahtevam. Ohranile so se le oblike, smisel, vsebina teh starih šeg pa je postopoma postala nezavedna. In še nekaj moramo poudariti, ko govorimo o novoletnih običajih! Novo leto je danes 1. januarja, praznujemo pa ga največ na zadnji dan starega in prvi dan novega leta. Takrat so silvestrovanja, plesi, norčije, takrat se pije in je, vse je okrašeno z novoletnimi drevesci, vse je v pisanih trakovih in raznobarvnih lučkah, takrat se obdarujemo in si čestitamo, voščimo srečo, zdravje in sploh vse najboljše v novem letu. To so običaji, ki zdaj nastajajo. Vezani so praktično res le na en dan, na novo leto. V starejše novoletne običaje pa vključujemo vse običaje od božiča ali še kakšnega dne prej pa do treh kraljev. Zakaj tako? ČARANJE SREČE, RODOVITNOSTI, OBILJA Ze v pradavnini se je združilo okrog zimskega sončnega obrata mnogo šeg in navad; delno so to prvine češčenja rajnih, delno pa so nastale z namenom, magično vplivati tudi v tem pomembnem času, v katerem so pozneje začeli obhajati začetek novega leta, na rodovitnost zemlje v prihodnjem letu. Spomin na češče-nje rajnih so zlasti razna jedila v tem času, pa tudi žganje luči, nekoč tudi panja aH čoka v božični noči je v zve::i s spominom, nekaj celo kultom pokojnikov. Ostale šege in navade okrog božiča in novoletnega dne pa imajo značaj čaranja, magičnega vpliva na srečo, rodovitnost in obilje v novem letu, pa tudi (nekatere) značaj ugibanja, vedeževanja v prihodnjem letu. Taka dejanja so včasih opravljali v raznih dnevih, največ na dan pred božičem. Vzrok tega je treba iskati v nestalnem datumu novoletnega dneva v preteklosti. V 4. stoletju je krščanska cerkev postavila začetek novega leta na 25. december in do konca 17. stoletja so ga praznovali na razne dneve, potem pa so kot novoletni dan dokončno sprejeli 1. januar. Prav zato so se stara krščanska in tudi še starejša novoletna dejanja in verovanja povečini ohranila v zvezi z božičnim dnem, čeprav seveda ne vsa. POPRTNJAK — ZNAMENJE OBILJA Od raznih posebnih jedil okrog božiča je posebno pomemben tako imenovani božični kruh, ki ima po različnih krajih Slovenije različna imena in različno kakovost. Po gorenjskih vaseh je še marsikje živ spomin na poprtnjak. Ta kruh je znamenje obilja, ki si ga želijo za prihodnje leto; pripisujejo mu posebno zdravilno ter srečonosno moč, zato ga dajo ponekod tudi živini. Tudi božična drevesa so še danes (ali pa danes še bolj kot včasih) bogato obložena ne le z okraski, ampak tudi z raznimi »dobrotami«. Nihče se danes ne zaveda, da so podobno včasih dajali na božično mizo razna semena pod prt, tudi denar, ali pa so pod mizo dajali semenje v košari, bučo, jarem, plužno železo in drugo poljedelsko orodje. Vse to so delali nekoč z namenom, da bi vplivali na rodovitnost polja, na zdravje živine in obilje v hiši. Pomen, cilj, vseh teh ča-ranj se je pozabil, izgubil se je iz zavesti ljudi, oblike pa so ostale in se spreminjale. In se še spreminjajo. Še vedno delamo tako kot naši davni predniki, čeprav se ne zavedamo, za kaj so oni to počeli. Podobno kot na kres se tudi v tem času obešajo zelene veje v hišni kot, v okna, na vrata. Ali pa ponekod pose-jejo žito, da ozeleni do božiča. Dr. Vilko Novak piše (Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960), da so na zeleno vejevje in drevesa obešali darila že Rimljani. Od Nemcev se je k nam razširilo božično drevo, jelka ali smreka; po zadnji vojni je to postalo novoletno drevo in se je pri nas zelo razširilo, čeprav so, po vaseh, še vedno ostale kot glavni božični okras jaslice z zelenim mahom in izrezljanimi podobami. Te jaslice so seveda značilna krščanska pridobitev. DIM PREGANJA ŠKODLJIVE DUHOVE a božični večer, novoletni večer in na večer pred tremi kralji še vedno vidimo po naših vaseh, kako takoj, ko se zmrači, vsa družina složno stopa za gospodarjem okrog hiše ter go- spodarskega poslopja. Gospodar nosi ogenj s kadilom, nekdo drug blagoslovljeno vodo s smrekovo vejico, vsi pa molijo. Pokadijo in poškropijo vse prostore, na večer pred tremi kralji pa narišejo s kredo na vsa vrata še tri križe (ali pa tudi začetnice imen treh kraljev). Ta običaj se je ponekod še ohranil, čeprav nihče ne ve, da se je v tem krščanskem kajenju ohranilo nekdanje preganjanje škodljivih duhov z zažiganjem dišečih rastlin. Dr. Novak piše tudi o tem, kako so v krajih, kjer je bila močno razvita konjereja, na Štefanovo (26. decembra) konjereje! obhajali svoj praznik, ker so imeli sv. Štefana za varuha konj. Od številnih oblik tega običaja omenimo le tisto, ki je bila posebno razvita na Gorenjskem. Tega dne so namreč kmečki gospodarji prišli v cerkev in darovali na oltar lesene ali voščene konjičke. »Verjetno je to starina iz dobe«, piše dr. Novak, »ko so stari Slovani žrtvovali konje Velesu, bogu živine, da bi jim izprosil plodnost in zdravlje.« KOLEDOVANJE — PRASTAR OBIČAJ Prastar božično novoletni običaj je koledova-nje, za katerega pravi Boris Orel (Narodopisje Slovencev 2, Ljubljana 1952), da se je razvil pri Slovanih, še preden so bili pokristjanjeni, in sicer največ pod vplivom zimskega novoletnega praznika Kalendae Januariae, ki so ga Rimljani obhajali z darili in voščili, zlasti pa z raznimi obhodi, s petjem in plesom. Ta razvoj pa verjetno ni mogel prezreti starih domačih obredov, ki so jih stari Slovani izvajali v zimskem prehodnem obdobju. Po mnenju češkega starinoslovca L. Nie-derla so imeli Slovani namreč nedvomno že pred prihodom kalend neke svoje, na zimski sončni obrat nanašajoče se obrede, ki so bili poljedelskega značaja in s katerimi so častili vegetacijske demone. Običaj koledovanja se je torej v sicer spremenjeni obliki ohranil iz najstarejših časov, čeprav prvotnega pomena (odganjanje zlih duhov in čaranje, da bo novo leto srečno, da bi vse dobro obrodilo, da bo vsega v izobilju, da se bodo dekleta poročila itn.) ljudje že dolgo ne poznajo več. Danes koledniki — kjer se je običaj v taki ali drugačni obliki seveda sploh še ohranil — hodijo od hiše do hiše, pojejo, igrajo na harmoniko, voščijo srečno novo leto in predvsem zbirajo darove. Boris Orel piše, da so prav darovi že prastar poglavitni namen koledovanja. KOLEDA NA POLJŠICI ŠE PRED NEKAJ LETI Vzačetku letošnjega leta smo v rubriki Gorenjski kraji in ljudje objavili zapis Jožeta Ambrožiča o koledovanju na Poljšici, kjer je bil običaj živ še predlanskim. Ambrožič podrobno opisuje, kako so koledovali še pred prvo svetovno vojno, kako je običaj potem za nekaj let zamrl, ker so šli fantje na vojsko, in kako so ga z mlajšimi silami spet oživili po končani vojni. »Po drugi svetovni vojni je koleda spet oživela, toda ne več po vseh vaseh. Na Poljšici smo to staro tradicijo kaj kmalu spet obudili. Običaj je bil približno tak kot med obema vojnama, morda le malce bolj sproščen zaradi večletne prekinitve med okupacijo ...« Zdaj kolede tudi na Poljšici ni več. Prepričani smo, da koledo-vanje kje na Gorenjskem še poznajo ali da so ga poznali v letih po zadnji vojni. Eden izmed takih krajev je bohinjski kot. BOHINJSKI OTEPOVCI VZgornji bohinjski dolini, kjer se je običaj obdržal do zadnjih let, pravijo kolednikom otepov-ci, koledovanju pa otepanje. V Stari Fužini in Studorju otepajo na Štefanovo zvečer, v ostalih vaseh pa na Silvestra zvečer. V Stari Fužini se otepavci napravijo v kožuhe, na glavi pa imajo kozje ali kravje rogovje. Boris Orel piše, da tam, v zimskem živalske maske preoblečenim ljudem pravijo tudi »šeme«, da pa so jih včasih verjetno drugače imenovali. Zanimivo je, da te novoletne živalske maske poznajo v Stari Fužini, ne pa v sosednjem Studorju. O bohinjskem otepanju mi je pred leti pripovedoval Franc Cvetek, po domače Ukc iz Studorja. Otepajo seveda le fantje. S harmoniko in vrečo gredo od hiše do hiše, igrajo, voščijo povsod novo leto in dobijo navadno po eno klobaso. Na češnjici so včasih pobirali klobase na ražen j, da je vsaka gospodinja videla, kako veliko klobaso je dala soseda; manjše seveda ni smela dati, kvečjemu enako ali večjo, če če se je hotela postaviti. S fanti je v Studorju tudi najstarejši fant, vodja vaške fantovske družbe, ki mu pravijo mer. S seboj nosi mersko knjigo, v katero v vsaki hiši zapiše, »kakšno je stanje deklet«, se pravi, koliko je godnih za možitev, kakšne so v tem pogledu spremembe od prejšnjega leta. Zvečer so fantje skupaj z dekleti vse, kar so na koledovanju nabrali, pojedli, zraven pa seveda tudi nekaj popili in plesali. Koledniki v glavnem ne gredo v koledo zaradi revščine (čeprav je bila včasih tudi revščina vzrok za množično koledovanje in za druge podobne običaje v drugih let-, nih časih, ki vsebujejo tudi zbiranje darov), ampak pač zaradi tradicionalnega običa- ja, zaradi veselja, norčij, petja in plesa. Koledniki so veseli in razigrani, spremila jih smeh in muzika, saj prinašajo srečno novo leto. In čeprav ljudje v čaranje in odganjanje zlih duhov ne verjamejo več, čeprav običaj v živi obliki komaj da še poznamo, v Studorju še vedno volja — tako pravi Ukc — da koledniki ne smejo zgrešiti nobene hiše. Ce v kakšno hišo ne gredo — zaradi maščevanja ali zato, ker pač menijo, da so tam prerevni in bodo težko dali klobaso — pomeni to za hišo nesrečo, slabo znamenje za prihodnje leto, nič dobrega torej. Fantje so se včasih kakšni hiši na ta način maščevali za karkoli. Hitro se je zvedelo, kam niso Sli, ljudje so o tem govorili in to je bil pomemben element neformalne m-d3> bojne vaške kontrole, to 'z bila kazen, ki je več zar i kot formalno instituciona.birano kaznovanje. Vobičajih, ki se nam zdijo včasih smešni, se nam tako — kot smo videli v tem kratkem pregledu — razkrije marsikaj: usedline starih verovanj, ko ljudje s tehniko in znanosljo še niso znali krotiti narave, želja po boljšem, srečnejšem življenju, "elja po zabavi in sproščenem smehu, pa tudi nepisani zakoni, ki so uravnavali življenje in delo v določeni skupnosti (na vasi). čas spreminja te običaje, odvzema in dodaja, kroji nove — ker ljudje še večino ne moremo brez njih. če drugega ne, si z njimi in z njihovo pomočjo na lepši, bolj viden, bolj veličasten način voščimo srečno novo leto. To pa je tudi nekaj! ANDREJ TRILER Nekaj o običajih okrog novega leta na Gorenjskem GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. kiparja Lojzeta Dolinarja. V Baročri sla v bi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem in v II. nadstropju razstava Domača obrt na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji pa arheološka dokumentarna razstava Gradišče Pivka pri Naklem. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Na podlagi odloka o podeljevanju nagrad Dbčine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15-162/68) skupščina občine Kranj nagrade občine Kranj: — za skupine občanov, delovne in druge organizacije: za izredne uspehe pri delu, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine; — za posamezne občane: za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja« ki imak poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine; Nagrade občanom lahko znašajo skupno največ 5.000 din, nagrade skupinam občanov, delovnim in drugim organizacijam pa skupno največ* 10.000 din. Za nagrado se lahko potegujejo občani, skupine občanov, delovne in druge organizacije kranjske občine, pa tudi drugih cbčin, če so njihovi uspehi oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. Predloge za podelitev nagrade občine Kranj lahko dajejo občani ter delovne in druge organizacije. Predlogi za podelite" nagrad morajo biti predloženi komisiji za podeljevanje nagrad občine Kranj do 30. 4. 1969. Nagrade bodo podcijene ob občinskem prazniku, 1. avgusta. Skupščina občine Kranj Zahvala Ob težki izgubi naše ljubljene hčerkice Bredice Klun se iskreno zahvaljujemo os. šoli St. Žagarja, sošolcem, sošolki za ganljiv govor-ob odprtem grobu in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Posebno se še zahvaljujemo učiteljskemu zboru za njihovo požrtvovalno delo in njeni tovarišici šenkovi iz Planine ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: ati, mamica, teta Olgi, stara mama in stari oče Zahvala Po dolgotrajnem trpljenju nas jc za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama, stara mama, sestra in teta Mana Dobnikar iz Sp. Brnikov Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno soža'je in darovano cvetje. Posebno zahvalo SRIO dolžni sosedom, ki so nam v težkih dneh stali ob stran' in pomagali. Hvala č. duhovščini iz Cerkelj za spremstvo in g. župniku za poslovilni govor. Posebno se zahvaljujemo g. zdravniku iz Cerkclj in vsemu zdravstvenemu osebju z Golnika in iz Kranja. Žalujoči: mož Franc, hčerka Marica z družino, sin Fr*nc z družino in Ivan z ženo Majdo ter drugo sorodstvo j Sp. Brnik, 24. decembra 1968 SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67) je svet za urbauizem in komunalo na svoji 17. seji dne 23. 12. 1968 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za Staro Loko 1. Osnutek zazidalnega načrta za Staro Loko se javno razgrne v sejmi dvorani skupiščine občine Skofja Loka. 2. Osnutek, zazidalnega načrta bo javno razgrnjen od 30. decembra 1S68 do 31. januarja 1969. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije k razgrnjenemu ©•■nuiiku svoje pripombe in predloge. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj. Koroška cesla 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranjv 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-833 21-863; ujprava lista, mar looplasna in naročnika Služba 2MT2 — Naročnina: lelna 23. — . polletna 12.— N On. Cena posameznih številk 0.4C N din — Inozemstvo 1609 N da — Mali oglasi beseda 0.6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 3r P"pi:sta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Podjetje KOVINAR JESENICE Jesenice na Gorenjskem razpisuje prosto delovno mesto STROJNEGA TEHNIKA ZA PRIPRAVO DELA V KOVINSKEM OBRATU lahko pripravnik, zaželena pa je nekajletna praksa. Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih pod jot j a »KOVINAR JESENICE« Jesenice. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Pismene vloge naj interesenti pošljejo upravi podjetja najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa. DEŽURNI VETERINARJI V JANUARJU od 4. 1. do 10. 1. BEDINA ANTON, Ješetova 30, telefon 21-207; od 10. 1. do 17. 1. RUS JOŽE, Cerklje, telef. 73-115; cd 17.' 1. do 24. 1. VEHOVEC — KRANJ, Stošičeva 2, teil. 21-070; od 21 1. do 31. 1. BEDINA, Ješ3tova 30, telefon 21-207. NOVOLETNA DARILA: Q diaprojektorji © diaokvirčki 9 lupe @ stojala za projekcijske aparate © antirefleksna panoramska vzvratna zrcala ve ga P!l!li!!!!iiii!!;i!i!lP!:II Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče Hrovat Anton čev jar in posestnik v 85. letu starosti Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 29.12. Ć8, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Mošnje. Žena Ivanka in otroci z družinami Gorica pri Radovljici, 27. 12. 1968 l~TiiTr--WIH I IMBIIIITI Zahvala Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Janeza Kosa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in s cvetjem prekrili njegov prerani grob. Posebno se zahvaljujemo družinam: Srebernjak, Vidic, Rekar, Debeljak, Lipovšek ter vsem vaščanom, šenčurskemu kaplanu, KŽK-Kranj obrat Hrastje, SZDL Hrastje. Se enkrat vsem iskrena hvala. žalujoči: žena Francka, sinova Ivan in Lojze, hčerki Marija in Silva Hrastje, dne 22. decembra 1968 Zahvala Umrla nam je v 74. letu starosti naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta. Evdokija Ivanovna-Valjavec rojena Korcnkova Pokopali srno jo tiho v družinskem krogu dne 26. 12. 1968 na kranjskem pokopališču. Za izraze sožalja, darovano cvetje in vence se vsem skupaj iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: mož France in otroci: Irena, Niko, Geni in Milena z družinami. Kranj, dne 27. 12. 1968 Novo leto na snegu Do sedaj smo govorili o novem letu doma in pri prijateljih. Veliko pa bo ljubiteljev smučanja in zimskih novoletnih počitnic, ki novega leta ne bodo čakali doma ,pač pa na snegu. Marsikdo si bo privoščil tudi romantično polnočno smuko, medtem, ko bodo v planinski koči trkali s kozarci . Smučarska garderoba je najbrž že pripravljena, če ste namenjeni v hribe. Za silvestrovo noč tudi ne bo zadrega z garderobo, posebno, če ste v planinski koči. Morda nekoliko bolj originalen pulover čez hlače ali debelo krilo. Od nakita samo zanimiv obesek in nič drugega. Ce boste praznovali v gorskem hotelu, potem seveda hlače ne smejo v jedilnico, pač pa se boste imenitno počutili v lepi volneni obleki ali krilu in bluzi. Tudi nakit si lahko privoščite. Tri ali štiri praznične dni boste seveda izkoristili tudi za smučanje. Pri tem pa ne gre pozabiti na to, da utegnete mraz in pa višinsko sonce močno poškodovati vašo polt. Zato ne sme v popotni torbi manjkati zaščitna krema. Sicer bodo Ne pozabite na hren Na hren med prazniki res ne smete pozabiti. Praznična miza je navadno obložena z vsemi mogočimi dobrotami, raznimi vrstami mesa in podobno. Hren ima to dobro lastnost, da pomaga prebavljati meso, skratka ugodno vpliva na prehrano. Obenem pa ima tudi precej vitamina C. Nariban hren lahko uporabljamo kot okras za mesne narezke, h klobasam in pečenkam. S pesi-no vodo ali špinačnim sokom ga lahko drobno naribanega obarvamo in Donudimo zraven krompirjevega pireja ali dušenega riža. Navadno pripravljamo hren mrzel. Bolj redko ga dodajamo toplim omakam, ki jih potem ponudimo h kuhani govedini, ribam ali govejemu jeziku. Običajno pripravljamo hren takole: jabolko o!j-pimo in naribamo, dodamo kis, malo sladkorja in nariban hren. Ce ga bodo poskusili tudi otroci, naj bo jabolk več. Ponekod naribajo med hren tudi korenček. Poglejmo, kakšen je hren z jajci: trdo kuhana jajca olupimo, beljak sesekljamo, rumenjake pa pretlačimo. Dodamo nekaj olja, nekaj močnega kisa, nariban hren, sol in ščep sladkorja. Ponudimo z mesom ali krompirjem. zimske počitnice vse prej kot prijetne. Vrnili bi se lahko z razširjenimi žilicami, izsušeno in spokano kožo ali celo temnimi lisami, če se boste neprevidno nastavljali visokogorskemu soncu. Najbolje bi bilo seveda že prej pripraviti kožo na gorski zrak. Že prej bi si morali kožo obsevati doma s tako imenovanim višinskim soncem. Ce ga pa nimate, potem marsikaj lahko storite ,da vas bo v gorah manj zeblo. Pri kopanju se je treba močno drgniii s ščetko, tudi po suhi koži. Noge je treba vsak večer okopali v topli slani vodi, da preprečimo nastanek otrdlin in ozeblin. Koža bo tako prožnejša, bolje prekrvavijena in s tem odpornejša. Sonce okoli novega leta še nima velike moči, vendar je vseeno treba ukrepati pravočasno. V trgovinah je na voljo precej sredstev za sončenje, ki ne smejo manjkali v popotni torbi. Rdečilo za ustnice naj bo mastno, če ga pa ne uporabljate, potem uporabite vazelin. Zjutraj nanesiie na obraz najprej hranljivo kremo in čez čas še kremo za sončenje. Cez dan si kožo še nekajkrat namažite. Zvečer pa je najbolje obraz umiti z oljem. Ce nimate razširjenih žilic na obrazu, si lahko privoščite tudi masažo z novo zapadlim snegom. Koža mora biti namazana z dobro kremo, nato pa si s snežno kepo drgnite obraz, da bo za-žarel. Obraz bo po taki masaži rožnat in mladosten. Obraz pa morate potem dobro obrisati. Nadevi za novoletno potico Na nobeni gorenjski praznični mizi ob novem letu ne manjka potice. Potica ni ravno poceni, ker pa je le n-akajkrat na leto, ne gre skopariti- Pri pripravljanju tešita bodimo malo potratni in namesto mleka dodajmo sladko smetano. Tudi pri nadevu — posebno, če so to orehi, — ne štedimo. Ce pa nam jih le zmanjka, potem dodamo msio v mleko na-mceenih drobtin. Najpogosteje namažemo potico z orehovim nadevom. Poskusite enkrat ta nadev pripraviti malo drugače. Pol (kiiflograrna medu zavremo in počasi kuhamo 5 minut. Dodamo žlico ali dve surovega masla ali smetane pobrane z mleka, 3 žlice močnega ruma in žlico zrnle-teja cimeta. Mlečen med (da ne uničimo kvasovk) namažemo po testu in na gosto potresemo z zmletimi orehi. Orehov naj bo toillko, da med popijejo. Če želite zelo sladko potico, potresimo po orehih že 10 dkg sladkorja, Kokosov nadev pa je takle: 30 d!kg kokosove moke poparimo z vrelim mlekom, dodamo 10 dkg margarine, 2 žlici kakava ali 4 žlice ribane čokolade, malo ruma, sladkor po potrebi, 2 rumenjaka in sneg 4 beljakov. Gost nadev razmažemo po testu in potresemo z rozinami. Rožičev nadev: pol kilograma rožičeve moke zakuhamo v mleko in, ko je kuhano, dodamo med ali sladkor ali vsakega pol, nekaj limonine lupinice, zmlet cimet, nageljnove žbice in sneg dveh beljakov. Novoletni drobiž 9 Sveča mora skoraj za gotovo stati na praznični mizi. Ce svečnikov nimamo, si lahko pomagamo z navadnimi kozarci. Svečo prilepimo z lepilom na dno kozarca, zraven pa dodamo šopek smrekovih vejic. Svečo lahko vtaknemo tudi v vrat kake stare zanimive steklenice. Ce je sveča predebela, jo za nekaj hipov vtaknemo s spodnjim koncem v vročo vodo! Mehak vosek bomo lahko s prsti oblikovali bolje kot pa trdega z nožem. • Ce novoletni šopek delamo s smrekovimi storži, potem storže ne barvajmo z bronzo ali kako drugače. Ce jih pomočimo v močno slano vodo, bodo posušeni prav taki, kot bi nanje padlo ivje. * 9 V sobi bo lepo dišalo, če bomo vazo ali posodo s smrečjem postavili na toplo peč. Prav tako denimo smrečje v posodice za Vodo na radiatorjih. 9 S sveč bo veliko manj kapalo, če jih bomo namočili za 24 ur v močno slano vodo. Vendar pa moramo sveče preden jih prižgemo, popolnoma osušiti, sicer se bo stenj neprijetno kadil. 9 Novoletni pogrinjek vam ne sme delati preglavic. Na sredo mize postavite večji oval aii pa tri manjše krožnike in na vsakega rdečo kratko svečo, okrasite vse skupaj s smrekovimi vejicami, svilenimi pentljami in podobnim. Na krožnike lahko daste voščilnice ali celo darilca za družinske člane. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Lončnice pozimi 5 December je za sobne rastline najmanj primeren mesec v letu, saj ima najmanj sonca in dnevne svetlobe. Zelo topel, suh zrak je za večino lončnic močno škodljiv. Posebno pa jim škoduje obilno zalivanje. Zato ne smemo rastlin vedno enako zalivati, saj pozimi večinoma mirujejo. Zalivamo jih le s postano vodo sobne temperature. Večina rastlin ne prenese zalivanja s trdo vodo iz Vodovoda. Najbolj jim prija deževnica, ki pa ni vedno pri roki. Tako moramo na primer azaleje obvezno zalivati z deževnico ali prekuhano vodo, ker ne prenesejo apnenca. Pri azalejah tudi pazimo, da se koreninska gruda nikoli povsem ne izsuši, sicer rastlina odvrže cvetne popke in liste Posledica preobilnega zalivanja in stoječe vode v podstavkih je gnitje korenin in odmiranje listov. Pozimi torej rastline zalivajmo raje premalo kot preveč. Seveda pa se rastlina ne sme izsušiti, sicer ne bo mogla več vpijati vlage. Voda, ki pri zalivanju takoj steče skozi lonec, je znak izrušitve, ne pa dovolj vlažne zemlje. Kadar zalivamo, zalijmo temeljito, nato pa dlje časa ne. Vedno pa zavržemo vodo, ki se je nabrala v podstavku. Tako vodo prenese le cvperus, ki je vodna rastlina. Skupine rastlin, ki jih poleti gojimo na oknih in balkonih, ne moremc brez večje škode prezimovati v kurjenih prostorih Najbolje bodo prezimile v kleti. Najraje imajo temperaturo od 4 do 6 stopinj Celzija, vendar pa obilo svežega zraka in svetlobe. V klet damo pelargonije, fuksije, japonsko trdolesko, rožmarin, limone, oleander, palme in drugo. V temnih vežah se rastline slabo počutijo ter jih tako kot v kurjenih prostorih napadajo listne uši, sajavost in druge bolezni. Zalivajmo jih zmerno s postano vodo. Večina pravih sobnih rastlin pa zahteva temperaturo od 18 do 20 stopinj. Izjema so le cvetoče čebulnice. Na hladnem se jim namreč cvetje dlje časa ohrani. To so sobne sovrehe-aravharije, ciklame, kamelije in azaleje ter še druge manj razširjene lončnice in seveda vsi kaktusi z izjemo božičnega. Zanje je najprimernejša temperatura okoli 5 do 10 stopinj. Nekatere rastline pa zahtevajo pozimi senčno mesto. Uzambarska vijolica na primer ob pravilnem zalivanju bogato cveti le na senčnem severnem oknu v primerno toplem prostoru Posebno pazimo na lončnice ob zračenju, da jih ne uničimo. Najbolje je, da jih med zračenjem prostora prenesemo v sosednji prostor. Ali pa jih kar najbolj odmaknemo od okna in jih prekrijemo s polivinilom. Zavedajmo se, da namrzlemu fikusu ni več pomoči. Ce so okna enojna in se soba ponoči močno ohladi, si pomagamo s polivinilno folijo, ki jo z lepilnim trakom prelepimo prekc vsega okna. Taka zaščita pa bo trpežna le, če je okno popolnoma suho. Na podoben način lahko zaščitimo rastline pred prepihom, če postavimo prednje lesen okvir z napeto folijo. Za kaktuse ni prijetna pretopla soba, zato jih zapremo med okna, ali pa napnemo čez okno folijo, da rastline zavarujemo pred toplim zrakom. ■5«=!i»s5:«BMB«»«-l>«»B»B«BB»»BBB»BW»««a«BB1-1 Smučarji H rs KOMPAS Kompas-motel Kranjska gora vam nudi v času od 6. do 20. januarja 1969 za 7 dnevno bivanje kompletni penzion, v katerega so vračunani neomejeni prevozi na vseh žičnicah. Cena penzionu 400.00 N din ■MMHtlHHUnHUHlIHlUHlimUaBIfJHUUUIHlMMIineHH'«1 F$%/%$%%/+/$$.2Y%$%$/^^ Kranjčani! Ali jih poznate? Le dobro jih poglejte. Tudi danes so vam prinesli Glas. Prepričani smo, da vas bodo tudi prihodnje leto večkrat obiskali. — Pa srečno in veselo v prihodnjem letu vam, kranjski pismonoši, in enako vsem vašim gorenjskim kolegom. Obiskali smo vaše vsakdanje znance in prijatelje Gorenjski pismonoši: Vso srečo vam želimo! Vam Je pismonoša že kdaj prinesel pošto? Smešno vpra-šanje, boste rekli. Veste zakaj sem vas to vprašal? Spomnil sem se namreč na zgodbe o tisti deklici, ki je vsak dan zaman čakala, da ji bo pismonoša prinesel pismo, čakala je in premišljevala. Žalostna je bila. Vedela je, da so si ljudje že v starih časih pisali ali pa kako drugače sporočali novice. In takrat še ni bilo takšnih pošt kot danes. Danes pa se pozna med seboj tako veliko ljudi. Najbrž so redki, ki še niso dobili pošte aH pa vsaj časopisa. Pravzaprav si danes sploh težko predstavljamo, da nas nikoli v letu ne bi obiskal pismonoša, če že ne prinese pismo pa morda razglednico, telegram, časopis, pokojnino ali pa pobere naročnino. Pa ste se že vprašali, kako pismo, ki ste ga dobili, potuje? Sicer pa končajmo s tem slepomišenjem in modrovanjem. Obiskali smo namreč kranjske pismonoše in se z njimi pogovarjali, še preden ste vi tistega dne dobili pošto. Ogledovali smo si njihovo delo na pošti; vse do trenutka, ko so se odpravili k vam. DANES ODDANO — JUTRI IZROČENO V prvem nadstropju poštnega poslopja v Kranju smo minulo soboto ob 6. uri našli upravnika pošte Branka Svr-zikapo. Tod, v zbirnem centru, so popoldne in ponoči poštni delavci — usmerjevalci uredili in razdelili pošto po posameznih republikah oziroma poštah v Jugoslaviji. Pisma so v posebnih vrečah čakala na vlak in avtobuse. Razvrstiti pošto po vseh jugoslovanskih poštah in pri tem paziti, da nc bo kakšne pomote, niso mačje solzo Usmerjevalec, ki dela v takšnem zbirnem centru, mora imeti poseben tečaj in vedeli za vse pošte v državi. Teh pa je prek tri tisoč. Pri tem pa nima časa brskati po registru jugoslovanskih pošt. Znati jih mora »na pamet«. Zato bi te ljudi lahko primerjali z elektronskimi stroji. In samo tako kranjska in tudi druge i pošte lahko uresničijo vsakdanjo nalogo: danes oddano, jutri izročeno. To namreč pomeni, da je pismo, ki ste ga danes oddali, naslednji dan naslovnik že dobil. Na Gorenjskem danes že 92 odstotkov vseh prebivalcev (135 tisoč) dobi pošto vsak dan v tednu, le 8 odstotkov (9 tisoč) — tisti, v odročnejših krajih — jo dobijo vsak drugi dan. Seveda pa se pošta včasih tudi zamudi. Vendar so tega največkrat krivi tisti, ki so napisali pomanjkljiv ali napačen naslov, pa tudi tisti, ki v stanovanjih nimajo poštnih predalčkov. Danes bi morala vsaka stanovanjska stavba z dvema ali več stanovanji imeti poštne predalčke, opremljene z naslovi. Pa tudi občinske skupščine bi morale včasih malo bolj paziti, kako so oštevilčeni posamezni stanovanjski objekti. Skratka, le s točnim naslovom in pravilno označenim stanovanjem je mogoče uresničiti načelo: danes oddano, jutri izročeno. OD 6. DO 8. URE DELO NA POTOVNIKIH Pri podjetju za PTT promet je danes okrog 120 pismonoš. Vsi ti vsak dan na Gorenjskem prehodijo in delno pre- vozijo okrog tri tisoč kilometrov. Ne verjamete? Na Gorenjskem je 40 pošt in samo v Kranju vsak dan odnese pošto 15 pismonoš. Od teh pa vsak prehodi, dokler ne odda vseh pošiljk, poprečno 15 kilometrov. Pismonoša, ki na primer raznaša pošto na Kokrici, prehodi ali prevozi okrog 16 kilometrov. Ko smo si ogledali zbirni center, smo se s tovarišem Brankom Svrzikapo odpravili v oddelek s potovniki. Potov-niki so posebne omarice, kjer pismonoše razdelijo poštne pošiljke po posameznih kranjskih ulicah svojega dostavnega rajona. Vsak predalček je označen s hišno številko stanovalca. Sicer pa je v Kranju 15 rajonov, na katerih raznaša pošto 15 pismonoš. Ob 6.30 je bilo v oddelku s potovniki zelo živahno. Vsak pismonoša je urejal pošto za svoj rajon. Njihovi gibi so bili ustaljeni. Nihče ni iskal, kam sodi posamezno pismo, razglednica. Večletno in vsak dan isto delo od 6. do 8. ure jih je povsem ukoreninilo. čeprav razpoloženi (to so pismonoše menda vedno) se niso dali motiti. Je že tako. Vse to naredi čas, ki nas danes vse po malem preganja. Ce namreč kje drži pregovor, »ko se ti najbolj mudi, se usedi«, potem pri pismonoših prav gotovo. Sede namreč opravljajo to delo in ob šu-štenju pošiljk le od časa do časa i/, enega ali drugega dela sobe zadoni kakšna pikra, vesela ali zabavi j iva na račun prejšnjega dne. 90 VAGONOV POŠILJK Ko sem jih opazoval pri delu, sem se s precejšnjo muko odločil za nadlegovanje oziroma pogovor z njimi. Saj veste kako je, če vas kdo nagovarja ali sprašuje takrat, ko se vam najbolj mudi. Prav zato in da nc bi bil nehote krivec kakšne pomote pri pisemski dostavi, sem se previdno približal pismonoši srednjih let. Bil je Karel Smodila, rojen na štajerskem, ki že 22 let raznaša pošto. Sedaj nosi pošiljke v 11. rajonu, kar pomeni po naše Stražišče. V 22 letih je prehodil in prevozil že blizu 90 tisoč službenih kilometrov. »In koliko kilogramov pisem, razglednic, časopisov, paketov in drugih pošiljk ste med tem časom razdelili oziroma preložili in pretovorili?* sem ga mimogrede vprašal. »Lani sem ob neki priliki naračunal, da jih je blizu 90 vagonov. En vagon pa je približno deset ton.« Priznam, da mi je kar sapo vzelo. Začudeno sem ga pogledal. Saj to pomeni, da je za nekaj kilometrov prestavil dve precej veliki železniški kompoziciji (seveda v 22 letih). »Ne verjamete?« me je hudomušno vprašal. »Verjamem že, verjamem. Samo človek si težko predstavlja tolikšno težo v poštni torbi. Sicer pa jaz verjamem, kdor pa ne bo, ko bo to bral, naj gre pa 22 let nosit pošto,* sem še vedno malo presenečen pribil. PISMONOŠE SE BOJIJO PSOV Ta je pa lepa, boste rekli. Kdo se jih pa ne, če so hudi in grizejo. Je že tako, da so pasji zobje še najboljši za odganjanje nepridipravov. Ko sem se pogovarjal s Karlom Smodilo, mi jc nje- gov sosed pošepnil, naj ga vprašam, če se psov kaj boji. Nisem misli, da se bo iz te hudomušne pripombe razvil takšen pogovor. Naenkrat sem ugotovil, da so bili med njimi redki, ki se še niso pobliže srečali s tem štirinož-nim (človekovim) prijateljem. Pravzaprav bi lahko rekli, da pes pomeni nekakšen mejnik v »poštarskem« poklicu. Sami pravijo, da je to »poštarski žegen«. Pomeni pa, da dokler pismonoše pes ne okolje, ni pravi pismonoša. Najbolj zanimivo pa je, da psi niso alergični na pismonoše, marveč na njihove uniforme. Zgodilo se je namreč že, da je pes napadel celo lastnika, ko je ta imel na sebi uniformo. (Op. — Se dobro, da novinarji nismo uniformirani. Sicer bi pasji rod kaj hitro izumrl ali pa bi časniki izhajali bolj po pasje.) No pa šalo na stran. Čeprav je ugotovitev o psih precej smešna, pa so trenutki, ko pismonošo pri opravljanju poklica napade in ogrize pes, toliko bolj neprijetni. Zato so me prosili, naj napišem, da bi prebivalci svoje (hude) prijatelje privezali in na primeren način označili (na varni razdalji), da pri njih razen prijaznih članov družine prebiva še nekdo, ki ne dobiva pisem in ne bere časopisov. KJE IN KDAJ JE PISMONOŠA šE POSEBNO DOBRODOŠEL? Poznam ljudi, ki se vedno, kadar zagledajo dimnikarja, primejo za gumb na obleki. In zelo so nesrečni, če ga slučajno nimajo; kar se danes (v času zadrg) kaj rado zgodi. Menda dimnikar prinaša srečo in če se primete za gumb, se vam bo zagotovo uresničila želja. Toda, ali veste, kdo velikokrat prinese srečo v hišo. Pismonoša. Povedali so ta% da so najbolj zaželeni Pn mladih »začasnih« vdovah. K° so njihovi možje pri vojakih, ali kako drugače dlje fesa odsotni, jih velikokrat počakajo kar pred hišnimi vrati in potem žalostno gledajo za njimi ,ko jim povedo: »Da>!CS pa ni nič.* Drugi, ki se jih prav tako veselijo, vendar predvsem enkrat v mesecu, pa so upokojenci, ko jim prinesejo pokojnino. Tudi nasproti jim Prl' de jo, da jih ne bi morda »slučajno« zgrešili (kar pa se seveda nc zgodi, razen čc se pokojnina zakasni). PISMONOŠA REŠIL OTROKA Tudi Tomaž. Eržen, ki je ze 18 let pismonoša, je to jutro delal na potovniku. Bil tako zaverovan v delo, da mi je nehote zbudil pozornost. Povprašal sem ga, kako |« zadovoljen s poklicem pismo-noše. Rekel mi jo, da z"1?: Potem pa sem se spomnil članka v časorisu. ki jc bil objavljen pred nekaj meseci. da je neki pismonoša v Stra-žišču rešil 7-letncga otroka. Bil je prav on. Ko je prinesel pošto, je opazil, da je tisti hip zdrsnil v vodnjak otrok. »Stekel sem in zadnji hip sem ga potegnil ven.« Sicer pa je v njegovem 18-letnem delu veliko spominov. Ko je na primer še v Besnico nosil pošto, je pozimi zdrsnil v ledeno mrzlo Savo. Pa tudi v gnoj nično jamo je že padel. LJUDJE IMAJO RADI GLAS Veteran med pismonoši pri kranjski pošti pa je Jože Smodila — starejši brat Karla Smodile. 27. leto že teče, odkar nosi pošto. Pravi, da pozna tako rekoč vse Kranjčane. Se vedno se dobro počuti in upa, da bo pri pošti zaslužil pokojnino. V teh 27 letih je na dan prehodil najmanj osem kilometrov, bilo pa jih je tudi več kot 30. Ko- liko tehtajo njegove 27-letne pošiljke, pa sploh ne šteje. Nedvomno je res pravi veteran; s še to posebnostjo, da ga že tretje leto vsako jutro pred poštnimi vrati počaka neka gospodinja in vpraša, če je zanjo kaj pošte. Tudi ta dan, nekaj minut po osmi uri, ga je počakala in fotoreporter Franci (ki je, mimogrede povedano, to jutro imel precej opravka s fotoaparatom) je tudi ta nevsakdanji dogodek »zapisal« na filmski trak. Jožeta Smodilo sva po 8. uri, ko so se pismonoše odpravili vsak na svoj rajon, pospremila do prvega dobitnika pošte. To sta bila Pepca in Franc Gabršček na Škr-lovcu 2 v Kranju. Prav nič nista bila presenečena nad njegovim dokaj zgodnjim obiskom. Povedala sta, da sta ga vajena, saj so redki dnevi, da se ne bi oglasil. Ta dan sta dobila lep koledar za prihodnje leto, pismo in naš časnik GLAS. Poprašali smo ju, kako sta kaj zadovoljna z našim časnikom. »Glas zelo rada prebiram — posebno domače novice. Zelo pa me zanimajo tudi sestavki prof. Zorca,« je povedala Pepca. Nazadnje pa je dodala, da sta z možem že 5 let naročena na Glas pa še nikdar nista bila izžrebana. (Op. — Rad verjamem, da še nikdar nista bila izžrebana. Pa tudi to, da sta že pet let naročena na Glas. Vendar kaj, ko je sreča tako opoteča. Morda bo pa prihodnje leto potrkala. Saj veste, da bomo še pripravljali žrebanja.) Mož Franc pa je povedal, da najraje prebira šport. »V Glasu najprej preberem šport, potem pa drugo. Vendar pa je športa premalo v vašem časopisu. Vesel pa Med delom na potovnikih so nam pismonoše povedali, da so se v zadnjem času njihovi delovni pogoji precej izboljšali. Se vedno pa so trikrat na teden kar precej obremenjeni. Ob sredah, petkih in sobotah, posebno pa kadar nosijo pokojnine, imajo veliko dela. Zato takrat stanovalci malo kasneje dobijo pošto. Pepca in Franc Gaberšček precej pišeta. Zato tudi vedno dobivata veliko pošte. sem, ker v njem najdem tiste športne vesli, ki jih drugje ne.« (Op. — Takole na uho povedano: Urednik mi je rekel, da bo prihodnje leto tudi glede športa bolje. Seveda, če bo denar za športna tekmovanja.) Ko smo se poslovili od Ga-berščkovih, nam je Jože Smodila priznal, da imajo ljudje res radi Glas. Posebno zadnje mesece so kranjski in gorenjski pismonoše menda dobili precej novih naročnikov. POSTA DANES ALI PA VČASIH SE NE DA PRIMERJATI Nazadnje pa smo obiskali še načelnika oddelka PTT službe Jožeta Praprotnika, ki je že 32 let pri pošti. »Od prvih dni mojega službovanja pa do danes se je na pošti veliko spremenilo. Pošta danes ali pa včasih se ne da primerjati. Čeprav bi kdo mislil, da je danes teže, ker tako rekoč že vsakdo v 24 urah dobi odposlano pošto, pa to ni tako. Tehnika je spremenila in izboljšala organizacijo in delovne pogoje. Danes imamo dobršen del našega poslovanja avtomatiziranega. Edina težava, ki pa je še vedno precej podobna dnem pred 32. leti, so kadri. Teh (dobrih seveda) nam še vedno primanjkuje. Vendar pa naše podjetje vlaga veliko sredstev tudi za to. In prepričan sem, da se bo ob uresničitvi srednjeročnega programa našega podjetja tudi to močno izboljšalo. 9 Tako sta minila naš obisk 9 in kramljanje pri kranj-9 skih pismonoših. Upamo, 9 da se nam je posrečilo 9 vsaj malo pokukati na 9 drugo, skrito delovno plat 9 medalje naših vsakdanjih 9 obiskovalcev in prijate-9 Uev. Kakor koli že. Nji« 9 hovo delo je zelo odgovor-9 no in nič manj lahko. In 9 ob koncu starega leta jim 9 v vašem in našem imenu 9 želimo vso srečo v vseh 9 365 dnevih 1969. leta. Besedilo: Andrej Žalar Slike: Franc Perdan — »Karel Smodila, dvakrat vas je že ugriznil pes. Kaj pa prihodnje leto?« — »Tudi prihodnje leto bom nosil pošto!« — »Prav. Pa srečno in veliko uspehov!« Jože Smodila: »Že tretje leto me pred poŠto počaka neka gospodinja in vpraša, če Je kaj zanjo.« Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov PROIZVAJA TELEFONSKE CENTRALE, TELEFONE, KINOPROJEKTORJE, ŠTEVCE, STIKALA, MERILNE NAPRAVE, OJAČEVAL-NE NAPRAVE ITD. ISKRA KRANJ KOLEKTIV PODJETJA ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO Rji IP* ■ Srečno novo leto želimo vsem poslovnim prijateljem in potrošnikom TEKSTILINDLS KRANJ VSEM ČLANOM IN DELOVNIM LJUDEM ISKRENE ČESTITKE, POLNO ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU Uprava društva upokojencev Kranj Cenjen- odjemalci ir občani! NOVO LETO 1969 naj vam bo srečno in uspešno! Kurjave, Gradbeni material, Trajnožareče peči na premog, Tekoči plin butan — propan Vse to tudi v prihodnjem letu lahko kupite pri Trgovskem podjetju KURIVO KRANJ Odbor krajevne organizacije ZB NOV STRAŽIŠCE POŠILJA VSEM ČLANOM ISKRENE ČESTITKE ZA NOVO LETO 1969 POSLOVNO ZDRUŽENJE TRANSPORTNI BIRO RADOVLJICA k ' brvraeca »m i"i.»ucir» Uw___ ti vt-n^r i r«.i-,** tn-raML u ,. -.ti« »uw2a»3 ••••■sag ■MSUfii m*mu^h ■•f«fsag u ZasaseM huuibij bcjkihii bl- i i i ./J vsem delovnim ljudem želi srečno in uspeha polno novo leto 1969, ter priporoča svoje usluge DELOVNI KOLEKTIV SE VSEM CENJENIM KUPCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE V PRETEKLEM LETU TER ISKRENO ŽELI SREČNO IN ZDRAVO TER USPEHOV POLNO NOVO 1969. LETO. specializirane trgovine bogata ponudba kreditne možnosti dostava na dom in še druge ugodnosti za vse naše kupec Jesenice < K-*** ************** 44 444444444444 ***************************^************44444*******4****4■*,^■******, proizvaja stroje za čevljarsko, konfekcijsko in kartonažno industrijo ter ostalo opremo Gorenjska oblačila Kranj ŽELIJO VSEM SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969 VSEM ČLANOM IN LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL ŽELI AVTO - MOTO DRUŠTVO KRANJ SREČNO IN VARNO VOŽNJO V LETU 1969 tovarna obutvenih strojev in opreme Kranj VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽEL! SREČNO !N USPEŠNO NOVO LETO 1969 IN SE PRIPOROČA ■e 7 Kopei FILIALA JESENSCi 2ELI VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1969. Obenem obvešča cenjene stranke in poslovne prijatelje, da se je preselila v nove poslovne prostore C. Maršala Tita 1 (paviljon poleg gimnazije) "|yJUBlJANjyf Živilski kombinat ŽITO Ljubljana DE Gorenjska Lesce in DE Pekarna — Kranj želi poslovnim prijateljem in vsem občanom Gorenjske srečno, zadovoljno in uspešno NOVO LETO 1969 $3 i m Kmetovalci in rejci prašičev! Podjetje KOTEKS-TOBUS je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošnji sezoni pripravilo nagradna žrebanja s preko 4000 lepimi dobitki. Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila 1969. Kmetovalci in rejci prašičev! Pazljivo oderite vsakega prašiča in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-TOBUS ali Kmetijski zadrugi. Prejeta potrdila, ki Vam dajejo pravico do udeležbe pri žrebanju, pa skrbno hranite. Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu. Nagradno žrebanje Vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom želimo mnogo uspehov v novem letu 1969! IMPORT EXPORT LJUBLJANA **********************************************************>*********^ Srečno Bezinovič Kruno čevljar KRANJ Tomšičeva 42 cenjenim strankam Želi srečno novo leto 1969 in se priporoča Rangus Blaž in Ignac zlatar KRANJ vsem cenjenim strankam želi srečno novo leto in se priporoča Milko Kunstelj brivec — frizer KRANJ, Prešernova 4 želi vsem strankam srečno novo leto Marjan Engelman in Milena puškar-plastika KRANJ, Tomšičeva Želita vsem strankam srečno novo leto in se priporočata Rudolf Hlebš steklarstvo KRANJ želi srečno novo leto in se priporoča za svoje izdelke Hajsinger Jože in Janko zlatar in urar KRANJ, Savski breg 12 telita vsem cenjenim strankam srečno in uspešno novo leto in se priporočata Matevž Ribnikar avtokieparska delavnica KRANJ, Ljubljanska c. 5 teli srečno in zadovoljno leto 1969 in srečno vožnjo Dvornik Lenko-Lovro optik KRANJ, Jenkova 5 želi srečno novo leto 1969 in se priporoča za obisk Francka Šink slaščičarna KRANJ želi cenjenim strankam srečno novo leto 1969 in se priporoča za obisk Q V 0 Gostilna Kmetic Marija KRANJ želi vsem svojim gostom srečno 1969. leto in se priporoča za nadaljnji obisk Poleg dobre pijače boste postrcženi s toplimi in mrzlimi jedili eto Mencinger Pavel I i čarstvo Begunje na Gorenjskem vsem cenjenim strankam želimo srečno in uspeha polno novo leto ter se še naprej priporočamo Kemična čistilnica Pri petelinu KRANJ, Cankarjeva 16 (Mohorjev klanec) srečno novo leto Želimo vsem našim cenjenim strankam na območju Kranja in okolice ter se priporočamo Janko Kramar fotograf KRANJ, Titov trg 20 Želi vsem cenjenim strankam srečno novo leto in se priporoča Medved Pete-splošno kovaštvo ZAPUŽE 18, p. Begunje na Gorenjskem cenjenim strankam želimo srečno in uspeha polno novo leto 1969, obenem se priporočamo za svoje usluge MM ekspress bar Mitja in Miča Udir KRANJ, Jenkova 3 vsem cenjenim strankam želi srečno novo leto in se priporoča za obisk Gostilna »MAJDNEK« BOHINC RUDOLF LESCE vsem cenjenim strankam želimo srečno novo leto ter se priporočamo Velikanje Slavko steklobrusilstvo KRANJ, Reglnčeva 9 izdelujem ogledala, brusim in matiram steklo Srečno novo leto želim vsem cenjenim strankam in se priporočam Borec Božidar zlatarna TRŽIČ, Trg svobode 15 cenjenim strankam Želim srečno novo leto ter se priporočam Rozman Franc avtomehanik KRANJ, Ljubljanska 5 £eli svojim stranka)n v letu 1969 srečno vožnjo Anton Ceglar kemična čistilnica ekspres TRŽIČ vsem cenjenim strankam Želimo zadovoljno in uspešno novo leto ter se priporočamo za svoje usluge Babic Anton tapetnik RADOVLJICA izdelovalec vseh tapetniških izdelkov Želi vsem srečno novo leto 1969 in se priporoča Mandelj Kazimir urarstvo RADOVLJICA Linhartov trg 24 vsem občanom želim srečno in uspeha polno novo leto 1969 ter še priporočam Ekspree-bife LOŠKI HRAM Matija Čurić ŠKOFJA LOKA cenjenim strankam želimo srečno in uspeha polno novo leto 1969 ter se priporočamo za cenjeni obisk Vsem poslovnim prijateljem in znancem Želim srečno in zadovoljno leto 1969 in priporočam svoje izdelke Zlata Žitnik Visoko 17 lesna galanterija Sajevic Andrej steklarstvo RADOVLJICA želi vsem cenjenim strankam srečno in uspešno novo 1969. leto in se priporoča Stojiljkovič Živojin steklar ŠKOFJA LOKA, Blaževa vsem cenjenim strankam želimo srečno novo leto ter se priporočamo za svoje usluge ŠIFRER JANEZ kleparstvo Stara loka 1 ŠKOFJA LOKA vsem cenjenim strankam želimo srečno novo leto ter se še nadalje priporočamo L!KOZAR MARJAN cementni izjemi BB I KRANJ BENEDIKOVA 18 (Stražišče) vsem cenjenim strankam Želi srečno in uspeha polno novo leto in priporoča svoje izdelke Mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1969 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča SEVER FRANCKA, cvetličarna KRANJ VODOPžVČEVA 3 (F. lohorjev klanec) Najceneje vam nudim najlepše cvetice, šopke, aranžmaje za vse priložnosti, vence, cvetice trajnice ipd. Prepričajte se tudi vi! IB Gostilna »Plevna« Karlin Gašper ŠKOFJA LOKA Kidričeva 24 vsem cenjenim strankam telimo srečno in in zadovoljno novo leto 1969 ter se priporočamo za obisk Rabič Justin izdelovanje jeklenih žičnih vložkov BLED, Riklijeva 5 vsem cenjenim strankam čestitamo novo leto in priporočamo svoje izdelke Čepon Majda frizerski salon BLED vsem cenjenim strankam želimo srečno in zadovoljno novo leto 1969 in se priporočamo Franci Šmon slaščičarna BLED, Grajska c. 3 vsem cenjenim strankam Želi srečno in uspeha polno novo leto ter se priporoča za nadaljnji obisk Nada Urevc kozmetični salon BLED, Ljubljanska c. 20 telefon 77-598 vsem cenjenim strankam želim srečno novo leto in se priporočam Cilka Žvegelj frizerski salon BLED vsem cenjenim strankam želimo srečno in uspeha polno novo leto in se priporočamo SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PINTAR LEON avto mehanik mana«! mi ; ,«. 16. uri, franc. barv. CS f ' -1 sedem fantov in ena ob 18. in 20. uri 29. decembra amer. br.rv. film pepelka ob 10. u**i franc. barv. cs Mm SEDEM fantov in ena ob 14-» 16. in 18. uri, franc. baCV« film moški in ŽENSKA ob 20. uri 30. decembra sov j. brrv. cs film deklica na žogi ob 15.30, franc. ; i.;' ::L film nenavadna ZGODBA eddija chapmana ob 17. uri, franc. barv. CS film moški in ženska ob 20. uri 31. decembra amor. barv. cs slavni revolverAŠ ob 16., 18. in 20. uri 1. januarja amer. brrv. Ca film nasilje v JERICHU ob 14., 16., 18. in 20. uri 2. januarja amor. Ir-v. C > film nasilje v J V tlC •' : ob 14., 18. in 20. uri, tri 1 '.< barv. film moški IN Z"-*'1" SKA ob 16. uri 3. januarja aunor. b rv CS film SLAVNI REVOLVERA? ob 16., 18. in 20. uri Slraži.ščc svoboda 28. dooombra fr?.nc.-an?L barvni film NENAVADNA ZGODBA EDDIJA CHAPMANA ob 19. url 29. decembra amor barv. cs Mm slavni revol-veras ob 17. in 19. uri 1. januarja amer. barv. CS film KAJ SI DELAL V VOJNI ATA? ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 28. decembra itailij. barv. film PRELUKNJANI DOLAR ob 19. uri 29. decembra italij. barv. film PRELUKNJANI DOLAR ob 17.30 in 19.30 1. januarja franc. barv. film MOŠKI IN ŽENSKA ob 16. in 18. uri Radovljica 28 decembra amer. barv. film' PROFESIONALCI ob 17. uri 29. decembra angl. film SKRIVNOST ZAKLETEGA GRADU ob 14. uri, amer. barv. film PROFESIONALCI ob 15.45 in 20. uri. amer. barv. film RANC SMRTI ob 18. uri 31. decembra franc. barv. CS film AVANTURISTI cb 20. uri Škofja Loka SORA 28. decembra angl. barv. CS film SAMO DVAKRAT SE ŽIVI ob 17.30 in 20. uri 29 decembra angl. barv. CS film SAMO DVAKRAT SE ŽIVI ob 15., 17.30 in 20. uri 30. decembra angl. barv. CS film SAMO DVAKRAT SE ŽIVI ob 18. uri 31. decembra franc. barv. CS film MOZ. KI JE BIL VREDEN MILIJONE ob 18. in 20. uri 1. januarja franc. barv. CS film MOZ, KI JE BIL VREDEN MILIJONE ob 15., 17. in 20. uri ' 2. januarja franc. barv. CS film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 15., 17. in 20. uri . 3. januarja franc. barv. CS film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 28.-29. decembra italij.-špan. brrv. CS film VRNITEV RINGA 30.-31. decembra ameriški barv. film DESET ZAPOVEDI, II. DEL 1. janurrja amer. barv. film GROFICA IZ HONG-KONGA 2. januarja franc. barv. CS film ANGELIKA, ČUDOVITA LJUBIMKA 3. januarja franc.-italijan. barv. CS fi'm MAŠČEVALEC Z MEČEM Jesenice PLAVŽ 28. -29. decembra ameriški barv. film GROFICA IZ HONGKONGA 30. -31. decembra italijan.-špn. barv. CS film VRNITEV RINGA 1. januarja franc.-španski barv. CS film VICONTE I UREJA RAČUNE 2. -3. januarja amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, II. DEL Zlrovnka 29. decembra amer. barv. film DESET ZAFOVEDI, I. DEL 31. decembra amer. barv. film GROFICA IZ HONG-KONG A 1. januarja italij.-španski barv. CS film VRNITEV RINGA 2. januarja franc.-španski | barv. CS film VICONTE UREJA RAČUNE Dovje-Mojsirana 28 decembra amer. film FATALNA GOSPODIČNA 29. decembra amer. barv. CS film KARTUM 1. januarja amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. DEL 2. januarja italij.-španski barv. CS film VRNITEV RINGA Kranjska gora 28. decembra amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. DEL 31. decembra amer. barvni fi'm MURIETA 1. januarja franc. barv. CS film ANGELIKA, ČUDOVITA LJUBIMKA 2. januarja amer. barv. film GROFICA IZ HONG-KONGA Prfcdam Na zalogi imam večjo količino OTROŠKIH ŽAB. Prodajam na debelo in drobno. Pošiljam po povzetju. Izdelujem vse vrste volnenih, bombažnih v raznih barvah po konkurenčnih cenah. Priporoča se MIHELČIC TEREZIJA, pletilja Pševska cesta 10, Kranj-Stražišče 5697 Prodam PEC na olje, TV ANTENO za streho in skoraj nov RADIO APARAT melodija. Falelič, Titova l/a, Jesenice 6165 Prodam ročno SLAMOREZ-NICO. Bašelj 17, Preddvor 6167 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kranj, Jezerska c. 49 6168 Prodam dva PRAŠIČA, 7 tednov stara. Zg. Brnik 76, Cerklje 6169 Prodam prašiča za zakol. Glinje 13, Cerklje 6170 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 23, Cerklje 6171 Prodam zelo dobro ohranjeno SPALNICO, starejšega tipa. Oseli, Smlednik 74 6172 Ugodno prodam skoraj novo 28-tcnsko ekscentrično STISKALNICO. Vojko Daks- koblcr, Tolmin, Prešernova 2 6173 Prodam PRAŠIČA za zakol. Velcsovo 14, Cerklje 6174 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Rupa 11, Kranj 6175 Prodam KRAVO, 4 mesece brejo, semenski KROMPIR igor in Viktorija, SLAMO-REZNICO na ročni ali motorni pown ter lahek OBRAČALNIK" plug. Voglje 64, Šenčur 6176 Prodam LATE za kozolec. Kupim brejo SVINJO. Križaj Zg. Scnica 10, Medvode 6177 Prodam TRAŠICA, 160 kg težkega. Dolenc, Zg. Bitnje 50, žabnica 6178 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Voglje 49, Šenčur 6179 Prooam SLAMOREZNICO s pubalnikom alfa. Zalog 43, Cerklje 6180 Prodam PRAŠIČA za zakol, šmid, Hlebce 26„ Radovljica 6181 Nujno prodam TRAKTOR zetor 25 KM popolnoma nov, tudi na ček. (287,70 N din). Kalan Franc, Suha 22, Šk. Loka 8182 Prodam PRAŠIČA za zakol. Bašelj 5, Preddvor 6183 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Kranj, Staretova 15 6184 Pečeni predam 4-delno OKNO. 4-betonska okna — GRAMOFON in STOJALO za cirkularko. Rebernik, Šenčur 341 6185 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Pšata 11, Cerklje 6186 Prodam 7 tednov stare pujske. Praprotna polica 24, Cerklje 6187 Prodam FRAŠIČKE. 6 tednov stare. Glinje 4, Cerklje 6188 Prodam PRAŠIČ\ za zakol. Velesovo 44, Cerklje 6189 Prodam električni ŠTEDILNIK, POSTELJO z jogi vložkom, POLAVTOMATICNI PRALNI STROJ castor, 32 kg ŽIME v kitah in kuhinjsko KREDENCO. C^led pri Ce-hovin, Kranj-Primskovo 43 6190 Prodam PRAŠIČE, 50 do 60 kg težke. Visoko 90, Šenčur 6191 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 55, Cerklje 6192 Prodam vprežne SANI, SLAMO in SENO. Kranj, Jezerska c. 103 61)3 Prodam zazidljivo PARCELO v Sebeniah. Naslov v oglasnem oddelku 6194 Prodam dva PRAŠIČA po 200 kg težka. Cešnjevek 22, Cerklje 6195 Predam GORILNIK na olje primeren za vsako peč. Slabe, Kranj, Stošičeva 2 6196 Prodam veliko motorno SLAMOREZNICO. Novak. Apno 1, Cerklje 6197 Prooam 6 tednov stare PUJSKE. Zalog 11, Cerklje 6198 Prodam BIKA za pitanje. Sp. Brnik 28, Cerklje 6199 Prodam PRAŠIČE za zakol. Oljševek 52, Preddvor 6200 PRODAM 120 kg TEŽKEGA PRAŠIČA; Resman, Selo pri Žirovnici Motorna vozila Prodam VW 1200 ccm. Kepic Anton, Šenčur 271 6201 Prodam VW, letnik 1962, dobro ohranjen. O^lcd od 29. 12. do 4. 1. 1969 Konc. Poljšica pri Podnartu 6202 Prodam FIAT 850, letnik 1967. Naslov v oglasnem oddelku 6203 Iščem GARAŽO pri Vodovodnem stolpu ali na Zlatem polju. Naslov v oglasnem odoclku 6149 Kupim manjše posestvo, KMETIJO v okolici Medvod, šk. Loke ali Kranja. Ponudbe poslati pod »kmetovalec« 6205 Kupim drobni KROMPIR za pitanje. Vopovlje 13, Cerklje 6206 Izgubljeno Izgubil se je LOVSKI PES terier, 40 cm visok s kratkim repom. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi na naslov Ma-tevebsr Gabriel, Škcfja Loka, Šolska 9, preti nagradi 6207 f(ENTRAL Pridite na prijetno SILVESTROVANJE v KULTURNI DOM — Naklo ob 20. uri. Ob dobri postrežbi vas bo zabaval veseli 3—0. Vabljeni! 6208 GOSTILNA ZARJA v Trbo-jah vabi na veselo SILVESTROVANJE s pričetkom ob 20. uri. Ob postrežbi domačih jedil, vesele glasbe in dobre pijače bomo pričakali novo leto. Obenem želimo vsem občanom in gostom srečno NOVO LETO. Vabljeni! 6209 Gostilna ZAJC v Lahovčah pri Cerkljah vas vabi na veliko SILVESTROVANJE. Sprejemamo rezervacije. Po-streženi boote s pristnimi jedili z litreni cvička in novoletnimi darili. Za veselo razkoloženje vas bo zabaval veseli TRIO in vam želi vesele novoletne praznike. Vljudno vabljeni! 6210 Z M S Cerklje vabi na silvestrovanje danes v soboto ob 19. uri. Igra ansambel radia Tržič. Vabljeni! 6211 IŠČEMO DOBER TRIO. Informacije: telefon 71-317, Tržič 6212 GOSTIŠČE pri JANCETU iz Srednje vasi priredi v nedeljo in na silvestrovo zaba- I vo s plesom. V nedeljo igrajo VESELI TRGOVCI, za silvestrovo pa kvintet GORENJSKIH NAGELJNOV, obenem želimo vsem obiskovalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO. Vabljeni! 6213 Gostilna GORJANC, Hote-može želi cenjenim gostom SREČNO NOVO LETO 1969. Obenem vabi na VESELO SILVESTROVANJE. 6214 Ženitve DEKLE s svojo HIŠO in premoženjem želi spoznati vernega, poštenega in plemenitega FANTA od 38—48 let. Ločenci izključeni. Ponudbe poslati pod »pošten« 6215 fr:v; UGODEN NAKUP NOVOLETNIH DARIL vam nudimo v prodajalni Delikatesa na Majstrovem trgu v Kranju in na novoletnem sejmu. Od 15. do 31. decembra 1968 nudimo gospodarskim organizacijam, ustanovam in ostalim potrošnikom pri nakupu novoletnih daril v vrednosti 50,— din 5'Vo popusta. Vsa darila pakiramo po vaiš želji in odpremljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v Delikatesi Kranj. Delavki na dve izmeni nudim SOBO in hrano za varstvo 3-letnega otroka ali pa mlajši upokojenki. Naslov v oglasnem oddelku 6217 INSTRUIRAM nemščino za gimnazijo in strokovne šole. Ponudbe poslati pod uspeh 6218 Stanovanja Nujno kuoiin suhe HRASTOVE Dr.SKE — 30 mm. Pfajfer, Žeje 17, Duplje ($4 Pridnega, pečenega in vestnega moške;;?, za delo v gal-vaniki sprejmem. Plača po ! dogovoru. Rondulič Jože, 1 Duplje 5 6216 Iščem SOBO v Kranju. Instruiram matematiko in nemščino. Kavšek Dragica, prodajni oddelek »SAVA« — Kranj 6219 Prodam nedograjeno vrstno montažno HIŠO (Jelovica) najboljšemu ponudniku, šut-na 42, Šk. Loka 6220 Predam 4-sobno stanovanje s pritikiinami in garažo v drugem nadstropju bloka, ki je neposredno v bližini vrtca, šole, marketa in Name ter avtobusne postaje na NOVEM SVETU 3, Škofja Loka. Prodam najboljšemu ponudniku za gotovino. Mož« na je takojšnja vselitev. Informacije dobite na naslov: Strniša Anarej, Kranj Tekstilna ulica 16, telefon 21144 (~M Zamenjam 2-SOBNO STA-NOVANJE z dvema kabinetoma s centralnim o'gržvjj-njem pri nebotičniku v 1,'rj-ogrevanjem v drugem cL'u nju za enakega ali manjšega, po možnosti s centraln'm Kranja. Ponudbe poslati p.">d »Ugod;:o stanovanje« 6222 Takoj vseljivo stanovanjsko HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem prodam. Ponudbe poslati pod »gotovina« 6223 Oddam opremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 6224 ŽELEZARNA JESENICE proizvaja JEKLA: konstrukcijska konstrukcijska s povečano trdnostjo za globoki vlek za elektro'ndustrijo za ladjedelništvo za kotlogradnjo za cementacijo in poboljšanje nerjaveča in ognjevzdržaa vzmetna za avtomate orodna TOPLA PREDELAVA: debela, srednja, tanka, pocinkana, trafo in dinamo pločevina; toplo valjani profili HLADNA PREDELAVA: hladno valjani trakovi; hladno oblikovani profili; vlečena žica; vlečeno, luščeno in brušeno jeklo; žičniki; bodeča žica DODATNI MATERIAL ZA TALILNO VARJENJE: elektrode za varjenje, žica za plamensko in avtomatsko varjenje, žica za metalizacijo in prašek za avtomatsko varjenje. £WfiimnHmHmmmmnin!Hmnum BAR 1 Obiščite I V HOTELU I JEZERO I BOHINJ S igra kvartet pod vodstvom Julije E Pascu E odprt vsak dan (razen ponedeljka) E od 21. ure dalje. E Izkoristite prijetno vožnjo po novi E cesti Bled—Bohinj ai:jiiiiitiiii]iHiii!iiiiiiiiiii