Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan,
Posamezna številka stane 10 vinarjev.
mmm delavec
■ *	^
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva n-lica št. 5.
Telefon 3|VI.
Letnik 2.
Maribor, petek 31. januarja 1919.
Štev. 25.
Naše stilišče!
Mi smo ?adnji čas začeli zastopati stališče, da se naj fjroti Nemcem postopa nekako prijazno, da se jih na ta način pridobi. Mislifi smo, da bodo vsaj pametnejši Nemci uvideli, da so jim dnevi nadvlade odklenkali, da morajo sedaj živeti y jugoslovanskem Mariboru, da so naši gostje,- ki lahko mimo in udobno živijo med nami, če se lepo spodobno obnašajo. Posebno smo mislili, da se je v nemški soci-jilni demokraciji organizirano delavstvo spametovalo, odkar jim je ponesrečeni štrajk dokazal, da je nacijonalno šovinistična politika delavstvu samo v škodo.	,
' Kako grozno smo so motili, pokazala je pondeljkova demonstracija. Tako besne strasti, tako b ezmejnega sovraštva proti nam Soven-cem, zagrizenega nasprotstva proti državi, katero smo si mi Jugoslovani s krvjo pridobili, še ni-jno videli. Posebno nežni nemški spol se je pri tej demonstraciji odlikoval! A tudi nemško delavstvo, ki vendar lepo in udobno živi v naši driavi, to vbogo delavslvo, se je dalo zopet zlorabili od nemškonai ijonalnih svojih voditeljev v nemškonacijonalne namene.
Zakaj so ti internacijonalci demonstrirali? Za nemško Avstrijo! Kaj briga internacijonal-nega delavca, čigav je Maribor. Boj mednarodnega delavstva naj bo boj za svojo socialno stališče, boj proti izkoriščevalcu- kapitalizmu. A ti internacijonalci So se postavili na tako zagrizeno nemškonacijonalno« stališče, da prekašajo najbolj zagrizenega nemškonacijonaica. Kaj počenjajo sedaj ti internacijonalci po raznih delavnicah po mestu, to je že viš^k nacijonalne nestrpnosti. Svojim slovenskim tovarišem soii-jaldemokratom žugajo coto s poboji! Na zmenijo se zato, da je v ada odredila M urni delavnik. Rajši garajo v svoji naiijonalni zagrizenosti 10 ur na dan in delajo na ta način neumpo roboto nemškemu kapitalu, ki se v pest smeje neumnemu, zaslepljenemu delavcu. Pozabili so ti ljudje na boj proti svojim izkoriščevalcem, kakor purani vidijo samo rudečo ruto, Jugoslavi o, katero jim kaže in proti kateri jih ščuva zviti nemški kapital.
P sledice te neumne, razdivjane delavske pi.itike so morale piiti in prišle so — krvave, da je groza. Za delavsko kri, ki je tekla v pondeljek na Glavnem trgu, bc^do dajali vodi-delji odgovor svojim zapeljanim delavcem kakor hitro se bodo tem slepcem odprle oči.
In čim prej spregledajo delavci, tem bojše za nje!	'
Političen pregled.
Francoski major preiskuje mariborske dogodke, v Maribor je prispel francoski major Buqueau z Reke. Pozveduje o krvavih dogodkih v i ponedeljek. Major, ki je velik prijatelj Jugoslovanov, j"( takoj v začetku konference z generalom Maistrom izjavil, da se je prepričal, da so Nemci krivi krvavih dogodkov. Izjavil je, da je prepričan iz dosedanjih poročil in vtisov, ki jih je dobil med Slovenci, da je slovenski narod kulturen nat od in da so Nemci krivi vseh neljubih dogodkov zadnjih dni na severni meji Jugoslavije. Francoski major je obedoval skupno z generalom Maistrom v častniški obednici. Po obedu se je od'p< Ijal v Gradec.
Političen položaj v Nemški Avstriji. Vse se pripravlja na volitve, zlasti socijalisti in pa krščanski socijalci ali klerikalci. Ti poslednji imajo pač to1 nado, ds-i bodo s pomočjo ženskih glasov vendarle dobili največ politične moči.
Bivji cesar Karel se bo ločil ? »Prager Ta^blatt« poroča, da se namerava bivši' avstrijski cesar Karel ločiti cvd svoje žene, da bi si tako zopet pridobil' simpatije Nemške Avstrije in postal njen vladar.
Mariborske novice.
Shod jugosl. soc. dem. stranke v Studencih je preložen, ker so sedaj shodi sploh prepovedani.
Ameriška komisija je dospela 28. jan. zvečer v štirih avtomobilih v Velikovec.
Nemške srednje šole so začasno v Mariboru zaprli, kei se je mladina iz teh šol skoraj korporativno udeležila pondeljkovih demonstracij. Odstavljeni so profesorji, ki so hujskali učence. Proč s tistim, ki noče z nami v miru živeti 1
Tajen časopis iz Maribora. V Gradcu dobivajo iz Maribora časopis, kjer. se seveda pošteno hujska proti Jugoslaviji; v tem listu seveda tudi ktijejo tukajšnji nacijonalci in nemški socijalisti črne naklepe proti nam, Slovencem. Pozivamo torej, naj revizija v Špilju in morda že v Mariboru spet strogo kontrolira osebe, ki se vozijo v Gradec. Nemški, zlasti graški hujskajoči listi pp. se naj prepovedo ne samo v Mariboru, temveč sploh v vsej Jugoslaviji. Si bodo lastniki listov že premislili delati propagando proti naši državi! Proč z nemško-šovinističnimi listi! Ne berimo ji|i, ne naročajmo jiti!
Za monarhijo. Za monarhijo se d»■ 1 a v Nemški Avstriji čisto javno in glasno V Gradcu dela za njo ,reklamo posebno mladi Rosegger v svojem listu »Heinigartert«. Pa pravijo, da so tam samo republikanci!	'
Boljši časi. Na trgu, v mestni »tržnici« dobiš brez kart jajc,, suhih češpelj, Špeha itd. Na trgu pa Ti prinašajo moke. kaj bi si še želeli Več, v teh novih časih!
Surovost nemških sbcijaldemokratov. Slovenski delavci v Mariboru se pritožujejo, da posebno v delavnici južne železnice postopajo
nemški socialdemokrati proti njem vsak dan grše. Od pondeljka pa so postali naravnost divji. Mi poživljamo naše vlado in zahtevamo od nje, da ščiti slovenskega delavca pred temi divjaki, sicer se zna kaj jako neprijetnega pripetiti.
Komunisti v Gradcu. Komunisti ali bolj-ševiki, ki bi radi, da bi vsa lastnina bila last vseh, kar je moje, to je tudi tvoje, oglasili so se tudi v Gradcu. Dosti jih ni, ker so v tej str.uji samo inteligenti in pa ženske. Gospej Friedlander pa so prepovedali govoriti na shodih.
Žigosanje bankovcev. Zadnji dnevi potekajo. Sedaj delujejo spet vse komisije. 2. februarja preneha žigosanje.
Poziv nemške socijalne demokracije. Naš članek z dne 24. t. m. so men< _ ekateri tako razumeli, kakor da pritrjujemo • suhemu pozjvu proti razmeram pri nas v Mariboru. O tem pozivu bomo še spregovorili, a danes samo ponavljamo, da se mu ne bomo odzvali ker mi hočemo najpryo Jugoslavijo močno in edino, potem pa še ne bomo poslušali; kaj bi sosedje radi, ker jih to popolnoma nič ne briga.
Zagoneten slučaj. Zdaj se pravi, da tista deklica ni zmrznila, da je sploh ni bilo,, Čudne govorice.
Slična usoda različnih žrtev. Kakor
smo že poročali, je v pondeljek popoldne v tukajšnji rez. bolnici umrl častniški namestnik Ivan Omahen. Srečno se je preboril skozi vse vojno ria raznih frontah, komaj je došel domov, je odšel prostovoljno na koroško fronto v boj za našo domovino, Vjeli so ga Nemci, ga oropali vseh znakov naše armade in ga pognali v smrt v naj lepši mladosti. Isto popoldne so na Glavnem trgu padle žrtve, ki so jih lastni bratje Nemci pognali pred puške, dočim so se glavni krivci skrivali zadej na varntim. Isto popoldne v sredo sO bile naša in nemške žrtve pokopane na istem pokopališču. Isti vzroki so pri obeh pogretih onemogočili normalen pogreb. Častn. namest. Omahnu je sicer vojaška oblast lojalno priznala svečan, .sprevod, žalujoči sorodniki in prijatelji so čakali na obljubljeni sprevod, toda ni ga bilo. Tiho in skromno je odšel pogreb na pokopališče. Mučno in žalostno posebno za svojce rajnkega je bilo, ko se je vojaški duhovnik kar tam na cesti pred kaznilnico poslovil od pokojnika. Položili so'ga v grob brez običajnega cerkvenega opravila in brez za bivšega vojaka na fronti predpisane častne salve. Samo naši vrli pevci so se poslovili, od njega.
Civilno obleko, ki so jo imeli shranjeno naši vojaki pri kadrih v območju sedanje Avštrije je avstrijska vlada porazdelila med de-želn$ oblačilnice. Naša vlada- je vložila proti temu protest in zahteva, da mora Avstrija našim oblastem .lemudoma izročiti vso civilno obleko naših vojakov kakor, tudi druge zaloge naših polkov zlasti v Ennsu, Judenburgu, Lebringu, Gradcu in Weitzu. Dokler se ta zadeva ne uredi, ne smejo naše vojaške oblasti izročiti civilne obleke nobenemu vojaku, ki je avstrijski državljan;
Revanža za Maribor — Graški Nemci izganjajo naše visokošolce iz Gradca!
Glasom poročil iz Gradca so se tamošnji nemški hujskači'za dogodke pri nas na ta način maščevali, da so od vseh oblasti zahtevali prvič:
Maribor dne 31. januarja 1919.
Mariborski delavec.
štev. 25.
naj se vsi slovenski, oziroma jugoslovanski vi-sokošolci takoj izženejo iz univerze; drugič da se naj vse odličnejše ali politično delujoče Jugoslovane internira; tretjič, da se vsem znanim slovenskim uslužbencem takoj odpovedo službe in se jih izžene' iz mesta oziroma iz države; četrtič, da se vse znane Jugoslovane bojkotira tudi s prehrano, Jugoslovan naj niti jesti več ne dobi v Gradcu. Iti mi? Mi še danes mirno puščamo, da nas nemčurska Svojat na glavnih ulicah nekaznovano zmerja z »windische Bagage, jugoslavische Bluthunde« itd. Naše slovenske ženske iz okolice, ki prinašajo živila na trg, še vedno vsako nemčurško deklo pozdravljajo s »Kiis? die Hand!« In na našem živilskem trgu se danes še s Slovenci raje govori nemški ko slovenski. Niti tako daleč nas vsi ti dogodki niso privedli, da bi bilo nas vsaj sram pred našimi brati iz drugih slovenskih krajev, n. pr zavednimi Primorci in Goričani, ki so po nemških taboriščih 3 leta poskušali nemško kulturo. Sme v svoji hlapčevski mehkobi tako daleč, tako glo boko pod zavestjo' samosebespoštovanja zaslepljeni da niti zdaj ne vidimo, kako mariborska nemčurska svojat nas čeprav le s praznimi prošnjami in javnim psovanjem napada na lastni zemlji,-Nad izjemnim stanjem se škodoželjno posmehujejo, ker vedo, da tudi mi ravno ,tako trpimo pod njim. Proč z našo prokleto mehkobo, bodimo trdi kot so drugi 1
Osebne spremembe pri mestnem magistratu v Mariboru. Vladni komisar dr. Pfeifer je disciplinarnim potom odslovil iz službe dr. Ralfa Valentina in blagajnika Elijo VViirnsbergerja, ker sta dne 27. t. ai. kot vdeleženca pri nemških izgredih pokazala sovraštvo proti državi SHS. Nadalje je odslovil vladni komisar iz službe sledeče uradnike: dr. Josip Schinner, dr, Emil Url, Franc Striedinger, Alojz Serpp, Frieda Bienenstein, Emma Kohler, Gisela Weisenberger, Josip Sterle, Gandolf Stieger, Gottfried Laasberger, Franc Jahrbacher, Frančiška Wolf, Egidia Goldnerkreuz, Ana Piki, Leopold Gunis, Vincenc Jandl.
IzVoz živil in gospodinjskih potrebščin iz Jugoslavije je še vedno strogo prepovedan. Blago, ki se ga skuša izvažati brez dovoljenja, se zapleni in zapade brez odškodnine v korist države. V poseimih ozira vrednih slučajih smejo pristojna okrajna glavarstva dovoljevati izvoz manjših množin. Prošnje je vlagati pri pristojnih okrajnih glavarstvih (v Mariboru pri mestnemu magistratu) in ne pri prehranili!em komisariatu v Mariboru, ker ta več ne obstoja. Ozira se le na utemeljene pismene prošnje kterim je priložen pisemski ovitek z natančnim naslovom in znamko za odgovor ter potrdilom občinskega urada, da so podatki resnični. V prošnji je natanko navesti, kaka živila in koliko naj se dovoli, od kod so ta živila, in za koga so namenjena.
Graški Nemci prijatelji Hrvatov. Hrvati veljajo Nemcem kot edini prijatelji Jugoslavije oziroma Balkana. Zato se jim laskaj \ tudi v Gradcu jih ne internirajo. Seveda ž njimi špekulirajo. Nemški upliv na Hrvatskem je zares velik. Doli je dosti nemškega, zlasti židovskega kapitala. Upamo pa, da bomo tu v tej stvari še napravili red.
Največja hujskača sta Wastian in Suppanz. V Gradcu prirejata shode, ,n'a katerih na ostuden način hujskata proti Jugoslaviji. Zahtevamo od merodajnih oblasti, da ta dva Germana zaprejo, kakor hitro se pojavita na našem ozemlju.
Kdo je izdajalec? Nemški železničarji prenašajo tajno pisma v Gradec. Slišali smo, da Obstoji na ta način prava poštna zveza z Gradcem. Nekateri sprevodniki ne delajo službe, ampak opravljajo službo tajnega kurirja. V luknjo s temi izdajalci!	*
Zob za zob ! Nemci so v Gradcu odslovili vse slovenske uslužbence! Storimo tudi mi tako! Po naših uradih, posebno na magistratu, je še polno te gadje zalege! Ven ž njimi! V Gradcu internirajo in zapirajo Slovence. V luknjo s tukajšnjimi nemškimi hujskači brez par-dona!
Internacije v Gradcu. V Gradcu internirajo slovenske visokošolce in druge osebe; pod častno besedo ne smejo iz Gradca. Torej jih imajo za talce. To je predrznost! Ali ne pomislijo, koliko bi mi lahko nabrali talcev, pa prav mastnih in težkih, tu v Mariboru, v Ljubljani in še^drugod.
Orožje proti nesramnim nemškim
Shod trg. in obrtnih društev, ki je bil
nameravan za 2 svečan v Narodnem d«>mu se zaradi nastalih težkoe preloži na nedeljo dne 16. t. m. ob istem času.
Strojnice. „Neue Freie Presse“ poroča, da so v Mariboru streljali na Nemce s strojnicami. Če počakamo še malo, bo „šmokl' poročal o topovih vseh kalibrov.
Za družine padlih v Mariboru s'o začeli zbirati v Gradcu. Prav imajo. Popravijo naj, kar so zagrešili z neumestno in neumno agitacijo in hujskanjem. Žrtve obžalujemo tudi mi, posebno zato, ker so se dale.zapeljati od ljudi, katerih pruska ošabnost je spiavila vso Evropo Uo katastrofe. Mnogo je Viljemov med njimi;
lažem. Kakor je bilo pričakovati, skušajo tudi če hoče nemški narod miru in sreče, naj jih vnanji Nemci svojd mariborsko polomijo pobar- j izžene sam.'
vati z najbolj nesramnimi lažmi in obrekovanjem 1	Razmere	v delavnicah južne železnice
nasproti nam, zlasti pa našemu vojaštvu. Ta namen ima seveda očit namen, da sami sebe vnanjemu svetu piedstavijo kot nedolžna jagneta,
Kakor se nam poroča, postajajo razmere med slovenskimi in nemškimi delavci naravnost neznosne. Bile so že Vedno napete in izzivanja z
na katere je naše vojaštvo iz same krvoželjnosti nemške strani j"e bilo vedno dovolj. A zadnje
,	'i-s-'—" «~i./'......5as0) z]astj pa p0 zadnjih izgredih so te razmere
dosegle vrhunec. Mi protestiramo proti vsakemu šovinizmu nemškega delavstva in jih svarimo, dokler je čas! Politika v delavnicah sploh nima ničesar iskati. Tam nikogar nič ne briga, h kateri stranki kdo spada Še manj pa to briga Nemce. Komur ni pri nas prav, naj pa hitro gie. Vse kar je prav. Struna preveč napeta poči! In napeta je struna, da lahko vsak dan poči!
streljalo. Oblasti, zlasti naša državna policija je sicer v tem oziru dognala že mnogo za nemško nasilje obtežilnega materijala Toda gotovo je še mnogo dokazov ostalo nenaznanjenih in izkušnje v takih slučajih uče, da.se mnogo stvari kot malenkpstne puste v nemar, ki pa so v zvezi z ostalimi podatki lahko prav važnega, pomena. Nam mora biti na tem vse ležeče, da to pot našim nemčurskim hujskačem res pošteno potegnemo krinko hinavstva in lopovstva , raz obraz. Na dan z vsemi podatki! Sporočite jih nam pismeno ali ustmeno. Kar se jih sme že zdaj vporabiti v listu, jih priobčimo, druge ob priliki.
Razne novice.
Koliko je potreboval avstrijski cesarski
Pa
sicer od njih. Dočim oni svoje _____________________________    .	.	-	-	•.
obzirnost še ponosno, priznajo, so naši Nem-1 imetjem, prihaja zdaj po preiskavi državnih čurji največji hinavci „Bratje iz rajha“ bi bili arhivov bivše podonavske monarhije zvesto na s svojo odkrito prevzetnostjo priznali, da so se dan. V vsej Avstro-Ogrski so bile uvedene živilčne v ceiem načrtu pripravili’ na splošen poboj, izkaznice. Izvzet je bil seve cesarski dvor in Njih mariborski „bratje“ pa so v trenotku, ki njegovo nameščeno uradništvo, za kar je zahteval
so videli, da se jim je glavni program, nasilno zavzetje rotovža in poboj ponesrečil pred par streli neznatne vojaške straže, so bežali kot zajci pred rogom poganjača, in še le ko so se čutili varne, so imeli korajžo na posamezne Slovence vpiti in se nesramno lagati/ da so hoteli le .,manifestirali". V dokaz zato so kazali na svoje ženske in otroke. Toda ravno ta dokaz
princ VVindischgratz mesečno skoro 6t)u.0(>0 kilogramov raznih živil, Češ, v poštev prihaja 14.000 dvornih oseb, dočitn jih je bilo določenih v proračunu le 2000. Kako je mogla potem ta gospoda poznati posledice in gorje vojne? Toda, usoda se je že maščevala nad jimi.
Italijansko vino na Dunaju. Dunajski listi poročajo, da bodo na Dunaju v kratkem
je zanje dokaz n;,jvečjega, .brezvestnega	lo-	odprli dvajset italijanskih	vinaren,	kjer	se bo
povstva. Kajti zdaj prihaja čim dalje več	do-	prodajalo italijansko vino	po 40	vinarjev četr
kazov na dan, da so ti hinavci še celo svoje j litra. Gostilničarji bodo d .bivaii	vino	narav-
otroke oborožili s kamenjem in poleni.	In	nost od italijanske vlade,
ženske? Te so imele nalogo, ščuvati in psovati
na posaaiezne znme Slovence in vojaštvo provocirati s kričanjem !
Nemški oficirji — špijoni v civilu.
Nemški oficirji, na katerih nevarnost v Mariboru smo tolikrat brezuspešno opozarjali, so oziroma bi morali z včerajšnjim dnem zapustiti naše mesto. Kakor pa se od. več strani čuje, se temu izgonu skušajo izogniti na ta način, da se preoblečeni v civilu skrivajo pri nemških hujskačih ali pa si za svoje špljonaže izbirajo manj vidne prostore po kavarnah, kamor zahajajo naši častniki. -;arkirajo kot bi bili bogve ka o zatopljeni v časopis, za katerim se skrivajo, v resnici pa nategujejo ušesa, da slišijo, kaj se v njih bližini govori. Ker smo bili priča, koliko nepotrebnega razburjenja in.gorja in težkih posledic tudi nas bremenečega izjemnega stanja so ravno ti judje z drugimi vred zakrivili, si moramo proti -svoji voiji smatrati v svojo dolžnost, pristojne oblasti na te temne elemente opozoriti Vsak naš častnik,, sploh vsak Jugoslovan naj bo opravičen vsakega takega avstro-nemšktga ogleduha takoj na mestu aretirati ali ga vsaj pustiti aretirati.
£	0^	A	kristalova,	se	prodaja
pri Jos. Šerec, trgovcu v Mariboru, Tegetthoff-ova cesta št, 57.	_	3-1
Otvoritev pralnice!
Uljudno naznanjam c. občinstvu, da sem zopet otvoril mojo pralnico na Franc Josipovi cesti it. 9
(prej Fani Wittek).
Za obilen obisk prosi	,
Florijan Strohmaier.
Jurai dredlič, brivec
v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča jugo« slovanskemu občinstvu.
tanjše številke za šivalni stroj? črni in beli, je v večji množim na razpolago v trgovini Vilko Weixl, Glavni trg 22.
Sukanec (cvirn)
Izdajatelj in odgovorni urednik : Ferdo Leskovar, — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.